75 nar SSlISalBSjni zadostuje, tie Vam takoj do-stavjmo poskusne številke. Pišite še danes »-> ja fe ► tl KARTA , U'jO}l,a/V<^ 1/0/1 ift tAboUi > i-l '(puiei Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23. TeL: 2566, int. 3069 (a LA§ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Vprašanje slovenskih premogovnikov Otvoritev planinske ceste Radeče— Litija Pred ureditvijo kmetske zaščite Gospodarsko-socialne razmere na Balkanu Plavalno prvenstvo v Mariboru St. 101 Izhaja vsak dan V Ljubljani V soboto, dne 10. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Unašam© iimemkik premogovnikov Za šibkost naše notranje politike ni nič bolj značilno, kakor to, da so nekatera vprašanja kar neprestano na dnevnem redu, a da ostajajo kljub temu nerešena, kakor so bila prvi dan, ko so se pojavila. Med temi vprašanji je na prvem mestu vPrašanje slovenskih premogovnikov. Najprej je po pravici razburjal slovensko javnost način, kakor se je izvršila nacionalizacija teh premogovnikov. Leta in leta se je vlekla debata po slovenskih listih o tej nacionalizaciji, dokler ni nerešena zaspala. Kasneje so prišle na vrsto redukcije plač delavstva v premogovnih revirjih in v zvezi z njimi železniške dobave slovenskih premogovnikov. Leto za letom se je ponavljalo, da je fiakrat alarnrrala vse premogovne revir-ie in vso javnost vest, da bodo državne že'eznice znatno reducirale cene premoga, °benem pa tudi znižale dobave iz slovenskih premogovnikov. Proizvodnja slovenskih premogovnikov pa je v prvi vrsti odvisna od železniških dobav in če padejo te, se zmanjša vse delo v revirjih in beda rudarskega prebivalstva se še po-* veča. Z brezštevilnimi intervencijami in s pritiskom vse javnosti se je sicer skoraj vsako leto posrečilo, da redukcije vendar niso bile tako hude, toda do pravega živ-uenja v premogovnih revirjih ni prišlo več in beda ie ostala v revirjih stalni gost. lako je prišlo polagoma do tega, da morajo biti trboveljski rudarji veseli, če opravijo vsaj 12 do 14 šihtov na mesec m če zaslužijo vsaj slabo polovico onega slabega zaslužka kot nekdaj. Sedaj naj Pade še ta njih bedno majhni zaslužek, ker zopet je alarmirala slovensko javnost vest. da bodo železnice dobave iz nekate-rin slovenskih premogovnikov popolnoma ustavile, iz drugih pa znatno omejile. Ta namera se utemeljuje s tem, da bodo državne železnice jemale odslej premog Predvsem iz državnih premogovnikov, ^nižanje dobav iz zasebnih premogovni-0v naj bi torej bila nekak dokaz boljše-ga gospodarjenja. Žalibog pa je ta dokaz silno šepav in Pe ^rži niti najmanje. Kajti državne že-,e2nice so sicer v resnici znižale dobave lz slovenskih zasebnih premogovnikov, j1? Pa tudi iz drugih. Posledica tega bi P1da bi delo v premogovniku tik že-®2niške postaje v Kočevju počivalo, do-ClUl bi se dovažal kvalitetno celo slabši |!'emog za kočevsko postajo na stotine , Pornetrov daleč, kakor ugotavlja apel kočevske občine. Baš nasprotno je torej re?; ko pa boljše gospodarstvo! Znižanje železniških dobav slovenskim Pjeniogovnikom pa pomeni tudi socialno v°’ ki ga država nikdar ne bi smela pomočiti. Naloga države je, da posega v prodno gospodarstvo samo na ta način, Pomaga ljudstvu. Čisto napačno z dr-^ viiega stališča pa je, če naj bi se S' pove- v državnih premogovnikih za-brc?Ml1 Postaja drugod na tisoče rudarjev z Posla, da morajo večji obrat v enem krai- POs‘a- da morajo večji obrat v enem be(j'U Pjačevati ljudje drugod z gladom in Polni" rnorej° sedaoii premogovniki v iti ^ I11er’ kriti vse potrebščine železnice Ce morejo nuditi celo konkurenčne ce-pčT.Mem pač ni razloga, da bi se za-(jr‘ ''■al državni denar za investicije v ja]' Premogovnikih in da bi se ustvar-$tr .^Pmprpdukcija, ki prinaša na vse je k 1 e gospodarsko škodo. Tako počet-in sini?aravnost dolski primer napačnega Hld> Prep?ečfti>rPOdarjenja' Zat° SC kaj, i/.f,! prd'ki Pa je treba naglasiti še ne-v r smo že omenili, se te reduk- Na poletu v Afriko ie strmoglavilo italijansko letalo mirni išai. mmisier za javna dela Hazza 7 oseh ubitih, med RIM, 9. avgusta. w. Včeraj je kakih 20 kilometrov južno od Kaira blizu Heliopo-lisa v Egiptu strmoglavilo italijansko letalo, ki ga je pilotiral major Rafael Boeta-ni. Verjetno je, da je do nesreče prišlo zaradi defekta v motorju, ki je povzročil, da se letalo z manevriranjem ni moglo varno spustiti na tla. V letalu je bilo 7 oseb, med njimi tudi italijanski minister za javna, dela Alojzij Razza, nadalje znani Italijan-‘ ski afriški raziskovalec Rajmond Fran-chetti, osebni tajnik ministra Razze doktor Minasi in štiri možje posadke. Letalo se je dvignilo predvčerajšnjim z letališča v Kairu ob 5. uri zjutraj in je že doseglo kraj Bassauah. Potem pa ni bilo o njem nobenih vesti več. Dve italijanski letali sta se takoj podali v smeri leta pogrešanega le- tala in sta končno odkrila ostanke letala in oseb. O veliki katastrofi je uradna Agencija Stefani objavila naslednji komunike: »6. t. m. je odletelo iz Rima letalo »S. 81«, namenjeno za civilne potrebe v Vzhodno Afriko. Na letalu so biii minister Razza, njegov osebni tajnik dr. Minasi ter baron Franchetti. Letalo sta vodila major Boeta-ni in podporočnik Lavaggi, Na krovu sta bila še motorist narednik Pirola in telegrafist Viotti. Letalo, ki je imelo za seboj že 20.000 km leta in je poprej opravilo krožno pot Rim—Asmara—Rim, je v redu dovršilo prvo etapo in prispelo v Kairo popoldne 6. t. m. Naslednjega dne zjutraj ob 5.20 se je letalo spet dvignilo v naj- boljših atmosferskih prilikah v smeri proti Asmari. Ob 5.35 je bil telegrafist še v zvezi z rimskim letališčem Monte Celio in z Asmaro ter je poslal naslednji telegram? »št. 1, Odpotovali iz Kaira'ob 5.20 v smeri proti Massaui, stop. Na krovu vse v redu, stop.« To dokazuje, da je bilo tedaj še vse v redu. Potem pa ni bilo nobenega pox-o-čila več. Na takojšnjo zahtevo italijanskih oblasti so bila podvzeta skrbna raziska-vanja s pomočjo civilnih egiptskih in vojaških angleških letal. Včeraj popoldne pa so našli ostanke letala na črti Kairo— Asmara približno 15 milj od Kaira. Posadka in potniki so mrtvi. General Pellegrini je s tehniki aeronautičnega genija odletel v smeri proti Kairu radi preiskave.« taval o smernicah svofe vfacfe Vlada ie pripravila 70 novih gospodarskih uredb Pariz, 9. avgusta. Havas poroča: Ministrski predsednik Laval je sprejel zastopnike tiska in jim kratko pojasnil glavne točke dosedanjega dela vlade. Naglasi! je, da je ena izmed glavnih nalog kabineta borba proti nezaposlenosti. V kratkem se bodo pričela graditi javna dela, za katera je določen kredit skoro ene milijarde frankov. Vlada bo ustanovila centralni odbor za borbo proti nezaposlenosti, ki bo imel nalogo pripraviti nove predloge in sploh proučevati odredbe, ki se morajo izdati v svrho ublaženja nezaposlenosti. Vlada si prizadeva zaščititi prihranke francoskih državljanov in sploh denarne vloge pri bankah in hranilnicah. Cela vrsta novih uredb vsebuje preventivna določila proti raznim kaznivim mahinacijam na finančnem polju. Poostrile in izpopolnile se bodo tudi kazenske sankcije za take primere. V področju zunanje trgovine hoče vla- jo, da so se snoči tam pripetili novi delavski neredi. Opolnoči je policijska uprava izdala komunike, v katerem pravi, da sta bili pri spopadih ubiti dve osebi. 50 ljudi, med njimi 20 policijskih stražnikov in mornarjev, je bilo ranjenih. Neki policijski stražnik je dobil zelo resne poškodbe in se bori s smrtjo, »Po nepotrjenih vesteh je bilo do davi v Toulonu ubitih pet ljudi, 100 ljudi pa več ali manj ranjeno. Neredi so se pričeli snoči okrog 21. ure. Na nekem trgu so stavkujoči delavci improvizirali zborovanje. Policija je pozvala vse prisotne, naj se razidejo. Zborovalci pa so pričeli policijske organe napadati in je padlo tudi več strelov. Na policijo so streljali tudi z bližnjih hiš. Tedaj je policija segla po orožju. Nastala je ogorčena cije premogovnih dobav železnicam ponavljajo leto za letom. To pomeni, da so na delu neke skrivne sile, ki morajo biti tudi gmotno int»resirane na tem, da se izpremeni ključ, po katerem se razdeljuje železniške nabave premoga. Prepričani smo, da ne bo preje miru, dokler se prav brezobzirno ne posveti v to ozadje da podpirati izvoz. V to svrho bo povečala neke uvozne kontingente, nekatere pa popolnoma ukinila. S tem bo mogoče pri prizadetih državah izposlovati konce-cije za večji izvoz francoskega blaga. Tri važne uredbe so bile izdane, da se regulira razvoj trgovine na tržišču in zboljšajo razmere posameznih trgovinskih panog. Odredilo se je 10% znižanje zakupnine za agrarna posestva. Še pred koncem t. m. bo vlada pričela urejevati upravno službo, da se dosežejo čim večji prihranki. Ukinila se bodo službena mesta, ki niso neobhodno potrebna. 70 novih uredb Pariz, 9. avgusta r. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala preko dve uri. Zvečer je pruedsednik republike L e b r u n podpisal preko 70 novih zakonskih odredb, od katerih bo ,40 že danes objavljeno v službenem listu. borba, v kateri bi bili policijski organi skoro premagani, da jim ni prišel na pomoč oddelek mobilne garde. Nazadnje so poslali proti demonstrantom še bataljon vojaštva, ki je nastopil z vso odločnostjo. Tedaj so se morali delavci umakniti. Zbežali so po hišah Izgredi v Oranu« Pariz, 9. avgusta, r. V Oramu so nastali včeraj popoldne večji komunistični izgredi. Člani »Levičarskega udruženja« so demonstrirali po mestu in prepevali internacionalo. Ko je nastopila policija, so se ji komunisti postavili v bran. Borba je trajala tričetrt ure. Končno so se demonstranti umaknili. Ranjenih je bilo več policijskih organov. Med demonstranti je bilo le nekaj ljudi lahko poškodovanih. in doženejo oni, ki zaradi 'svojih interesov vsako leto razburjajo slovensko javnost in škodujejo državni misli. Treba je vso to zadevo razčistiti do dna in potem bo šele razvidno, kako brez vsake utemeljitve in le državi na škodo je zniževanje količine premoga, ki ga naj dobavijo železnice v premogovnikih Slovenije. Aretirali so osem voditeljev demonstracije. Tudi v Lorientu Pariz, 9. avgusta. A A. Iz Lorienta poročajo, da je snoči dva tisoč delavcev \ tamkajšnjem arzenalu protestiralo proti zakonskim uredbam vlade. Na zborova-IIj«i so govorili voditelji socialističnih in komunističnih delavskih organizacij. Po shodu se je razvil sprevod, ki je odkorakal pred prefekturo, kjer je delavska delegacija oddala pismeno protestno spomenico. Spor med Poljsko in Gdanskom likvidiran Dosežen je bil sporazum, j)o katerem se ukinjajo vse carinske uredbe GDANSK, 9. avgusta. w. Kakor znano je poljski zunanji minister Beek odpotoval v Helsingste. Med potjo se je včeraj ustavil v Gdansku in se sestal s predsednikom gdanskega senata Greiserjem. Razgovor je trajal dobro uro in se je razvijal v zelo prijateljskem duhu. Kakor znano, so se vršila poslednje dni pogajanja med Gdanskom in Poljsko za likvidacijo njunega carinskega spora. Popoldne je bil podpisan sporazum, po katerem se ukinejo vse carinske odredbe obeh držav, ki so bile izdane v poslednjem času. Splošna mobilizacija v Abesiniji 12. septembra t. 1. RIM, 9. avgusta. \v. Današnji Giornale d'I-taliac, ki prinaša dolgo poročilo s podrobnostmi o vojaških pripravah Abesinije, piše met’ drugim, da je abesinski cesar 26. julija izdai tajni ukaz o splošni mobilizaciji, ki se ima izvršiti 12. septembra t. I. Tega dne se bodo morali vsi zdravi moški prijaviti abesinski vojski. Konferenca velesil 16. t. m. PARIZ, 9. avgusta, r. Uradno potrjujejo, da se bo konferenca treh velesil, ki bo razpravljala o italijansko-abesiiiskem sporu, sestala 16. t. m. v Praizu. Ligaško moštvo BSK porazilo Vienno BSK : Vienna 4:0 (1:0) BEOGRAD, 9. avgusta, b. Snoči se je pod re f lektor ji odigrala nogometna tekma med dunajskim SK Vienna in BSK-om. Končala se je z rezultatom 4:0.. prvi polčas 1 :0 za BSK. Gole so zabili Nikolič, Božovič, Marjanovič in Gliše vič. Vremenska napoved Novi Sad: Jasno vreme po vsej kraljevini, oblačnost se bo povečala. Na severozapadnem delu kraljevine bo mogoče deževalo, toda le mestoma. Možne so kratke nevihte. Temperatura se bo zvišala. Dunaj: Danes močno oblačno, v 'e del j o je pričakovati zopet lepega vremena. Izgredi se med Sem množe Mrtvi in ranjeni v Toulonu Pariz, 9. avgusta, r. Iz Toulona poroča- Politimi sJlrluM »Obzor« zavrača »Slovenčeve« informacije. Pod naslovom »Komunisti med pristaši dr. Mačka« je objavil »Slovenec« vest, da gleda dr. Maček s strahom v bodočnost, ker je njegova, stranka posvečala pažnjo samo političnim vprašanjem, ne pa tudi gospodarskim in socialnim. Posledica tega je bila, da so se v vrste njegove stranke vmešali razni destruktivni elementi, ki ne izbirajo sredstev za dosego svojega cilja. Ti skrajni levičarski elementi se skrivajo pod plaščem skrajnega hrvaškega nacionalizma in oni so razvili pri zadnjih volitvah znani teror od spodaj. Doktor Maček se zato obdaja le z ljudmi, v katere ima absolutno zaupanje, da bi mogel z njimi paralizirati destruktivno delo teh levičarskih elementov. Na to vest »Slovenca« odgovarja »Obzor« takole: Ta vest »Slovenca« je neutemeljena in tedenciozna, tem bolj, ker jo objavlja »Slovenec« pod naslovom »Komunisti med pristaši dr. Mačka«. Preseneča nas, da se »Slovenec« poslužuje takšnih metod ter se sedaj poziva celo na obrekovanja pristašev bivšega režima g. Jevtiča, da so izvajali za časa volitev pristaši dr. Mačka teror. Če misli »Slovenec« s takšnimi intrigami in podtaknitvami braniti ustanovitev radikalne zajednice, je to njegova stvar, računati pa mora s tem, da bo videla hrvatska javnost v tem poskus, da se hrvatski jkle- veta kot komunistični, kar ni dosedaj storilo niti beograjsko »Vreme«. Licitacija proge Št. Janž-Sevnica. Novinarjem je izjavil prometni minister dr. Spahe o delih, ki jih opravlja, odnosno pripravlja prometno ministrstvo, naslednje: Trenutno se trasira proga Ustiprača-Foča. Razpisane so nadalje licitacije za gradnjo železnic Varaždin-Koprivnica in Št. Janž-Sevnica ter Bileče-Nikšič. Na dnevnem redu je tudi zgraditev unske proge, vendar pa je ta proga šele v studiu proučavanja. Za vzdrževanje in popravilo prog, od katerih so mnoge v zelo slabem stanju, je zagotovljena vsota 300 milijonov Din. — O političnih vprašanjih se minister dr. Spaho ni izjavil, temveč samo dejal, da bo radikalna zajednica začela prirejati shode šele v jeseni. Sestanek muslimanskih voditeljev. V nedeljo dne 11. t. m. bo v Sarajevu sestanek vseh muslimanskih prvakov, na katerem bo poročal minister dr. Spaho o sedanjem političnem položaju ter o ustanovitvi radikalne zajednice. Na tem sestanku se bo odločilo, če pristopijo muslimani v to novo stranko. Tako bo že prihodnji teden situacija glede odnošajev muslimanov do radikalne zajednice popolnoma razčiščena. SLS in radikalna zajednica. Zagrebške »Novosti« obširno poročajo o pogajanjih glede novega programa ra-; dikalske zajednice ter o odnošajih SLS ;do nove stranke. Prepuščajoč »Novostim« za njene vesti vso odgovornost, podajamo kot kronisti glavno vsebino njihovih informacij. Radikalni program izdelujejo zlasti gospodje Miša Trifunovič in Krsta Miletič ter dr. Spaho in dr. Korošec. Novi program se zelo razlikuje od programa, ki ga je predložil glavni odbor radikalne stranke leta 1933. Samoupravam je v novem programu odmerjeno tako široko mesto, da bo mogel zadovoljiti vse plemenske in pokrajinske ambicije. Nato poročajo »Novosti«, da je prišel v Beograd dr. Natlačen, ki zavzema v vrstah bivše SLS po nastopu vlade dr. Sto-jadinoviča pomirljivo stališče, čeprav je bil še pred kratkim na isti liniji kot doktor Kulovec, za katerega pravijo »Novosti«, da je bil bližji skupinam, ki so kandidirale na listi dr. Mačka. Toda danes je tudi dr. Kulovec za sporazum v vrstah bivše SLS. V kratkem da bo sestanek vseh voditeljev bivše SLS in na tem sestanku se bo sklepalo o združitvi z radikali in spahovci. Dr. Natlačen je imel v Beogradu dva sestanka z dr. Korošcem ter mu poročal o sklepih intimne konference, ki je bila v Ljubljani dne 6. t. m. in katere so se udeležili vsi vidnejši voditelji bivše SLS. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se zahteva razpis volitev v vse podeželske in tudi v vse mestne občine. Obširno je razpravljal dr. Natlačen z min. dr. Korošcem tudi o težkem stanju, ki je nastalo v slo- Komunike sme ministrskega smeta BEOGRAD, 9. avgusta, b. Nocoj ob 18. uri se je pričela v predsedstvu vlade seja ministrskega sveta, kateri predsednic predsednik vlade dr. Milan Stojadinović. Na seji se obravnavajo resorna vprašanja. BEOGRAD, 9. avgusta, b. O današnji seji ministrskega sveta je bil izdan tale komunike : Na seji ministrskega sveta, ki je trajala od 18. do 21. ure, se je med ostalimi resornimi vprašanji razpravljalo na predlog ministra za javna dela tudi o razdelitvi kreditov 54 milijonov dinarjev iz fonda za javna dela, namenjenih za posamezne bano-vine. Največji del iz tega fonda bo porab- ljen za ceste in regulacije rek, za zgradbo vodnjakov v krajih, ki trpe na pomanjkanju vode, melioracije in asanacije. Ta dela se bodo začela takoj. Minister za pravosodje je poročal o načrtih zakonov, ki jih pripravlja v svojem resoru. Med njimi načrt zakona proti korupciji, o organizaciji rednih sodišč, o menicah in čekih, načrt trgovinskega zakona, načrt uredbe novega ministrstva za pošte in telegraf. Notranji minister dr. Korošec je sporočil, da pripravlja načrt zakona o banovinski samoupravi. Ta zakon bo v najkrajšem času izdelan. Statut mg. radikalne zaiednke gotov BEOGRAD, 9. avgusta, b. Danes od 11, do 13. je bila v kabinetu notranjega ministra dr. Antona Korošca konferenca. Prisotni so bili predsednik vlade dr. Stojadinović in ministri dr. Korošec, Gjura Jankovič, šef-tija Bel; men in Miloš Trifunovič. Razpravljalo se je o dosedanjem delu na ustanavljanju Jugoslovanske radikalne zajednice. Kakor smo po konferenci izvedeli se popolnoma potrjuje vest, da so vsa pripravljalna dela za izdelavo strankinega statuta končana. Na naše vprašanje, kdaj bo nova stranka prijavljena oblastem, nismo dobili prav nobenega odgovora. Sodi pa se, da se to zgodi v najkrajšem času. Zbornice TOI za kmetsko zaščito BEOGRAD, 9. avgusta, b. Danes dopoldne ob 10. se je pričela v Novem Sadu konferenca trgovsko-industrijskih zbornic za vso državo. To konferenco je sklical pred par dnevi trgovinski minister, ki je zahteval, da se zbornice izjavijo o tem, kakšno stališče zavzemajo v pogledu rešitve kmečkih dolgov. Na konferenco so prispeli v Novi Sad zastopniki vseh zbornic v državi. Na današnji konferenci se je pretresalo o dveh vprašanjih. Prvič, kaj naj se zgodi 1. septembra, ko bo dospel prvi rok o plačilu kmetskih dolgov z ozirom na uredbo o kmetski zaščiti, ki je bila sprejeta in objavljena 2. februarja t. 1.; drugič pa se je razpravljalo tudi o tem, kako naj se to vprašanje definitivno reši in če se da to vprašanje reševati splošno ali posamič. Na konferenco je prispelo veliko število brzojavk in pisem glede ureditve tega vprašanja. Dopoldne se je prečitalo več referatov, popoldne pa se je pričela generalna debata, v kateri so se oglasili zastopniki vseh zbornic, ki pa še niso prišli vsi do besede. Konferenca še ni zaključena in se bo nadaljevala jutri. Gospodarski program Davidoviće-ve opozicionalne stranke BEOGRAD, 9. avgusta, b. Kakor smo že poročali so izdelali demokratje okrog Ljube Davidoviča program svoje bodoče opozicionalne stranke. Točen program glede političnih vprašanj smo že objavili. V ekonomskem pogledu pa obsega ta program naslednje: Kar se tiče narodnega gospodarstva stoje Da Vidoviče vci na stališču načrtnega gospodarstva. Kriza je privedla v vprašanje strukturo našega gospodarstva. Samo s premišljenim načrtom se more zagotoviti narodu delo in. blagostanje. Na tem delu morajo delati kmetijske-gospo-darske zbornice, ki jih je treba ustanoviti. Kmetijsko-gospodarske zbornice se zamišljajo s širokimi samoupravami in širokimi pooblastili. Morale bi posredovati pri urejevanju cen kmetijskih proizvodov. Današnje delavsko zavarovanje ni na potrebni višini. Zato predvideva projekt velike izpremembe; predvideva se starostna renta za dobo brezposelnosti, ustanavljanje delavskih zbornic in delavskih sindikatov. Za osnovo ima program demokratski princip. V vodstvu za državno imovino se predvideva