APOŠTOLA STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. septembra 2007 • Leto XVII, št. 39 Ljubljana: IX. zasedanje slovensko-madžarske komisije OPTIMISTIČEN POGLED V PRIHODNOST Kar nekaj enakovrednih poudarkov je značilnih za IX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. Zasedanje je trajalo nenavadno dolgo. Novinarska konferenca, predvidena za petnajsto uro, je bila ob dvaindvajseti uri, zapisnik s seje pa so podpisali okoli polnoči. Dogovorili so se, da bosta poslej dve zasedanji, in sicer februarja ali marca in septembra ali oktobra; zasedanje je bilo manj kot en mesec pred prvo skupno sejo vlad Slovenije in Madžarske, ki bo 17. oktobra v Lendavi in Monoštru, in kar je nemara najpomembnejše: predstavniki slovenske in madžarske manjšine so dokaj zadovoljni zapuščali prostore na Gregorčičevi ulici. Poleg članov mešane komisije, katere sopredsednika sta državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in državni sekretar za nacionalno politiko in manjšinska vprašanja pri predsedniku madžarske vlade Ferenc Gémesi, so na zasedanju sodelovali v imenu Porabskih Slovencev Martin Ropoš in Jože Hirnök, v imenu prekmurskih Madžarov Jozsef Kocon, direktor slovenskega vladnega urada za manjšine Stane Baluh, veleposlanika Ladislav Lipič in József Czukor in generalni konzul v Monoštru Drago Šiftar. V dolgi in zagotovo tudi polemični razpravi, ki je potekala za tesno zaprtimi vrati, so se pogovarjali o vseh oziroma preštevilnih, za manjšini pomembnih vprašanjih. Zavoljo preširoke palete različnih tem in dilem so sprejeli dogovor o zasedanju dvakrat letno, kar predvideva tudi leta 1992 podpisan sporazum, vendar se tega člena doslej niso držali. Tako Zorko Pelikan kot Ferenc Gémesi sta poudarila, da bodo pogostejša srečanja zagotavljala konkretnejše razprave o manjšem številu tem, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu delu komisije. Prav učinkovitost in tudi pripravljenost za uresničevanje nalog sta tisti področji, s katerima se komisija ne more ravno pohvaliti, nanju pa je posebej opozoril slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar, ki se je ravno zaradi tega zelo aktivno in pogosto vključeval v razpravo. Opozarja tudi na zahtevno črpanje denarja iz evropskih skladov, kjer je sicer dovolj denarja, vendar pot do njega ni preprosta, kot je bilo večkrat povedano. Kar se tiče Slovencev na Madžarskem, sta tako Martin Ropoš kot Jože Hirnök povedala, da bodo letos slednjič začeli s posodobitvijo ceste med Gornjim Senikom in Verico. Dela bosta zelo verjetno simbolično začela premiera Janez Janša in Ferenc Gyurcsány v okviru skupne seje slovenske in madžarske vlade. Na seji bodo pozornost namenili tudi nalogam med Slovenci na Madžarskem in Madžari v Sloveniji, je poudaril državni sekretar Ferenc Gémesi. Budimpešta bo zagotovila denar za obnovo števanovske narodnostne osnovne šole, za razširitev slovenskega radijskega programa s sedanjih 8 na 24 ur tedensko, za obnovo slovenskega kulturnega in informativnega centra; dogovorili so se, da mora monoštrska gimnazija vzpostaviti enako raven pouka slovenskega jezika, kot je bila do začetka tega šolskega leta in začeti z uvajanjem dvojezičnosti. Državni sekretar Zorko Pelikan je povedal, da so se pogovarjali tudi o aktivnejši vlogi manjšin v razreševanju svoje in širše, regionalne problematike. Prekmurski Madžari so, denimo, dobili zagotovilo, da bodo njihove specifičnosti upoštevane pri ustanavljanju pokrajin v Sloveniji. Predsednik József Kocon je poudaril, da je prišel čas, ko manjšina že lahko verjame na dano besedo, denimo pri statusu kulturnega doma ali ravnatelju srednje dvojezične šole v Lendavi. Torej, če so bila prva zasedanja kratka in manj zanimiva, sedmo v Monoštru skoraj prekinjeno in dolgo v večer, tisto v Budimpešti prekinjeno, je bilo IX. v Ljubljani dolgo in uspešno, s pogledom v prihodnost ali kot je na novinarski konferenci povedal Ferenc Gémesi, se niso pogovarjali samo o „zimzelenih temah.“ Koliko imajo teže vsa zagotovila iz Ljubljane, bomo zvedeli po jubilejnem X. zasedanju leta 2008 na Madžarskem. Tekst in foto Ernest Ružič 2 PONOVNO OŽIVLJANJE NARODNOSTNE ŠOLE V MONOŠTRU? Sestanek Krovne šolske komi-kultativnemu pouku ali krož-je vizija zavoda glede prisotno-le 70.000 forintov na enega Nagy in predsednico Krovne sije z ravnateljem Združenega ku skoraj 60 učencev) v le-teh sti slovenskega pouka v bodo-učenca letno, kar pokrije le šolske komisije Eriko Glanz, ki izobraževalnega zavoda v Mo-ne razmišlja o ponovni uvedbi če? Se razmišlja o ponovnem majhen del stroškov). bosta staršem predstavili raznoštru o problematiki pouka narodnostnega programa? Da oživljanju narodnostnega po-Glede narodnostnega prog-lične možnosti in prednosti, in poučevanja slovenskega je slovenščina za Zavod manj-uka na osnovnošolski ravni? rama na osnovnih šolah je povezane z učenjem slovenjezika na gimnaziji in v OŠ, vreden jezik, je razvidno tudi Se razmišlja o večjem sodelo-ravnatelj pojasnil, da zaenkrat ščine. vključenih v zavod, je skupaj iz tega, da je bila odpuščena vanju s starši in predstavljanju starši niso želeli, da bi otroci Vsi sodelujoči na sestanku smo s pedagoško svetovalko, avto-(brez kakršnih koli tehtnih prednosti večjezičnosti otrok obiskovali po 4-5 ur sloven-menili, da šolski zavod ne rico tega zapisa, sklicala Erika razlogov!) edina univerzitetno v sodobnem času le-tem? Kaj ščine tedensko, ker še vedno sme zaobiti slovenske manj-Glanz, predsednica Krovne izobražena profesorica sloven-so šolske inštitucije – mogoče dajejo prednost učenju angle-šine, saj je le dobro sodelovašolske komisije obeh narod-ščine na gimnaziji. Sedaj pou-skupaj z narodnostnimi orga-škega ali nemškega jezika. Na nje pogoj za kvaliteten pouk nostnih organizacij. Potekal je čuje v kombiniranih skupinah nizacijami – naredile, da bi v vprašanja o kadrovski situaciji slovenskega jezika. Šola