nemotena javna kontrola, zahtevajo se tudi nove osnovne šole po vseh krajih, koder jih še ni. Glede uradništva se naglasa, naj bodo uradniki stalni, mesta naj bodo sistematizirana in oddajajo naj se na temelju natečajev. Politična pripadnost uradnika ne sme vplivati na njegovo napredovanje in stalnost. Važno za uvoznike v Nemčijo BEOGRAD, 9. avgusta. AA. Na pristojnem mestu smo dobili tole sporočilo: Uvoz v Nemčijo je urejen s tako imenovanim novim načrtom, ki je stopil v veljavo 24. septembra lanskega leta. Po tem načrtu je za plačilo uvoženega blaga potrebno tako imenovano »devizno izkazilo«, za uvoz sam pa takšno izkazilo ni potrebno. V vrsti ukrepov, ki jih pripravlja nemška vlada, po tudi odlok po katerem bo uvoz brez deviznega dovoljenja iz vseh držav za nekatere skupine blaga prepovedan. Ta prepoved se bo nanašala v prvi vrsti samo na nekatere industrijske izdelke. Da se bo ta prepoved izvedla za ekspedicijo blaga na eari-narnah, bo treba predložiti devizno izkazilo, ali pa ustrezajoče dokaze. Med ustrezajočimi dokazi bo med drugimi tudi dovoljenje za izplačilo preko računa inozemcev za notranja plačila ali pa dovoljenje za plačila preko zasebnega obračunskega posla ali za izvedbo kreditnega posla za sirovine in sprejemno potrdilo monopolskih uradov. Stavke v Newyorku in Philadelphii NEW YORK, 9. avgusta. w. Iz protesta proti znižanju plač je danes stopilo v stavko 700 delavcev, zaposlenih pri javnih delih. Iz Philadelphie pa prihajajo poročila, da je tam stopilo v stavko delavstvo tamkajšnjega arzenala. venskih premogovnih revirjih zaradi zmanjšanja železniških dobav. Na konferenci se je odločno zahtevalo, da se te redukcije dobav železnicam prekličejo. To vprašanje je tako važno, da od njega zavisi tudi stališče bivše SLS do nove zajednice. Dr. Korošec je pokazal za vsa ta vprašanja polno razumevanje. V kočevski debati odgovarjamo hkratu »Jutru« in »Slovencu«, in sicer najprej z nekaterimi splošnimi ugotovitvami. Že od nekdaj, in ne le v zadnjem času so se slovenske stranke v volivni borbi potegovale za glasove nemških Kočevarjev in običaj je bil, da je dobila kočevski mandat tista stranka, ki je imela za sebe nemške Kočevarje. Kakor je pač kazala konjunktura, tako so se obnašali tudi nemški Kočevarji in zato ni mogla nobena stranka reči, kako bodo ti volili pri prihodnjih volitvah. Slovenska stranka, ki je pridobila za sebe nemške Kočevarje, je bila seveda zadovoljna, ona pa, ki se ji to ni posrečilo, pa je bila prav tako divja in očitala drugi narodno izdajstvo, dokler se ji ni posrečilo, da je sama zagrešila isto narodno izdajstvo, če je bi- lo le mogoče. Zato pa moramo odrekati pristnost temu ogorčenju, ki se pojavlja sedaj po slovenskih listih, ker je iztrgal glasove nemških Kočevarjev obema starima konkurentoma nekdo tretji. Le malo potrpljenja gospodje pri »Slovencu«. Konjunktura se bo morda zopet obrnila in tako se bo spreobrnilo tudi zaupanje nemških Kočevarjev, da bo vse lepo v redu. Za »Jutro« je seveda stvar bolj nerodna, ker za JNS res ni nobenega upanja na konjunkturo. V tem smislu ima tudi »Jutro« prav, če še naprej zatrjuje, da nima s kočevskimi zadevami nobenega posla. Samo čudno je, kako to, da so dobivali gospodje okoli »Jutra« v odločilnih trenutkih, ko je šlo za napredno fronto pod njihovim vodstvom, podporo baš iz Kočevja? In v Kočevju, ne pa v Ribnici so bile nabite »Kundmachungen der JNP« in zato naj »Jutro« lepo molči! Sicer pa moremo »Jutru« postreči še z drugimi reminiscencami, če baš hoče, in te reminiscence segajo zelo daleč nazaj, še v one čase, ki so zaregistrirani v aktih Agro-Merkurja! To pa v priznanje za »Jutrovo« špecarstvo, ki je nov dokaz njegove no-blese! tišašiika alara V petek so v Osijeku zaslišali obtoženega Vladimirja Cernija. ki je prevzemal prage in gradbeni les v ZavidovičiK, Djur-djenovcu itd. Cerni je sprejel na dan do 800 železniških pragov, včasih pa tudi do 2000. Glede obtožbe, da R pri sprejemanju • pragov dobival nagrade, je Černi izjavil, da nagrade ni nikoli sprejel in da mu jo nihče ni kdaj ponudil. Ima- 3000 Din mesečne plače, potnine pa je dobil po 120 Din na dan in mu ni bilo potreba sprejemati nagrad. Imel je opravka le z upravitelji obratov podjetja Našičke in nikoli ni prišel v stik s centralo Našičke v Zagrebu, ali s podružnico v Beogradu. Predsednik sodišča mu je nato pokazal potrdilo o likvidaciji nagrade za 1500 Din. Černi je odločno zanikal, da bi to nagrado sprejel. Sodišče je nato zaslišalo obtoženega in-ženjerja Petra Čiriča. Čirič je inženjer beograjske- železniške direkcije. Zanika vsako krivdo. Neka priča je izjavila, da je dobival 50 par od vsakega prevzetega praga. Skupno je prejel kot predsednik komisije 8000 Din nagrade. Čirič je izjavil, da bi po njegovem mišljenju morali vsakega uradnika, ki bi sprejemal take nagrade, odsloviti in obsoditi na robijo. Za j'ugoslovansko šahovsko prvenstvo 5. kulo To kolo do prekinitve v petek opoldne ljubljanskim udeležencem ne obeta sreče. Ljubljančan Longer je moral kapitulirati še v pred-poldnevu Herbatinu. šiška proti Nikoliču ne stoji rožnato in ima malo tipanja na remis. Prav tako se nahaja Vidmar Ciril v škripcih proti Beriču. Tudi Preinfalk proti Br. Saviču ima kvečjemu samo upanje na remis. V partiji M. Vidmar ml. proti Gabrovšku pa je že skoro siguren favorit. Danes v soboto, je prost dan. Predpoldne bodo odigravali vse viseče partije iz prejšnjih kol. Zvečer ob pol 20, pa priredi turnirsko šahovsko vodstvo v turnirskem lokalu. velik šahovski brzoturnir, na kar šahovske prijatelje opozarjamo. Na tem brzoturnirju nastopijo vsi udeleženci na nacionalnem turnirju poleg vseh onih, ki se bodo boleli turnirja udeležiti in se bodo zanj prijavili. Prijava za brzoturnir znaša 10 Din za osebo. Pri nadaljevanju v V. kolu opoldne prekL njenih partij, so bili zvečer doseženi še sledeči uspehi: Borič je porazil Cirila Vidmarja, partijo Marič-Sikošek, Preinfalk-Savić Branko pa sta končali remi. Gabrovšek je izgubil proti Milanu Vidmarju ml., Savič Radomir je igral neodločeno z Matvejevim. Partije Li-cul-šubarič in Jonke-inžener Prek ter Ni-količ-šiška so bile prekinjene. V tretjem kolu je bilo preuranjeno objavljeno, da je Longer kot črni v skoraj brezupni situaciji v partiji s Šorlijem. V resnici je bila partija prekinjena in se je danes nadaljevala ter se je Longerju z velikim naporom posrečilo iz partije izcimiti remi. V prekinjeni partiji iz 3. kola Savič Radomir-Vidmar Ciril je zmagal Vidmar. Prekinjena partija iz 4. kola Matvejev proti Herbatinu je končala neodločeno. Stanje po 5. kolu: 1. šiška 4 (1); 2. Vidmar Milan 3 in pol (1); 3. Sikošek 3 (1)1 4. Matvejev 3; 5. Gabrovšek, Preinfalk, Herbatin, Vidmar Ciril 2 in pol; 6. inž Prek 2 (2); 7. Savič Radomir m Bone S (1) Sledita Marič in Longer z 2 točkama, nato Carev, Savič Branko z 1 in pol, potem Jonke, šubarič in Šorli z 1 (2) ter Nikolič z 1 U), Grenčarski pol (2), Licul 0 (D in Hren 0. Državno plavalno prvenstvo v Mariboru Danes popoldne ob 14. uri se je pričelo na mariborskem otoku tekmovanje za državno prvenstvo v plavanju in v skokih seniorjev, ju-nierjev in juniork. Obenem se je pričelo tekmovanje juniorjev za državno prvenstvo v waterpoolu. Prvi dan tekmovanja je prisostvovalo tekmam okrog 1000 ljudi, kar je za Maribor, kjer plavalni sport še ni zavzel velikega razmaha, prav lepo število. Tekmovanje je otvori! mestni načelnik g. dr. Lipold, ki je v svojem govoru pozdravil predstavnike raznih športnih klubov in plavalne zveze. V tekmovanju za državno prvenstvo v skO" kih se je takoj v začetku pokazalo, da mariborski Slovenci nimamo favoritov za prva mf' sta in so vsa prva mesta pripadla SK Iliri ji ,r' Ljubljane. Rezultati so ti:le: seniorji: 1. Branko Ziherl (11.) 114.40 to* 2. Srečko Kordelič (11.) 103.02. 3. Egon Strna0 (II.) 97.88. 4. Trost Maks (II.) 75.24, 5. Bogom” Grilc (KSU) odstopil. . juniorji: 1. Rojina (II.) 46.98. 2. Selan (I1’' 46.20, 3. Pogačnik (II.) 44.20, 4. Hibašič (KSto 35.36, 5. Pribovšek (11.) 33.36. ( „ seniorke: 1. Ada Paumgartner (II.) 92.4 t 2. Vera Pretnar (11.) 50.38. rr , juniorke: 1. Dana Kržan (11.) 40.40, 2. 'er Pretnar (II.) 34.94. Waterpoolo-tekme Danes sta Si zmagali srečanju Jadran (Split) proti z,nv 'TTišeiH 8.1 (4:1); Jadran ie bil absolutno na bol,]-^ nasproti ZPK. Sodil :e g Knm.arš« ’* Trljane. Kot druga sta se spoprijela Jl,g 'ij1/i-Oh nik) in Ilirija (Ljubljana). Rezultat l,:U 't)0ij-Tudi v tej tekmi so bili Dubrovčani mn?.Vga pri odigrali saiho dve tekmi D ® z velikimi razlikami favoriti. V Pr ., 6o. 14, dvoletnih žrebic. premira-nil. 11 s premijo Din 1190. 20 enoletnih Oih ^aPrm"'tT ’.r z.Di" «WO <91 10 mla-o e - ot!. k£Jan o 2 s premijo Din 4.>o. Nagrajene živali bodo razstavljene tudi na obrtni kmetijski razstavi, ki bo v Ptuju v septembru. Za kobilo z žrebetom jc prejel prvo nagrado Letnik Franc, posestnik iz Lpčiča, drugo nagrado pa Prosili,jak Janez iz Spuhlje. Za 3 - 4 letne žrebce je odnesel 1. nagrado Roinbek l iane iz Dornavo, drugo pa Potrč 1 ra ut- iz Ločiča. Za dvoletne žrebicc je bit nagrajen s prvo nagrado Pihler Franc iz rnovske vasi z drugo pa Čeh Frane iz_ Ja-"ez.evcev, Pihler Janez iz. Trnovske vasi je Ijiejel pno Petrovič Janez iz Pacinj pa >ref0 nuK|'a(<° /;l enoletne žrebice. Za mlade eiice pa jc prejel prvo nagrado Rižnar j0'(' >' Čajevcev. . premiran je je bilo prignanih skupno živali, od katerih jc bilo nagrajenih 58 va znesek Din 7310. Za nagrade so prispevali 'ninistrstvo za kmetijstvo, sreski kmetijski °dbor ter občine ptujskega sreza, za kar Se je g- predsednik zahvalil. Iz Tu hin iške doline v nedeljo '14. julija'popoldne nas je po-M'bl -Pevski zbor« iz Trzina. V prisrčnih bc-K'dali je pozdravil vse navzoče naš sreski „ slvi nadzornik gospod A r i g 1 e r. Nato l!Un je pevski zbor odpel 19 lepih domačih Pesmie. Nismo sc mogli načuditi, kaj zmore j. ''ajnost in pridnost navadnega vaškega Judstva, ako ima med seboj strokovnjaka, ki zanemarja svojega naravnega talenta. J'ttiveč žrtvuje ves svoj prosti čas narodu ?. °ltar. Iskreno čestitamo našemu bivšemu 'etteljn gospodu Siherlu kot pevovodji, da : je tako hitro izkaza! za mojstra-strokov-De Prisrčno se zahvaljujemo trzinskemu ,lsžskem n zboru za ta obisk, ki nam bo l,‘ vedno v najlepšem spominu. Radeie si veliko zalogo' razstavljenih do-oL-v sokolskega srečelova v izložbenem p’1 Trepečnikove hiše, Po| I''Prečen samomor. Preteklo nedeljo po-nje Ue si je hotelo neka gospodična iz bliž-vzej'adeške okolice radi fantove nezvestobe 1 z*vl.k‘j)je. Odpravila sc je ob določeni tazo?a sestanek s funtom. Bila pa je zelo "iespai'ana, ko je našla na dogovorjenem ■tac.,,1 svpjega fanta z drugo ljubico. V raz-'le h,!10s< ves ožgan. Po dveh urah ie v bolnišm«’« >«»<* legel opeklinam. 