pa si 18. septembra 2007 v Sloven-slovenščino učiteljica, premeš-svoje slovenske programe pri-ni imel odgovorov, zgolj to, mora prizadevati za uresničeskem kulturno-informativnem čena iz osnovne šole, ki gotovo tegnile več otrok? da imajo vse vpletene osebe vanje načel multikulturnosti. centru v Monoštru, udeležili so diplome sombotelske visoke KONČNA SKUPNA STALIŠČA: se ga, poleg predsednice Erike šole. Zatrdil pa je, da je trenut-•Združeni izobraževalni Glanz, člani Komisije: Eva La na kadrovska rešitev za pouk zavod v Monoštru ima vizar, Ladislav Domjan, Ilona slovenščine znotraj zavoda le zijo, v kateri pripada po-Nagy in mag. Valerija Perger prehodna, kratkotrajna, in če membno mesto poučevanju ter predsednik Zveze Sloven bo priložnost – ko diplomira slovenščine v narodnostnem cev Jože Hirnök in ravnatelj v Sloveniji na želeni smeri programu. Tibor Pénzes. Martin Ropoš, študentka iz Porabja – jo bodo •Narodnostni program popredsednik Državne slovenske takoj zaposlili, če bodo za to uka slovenskega jezika na samouprave, se je opravičil. finančni pogoji. (Ja, ker bo monoštrski gimnaziji se Namen sestanka je bil, da domača, ne tujka. Ksenofobija v neokrnjeni obliki mora Krovna šolska komisija tu in zdaj? Žal, tu in zdaj… Op. nadaljevati. Za njegovo izskupaj s predsednikoma slo avtorice.) vajanje mora madžarsko venskih organizacij kritično Za naslednje šolsko leto bo šolsko ministrstvo zagotoviti spregovori o problematiki Zavod načrtoval ponovno zadostna finančna sredstva, narodnostnega slovenskega uvajanje narodnostnega saj je v nasprotnem primepouka v monoštrskih šolah slovenskega programa v ru ogrožen edini slovenski in od ravnatelja terja odgo-nima dovolj strokovnega zna-»Še vedno trdim, da je s kad-osnovni šoli, morda celo del-manjšinski srednješolski vore na vprašanja o poslab-nja predvsem pa ne izkušenj rovskimi menjavami pouku nega dvojezičnega pouka, ki program na Madžarskem, šanju položaja slovenščine v s poučevanjem v gimnaziji in slovenščine v Monoštru bila bi ga postopno nadgradili v šola pa mora poskrbeti za izobraževalnih ustanovah, s prav nobenih izkušenj s pri-prizadejana skoraj nepoprav-gimnaziji. Zaradi nenehnega ustrezne kadre. tem pa razčisti tudi nekatere pravljanjem dijakov na dvo-ljiva škoda. Kako jo boste po-padanja števila šoloobveznih •Revitalizacija narodnostnejasnosti, kar naj bi pred-nivojsko maturo, državna pravili?« se je glasila zaključna otrok pa se bo v Monoštru nega osnovnošolskega prostavljalo vodilo slovenskim srednješolska tekmovanja in misel ped. svetovalke. verjetno razmišljalo le o eni grama v Monoštru je prav članom madžarsko-sloven-državne izpite. Delovno mesto Ravnatelj Tibor Pénzes je uvo-osnovni šoli, ki bi lahko imela tako odvisna od zagotovitve ske Mešane komisije pri po-premeščene učiteljice pa je na doma priznal, da se je z ukinit-po en razred učencev, ki bi ob-finančnih sredstev zanj in stavljanju nekaterih zahtev, OŠ zasedla učiteljica, ki je pred vijo narodnostnega programa iskovali slovensko-madžarski ustreznih kadrov, zato se povezanih s šolstvom. dvema desetletjema sicer dobi-slovenščine na gimnaziji res dvojezični pouk. Erika Glanz apelira na slovensko stran, Predsednica Komisije Erika la visokošolsko diplomo iz SJ, zgodila velika napaka. (Med je pripomnila, vsi prisotni pa da madžarske sogovornike Glanz je po uvodnem pozdra-a je njeno znanje slovenščine drugim je taka ukinitev bila smo se strinjali, da je za takšen posebej opozori na to probvu besedo predala ped. sveto-več kot skromno. To pomeni, celo nezakonita, saj k vsake-program spet v prvi vrsti po-lematiko in jih spomni na valki mag. Valeriji Perger, ki da bo na obeh šolah kvaliteta mu posegu v narodnostni pro-treben ustrezen strokovno in zakonsko določene obveznoje predvsem v obliki vprašanj slovenskega pouka drastično gram mora po zakonu dati so-jezikovno usposobljen kader. sti do slovenske manjšine v želela izvedeti naslednje: padla in ta pouk sčasoma za glasje slovenska samouprava, (In srčno upamo, da merilo Porabju. Zakaj je odnos do pouka slo-učence morda ne bo več zani-tu pa so le-to celo ignorirali. strokovne primernosti ne bo •Vodstvo združenega izobvenskega jezika znotraj mo-miv. Ali zavod razmišlja o mo-Op. avtorice zapisa.) Napako to, da je nekdo domač in prija-raževalnega zavoda se mora noštrskega izobraževalnega rebitnih drugačnih rešitvah? so po ravnateljevem zagotovi-zen. S takimi pritlehnimi igra-skupaj z obema slovenskima zavoda podcenjevalen in oma-Zakaj se na gimnaziji podce-lu že popravili in tako imajo mi naj se, za božjo voljo, neha! organizacijama bolj angalovažujoč? Na osnovi česa se njuje matura iz slovenskega od 17.9. spet na urniku po 4 In naj o strokovni primernosti žirati pri ozaveščanju starje Zavod odločil za ukinitev jezika, če se je vodstvo glede ure slovenskega jezika s knji-kandidatov odločajo ljudje, ki šev učencev o pomenu učenarodnostnega programa po-drugih tujih jezikov odločilo, ževnostjo in spoznavanjem se na to spoznajo.) nja slovenskega jezika kot uka slovenščine na gimnaziji, da maturo iz njih lahko izva-slovenstva. Program pa so Starše bo res potrebno ozaveš-narodnostne materinščine če vemo, da zanimanje zanj jajo le učitelji z univerzitetno ukinjali zgolj zaradi velike-čati, je menil ravnatelj, doslej ali jezika sosedov ali enega obstaja? Zakaj se kljub vsako izobrazbo, pri slovenščini pa ga pomanjkanja finančnih se na tem ni nič delalo, zato od uradnih jezikov Evropske leto večjemu vpisu učencev k – prav obratno – odpusti se sredstev, saj so tista, name-je v ta namen na roditeljski se-unije. slovenščini na monoštrskih učiteljica z univerzitetno diplo-njena narodnostnemu po-stanek, ki bo 26.9. na gimnaziosnovnih šolah (v tekočem mo in zaposli za stopnjo manj uku, izredno skromna (od ji, povabil predsednico lokalne Valerija Perger šolskem letu je vpisanih k fa-izobražena učiteljica? Kakšna