10. VIII. 1035. I .......—..... Dnevni docjocifci X Nacionalna ura. Narodni guslar Peter Pemnovie predava, recitira in poje. Prenos iz Beograda. : Kontingent izvoza živine v Avstrijo. Urad za kontrolo izvoza živine, živinskih proizvodov in predelanih mesnih, izdelkov poroča, 'da je na osnovi sklepa strpkovnega odbora z dne 30. VIL t. 1. izdal dovoljenje za izvoz na avstrijsko trži.ššče v času od 7. avgusta do 17. avgusta 1935: Za Dunaj 2000 debelih prašičev, 404 mesnatih prašičev, 80 govedi, 13.400 kg mesa pitanih prašičev, 23.000 kg svinjine, 384 zaklanih telet 1600 kg jeter. Za Dunajsko Novo mesto 330, za Gradec pa 100 rejenih prašičev. X Razpisane službe banov, cestarjev. Kr. banska uprava je razpisala v območju sre-skega cestnega odbora v Laškem šest službenih mest banovinskih cestarjev na tamkajšnjih banovinskih cestah drugega reda. Prošnje vložite do 31. avgusta t. L pri sre-skem cestnem odboru, kjer dobite tudi vse pod robne informaci je. X Brezposelni delavec, oče 7 otrok v starosti od 8 do pol leta, ki mu je pred krat-ikim umrla žena, prosi dobra srca za kakršnokoli podporo. Pojasnila daje uprava »Glasa naroda«. X Ponesrečeno letalo. Češkoslovaško le-,tolo, ki vozi potnike na progi Sušak, Zagreb, Bratislava, Praga, je moralo pristati blizu Klinčasela pri Zagrebu. Vozilo jo šest potnikov, ki so nadaljevali vožnjo po železnici. Pokvarjeni motor bodo nadomestili z novim, katerega so že naročili iz. Češkoslovaške. X Smola Erike Druzovičeve. Zagrebški listi poročajo o smoli operne pevke Erike Druzovičeve, ki je bila angažirana v Gdansku. Ko je dopotovala tja, je zvedela, da bodo gledališče, v katerem je bila angažirana, zaprli. Za odškodnino bo dobila primerno odpravnino. Hočejo ji tudi preskrbeti angažma v nekem berlinskem gledališču. Zagreb pa zahteva, naj se vrne zopet v zagrebško gledališče. Zdaj je Erika Druzovičeva na oddihu v Mariboru. X Nos mu je odgriznila. Soka, žena seljaka Jovičiča iz. Nandovca pri Virovitici, je v svojem silnem ljubosumju odgriznila možu Milanu nos. Preden sta legla k počitku, sta se prepirala. Kar je Soka planila na moža in mu odgriznila nos. Sel Ink je moral v bolnišnico. X Razpis glasovite nagrade. Ustanova Elizabeth Spragne Goolidge je razpisala nagrado 1000 dolarjev za delo komorne glasbe, napisano za godalni kvartet brez klavirja. Tekmovanja se lahko udeležijo skladatelji vseh narodnosti. Rok za vlaganje del poteče 30. septembra 1936 leta. Rokopisi (partiture in posamezni glasovi) naj se pošljejo (anonimno — vendar s polnim imenom in natančnim naslovom skladatelja v priloženi zapečateni kuverti — na naslov: Library of congress. Division of musik »Elizapeth Spra-*ne Coolidge I oimdation — Washington. V poštev pridejo samo takšna originalna Ihta (ne aranžmani), ki se še niso nikdar jav-Rio izvajala. Skladateljev rokopis ostane last 'kongresne biblioteke. Nagrajeno delo bodo Predvajali prvič na festivalu L 1937. X Prireditev strelske družine v Dolenjem .Logatcu. Strelska družina v Dolenjem Logatcu priredi v nedeljo (8. avgusta nagradno streljanje na svojem strelišču v Dolenjem Logatcu. Po tekmah vrtna veselica, fpri prireditvi sodelujejo vse družine iz sreza Logatca kakor tudi druge družine iz bližnje 'okolice'. Prijatelji viteškega športa vabljeni. X Žrtev Našitke. V Beogradu so našli že ♦ mgiiito truplo Ive Vlahoviča, svetnika ministrstva za poljedelstvo, ki si je že pred tednom dni končal življenje v svojem stanovali ju. Vlahovič je bil zapleten v Našičko oferp in obtožen, da je izdal službene tajnosti in dobil zato podkupnino. Pred sodniki v Osijeku je 18. julija priznal, da je. dobil radio-aparat za nagrado. X Triletnega brata je ustrelil po nesreči 6 letni delavčev sin Radomir Gojkovič v Ro-soju. Ko je fantek videl, da je mali bratec mrtev, je stekel k Bosni in skočil v reko. Rešil ga je iz vode neki seljak. Gojkovičevo družino tepe nesreča že nekaj let. Lani je Gojkoviču padel najmlajši otrok v ogenj in je zgorel. Liubiiana Dnevna pratika Sobota, 10. avgusta. Katoličani: Lavren-eij, muf. Pravoslavni: 28. julija. Prohor. Dežurne lekarne Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska “esta 4, Bohinec, Cesta 29. oktobra 31. * »Vodo« ponove člani Sokola IV drevi ob 17. uri in ne v nedeljo, kakor smo včeraj poročali. Pri premijeri je imela Vombergarjeva komedija velik uspeh in se k reprizi vljudno a bi. * »Ljubljanski Sokol« poziva svoje članstvo, dh se udeleži proslave 15 letnice Sokola im Ježici, ki bo v nedeljo 11. t. m. v Sto-žicab na vrtu br. Ramovša. — Za ono članstvo, ki se udeleži te proslave v kroju, je zbor ob 12.45 pri br. Sokolu I na Taboru. * Koturaški Savez podzveza Ljubljana obvešča vsa kolesarska društva in sekcije, da se v nedeljo 11. t. m. vrše velike medklubske dirke za A in B kategorijo kolesarskega društva »Zarja« Zg. Kašelj v proslavo 10 letnice obstoja društva. Skupno zbirališče z odhodom ob 14. uri izpred gostilne 7 (Černe) v Mostah proti D. M. v Polju. Vodstvo dirke je poverjeno teh. referentu g. Maverju, kot sodnika na startu in ciljii gg. Gregorc in Plankar. Naprošajo se vsi funkcionarji posameznih klubov, kakor tudi vsi prijatelji kolesarskega sporta za čim večjo udeležbo. * Tujsko-promefni svet mesta Ljubljane priredi danes v soboto dne 10. avgusta ob 20. uri promenadni koncert pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. Koncert izvaja Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga«. Snoredi bodo na razpolago za ceno Din T— Celi® Obrtna razstava v Celju Priznati moramo, da'nas je Obrtna razstava v Celju, bi so jo odvažili naši obrtniki po trinajstih letih v večjem obsegu ponovili, nekoliko skrbela. Kdo ho sedaj razstavljal in kdo kupoval, smo sl uvslili. In še tega skoro nismo verjeli, da bi hodili ljudje na veselišče posedat. Kajti denarja ni in ga ni. Ampak dejstva govorijo drugače. Razstava je prirejena v takem obsegu in slogu, da ljudje, ki so videli take reči v Ljubljani in Mariboru, pravijo, da Celje nič ne z.aostaj > za ljubljanskim sejmom in Mariborskim tednom. Število obiskovalcev, ki stalno narašča, se že bliža lepi množici 10.000. in to nedeljo bo gotovo tudi ta številka- prekoračena. Kdo Iti popisoval vse, kar je razstavilo 112 obrtnikov, industrijcev in trgovcev! Treba je samo priti in pogledati, kaj si upa in kaj zmore moderen obrtnik. Čujemo, da so raz-stavitelji z. uspehom prav zadovoljni. Kdo bi bil danes pričakoval toliko sklepov pri Maribor, 9. avgusta. Kdor si ogleduje, tujskoprometno razstavo na letošnjem Mariborskem tednu, spozna ob prvem pogledu, koliko ljubezni je vložene v delo za propagando naših lepih krajev, ki slove po svojih prirodnih krasota]) širom sveta. Gledalec je zelo prijetno presenečen, ko vidi na razstavi pestrost, katere, odkrito povedano, doslej na sličnih prireditvah še ni bilo v toliki meri. Še ne tako poznane točke Pohorja, Mariborski otok in pa žal še zelo malo znane Slovenske gorice so na letošnji tujskoprometni razstavi ona privlačnost, ki je razstavi pripomogla do takega uspehu. Pred vsem zbuja jo veliko pozornost trije veliki diagrami Maribora s Pohorjem v ozadju. Mariborskega otoka iu solnčnih Slovenskih goric. Klopotec sredi z grozdjem Vinska pokušnia Posebna privlačnost za obiskovalce Mariborskega tedna kakor tudi za naše vinogradnike je z vsemi vinskimi dobrotami založena vinska razstava s pokušnjo, brez katere si prireditve sploh misliti ne moremo. Neutrudljivi in za Mariborski teden tako zaslužni g. Gilly ter odlični strokovnjak mariborske banovinske vinarske iu sadjarske šole g. prof. Vojsk sta v dovoljni meri poskrbela, da prikazuje vinska razstava res našo Ponarejevalci denarja zopet na delu. Te dni je bil državnemu tožilstvu v Mariboru ovaden 36-lcfni delavec Jožef Garza iz Prosiijakovčev pri Murski Soboti, ker je skušal spraviti v promet 20-dinarski falzifi-kat. Orožnikom je pri zaslišanju povedal, da je ta ponarejen kovanec dobil pri nabiranju darov za nove zvonove. Kakor pa so dognali, izvira falz.ifikat i/. Šalovcev, kjer je že letos aprila bila izsledena večja ponarejevalska talpa. Zanimiva anatomska razstava. Sredi pra-tra na Mariborskem tednu je nasproti železnici strahov v velikem šotoru nameščena poučna in zanimiva higijenska razstava, ki je dostopna le odraslim osebam. Mnogo odlično izdelanih naravnih modelov prikazuje najrazličnejše bolezni. Zlasti so dobro prikazana infekcijska obolenja in spolne bolezni. Jako zanimiv je tudi razvoj človeka od embrija pa do porodnih bolečin matere. Ta anatomska razstava, ki pravzaprav ne spada med tingel-tangel, je vredna, da si jo ogleda vsak obiskovalec Mariborskega tedna. Kino Union: Od danes, soboto dalje senzacionalni film »Pokolj«, poln napetih prizorov. Grajski kino: Do vključno torka krasen vesel ljubezenski film »Himna ljubavi« s Charloto Suzo in Pavlom Kem pom v glavni vlogi. -v. Dvoboj Celje:Maribor. V nedeljo dopoldne bo na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti lahkoatletski meeting med reprezentan.-nima moštvoma Maribora in Celja. Zmagovalo moštvo prejme pokal celjskega župana. Zaboj je padel na roko 36-letni delavki Barbari Žerjavovi iz Mlinske ulice ter ji zmečkal dva prsta na levici Žena mu je pobegnila. Mariborski policiji je prijavil brezposelni natakar Rudolf Lab iz Vetrinjske ulice, da mu je že preteklo nedeljo pobegnila njegova 23-letna žena, ki se doslej še ni vrnila. Za njo poizveduje policija. -%■ Na Sušak in Plitvička jezera pohite Mariborčani v dneh 14., 15. in 16. avgusta z modernim autocarom »Rdeči Francelj«. Prijave kupčiji? Da ponovimo, to razstavo si je res vredno ogledati. Za neposlovne ljudi, ali za tiste, ki si želijo po hudem dnevu lahkega razvedrila iu zabave, je obilo poskrbljeno. Treba je samo iti na veselišče, ki je ob godbi odprto do dveh po polnoči. Obisk razstave sc izplača tudi iz najoddaljenejših krajev Dravske banovine, ker je dovoljena polovična voznina. Posetnik si naj kupi na svoji postaji ali pri Putniku rumeno legitimacijo K 13: za ." dinarjev in vozni listek, ki ga pa v Celju ne sme oddati, kajti na razstavi mu potrdijo obisk in potem se z n jim zastonj vrne. Te dni pridejo na obisk obrtniki iz Ljubljane, za praznik pa baje oni iz. Maribora. Sicer pa se javljajo posamezniki neprenehoma. Neverjetno jc, koliko se čuje na razstavi srbohrvatskega govora in koliko se vidi Avstrijcev. Da zaključimo in ponovimo, to razstavo si jc res vredno ogledati * -c> Nogometna tekma Atleti!» : SK Grad jan skl iz. Čakovca bo v nedeljo II. t. in. ob 17. uri pri Skalni kleti. Ta tekma bo kvalifikacijska. ^ Noč ob Jadranu bodo improvizirali drevi na veseličnem prostoru obrtne razstave v Celju. Pričetek ob 20. Dosedanji obisk razstave: 8000. Sklenjeno je bilo precej kupčij. V splošnem so razstavijalci zadovoljni z uspehom. Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Križu; (mag. Gradišnik) na Kralja Petra cesti. Četrta kolonija Kola jugoslov. sester bo odšla v Bakarac v petek dne 16. t. m. ob poldesetih dopoldne. Prijave sprejema gospa Ana Zupančičeva, Gregorčičeva 3. obloženih vinogradov je živ simbol bisera naše tako lepe slovenske zemlje. Slovenskih goric. L gotovostjo trdimo, da bi bil uspeh razstave manjši, če bi tega ne bilo. Ne smemo pa prezreti novega velikega reliefa vinorodnih Slovenskih goric, ki ga tudi živahno in upravičeno odobravajo. Mnoge krasne slike iz življenja v solnčnih goricah tam na severu dajejo razstavi živo pestrost, zato pa je tudi tujskoprometna razstava najbolj obiskana prireditev letošnjega Mariborskega tedna. Že uvodoma smo omenili, da jc bilo na delu mnogo pridnih rok in zdravega idealizma, polnega velike ljubezni do naše lepe slovenske z.emlje in velike Jugoslavije. Poleg ravnatelja mariborskega »Putnika« g. Loosa ima na uspehu razstave gotovo največ zaslug neutrudljivi tujsko-prometni delavec g. Alfred Kralj. — bogata izkušnja severno ozemlje glede visoko razvitega vinogradništva, saj je na razstavi nič manj kot 60 vrst najrazličnejših sortiranih vin. Prijazni gospodje in ljubke gospodične postrežejo vsakomur- z božjo kapljico, ki jc božja v prave mpomenu besede, tako da odahajajo iz dvorane, ki je skoraj vedno polna, dobre volje še tako razvajeni vinski bratci in poznavalci dobrih vin. sprejema vodstvo autdbusnega podjetja MP, Glavni trg 26. Otvoritev Hude Luknje. Jutri bo pri Gornjem Doliču pri Mislinju tik ob banovinski cesti Velenje—Slovcnjgradcc slovesna otvoritev podzemske jame Huda Luknja. Po slovesnosti bo velika veselica pred jaino. Mariborčani, pohite k otvoritvi s Putnikovim autocarom, in sicer je odhod v nedeljo 11. t. m. ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. 10-dinarski falsifikat se je pojavil v neki mariborski trgovini. Policija poizveduje, kdo je spravil kovanec v promet. Kolo so ukradli neznani storilci poštnemu služitelju Francu Lešniku iz veže glavne pošte. Ukradeno kolo je znamko »Styria« in jc registrirano s štev. 101.227. Ptuj S klobasami se je zastrupila Haas Erna, 18 letna hči soboslikarja na Vičavi. Kupila je na sejmu klobaso in jo pojedla. Zvečer ji je postalo slabo in ker ji je bilo vedno slabše, so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupljen je. Kino. Tnk. zvočni kino bo predva jal v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob pol 19. in pol 21 uri velefilm »Poljsko kri« ter zvočni tednik. V glavnih vlogah nastopajo Oni Ondra, Svetislav Petrovič in Hans Al os e r.^ Živinski semenj, ki se je vršil v Ptuju 5., 6. in 7. t. m. je bilo prignane skupno 1722 kom. živine, to je največ od L 192.3, in sicer: volov 231, krav 504, bikov 49, juncev 100, telic 155, telet 20, konj 34, kobil 294, žrebet 71, 120 svinj ter 187 prascev. Prodanih je bilo pa vsega skupa j samo 324 komadov. Zaradi velike množine blaga in malo kupcev je bila cena živini zelo nizka. Pogrešali smo tuje in dahi je domače trgovce. Razen 4 konj, ki so bili prodani v Avstrijo, so vso živino kupili le naši trgovci in kmetje. Voli so se prodajali po 2.50—3.45 Din. krave po Din I—3. biki in junci po Din. 2—3, telice po 2.50 do 3.50, teleta po 3.73—5 Din za kg žive teže, konji in kobile po 300—3000 Din za komad, žrebeta pa po Din 180—250 za komad, prasci od 6—12 tednov po 40—80 Din, pršutarji po 4.50—5 Din, debele svinje po 5—5.50, pte-mene svinje pa po 3.75—4.50 za kg. Poškodbam podlega. 33 letna Brodnjak Malija iz Dravinskega vrha, ki jo je 4. t. m. brcnil konj v trebuh, je 6. t. m. v ptujski ' bolnišnici podlegla poškodbam. Zapušča 5 otrok v starosti 3—8 let. Avtomobilska nezgoda. Ko je v torek zve- i čer vozil s tovornim avtom šofer Debeljaka I Rudolfa, gostilničarja in trgovca iz Borla, , mu je nekaj metrov pred Zavrčam odpove- t dala svetiljka. Hotel je avto hitro ustaviti, j pri tem pa mu je zjdrknilo vozilo v 4 m glo- } bok jarek. Sreča v nesreči je bila, da ie ; ostal šofer nepoškodova in tudi avto ni sebno poškodovan. Vozil je radensko kislo S vodo. Pri padcu se je razbilo precej stekle- > nie. Lastnik avtomobila trpi kakih 4500 Din 1 škode. minil.. ..... i...............i....... Detra&danti... I Ljubljana, 9. avgusta. Včeraj je imel pred ljubljanskih okrožnim jf sodiščem besedo 35 letni privatni uradnik Peter P. iz Most. Kakor se bodo naši meščani pač še spominjali, je bilo nekoč pozimi januarja, ko jc ^ vso Ljubljano pretresel glas o razbojniškem napadu, ki se je pripetil nekje in o nekem zvezanem človeku, ki so ga neki »razbojniki« položili vsega stepenega na železniški tir vsega onemoglega in nezavestnega, da bi ga povozil vlak. Naključje po je hotelo, da so . zvezanega človeka videli neki sprehajalci in ga rešili iz mučnega položaja. Zn zadevo sije pozanimala tedaj nekoliko bolj natanko 5 tudi naša policija, ki je napadenega podrobno zaslišala o vsem dogodku. Policija je namreč že takoj sumila, da gre za potegavščino in je moža nekoliko priprla. In res se je izkazal sum upravičen, na dan pa so prišle se druge zanimivosti, ki nekoliko natančneje osvetljujejo vso dogodivščino in dajejo vsej aferi — značaj prave komedije, i Pač je ta komedija našla včeraj na sodišču > manj komičen konec. Gre za ovadbo kemične tovarne v Mosfah državnemu tožilstvu glede njenega uradnika ! Petra P. Ta je bil uslužben pri kemični to- j varni v Ljubljani kot knjigovodja. Že leta 1933. je ravnateljstvo tovarne ugotovilo, dj ' je obdolženec poneveril 2400 dinarjev tovarniškega denarja. Na obdolženčevo prošnjo in na njegovo izrecno zatrdilo, da je to edini znesek, ki ga je poneveril, ga je tovarna zlasti iz ozirov do njegove rodbine obdržala še nadalje v službi. Leta 1934. pa so v to- i varni znova prišli na sled, da je obdolženec utajil 10.000 dinarjev. Utajil jih je, ko je dvignil za tovarno v Prvi hrvatski štedionici v Ljubljani znesek 80.000 Din. od tega zneska plačal pri davčni upravi Ljubijana-oko-lica za tovarniške davke 60.000 Din, 10.000 Din jc položil v blagajno, ostalih 10.000 Din / pa jc pridržal zase. Na ponovne zahteve tovarne glede tega zneska obdolženec sploh ni hotel zadeve po- ' jasniti in se je izgovarjal na vse načine in | ni kotel nikakor izročiti davčne knjižice za i I. 1933. Po svojem izstopu iz službe pri kemični tovarni pa obdolženec še ni miroval in je zlasti začel s pravcato akcijo z izsiljc- > vanjem proti ravnatelju Kemične tovarne i Herbertu Valenčaku. Od le-tega je začel iz- j slijevati 10.000 dinarjev, češ da bo sicer iz- ’ povedal v carinski preiskavi pri glavni carinarnici razne neugodnosti za Valenčaka. G. Valenčak pa je njegovo izsil jevali je zavrni), nakar je obdolženec resigniral, češ, da je vseeno, četudi je zaprt. Ko se je obdolženci! j to izsiljevanje ponesrečilo, pa si je izmis- l lil drugačen, vendar precej naiven načrt 1 Dne 2. januarja letos zvečer jc dalje časa 1 popival po ljubljanskih avtomatičnih bufe-tih, nazadnje pa je prišel na misel, da si je zvezal — precej površno — roke in noge i neko vrvico in se takšen vlegel na železniški tir za Levstikovo ulico, kjer so go v takem stanju našli pač tudi precej vinjenega neki pasantje. Obtoženec je fingiral nekak roparski napad in jc kasneje na policiji lažno zatrjeval, da ga je napadel neki neznanec. Prav za prav pa je hotel P. tudi ta fingiran napad spraviti v zvezo z ravnateljem' Valen-čakom. Pod težo indicev pa se je kasne je obdolženec vdal in priznal, da je napad le fingiral in si tudi svojo izpoved na policiji gladko izmislil. Obtožen je bil P. tudi, da jc dolžan na najemnini 2400 Din. Mariji Dobrilovič. ki ga je tožila za ta znesek in zahtevala tudi zastavni popis obdolženčevih premičnin v smislu S 1101 o. d. z., obenem pa je bila dovo- j I jena s sklepom sodišča tudi začasna odred' j ba sodne hrambe teh nepremičnin, prede)1 pa se jc ta mogla izvršiti, jc obdolženec od- J stranil svojo premičnine iz stanovanja. Obdolženec je vse razen lažne pri jave* fin $ giranega napada zanikal, vendar pa ni mogel 1 v svoje opravičilo navesti nobenih n temelje- -A nih razlogov glede uta jenih 10 tisočakov. .1 Zato ga je sodišče smatralo za krivega i’1 je po obtožbi izreklo krivdorek, ki je ob- I tožencu naložil K) mesecev strogega zaporu in 600 Din denarno kazni. Radio Sobota, 10. avgusta. Ljubljana: 12.00 Vožnja neznano kaj11’ 12.45 poročila, vreme. 13.50 čas, ob ves tih1 ■ 13.15 vožnja neznano kam. 14.00 vreme, sp?' red, 18.00 Radijski orkester, 18.50 zunanle ; politični pregled (dr. Jug), 19.10 čas, porod- » la, spored, obvestila, 19.30 nacionalna »r®’ ] 20.00 Mamzelle Nitouche (radijska opereta)- 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.10 Koncert plesne glasbe, izvaja radijski orkeste- j reproducirana glasba. 