šolskega ministrstva dobijo slovenske samouprave Ilono Porabje, 27. septembra 2007 3 Straška gesen Seniška folklora je dva dni smo pred mestno hišo, gde so skupinami. Okauli paunauči pojavile že avgustuša 1941. ni. Kak so pa vö pa nut ojdli, gostovala v Novem mesti in prsni kipi pesnikov in pisate-smo se odpelali nazaj v dija-Majuša 1942 pa je Rog grato ka so si gesti dobili? Za tau okaulici. V bližnji Straži so ljev, kak npr.: Janeza Trdine ški dom, gde smo eške malo center odpora (ellenállás) so pa bili izvoljeni lidge. Nej meli 9-dnevno prireditev, 21. ali Dragotina Ketteja. Zname-posedeli pa se pogučavali. in revolucije. Je biu name-smo štokoli nut pa vö ojti, ka Drügi den po zajtrkom nas njen za partizanske špitale, bi te nji najšli. Vlete je bilau je že pá čako Matej, odpelali delavnice, šoule, štampanja bole ležej, ka te so staupili na smo se v Kočevski rog. Tüj pa skladišča (raktár). Parti-kamen, pa so nej liske vküp smo meli trno zanimivo do-zansko vodsvo je nazaj prišlo poklačili. V zimi je bilau bola poldne. Najprva smo šli v v Rog leta 1943. Nauvo biva-žmetno. Te so ali tazameli za Dolenjski muzej, gde je vöpo-lišče političnoga vodstva so sebov, potistim pa so snejg postavlena naravna in kulturna poimenovali Baza 20. Prva sipali za sebov s sito. Če so pa dediščina (természeti és kul-baraka je bila zozidana leta po strmini šli gor, te so pa na turális örökség) Kočevskega 1943. Število lüdi je brž raslo, dejken postavili lesnico, vrroga. V tem lejsi se leko sreča-zatok so zidali drüge barake. kaj so na drejvo gorzvezali pa mo z medvedom, z vukom, so Te majo lumere tak, kak so tak so tagor splezli. Oktobra eške srne, djeleni, vöverice, bile zozidane. Vse vküper ji je 1943 so Nemci najšli pa vničirisi (vadmacska). Vodič je 26, pa eške gnesden tak stogi-li ništerne barake, pa špitale, povedo, ka kak je zanimivo, ka lidge se bogimo od medstraško jesen, pa znotraj té nitost trga je, ka tü trenutno veda pa od vuka, so meli srečanje folklornij ne živejo lidge. Iže, štere so od avtonov pa od skupin. tü gé, so prazne zavolo prob-lüdi pa nej. Medved V soboto zrankoma v sedmoj lema erbanja po leti 1991. je 60 let bujo samo vöri smo šli s Senika. Med Gda smo si vse tau poglednili, 3 lüdi, gnesden pa pautjov smo večkrat stanili, smo šli na generalko. na poštiji na keden tak smo v Novo mesto prišli Prireditev se je začnila v še-umre 3 lüdi pa eške okauli podneva. Tam je nas stoj vöri. Nastopajoče folklo-več. Razstavljena čako g. Matej, šteri je biu z re so bile: FS Straža, štera ja je bila maketa hrinami cejliva dva dneva, pa plesala splet gorenjski plesov ba (brejga), štera je nas vodo. Spali smo v di-iz Loškega pogorja, otroška je zavolo tisti lüdi jaškem domi. Najprva smo FS OŠ Vavta vas. Tü so ple-naredjena, šteri ne dobili obed, potistom pa smo sali mlajši, stari od 6 do 10 morejo titi gor na se spakivali v sobe, pa smo se lejt. Potistom so spejvali pes-brejg. Mi smo si malo spočinauli. V pau tretjoj marge skupine Vaški zvon najprva poglednili smo šli pogledat varaš, Novo jo kak te. Samo malo so streje depa nej vse. Baza 20 je od mesto. Šetali smo se po vara popravlali. Tau pa zatok, ka leta 1952 zakonsko zavaroši, Matej pa je povedo, ka je te so barake zozidali na kamen, vana kot kulturni spomenik. varaš središče Dolenjske. Tüj ka ji je voda pa vlaga nej na-V ništerni barakaj je gnesden je fabrika avtomobilov Rena nikoj djala. Na naravo tö pazi-muzej. Z zanimanjem smo ult, gde delajo avtomobile Re jo, ka naj tak bau ohranjena poslüšali vodiča, ka je rejsan nault Clio pa Renault Twingo. kak je te bila. Na tem mestu zanimivo vse tapovedo. Majo eške tovarno Krko. Šli je biu smrekov nasad, tejm Zadvečarka so gasilci meli smo prejk mausta nad reko krispanom vejke so doj zras-povorko v Straži. Nut so po-Krko, pa na Kapitalski hrib. le do tela. Baza je bila pred kazali, kak so gasili gnauk-Tüj smo šli v stolno cerkev nausom Nemcev, zatok so jo svejta, od začetka do gnessv. Nikolaja. Cerkev je lansko nej najšli, ka nejso brodili, ka den. Prva so gasili lidge, ka leto gratala stolnica, tak ka se skrivajo tak blüzi. Zaradi so si davali kankle, potistom zdaj je v njej že škofov stol izjemnih varnostnih in kon-pa so nut prišli avtonge. Nut pa nad stolom grb. Cerkev spirativnih ukrepov Bazo 20 so pokazali gasilsko veselico, je 46 m duga, eden tau je biu nikdar so nej najšli. Gnauk prejk so dali plakete pa prikasnej vcüj zozidani. Zatok je ljudske pesmi. Gorstaupila en kratek film: Kočevski rog so jo prej skur najšli, ka je znanja dobrim gasilcem. eden tau cerkve više zozidan. je eške veteranska skupina skozi prostor in čas. Potistom en nemški sodak üšo prauti V 4. vöri smo vseli na avto-Pri vhodi, kak nutpridemo, FD Kres, štera ohranja do-pa smo se z vodičom odpravi-njim, depa te se je dun nazaj bus, pa smo šli domau. Na najdemo kripto, gde pa nejso lenjsko pa ljudsko izročilo li gor na brejg pogledat Bazo obrno. Vodič je pravo, ka je srečo je cajt tö vödržo, ka pokopani lidge, liki najdemo drugi slovenski pokrajin tö. 20. Na tom mesti so v 2. sve-gnauk emo eno skupino pen-smo nej po deži ojdli, tak ka spominske table župnikov in Seniška folklora pa je plesala tovni vojni partizani zozidali zionistov, tau njim je gučo, pa smo se dobro počütili ta dva kanonikov. Od tü smo se šeta-porabske pa prekmurske ple-barake. Tüj so se potem skri-se je en stari moški zglaso, ka dneva v Sloveniji. li tadale po varaši pa smo pri-se. Potistom je v šotori bila ve-vali pred Nemci. Prve skupi-tau je rejsan tak bilau, ka un Agi Hanžek šli do glavnega trga. Stanili čerja pa veselica z različnimi ne partizanov so se v Rogu je tö tam stražo med partiza-Foto: Žolt Bajzek Porabje, 27. septembra 2007 4 »Svet’ Ciril in svet’ Metod, ne pozabita na slovenski rod« -so spejvali Ljudski pevci z Gorenjoga Sinika, gda so v starom farofi oprli razstavo o pokojnom sinčarskom gospaudi plebanoši, Janoši Kühari. Marija Kozar, štera je razstavo vküppostavila, pa je tak začnila svoj svetešnji guč: »Ciril in Metod sta bila slovanska apoštola. Oznanjala sta evangelij po domanje. Za gospauda Janoša Kühara tö leko povejmo, ka so bili apoštol Porabski Slovencov, uni so tö po domanje oznanjali evangelij.« Istina je, ka je že dvajsti lejt minaulo od tistoga, gda so gospaud plebanoš na vöke zapüstili svoje sinčarske vörnike, depa v spomini lüstva eške fejst živejo. Nej so bili samo dühovnik, bili so človek, šteri je gordržo domanjo slovensko rejč v cerkvi. Pred štiridesetimi lejtami so začnili na svejti meše darüvati v domanji gezikaj, te so gospaud Kühar začnili dojobračati mešne knige, evangelije pa molitve v porabski slovenski gezik. Tau je veuko delo bilau, z vogrskoga pa knjižnoga gezika so tak dojobračali v domanji guč, ka so vsigder samo v vogrske šaule ojdli. Na 20. oblejtnico smrti gospauda Kühara sta se gorenjesinčarska fara pa Državna slovenska samouprava odlaučile, ka napravita dvodnevni svetek. Gda deseta oblejtnica bila, so na starom farofi, gde so pokojni plebanoš živeli, postavili spominsko tablo, zdaj so v zamanici oprli razstavo. Tü postaviteli s pomočjauv stari kejpov, dokumentov pa nistarni predmetov pokojnoga dühovnika nutpokažejo njini žitek pa njino delo. Na začetki leko vidi- SPOMIN NA PORABSK püšpek poslali v madžarsko ves Izsákfa pauleg Celldömölka. Tü so Janoš Kühar tö dosta naredli za vörnike, depa srce nji je vleklo nazaj med Slovence. Leta 1957 so njim pá dopistili, ka so bili plebanoš na Gorenjom Siniki. Na 25. oblejtnico zidanja nauve bože iže so se vküper z vörniki odlaučili, ka go dajo vönamalati. Te je cerkev dobila fresko svetoga Cirila in Metoda pa napis tö: Hvalite Gospoda vsi narodi. 6. septembra 1987 so se v cerkvi pripravlali na sveto mešo, ali meše so več nej mogli opraviti. Pred mešov so pri oltari vküperspadnili pa mrli. Vse povödano leko vidi na razstavi na kejpaj tisti, šteri je najgir na živlenjsko paut gospauda Kühara. Na otvoritev (megnyitó) so pozvali gospau Eriko Németh, glavno direktorico Višjega oddelka za narodne in etnične manjšine (Nemzeti és Etnikai Kisebbségi Főosztály, MEH). Povödala je, ka vüpa, ka je dosti takši, šteri majo skrb na tau, ka bi se slovenska rejč eške dugo čüla v Porabji. O tom je tö gučala, ka de višji oddelek pomago pri tom, ka bi Državna samouprava leko dojküpila stari farof, pa v njem oprla Slovenski muzej. Zamanica farofa je bila napunjena, lidgé so eške vanej poslüšali guče. Nej čüdno, vejpa je lejpo vrejmen bilau. Gda si je lüstvo poglednilo razstavo, so pomalek odišli v cerkev, zvonili so že. Sveto mešo so v spomin pokojnoga düšnoga pastera darüvali gospaud püšpek iz Murske Sobote, dr. Marjan Turnšek, šteri so uradno (hivatalosan) prvič bili v Porabji. V svojoj predgi so pravli o gospaudi Kühari: »Biu je goreči dühovnik. Biu je dober dühovnik. Biu je Kristušov dühovnik. Zatok se veselimo, gda se na njaga spominamo. Za njaga zavalimo nebeskomi Gospaudi, ka nam ga je dau.« Tau so tö povödali, ka so gospaud Kühar mrli pri oltarom, tam, gde Kristuš pri vsakoj meši znauvič mrgé. Za toga volo so srečni mrli. Mi pa najbole čütimo te, gda čütimo v maternoj rejči. Gda smo v najvekšoj nevauli, molimo slovenski. Gospaud Kühar so pisali, ka bi reči ostale pa nej odletele. Takši so bili kak sam Jezuš, vse, ka so meli, so dali Baugi pa drügim lidam. mo njini kejp iz mladi lejt, pauleg sta stariša pa tišinska cerkev s kejpom gospauda Ivanocyna, šteri so plebanoša Kühara krstili. Sinčarski dühovnik so se narau dili leta 1901 v Gradišči, v maloj vesi pauleg Müre v tišinskoj fari. Že v mladosti so šteli Marijin list pa Kalendar srca Jezušovoga. V šauli so se dobro včili, zatok so je poslali v gimnazijo v Kőszeg. Po maturi v Somboteli so se odlaučili za dühovnika, posvetili so je sombotelski püšpek Janoš Mikeš leta 1924. Nauvo mešo so darüvali na Tišini, kama je več kak gezero lidi prišlo. Nej dugo zatem so postali kaplan v Rábagyarmati, gdé so opravlali dühovniško delo štiri lejta. Potom tistoga so je poslali v Somboteu, ka bi veronavuk včili na trej šaulaj. Leta 1936 so sinčarski plebanoš Vince Koos prosili püšpeka, naj pošlejo nekakoga namesto njij. Niške se nej zglaso, zatok so poslali mladoga gospauda Kühara. V tej fari so bili oprvin administrator, sledi pa plebanoš do leta 1952. Vküper z lidami v vesi so opravili veuko delo, 1938. leta so porüšili staro pa zozidali nauvo cerkev. Gospaud Kühar so vodili vsefelé drüštva, na priliko živi raužni venec pa drüštvo srca Jezoša. Lidam so dali v roké molitve, pes mi pa vse potrejbnoga na papiraj, štere so druknivali na štencil mašini. Na razstavi leko vidimo te štencil pa pisalni mašin tö, s šterim so kesnej pisali. Zmejs je prišla drüga bojna, po tistom pa žmetni cajti za Slovence v Porabji. Zavolo toga, ka so bili uni tö Slovenec, so je sombotelski Porabje, 27. septembra 2007 5 SPOMIN NA PORABSKOGA APOŠTOLA Pri meši je spejvo Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Sinika. Gospaudi püšpeki so prejkdali porabski krü pa vino, evharistične simbole. Gda je prišo konec, je vsikši daubo kejpec, na šterom je biu kejp gospauda Kühara pa njegvo geslo (jelmondat): »Slovenci smo bili, Slovenci smo, Slovenci ostanemo – tau aj ostanejo naši mlajši tö.