2Vaz>cčczjie knjig0 Kmetijske Matic0 Kaj je novega v Maribora Tuisko-prometna razstava &®&s»odme‘®ivo Pred utredlSvUo s©žčlf@ Vprašanje nove ureditve kmetske zaščite je zupet postalo veleuktuahio. /.isiiije dni Ijort'rao, dn ra/pruvl ju 1 in;i učno-t'kononiski komitet ministrov o tem vprašanju in da se pripravi ja zopet nova zakonska ureditev. \ /vezi s 11 :m se pojavljajo /ojjet oajmizlienej-' ši predlogi in nasveti, resolucije in memorandumi itd., vršijo se pa tudi konference gospodarskih k rogov, ki lunino pazijo, da ne hi utrpeli njihovi interesi škodo, listi pa. zu katerih ko/e gre - kmetje, - pa molčijo,.oziroma se njihov-glas ne sliši dovolj močno, ker ne izhaja .iz strumno organiziram; celote; le zadružništvo zagovarja upravičene zahteve , kmetov, toda tudi ta glas ne naide pravega odmeva. Kakšna bo nova ureditev kmetske zaščite, danes še neverno in — če smemo časopisnim vestem verjeti — tudi odločujoči činitelji se še niso odločili, kakšno pot naj uberejo; edini pa so si ti krogi v tem, da je treba na ' vsak način nekaj ukreniti, ker se bliža 1 september. Na ta dan namreč so bila odložena vsa plačila, ki bi jih morali zaščiteni kmetje poravnati že 15. novembra, odnosno 15. decembra 1'W, v kolikor seveda niso bila že izvršena ali za izvzeta kot n. pr. terjatve kmetijskih zadrug Čas sili k nujni akciji m zato lahko pričakujemo, da že tekom tega meseca dobimo nov zakonski predpis o ure- ditvi kmetski» «tolgov. Gotovo je, da vsi dosedanji zakoni in uredbe niso prinesli za-željenega uspeha ter niso zadovoljili ni' eno, ne drugo stran interesentov. Splošno je bi- ■ lo mišljenje, da so vsi izdani ukrepi le začasnega značaja in to kljub videzu, da gre za definitivno rešitev tega problema. Posle-j dira takega mišljenja pa je bila. da se postavljene odločbe niso vzele resno in se od pretežne večine dolžnikov niso izvrševale, ker sc je vedno jJničakovalo - in to kot kaže upravičeno — da itak še ni izrečena zadnja beseda. Neprestano spreminjanje v poštev prihajajočih zakonskih določb vpliva demoralizujoče in zato želimo, da se že vendar enkrat izda prednis, ki bo dokončno res rešil to pereče vprašanje. 1 ak predpis, ki bo vpošteval plačilne zmožnosti našega kme-ta-dolžnikn in jih spravil v sklad z ujtravi-čenimi zahtevami upnika, je res zelo težko izdati, vendar je to neodhodno potrebno, saj je definitivna rešitev velikega pomena ne samo za neposredno prizadete dolžnike in upnike, marveč tudi za poživitev našega celokupnega gospodarstva Resnih in ustvar-ijivih jtredlogov je dovolj na razpolago, treba se bo pač odločiti, ker nikakor ne kaže več odlagati težkega vprašanja kmetskih dolgov na poznejši čas, marveč ga bo treba rešiti. 15. G®s&.-godialne razmere na Balkanu Mednarodni urad dela izdeluje svoja najnovejša poročila o raz.merah v balkanskih državah. V to svrho je zelo dobro služ.il članek beograjske »Revue internationale des Etudes Balcanitjues« o položaju delavstva na Balkanu. Članek prikazuje predvsem zgodovinski razvoj gospodarstva na Balkanu v srednjem in novem veku do balkanskih 'oni in zedinjenja po svetovni vojni. INato afer %cssi“i~5 ž.e Turčija in Albanija sta v soglasju z Mednarodnim uradom dela v Ženevi pneeh ute-levati vprašanje delodajalcev in delavcev po Modernih načelih. Na vsem Balkanu je go-Söodarstva gotovo zasnovano na kmetijstvu. Zato se tudi delavski stan v balkanskih državah naslanja na vas in kmeta. Izjemen po-'iŽaj ima Grčija. V Grčiji so od nekdaj zr-Mi od morja in ob njihovih obalah je bilo mestno življenje sorazmerno najbolj razvito V niihovih lukah se je tudi razvila industrija. V pomorskih in trgovinskih centu» je zaposleno relativno veliko število dc-•avcev in njihove prve organizacije so ustanavljali mornarji po angleških vzorih, ^ep-dar so te delavske organizacije v grških Inkah ostale brez zveze z ostalimi delavci in tako niso mogle postati osnova za ustvaritev velikih profesionalnih delavskih zvez. Čeprav ima Grčija socialno zakonodajo, ki prepoveduje delo otrok, ponočno delo žena, hi določa osem ur dela na dan itd., vendar sc v praksi ta določila mnogo ne upoštevajo. Tega je kriva predvsem slaba orgamza-cija delavskega stanu in nezadostno nadzor-«tvo oblasti V Bolgariji, Romuniji in predvojni Srbiji pa je le kmetijstvo omogočalo razvoj industrije. Bolgarija, Romunija in Jugoslavija so ostale do danes v glavnem kmečke države. Po1 statistiki industrijskih delavcev ni več ko 15 do 18°/« ostalega, delavstva. V Romuniji je socialno zavarovanih 600.000, v Bolgariji 400.000, v Jugoslaviji 700.000 delavcev. Ako se upoštevajo še kmetski delavci in delavci, ki socialno niso_ zavarovani, štejeta Romunija in Jugoslavija po en milijon delavcev, Grčija pa vsega 670.000. Življenjski pogoji delavcev na Balganu so zelo nepovoljni. Njihova organizacija ni povsem pravilno izvedena. S kmetov prihaja vedno' nanovo veliko delavcev, iz mest pa se spet mnogi vračajo na vas. Delavci svojih stikov s svojimi kmetskimi rodbinami ne prekinejo in tako ostajajo zvesti svojim konservativnim socialnim naziranjim. V Bolgariji, Romuniji in Jugoslaviji je organizirah 5 do 108/o vsega delavstva. Te organizacije so sestavljene po srednjeevropskih vzorih. Zedinjenje po svetovni vojni je imelo za Romunijo in Jugoslavijo glede na delavski stan koristne posledice. V novih pokrajinah je industrija sorazmerno dobro razvita in položaj delavstva je boljši nego v stari Romuniji in Srbiji. Zavarovanje delavstva pospešujejo tudi državne oblasti. Že pred svetovno vojno je bil v Beogradu ustanovljen balkanski sindikalni sekretarijat, ki skrbi za duhovne zveze med romunskim, bolgarskim in jugoslovanskim delavstvom. Po vojni so imele balkanske sindikalne organizacije pod zaščito mednarodne sindikalne zveze v Parizu ž,e več konferenc. Doslej pa še ni bilo mogoče ustanoviti skupne organizacije bal-kalskih delavskih savezov. Gospodarske vesti v,“ Stanje zaposlenosti v juliju. Po poro-Okrožnega urada za zavarovanje delav-t. . v Huoljani je število zavarovanih de-avcev j» nameščencev v mesecu juliju ma-enkosto popustilo, in sicer za 278. Ta pa-etec je predvsem posledica izločitve določe-“’h skupin delavcev iz zavarovalne obveznosti (delavci iz bednostnega fonda). V pri-*er) z julijem lanskega leta je sicer število ^varovancev juliju manjše za 623, v pn-šieni s predlanskim julijem, pa je še vedno '•880 zavarovancev več. Skupno šievtlo za-ar°yancev je v juliju znašalo 82.212. Po-Prečiia dnevna mezda je od junija na julij r.Pnstila od 22.46 Din na 22.19 Din. Odsto-• h bolnikov se je povečal na 2.70...: Savez slovanskih hranilnic bo tmel v 14 do 16 avgusta svojo letno skupset-Šjkateri se bo razpravljalo o vprašanjih .Uui(‘ in položaja hranilnic, anjp ;'n,eriški bombaž za Italijo. Uprava i)a ;'!ske banke za uvoz in izvoz je izjavila, finansirala izvoz velikih količin ame-(f°o.t 5? surovega bombaža Pnj,. da je bombaž i-------------— — pa “ant italijanske tekstilne industrije, ne Adobave italijanski vojski v vzhodni gdinske luke. Kakor poroča "ietn » 1>at ie v gdinski luki promet v zad-8r>nA,,s" zc,° narasel. Meseca julija je bil =5 č, j” ton večji kakor meseca junija. J^SanjA^tadne tvornice v ČSR pripravljajo tai-tei^ijo čehoslovaškega čokoladnega ln utrditev enotnih cen. v Italijo, če bo bombaž namenjen rednim = Žetev pšenice v Italiji. Po službenih podatkih je znašala letošnja žetev pšenice v Italiji 75 milijonov metrskih stotov. Napram lanski žetvi se je povečala za 5 milijonov stotov. Bonna poročila Curih, 9. avgusta. Beograd 7, Pariz 20.2350, London 15.1625, Newyork 305.625, Bruselj 51.60, Milan 25.115, Madrid 41.95, Amsterdam 206.80, Berlin 123.25, Dunaj 58.40, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kopenhagen 67.70, Praga 12.70, Varšava 57.85, Atene 2.92, Carigrad 2.4650, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.6850, Buenos-Aires 0.8175. Beograd, 9. avgusta. 7% in vest. pos. 81, 4®/» agr. obv. 46.75—46—(46), 7°/o štab. Pariz 81.50 —80.50—(81), 6°/o beglücke obv. 66.50—65.75 — (66), Vojna škoda prompt 375—373—373.50 do 373), 8°/o BI er 79—76, TVo Bler 71—70.50, Narodna banka 5900—5820. Zagreb, 9. avgusta. 7%i inv. pos. 80.75 do 81.50, Vojna škoda 369.50—370, 360, avg., sept., okt. 368—372, 4lVo odst. agrarne obv. 44.50 d, 7% Bler 69.75—69.50—69.38, 80/o Bler 78— 78.75—78, TVo pos. hipot. banke 74 d, 6®/o beglücke obv. 63—65, 65, Agrarna priv. banka 230—231, 229, Dunaj-Zagreb 833—843, 833, Dn-naj-Beograd 835—824, Grčija-Zagreb 33.15— 33,85, 33.50, Grčija-Beograd 33.50 pon., Trboveljska 93—100, Izis 40 bi. * Sombor, 9. avgusta. — Oves bački, sremski in slavonski 92.5 do 95. Ječmen bački in sremski novi 63—64 kg 100 do 102.5. Koruza bačka in sremska 84 do 85, za avgust 83 do 85. Moka št. 8 90 do 95. Otrobi bački 81 do 83. — Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca čvrsta. Promet 50 vagonov. . Novi Sad, 9. avgusta. — Koruza bačka in sremska 84 do 85, banatska 80 do 82. Moka štv. 8 92.5 do 97.5. Otrobi bački, sremski in banatski 82 do 84; juta vreče ladja 85 do 87. — Tendenca mirna. Promet srednji. tsmsssa CKUMJ »ip «UP t81 VOBEBE* No?cmetno državno prvenstvo 1935.-36. Prihodnje državno prvenstvo se bo zopet odigravalo po načinu, ki ga je odobrila predlanska skupščina J. X. S. Najprej bo igralo 22 klubov kvalifikacijske tekme po skupinah. Za tern bo pa finalno tekmovanje, v katerem bo sodelovalo 8 prvoplasiranih klubov iz petih skupin. V posameznih grupah bodo tekmovali naslednji m sjtrotniki: Prva skupina: BS K, Jugoslavija, ter prvaki podsavezov v Nišo, Skopijo in Kragujevcu. Druga skupina: BASK, ter prvaki podsavezov v Beogradu, Novem Sadu, Petrovgradu in Subotici. Tretja skupina: Hajduk (Split), Slavija (Sarajevo) ter splitski in sarajevski podsa-vežui prvak. Četrta skupina: Concordia (Zagreb), Slavlja (Osijek) ter prvak osiješkega in banja-litškega podsaveza. Peta skupina: Gradjanski, Hašk, (Zagreb), Primorje, (er prvak 1 jubljanskega podsaveza Ilirija. Iz predtekmovanj v teli grupah bodo prišli v finale prvi in drugi iz prve in pete skupine, ter zmagovalci druge, tretje in četrte skupine. Kot osmi klub se bo plasiral oni klub, ki lio izšel kot zmagovalec najprej v tekmi med zagrebškim posaveznim prvakom in tretje plasiranim klubom iz pete skupine in nato še v tekmi z drugim klubom iz tretje sku- * Razpored tekem po skupinah je nasledil ji: 1. septembra: Kragujevac : BSK. 15. septembra: Skoplje : BSK; Slavija : Sarajevo, Hajduk : Split. ' 22. septembra: BSK : Jugoslavija, Njs : Kragujevac, Novi Sad : Bask, Petrovgrad : Beograd, Slavija : Hajduk, Banjaluka : Osijek, Gradjanski : Hašk, Primor je^ : Ilirija. 