« O tej rečaj bi mogli broditi mi vsi, šteri živemo v Porabji ali zvün njaga. Gda je lüstvo kejpec dobilo, so jim v rauke eške goreče skale djali, pa se je začnila procesija od cerkve do cintora, na grob gospauda Kühara. Vöra eške nej tak kesna bila, depa sunce več nej sijalo, duga kača vörnikov z malimi posvejti se je vlejkla do graubišča. Na svetek so pozvali žlato pokojnoga düšnega pastera, pa farane z rojstne fare, s prekmurske Tišine. Eden avtobus s Pešta tö pripelo lidi, tak ka se je pri grobi zbralo dosta lidi. V paukmici je zbor iz Tišine zospejvo pesem Večerni zvaun, navzauči domanji so cüjpomagali. Zmolili so litanije pa položili vence na grob gospauda Kühara. Najlepši tau svetka se je končo, vörnike so čakali na posanco vina pa pogačline. Drügi den zrankma je leko lüstvo pa vküper molilo v cerkvi za düšo pokojnoga plebanoša. Mešo darüvat so pozvali püšpeka iz Maribora, gospauda dr. Jožefa Smeja, šteroga v Porabji dobro poznajo, vej so vsigder skrb meli na Slovence na Vogrskom pa jim pomagali, če so mogli. V svojoj predgi so zvün tomačenja štenjá iz Svetoga pisma gučali o tom tö, kakše spomine majo na Porabje pa na gospauda Kühara. Gda so bili z dühovniškimi študenti iz Maribora v Porabji, je biu mejsec maj, pa se dobro spominajo, ka so ji domanji vörnicke pozdravili s pesmov: Spet kliče nas venčani maj. Tau jim je fejst dobro spadnilo, so se počütili, kak liki bi bili v Sloveniji. Dosta lejt kesnej so jim gospaud Kühar pravli, ka če mrgejo, na Siniki nede več slovenske rejči. »Ge mam pa vsigdar vüpanje,« so odgovorili. Deset dni pred smrtjov so bili pokojni plebanoš na dühovni vajaj (lelkigyakorlat), gda bi pa mogli gledati nikši film, so je nej najšli. Sledi so povödali, ka so molili, aj se donk nekak na Siniki odlauči za dühovnika. Gospaud Kühar so bili tau za porabsko lüstvo, ka je biu kaplan Martin Čedermac, literarna figura, za Slovence v Italiji. Na konci meše so vörnicke na prošnjo gospauda püšpeka v misli podali rokau tistoma, šteroma je najžmetnejše, tistoma, šteroma morejo odpüstiti. Blagoslovili so eške zbrano lüstvo pa ji pozvali, aj pridejo v Maribor na grob blajženoga Antona Martina Slomška. Pri meši je spejvo Cerkveni zbor Gorenji Sinik. Na nogometnom igrišči šaule so organizatori postavili veuki šator, ta so čakali lüstvo, ka bi jim nutpokazali male knige, štere so vküppostavili o gospaudi Kühari. Skor cejla ves je tam bila pa eške Slovenci s Sombotela pa Pešta. V prvom tali te knig leko dosta vse preštemo o žitki plebanoša, tau tö, ka smo na razstavi nej vidli. Domanji gospaud plebanoš, Ferenc Merkli so pisali o predgaj gospauda Kühara, ka so na paudi farofa najšli male papere, gde so predge gorspisane bile. Dühovniki prej en den pred mešov napišejo, ka do gučali v nedelo. Deset lejt takši gučov bilau na podi na paperaj. Gospaud püšpek Smej so napisali svoje spomine na gospauda Kühara. Glavni urednik (főszerkesztő) mali knig, odranski gospaud Lojze Kozar, so povödali, ka pokojni düšni paster si zaslüžijo bole kuste knige tö. Tau so tö pravli, ka so v žmetni cajtaj s piciklinom ojdli z Martinja na Gorenji Sinik h gospaudi Kühari, depa kaulivrat, na Hodoš. Če rejsan bi Janoš Kühar leko odišli v drügo faro, so tak radi meli Slovence, ka so ostali tam do smrti. V knigaj leko preštemo spomine domanji faranov, pa guč plebanoša Lajosa Horvátha na pokapanji gospauda Kühara tö. Knige je vsikši daubo, šteri je na programe prišo. Na tom zadnjom programi so na odri nastopili citraši iz Muraszemenye iz županije Zala. Tau pa rejsan špajsno bilau, ka na najvekši slovenski program na Gorenjom Siniki pozovejo goslare, šteri madžarski spejvajo. Pa nej samo tau, eden eške madžarsko zastalo na rejklini tö emo. Ge tak brodim, ka se tau na takšom svetki ne šika. Drgauč aj organizatori malo bole skrb majo. Če bi spejvali na priliko samo mlajši, Sončnice s Sinika, bi tö dojšlo. Gospaud Janoš Kühar so bili, kak pravijo, včasi malo preveč sigurni (strogi). Lüstvo je je don rado melo. Mrli so tam, gde so več kak petdeset lejt goreče oznanjüvali božo rejč v slovenskom geziki. Njina smrt je bila veuka žalost tak za Sinčare kak za drüge vogrske Slovence tö. Zdaj počivajo v méri na sinčarskom cintori, med Slovenci, za štere so tak dosta delali pa je s srca radi meli. Dušan Mukič Foto: M. Kozar, K. Holec, G. Bajzek Porabje, 27. septembra 2007 6 TIKEV NA TIKVI V ŠTEVANOVCI Pismo iz Sobote GRBANJI Drüštvo za lepšo ves (Faluszépítő Egyesület) v Števanovci si je pá lejpo vrejmen vöodebralo za svoj djesenski program. Naj stoj proba prajti, ka je Baug prauti Porabskim Slovencom. Tau je gvüšno zatoga volo tü, ka je števanovsko Drüštvo za lepšo ves v porabski vasaj tak vejndar najbola delovna organizacija, stera dosta pa furt dobre programe skaus pela. Bar, ka je 1999. leta Baug pamet presvejto Lacini Kovači, steri je v tistom časi šaulo ravno, ka je ustvauro tau drüštvo, stero vküper drži menši tau lüstva vesi. Drüštvo že par lejt vodi Marijana Fodor, stera je s svojimi lidami pripravila tikvin festival. Za gazdarco se je vzela Ana (Mlinarna) Ropoš, ka je nej mala briga, zatau so pa tašni lidgé ške posaba hvalo vrejdni. Pri Ropoši je par lejt nazaj že gnauk bilau delo, gda so travo kosili pa senau spravlali vküper. Anuš (néni) so s svojim si naum Jožinom zar za ramom sonžat lepau vred djali, pa cejli raum za nüc prejk pistili. Za program so člani drüštva na sonžat gora leko postavili stole, stolice pa ške oder (színpad) za kulturni program tü, no pa kotle za küjanje. Pred podnevom, gda so že nisterni z grbanji punimi košarami domau prišli, drügi pa svoj kafej spili, so se lidgé najprvin vküp dobili pri Ropošaj, gde ji je Bödraška Margita iz Andovec svetešnjo naravnana čakala s svojimi pereci. Po mali pogostitvi so se vsi napautili na delo na njivo. Vküper so prišli zvekšoma cejli sausadge Ane Ropoš pa vekši tau žensk, stere spejvajo, pa dobri par mlajšov z mladimi pojbi pa deklami. Zvöjn domanjoga lüstva so bili eni gostje iz Lébénya na Vogrskom, s sterimi že par lejt žlato držijo. Te ženske so posebno bile vesele, ka so leko bile na tau veselom dnevi med števanovskimi lidami. Škoda, ka nej moglo pridti več domanji lidi, depa razmelo se je, ka je bilau naprej valaun tau, ka je pauleg dobroga vrejmena ške dosta lüstva kromče vökopalo pa drügo delo opravlalo na mezevaj. Broužina Iluška (Trajber) se je že sprtolejt podala, ka na svoji njivi, stera leži pri poštiji nej daleč od Ropoš Anuške, posadi tikvi med kukarco, naj drüštvo v geseni leko dela s tikvi. Na glavki té njive so zbrano veselo bando, stero je sprvajo s fudi Joži Kosar, čakali mladi podje z dobro števanovsko slivovo palinkov, s krepkim kafejom pa drügo pijačov, stero so z dobre volé „goraličili” za drüštvo vsi sausadge kaulakvrat Ropošovi. Po tejm pa hajt, na delo! Eni so tikvi dola piščavali z bildja, drügi so je vküp nosili ali s taligi vküp vozili, ženske so ji pa vöpucale. No, vertinja Iluš je samo telko dala vö spucati, tjelko prej leko nagnauk posiši tü. En tau tikvi so odpelali mlajši k Ropošovi, ka do iz tisti leko delali zadvečerek, povejmo lampaše vörezali pa vsefale, ka si vözmislijo sami. Na konci dela so si pa vzeli čas, ka so se vö naspejvali na njivi tü. Po dobro obredjenom deli so si zaslöjžili fajnski obed. Ženske Magda Konkolič, Eržika Mešič pa Margita Hegyvári so se flajsno vrtile predpodne- vom kaulek kotlov pa labošk, naj žmano tikvino prikuho (főzelék), pörkölt pa faširt leko pripravijo za „vömordjene” delavce. Gda mi je pa Bružina Iluška pokazala, kelko pokeraje so spekle sausadice z dobre vaule na té dén, sam skur odletejla vö sveta. V eni cukrasdi nega večfele lepši pa baugši pokerajov, retešov pa pogač. Tau dja sama tü leko svedočim. Za trno lejpo, dobro peldo leko postavi drüštvo lüstvo v tau grumbli, Dragi moji, lübe moje, dun se je zgodilo. Na, srečo ali pa na nesrečo, sto bi vedo. Zato, ka ji je dugo nej bilou. Kak če bi preminouli za vsigdar. Od nevoule, ka ji je nej bilou, so ništerni že djoukali. Na, skur so že djoukali. Depa dun so prišli! Na, nejso prišli, depa vö so zrasli iz zemle. Grbanji! Najprva ji je bilou bole malo. Depa vsikši, ka ga je stoj naj šo, je doubo bar deset bratov. Tou tak vövidi, ka je z ednoga grbanja vöprišla bar edna poštena kila. Vej pa vejte, kak tou de, kak lidge radi iz müje delamo slona (elefant). Eden ke den po prvi grbanjaj pa so začnili vöskakati iz zemle, kak bi šlou za epidemijo. Rejsan! Nagnouk je bilou grbanjov kak trave. Več je nej trbelo iz ednoga grbanja edno kilo naprajti. Vcejlak zarejsan so lidge začnili nabirati kile pa kile grba njov. Kamakoli pogledneš, samo grbanji pa nika drugo kak grbanji. Lidge so se nut zagnali v lejs, kak bi njim šlou prouti slejdnjomi. Samo ka bi šteri nej ostano brezi svoji par kilo grbanjov. Tou pa zato, ka se je tak nagnouk nikšna nouva šega narodila: če nemaš svoji grbanjov, si nika nej vrejden! Tak smo leko vidli v lesaj več avtonov kak na poštiji, stera v Soboti prouti Špari pela. V krčmej se več nika ne guči od toga, kak nam je po nouvom grato dragi žitek, kakši so nou vi ministri, sto je palik koga znouro. Od toga se več nika ne guči, samo eške od grbanjov. Gvüšno je, ka je ta grbanjova epidemija zaodila mojo taščo Regino, trno čedno žensko tö. Nega dneva, ka bi je nej šla brat. Od douma odide eške v kmici, domou pride v kmici. Po tistom je narejže pa siši. Sišijo se po cejlom rami. Eto sam se nej mogo v svojo postelo dola ležti, ka so na njoj bili narejza ni grbanji. Nejsam avtona mogo dati v garažo, ka so tam tö grbanji. Gda pa sam škeu, ka mo meu grbanje za obed, mi je nej dopistila. -Grabnji so za zimo, ka mo je meli za prtepeno župo, zato je trbej šparati, - mi je zabrüsila. Na, lübe moje, dragi moji, grbanjov kak blata, depa nejso gé za gesti. Gnes mo šou na plac pa si je tam küpim, ka zejm žmane, friške grbanje. Miki ka so tak lepau vküp prijali nom je pripelo s seov pokripa telko vse pripravili zatok, to prikaulico, gde se je gora naj svojo drüštvo s tejm tü po-skvatejro s svojimi škiri, kak magajo. tisti velki, ijrašnji ansambli. No, zadvečerek so pa do-Kak dobro, ka ves ma svojga manje ljudske pevke zapo-domanjoga fudaša. pejvale slovenske pa vogrske Na konci svojga pisanja iz naute, domanji šaularski srca gratuliram drüštvi, najmlajši s sakaluvskimi mlajši bola predsednici Marijani Fovred pa zaplesali slovenske dor, stera mora meti nejvekšo plese vanej na sonžati gora brigo tašoga reda. Pokazalo postavlenom odri. Steri so se je pa, če dobro lüstvo vküp meli volo, so se leko špilali prima pa če ške kaj za resmed seov, sto je bole flajsen, nico, té se leko napravi vse, sto vej bole potakati tikvi ali kak v soboto, 15. septembra v zanimive figure vözrezati. števanovskoj vesi. Zatau se le-Naj se tak lepau zgotovi té pau zavalimo, ka delavce na den, kak lepau se je leko zač-Slovenskoj zvezi tü vsikdar no, se je brigo Vajs Joži, gna-pozovejo. uk je vlejko fude, gnauk pa Besedilo in foto: igro na sintetizatorji. Z avto-Klara Fodor Porabje, 27. septembra 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA SLOBAUD OD MINISTRANTK UN PA UNA, UNA PA UN Ja, znova je tü gesen, začetek in pomagale pri vsej cerkveni se malo naj šoulskoga leta. Deci, ki ide pr-obredaj. Brigitin nežni glas bo de. Dekline, djajce djajci. Takše sta Viktor pa Viktorija že spoznala. Gestejo pa dvojčki, ka je eden brat, drugi pa sestra. Tej so si sploj nej gnaki kak djajce djajci. Je pa rejsan eni. Naj so takši ali ovakši, problemov z njimi nigdar ne sfali. Pa veseldja tö nej. Pa nevoule ranč tak nej. Pa sreče tö nej. Ka od koga drugoga ranč ne gučimo. Od toga najlepše guči eden den iz žitka Viktora pa Viktorije. Znouva sta brodila vcejlak po svoje. -Si si gdasvejta brodila, ka bi ge biu ti, ti pa bi bila ge, -je Viktor pito Viktorijo. -Kak si tou brodiš, -je brž začnilo migati Viktorijo. -Vcejlak prousto. Kak bi bilou, če bi se namesto mene narodila ti, namesto tebe pa bi se naroudo ge, -je povedo, kak bi tou že noso v glavej najmenje sedem dni. -Ja, te bi ti biu una, ge pa bi bila un, ka nej, -se je Viktorija trno razmejla v vse tou vküper. -Ti bi biu Viktorija, ge pa bi bila Viktor. -Depa tou se nigdar nede zgodilo, ka sva že na svejti takšniva, kakšniva sva, -je povedo Viktor. Depa Viktorija je nej tak brodila. Tak brž njoj je začnila delati glava. Pa tam nin za kakšno vöro je bilou vse ovak. Una se je vözravnala v Viktora, un pa se je vöobleko za Viktorijo. Pa sta se tak med seuv