28. septembra: Jugoslavija : Niš, BSK : Skoplje, Split : Sarajevo. 29. septembra: BSK : Niš, Jugoslavija : Skoplje, JJetrovgrad : Bask, Beograd : Subotica, Hajduk : Sarajevo, Concordia : Banjaluka, Osijek : Slavija, Hašk : Ilirija, Primorje : Gradjanski. 12. oktobra: Slavija : Split. 13. oktobra: Jugoslavija : BSK, Kragujevac : Niš, Subotica : BASK, Petrovgrad : Novi Sad, Sarajevo : Split, Banjaluka : Slavija. 20.' oktobra: Niš • Jugoslavija, Skoplje : Kragujevac, BASK : Novi Sad, Petrovgrad : Beograd, Split : Hajduk, Sarajevo : Slavija, Concordia : Osijek, Slavija : Banjaluka, Hašk : Primorje, Ilirija : Gradjanski. 27. oktobra: Kragujevac : Jugoslavija, Skoplje : Niš, BASK : Subotica, Novi Sad : Pe-trovgrad, Hašk : Gradjanski, Ilirija : Primorje. .. . i. november: Hajduk : Slavija, Osijek : Concordia. 3. novembra: Jugoslavija : Kragujevac, Niš : Skoplje, Beograd : Bask, Novi Sad : Subotica, Split : Slavija, Slavija : Concordia, Gradjanski : Ilirija, Primorje :. Hašk. 10. novembra: BASK : Petrovgrad, Subotica : Beograd, Concordia : Slavija, Banjaluka : Osijek. 17. novembra: BSK : Kragujevac, Skoplje : Jugoslavija, Novi sad : Beograd, Petrograd : Subotica, Banjaluka : Concordia, Slavija : Osijek, Gradjanski : Primorje, Ilirija : Hašk. 24. novembra: Niš : BSK, Kragujevac : Skoplje, BASK : Beograd, Subotica : Novi Sad. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši «nosek 5 Din. Dri. in ban. davek 0 Din. Oglasniki, ki išfcjo službe, plačajo samo po 25 par «a besedo. Pri malih oglasih reklamnega enačaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti «a odgovor 2 Din v «namkab. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. KNJIGOVODJA BILANCIST z večletno prakso vešč več jezikov in samostojne korespondence išče primernega namešeenja kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Knjigovodja-bilancist«. PRISTNE BELE KORALE (koljeje) prodam. — Pošljite naslov na oglasni oddelek lista pod značko »Korale«. MAKULATURNI PAPIR v manjših količinah prodaja uprava »Glas naroda«. ENOSTANOVANJSKO HIŠICO v okolici Ljubljane s pritiklinami in nekaj vrla se radi selitve ugodno proda. Ponudbe na oglasni^ odd. »Glas naroda« pod »Posredovalci izključeni«. 1, decembra: Beograd : Novi Sad, Subotič : Petrovgrad. Vse tekme se bodo odigravale na igriščil pr voimen o vanega kluba. Športni drobiž Veslači šlbeniške »Krke« so odpotovali \ Berlin, kjer bodo v osmercu zastopali Jugoslavijo na tekmah za prvenstvo Evrope Beograjska Jugoslavija igra i. sept. v Rimu proti F. Č. Roma, nato pa še v Milan.; proti F. C. Milano in mogoče še v Firen/ in Bologffi. Naši teniški mojstri: Palada, Punčec in Klikni jevič so v Hamburgu po lepih zmagah v drugem in tretjem kolu, v četrtem nepričakovano vsi trije podlegli in sicer z rezu! tatom Cramm-Palada 6:2, 6:4, 6:3, Szigetti-Punčec 3:6, 6:4, 8:6, 6:2, Henckel F.-Kukn Ijevič 6:3, 4:6, 6:3, 6:2. Sol&OlSt'V’O Lepo sokolsko slavje v Koprivniku V nedeljo 4. avg, je imela sokolska četa v Koprivniku svoj letni nastop. Zavedajoč se ogroženega položaja Slovencev v tej lepi vasici na Kočevskem so sc Sokoli iz Kočevja. Ribnice, Sodražice, Stare Cerkve, Mozija. Novih sel in Črnomlja v izredno velikem številu odzvali vabilu četne uprave in s številnimi avtobusi prihiteli v Koprivnik. Sokolsko župo Ljubljana je zastopal br. župni načelnik Lojze Vrhovec. Matično društvo Kočevje jc odposlalo na petih avtomobilih svoje članstvo, naraščaj in deco, da vzpodbudi kopriv-niške Slovence za sokolsko idejo. Okrog druge ure popolde sc je formirala povorka, pri kateri je sodelovalo okrog 300 Sokolov in Sokolić, naraščaja in dece. Pri povorki, na-stojni in veselici je sodelovala sokolska god ba iz Ribnice. Okrog tretje ure popoldne je bil nastoji pri katerem je največ sodelovalo matično društvo iz Kočevja s svojimi oddelki, ki so brezhibno izvajali proste vaje in vaje na orodju. Mnogo odobravanja je žel tudi od delek ženskega naraščaja iz Črnomlja pri prostih vajah z drogovi. Največ pozornosti in odobravanja pa so želi domačini — starejši člani, ki so pod vodstvom brata Prin čiča strumno izvajali proste vaje. Po nastopu se je razvila neprisiljena domača zabava. Med odmori je pevski zbor »Orjema« iz Kočevja zapel pod vodstvom gdč. učiteljice Čokove nekaj narodnih pesmi. Zabava je trajala do mraka, ko so se udeleženci z, avtomobili vrnili na svoje domove. Na pot pa so neznani zlikovci zavalili hlode, in sicer med Onekom in Cvišlarji, ter Koprivnikom in Maverlem. Le previdni vožnji šoferjev se je treba zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Kljub tem malenkostnim nedostatkom so se udeleženci vrnili zdravi in zadovoljni na svoje domove, ker so s tem podprli težko delo sokolske čete v Kojiriv-niku, ki ji domačini niso nič kaj naklonjeni. 15. avg. t. 1. bo priredila v Stari cerkvi sokolska četa svoj javni nastop. Ker spada tudi Stara cerkev v vrsto narodno-mešanib postojank, opozarjamo že danes na ta nastop in poživljamo k čim številnejši udeležbi. Sokol 1 Tabor obvešča svoje članstvo, da se z vsemi Oddelki udeleži proslave 15 letnice Sokola na Ježici. Zbor vseh oddelkov v kroju jutri ob 12.45 na Taboru, odkoder odkorakamo s prapori in godbo na Ježico. Vse ljubljanske edinice vabimo, da se nam ^priključijo in odkorakajo skupno na Ježico Zdravo! Sokolsko društvo Ponoviče-Sava ima jutri popoldne letni javni nastop, h kateremu vabimo vsa društva iz Litije in okolice. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo delo Sokolstva na deželi. Zdravo! Sokolsko društvo Brezovica pri Ljubljani ponovno vabi vsa bratska društva na svoj javni nastop, ki bo jutri popoldne na letnem telovadišču v Radni, pri br. Kumarju. Vabimo k obilni udeležbi. Sokol Vič se udeleži jutri nastopa br. društva na Brezovici, zbor ob 14. pred Sokolskim domom in proslave br. društva na Ježici, zbor ob 13. v kroju pred Sokolskim domom, odkoder odkorakamo s praporom na Tabor in potem z ljubljanskimi društvi na Ježico, Vabimo vse članstvo, da se obeh nastopov polnoštevilno udeleži. Zdravo! Letno gledališče Sokola-Ruše otvarja svojo četrto sezono. Letos bodo vprizorili Vom-bergarjevo kmečko komedijo »Voda« v avtorjevi predelavi za uprizoritev na prostem. Vaje so v polnem teku ter bo predstava predvidoma t5 t. m. Igra je polna zabavnih prizorov ter se bodo ijubiielji ruškega letnega gledališča brez dvoma nasmejali do solz. V igri sodeluje okoli 100 ljudi. Gledališče se je letos zopet v marsičem preuredilo ter se izvršuje tudi nova scenerija. Režija je zopet v veščih rokah našega rojaka, člana ljubljanske opere g. Vekoslava Janka. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. LJUBLJANA Gledališka 12, Telef. 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Tovarna akumulatorjev „V E S N A” Ustanov. 1925. MarlbOT Telefon 20-3fi Auto • motorne • etektroScar radio * telefon baterije in nadomestni deli — Domaii izdelke; 10% ZNIŽANE CENE ENOLETNA GARANCIJA Maribor Aleksandrova 34 Telefon 22-82 22-80 Brzojavi: PINLEN Inserirajte v dnevniku Glas naroda 10. VIII. 1935. .....m !■ Polet ruskih letake^ š@z severni Sečal Vzrok vrnitve Levanjevskega je tehnične narave. — Poskus poleta čez severni tečaj do San Francisca bodo ponovili. — Leva-njevski je preizkusil samo prvo etapo. — Kako je konstruiran aparat za arktične polete. — Kakšna pot je od Moskve do San Francisca. — Koliko hrane je vzel Levanjev-ski s seboj. Iz Moskve poročajo: Vrnitev pilota Leva-njevskega z njegove poti v Ameriko preko Severnega tečaja je izzvala v Sovjetski Uniji veliko nezadovoljstvo zaradi tega, ker se grandiozno podjetje ni posrečilo, kakor tudi zaradi načrta samega. Vzrok vrnitve Levanjevskega je tehnične narave — prezgodnja potrošnja olja, ki je bilo potrebno za mazanje motorja. Ta slučaj zdaj preiskujejo. V javnosti in v letalskih krogih pa vlada mišljenje, da Levanjevski ne bo opustil svojega načrta, da bo preletel Severni tečaj in da bo šel znova na pot, kakor hitro bodo odstranili vzrok, ki ga je prisilil k vrnitvi že s prve etape začrtane poti. Smer prvega poleta Levanjevskega je vo- Lord Linlithgow je imenovan za vice kralja in generalnega guvernerja Indije. dila iz Moskve nad Severni tečaj sporedno 738 meridijanom in od Severega tečaja po 122 meridijanu do Sun Francisca. Razdalja med moskovskim aerodromom in Severnim tečajem znaša 3789 kilometrov in od tu do San Frančiška 5816 kilometrov, skupno torej skoraj 9.610 kilometrov. Ta pot je razdel jena na devet delov. Prva etapa poti je preračunana od Moskve do mesta Onjega na obali Belega morja, to je razdalja 893 kilometrov. Letalo je v resnici letelo v tej etapi nad kontinentom, ali čimbolj se je oddaljevalo na sever, tem manj poseljena je bila pokrajina. Od reke Mologe do obale Belega morja je pokrajina močvirna, z nizkim gozdom in velikim številom jezer, od katerih jih večina ni zaznamovanih v mapi. Druga etapa od Onjege do obale Barentso-vega morja na Kolškem polotoku znaša 515 km. Na tem odseku mora letalo premagati 131 km poti deloma nad Belim morjem. Tretja etapa vodi preko Barentsovega morja. Öd obale do otoka Viktorija vzdolž 80 meridijana je 1289 kilometrov. Ta del morja je zaradi vpliva toplega golfovega toka brez ledu ne samo poleti, ampak tudi pozimi. Na otoku Viktorija, ki leži med Špicbergi in Zemljo Franca Jožefa, sploh ni človeških naselbin. V ta predel je bil pred .poletom Levanjevskega poslan ledolomilec »Sadko«. Četrta in peta etapa, ki sta dolgi 2568 km, vodita nad Severnim ledenim morjem. Tu bi moral Levanjevski leteti nad velikimi večletnimi ledenimi poljanami. Četrta etapa obsega predel od otoka Viktorije do Severnega tečaja in je dolga 1.092 Km. Peta etapa, dolga 1476 km pa vodi od Severnega tečaja do Patrickovega otoka. Šesta etapa vodi od Patrickovega otoka do rta Pears-Point na severni obali Kanade (769 km). Šele v sedmi etapi vodi pot spet preko naseljenih krajev. V tej etapi je predel od rta