zgučavala tö. -Viktorija, se ideva malo špilat, -je una Viktor pitala njega Viktorijo. -Viktor, -se je zglaso un Viktorija pa pouzvo njou Viktora, deva do potoka. In tak se je tou godilo. Mama Vika pa oča Viki sta njiva samo gledala pa poslüšala. Vej njiva miné ta norija, sta si brodila. Pa ranč tak je tou bilou. Vej bi takšo ravnanje za Viktora pa Viktorijo trpelo eške duže, če, če če... Če bi nej trbelo cükati. Ja, ranč tak! Zgoudilo pa se je tou edno tri vöre po tistom, gda je una gratala un pa je un grato una. Zgoudilo se je tam med djablanami za njivim ramom. -Cükati mi trbej, -se je zglaso un Viktorija. -Meni tö, -je nagnouk mejla silo eške una Viktor. Te je pa zdaj tou tak vövidlo: una Viktor se je počüčnila, un Viktorija pa se je postavu kcuj k drejvi. -Kak tou cükaš, vej si pa un? Brž gori stani pa cükaj kak pojep, -se je zglaso un Viktorija. -Name pogledni! -Vej ti tö dobro ne cükaš! Počüčniti se moraš, nej pa tak stoječki, -ga je vöpopravlala una Viktor. Pa je una Viktor gore stanila, un Viktorija pa se je počüčno. Depa neje šlou. Nika je nej šlou. Tak brž sta nazaj gratala una kak una, un pa kak un. -Ka pa te, že sta znouva nazaj kak Viktor pa Viktorija, - njiva je pito ata Viki. -Vej sva pa cejli čas bila Viktor pa Viktorija. Samo ka sva sta se zglasila v eden glas. Miki Roš vič v šoulo, je nej vseedno, ka in kak bou v šouli. Vekši, šteri že idejo v srednjo ali višje šoule, so ravno tak najgeri, ka vse nji čaka. Nouva šoula, nouvo okolje, kakšni bodejo učitelji, sošolci in tak naprej. Staršem je tö nej vseeno, v kakšo okolje pride njino dejte. Mislijo si, Boug ne daj, ka bi v kakši lagvi galeri prišli. Rada bi se zahvalila tü našim dugoletnima dvornicam, štere so sedem lejt dvorile pri sveti mešaj na Gorenjom Seniki. To sta Barbara Gyeček, ona je pred leti za bolezni volo enja-faliu pri štenjej. Barbari Laczo la, Brigita Voura in Barbara se nej štelo, če je sijalo, dež ali Laczo sta pa do tega mao dvo-snejg üšo, skoro vsaki delaven rile, ministrirale pri sveti meši den je pri meši dvorila. Takši Boug vam Naš dugoletni gospaud Janoš Kühar so tö dosta dvornikov meli, so dostakrat povedali, ka so brezi dvornikov in pevcov bole žalostni pri sveti meši. Kak vidim, se nam nej trbej zatoga volo bojati, ka mamo dosta nouvi dvornikov, zatou so se že gospoud Ferenc Merkli poskrbeli. Sploj so pa tej mali flajsni. Vüpam, ka bodejo tak vörni, kak so bile te dekline dugo lejt. Želim Vam, da se dobro včite v šoulaj, ger koli ste, da mo leko ponosni na vse vas! Vera Gašpar Foto: G. Bajzek PETEK, 28.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENSKI/ PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: ZGODBA O BRATU IN SESTRI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALSKI OTROCI, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.40 TI LAHKO REČEM LJUBA MOJA?, IT. TV FILM, 3.15 INFOKANAL PETEK, 28.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.00 PISAVE, 12.25 EVROPSKI MAGAZIN, 12.55 DIAGONALE, 13.45 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 14.10 NEVERJETNA GOSPODIČNA C, KAN. FILM, 16.00 ŠPORT ŠPAS, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 USTNIK -ZGODBA O NEKI INOVACIJI, DOK. FELJTON, 19.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, PON., 21.20 TRENUTEK ODLOČITVE, AM. FILM, 23.25 PRIPOVEDOVANJE ZGODB, AM. FILM, 0.50 8 X 45: DO SMRTI, AVST. NAN., 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL * * * SOBOTA, 29.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.05 OTROK NA MORJU, IT. FILM, 15.55 VRTILJAK, IZBOR, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, IZBOR, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.05 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 PAZI TO!, AM. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 29.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 VROČI STOL, 9.55 PRIMORSKI MOZAIK, 10.25 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 11.20 FILM, 13.30 SLOVENSKA POPEVKA 2007, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKEGA PRVENSTVA, 17.50 SP V KOLESARSTVU, CESTNA VOŽNJA DO 23 LET, 18.30 ŠPORT, 20.00 POZIV ZA SARO, AM. FILM, 21.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.05 PRVI IN DRUGI, 22.25 SKRIVNOST MALATERRE, FRANC. TV FILM, 0.10 HUFF, AM. NAD., 1.10 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL * * * NEDELJA, 30.09.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZV. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, 17.15 NLP, RAZV. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 JESENSKA SONATA, ŠVEDSKI FILM, 0.55 DNEVNIK, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 30.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 10.15 PRVI IN DRUGI, 10.35 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 11.00 LYNX MAGAZIN, 11.30 GLOBUS, 12.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.30 SP V KOLESARSTVU, CESTNA VOŽNJA - ČLANI, 17.30 ŠPORT, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 21.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 23.25 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 01.10.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 MEJE MOJEGA SVETA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.05 MOZART, GENIJ SE ZALJUBI, 16.15 BESEDI NA SLEDI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLILNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 IZRAELSKA FILHARMONIJA IN ZUBIN MEHTA, FESTIVAL LJUBLJANA 2007, 1.00 PLANET ZEMLJA, PON., 1.50 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 01.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.45 NLP, RAZVEDRILNA ODD., 12.30 SOBOTNO POPOLDNE, 15.00 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 15.45 OSMI DAN, 16.15 ARS 360, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 VEDEŽNIKI, DOK. ODD., 18.50 KRVNE VEZI, ANG. NAD., 20.00 LUNA, ANG. DOK. ODD., 21.05 STUDIO CITY, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.35 LOVEC, AM. FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * TOREK, 02.