Pears-Pointa do reke Peace (1537 km) na Kanado. Na severni obali tundre so redke naselbine Eskimov. Dalje proti jugu pa je pokrajina že bolj gozdnata in prebivalstvo postopoma raste. Osma etapa od reke Peace do mesta Seattle meri 921 km. To je hribovita pokrajina. ko mora zrakoplov leteti preko vrhov Rocky Mountains (Skalnato pogorje). Na tern sektorju vodi po 54 vzporedniku Kanadska pacifistična železnica. Nazadnje poslednja, deveta etapa je Seattle—San Francisco (1113 km). Ta del poti leti letalo že nad ozemljem Zedinjenih Držav. Ta del poti je tudi najprijetnejši, ker ima mnogo ameriških aerodromov itd. Levanjevski je hotel najprej preleteti samo desetino predvidene poti. Glavne težkoče so namreč predvidene na četrti in peti etapi. Da bi mogel letalec te. težkoče zmagati, je moral bit' aparat popolnoma brez napake. Ker pa so v tem smislu ugotovili napake, sc je Levanjevski odločil za prekinitev poleta, ki bi se utegnil iz znanstvnega in praktičnega podjetja spremeniti v pustolovščino, kakršne si letalci niso želeli. Letalo, na katerem je Sigismund Levanjevski podvzel polet preko Severnega tečaja. je menoplan, ves zgrajen iz kovine. Konstruktor letala je poznani ruski inženjer A. N. Tupolev. Letalo je že 25. konstrukcija inž. Tupoleva in je bil zavoljo tega na krilih letala Levanjevskega znak »ANT-25«. Propeler letala ima tri lopate in ga žene motor 950 konjskih sil, tipa M-34 . ki je pravtako ruske konstrukcije. Zanimivo je, kakšno hrano je vzel Levanjevski s seboj na tridnevno pot. Vzel je s seboj nekoliko pečenih pisk, kruh, maslo, kekse in sadje. V posebnih, nalašč zato prirejenih termo-steklenicah je bil čaj s sladom iz jagod. Te termo-stekleniče so 1 pred poletom preskusili tor dognali, da je bil šc tretji dan čaj gorak. Med hrano je bilo tudi 15 tablic čokolade, piire:ene na poseben način z orehi »Kola«, ki člo-eku naglo obnavljajo moč. Razen tega pa je bilo tudi poskrbljeno, če bi se moralo letalo spustiti nekje v Arktidi in je vzelo letalo zato še konzerve in suhe hrane za tri mesece. To »Železno rezervo« bodo zdaj vzeli za drugi polet, katerega izhodišče bo v Moskvi. ker je bilo letalo Levanjevskega prepeljano iz L.enjing'-«*.U na moskovski aerodrom. Skrivnost rumenega komega Na krovu parnika »Nightless«, ki že več let prevaža med Kalkutto in San Franciscom potnike, se je te dni odigrala tragedija, ki se čuje s svojimi romantičnimi podrobnostmi, kakor filmska drama. Med gosti prvega razreda se je nahajal Indijec, ki je le redko zapuščal svojo kabino. Kadar se je prikazal, pa je vzbujal pozornost vseh potnikov, ker je zmerom, kamor je šel, vlekel s seboj velik rumen kovčeg. Kmalu je postal ta kovčeg središče vsega zanimanja in potniki so mahoma začeli govoriti, da mora Indijec imeti v kovčegu vsakovrstne dragocenosti: diamante, smaragde in druge žlahtne kamene in da samo zato vlači kovčeg s seboj. ker se boji, da bi ga kdo okradel. Rumeni kovčeg pa je vzbudil tudi pozornost mornarjev. Zlasti je mikalo nekega Shagdyja, da bi dognal, kaj prenaša Indijec v kovčegu in kaj se skriva za njegovo zagonetko. Z ladijskim kuharjem Čirom sta si prisegla, da bosta razrešila skrivnost kovčega in Indijca oropala dragocenosti. Nekega jutra je indijski potnik izginil s parnikovega krova. Ni ga bilo niti v kadilnici niti v družabni sobi. Njegovo odsotnost je zlasti opazil neki Anglež, ki se je z Indijcem večkrat razgovarjal o filozofskih rečeh. Indijčeva kabina je bila Italijanska brdska artiljerija v Vzhodni Afriki prazne ' As parnik so preiskali, ne da bi se ' •••»c< iio najti kako sled za njim. V se je sumnja, da je postal Indi- jec žrtev zločina. Raziskavanja so usmerili prav v tem smislu in prišli do pojasnitve tragičnega dogodka. Ko sta častnika zvečer še enkrat pogledala v Indijčevo kabino, sta na svoje veliko začudenje našla na preprogi TTTrtvega ladijskega kuharja. Nemudoma so poklicali ladijskega zdravnika, ki je ugotovil na vratu strašno rano, ki je izvirala od ugriza. Ugriz je bil takšfie vrste, da je izviral očividno od kake živali. Preden pa Angleška vojvodska dvojica v Bohinju je zdravnik še nadalje raziskaval slučaj, sta naletela častnika na strahovito odkritje: V kotu kabine je ležala v k\opstü zvita kača. Šum jo je vzdramil iz miru. Kača je poskušala zapustiti svoj kot. Vsem trem možem je bilo strašno pii duši. Obstali so kakor onemeli, med tem pa je kača brez sledu izginila neznano-kam. Šele po šesturnem iskanju so odkrili nevarno vretenčarico v skladišču in jo nato ujeli. r. Nadaljnja preiskava je pojasnila smrt £ ladijskega kuharja, obenem pa tudi Indij- ^ čevo izginotje. Mornar Shagdy, ki je bil k z ladijskim kuharjem Čirom prijatelj, je bil zaslišan ter priznal, da sta s Čirom ^ omamila Indijca s kloroformom in ga po- ^ noči vrgla čez krov v morje. Ko je štiri- ^ indvajset ur pozneje vdrl Cir v Indijčevo ^ kabino in tam odprl namišljeni zaklad v kovčegu, je iz kovčega planila strupena P ka£a in mu prizadejala smrtni ugriz. Strm j), pena kača je bila takozvana Maja-kača, (jj kakršne navadno jemljejo Indijci s seboj 0| vselej, kadar gredo na potovanje. Sj Di S mil Vachek: 96 "ne kliče mašievaniu... Caslavsky se je nekoliko dvignil. Ni bil razburjen, ta kretnja je imela bolj simboličen pomen. Nekaj ga je v njem izpodbadalo, da bi poskočil in rajal naokrog kakor divjak okrog ognja, ki se bo na njem pekla žrtev. Zadovoljil se je s tem, da se je nekoliko dvignil. Hotel je od veselja kričati in se je zadovoljil s tem, da je na glas zagodrnjal. Bilo mu je nenavadno prijetno, da je to tisti mladenič. Ni vedel, zakaj naj bi dajal Astenburgu prednost pred nekom drugim, toda bil je nenavadno zadovoljen, da je to ravno on. Morda je nekaj v njem zmerom budilo nevoljo, če ne sovraštvo do tega mladeniča ali do mladeničev njegove vrste: zdaj je bilo uzadovoljeno. »Major, to sem ši že davno mislil«, je rekel. »Povedal bi vam bil to že prej, pa sem se bal, da bi mi ga zadavili«, je zamrmral Letz, ki mu je bilo kakor človeku, ki se je ravno prebujal iz delirija. »Ali imate morda na njem kak interes?« je vprašal sumnjivo caslavsky. Letz je spačil obraz. »Velikanski. Hranil sem ga zase. Zmerom sem si mislil, da mora biti meni pridržana čast, zadaviti ga.« »Ali je tudi vam storil kaj žalega?« je vprašal Caslavsky s prebudivšo se radovednostjo. Letz je zamahnil z roko. »Ne toliko, kakor vam. Priznavam, da imate do njega već pravice.« Zamislil se je. Zdaj je čutil precejšnjo žalost. Moral bo deliti Astenburga s tem utrinjačem. Bilo mu je, kakor da bi moral deliti ljubico z močnejšim tekmecem. »Me ne boste izločili iz tega?« je vprašal proseče. Caslavsky se je moral proti svoji volji zasmejati. »Nasitiva se, mislim, oba dovolj«, je rekel. »S tem pa seveda ni rečeno, da ga že imate tam, kjer bi ga radi videli.« Postal je resen, zakaj s temi besedami je bil spet na tleh treznega mišljenja. Pogledal je Letza ter tehtal njegovo novo vrednoto. Zdelo se mu je, da ni velika. Bliskovito so se mu vrstile misli, kako bo tale človek vplival na poroto. Iz srca bi si želel koga drugega. Toda ni si mogel izbirati. Vbijal mu bom v glavo kakor podčastnik, je pomislil. Morda ga naučim resnosti. »Sedite, major«, se je skoraj sirovo obregnil, »kaj mi tukaj letate kakor kokoš po cesti?« Letz je poslušal kakor učenček in sedel na kraj zofe. »Smo šele na robu ceste«, je govoril dalje Caslavsky. »Ne bom vam opisoval, kakšne težave naju čakajo, vzel bi vam pogum. Toda ravno od vas je odvisno skoraj vse.« Vstal je, se izprehodil, se ustavil pred Letzem ter mu .ponavljal v obraz. »Da, skoraj vse. Jaz ne vem ničesar razen to, kar sem slišal od vas. Ste edina priča. Ce to zataji, tudi vaše pričevanje ne bo dosti vredno. Pazite na to, kar vam zdaj povem. V pismih mojega sina se pojavljajo imena nekaterih častnikov. Povem vam jih, znam jih na pamet: Widimski, Geyer, Kneifl, Bürger, Bauer. Ste prepričani, da ti ljudje o tem nekaj vedo?« »Seveda«, je odgovoril Letz, »vsak izmed njih to ve.« Caslavsky se je zamislil. »Morda je kateri izmed njih preživel vojno«, je rekel potem. »Toda Nemci so kakor on. Ali bi vi prevzeli nalogo, če bi bilo treba, da bi vsaj enega izmed njih pripravili do tega, da bi potrdil vaše izpovedi?« Letz je osupnil. Tega seveda ni mogf-1 prevzeti. Poskusil se je izviti: »Nimam pojma, kje naj bi jih iskal.« »To vem tudi brez vas«, je posmehljivo opomnil Caslavsky. »Naravno, dam vam jih poiskati, če bo mogoče. Ampak jaz vendar ne morem k njim ,izdaj- te mi enega iz svoje srede*. Nasprotno pa vi lahko ta to izvlečete iz njih.« hi Letz je nekajkrat goltnil. Potem je rekel: »Po- k skusim«. v • »Tako je prav«, je dejal zadovoljno Caslavskj'' d; »Itak ostane naj večje delo meni. In kakšno delo bO k to! O tem ne morete imeti niti pojma. Začeli bomo s tem, da vas odpeljem na državno pravdništvo. Taro Ša boste prisegli.« st »Da«, je rekel nejevoljno Letz. »Ce mora biti.. 6 Caslavsky ga je posmehljivo pogledal. »Ne zalite- ž; val bi, ko bi mogel opraviti brez tega. Vidim, da se h< tega bojite?« • *6 »Seveda, tako da bi najrajši ne šel tja«, je od- ki govoril Letz. »Sicer pa sem to že poskusil. Razložil |U sem jim v pismu. In potem še v drugem.« Jj« »In oni?« je vprašal Caslavsky brez sgpe. »Nič, kakor vidite.« p »Čudno«, je rekel Caslavsky. »Ali pa morda ne/ r Začelo se mu je jasniti v glavi, češ, ta proces bi bi' ( nepriličen. »No, mene se ne odkrižajo tako fähKö | kakor vas«, je dodal trmoglavo. Potem je vzel ui'°’ sj kakor da bi bilo kaj od tega odvisno, jo del spet ^ ' žep ter rekel: »Dajte se zbuditi tako, da boste mogl jutri ob pol devetih z menoj. Pripeljem se po vaS-J ^ Podajal mu je roko. Obraz mu je bil strašno bled/ zadovoljen. »Lahko noč, major!« ^ jc Letz je zamrmral »lahko noč«. Zdaj se ga je P°' Sa laščal strah, a bilo je prepozno. Caslavsky se je [o smehnil, kakor bi čital njegove misli. »To ne bo M* Pr tako hudo, kakor če se gre k zdravniku z bohiin L zobom«, je tolažil. Potem je dal na glavo trdi klobuk in odšel. Ali si že naročil „Glas naroda • Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. z., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur «, predstavnik O. Milialek, vsi Ljubljani.