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 V VEDI JE MOČ, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, POUČ. RAZV. ODD., 16.15 KOŽA, DLAKA, PERJE: LOV, DOK. NAN., 16.20 HOTEL OBMORČEK: DOBRI STARI ČASI, RIS., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVA, DOK. ODD., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLILNA ODDAJA, 21.00 PIRAMIDA, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 UBOJ RESNICE V RUSIJI, ANG. DOK. ODD., 0.00 ŽIVA, DOK. ODD., 0.25 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.50 DNEVNIK, 1.30 INFOKANAL TOREK, 02.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.10 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 13.10 STUDIO CITY, 14.05 IZVIR(N)I, 14.35 VOLILNA ODDAJA, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 NEDOKONČANO POTOVANJE NA JAPONSKO, PORTRET ANDRESA VALDESA, 20.00 MUZIKAJETO: COUNTRY, IGRANO-IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 CALLASOVA IN ONASSIS, IT. NAD., 22.40 BLACKJACK, ANG.AVSTR. NAD., 0.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL * * * SREDA, 03.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 ZLATI PRAH -ŽELEZNA PEČ, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 ŽIVA, DOK. ODD., 11.25 RESNIČNA RESNIČNOST, 11.55 VOLILNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 OPUS, 13.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLILNA ODDAJA, 21.00 X V ZNANOSTI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 03.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 13.30 HRI-BAR, 14.30 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 15.40 LUNA, ANG. DOK. ODD., 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 VEČERNI GOST: AKADEMIK DR. PAVLE MERKU, 19.55 NOGOMET, LIGA TELEKOM, MARIBOR - KOPER, 21.50 PROTEST, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU, 22.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.25 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 04.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 KOŽA, DLAKA, PERJE, DOK. ODD., 11.00 Z VAMI, 11.55 VOLILNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 FELICIJINO ŽIVLJENJE, IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: ASPIRIN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.50 LEPI DNEVI, FRANC. FILM, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 04.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.10 KALEJDOSKOP, 13.35 OMIZJE, 14.45 AKTUALNO, 15.10 GLOBUS, 15.40 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 16.30 X V ZNANOSTI, DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LYNX MAGAZIN, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 19.35 KRAŠKI KAMNOLOMI, DOK. ODD., 20.00 ALFIE, ANG. FILM, 21.50 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.35 DIVJE JAGODE, ŠVEDSKI FILM, 0.00 Z OGLEDALOM, V UGANKI, ŠVEDSKI FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL Ernest Ružič je postal častni občan občine Gornji Petrovci Naš dolgoletni sodelavec Ernest Ružič je postal častni občan občine Gornji Petrovci. Svečana seja občine Gornji Petrovci je bila 15. septembra v Stanjevcih, kjer so predali tudi nov kulturni dom. V utemeljitvi so poudarili predvsem njegovo delo na področju novinarstva in književnosti. »Ernest Ružič je novinar od leta 1965, vseskozi na RTV Slovenija. Najprej je bil dopisnik Radia Slovenija iz Pomurja, nato novinar v Uredništvu oddaj za Slovence po svetu. Po letu 1980 je bil dopisnik TV Slovenija iz Pomurja, nato redaktor TV oddaje Mostovi – Hidak, za in o prekmurskih Madžarih in stalni sodelavec TV oddaje Slovenci v zamejstvu,o Slovencih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem (podobni radijski različici Sotočje). Delal je kot specializiran novinar za manjšine in kulturo, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja krajši čas bil prvi stalni RTV dopisnik iz Madžarske in madžarskega zamejstva, nato zopet dopisnik TV Slovenija iz Pomurja; od leta 2002 je novinar v oddaji Radia Slovenija Sotočje, kjer poroča o Slovencih na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem. Življenje štajerskih Slovencev spremlja od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, načrtno od leta 1993; življenje Slovencev na Madžarskem pa od leta 1968. Kot stalni zunanji sodelavec je z manjšinsko tematiko sodeloval v Delu, Primorskem dnevniku – Trst, Slovenskem vestniku in Našem tedniku – Celovec, Porabju – Monošter, Slovenskem koledarju – Monošter, Rodni grudi, Sloveniji. Svet, Moji Sloveniji in slovenskem programu Radia Monošter, občasno tudi v oddaji madžarske TV Slovenski utrinki. Prvo pesniško zbirko Ljudje Človek Ljudje je izdal leta 1967. … Pomembno prelomnico pomeni zbirka Délibáb – Privid, ki mu izide leta 1997 pri založbi Franc – Franc v Murski Soboti. Naslednje leto mu pri isti založbi v zbirki Med Rabo in Muro natisnejo roman Érd, s katerim se začne stalni porabski Knjižni dar. Zelo ugodno je v relevantnih publikacijah in medijih: Sodobnosti, Delovi Književni listi, na Radiu Slovenija, ocenjen drugi roman Vijolični dim (Založba Franc – Franc). Leta 2001 mu pri tej založbi izide še pesniški izbor Razsanjani dan. V devetdesetih letih sodeluje v skupnih izdajah Dvakrat stesana krsta in Glasovi province. V tem času ima prevedene pesmi v madžarski in nemški jezik: v revijah Életünk in Párhozamos hidak, Antologiji prekmurskih književnikov v madžarskem jeziku ter Panonskem zborniku (Pinkovec/Güttenbach, Avstrija). Roman Pesem Črnih mlak, zopet v Zbirki med Rabo in Muro pri založbi Franc – Franc, izide Ernestu Ružiču z letnico 2006. Ernestu Ružiču v imenu uredništva našega časopisa izkreno čestitamo. -ms-Foto: Jože Pojbič Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB