——— GRADISOV VESTNIK A glasilo DELOVNIH UUDI 02D GIP GRADIS GMDfS LeK) XXI Ljubljana, november 1979 St. 259 »S**« °b otvoritvi del za karavanški predor so se udeležili tudi visoki funkcionarji obeh sosednjih držav Avstrije in Jugoslavije, in sicer: dr. Bruno ' cse**n Djuranovic, Leopold Wagner, dr. Anto n (Vratuša ter ostali ugledni gosti VELIKI DOGODEK Pred kratkim smo bili priča otvoritvi del za karavanški predor, katere bo opravljalo poslovno združenje GAST, torej tudi mi. Trenutno j te to ena največ-Jih gradenj v Sloveniji — ne samo po zahtevnosti gradnje in velikosti ampak tudi po obsegu potrebnih sredstev zanjo (5.068 milijonov dinarjev). Karavanski predor bo moral biti končan v štirih letih in v Prvem delu tega roka bosta dve naši T OZD GE Jese-niCe in GE Nizke gradnje morali konč ati objekt, kate-re8a izgradnja je bila zaupana Gradisu —most dolg 160 m. Na eni strani se bo ta most priključil neposredno v predor na drugi s trapi, pa končal v objektih Za opravljanje obmejnih formalnosti.,, . Kako pomembna je ta gradnja za nas, za Avstrijo ln pravzaprav za celotno srednjo Evropo, nam pove tudi dejstvo, da so se otvoritve udeležili visoki funkcionarji obeh sosednjih držav: Veselin Džuranovič kot predstavnik Jugoslavije in dr. Bruno Kreisky kot predstavnik Avstrije. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik IS skupščine SRS dr. Anton Vratuša in koroški deželni glavar Leopold Wagner. Vsi naši in avstrijski politični možje so ob tej priložnosti izjavili, da prav ta gradnja pomeni dokaz, kako lahko poteka sodelovanje dveh sosednjih dežel. Kot izvajalci enega izmed objektov na tem velikem gradbišču pa ta trenutek želimo, da bodo dela potekala brez zastojev in večjih težav in, da bomo tako čez nekaj let lahko zopet dokazali, da smo sposobni graditi tudi najzahtevnejše objekte. PREVOZ CEMENTA Problemi proizvodnje in distribucije cementa pestijo celotno slovensko gospodarstvo. Tako proizvajalci kot prevozniki so si prizadevali, da bi te probleme vsaj delno rešili. Vendar so bili rezultati tako na področju proizvodnje kot na področju prevoza cementa bolj ali manj nezadovoljivi oz. parcialni. Prizadevanja proizvajalcev cementa so bila usmerjena k razširitvi zmogljivosti in povečanju proizvodnje. Po predvidevanjih in začrtanih planih bi obe slovenski cementarni (Anhovo in Trbovlje) v letih 1980—1981 bili sposobni v celoti zadovljiti potrebe po cementu v Sloveniji. Vendar lahko rečemo, da že v obdobju 1977—79 beležimo pomembno povečanje proizvodnje cementa. Povečanje proizvodnje cementa v zadnjih letih je istočasno zahtevalo in tudi še naprej zahteva usklajevanje s prevozniki in njihovo večje angažiranje pri prevozu cementa. Rezultati dogovarjanja med proizvajalci in porabniki so tudi napori in prizadevanja ŽG, da se čim smotrnejše vključi v verigo distribucije cementa. Prevoz cementa od proizvajalca do potrošnika je lahko neposreden ali posreden. Neposreden prevoz opravljamo z avtocisternami in specialnimi železniškimi cisternami, v kolikor z gradbiščem ali z betonarno obstoja tirna povezava. Cement se pri potrošniku s pomočjo pnevmatike prečrpa v silose zmogljivosti 50 — 500 ton. Posreden prevoz je kombiniran prevoz z uporabo železniških in cestnih vozil. V praksi sta uveljavljena in preizkušena dva načina. — Prvi način temelji na silosni pretovorni postaji, kamor se dovaža rinfuzni cement po železnici. Ta način kombiniranega prevoza je zaradi visokih investicijskih in obratovalnih stroškov silosne pretovorne postaje tudi do 50 % dražji od neposrednega prevoza po cesti. Drugi način kombiniranega prevoza je izvedljiv s specialinimi tank-kontejnerji. Ta način kombiniranega prevoza je po ceni enak cestnemu prevozu do razdalje 150 — 200 km. Na večjih razdaljah pa je cenejši od cestnega prevoza. Železniško gospodarstvo Ljubljana je izdelalo posebno analizo alternativnih možnosti prevoza rin-fuznega cementa iz cementarne »Salonit« Anhovo v Ljubljano in druge večje potrošniške centre. Na osnovi te analize je bilo ugotovljeno, da je najbolj ekonomičen in ustrezen kombiniran prevoz rinfuznega cementa s pomočjo kontejnerjev. Poleg te analize je bila izvedena tudi tržna analiza. Na osnovi obeh analiz se je ŽG Ljubljana odločilo za nabavo 75 tank-kontejnerjev. Izbrani dobavitelj kompresorjev in kontejnerjev je bil Itas Kočevje. Z namenom čimprejšnjega vključevanja železnice v prevoz cementa je ŽG vzelo v najem za dobo enega leta (do 1. x 1979) 25 švedskih tank kontejnerjev. Za uspešno opravljanje kombiniranega prevoza po sistemu »od vrat do vrat« se je ŽG odločilo poleg omenjenih kontejnerjev za prevoz cementa tudi za nabavo (uvoz) dvo-straaskega kontejnerskega prekla-dalnika (manipulatorja). Obseg investicije je približno 56 milijonov din. Delež lastnih sredstev Tank kontejner za prevoz cementa ŽG pri tej investicij i je znašal 34%, ostala sredstva so bil la zagotovljena z bančnimi in komercialnimi krediti. Iz Itasa so nam že dobavili 75 kontejnerjev, ki jih uporabljamo pri transportu cementai iz Anhovega, Poleg tega pa se dogovarjamo z Ita-som še za nakup ncivih 50 silokon-tejnerjev. Odločitev za nakuip domačih kontejnerjev pa nam bo prinesla prihranek deviznih sredstev. Osnovni motivi in vestitorja ŽG v organizacijo prevoz: a cementa so: — Zagotovljena je bila večja udeležba železnice v transportu rinfuznega cementa iz: Anhovega v Ljubljano in ostala večja slovenska potrošna skladišča (Maribor, Celje, Kranj, itd.). — Zatrpanost cest, tendence, da se opuščajo manše betonarne na gradbiščih in da se gre v izgradnjo centralnih, visokokapacitetnih betonarn za širše gradbeno območje, so bili osnovni razlo gi, da je železnica iskala vse možnosti, da se v večji meri vključi v te prevoze. — ŽG Ljubljana razpolaga s 70 Uaces vagoni, ki so primerni za neposreden transport rinfuznega cementa in so bili doslej na območju SR Slovenije premialo izkoriščeni. — Kontejnerizaciija prevoza blaga se v našem notranjem prometu ne razvija, kot smo pričakovali , zato bo z uveljavi Vvijo kontejnerskega prevoza cementa ŽG Ljubljana pridobilo za ta način prevoza tudi druge uporabnike, bodisi za prevoz sipkih gradbenih meterialov (kremenčeva mok:a, kremenčev pesek, hidrirano apino ipd.), bodisi za prevoz drugega podobnega blaga (fosfati, glinica, PVC, močna krmila, pšenica, moka itd.). — Prevoz cemenita po železnici daje tudi ugodne ekonomske rezultate, ki se odražajo na eni strani v povečanju transportnih dohodkov, na drugi strani pa v boljši izkoriščenosti zmogljivosti. — S kontejneriiitacijo cementa uresničuje ŽG Ljubljana cilje prometne politike, ki te žijo k racionalizaciji transporta: uresničevanje teh ciljev pa se kaže v vračanju blaga s ceste na železnico., kar vpliva na manjšo porabo ene;rgije. Železniško gospodarstvo je bilo tudi pred nabavo kontejnerjev udeleženo v prevozu ce menta iz slovenskih cementarn. V letu 1977 je Ibilo prepeljanih 44.000 ton rinfuznega cementa in cementa v vrečah iz Anhovega. Prevoz cementa pred v ključitvijo kontejnerjev se je izvajal v klasičnih cisternah (rinfuzni cement) in vagonih (cement v vrečah). V letu 1978 so bili vključeni v prevoz najeti kontejnerji. V desetih menečih I. 1979 smo po železnici prepeljali iz Cementarne Anhovo že 194.000 ton, do konca leta pa ocenjujemo, da bomo Precejšen del transporta gre P° leznlci prepeljali približno 230.000 ton, ka' ralo do uporabnikov ne glede na v ali gre za količino, proizveden ^ slovenskih cementarnah, a*1 drugih virov, je znašala v letu 384.000 ton, letos pa bomo Pr.®t' a Ijali 460.000 ton (če bi se ta kol'«^ transportirala z ustreznimi ceSw)O0 vozili, bi bilo potrebno cca 2- • vozil. v Trenutno se prevoz cemen kontejnerjih opravlja za Pot ljubljanske, delno gorenjske res^ in celjske regije. Organiziran je^, koimenovanimi cementnimi ‘ ( tejnerskimi blok-vlaki, ki voZVjUb-delavnikih dvakrat dnevno v W Ijano in trikrat tedensko v Ce J L, Vozni red je prilagojen p°t(e j. uporabnikov. Naloženi vlaki b spejo v Ljubljano in Celje Pr6r^-uro, ko se začne razvažanje ^ kladanje naročnikom na del° jj, mestu (gradbišča, betonarne, y Potrebe mariborske in murs ^ boške regije pa za zdaj P . ^i0si klasične cisterne in pretočni Zahvala Za številne čestitke čene želje ob mojem i“b! se vsem najlepše zahvaljuj q zlasti TOZD GE Celje in * Ljubljana, še posebno Pa ' moupravnim orgn® osnovni organizaciji sim*1 in direktorju Ing. Fr® Gačniku iz TOZD GE »J"| bor za izrečene želje in ^t. sprejem na zadnji ProS tošnjih jubilantov v Mar*" _ Lojze CeP erjetno so že vsi delavci, ki be-J° Gradisov vestnik opazili, da 0/neta. s^praj dva meseca preden so Javljeni podatki o rezultatih pozvanja za določeno obdobje. To-- ,.smo v analitsko planski službi lm te i Pri zbiranju podatkov za ce-q. fn Gradis in lahko nekoliko prej nr. iVlm? Podatke o tem, kako smo kat0Va**’ koliko smo dosegli in li p° ^m° doseženo začasno razdeli-toiiv° l so 23 delavce zanimivi še »ko bolj, ker so zadnje dni v me-Se u 0 , obru v TOZD bili na zborih "an.Jeni z dosežki in so odločali o sedasni razdelitvi čistega dohodka, kak<1J imai° m°žnost, da vidijo 0 je s poslovanjem nas vseh. PORAST OBSEGA . del JE VELIK 80o/m,sm.0 °b tričetrtletju izpolnili 0 Planirane vrednosti proizvod- nje, letos pa 86% — torej nekoliko več, tako, da lahko pričakujemo, da bo planirana vrednost 5.791 mio din presežena. V primerjavi z lanskim obdobjem se je obseg del merjen z vrednostjo proizvodnje povečal za 41%. Z upoštevanjem porasta cen za 20 % pa se je obseg del realno povečal za 17,5 %. Zaposlenih nas je bilo 7.425, to je za slabih 5 % več kot lani. Skupaj smo opravili 10,7 mio efektivnih ur. Torej je bila naša produktivnost merjena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro 317 din. V primerjavi z lanskim letom je nominalno večja za 35 %, realno pa za 12,5 %, kar je precej. Obseg del lahko prikažemo še z nekaterimi sestavinami — poglejmo jih. Sestavina CeW *aslne Proizv. Ma,°m,prihodek Drnjua,ni str°ški a ^eni proizvod fes*1* -IX 78 GN 79 I—IX 79 I- 1- -IX 79 -IX 78 I—IX 79 GN 79 2.444 4.104 3.427 140 84 3.616 6.096 4.844 134 79 2.520 4.205 3.420 136 81 1.096 1.891 1.424 130 75 64 106 80 125 76 1.032 1.785 1.344 130 75 kot u ■ mio din. to je 40 % več del/® ob tem času. Celotni priho-79 w i.e Povečal za 34 % in dosega s leto° m an'^ano vrednost za letošnje kažei^C^° večji indeks porasta je J. materialni stroški, posledica družh azrnerno manjše povečanje Jenega proizvoda in dohodka. PORAST DOHODKA MALO ZAOSTAJA Kot smo že omenili porast dohodka zaostaja za rastjo obsega del. Dosegli smo 1.344 mio din dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečal za 30 % in dosega planirano vrednost s 75 %. Lani smo ob tem času dosegli 69 % planirane vrednosti. V naslednji preglednici je prikazana struktura dohodka in njegova razdelitev. nuhodek Črnosti §CDh0dek De en M °S- d' sjisr,1*- -IX 78 GN 79 % I -IX 79 % I—IX 79 I—IX 78 I-IX 78 GN 79 1.032 100 1.786 100 1.344 100 130 75 286 28 469 26 375 28 131 80 746 72' 1.317 74 969 72 130 74 478 46 857 48 618 46 129 72 35 3 60 3 47 3 134 78 60 6 108 6 87 7 144 81 148 14 248 14 185 14 125 25 25 3 44 3 32 2 126 72 26%,Sanie njihovega 28% ostajamo pa še v ni0r.' anta rast obvezno: res m° Plačevati iz dohoi am.nla - spremenili predpisi in se obresti, ki nastajajo z meničnim poslovanjem in iternimi krediti med TOZD v poslovanju naše Interne banke, knjižijo in plačujejo v breme dohodka, medtem ko so selani iz poslovnih stroškov in so se ti zneski prikazovali v mate- rialnih stroških. Obresti, ki nastajajo z omenjenim poslovanjem, so pri nekaterih TOZD zelo visoke. Čisti dohodek, s katerim razpolagamo v Gradisu, znaša 969 mio din. Večji je za 3 % in dosega planirano nega s 74 %. Lani smo ob tem času dosegli 70 % planirane vrednosti čistega dohodka. Osebni dohodki v višini 618 mio din so se povečali za 29 %, le za 1 % manj kot se je povečal dohodek. Življenjski stroški so po podatkih Zavoda za statistiko SRS večji za 24%. To pomeni, da so se naši osebni dohodki realno povečali za 4%. Vsi organizatorji dela na TOZD in v Delovni skupnosti dobe posebno analizo osebpih dohodkov, kjer so prikazani izčfpni podatki o osebnih dohodkih po posameznih TOZD, kvalifikacijah, ipd. Iz čistega dohodka izločimo še del namenjen za stanovanjsko izgradnjo, — 47 mio din. TOZ£> izločijo v ta namen 6 do 9 % ob bruto osebnih dohodkov. Ostanek čistega dohodka razdelimo v sklade. Za sklade nam je ostalo 304 mio din. Lani smo v sklade namenili 233 mio din. Povečanje ostanka čistega dohodka za sklade je 30 %. Ob koncu leta naj bi za sklade namenili 400 mio din. Do sedaj smo razdelili 76% od te vrednosti. Iz Bilance uspeha je razvidno koliko smo namenili za poslovni sklad, žal pa iz nje ni razvidno za kakšne namene, saj vsi vemo, da moramo dati posojilo federaciji za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih, del je namenjen za pokrivanje raznih obveznosti družbi (ceste, luke, železnice), ostalo pa porabimo za razširitev lastnih zmogljivosti. Pri tem moramo omeniti še amortizacijo, ki se izloča in zbira v iste namene. Po zakonu predpisana amortizacija je 80 mio din. Poleg nje smo se odločili še za amortizacijo nad predpisnimi minimalnimi stopnjami v višini 32 mio din. KAZALNIKI — NAJBOLJŠE MERILO USPEHA Absolutne številke nam pokažejo obseg del in deloma tudi uspeh. Ko pa izračunamo kazalnike, nam le ti povedo še več. Kazalnik I—IX 78 GN 79 1- -IX 79 I- I- -IX 79 -IX 78 I—IX 79 GN 79 1. VLP/ef. uro 235 284 317 135 112 2. Celotni prih, vj porablj. sredstvih 1,40 1,41 1,38 96 98 3. D/ph 44,49 54,07 55,17 124 102 4. OD/ph 20,59 25,94 25,37 123 98 5. Delež OD v dohodku 46 48 46 100 96 6. Akumulacijah prim. s popr. upor. posl. sredstvi 0,108 0,116 0,098 91 84 Prvi kazalnik kaže produktivnost. Omenili smo že, da se je nominalno povečala za 35 %, realno pa za 12,5. Dosežena produktivnost je že tudi večja od načrtovane. Kazalnik ekonomičnosti pod zap. št. 2 se je v primerjavi z lanskim obdobjem nekoliko poslabšal. Lani smo na 1 dinar porabljenih sredstev ustvarili 1,40 din celotnega prihodka. Letos 1,38 din, kar je za 2% manj. Naš najpomembnejši kazalnik je D/ph. Povečal se je za 24 %. Ker se je povečal nekoliko bolj kot so se povečale cene, je s tem rezultatom presežena planirana vrednost za 2%. Iz četrtega kazalnika ugotovimo, da so se osebni dohodki na pogojno uro povečali v manjši meri kot dohodek, kar je v skladu s predpisanimi merili. Dosegli smo 98 % planirane vrednosti. Zaostanek dinamike osebnih dohodkov za porastom živ- ljenjskih stroškov kaže, da so se realni OD/ph znižali za 1 %. Delež osebnih dohodkov v dohodku ostaja nepsremenjen 46 %. Sesti kazalnik kaže donosnost vloženih sredstev. V primerjavi z lanskim tričetrtletjem se je donost-nost zmanjšala za 9 % in zaostaja za načrtovano za 16 %. Vzrok zmanjšanja donostnosti je predvsem v visokih vloženih sredstvih. Potrebno bo zmanjšati vložena sredstva, ali jih pa bo vsaj obdržati na tej višini kot so. Podatki kažejo, da smo zdoseže-nim lahko zadovoljni. Pred nami so še trije meseci do končnega obračuna našega dela in če ne bo zgodnja in huda zima, bomo lahko manjše slabosti v poslovanju in rezultatih še popravili. Svoj vpliv na končen rezultat bodo imeli tudi stabilizacijski ukrepi in trdnost finančnih konstrukcij naših investitorjev. Začetek gradbenih del za karavanški predor »Srečno predoru pod Karavankami« — s temi besedami je predsednik zveznega izvršnega sveta Ve-selin Duranovič oznanil pričetek del za karavanški predor. Dela so se uradno začela 9. novembra pri Hrušici nad Jesenicami. Otvoritvenih del na predoru se je udeležil tudi avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky. Z jugoslovanske strani so bili prisotni tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša član Z1S in predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič, predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar in številni drugi. Z avstrijske strani so se otvoritvenih del poleg dr. Kreiskega udeležili tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner, avstrijski minister za promet Karl Lausecker in drugi. Potem ko je goste pozdravil predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar je prvi spregovoril avstrijski minister za promet Karl Lausecker. Poudaril je, da sta Jugoslavija in Avstrija pripravljeni reševati skupne oziroma evropske prometne probleme z skupnimi močmi. Zatem j§ na gradbišču pri Hrušici spregovoril predsednik zveznega UMVMttl komiteja za promet in zveze Ante Zelič. Povedal je, da imata sosednji državi vrsto potreb, med njimi tudi potrebo po zagotovitvi miru in stabilnosti v Evropi in da je skupna akcija obeh držav pri gradnji tega predora izredno pomemben primer usklajevanja gospodarskih interesov in sodelovanja, s tem pa tudi spodbuda širšim tokovom gospodarskega sodelovanja v skladu z duhom zaključnega dokumenta helsinške konference. Zelič je posebej opozoril na koristi, ki naj bi jih imelo od takšnega sodelovanja prebivalstvo obmejnih področij in da bo morala imeti v sklopu takšnega sodelovanja pomembno vlogo tudi slovenska in hrvaška manjšina. Izpred Hrušice so se visoki gosti odpeljali na avstrijsko stran v Po-drožco, kjer je bila enaka slovesnost na kraju, kjer bo severni vstop v predor. Karavanški predor naj bi v štirih letih povezal ne samo cestno omrežje Jugoslavije in Avstrije, marveč tudi osrčje Evrope z Bliž- njim vzhodom. Predor bo dolg 7.864 metrov in naj bi po sedanjih proračunih stal — skupaj z vsemi spremljajočimi objekti — manj kot 4 milijarde šilingov oziroma nekaj več kot 5 milijard dinarjev. Tudi Gradis bo udeležen pri grad- nji karavanškega predora. Dve nas' TOZD Jesenice in Nizke gradnje Maribor bosta gradili most prek0 reke Save. Most dolžine 160 metro' bo zgrajen takoj po izhodu iz predo- C. PAVLIN Reklamne table ob otvoritvi del Predsednik ZIS tov. Veselin Djuranovič je v kratkem nagovoru pozdravil vse prisotne in otvoril dela za izgradnjo predora Gradis drži korak z največjimi v ^sako leto objavljamo v Gradiso-»pi! vestn'ku podatke iz revije ekonomska politika« o največjih Jganizaeijah združenega dela. Za jaJvečje gradbene organizacije v co®°slaviji smo sestavili pregledni- Ma,xGLEJ preglednico MJVEČJI v gradbeništvu JUGOSLAVIJE 07iv največjimi proizvodnimi tv D Je 18 organizacij iz gradbeniš-st- ’,0t* je 8 delovnih, 10 pa se-organizacij. Nekatere r ki za leto 1977 nimajo »n S° se šele izoblikovale in s tem P°tisnile«mnoge delovne organi- zacije za nekaj rangov navzdol. To se dogaja tudi z Gradisom, pred katerim je bil najprej Giposs, zdaj pa še grupacija Imos. Navedene OZD so ustvarile 35 % celotnega prihodka vsega jugoslovanskega gradbeništva. Po deležu v družbenem proizvodu, predstavljajo 30 %, kar pomeni, da so ti »velikani« manj uspešni kot preostale srednje in manjše organizacije v gradbeništvu Jugoslavije! Tudi njihov delež poslovnih sredstev ni nadpoprečen in znaša 34 %. Edini pozitivni kazalnik je delež zaposlenih — 26 %, kar pomeni, da je produktivnost v teh OZD precej višja kot v ostalih OZD jugoslovanskega gradbeništva. največji v Jugoslaviji in v Sloveniji Gradis je na petem mestu oziroma na tretjem mestu kot delovna organizacija, za zagrebškima Industro-gradnjo in Hidroelektro. Po družbenem proizvodu je Gradis na 56. mestu (leto prej na 48. mestu, dve leti prej na 45. mestu), kar pomeni, da po uspešnosti Gradis v teh letih (1976 — 1978) relativno ni napredoval. Še bolj pomembni kot zneski so kazalniki. Izračunali smo kazalnik donosnosti (D) in produktivnosti (P) s tem, da smo prikazali v zadnjih stolpcih preglednice kolikšen družbeni proizvod smo ustvarili na poslovna sredstva, oziroma na delavca. Poprečna donosnost osemnajstih OZD znaša 0,60; Gradisova pa 76 Rang 78 SRS Ime, sedež in vrsta OZD Celotni prihod. Družb. proizv. Poslov. sredst. ŠteviloDružb. proizv. delavc. na posl. na de-sredst. lavca Rang D p 1 1 1 INA Zagreb SOZD 56.069 11.891 40.989 26.343 0,29 451 5 4 2 RMK, Zenica SOZD 38.306 7.785 48.944 36.124 0,16 216 3 2 3 Naftagas, Novi Sad SOZD 37.236 5.477 21.849 14.758 0,25 371 4 5 4 RTB, Bor SOZD 26.986 4.795 21.746 21.035 0,22 228 7 ■ 8 5 Energoinvest, Sarajevo SOZD 25.670 6.039 26.246 34.634 0,23 174 6 6 6 Šipad, Sarajevo SOZD 24.638 7.577 22.015 66.852 0,34 113 2 2 7 Crvena zastava, Kraguj. SOZD 23.381 5.942 16.423 38.774 0,36 153 12 8 Makmetal, Skopje SOZD 22.748 4.098 22.035 20.859 0,19 196 9 11 9 1 Slovenske železar., Lj. SOZD 18.751 4.940 13.919 17.784 0,35 278 13 4 12 14 10 2 Iskra, Ljubljana SOZD 18.740 5.919 14.477 27.678 0,44 214 10 10 8 9 12 3 TAM, Maribor SOZD 17.106 2.678 5.259 12.305 0,51 218 6 9 — 13 4 Slovenijales, Ljubljana SOZD 17.012 3.313 9.928 15.876 0,33 209 16 13 27 14 5 Gorenje, Velenje SOZD 16.856 3.457 8.098 18.213 0,43 190 9 15 40 23 21 6 Uniles, Ljubljana SOZD 13.366 3.056 8.080 14.805 0,38 206 12 14 20 22 . 7 Polikem, Ljubljana SOZD 12.821 2.851 6.427 12.748 0,44 224 8 8 18 35 27 8 Zdr. el. gospod. SRS, MarSOZD 10.797 5.654 32.663 17.371 0,17 325 18 2 38 36 9 Giposs, Ljubljana SOZD 8.848 2.603 5.317 14.101 0,49 185 7 17 47 38 10 Zdr.podj.strojegr.,LJ. SOZD 8.408 3.022 5.184 13.038 0,58 231 3 ) 80 41 11 KIT, Ljubljana SOZD 7.231 1.020 2.982 4.799 0,34 213 14 12 44 12 IMOS, Ljubljana SOZD 6.421 2.269 3.490 12.166 0,65 187 1 16 65 55 13 Gradis, Ljubljana DO 5.277 1.527 2.772 7.153 0,55 213 5 ii If. 66 64 14 REK, Velenje DO 4.826 2.170 7.277 6.406 0,30 339 17 i 76 69 15 HP, Ljubljana SOZD 4.509 1.228 2.208 4.803 0,56 256 4 5 64 ■— 70 16 Unial, Maribor SOZD 4.250 1.155 3.136 4.133 0,37 279 11 3 70 80 17 IMV, Novo mesto DO 4.023 998 3.001 5.828 0,33 171 15 18 100 82 18 IMP, Ljubljana SOZD 3.932 1.600 2.569 6.273 0,62 255 2 6 ^^EČJI V GRADBENIŠTVU JUGOSLAVIJE 77 78skup. Ime, sedež in vrsta OZD Celotni prihod. Družb. proizv. Poslov. sredst. ŠteviloDružb. proizv. delav. na posl. na sredst. delav. Rang D P 1 1 36 GIPOSS, Ljubljana SOZD 8.848 2.603 5.317 14.101 0,49 185 17 7, 2 44 IMOS, Ljubljana SOZD 6.421 2.269 3.490 12.166 0,65 187 7 6 3 3 47 Industrogradnja, Zagr. DO 6.108 1.489 2.671 8.093 0,56 184 14 8 2 4 51 Hidroelektra, Zagreb DO 5.741 2.054 4.531 10.578 0,45 194 18 3 4 5 55 Gradis, Ljubljana DO 5.277 1.527 2.772 7.153 0,55 213 15 2 6 59 »25. maj«, Split SOZD 5.135 1.847 3.251 10.905 0,57 169 13 12 6 •7 68 Adrijagradnja, Reka SOZD 4.567 2.260 2.348 7.261 0,54 174 16 11 5 8 71 Komgrap, Beograd SOZD 4.452 1.285 2.118 8.751 0161 147 10 16 9 74 Monting, Zagreb SOZD 4.350 2.014 3.324 10.474 0,61 192 11 4 7 10 82 IMP, Ljubljana SOZD 3.932 1.600 2.569 6.273 0,62 255 8 1 6 11 88 Rijeka-gradnja, Reka SOZD 3.798 1.132 1.860 7.368 0,61 154 ' 9 15 12 100 »Ratko Mitrovič«, Beo. DO 3.482 1.192 1.385 6.726 0,86 177 2 9 13 103 Pelagonija, Skopje DO 3.411 1.103 1.323 10.372 0,83 106 3 18 14 110 Novogradnja, Subotica SOZD 3.262 1.331 1.905 8.527 0,70 156 5 14 8 15 113 Hidrotehnika, Beograd SOZD 3.175 1.641 2.790 11.500 0,59 143 12 17 10 16 122 Tempo, Zagreb DO 3.012 1.072 1.578 6.666 0,68 161 6 13 11 17 124 Rad, Beograd DO 2.965 1.235 1.518 6.604 0,81 187 4 5 18 138 Trudbenik, Beograd DO 2.700 1.125 1.170 6.378 ■ 0,96 176 1 10 Pogled na izdelavo spodnje konstrukcije mostu čez Tigris v Iraku. Desno pomožna konstrukcija za obtežitev testnega pilota 0,55. S tako donosnostjo je Gradis za 9% podpoprečen in je šele na 15. mestu. Poprečna produktivnost znaša 174 din (družbenega proizvoda na delavca). Tu je Gradis z 213 dinarji visoko nadpoprečen in sicer za 22 % (leto prej 17 %) ter je na visokem 2. mestu; pred nami je samo še ljubljanski IMP, s tem, ko sta grupaciji Giposs in Imos na 7. oziroma na 6. mestu. Pred njima je zagrebška Hi-droelektra, na visokem 3. mestu; pa še Monting iz Zagreba in Rad iz Beograda. Poglej zdaj še največje proizvodne OZD v Jugoslaviji in Sloveniji GLEJ PREGLEDNICO NAJVEČJI V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI Gradis je ostal 13. največja proizvodna organizacija v Sloveniji. Nadvse zanimivo dejstvo pa je, da je Gradis največja delovna organizacija v Sloveniji. Med 18 največjimi proizvodnimi OZD so v Sloveniji samo tri delovne, vse ostale pa so sestavljene organizacije. Kar zadeva uspešnost, so kazalniki donosnosti (D) in produktivnosti (P) OZD iz Slovenije manj primerljivi kot med gradbenimi OZD v Jugoslaviji zaradi različnih dejavnosti. Prav zato ugotavljamo tukaj sorazmerno visoko donosnost in nizko relativno produktivnost. Zanimivo je še to, da se okoli Gradisove produktivnosti (213 tisoč din na delavca) razvršča kar ena tretjina največjih OZD v Sloveniji. Po vseh podatkih lahko sklenemo, da je Gradis velik ne le po obsegu ampak tudi po nekaterih rezultatih. V. S. Delovni oder za izdelavo prečnega nosilca na 2. stebru Pregled na napenjalne steze za prednapenjanje in izdelavo nosilcev Amara II na stežaj odpira svoja vrata Oktobrsko petkovo jutro, ki za nas doma pomeni nedeljsko je naznanjalo srečanje z našimi najbližjimi sosedi, ki so od nas oddaljeni 225 km. Naša OO sindikata je poiskala sodelovanje s podjetjem DONAVA—TISA—DONAVA za izgradnjo namakalnih kanalov in agronomskih objektov v bližini Kute. Program sodelovanja zajema skupna srečanja na športnem in kulturnem področju. Nam kot pobudniku je pripadla ta čast, da smo bili prvi na vrsti za gostitelja in da odpremo svoja vrata. lO Sindikata Amara II je sklical še pred srečanjem sestanek vseh svojih članov, da bi zadolžil posameznike za pripravo sprejema in gostitev tovarišev iz Kute. Načrt je bil hitro razgrajen in program je zajemal celodnevno bivanje v sredini Gradisovcev. Modni avtobus z klimatskim hlajenjem je prispel v naše naselje ob Betoniranje temelja severnega opornika 9.00 uri. Goste je sprejel sekretar DE Amara, tov. Presen Dominik in predsednik IO sindikata Amara II, tov. Šmitran Milan, ki sta jih prisrčno pozdravila in jih povabila v klubske prostore. Tu je za trenutek že stekla nit novega prijateljstva, ki se je do tedaj kovala na papirju. Gostje so si za trenutek oddahnili od naporne vožnje, ki je trajala tri ure. Po programu je bilo v dopoldanskem času organiziran ogled Marš, to je količarsko naselje na vodi zgrajeno iz trsja, ki je ob enem naša najbolj priljubljena izletniška točka! Od našega naselja je oddaljeno le 35 km. Pri ogledu Marš, nas je zastopala pet članska delegacija. Na pot smo odšli skupaj z njihovim avtobusom. Vsakokrat, ko te pot zanese v ta del dežele najdeš nekaj novega med ogledom teh vasi na kolih, kjer je dvorišče veliko vsega nekaj kvadratnih metrov, kjer je gospodarsko poslopje združeno z bivalnim in ga loči samo lahka predelna stena iz pletenega trsja, ki je osnovni gradbeni material za izdelavo poslopij! Človek se tu počuti nekako bolj domačega, saj barva vode, ki je popolnoma čista in zelena barva trsja, ki raste na tem močvirnatem predelu ti spočijeta oči, ker si zaslepljen z močno svetlobo in pusto barvo pustinje, ki vlada okoli tega predela. Čas odsotnosti gostov smo ostali člani DE Amara II izkoristili za zadnjo finalizacijo športnega igrišča in za pripravo vožnje za popoldanski piknik! Zadolžitve so bile vsem znane in tako ni bilo težko storiti še poslednjih organizacijskih ukrepov. Na igrišču za odbojko in nogomet so se zarisovale linijske črte in sprehajalne poti smo počistili z vodo. Kuhinjski odbor je bil zadolžen za pripravo svečanega skupnega kosila. Po končanem aranžmaju si naenkrat občutil v jedilnici polno domačnosti, in na vsaki mizi je bila Gradisova zastavica! Kosilo se je zavleklo, ker so se gostje malo dalj časa zadržali na ogledu Marš in so zakasnili na kosilo za dobro uro! Kljub malo postanemu krompirju je bilo izrečenih polno pohval kuharjem in strežnemu osebju za izvrstno pripravljeno in servirano kosilo! Popoldanski čas je bil rezerviran za športna tekmovanja. Najprej so se pomerili šahisti in priznati smo morali veliko premoč gostov! Nekoliko boljše je kazalo v namiznem tenisu, kjer so na kraju s tesnim rezultatom slavili gostje! Vzdušje se je stopnjevalo in ko sta na igrišče pritekli ekipi za odbojko, je vsak bodril ?vojo ekipo! Tu jebila zmaga na naši strani, ker se je poznala uigranost ekipe še iz Jugoslavije, saj je nastopila kompletno ekipa GE TOZD Nizke gradnje! Za konec športnih tekmovanj je bila nočna nogometna tekma na igrišču za mali nogomet! Ponovno so gostje pokazali več spretnosti, in smo jih na kraju nagradili z aplavzom! Za zaključek smo se ponovno vsedli za skupno mizo, kar na prostem smo improvizirali jedilnico! Na vrsto je prišlo ocenjevanje specialitete z ražnja. Raženj je v času športnih tekmovanj deloval nemoteno, saj je to delo bilo stimulirano z brezplačnim pivom v pločevinki. Ker izbira v teh krajih ni velika smo se odločili za enoten program ražnja. Spekli smo štiri ovce in kmalu se je pokazalo, da je bilo tako izredno dobro, ker si slišal glasove za repetiranje. Nato smo zapeli in s pomočjo kitare je bilo res enkratno vzdušje. Hitro so nam minile te ure, ki smo jih preživeli skupaj. Na zaključku se je sekretar njihove delovne organizacije zahvalil za prijaznost in lep sprejem in cel kolektiv povabil, da 26. 10. vrnemo obisk! To je kratek opis takega srečanja, ki pa je v resnici veliko bolj širokega pomena, saj se je našla skupna pot Strokovni posvet med delom-desne proti levi stojijo: predsta £ GZL Peharda, član nadzorne g '(l Zafer, rezident ing. Shihan J«*1 vodje DE ing. Milan Pukšič Betoniranje stebra kot po lotu organizacijo proslav in podobnih ^ reditev. V Amari želimo organi-rati mednarodni turnir v malem gometu, kjer bodo sodelovale 'Pf delavcev iz Nemčije, Pakista-’ ,dije, Švice in Jugoslavije. V goslovanski ekipi bo skupna se-n C|ja naše ekipe in ekipe i Tisa—Dunav. V programu bo v Pro.s*ava za 29. november, ki II v Kutu in se je bomo tudi udeleži- ^a bo sodelovanje še bolj trdno, so nam na tehničnem področju ponudili, da z njimi skupno nastopamo pri izgradnji šestih mostov na teh namakalnih kanalih. Saj je investitor izredno zadovoljen z dosedanjim delom te delovne organizacije in zainteresiran za nadaljnje sodelovanje, ker imajo veliko izkušenj ravno pri gradnji namakalnih kanalov v domovini. Seveda to delo si moramo šele pridobiti, ker je licitacija mednarodna in odgovor nam bo znan v novembru. I. TOMAŽIN armaturnih košev za pilote opornik priprava opaža in armature Priprava dela za izdelavo prečnega nosilca na stebru. V ozadju montažna konstrukcija za transport in montažo nosilcev Organizacija rekreativnih zdravstveno preventivnih odmorov v Gradisu V letu 1978 je bila v GIF Gradisu poskusno izvedena akcija z izvedbo rekreativnih zdravstveno preventivnih odmorov v športno rekreacijskem centru Plava laguna v Poreču. Teh odmorov se je udeležilo triindvajset naših delavcev in iz naslednjih TOZD: OGP, KO in DSSS Ljubljana. Vsi kandidati so bili predlagani oz. izbrani na podlagi zdravstvenih indikacij, z namenom preprečevati pogoste recidive oziroma izboljšanja individualnega stanja. Sredstva za regresiranje stroškov preventivnega odmora je kril vsak TOZD, in sicer iz skladov skupne porabe, s to razliko, da je kandidat prispeval nekaj dni svojega dopusta. Npr. odločili smo se za desetdnevne rekreativno preventivne odmore, od teh desetih dni so izbrani kandidati dali od 3 do 5 dni svojega dopusta, odvisno od kriterijev posameznih TOZD. V spodnjih vrsticah vam podajamo nekaj mnenj in stališč udeležencev o počutju zadovoljstvu, koristnosti na teh preventivnih odmorih, potem ko so se zopet vrnili na svoja delovna mesta. — Na vprašanje, ali ste bili zadovoljni z rekreativnim preventivnim odmorom, je devetnajst udeležencev odgovorilo z da in štirje z ne. — Naslednje vprašanje se je nanašalo na koristnost teh odmorov in šestnajstim udeležencem je odmor koristil, dva se nista mogla odločiti-mo, petini odmor ni koristil. — Ko smo udeležence potem zopet obiskali na delovni hmestih in vprašali o utrujenosti tekom delovnega dne, jih je štirinajst odgovorilo, da utrujeriost občutijo redkeje, devetim pa se stanje ni popravilo in so še vedno utrujeni. — V času bivanja je osemnajstim udeležencem bilo ugodno, petim pa neugodno. — Dolžina trajanja preventivnega odmora je bila deset dni in za devetnajst udeležencev primerna, za pet pa je bila prekratka. — Na vprašanje, ali bi se ponovno udeležili tovrstnega odmora, je enaindvajset udeležencev odgovorilo z da in dva z ne. O koristnosti in dobrem počutju na teh odmorih je najbolj zgovorno napisala ena od udeleženk in sicer spodaj citirane misli. Na preventivnem odmoru v letošnjem maju, ki je bil prvi v času moje 30-letne zaposlitve, sem se izredno dobro počutila. Nimam negativnih pripomb. Prvič v življenju sem se na dopustu resnično psihično odpočila in z razgibanim programom rekreacije pridobila ponovno • sproščenost in voljo. To počutje ugodja, bo zaradi natrpanosti vsakdanjega dela (v službi in družini) težko obdržati, vendar je učinek preventivnega odmora resnično precej doprinesel. Najlepša hvala za to, da ste me poslali na tak odmor in srečna bom če se mi bo taka možnost še kdaj pojavila. FORMIRANJE SKUPIN IN KRITERIJ ZA IZBIRO AKTIVNIH PREVENTIVNIH ODMOROV Izbira skupin oziroma posameznikov poteka v tesnem sodelovanju zdravnika, socialnega delavca in organizatorja športne rekreacije. Ta tako imenovani team strokovnjakov, naj bi na podlagi določenih kriterijev izbral kandidate. Nadaljevanje na 23. strani Skupina delavcev na gradbišču poslovnega centra Mercatorja Armatura je pripravljena za betoniranje Poslovni center Mercatorja je poleg IMV v Novem mestu največje gradbišče TOZD GE Ljubljana — okolica Poslovni center Mercatorja v Ljubljani l______________ ___J Poslovni center Mercatorja ob Slovenčevi ulici v Ljubljani gradijo delavci naše TOZD Ljubljana -okolica. Poslovni center bo sestavljen iz več objektov. Imel bo dis-count trgovino, ki je gradbeno že končana in blagovni center, ki bo Betoniranje s pomočjo betonske črpalke obsegal: glavni skladiščni objekt, upravno poslopje TOZD Grosist Mercator, obrat družbene prehrane, dvorano za zbore delovnih ljudi, lopo za embalažo, avtomobilski ser- vis in zaklonišča s tehničnimi prostori. ; , Poslovni center Mercatorja Je poleg objektov za Industrijo motornih vozil Novo mesto največjo TOZD Ljubljana - okolica, saj Je vrednost kompletnih del predvidena okoli 600 milijonov dinarjev. Na gradbišču je zaposleno poprečno okoli 250 delavcev. Rabili j11 jih še nekoliko več, vendar je zadnjo čase velik problem za delovno silo. tako da so morali zaposliti tudi delavce, ki delajo pri različnih obrtnikih - kooperantih, predvsem lZ Makedonije. Prav zaradi pomanjkanja delovno sile in zaradi pomanjkanja določenih materialov je pri gradnji poslovnega centra Mercator prišlo do 3-tf' denske zamude. Objekt bi moral I11*' dograjen v osemnajstih mesecih o pričetka del, tj. 31. oktobra l^‘s ' leta. Ker je discount trgovina že prak lično končana in bo okoli novec*1 leta začela obratovati so sedaj vSil dela skoncentrirana okoli glavnegjj skladiščnega objekta. Le-ta je dolg 220 in širok 80 metrov. Projekt je od začetka gradnje do živel nekatere spremembe. Prvotni je bilo predvideno, da bo le tretjin* objekta podkletena, sedaj je pa 0 ' jekt v celoti podkleten. Bila je pr£t' videna tudi krožna rampa za dostop na streho skladišča. V sedanji ta 1 gradnje je le-ta odpadla in se ne h čradila- c. PAVU* Glavni skladiščni objekt dolžine 220 m in širine 80 m bo v celoti podkle S111 za cca 1,40 m in levo za a 00 metrov, izvest:111^*16^ delovnih platojev rah„ ''.minimalni debelini z upo-debel' ° ' iC P°*'sl'l 400 in nasipa v J.1’ k.' J« je priporočil ZRMK, garnitura za izvedbo pilotov mora biti postavljena pravokotno na strugo Ljubljanice in mora biti s svojim težiščem čim bolj oddaljena od obrežja, — med samo izvedbo pilotov se je treba čim bolj izogibati vožnji s težkimi vozili po obrežju, zato se morajo piloti betonirati z betonsko črpalko, —- izkopani material od pilotov ni dopustno deponirati v bližini gradbišča, temveč ga je potrebno sproti odvažati, — obremenitev že splazelega dela pobočja na levi obali ni dopustna, — ker se stabilnost obrežja bistveno poslabša ob nizkih vodostajih potrebno se je dogovoriti z vodno skupnostjo, da zagotovi čim bolj konstanten vodostaj z zapiranjem in odpiranjem zapornic, — priključne nasipe v dolžini 15 metrov od obrežnih podpornikov je potrebno izvesti iz lahkega materiala — elektrofilterski pepel. S tem materialom je potrebno zasuti tudi izkope, ki so bili narejeni zaradi razbremenitev. > Na koncu analize strokovnjaki Zavoda za raziskovanje materiala in konstrukcij zaključujejo: »Dodatne analize kažejo, da je gradnja mostu čez Ljubljanico zaradi izredno slabih talnih razmer na meji izvedljivosti.« To je še eden tehten dokaz s kako težkim delom se ubadajo naši delavci in kako velika strokovnost in kvaliteta dela je potrebna za graditev tega mostu. Sedaj dela nadaljujejo ob upoštevanju vseh navedenih pogojev. Na desni obali so že narejeni obrežni oporniki in prečke nad vodnimi piloti, na levi pa se le-ti delajo. Krajni piloti so narejeni na klasičen način. Vodni piloti so izdelani iz cevi premera 1,50 m in debeline 12 mm. Po končanem betoniranju bodo cevi ostale zabite v dno Ljub- Zaradi slabih nosilnih tal smo po navodilu ZRMK pilote morali betonirati z betonsko črpalko ljanice v globini 8 do 10 metrov, ker jih ne bo mogoče več potegniti ven, zato ker, zaradi že omenjenih težav brežine Ljubljanice ne bi izdržale težino stroja s katerimi bi cevi potegnili iz dna Ljubljanice. Zaradi istega vzroka hi izvlačenje cevi bilo nemogoče izvesti s pomočjo ponto-na, ker bi se le-ta pod težo stroja potopil. Dodatna težavnost gradnje je bila tudi v tem, da je bila premajhna nosilnost tal pod nogo pilotov pri srednjih podpornikih. Za dosego dopustnih napetosti, oz. potrebne nosilnosti tal je bilo potrebno razširiti pete pilotov v globini 8 do 10 metrov pod dnom Ljubljanice v takšni meri, da je bila dosežena dopustna napetost. To se je izvedlo z dvigom cevi za 2 metra in miniranjem svežega betona. Postopek miniranja je določil in izvedel z sodelovanjem gradbišča Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Zgoraj omenjeni po- stopek je eden redkih dosedaj izvedenih v Sloveniji. Sedaj so na gradbišču tudi delavci TOZD Nizke Gradnje iz Maribora, ki bodo naredili zgornjo konstrukcijo motu tj. montirali nosilce. C. PAVLIN Zahvala Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob mojih težkih trenutkih stali ob strani. Se posebej se zahvaljujem sindikalni organizaciji in TOZD Gradis OGP za darovani venec ter za številna izražena sožalja. • Tisaj Franc z družino Končana sanacija črnuškega mostu Črnuški most, ki je sestavni del izredno prometne štajerske vpadnice je dolg 184,5 metrov. Nazadnje je bil rekonstruiran leta 1959. Že tedaj so strokovnjaki opozarjali, da bo zdržal še 10 let. Vendar smo se rekonstrukcije in sanacije lotili šele čez 20 let. Most so obnovili delavci TOZD Nizke gradnje iz Maribora. Več kot 20.000 vozil, ki dan za dnem prečkajo Savo preko Črnuškega mostu, je v krhko voziščno konstrukcijo vrezalo globoke špranje, ki so nastale med diletacijskimi režami in skozi katere se svetlikajo valovi spodaj tekoče Save. Strokovnjaki inštituta za metalne konstrukcije so s pomočjo izotopov ugotovili, da je jeklena konstrukcija mostu zdrava tako da, je potrebna predvsem sanacija vozišča in zgornjega ustroja. Most je bil med popravilom le delno zaprt in to je naše delavce tudi nekoliko oviralo pri delu. Po enem voznem pasu je tekel promet enosmerno ves čas popravljanja. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil obvoz speljan preko bližnjega železniškega mostu. Delavci Nizkih gradenj so glavno nosilno konstrukcijo le nekoliko obnovili. Zato je bilo potrebno temeljito popraviti in ojačati jeklene nosilce voziščne konstrukcije. Najprej je bilo potrebno odstranili dotrajane armiranobetonske Voziščne plošče in se lotiti sanacije in ojačitve diletacij. Kompletno so na novo narejeni tudi hodniki za pešce in izliv-niki. Ograja mostu je popravljena na tistih mestih kjer je bila poškodovana in na novo obarvana. Položena je tudi plast vodne izolacije, ker je most prej sploh ni imel in je voda pronicala do jeklene konstrukcije. Delno je ojačana tudi konstrukcija med diletacijami. Kompleten most je tudi na novo prepleskan. Novo asfaltno oblogo so postavili delavci Slovenija-cest. Življenjska doba mostu se tudi s sedanjo obnovitvijo ne bo podaljšala v neskončnost, zato Republiška skupnost za ceste že za naslednje 5-letno obdobje načrtuje izgradnjo novega v neposredni bližini sedanjega. Le-ta bo sodil v sklep severne nestne obvoznice. C. P. - Zaključna dela na Emoninem poslovnem centru Do marca meseca prihodnjega leta bodo končana vsa dela na poslovnem centru Emonme in zgradbo bomo predali v uporabo. Pri gradnji je prišlo do dvomesečne zamude predvsem na zaključnih delih. Gre za dela na fasadi, zastekljevanju in montaži predelnih sten. Ta dela opravljajo naši kooperanti in se bore malo zmenijo za dane roke. »Sedaj smo že začeli z zunanjo ureditvijo okolice objekta«, je po- dvanajstih nadstropjih bodo pisar0, za okoli 1.300 zaposlenih. V trinaj stem nadstropju je strojnica za Pr^ zračevalne naprave in dvigala, stavbi bodo 4 dvigala. Tri osebna z po 13 ljudi in eno za prevoz tovora i ljudi. To večje dvigalo bo lahko p* Ijalo 26 oseb. Poleg teh dvigal bos še dve dvigali za transport pošte-Koristna površina poslovneg centra iznaša 22.000 kvadratnih metrov. Vojaški helikopter je vozil hladilne naprave vedal vodja gradbišča Jože Grebenc »in s komunalnim priključevanjem. Če bo vreme ugodno, bomo še letos postavili vse robnike za parkirišča, spomladi bi pa asfaltirali«. Objekt ima dve kleti, pritličje in trinajst nadstropij. V kleteh bodo štiri zaklonišča za okoli 800 ljudi, klimatske naprave, oddelek za pošto, za mikrofilme in garaže. V Pri montaži hladilnih naPr^,ie sodelovalo tudi letalo JLA. HI3..1 ^ naprave je montiralo inštalacUs podjetje Monter iz Zagreba- *3 na gradbišču nismo več imeli ž.erj $ in je štiri 800 kilogramske zaboje hladilnimi napravami na streho p peljal vojaški helikopter. r PAVLIČ j................ v ^ Celju je pozdravil in sprejel goste direktor TOZD i ng. Albert Praprotnik ... medtem, ko jih je vso pot spremljal direktor KSS, tov. Lojze Cepuš Predstavniki fakultete za gradbeništvo na naših gradbiščih oroJŠnji..mesec so na^° delovno faU|,|,IZac'j° obiskali predstavniki liann ^tC za 8radbeništvo iz Ljub-O-u skupina njenih študentov, tov'ir, 80 s' gradbišča sladkorne ust‘iv;iC V °rmožu. $e prej pa so se Celil L "a sedežu naše TOZD GE nek-./ k Cr sčne i""3 štud'j P° smereh teh-e izobrazbe, itd. To so velike nove in odgovorne naloge, ki čakajo vas v gospodar istvu, morali pa bomo tudi zainteresirati našo mladino da se uči jezikov, da bo po diplomi sposobna opravljaiti delo tudi v inozemstvu, obenem Si tem pa bo nujno tudi spoznavati ekonomske zakonitosti in potovanja v1 tujem svetu. Seveda smo v dilemi ali je naš dosedanji način študija ustrezen ali ni preveč teoretski in pr« malo praktičen, zlasti pri spoznavainju mehanizacije v gradbeništvu, varstvu pri delu, ekonomiki, itd. im o teh dilemah se bomo mogli še pogovarjati na nivoju izobraževalne skupnosti za gradbeništvo in na združenju gradbeništva. — Kako pu si zamišljate dopolnilno izobraže vanje gradbenikov po končanem študiju? Naša fakuitč: ta, ki ureja štiri podiplomske študi je: konstruktiva, hidrotehnika, kartografija in interfa-kultetni podipll omski študij prostorskega in urbanističnega planiranja (medtem ko j«, prometna usmeritev vezana na Zagreb). Vendar je učinek tega študija vsaj formalno s podelitvijo magisterija slab. Vemo, da študij kandidajti končajo v velikem številu, vendar potem ne pristopijo k izdelavi magistrskega oz. specialističnega dela. IPrav gotovo je vsak od kandidatov pridobil dovolj novega znanja, ki ga is pridom uporablja v vsakdanji stroki in mu to zadostuje. Za nas pa to ljii dobra rešitev, kajti potrditev uspešnosti podiplomskega študija se vidii v magistraturi. Vendar želimo, dia operativno gradbeništvo upošteva naše napore in vzame na zmanje, da smo s podiplomskim štuijiijem le prispevali pri posamezniku k večji strokovnosti. Prav zaradi takšnega poteka razmišljamo, d;p v najkrajšem času uvedemo dopolnilno izobraževanje, ki bi bilo nanjienjeno diplomiranim inženirjem star ejših letnikov, ki niso med študijem zvedeli za novosti, ki so še v teku le:t pojavile, na področ- jih, npr.: moderne statike z računalnikom, prednapete konstrukcije, lepljene konstrukcije, iz področja hidravlike, čiščenja vod, iz področja prometa, komunale itd. Naš Računski center že prireja krajše seminarje, ki udeležence (nekaj mlajših) sproti seznanja z novitetami. Organiziran pa imamo študij ob delu v Ljubljani in v Novem mestu, ki že potekata celo leto. Pripravljeni smo organizirati nov tečaj predvsem v Ljubljani pa tudi eventuelno drugod dislocirano, če bo takšna želja udeležencev. Normalni letnik rednega študija traja eno leto, pri študiju ob delu pa dve leti. Naš poseben problem je problem materialne narave. — Kaj pa svobodna menjava dela In njene finančne posledice? Nimamo pravzaprav plačanega današnjega programa, ki ga izvajamo, temveč le procentualno povečanje z ozirom na inflacijo. Celo lani ugotovljeno povečanje naše dejavnosti za 3 % ni bilo upoštevano. Zato je nujno, da se dogovorimo po zakonu o svobodni menjavi dela z uporabniki o načinu plačevanja naših uslug za čisto pedagoško delo. Upajmo, da se bomo sporazumeli in da nam bo gradbeništvo dajalo dovolj materialnih sredstev za nemoteno delo in primerno nagrado za pedagoško delo. Nadaljnji naš veliki problem je izgradnja laboratorijev za gradivo, za preiskavo materiala in konstrukcij, za konstruktivne predmete, sedaj jih namreč skorajda nimamo. Akcija že teče skoraj 2 leti, vendar se ponovno obračamo na gradbeno, operativno in projektivo, da nam omogoči s samoupravnim sporazumom, sklenjenim preko Izobraževalne skupnosti za. gradbeništvo tolikšna finančna sredstva, da lahko začnemo z gradnjo. In končno še en pocjloben problem. Stavba na Jamovi 2 ima ravno streho, ki pa je začela puščati. Precej stroškov smo že imeli, pa le nismo mogli preprečiti zamakanje. Odločili smo se, da stavbo nadvišamo z novo enostavnejšo streho (pločevina) in pridobimo celotno etažo, ki jo bomo nujno rabili za kabinete za nove učne moči, za obednico in kuhinjo za študente in osebje (ker tega nimamo), za nove risalnice in za razširitev Računskega centra v pritličju ter za preselitev iz pritličja v novo sedmo etažo. Finančna sredstva za izgradnjo strehe že imamo na razpolago, manjkajo pa nam sredstva za notranjo opremo — delno instalacije in zlasti pohištvo. Zato prosimo preko ISGS gradbeno operativo tudi pri tej nujni akciji za razumevanje in pomoč. Ob koncu leta bo Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani praznovala 60-letnico nastanka in z njo vred tudi tiste fakultete, ki so bile ustanovljene. Tedaj je bila ustanovljena tudi tehniška fakulteta z nekaterimi oddelki, med njimi tudi za arhitekturo in gradbeništvo. FAGG praznuje letos svojo 60-letnico nastanka. V ta namen nameravamo proslaviti 7. decembra 1979 svojo obletnico. Izdali bomo posebno publikacijo, v kateri bomo prikazali zgodovino fakultete, objavili sezname vseh doslej diplomiranih gradbenih in geodetskih inženirjev in inženirjev arhitekture (ca 3.500), vseh doktorantov in magistrov oz. specialistov. Tudi pri tej akciji prosimo za pomoč zlasti s tem, da bi odkupovali to publikacijo tako podjetja kot posamezniki, ki bodo zasledili svoje ime v seznamu. Z odkupom publikacije nam boste povrnili vložena sredstva. Zahvaljujem se vsem, ki so nam omogočili obisk Sladkorne tovarne v Ormožu in želim, da se takšni medsebojni stiki podeseterijo in da se pri tem spoznavamo med seboj ter zvemo za želje enih in drugih. . Z računalnikom nad TM in AP Kako spremljati z računalnikom 1 izkoriščanje, realizacijo in stroške težke mehanizacije iz avtoparka? To je bilo vprašanje, ki si ga je 1. 1975 zastavila peščica Gradisovcev. Vprašanje preprosto, cilj pa visoko in pot do njega strma in nejasna. Vendar je izvedbo raziskovalne naloge zahtevala vedno večja opremljenost Gradisa z mehanizacijo in želja, da ugotovimo, koliko jo izkoriščamo. Večkrat so se namreč slišali glasovi, da je izkoriščena premalo, vendar odgovora na vprašanje, koliko je, ni bilo. Naloga se je pričela s pripravo ustrezne dokumentacije za zbiranje podatkov o izkoriščanju strojev in vozil in s tem tudi realizacije. Izoblikovala sta se dva obrazca — delovni list za TM, ki je bolj preprost zaradi manjšega števila podatkov, ki se obdelujejo in prevozni list za AP, ta se je oblikoval nekaj kasneje in je zahtevnejši za izpolnjevanje, saj ima prostor za precej večje število podatkov. Vsi so namreč potrebni, če želimo zadostiti tudi statističnim podatkom za vozila, ki jih zahteva družba. Z obrazcema pa so prišle tudi prve težave. Zaradi nepoznavanja načina izpolnjevanja obrazcev, tako pri strojnikih, voznikih kot pri delovodjih, čeprav v začetku ni bilo potrebno izpolniti vseh kolon, je bilo vloženega ogromno truda, da so se nepravilni podatki najprej popravili in nato šele obdelovali. Razumljivo je, da je zato obdelava kasnila in če dodamo, da so bile vedno težave in so delno še, z ažurnim dostavljanjem iz terena in z luknjanjem, so, bili dobljeni računalniški izpisi vedno zastareli. Zahtevo za povečanje ažurnosti in natančnosti obdelave, pa je bilo mo- goče doseči le z uvedbo računalniškega izpisovanja računov — torej sprotnim fakturiranjem. Seveda pa je taka zahteva po višji kvaliteti obdelave zahtevala tudi kadrovsko ojačitev in spoznavanje čim širšega kroga ljudi z obdelavo. TOZD Strojno prometni obrat je zato poleg referentov za skupine strojev, ki jih je zadolžil za sprotno kontrolo dospelih dokumentov, zaposlil še vodjo AOP, ki je koordinirala delo v SPO z ROS in kasneje tudi svojo operaterko na stroju za zajemanje podatkov. Če dodamo, da so se tudi vodilni delavci SPO dobro seznanili z obdelavo, je bilo s strani SPO narejeno veliko za povečanje ažurnosti in natančnosti obdelave. Vendar bi bilo vse to premalo, če se ne bi z računalniško obdelavo TM in AP seznanili tudi v TOZD Gradbene enote. Seznanjanje vodij gradbišč, njihovih pomočnikov, , delovodij in ostalih, ki so podpisovali dokumentacijo z računalniško obdelavo podatkov TM in AP, je bila torej naslednja naloga. Tako seznanjanje pa je bilo možno na seminarjih v Portorožu leta 1978 in 1979, kjer so posebno marljivo in aktivno sodelovali pri spoznavanju snovi 'delovodje. Ker so se tudi strojniki in vozniki privadili na izpolnjevanje dokumentov, uspeh ni izostal. Ažurnost obdelave in fakturiranja se je znatno izboljšala, čeprav jo še včasih kvari neredno pošiljanje dokumentacije s terena. S tem je bil dosežen delni cilj — spremljanje eksploatacije in realizacije. Razen računalniškega spremljanja realizacije se avtomatično zbirajo tudi direktni stroški za posamezen stroj, skupino strojev vse do TM Brez besed in AP. Podatki o ose bnih dohodkih, stroških vzdrževanj a, amortizaciji itd. se prenašajo iz iostalih datotek, zato je ta aplikacija že integrirana. Torej se že približujemo zahtevi — ugotoviti, koliko stroj zasluži in koliko porabi. V letu 1 ‘ 180, ko bodo izdelana še merila za pirenos indirektnih stroškov, bo zast.avljeni cilj v celoti dosežen. Kaj lahko »operat iva« že danes s pridom koristi? Raču nalniška obdelava TM in AP daje že 24 različnih vrst izpisov, od tega nekaj zelo uporabnih tudi za operaiitivo. Omenimo naj samo dva: izpis o koriščenju strojev TM in AP po posameznih objektih ali skupno za TOZD in izpis o koriščenju strojev za celoten Gradis. Izpise je možno dobiti po predhodnem naroči lu v oddelku AOP. Kako bo teklo delo v bodoče, začetku leta 1980 bomo pričeli ra čunalniško spremljati »stoječo hanizacijo« tako, da bo možno ugo toviti obseg in vzroke zastoje^ Vedno bolj pogosto pa se P°iaV. {. tudi zahteva po ugotavljanju efeK strojev in ne samo zbiranja p°ra ljenih ur. To pa je precej zapletefl. naloga, saj bo potrebno zasledova poleg Gradisove mehanizacije še ■ koriščanje mehanizacije tujih izva Prepričani smo, da bodo tezaV. tudi v bodoče, vendar precej manJ še, saj je ljudem računalnik in avt matska obdelava podatkov vedi^ manj tuja in bo zato uvajanje nov zamisli vedno lažje. MARKO ŽONTAR Izkop gradbene jame za obnovo SNG v Mariboru Obnova SNG v Mariboru poteka po planu Sredi junija so delavci naše TOZD GE Maribor z ačeli z obnovo in dograditvijo Slove nskega narodnega gledališča v Mariboru. Stara stavba je bila prepot rebna adaptacije indograditve, saj sože leta 1921 (!) govorili in pisali v časniku »Zrnje« o »potrebi po novi gledališki stavbi v Mariboru.« Celih 58 let je bilo potrebno, da se stvari glede tega premiaknile in da se je začelo z deli. Star,a stavba, še iz prejšnjega stoletja bo predvidoma povsem obnovljena d o |eta 1985/6. Dela za tako imenov^np prvo etapo so v teku. Gre pnsdv^ejp za pripravo - -. jel gradbene jame. Vrednost te , znaša 16 milijonov dinarjev. * a danjih proračunih bodo komf),gpja dela na adaptaciji starega P°s y6. in dograditev novih prostoro ljala okoli 150 milijonov dibarj p. Za sodobno odrsko tehniko b trebno odšteti še nadaljnjih 61 __ jonov. J0j[aj Izkop gradbene jame je bil y zahteven, saj je bilo potrebno j„ rovati vse objekte okoli gradb*6, jfl omogočiti normalen potek predstav v gledališču. Po letu ^ bo začela druga etapa obn0^® v venskega narodnega gledali Mariboru. ET? 1 ||^9 E * 7, 3* *! p,il HQ| *e zgrajene soseske — »podkvice« A Gradnja stanovanjske podkvice B v soseski MS 12-2 v Novih Jaršah Stanovanjska gradnja v Novih Jaršah Stanovanjska soseska MS 12/2 v C* ^a.r^ah počasi dobiva predvi-o obliko. Sedaj gradita tam sta-naVan a dva naša tozda, Ljublja-imZi ol'ca in Celje. Soseska bo (xti_a Pet stanovanjskih podkvic Do 1 a Pet stanovanjskih blokov je avljeno tako, da dobimo obliko podkvice) označenih s črkami A do E, dve stolpnici Y 1 in Y 2. V soseski že gradijo tudi osnovno šolo in vrtec, gradi jih Obnova. Gradili bodo tudi novo pošto, trgovino, tripleks, garaže, otroška igrišča, servisne delavnice itd. Stanovanjska podkev A je vse- Iz vojske nam pišejo Trenutno sem na odsluženju ojnog roka u Senti. Zaposlen am u Strojno prometnem obratu o zerjavista. Želio bih pozdravi ' c|° kolektiv SPO, posebno e a Snajdera Ludvika i Šiftara , udvika. Stare žerjaviste Vladu P °^u' Franca Trtineka, Štefana rkaša, Vencislava Mostičku, Sv x°ra K°bala Alojza i druge. e članove Saveza komunista Gradisa. BLAGOJE JEREMIČ V. P. 5953/5 c 24400 Senta di’l’|Sem SO(lelavcem našega poli e la . prisrčne pozdrave poši-n ^°iak Ereiz Drago iz Čaplji-sem J?',1 bI sv°je podjetje, kjer šili ^ 3v Škofji Loki, da mi po-)a Gradisov vestnik, ker bi rad vedel kako je v našem podjetju. Moj naslov je:. EREIZ DRAGO V. P. 2469-/2 C 79400 Čapljina Nahajam se v Valjevu, kjer služim vojaški rok in želim preko Gradisovega vestnika pozdraviti vse delavce Gradisa. Posebej pa TOZD GE Maribor. Delovodje Zoreča, Janžeka, Štanglerja in Jovičeviča, kateri se nahaja v Nemčiji in inštruktorja Dvorža-ka. Pelavce Kovačiča, Šroka, Muršeca, Rodija, Kolariča, Maj-hena, Igreca, Puškariča, Vrtariča in vse ostale kateri delajo pri TOZD GE Maribor. Vojak MURKOVIČ JOSIP V. P. 6734-26 14002 Valjevo ljena že od pomladi. V sedem nadstropnih blokih (vsi bloki v tej soseski bodo imeli pritličje in sedem nadstropij) je 236 stanovanj. Delavci, katerih je okoli 90, TOZD Ljubljana—okolica sedaj delajo na podkvici B. Ta podkev bo sestavljena iz pet blokov, v katerih bo 292 stanovanj. Rok za izgradnjo blokov B1 in B2 je junij mesec leta 1980, za B 3 in B 4 avgust in "za blok B 5 december istega leta. V podkvici B so stanovanja različne velikosti od enosobnih (površina 40 kvadratnih metrov) do štirisobnih (površina 93 kvadratnih metrov). Podkvice C, D in E, ki bodo stale v bežigrajskem delu soseske, gradi naš celjski TOZD. V teh treh podkvicah bo 570 stanovanj. Sedaj je v gradnji podkev C, ki bo imela štiri stanovanjske bloke z 236 stanovanji. Ta podkev naj bi bila zaključena decembra 1980 leta. Podkev C bo zgrajena julija 1981, podkev E pa že maja 1981 leta. Ta podkev bo imela pritličje in samo štiri nadstropja, tako da bo zgrajena pred blokom D. Celjani obljubljajo da se bodo danih rokov držali in da bodo stanovanja vseljiva takrat kot je planirano. Sedaj je na tem gradbišču zapo- slenih 72 delavcev. Vsi stanujejo v samskem delavskem naselju, ki so ga postavili v neposredni bližini gradbišča. Hrano vozijo iz obršta družbene prehrane Moste in jo razdeljujejo v naselju. Na gradbišču so Celjani postavili tudi lastno pretočno betonarno PB 250, tako da glede betona niso odvisni od nikogar. Na delu gradbišča, kjer že stoji podkev A in se gradi podkev B bodo zgradili še dve stolpnici Y 1 in Y 2. Obe stolpnici sta še v projektiranju. Stolpnici bi po prvotnem projektu morali biti štirinajst nadstropni, vendar bodo zaradi potresne varnosti najverjetneje deset nadstropni. V neposredni bližini tega gradbišča, v stanovanjski soseski MS 12/, sta že zgrajena dva stanovanjska bloka S in S 2 s 84 stanovanji. Potrebno urediti še okolico blokdv in počakati na tehnični prevzem, ki bo konec meseca. Tako bo v petih podkvicah v stanovanjski soseski MS 12/2 Nove Jarše do avgusta 1981. leta zgrajeno 1.100 stanovanj. Ko bodo začeli graditi še obe stolpnici, bo soseska imela čez 1.300 stanovanj. C. PAVLIN Del soseske, W jo gredi celjski TOZD 3. EMO — MILANO V kratici 3. EMO se skriva največja evropska razstava obdelovalnih strojev, orodja in pripomočkov za kovinsko industrijo, ki je bila od lO/jOdo 18/10—1979 v Milanu. Beseda razstava je za ta prikaz, ki je vsaki dve leti izmenoma v Hannovru, Milanu in Parizu veliko premalo'. Obiskovalec namreč ne ogleduje mjrujočih strojev, ampak je to demonstracija strojev, orodja, pripomočkov in tehnologije. Zato se mu nudi edinstvena slika, ko v devetnajstih ogromnih razstavnih paviljonih, nekateri od njih imajo celo 3 nadstropja, vidi vso to množico delujočih strojev, od preprostih, ki so v manjšini, pa do najmodernejših krmiljenih z računalnikom. Temu primerna je tudi zasedba strokovnjakov. V večini so tehnični strokovnjaki, komercialistov je le malo. Ne bi želeli naštevati številčno, koliko držav in koliko razstavljalcev je pripeljalo svoje dosežke v Milano, lahko pa na kratko povemo, da so bile navzoče vse države, ki imajo kaj pokazati. Od največjih ZDA, SZ in Kitajske, pa do najmanjše Linchten-steina. Po številu razstavljalcev je prednjačila Italija, ki je razstavljala tako, da je možno ponazoriti z mislijo — za vse in vsakogar nekaj — saj je prikazala vse od zelo lepo oblikovanih numerično krmiljenih strojev do preprostih strojev za obrt, poleg tega pa tudi opremo za delavnice in skladišča. Že po tradiciji so močno zastopane tudi Zahodna Nemčija, Švica ter Francija, ki je letos prikazala vrhunske dosežke gradnje strojev za kemično erozijo. Presenetili sta tudi Madžarska in Vzhodna Nemčija, vendar se jima pozna zaostajanje elektronske industrije. Medtem, ko so stroji skoraj enakovredni zahodnim izdelkom, je avtomatika zastarela, kar se takoj ugotovi po gabaritu električnega dela. Kaj pa Jugoslavija? Zastopali so jo Ivo Lola-Ribar, Jugoalat, Fabrika reznog alata, Prvomajska, Potisje in Jelšingrad. Ocena za naše razstavljale — poprečno. Izstopala je le Fabrika reznog alata — Čačak, ki se je zelo lepo uveljavila tudi v ZDA, saj obe letalski tovarni Douglas in Boeing uporabljata njeno rezalno orodje. Če primerjamo 3. EMO z enako razstavo pred dvema letoma v Hannovru, opazimo izreden prodor elektronike in digitalne tehnike v vse stroje in naprave za kovinsko obdelavo. Ta prodor naj ponazorimo s sicer nepomembno posebnostjo za celoto, pa vendar karakteristično za podkrepitev zgornje trditve — kljunasta merila imajo že namesto nonija digitalne števce, ki kažejo delavcu mero, sicer pa je bilo takih posebnosti veliko, predvsem v kontroli — merilni instrumenti povezani preko miniračunalnika in risalnika so izdelke statistično vrednotili in izrisali Gaussovo krivuljo ter ugotovili tako njihovo kakovos^ Ogled razstave je dal vsem trem udeležencem iz GIP Gradis, P° enemu iz vsakega TOZD KovinsK' obrati in ROS možnost, da ocenim0' kje smo in kam se moramo razvija0. Verjetno je mnenje, ki se je še p krepilo po ogledu, da moramo Gradisu bolje spoznati NC tehnolO' gijo pravilno, pa čeprav v začetku s sodelovanjem podjetij ali ustano > ki tovrstne stroje imajo. Na koncu naj pozdravim pripra' Ijenost Centra za izobraževanje, omogoča predstavnikom TO£ Kovinski obrati in ROS reda spremljanje te zanimive strokov prireditve v prepričanju, da bo ta tudi v bodoče. MARKO ŽONTA* Gradnja samskega doma v Slovenj Gradcu Primež na visokotlačno vpenjanje obdelovanca Naprava za prebijanje lukenj v profile in pločevino Zaradi vse večje angažiranosti v Slovenj Gradcu in zato, da bi delavcem omogočili boljše stanovanjske razmere, so se v našem tozdu na Ravnah odločili zgraditi manjši delavski samski dom tudi v Slovenj Gradcu. »Zavedamo se, da moramo delavcem nuditi takšne bivalne razmere, kot jih določajo stanovanjski minimumi, katere smo tudi mi sprejeli. Ko bomo dogradili ta samski dom, naši delavci ne bodo več spali po različnih barakah in provizorijih, temveč v konfortnih štiriposteljnih sobah,« je pojasnil predsednik IO OO sindikata tovariš Bogomir Gabrovec. Leto dni je že preteklo odkar smo začeli z gradnjo in sedaj je samski dom že pod streho. Začeli smo tudi že z inštalacijskimi deli. Po predvi-, devanjih bo dom zgrajen v drugi polovici naslednjega leta. To bo zelo sodoben samski .. Sestoji iz pritličja in treh nads,r0tjj V njem bo 14 sob s po štirimi jeZ1’, V njem bo 14 sob s po štirim. ---flii tri sobe s po enim ležiščem 'J1 n< bolniška soba. Sobe so P ga|ozdova priznanja, so se spomnili tudi na tov. Cepuša, ki prav te dni °faznuje 60-letnico. Podelili so mu plaketo TOZD, ter pismeno priznanje za vsestransko prizadevnost pri razvoju gradbene enote. Šopek cvetja in košaro štajerskih vin mu je predal direktor GE Maribor, Gačnik Franc, dipl. gr. inž. ŠTROF *V\\V 4 Človek ne more postati inženir samo v šolskih klopeh Študenti 2. letnika FAGG v Gradisu. Ogled kulturnega doma Ivan Cankar Obisk v tej veliki gradbeni organizaciji je nam, študentom 2. letnika, resnično koristil. Študij je pač takšen, da se v začetku seznanjamo pretežno le s teorijo in nam je vsaka izkušnja iz prakse še kako dobrodošla. Saj človek ne more postati inženir le s sedenjem v klopeh in doma za mizo. Kljub v slabemu vremenu smo bili v Gradisu toplo sprejeti, pogoščeni z malico in obdarjeni s propagandnim gradivom. Izvedeli smo marsikaj koristnega in si lahko več takih ekskurzij le še želimo. Delovna organizacija GRADIS uspešno posluje zaradi velikega števila visoko usposobljenih delavcev. Razpisujejo lastne kadrovske štipendije in nato mladim inženirjem, ki se zaposlijo pri njih, omogočajo stalno izobraževanje ob delu, ki sega poslužujejo tudi starejši tovariši, da bi se seznanili z vse hitrejšim napredkom gradbeništva. Mladim in še neizkušenim inženirjem pomagajo pri pridobivanju prvih izkušenj v praktičnem delu. Zato je pomembno za nas študente, da si že v časa študija naberemo čim več izku-. šenj in praktičnega znanja za delo v proizvodnji ali ob razvojnih nalogah. Seznanili smo se z razvojem G RAD IS-a, ki je praznoval svojo 34-letnico obstoja in uspešnega dela. Videli smo tudi filma, ki sta nam prikazala nekaj večjih projektov, kjer je sodeloval ali še sodeluje tudi GRADIS: Jedrska elektrarna Krško, hitra cesta H oče-A rja vas, termoelektrarna Šoštanj IV, cementarna Anhovo, viadukti Ravbarko-manda in drugi. Kako najti sporazum med generacijami? Pri v s-,tku,ni vseeer>o, ko pri delu ali »Oh K°dnevnem pogovoru sliši: Slari’ver|m ,'na<< ali Pa »Kaj pa ti d°sti, u ln vendar je tega zelo Več, ^ 11 se trditi, da celo vedno ®eneraci>|r.azutn' med posameznimi *?ko tudi,mi S-° vedno obstojali, rega n , . v našem sedanjem času. tterj k ! ^lo biti, vsaj ne v toliki 'ev le drnJe vnaša medsebojna uredi-družhah f!Cna °d ured'tev v drugih i »Ho Drp . tem hočemo povedati, da dietja ^konom v okviru poli >*"£££* najstarejši kot !! žato, k"^lasij prihaja predvsem [j ^bolj snn, ,premal° Potmdimo, da > nZ' določen HU.mno vključimo v delo i ne sodehldelovni Proces ali pa da S'alem d°volj dobro pri - Se ie v?I. e,nem delu' Naše P°-'o ^ntladihV.i0,26 mnoge genera-^'cev, ^'dj^učih so se mnogih pojdi upoSi11' ,2ku,ŠnjC’ kiSjih ih 'jPa tudi ne Pf' m ajŠI 8enerac|j» i KSSJr novodošli ni J16 starejše«, -C rad sPrejme na-f 1 delu ,fiJ !8a’ce mu 'e ta pomaga Ssno'nUCenjU' Ravno tu sena j-^namo, sodelujemo in, drugemu pomagamo. Dogaja pa se žal pogosto ti^di obratno, da mnogi izkušeni starejši delavci nočejo po-, magati mlajšim in jih neradi oz. z nezaupanjem sprejmejo v svojo sredino. Mnogo je takšnih, ki svojemu mlajšemu sodelavcu ali učencu ne pristopi kot sebi enakovrednemu, zato prihaja tudi do zapostavljanj. Ne bi želel to posploševati, ker je vsekakor več pozitivnih strani kot pa negativnih, vendar moramo vseeno poskušati odpraviti tudi te slabosti medsebojnega sporazumevanja. Pri vključevanju novih članov v kolektiv in pri vzgoji naših najmlajših učencev moramo biti izredno pazljivi, če hočemo, da bodo kdaj postali dobri delavci in dobri tovariši drugim v kolektivu. Razumljivo je, da večina novih delavcev posebno mlajših prihaja k nam brez izkušenj in potrebnega znanja in prišli so k nam v kolektiv zato, da si to pridobijo in to tudi koristno uporabijo pri svojem delu. Prišli so, da se bodo nekaj naučili in seveda zaslužili. Tudi mi smo nekoč tako prihajali v naš kolektiv brez znanja in izkušani in še kako veseli smo bili, če - kdo pomagal prebroditi prve težave pri vključevanju v novo delovno okolje. Prvi vtisi pri vstopu v novo sredino so najvažnejši in lahko tudi usodni za mladega človeka. Zato ne smemo na nove sodelavce gledati ozko in samo od sebe, temveč jim moramo vsi zares pomagati. Naslednji problem slabega sporazumevanja je v sodelovanju na ostalih področjih kot so šport, kultura in drugo družabno življenje. Starejši ne morejo razumeti, da mlajše generacije svoj del časa preživijo ob športu. Športna rekreacija je potrebna vsakomur, le da jo mnogi odklanjajo ker vidijo v njej le zapravljanje časa. Tudi na kulturnem področju se dostikrat ne ujamejo mlajši in starejši sodelavci. Mladim bolj leži modernejši način kulturnega življenja, bilo je to glasba, filmi, gledališče ali pa knjige, zato pri načrtovanju našega kulturnega življenja pogosto ne najdemo skupnega jezika^ Prepričan sem, da se z malo razumevanja lahko vse uredi. Prilagoditi se moramo eni kot drugi, zato pa je potrebno samo malo več dobre volje. Na vse to moramo gledati bolj človeško in uspeh bo tu. JANI KLANČAR V drugem delu smo si ogledali proizvodne hale in proizvodnjo samo. Gradbeno delo in gradbene elemente lahko najuspešneje spoznamo z obiskom gradbišč in gradbene industrije — proizvodnje. Videli smo železokrivnico, moderno betonarno, ki omogoča hitrejšo in varnejšo gradnjo; v njej postopek izdelovanja betonskih cevi, nosilcev in drugih betonskih izdelkov. Bili smo tudi v laboratoriju za preizkušanje mehanskih lastnosti betona. Pogledali smo si tudi računski center, ki postaja vse nujnejši sestavni del sleherne večje in moderne delovne organizacije. Obisk je uspel in mislimo, da sj moramo sami bolj zavzemati za podobne obiske ali ekskurzije, ker nam vsestransko koristijo. Nekaj dni zatem smo si še ogledali Kulturni dom Ivana Cankarja v Jz-, gradnji. Pod strokovnim vodstvom smo se spustili v že izgrajene etaže in spoznali njihove bodoče funkcije. Najbolj zanimiv je bil pogled na armaturo stropne konstrukcije z maksimalno razpetino 36 m, ki so jo dan za tem začeli betonirati. Videli smo tudi podporno konstrukcijo omenjene plošče. Razložili so nam maketo kulturnega doma in konstrukcijske načrte. Ogled je bil poučen; škoda, da trenutno nimamo več strokovnega znanja. Organizatorjem iskrena hvala. MIKOŠ A. Konstituiranje organov upravljanja SOZG GLG v tretjem mandatnem obdobju. Po izvolitvi novih delegatov v delavski svet SOZD GLG in v odbor samoupravne delavske kontrole, se je novoizvoljeni delavski svet sestal na konsti-tuantni seji 19. 10. 1979. Izvolil je med svojimi člani novega predsednika in njegovega namestnika. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen delegat ZLIT Tržič tov. kopač Franc, za njegovega namestnika pa delegat iz Jelovice tov. Rihtaršič Rafko. Novoizvoljenemu delavskemu svetu in novemu predsedniku želimo veliko uspešnosti v zahtevnem in odgovornem obdobju, ko se bo sprejemal srednjeročni plan SOZD za naslednje petletno obdobje. Oh konstituiranju je bila izrečena •zahvala za opravljeno delo delegatom •delavskega sveta prejšnjega mandata ter Tlosčdanjemu predsedniku DS SOZD GLG tov. Lavrič Jožetu iz Lip Bled. V sredo, 30. 10. se je sestal novoizvoljeni odbor samoupravne delavske kontrole v SOZD, ki je izvolil izmed članov odbora za predsednika tov. Pavlin Franca iz DO Jelovica. Odbor bo moral temeljito proučiti vse zadeve, ki sov njegovi pristojnosti in v posameznih primerili predlagati tudi sankcije zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih sklepov in nespoštovanja sprejetih samoupravnih splošnih aktov. Delavski svet SOZD GLG je na kon-stituantni seji sprejel naslednje sklepe: Na podlagi priloženih potrdil o izvolitvi smo verificirali mandat novoizvoljenih delegatov DS SOZD GLG (III. mandat). Za predsednika DS SOZD GLG smo izvolili tov. Kopač Franca, za njegovega namestnika pa tov. Rihtaršič Rafka. - Zapisnik prejšnje seje DS SOZD GLG so delegati soglasno potrdili. - Verificirali smo sprejem sprememb in dopolnitev statuta SOZD GLG. Spremenjeni statut SOZD velja in se bo uporabljal od 20. 10. 1979 dalje. Strokovna služba SOZD je dolžna pripraviti prečiščeno besedilo statuta in ga posredovati članicam SOZD. - DS SOZD imenuje v kolegijski poslovodni organ za dobo 6 mesecev po predlogih članic naslednje člane: GG Bled: Čuk Cveto, direktor GG Kranj: Zupan Leopold, v.d. direktorja LIP Bled: Bajt Franc, direktor JLOVICA Škofja Loka: Kokelj Tine, direktor ALPLES Železniki: Demšar Jože, direktor ZLIT Tržič: Tonkli Stane, direktor GRADIS-TOZD-LIO Škofja Loka: Ilovar Leopold, direktor AERO Celuloza Medvode: Zule Slavko, direktor — Do naslednje seje DS mora strokovna služba pripraviti konkreten predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v poglavju o sestavi KPO, skladno z ZZD. — Delegati delavskega sveta so soglasno sprejeli analizo uresničevanja srednjeročnega plana SOZD GLG za obdobje 1976 —1980 z vsemi pripombami, ki so se pojavile v razpravi. — Delegati DS so sprejeli smernice za srednjeročni plan 1981 —1985 s pripombami odbora za pripravo osnutkov planskih dokumentov in s pripombami delegatov DS SOZD GLG. Obenem so tudi zavzeli stališče, da zahtevajo, da je SOZD GLG podpisnik srednjeročnega republiškega plana. - Ugotovitve iz analize gospodarsko -finančnih dosežkov članic SOZD GLG po obračunih za L polletje 1979 so bile soglasno sprejete. — Delegati DS SOZD GLG so soglasno sprejeli poročilo izvrševanju finančnega plana delovne skupnosti skupnih služb SOZD GLG za obdobje I — IX. 1979. — Delegati so soglasno sprejeli informacijo o osnutku samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med Jelovico in Gradisom Škofja Loka. ERZAR SLAVKO, DIPL. INŽ. Muharemu v slovo Ponovno smo v Gradisu onemeli, ko nas je v kratkem času zapustil že drugi zvesti sotovariš in sodelavec KA-MENJAŠEVIČ MUHA-REM, ki je tragično preminil v nesreči 22. 10. 1979. Komaj 20-leten se je leta 1971 zaposlil v TOZD kot priučen gradbeni delavec in z veseljem opravljal trdno gradbeniško delo. Kot vzoren delavec je napredoval in opravil tečaj za KV zidarja, letos pa obiskoval tečaj za laborante, ki zaradi krute usode ni končal. Prav zaradi njegove prizadevnosti in tovarištva je bil evidentiran in tik pred sprejemom v vrste gradisovih komunistov, da bi tako še bolj propomogel k krepitvi samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov. Zapustil nas je v trenutku, ko je bil v največjih zagonih svojega dela, za njim je ostala praznina, ki jo bomo težko dopolnili in še težje se bomo sprijaznili z dejstvom, da ga je neizprosna smrt iztrgala iz naše delovne sredine ter vzela družini moža in očeta. Veliko je še neizrečenega in ostaja v nas, kateri se ga bomo nenehno spominjali kot dobrega sodelavca. Njegovim dragim še enkrat izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci iz TOZD Koper Halo »Lesne« v Slovenj Gradcu bo ogrevala sončna energija Halo Lesne v Slovenj Gradcu bo ogrevala sončna energija Naš TOZD Ravne na Koroškem gradi v Slovenj Gradcu halo za Lesno industrijo Slovenj Gradec. Hala bo narejena v rekordnem času treh mesecev. Poleg hale se gradi tudi aneks v katerem bodo upravni prostori. Hala bo dolga 88 in široka 25 metrov, aneks pa dolg 50 in širok 7 metrov. Ta hala je značilna in predstavlja posebnost v Sloveniji P tem, da bo ogrevana z sončno ene ’ gijo. Na streho hale bodo namešče^ lovilci sončne energije, ki bo segr vala vodo s pomočjo katere se bo greli radijatorji centralne kurjav ' To je v Sloveniji prvi poskus up rabe sončne energije za ogreva J poslopja. a Naši mladinci v Baru Minilo je že več kot mesec dni, kar so se iz Bara v Črni gori vrnili trije mladinci iz treh Gradisovih TOZD, ki so bili vključeni v mladinsko delovno brigado jugoslovanskih gradbenikov. Z vsemi močmi so si prizadevali, da bi skupaj z ostalimi pomagali pri odstranjevanju hudih posledic potresa in tudi pri gradnji novih objektov. Med temi mladimi je bil tudi HUSEIN MUMINOVIČ, učenec tretjega letnika šole za tesarje, drugače pa član kolektiva TOZD v GE Ljubljana. Koliko časa si bil v Črni gori? Husein Muminovič V začetku septembra smo odp tovali v Bar in tam ostali do zace^^. oktobra, nato pa smo se vrnili na v Ljubljano. Kakšne vtise si odnesel od ‘a ^ Na prvi pogled se nam je zdelo-je veliko manj porušenega, ko 1 smo si prej predstavljali. Ko pa5 .j začeli bolj temeljito pregled0 objekte in na njih tudi delati- ^(j ugotovili, da so skoraj vsi °bj potrebni popravil, marsikateri K celo neuporabni za stanovanje-smo delali na popravilih stavb, sicer zaenkrat dobro prenesle v . tres, vendar drugega takega ne bi »preživele«. V stene sm° jevali armaturo, ojačevali dele s in podobno. Afi je bilo delo težko? :en Gradbeniškega dela sem na ^'flI že od tukaj, vendar se je delo v precej razlikovalo od mojega sarskega dela. Pa smo se vs .^g. hitro privadili in ni nam bilo ^ v Imeli smo enak delovni čas Gradisu. VJjrjši? Kako pa ste se razumeli s to ^ Brigada je bila dobro večina njenih članov je bilo (|1g vib, delovnih in s takimi je Pr j vSr delati, saj imaš potem ob k°nC0|c3' k ega delovnega dne nekaj za Py tiili zati, koliko smonaredili- vsl j jn tudi strokovno dobro podko ^gii zato ni čudno, če smo norme P 0J- in bili nekajkrat pohvaljen1 lično opravljeno delo. '•Hetni Štefan Šabrli Janez Kuhar Alojz Ciglar underla . Ignac Grabnar Nagrajenci Anton Erbus Anton Horvat V eni izmed letošnjih številk GV smo zapisali, da razmišljajo v TOZD GE Maribor o takoime-novanjih »tozdovih« nagradah. Le te naj bi prejeli delavci za vsestransko prizadevnost pri razvoju TOZD: Imenovana je bila komisija, sestavljen pravilnik, gradbišni sveti pa so poslali svoje predloge. Delo komisije ni bilo lahko. Izmed toliko predlaganih kandidatov, je bilo težko izbirati 25 najboljših. Težko, ker so bili vsi kandidati že skrbno izbrani na samih gradbiščih. Člani komisije so se ravnali po pravilniku o podeljevanju in mislim, da so svojo nalogo dobro opravili. Dobili smo prve letošnje toz-dove nagrajence. Mislim, da bo to velika vzpodbuda drugim, njim samim pa obveznost, da še dalje prispevajo morda še večji delež pri razvoju gradbene enote. Že podatek, da je med 25 nagrajenci kar 22 delavcev iz neposredne proizvodnje, en gradbeni tehnik in dva inženirja nam pove dovolj. Letošnja prva podelitev priznanj in plaket je bila 9. novembra na počitniškem domu na Pohorju. Bilo je nadvse slovesno. Prvič sem videl rosne oči naših delavcev. Bili so preveč ganjeni, in vznemirjeni, ko so sprejemali priznanja. Skromni, kot so, navajeni dela, skoraj niso razumeli, zakaj sprejemajo priznanja, a hkrati ponosni, saj so jih izbrali Peter Šavc niihovi tovariši na gradbiščih. Pet delavcev je poleg denarne nagrade prejelo spominske plakete in pismeno priznanje, deset delavcev pismeno priznanje in denarno nagrado. Desetim delavcem pa je poleg priznanja bilo dodeljeno še enotedenski oddih na počitniškem domu na Pohorju za dve osebi, ter teden dni plačanega dopusta. Vse to so si ti ljudje zaslužili, saj so poleg svojega rednega dela žrtvovali precej prostega časa za delo v raznih komisijah in odborih, ali kot delegati na različnih družbenopolitičnih področjih. Ponosni so, ker so zaposleni v kolektivu Gradis. V imenu nagrajencev se je zahvalil tov. Šafarič Janko. Morda zato on, ker so mu besede kar same prihajala iz dna srca, toda oči vseh nagrajencev so ga spremljale in pozdravljale vsako njegovo besedo. Oči, ki so se od časa do časa orosile od radosti. Pozno v noč je odmevala pesem na Pohorju. Pesem prvih gradisovih tozdovih nagrajencev. » STROP Željko Petovar Franc Bezjak Jože Štangler Štefan Spevan Franc Predikaka Janko Šafarič Ludvik Špindler 0 Habjanič Janez Habjanič Zamuda Ludvig Šlemer Franc Štuhec Helena Mihelič Jakob Gregl Mladi zopet v akciji Imam nalogo, da v imenu KS ZSM G1P »GRADIS« napišem modno pismo k akciji MLADI GRADISOVEC. »Mladinci morajo biti seznanjeni z vsemi dogodki v delovni organizaciji.« Nekako tako bi moral izveneti prvi poziv mladincem vseh TOZD in DSSS. Omenil bi. da je v GRADISU zaposlenih polovico mladih do 27. leta starbsti. To je ogromen aktivistični potencial, ki se mora čutiti v vsakodnevnih akcijah, zato ima akcija MLADI GRADISOVEC namen, da- bi mladina pošiljala svoje prispevke. obv eščala zaposlene o svojih uspehih, željah, zahtevah ipd. Gre torej za akcijo, za način obveščanja; s katerim bo mladinska organizacija komunicirala s člani med seboj, z vso mlado generacijo ter z vsemi delavci. Posebej bi vse mladince Gradisa pozval, da bi se čim širše vključili v akcijo »Mladi Gradisov ec«. V naši mladinski organizaciji je nekaj problemov zelo očitnih, samokritično je treba priznati, da smo za posamezne težave krivci sami. Mladina ne bi smela imeti v svojih vrstah ljudi, ki ne skrbijo za delo, ne upoštevaje discipline, ne skrbijo za politično in strokovno usposabljanje. Zato mora mladinec, ki želi obdržati ugled v svojem okolju-, paziti tako na svoje besede kot na svoja dejanja, mora biti vzgled svoji okolici, paziti kako okolica ocenjuje njegova dela. V OO ZSM se morajo člani potrjevati s svojo progresivnostjo, načelnostjo, doslednostjo, znanjem in razumevanjem pogojev ter dejanskih tokov življenja. Menim, da je velikega pomena tudi to, kakšne kadre bo imela OO v vodstvih. Izbirati moramo člane, ki morajo vedeti, kaj je v vsakem trenutku pomembno, ki morajo razumeti probleme, zlasti pa morajo znati organizirati delo mladih. Od pravilne izbire kadrov bo v marsičem odvisno prihod- nje delo mladine in nadaljnji razvoj. Posebno je treba organizirati še tesnejše sodelovanje v okviru sindikata in ZK, saj je konferenca OO sindikata vedno pokazala zanimanje za akcijo mladih ter jih podprla. Pogostokrat ugotavljamo, da je mladina nezainteresirana za delo v OO ZSM. Za enaktivnost navajamo vzroke kot so fluktuacija gradbenih delavcev, stimuliranje mladih, informiranost, dodatno izobraževanje. Ob problemu dodatnega izobraževanja bi se nekoliko zadržal. Do sedaj so bili organizirani razni seminarji, razprave za vodstva OO ZSM. Da bi široke množice mladih vpeljali v sistem samoupravljanja in ne samo njihovo jvodstvo, je treba rešiti problem idejnopolitičnega usposabljanja vseh mladih zaposlenih pri nas, da bomo lahko s takšno osnovo uspešneje razvijali našo aktivnost in sodelovanje na vseh področjih. Pri tem se moramo zavedati, da vsi mladi še niso osveščeni, idejno pravilno naravnani, da bi kot zrele socialistične osebnosti čutili potrebo po sodelovanju v OO ZSM. Poudarjam, da je potrebna mentorska pomoč v OO ZSMS. Mentorsko delo naj bi bilo predvsem vzgojno in tudi organizacijsko delo, vendar pa ne sme mladih ovirati pri kreiranju novih idej, ampak jih mora s pravilnim usmerjanjem osvobajati vpliva in odvisnosti. To bo vzpodbudilo mlade za samostojno delo in nadaljnje prevzemanje nalog. Torej ne gre za vodenje niti za vplivanje na mlade, ampak za njihovo idejno usmerjanje, kar presega ponekod prisotne tutorske oblike dela z mladimi. Ob koncu pisma bi se želel zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da je akcija »Mladi gradisovec« stekla, mladincem pa polagam na srce, da aktivno sodelujejo v akciji. Predsednik KS ZSMS GIP »GRADIS« DJURO LIČANIN Novembra so Gradis obiskali predstavniki jugoslovanskega združenja JIN-GRAP. Na pogovoru o naši delovni organizaciji so se zanimali predvsem za pogoje dela in življenjskega standarda, nato pa so si ogledali še obrat gradbenih polizdelkov in proizvodnjo prefabriciranih elementov. Na sliki ing. Jurij Klobučar pojasnjuje način proizvodnje na našem OGp Učenci so naša velika skrb V naši TOZD imamo kar precej učencev našega Centra za izobraževanje. Učijo se različnih poklicev, prišli so k nam od vsepovsod, saj imamo zastopane kar vse republike. Svoj obvezni šolski del preživijo v Centru v Ljubljani, kjer si pridobijo potrebno teoretično znanje, medtem ko se tukaj po raznih gradbiščih naše TOZD srečujejo z drugim znanjem in težavami. Naši najmlajši naj bi bili naša velika skrb, saj bodo oni enkrat prevzeli vse to kar danes opravljajo njihovi starejši sodelavci. Pri razporejanju teh učencev po gradbiščih nastajajo tudi določene težave, tako pri namestitvi kakor pri samem praktičnem delu. Poskušamo najti najboljšo rešitev, da bi učence namestili ločeno v svoje stanovanjske prostore, kjer bi imeli tudi možnost za popoldansko delo in učenje, oz. kjer bi lažje izpolnjevali svoje obveznosti po našem programu za učence. Pri nizkih gradnjah nam je letos uspelo, da smo na naši Bazi na Pobrežju uredili za naše učence popolnoma ločeno stanovanjsko montažno zgradbo, kjer imajo učenci svoje sanitarije in tudi svojo veliko učilnico. Povsod je montirana centralna kurjava. Učilnica je nekakšen dnevni prostor za učence, kjer lahko urejajo svoje dnevnike, se učijo, šahirajo ali čitajo knjige. Tu imajo tudi svoj TV aparat, tako da lahko ločeno od drugih delavcev spremljajo TV spored in razne druge poučne oddaje, ki jih vnaprej svetujemo in se o njih dogovorimo. Učenci imajo tu svoje učne ure, organiziramo pa tudi razna predavanja, od katerih nekatera pripravijo učenci sami s pomočjo enega od starejših sodelavcev. Do sedaj smo pripravili tudi obisk Mariborskega mestnega akvarija in Pokrajinskega muzeja, katerega so si ogledali pod strokovnim vodstvom. Učence želimo- vzgajati tudi v našem samoupravnem življenju, zato smo izvolili tudi domsko skupnost, katere predsednik je učenec Zec Adam. Isti učenec je priprav tudi predavanje o zgodovini neuvr čenosti in o 6. konferenci neuvršce nih dežel v Havani. Na teh srečanj^ v popoldanskem času poskušam učencem približati tudi zgodovin, naše nove Jugoslavije, samouprav sistem in druga dogajanja, da b*s tako pozneje lažje vključili v delo i da jim bo tudi v pomoč v šoli sam ■ Enkrat mesečno bomo imeli zn vseh učencev, kjer bo sodeloval tu kadrovik naše TOZD: Za boljšo urejenost stanovanj^ skih prostorov smo izvolili son starešine, ki skrbijo za čistočo inr® v spalnicah, učilnici in drugih pr V dogovoru z sosednjo šolo čečnik pa bodo smeli naši učenci e krat tedensko uporabljati nji ho telovadnico za športno rekreacij V zimskem času pa bomo za na učence organizirali v kopališču * stan, plavalni tečaj. -el1 Dogovarjamo se tudi za kaks izlet, obisk gledališča ali športne p reditve in upamo, da nam bo m a kaj od tega tudi uspelo, saj so se do sedaj pokazali prvi uspehi- L U je že to, da vidiš kako naši najm ' člani kolektiva živijo bolj urejen ^ da je med njimi dosti takšnih, ' znajo oz. bodo znali ceniti skrb vseh za njihovo počutje in ,ji Z mladimi je dela dovolj, PJ ^ potrpljenja je treba ali brez tudi uspehov ni. . ,,§e Veseli bomo, če bodo nas in ^ učence večkrat obiskali tudi ,0.v‘me-iz Centra iz Ljubljane, da 1 ^ |fl] n jamo naša mnenja in izkušnj ^ da nam bodo pomagali s svojim sveti. ,nšl o Prav tako bi bilo dobro ^ vsako sodelovanje med učenci gih TOZD na športnem in k° nem področju. eterani, ki so že preko 25 let ostali zvesti Gradisu in svojemu poklicu. Od de|C Pr.°!‘ desn': Srečko Ferlič — žerjavar, Alojz Kobal — žerjavar sedaj v avnici, Štefan Farkaš — po staležu najstarejši žerjavar v Sloveniji, Branko s dolgoletni monter, sedaj progovni mojster Do kam — kje so razumne meje? Cel 1 er lempo se ne umirja, amp« Več v V svoj tok zajema v Verina1' ^el°vr>i dan in teden s je v? d,aljša ali Prekratka. Počit« .. ^ Skromneiši ali na na vpac 2aio J l so vse s*abše in se od ‘ de'ovnih nesreč, bol Priza^taValiteta dela je naJvečk neo.|‘m *e se8a ta bolezen moder-cev i^asa’ razen do fizičnih delav-Po,uiS0 na gradbiščih in obratih? naš!hQfCe|S° se P°javile tudi že pri venn' okovnihumskih delavcih, vend i uvnin *n umskih delavcih, izKuu,r v drugačni obliki. Nekateri oče," 13,0 občutek za čas, gibanje in °k0,i^neke8a stroja z. ozirom na Šesta je jz dri, Gradisa je znan; sestavljen Syoiimi v?i'kega števila tozdov s kem štP.S?ec'lenostmi. V tem veli-od na ih i • tozdov je tozd SPO eden nih sl ” J sPecifičnih in izpostavi je-s”o n„,rajLVsakemu tozdu je obča-Pomoč Cbna manjša ali večja tozdu |lf-"aiyeč tozdu SPO. Na tem v°rnosri uCZko breme dela in odgo-bi moDij, !.S.a Pa se tudi zaveda. Ne redu v spnlcda je vse v najboljšem r.au v Spn č J sc v ““jooijsem C|je ie s Porastom mehaniza-v Sp0 v' porasl° število delavcev atr°kovnih h"? Večji pa ie problem dobiti , ‘h delavcev. Le-te je težko jfi so Zlr°ma celo odhajajo tisti, Cen° delnv/3^ časa opravljali dolo-)ajo dni J« v te.m primeru pa nastalega t , evni 'zusti, ker se ne da ki bi ga prispeval dopustukandidal ’n S'CCr pr' ,Ctnem ", Pri 10 dnevnem odmoru naj-anJ 3 dni svojega letnega dopusta m , Pri 20 dnevnem odmoru naj-6 dni svojega letnega dopusta, v bodoče naj ne bi pošiljali na relativno zdravstveno preventivne more posameznikov, katerim je rcbno zdravstveno obravnavanje ti ®d' bolezni. Osnovni cilj preven-. n!h odmorov je preprečevanje : 0 eni (za posameznike na tako stiM °V3n'*1 °8r°ženih delovnih me-sta° • 'n kompenzacija obstoječega S »v z zn)anjšano stopnjo zdravja, d ako 'zbiro kandidatov se namreč sega optimalne efekte z aktivnim °dmorom. Bnr> UTEMELJITEV PREDLAGANE UVEDBE REKREATIVNO PRrvŠPRAVSTVENO sR^XENTIVNIH odmorov rem° • en na^'n življenja, pri kate-n v ospredju fizična neaktiv-ost človeka preobilna prehrana, n„ ni Pribični stresi tekom delov-°a dr|e in še vrsta drugih škodlji- vih dejavnikov, nam prinaša obolenja kardiovaskularnega, respiratornega, lokomotornega in psihone-vroičnega sistema. Najboljše preventivno sredstvo za delavce v današnji industrializirani družbi so vsekakor organizirani rekreativno zdravstveno preventivni odmori. Z znanstveno dokazanimi in v praksi preverjenimi programi aktivnega preventivnega oddiha je možno doseči predvsem: — obnavljanje in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti, ne le mišičevja, pač pa tudi drugih organov in organskih sistemov. — Zmanjšanje in popuščanje živčne napetosti ob normalizaciji tonusa vegetativnega živčnega sistema. — Zmanjšanje prekomerne telesne teže in njenih negativnih posledic. — Zaviranje procesov biološkega staranja. — Preventiva — zaustavljanje ali ozdravitev začetnih oblik raznih bolezenskih stanj. — Pomembno povečanje funkcionalnih in delovnih sposobnosti. Vsi navedeni podatki kažejo nujnost uvedbe aktivnih preventivnih odmorov. Zato bi to obliko dejavnosti morali podpirati vceloti, sredstva pa ne bi smela delati problema, saj smo visoko civilizirana — humanistična družba, ki ima visoko stopnjo zdravstvenega stanja in delovnih sposobnosti delavcev, ki se vedno večkratno obrestuje. Organizirana uvedba rekreativno zdravstveno preventivnih odmorov naše DO naj postane stalna oblika te dejavnosti, saj so njeni efekti za delovnega človeka v poboljšanju funkcionalnih sposobnosti, regeneraciji ' /VVVWVW\A/VWWWWWWV'WWWWWSA/WWWVWVWVN/Ww> / Razpis za hitropotezni šahovski turnir za prvenstvo Gradisa, dne 22. in 23. - 12.1979 v prostorih GIP GRADIS, DSSS, velika sejna soba, s pri- . -četkom turnirja ob 9. uri Propozidje tekmovanja in obvestilo šahlstom: V okviru priprav na letni ŠIG Slovenije 1979-80 bo v Ljubljani organizirano hitropotezno kvalifikacijsko tekmovanje posameznikov v šahu. Vodja tekmovanja je tov. IVIČ Rajko, zato prosimo, da se glede vseh dejasnosti glede tekmovanja obračate na TOZD GE Ljubljana — okolica, tov. IVIČ, tel. 061 345-080. Prosimo vse športne referente, naj v svojih TOZD organizirajo predtekmovanje in na osnovi tega sestavijo poimenski seznam prijav. , ->, Pravico nastopa imajo šahisti vseh TOZD GIP Gradisa, ki imajo , status delavca v združenem delu. Potek tekmovanja je določen s pravilnikom hitropoteznih tekmovanj šahovske zveze Slovenije, center za napredek šaha 78. Igra se po sistemu hitropoteznih tekmovanj 2 x 10 min. Pismene prijave pošljite vključno do 10.12.1979 na naslov GIP Gradis TOZD GE Ljubljana okolica, Kvedrova 34, za Iviča. Vse prijavljene ekipe, ki bodo potrebovale tudi prenočišča v Ljubljani sporočamo, da smo dobili možnost rezervacij pensiona v hotelu TURIST. Zato ob pismeni prijavi navedite še število oseb, za katere rezerviramo prenočišča. Stroške prenočišča krijete sami, odnosno vaše TOZD, dočim vam organizator pokrije stroške prehrane (to je kosilo, večerja). S tovariškimi pozdravi! Organizator športne rekreacije 1 POLAJNAR ALOJZ, 1. r. > rysAA/WWVWNVVWWWWVWNATAA/VVAA/^AAAAAAAA/WWVWSAAAAA S organizma in v povečanju fizične in intelektualne kapacitete. Ekonomske in socialne vrednosti, ki se dosegajo kot rezultat v poboljšanju stanja in psihofizične kondicije organizma, so ogromne za našo družbo kot za posameznika. ORGANIZATOR ŠORTNE REKREACIJE Polajnar Alojz še čp k0!??0’ zame bilo veliko bolj-dar i 'b" v zdravilišču Laško, ven- toliko kot* pt3n^ najmani še efikrat d>'^ ^3 nikoli ne bi smelo biti Moram° - P°membno kot zdravje. edino ®cuvat' zdravje delavca, ker dela Zdrav delavec lahko dobro seh vaj, ki so v programu P°šknrU?ared't' zarad' že omenjene Sem iih -e’ zato pa ostale vaje, ki Veselie sečsPosc|ben delati, delam z naim-.nm’ l najraje plavam, ker to niCo * J °hremenjuje mojo hrbte- ran °oge, kajti pri teh Še ne < dvainPetdeset — se človek Paško PrePustiti usodi in vreči telo in koruzo> kaili z vaj0 krepimo svojo moč.« LAKAR, Ravne na Koro- škem: »Na rekreativnem odmoru se odlično počutim. Telovadim vsak dan. Program vadbe ni preveč težaven. Postrežba v hotelu je odlična, kakor tudi hrana. Obroki so razporejeni tako, da največ hrane dobimo za zajtrk in najmanj za večerjo. To pa dela težave nekaterim izmed nas, ker smo v večini navajeni prvi obrok hrane zaužiti šele okoli desete ure, ko je malica. Program rekreacije je zelo pester. Vsako jutro telovadimo, po zajtrku pa se dve uri rekreiramo: plavamo, streljamo, kolesarimo, veslamo, kegljamo, balinamo, pešačimo, igramo badmington in golf, tečemo, hodimo v savno itd. _ _________ S pošiljanjem delavcev na take puško sr?e PrePust'ti usodi in vreči odmore bi morali nadaljevati tudi na * nn„~ . . Ravnah, kajti sedaj vidim, da je takšna rekreacija koristna in potrebna. Človek se tukaj sprosti, od- počije živce in vsaj za kratek čas pozabi na vse težave, ki jih ima v službi in doma.« Vilko LACKOVIČ, GE Ljubljana: »Popolnoma sem zadovoljen z preventivno rekreativnim odmorom in sem zato tudi hvaležen, da so me poslali v Poreč. Resnično sem bil potreben takega oddiha, saj doma nimam časa, da bi se.rekreiral. Popoldan, ko pridem domov, največkrat tudi delam, da bi še kaj dodatno zaslužil in to me je seveda izčrpalo. Od vseh vaj, ki so na programu še najraje plavam, tako da vsaki dan hodim v bazen ne glede ali je v programu. Hrana je v hotelu dobra. Tako organizirane oddihe lahko samo pozdravimo, saj mi je bilo tako všeč, da bi prišel tudi drugo leto, če bi to seveda bilo možno.« C. PAVLIN ^redniki« am »iBiuTOj ▼ iinu tvuieiu m iiaua ita umi novic« uutoi in uuguvurni uicuuir ivujcc v/cpus« icuiuuu ^ »ka 134, LJ b*jana C* ’^*S*l,l! ^1s*tarne Ljudskapravlca v Ljubljeni. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin- Nagradna križanka v današnji številki Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 20. 12. 1979 bomo razdelili na- , slednje nagrade. 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno kri-. zanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega Ve-snika, GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a. Reši-, tev nagradne križanke )z prejšnje številke: Konglomerat, realizacija, artikel, ZAR, Atos, biro, Žale, Tin, Emba, jarem, reali-ja, as, amulet, ovenelost, nadeti, Logaritem, grezilo, SA, Akola, Co(balt), os, metla, E, oktant, en, Kerr, ribica, indij, bit, Aceva, unikat, Nine, PS, note, Als, GM, car, melos, met, zidar, nabava, mana, orator, Oleron, tiri, rik, rabi, on, Adela, oseka, Canal, Atair. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Marjan Starovasnik, TOZD GE Maribor 2. - nagrada 200 din: Saša Udovč, TOZD SPO Ljubljana 3. nagrada 100 din: Nežka Britvič, Maribor, Gosposvetska 31 ČESTITAMO! y LETOŠNv ADISOVI NAGRAJENCI _..... a n Leto je okoli in zopet smo se zbrali slavnostni seji delavskega sveta de-0vne organizacije, da bi podelili priz-nLatfja najzaslužnejšim članom našega kolektiva za njihovo delo in najbolj UsPelim temeljnim organizacijam k. n s GRADISOVI DIPLOMI ' 'CSsS. \ /vuvfiCj it/ uriij£u ring r umu ^ odkar nagrajujemo najboljše v Gradi- Oradisovih 'nagrad posameznikom, katere predstavljamo v današnji šte- TOZD LIO ŠKOFJA LOKA 'rWF: ■ ■' \ \ 96 š V V »J \ NAGRADE I F \ P \ - 1. nagrada LOJZE CEPUŠ n & _ x pp \ - >\ b A . _ — ■ ■ Jr Žapflf 2. nagrada IVO JERŠAN, dipl. sr. ing. FRANC PAVLIČ LEOPOLD PEP 3. nagrada \. V - * •! ' \ a , \ F***« : V X,. V \ \ \ ?V: K- X X*-' : . \ x > JA* X Stanovanjska gradnja na Javorniku se že nadaljuje Hala na Muti za TGO Gorenje — Muta, je dolga 90 m in široka 60 m Med gradbenimi enotami je letošnjo Gradisovo diplomo prejela TOZD Ravne na Koroškem Gradisova diploma že drugič na Ravne »Da je naš TOZD dobil Gradisovo nagrado za dosežene uspehe v poslovanju že drugič, je za nas veliko priznanje,« je povedal direktor TOZD Tone Zaletel. »Dobiti nagrado v tako veliki delovni organizaciji kot je Gradis; med osemnajstimi TOZD pomeni potrditev našega dela in je priznanje vsem zaposlenim. Takšno priznanje pušča tudi obvezo za vnaprej, po drugi strani pa je bilo potrebno veliko narediti, da smo si ga že drugič priborili. Prvič smo Gradisovo diplomo dobili leta 1976. V sedmih letih podeljevanja tega priznanja je samo jeseniškemu TOZD uspelo nagrado dobiti dvakrat, lani in prvo nagrado leta 1973. Isto nagrado, ki se podeljuje obratom, je uspelo dvakrat dobiti Kovinskim obratom Ljubljana. Za pridobitev Gradisove diplome je bilo potrebno, da je naš TOZD bil nadpoprečen v večini kriterijev. Mnenje vseh nas na Ravnah je, da smo dosegli dobre rezultate v poslovanju predvsem zaradi tega, ker se je naš TOZD vključil na vsa področja življenja v občini in v Koroški regiji. Naši delavci so aktivni v družbeno političnih organizacijah v občini in regiji. Naš TOZD mora živeti s Koroško regijo, in to je tudi naša dolgoročna politika. Ocenjujemo, da smo se dobro vključili v regijo in da smo zatorr domače podjetje, domač Gradis. Gospodarski rezultati P ER LA so tudi zadovoljivi in izhajajo iz zgoraj povedanega. Razen tega veliko dajemo na standard naših delavcev, tako da je tudi to verjetno vplivalo na odločitev komisije, da nagrada pripada našemu TOZD. Imamo samski dom z delavsko menzo na Ravnah, kupujemo stanovanja za naše delavce in jim dajemo posojila za invi-dualno gradnjo. Sedaj gradimo še samski dom v Slovenj Gradcu. Za pridobitev Gradisove diplome je bil najbrž odločilen tudi naš odnos do Gradisa kot celote. Naš TOZD je vedno videl svoje mesto v enotnem gradisu in se je boril za konsolidacijo, stabilizacijo in razvoj enotnega Gradisa.« PLAN DOSEGAMO NA VSEH PODROČJIH Gradisova diploma je prav gotovo tudi odraz ugodnega finančnega poslovanja v letošnjem letu. Kako ste poslovali v prvih devetih mesecih? »Uspeh v poslovanju je tudi finančno bil v prvih devetih mesecih dober. Dosegli smo 230 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 77%. letnega plana oz. plan smo presegli za 2%. Na osnovi tega predvidevamo, da bomo tudi letni plan prej presegli, kot da ga ne bi dosegli. Tudi glede rasti osebnih dohodkov se držimo plana in ne prekoračujemo internih gradisovih meril in resolucije skupščine SR Slovenije o delitvi dohodka.« Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšen je poprečni osebni dohodek v vašem TOZD, glede na to, da ste dobili diplomi? »Čeprav smo dobili Gradisovo diplomo to še ne pomeni, da imamo tudi naj višje osebne dohodke v Gradisu. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v prvih devetih mesecih letošnjega leta brez terenskega dodatka in s poprečno 8% nadur je okoli 6.625,00 dinarjev. Poprečni osebni prejemki, ki vsebujejo tudi terenski dodatek in vse ostale prejemke iz materialnih stroškov so okoli 7.731,00 dinarjev. Z takimi osebnimi dohodki sredimo rasti življenjskih stroškov.« Kako se je letos gibalo število zaposlenih? »Letos smo imeli v poprečju zaposlenih 450 delavcev in 40 vajencev. Cesta Radlje—radeljski prelaz spada med najtežje cestne gradnje v Sloveniji Trenutno pa imamo 445 zaposlen. Porast je bil glede na lansko leto 3 ' kar je tudi v okvirju letošnja plana.« POLNA ANGAŽIRANOST V LETOŠNJEM LETU »Naša angažiranost v letošnie letu nikoli ni bila vprašljiva, «jeP°' sniltovariš Zaletel. »Sedajpo ie^0 dimo objekte, katerih gradnjo se lent’ nadaljevala tudi v naslednjem preostala dela pa bomo pridom kratkem, tako da bomo tudi >' # slednjem letu imeli polne roke de ■ Kje in katere objekte imate nutno v gradnji? 0 hci' »Delamo v vseh koroških o . nah, največ pa seveda na Roy’n ^ Slovenj Gradcu, Dravogradu Radljah ob Dravi. Manjše ste naših delavcev dela tudi v Marto — TAM in Celju — Cinkarna. ^ Pred enim mesecem je odšla s pina naših delavcev v Biogtad ' kjer že gradijo gradisov P° moru,, niški dom.« Vaš TOZD je pretežno orie" rana na industrijsko gradnjo- »Res je, da smo večji del an°^. rani v industrijski gradnji in to P sem za našega stalnega ‘nve?.‘0 it Železarno Ravne. Sedaj gradi'1 ^ njih halo, v kateri bo jeklolivarn Muti gradimo tudi halo za (‘v0^ in investitorja, Železarno TGO Gorenje-Muta. Hala je f nj 90 in široka 60 metrov. V ' ToVUt'^. Gradcu gradimo hale za lu .. V usnja in Lesno industrijo o . ((JV-Gradec. Navedeni objekti pre af Ijajo večji del naše industrijske g nje. ... pt Na področju visokograd' I letno naredimo okoli 100 sta" ^ Sedaj gradimo stanovanja še $«j-na Javorniku. V gradnji ima" novanjski blok in stolp"'c°’ PRILOGA — GRADISOV VESTNIK — 3 j SSADISOVI NAGRAJENCI 1979 -ačkem jezeru bo v kratkem zgrajen rekreacijski center za Železarno bTamZJ&l. —l Tr^ldnipa bomo začeli z izkopom otmtc"6 iame za še dva bloka in grnj. ' vr‘ec. Na Ivačkem jezeru Za m° rekreacijski center za Žele-Pustir Ravne- vodo iz jezera smo iz-J) °,cmili dno’ delno zabetoni- moi . a °’ sedaj gradimo lesene po-odb" ureiam° igrišča za košarko in kmtl °' Predv‘devamo, da bomo v Zern- ZaČeli tudi z polnjenjem je-je?pr,n Pozneje z gradnjo hotela ob menil se b° Ivačko jezero spre-p° v. ,P rekreacijski center v ne-dni bližini Raven. deni tud‘ objekta nizkih gra-to Vrči j noše usposobljenosti za cest,, irad,nie je pred kratkim odprta Zadniefie-Radeliski Prelaz, ki ji dobLv o6 P°,zahtevnosti ni po-ti, da ■ Sloveniji. Upam se celo trdi-bda b^nt’gradnja te cestne povezave ceste skl Za,.le,\na kot gradnja avto-malotr Z‘ Jubljansko barje, in da bi Venin ‘,,ero gradbeno podjetje v Slo-lo. 7d? na .S0 tako uspešno opravi-kaz j,li V>Lesn<>« v Slovenj Gradcu Pred kratkim je bila na Ravnah postavljena tudi ta gradisova betonarna PB 500 razpravo o devet mesečnih rezultatih poslovanja in se pripravljamo na volitve novega vodstva sindikata.« VELIKO DAMO ZA STANDARD DELAVCEV »Pri nas veliko damo na standard delavcev in dobro počutje vseh zaposlenih,« je povedal tovariš Gabrovec. »Na Ravnah imamo tri samske domove, ki nudijo našim delavcem veliko udobja. Poleg samskih domov je tudi delavska menza, v kateri pripravljamo štiri obroke dnevno: zajtrk, malico, kosilo in večerjo. Dnevno skuhamo tudi do 800 obrokov. V Slovenj Gradcu gradimo nov samski dom, ker naš TOZD pokriva zelo dobro tudi to področje. Tako se bodo že naslednje leto izboljšale stanovanjske razmere naših delavcev v Slovenj Gradcu.« C. PA V LIN I. nagrada Lojze Cepuš Lojze CEPUŠ, dipl. soc. del., rojen 7. II. 1919. Pri Gradisu je zaposlen od 1. 11. 1947 dalje. V podjetje je prišel poln elana in na takratnem velikem g radbišču v Šoštanju poprijel za delo. Postal je normirec ter nato kadrovik in to delo opravljal do takrat, ko je postal sekretar v delovni enoti Celje. Že v prvih letih je pokazal, da zna prisluhniti ljudem, pomagal jim je nositi tetko breme gradbeniškega poklica, ki je v prvih letih po vojni pomenilo, da je treba največkrat delati cel dan ali pa tudi ponoči, vse s ciljem, da bi domovino postavili na trde noge. Tako ni čudno, če so našega Cepuša te takrat volili kot svojega predstavnika v razne upravne in sindikalne organe, saj so vedeli, da jih bo on kot eden izmed njih najlatje zastopal. Bil je eden od ustanoviteljev sindikalnega odbora podjetja in skozi delo tega organa postal cenjen tudi izven Gradisa. Tako so ga izvolili za člana republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev in postal je celo predsednik tega odboru. V njegovem delu pa je kljub vsem sindikalnim in drugim zadolžitvam bil Gradis vedno na prvem mestu. Leta 1962 je prišel delat na takratno Centralo in prevzet izobraževanje naših kadrov. Plod njegovih rok je današnji Center z.a izobraževanje, popolnoma samostojna izobraževalna institucija, katere slušatelji so v našem slovenskem gradbeništvu zelo iskani. Na tisoče naših kvalificiranih zidarjev, tesarjev, železokrivcev, betonerjev je šlo skozi uk in tečaje Gradisovega Centra za izobraževanje. Samo letos imamo več kot 780 učencev že v prvem letniku strokovnih šol. Tu pa je še veliko štipendistov, ki so z Gradisovo pomočjo končali študij na srednjih in visokih šolah in delajo danes kot priznani strokovnjaki na naših gradbiščih in v Birojih. Kot človek, ki je imel vedno posluh za delavčeve probleme in za razvoj samoupravljanja v delovni organizaciji, je kmalu spoznal, da za samoupravljanje niso dovolj samo volitve delavca v samoupravne organe, ampak predvsem razgledan samoupravljale. Tako je bil eden prvih, ki je zagovarjal, da mora biti delavec dobro obveščen, če hoče opravljati s svojim rezultati dela. Tako je leta 1958 nastal časopis Gradisov vestnik, katerega usmerja Lojze Cepuš. Danes je Lojze Cepuš direktor Kadrovsko socialne službe in obenem živ-dokaz, da prizadevanje in vera v uspeh prinese lahko ogromne rezultate danes in jutri. Za njegovo vsestransko delo je bil odlikovan tudi z redom dela in redom dela z zlatim vencem. Je nosilec srebrnega znaka OF, zlatega znaka sindikatov, priznanja sa-moupravljalcev in vrsto drugih pohval in priznanj. Večino svoje delovne dobe pri Gradisu ste posvetili delu z ljudmi. Mogoče so prav pristni, človeški odnosi doprinesli v Gradisu letemu, da se le redko katerem drugem kolektivu čuti taka pripadnost kolektivu, delovni organizaciji kot pri nas. Kaj menite o tem vi? Leta 1947 sem na gradbišču TE Šoštanj prvič srečal z Gradisovei — z delavci, s katerimi smo skupno prebredli polnih JO let. Že takrat sem čutil, da je moje mesto med ljudmi. Rad delam z ljudmi, čeprav to delo ni lahko. Ljudje smo si pač različni, obdani z dobrimi pa tudi slabimi lastnostmi. Toda v vsakem človeku je nekaj dobrega —človeškega in če gradiš na tem kar je pozitivnega, uspehi nikoli ne izostanejo. (Redka razočaranja te seveda ne smejo vreči iz tira). Tudi naša celotna socialistična družba, stremi za tem, da se med ljudmi ustvarjajo dobri humani samoupravni odnosi. To je hkrati povezano s spoznanjem, da so dobri medsebojni odnosi na gradbišču, v pisarni v kolektivu itd., eden izmed bistvenih pogojev uspešnega dela. Odnosi so povezani tudi s počutjem, vplivajo na produktivnost dela in pripadnost podjetju ter v končni fazi pospešujejo smisel in cilje samoupravnega odločanja. Moram reči, da v Graldsu v glavnem prevladujejo pristni človeški odnosi iz. katerih sledijo tudi pozitivni rezultati pošlo vanju. Žal pa so nekateri to pozabili in v ospredje stopa lov za denarjem, za po-trošnmiškimi dobrinami itd. Topli človeški odnosi pa stopajo v ozadje. Resje, da se razmere iz dneva v dan spreminjajo, nastajajo nove potrebe, porajajo se novi problemi, toda v kolektivu, kjer znajo uskladiti in se dogovarjati ter ustvarjati dobre medsebojne odnose, fluktuacije ni, ljudje so zadovoljni, pripadnost podjetju pa se iz. dneva v dan veča. Oblikuje se nov tip odgovornosti za vsako delo. Tako prodira spoznanje, da lahkoČGradis samo takrat uspešno posluje, če se ljudje med seboj dopolnjujejo, če se stalno krepi sodelovanje sicer avtonomnih, toda med seboj odvisnih in povezanih temeljnih organizacij združenega dela. V glavnem pa je teh J2 let hitro minilo — mogoče celo prehitro. Toda čas v katerem živimo ne pozna sentimentalnosti in le trdo delo lahko rodi bogate sadove. Sprejeta nagrada je zame visoko priznanje minulega dela, hkrati pa obveza za nadaljnjo uspešno delo. •• II. nagrade Ivo Jeršan, dipl. gr. ing. Ivo JERŠAN, dipl. gr. inž., rojen 3. 7.1930. Pri Gradisu zaposlen od 13. 6. 1955 dalje. Kot pomočnik direktorja za inženiring v TOZD Biro za projektiranje Ljubljana zaoral ledino v tovrstno dejavnost, ki je za TOZD, pa tudi za delovno organizacijo kot projektantski inženiring nova. Ena glavnih nalog, ki jih je medtem prevzel je edmk je ze vec kot 20 let prav Lojze Cepuš. Časopis je pomenil tudi prvi zametek današnjega la na področju obveščanja, ki ga še vedno organizacija in koordinacija izdelave komi’ gradbene in tehnične dokumentacije za Tov sladkorja v Ormožu. . . M Glede na izredno zahtevnost projekta m « izdelavne termine, je tov. Ivo Jeršan s pravilni1?' ganizacijskim pristopom in veliko osebno 'Z" r. nosijo ter prizadevnostjo v zadovoljstvo inv(S ja, veliko prispeval, da je bila projektna doku . tacija pravočasno izdelana in s tem tudi tov« ( zgrajena v rekordnem roku. To pomeni istoo-veliko afirmacijo naše dejavnosti. jn|i Ste eden prvih, ki je pravilno doumel rfanB (l, potrebe gradbenih delovnih organizacij ,nfl *,$|l nnilnurlnmi L' nLn lI anvuni #ol

ki so neodvisene od izvajalfa. V mnogih Drd-6- S° t0 ^kk0 organizacije, ki so sodelovale inv >ci!aci)ah> vendar niso uspele s ponudbo in jim estjtor zaupa nadzor nad izvajanjem det. izr k° smo razčistili posamezne opredelitve vem°V~ \er °^seS dejavnosti zanje, obenem pa na ° Ze ie’ katere izražajo investitorji, se vrnimo GradisuVn° vprc^anie dejavnosti inženiringa v sJ^0Sed.anji Poizkusi te dejavnosti pri nas so le io oTl' vkljub temu da se zavedamo nujnosti, da silr k(,,uztruno uvedemo in jo uporabimo kot noji Posameznih akcij, tako doma kot tudi v tujini. el0l,0.l'}o uslugo, ki je potrebna za izpeljavo komi >,Vv]bcije, to je »ključ v roke« v smislu za-ql ° obligacijah, torej inženiringa in izvedbe. Pravi)6k usluge se prične že pri organiziranju, pri-rutov ‘T/ j /,tiw investicijskih programskih elubo-tehni' “““'M* se pri organiziranju in izdelavi upraJlm l°kumentacije skupaj s pridobitvijo lil,,,,.. . "i inšpekcijskih dovoljenj in končno za-mn(J,ZV<‘dho Investicije. Ta izvedba pa se v no-oi,,!, P.r.l™.erih ne omeji le na izvedbo gradbe-pmv i, !mkin det, temveč zahteva tudi nakup na-obrata, °preme' ,er izročitev zgrajenega objekta v godbi i“nje' V določenih primerih je lahko v pa-Potreh °k°vorjena tudi usposobitev kadrov, ki so objekt>U Z° pr°lzvodnjo, oziroma za izkoriščanje investil ■■ k‘! Zagotovitev drugih potreb v zvezi z jočji, t. po' Nadzor inženiringa nad delom sodelu-Zen i °°Perantov in dobaviteljev je pri tem obve-stitoriev 6 nuzadnje moramo upoštevati želje inve-Posin,. . P" organiziranju ekonomsko-finančnih Dei 6r sodelovanje pri njih. neotnpi "°S- luteniringa v Gradisu je praktično Po vn ,m ln, ve,iko !eh Postov že opravljamo tako organih6"* TOZD’ kot v birojih s tem, da se z doma rj° ,e,vnte dela ne moremo pohvaliti niti Sam 6 >nuni Pa pred investitorji. ieniriJ!, °'gantzacija in »legalno« vključevanje in-njega pričakuj^* le odvisna od tega, kaj od ran/7? Je Ma iniciativa Biroja za projekti-. n°s, tj lana, da je razširil svojo temeljno dejav-ProvmJJJPr‘pr?vljanje in izpeljavo investicijsko Pletne in nao8> na zbiranje ter predajo kom- J Ke izgradnje .....—"----- J daleč'n!!r 16-° le del dejavnosti inženiringa, investitorjemn°Sti’ W/> nafc Podjetje lahko ^ilo ni'!!!,enonJrazširitve dejavnosti inženirin Dsss nUA y 9 Ppradis organizirati ali v o, is, v ‘ iclelek za inžpnirinn /1/1 'Tzr ^ /OZD. - - o učinkovitosti, pregledu trga in možnos koriščanja prednosti, ki jo imamo organizirani v Gl P Gradis je najslabša zadnja varianta —inženiring oddelki po posameznih TOZD. Oddelek za inženiring na DSSS bi predstavljal verjetno le nekakšno ime za dejavnosti, ki bi se vršile po posameznih TOZD in s tem ne bi dosegli zaželenega učinka. Obseg de! namreč zahteva organiziranje močne strokovne službe, to je močno zasedbo oddelka. Najprimernejša oblika organizacije dejavnosti inženiringa bi bila samostojni TOZD, ki bi bil nosilec nudenja popolnih uslug investitorju, ter pobudnik akcij G1P Gradisa doma in v tujini. V tem TOZD bi dohodkovno 'sodelovali zainteresirani TOZD podjetja v posameznih akcijah in tako omogočili izpeljavo investicije res v smislu »ključ v roke«. Na nas samih je zakaj se odločimo. Vendar z odločitvijo ne smemo odlašati, saj nanjo investitorji ne bodo čakali. Franc Pavlič Franc PAVLIČ, delovodja, rojen 4. 9.1930. Pri Gradisu je začel delati septembra 1956. Zaradi vestnega in dobrega dela je bil poslan v delovodsko šolo, katero je uspešno končal leta 1956. Ves čas svoje zaposlitve je imel izreden posluh za interese enote in podjetja, saj je bil pogosto na delu na terenu (avtocesta Ljubljana—Zagreb) in izgradnja porušenega Skopja. Na območju regije je uspešno vodil zahtevna opravila pri stanovanjski, industrijski in cestni gradnji. Med njegove najuspešnejše izvršene naloge spada izgradnja veleblagovnice Nama v Ravnah, ki je bila zgrajena v 8 mesecih in je TOZD pri tem objektu dosegla izredne reference. Tudi sedaj uspešno vodi dela pri zelo zahtevnem industrijskem objektu Kovačnica za Železarno Ravne. Med svojo zaposlitvijo je bil aktiven družbenopolitičen delavec v enoti. Za zaslugo pri uspešni izgradnji Skopja je leta 1946 prejet Red dela. Leopold Pepelnik Leopold PEPELNIK, delovodja, rojen 11. 11. 1925. Pri Gradisu je zaposlen od 11: 7. 1956dalje. Opravlja dela na zelo strokovno odgovornih objektih. Dela z velikim čutom odgovornost vestno in ažurno. Vse do sedaj je vedno polagal vso pozornost na odnos med podrejenimi in nadrejenimi, posebno pa še o pravilnem nacionalnem odnosu do delavcev. Pri organiziranju dela na gradbiščih polaga veliko pozornosti za varno delovno okolje delavca. Na vseh gradbiščih je z dobro organizacijo in o samoiniciativnostjo prispeval k večji produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Veliko objektov je bilo zgrajenih v Ljubljani, kakor tudi v Sloveniji, kjer je delo vodil tov. Pepelnik. Naj omenimo samo nekatere (AMZ, hotel Slon, Mirna). Sedaj že od leta 1975 dalje vodi dela pri izgradnji naše prve jedrske centrale v Krškem. Delavce vzgaja v samoupravnem socialističnem duhu in jih navaja na skrbno in gospodarno uporabo materiala. Večkrat je bil izvoljen v organe samoupravljanja v katerih vseskozi aktivno sodeluje. III. nagrade Jože Berlinger Jože BERLINGER, gradbeni tehnik, rojen 11. 11:1932. Pri Gradisu je zaposlen od 3. 10. 1969 dalje. Začel je na gradbišču TE Šoštanj. V letu 1969 je doživel hudo prometno nesrečp, zaradi katere je postal invalid Ul. stopnje. Še v času dolgotrajnega zdravljenja je Berlinger Jože vzdrževal neposredne stike s svojimi sodelavci in se seznanjal z delom in problemi kolektiva, katerega je moral zapustiti proti svoji volji. Zaradi izredne volje do življenja in dela je imenovanemu uspelo pomagati težke posledice nesreče in se vključiti ponovno v našem kolektivu. Kot izkušen in vesten delavec je pri izgradnji Elektrarne Šoštanj 1 V. prevzel celotni obračun del. Odgovorno in zahtevno nalogo je opravil vzorno in kvalitetno. Po končani izgradnji je prevzel v TOZD GE Celje opravila vodje tehnično-obračunske službe, katera opravlja še danes. Njegovo delo je vestno in opravljeno z odgovor-.nostjo. Zaradi nadpoprečnilt moralno-političnih kvalitet je bil v letu 1977 izvoljen za sekretarja osnovne organizacije ZK. Tako kot pri strokovnem delu, je tudi na tem področju njegovo delo od- govorno in prežeto s tistimi moralnimi kvalitetami, zaradi katerih je Berlinger Jože cenjen v vsem času svojega delovanja v našem kolektivu. Berlinger Jože je dokazal, da tudi najhujša nesreča ne more odvrniti človeka od njegovih plemenitih ciljev in ustvarjalnosti. Celjska TOZD našega Gradisa se je v zadnjih letih razvila v enakopravnega partnerja oziroma konkurenta drugim večjim delovnim organizacijam v gradbeništvu na celjskem območju. Kako vam je v Celju uspelo da v vsej naglici pridobivanja večjih gradenj, v borbi s prekratkimi roki in drugim ne pozabite na dobrobit delavca in tako v Gradisu pravzaprav najbolj poskrbite za nastanitev svojih delavcev? V V naši temeljni organizaciji združenega dela smo se zavedali in se zavedamo, da je pogoj dobrega, učinkovitejšega poslovanja tudi raven družbenega standarda vsakega našega delavca. V svojem izvajanju se želim opredeliti na vaše postavljeno vprašanje, kako nam je v Celju uspelo, da v vsej naglici pridobivanja večjih gradenj, v borbi s prekratkimi roki in drugimi ne pozabimo na dobrobit našega delavca in tako v Gradisu pravzaprav najbolj poskrbeli za nastanitev svojih delav cev. V pripravah srednjeročnega gospodarskega načrta za obdobje 1975—1980 so se oblikovala jasna stališča na zborih delavcev, samoupravnih delovnih skupinah samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah, da se morejo do leta 1978 vsi naši delavci preseliti iz barak v samska domova načrtovana in zgrajena povsem v skladu Z družbenim dogovorom o minimalnih standardih gradbenih delavcev. Samo delavec, ki je pri delu zbran in zadovoljen lahko dosega polno storilnost, pogoj za tak položaj so med drugimi urejeni življenjski pogoji. Osnovni cilj vsakega človeka je primerno bivališče, stanovanje. Vsako drugačno reševanje ne kaže samo nepravilnega odnosa take politike, ampak v nasprotju z osnovnimi cilju jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Sestavljen je bil program izgradnje samskih domov od komisije delavskega sveta za standard in rekreacijo ter od izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata GIP Gradis Celje. Pri tako veliki zastavljeni nalogi se niakor ni zapostavljalo pri planiranju in odobravanju posojil individualnim graditeljem, seveda vse v skladu s tozadevnim pravilnikom. Zavedajoč se takšnega obsežnega programa je zahtevala tudi maksimalno sredstev. Uporabila so se vsa finančna sredstva od prispevka, ki so zbrana od izplačanih bruto osebnih dohodkov, ki so na razpolago tozdu, sredstva iz sklada skupne porabe ter bančna sredstva — krediti. Iz naslednjih številk — podatkov bo razvidno v kakšni višini in času so bila uporabljena sredstva za izgradnjo dveh samskih domov, posojila za individualno gradnjo ter za nakup družbenih stanovanj. Od 7 % uspeha, ki ga zbiramo od izplačanih bruto osebnih dohodkov leta 1976 leta 1977 leta 1978 ocena leta 1979 plan leta 1980 1.580.000 din 1.137.000 din 1.458.000 din 1.834.000 din 2.100.000 din Od tega so bila odobrena sredstva za posojilo za individualno gradnjo stanovanjskih hiš leta 1976 70.000 din leta 1977 147.000 din leta 1978 80.000 din Za nakup družbenih stanovanj je bilo vloženih lastnih sredstev, leta 1976 767.000 din leta 19,7 29.000 din V vseh teh letih smo vezali sredstva iz sklada skupne porabe pri banki za najetje kreditov, leta 1976 2,200.000 din leta 1977 1 920.000 din leta 1978 1,860.000 din 5,980.000 din V letu 1977 smo zgradili samski dom v Velenju v vrednosti 11,829.099 din —lastni depozit in kredit banke. V letu 1979 nameravamo dobiti kredita 8,400.000 din in v letu 1980 9,000.000 din, vezava je 50 %. To je posojilo za samski dom v Celju. Z uporabljenimi sredstvi smo si zgradili dva samska domova in to v Velenju z 367 ležišči in v Celju z 275 ležišči, skupaj torej 672 postelj. V že Zgrajenem samskem domu v letu 1968 145 ležišč, tako da razpolagamo skupaj v celoti z 786 težišči, kar nam v celoti zadošča za sedanji stalež zaposlenih delavcev. V barakah nimamo več naših delavcev, razen seveda na dislociranih gradbiščih, urejenih naseljih kot je Ljubljana, Novo mesto. Za stanje kakšno imamo je bilo potrebno se marsičemu odpovedati, da smo lahko uporabili sredstva iz sklada skupne porabe, vendar z letom 1980 bo poravnano —plačano vse, razen seveda plačila anuitet za najeti bančni kredit. Mislim, da sem s tem kratkim člankom le prikazal vse napore in samoodpovedovanje sredstev, vendar vse v cilju, da si ustvarimo primerni stanovanjski standard, ki ga sedaj imamo v skladu s srednjeročnim programom. Jože Gašperšič Jože GAŠPERŠIČ, višji gradbeni tehnik, rojen dne 8. 3. 1921. Pri Gradisu je zaposlen od 1. 8. 1972 dalje. Gradisova nagrada se mu dodeljuje za izredne uspehe pri organiziranju vodenju del v tujini, zlasti v letih 1977—1979. Uspehi so vidni v stalnem porastu produktivnosti, organiziranosti in številčnem kadrovskem sestavu TOZD. Z doslednim izvajanjem predpisov iz varstva pri delu in skrbi za zaposlene delavce, kar se odraža v nizkem procentu bolniškega staleža (približno 1 %) in minimalne& številu nesreč pri delu (od I. do Vlil. 1979—5' primeri). Tov. Gašperšič je tudi pobudnik družbenop ^ lične aktivnosti v TOZD Frankfurt, kakor ,l“. , širšem področju ZRN med zdomci, saj je kot goletni predsednik Kulturno prosvetnega drltS^_ Sava prejel vrsto pohval naših konzularnih Pr stavništev. Organizirana prehrana in ustrezna stanitev ter druga vprašanja standarda zap°sle . delavcev v ZRN TOZD Frankfurt -Main je I gova vskadanja skrb in okupacija. V času, ko so nekatere druge delovne organ'z® cije iz Jugoslavije morale zapuščati zahodno^ vropska gradbišča ste vi in vaša TOZD uspeli da močneje usidrate na območju, kjer vlada 'zr,e. • ni huda konkurenca že med domačimi, nemški gradbenimi firmami. Kateri so bili tisti odlučul faktorji, ki so pomagali da ste še vedno ena m* najuspešnejših TOZD? Posebno se čutim počaščenega ob podelit'1 sokega priznanja »Gradisove nagrade« za op11 Ijeno delo v preteklem obdobju. ,;?I Podeljeno priznanje je hkrati priznanjem 1' delavcem našega TOZDA, prav posebno patlS ■ delavcem, ki so skupaj z menoj kljub neusmu)' ’ dostikrat nekorektni konkurenci uspeli us^ m poslovati tudi r najhujšem obdobju gospod11 krize v ZRN. . S pomočjo naših partnerjev smo se uspeh 0 .. Žati na tem tržišču tudi v obdobju prepovedi / zemanja novih objektov in del. Partnerji so P ^ vilno ocenili naše delo ter nas zaradi našega.^ smatrali za svoje sodelavce in nenadomestljiv c proizvodnji. d„o Vse to nam je uspelo predvsem zaradi u.. . ji kvalitetno opravljenega dela in zaradi discip. J$e, se je zaradi nastale situacije utrjevala, zavedaI da nam bo v prihodnosti lažje se razširiti ‘n P° ti, kakor znova pričeti že zastavljeno delo■ ^ V najtežjem obdobju smo hkrati urejeva ^ f(. samoupravne medsebojne odnose, skrbeh - ,/// kreacijo naših delavcev ter na ta način tal naše bivanje v tujini znosnejše. d0 gt‘ Za podeljeno priznanje Gradisovo p“ zahvalo vsem delavcem našega TOZDA, n nas zavezuje, da bomo tudi v bodoče resu našega celotnega kolektiva, kakor fc skupne interese naše samoupravne socitih'' derativne republike Jugoslavije. Marjan Hočevar j^aijan HOČEVAR, vir. kvalificiran delavec, r°Jen 17.4. 1939. ffi Gradisu je zaposlen od 11. 2. 1958 dalje, str ° °/ P.°J bo ista enota pod njegovim vod-'ako d°Segla letos 80.000 kv. m nosilcev. Prav Podrn~ tOVf-H°čevar Prizadeva na samoupravne če v ar C]u; Glede na to prizadevanje je bil tov. Ho-nov žeckrat član različnih samoupravnih orga-delilev rTT° k6 ^an komisije za proizvodnjo in *et. Kak!?"! d®lu,Pr' pfadisu vztrajate več kot 20 v»s danes veže ^ V°* va*e8a °l,rata 'n kaj feb°uaZ>C,0nem, š,olan!u sem se leta 1958 dne 11. n‘h poih,; ‘!,i>oslU v GRADIS-u (Obratu gradbe-d°deljen v kOVJ- P? Poklicu ključavničar sem bil Mladenič „'!-e,lan'^no delavnico, kjer sem že kot °Pravlia,j čredno vzdušje in mi ni bilo težko A/aš ohmr6 in/čiji <•>• nas z našo pomočjo in z sredstvi vseh naših delavcev. Ali povsod, kjer so ljudje, delo in življenje, tam So tudi uspehi in neuspehi, razočaranja in radosti. V. tč h preteklih letih sem sodeloval tudi pri našem samoupravnem delu. Bil sem član raznih komisij in tudi član DS podjetja. Kljub bogati gradbeni Gradisovi preteklosti, je pred.menoj še veliko dela, predno bom zapustil ta naš veliki delovni kolektiv. Za mene pa je Gradisova nagrada veliko priznanje in pomeni v mojem iivljenu zares lepo doživetje- To priznanje bomznal pri svojem bodočem delu tudi pravilno ceniti. Alojz Zorec Alojz ZOREC, višji inštruktor, rojen 13. 6.1931. Pri Gradisu je zaposlen od 22. 8. 1953 dalje, 1 Delal je skoraj na vseh gradbiščih TOZD Maribor. Vodil tesarska dela širom Slovenije ter v tujini. V času svoje zaposlitve se je ob delu nenehno izpopolnjeval, saj si je med drugim ob delu pridobi! izobrazbo gradbenega delovodje in kasneje še inštruktorja tesarskih učencev s pedagoškim in andragoškim izpitom. Ogromne zasluge gre tov. Zorec pripisati na njegovo strokovno delo s številnimi generacijami učencev tesarske stroke, ki so si pod, njegovim vodstvom pridobili solidno strokovno znanje. Ni pa samo njihov strokovni vodja, temveč tudi vzgojitelj, predvsem tovariš, ki zna mlade pritegniti s'svojim vzornim delom in odnosom in jim pomagati, kadar ga potrebujejo, to pa ne le ob delu, temveč mnogokrat tudi v svojem prostem času. ■ V plodnih letih njegovega delovanja smo ga ob strokovno visokem znaju in nenehnem prizadevanju za delovne uspehe srečevali tudi v številnih pomembnih funkcijah. Med drugim je v preteklih letih opravljal funkcijo člana delavskega sveta delovne organizacije, predsednika delavskega sveta temeljne organizacije GE Maribor, predsednika sindikalnega odbora v Gradisu, sekretarja OOZK TOZD in konference temeljnih organizacij na Mariborskem področju ter člana republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Še vedno je močno aktiven.na družbeno-političnem področju, saj tre-nCitnO opravlja številne funkcije. Je čian komisije zainventivno dejavnost v TOZD član delegacije SIS za izobraževanje, član sekretariata OOZK ter predsednik Upravnega odbora Centra za izobraževanje. Poleg vsega pa se aktivno udejstvuje še v svoji krajevni skupnosti Limbuš — Pekre. Zaradi svojih vrlin je bil tov. Zorec imenovan tudi za delegata IX. kongresa ZKS. Ena poglavitnih nalog v naši družbi je bila že vseskozi izobraževanje mladih: Če bomo naše bodoče samoupravljalce vzgajali že od malega v naprednem duhu, nam ne bo treba biti v skrbeh za bodočnost naše družbe. Katere najpomembnejše naloge ima po vašem mnenju danes izobraževanje v našem Gradisu? Menim, da je razširitev in poglobitev človekovega znanja ena izmed najpomembnejših in družbenopolitičnih odnosov v OZD. Že od nekdaj se je človek boril z mislijo, kako izboljšati, razviti to, kar je že dosegel. Temu načelu se človek ni in se ne bo nikoli odrekel. Eni najpomembnejših elementov, ki posegajo v sistem izobraževanja in ki jih prili-kom planiranja in načrtovanja naših nalog v sistemu izobraževanja ne smemo pozabiti so tile: — hiter razvoj tehnike ir znanosti nenehno povzroča spremembe v družbenoekonomskem interesu podjetja, — nova delovna mesta nastajajo tako hitro, kakor hitro raste sodobna tehnologija, povpraševanje po delu in zato se pojavlja čedalje manjše število mladih ljudi, ki išče zaposlitev v. gradbeništvu vse skupaj pa vodi k neracionalni zaposlitvi delavcev, — število učencev v gospodarstvu v nekaterih panogah nenehno narašča, v druge — sem sodi predvsem gradbeništvo pa se mladina težko odtoči za. izučitev profilov poklicev kot so zidar, tesar in železokrivec, — stroški izobraževanja nenehno rastejo in potrebno bo iskati nove vire in načine financiranja, ki bodo omogočili nemoten razvoj izobraževanja gradbenih delavcev, —- potrebno bo prilagajanje šolskih sistemov Zakona usmerjenega šolstva v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah z dejanskimi potrebami v združenem delu. Ena poglavitnih nalog je prav gotovo, da se še naprej in dosledneje prizadevamo vključiti izobraževanje v razvojen načrte, tako srednjeročne kakor dolgoročne. Brez tega ne bomo morali uveljavljati novih samoupravnih in družbenoekonomskih interesov, a le to je pot po kateri lahko delavci vplivajo na vsebino, obseg in trajanja programov teh dejavnosti. Pomembna naloga je prav gotov obli-kovanje vzgojnoizobraževalnih programov in pr-dogoško didaktičnih pripomočkov in srestev la izobraževanje. Potrebno se bo tudi v najkrajšem času izreči za število usmeritev in smeri izobraževanja, kajti šele na ta način bo možno oblikovati mrežo šol in zahtev v Zakonu usmerjenega izobraževanja za določene profile poklicev. Lahko trat: mo, da te presegamo težnje, da bi izobraževal1 samo le ozke profile poklica. Vse bolj prebira spoznanja, da je izobraževanja in usposabljanje za ozke profile poklicev ni v celoti vsklajeno z zahtevami prihodnosti, z razvojem tehnologije, samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, s potre■ bami OZD. Vse premalo pozornosti se posveta izobraževanju odraslih ob delu kot eni svojevrstni obliki izobraževanja. Podpirati in nuditi pomot moramo vsem tistim, ki se po pridobitvi strokovnega znanja za določeno delo, naloge in opravila v delovnem procesu na temelju pridobivanja znanj0’ vključujejo v delo ter se ponovno vračajo v izobraževalni proces iz dela, oziroma se vključujejo vanj oli delu z uspešno pomočjo in dogovorom Z O™ in tako skrbijo za neposredno povezovanje teortJe in prakse v združenem delu. Pri sestavi vzgojnoizobraževalnih programov ne smemo zaobjeti le znanj za konkretno del, temvf. tudi znanja, ki so potrebna za razumevanje širši sklopov delovnega procesa, razvoja moderne tehnologije, zanstvenih dosežkov in samoupravni družbeno ekonomskih odnosov. Prav takšnja zna' nja so namreč stvarna podlaga zato, da bi se vsa posameznik lahko ustvarjalno vključil v upravlja nje nalog in opravil, v uveljavljanje naprednejša in modernejšega, v procesu dogovarjanja ter v na jrazličnejše oblike sprejemanja odločitev v samo0' pravno in družbeno politično udejstvovanje. v Vseh teh vprašanj ne bo mogoče rešiti kar ce. noč s problemi se bomo gotovo še srečevali p° sebno tam, kjer se v reševanje vseh vprašanj h bodo dovolj vključevali vsi subjektivni dejavnik^ Zato je pred vsem pri vzgoji mladih potrebno nujh. nameniti veliko skrbi delu v delegacijah, siirn.°x. pravnih organovin seveda tudi v družbeno poh'1 nih organizacijah — sindikat, mladina in Zb' ^ Gre nam za dosledno uveljavljanje sooasfl0i0 samoupravnih družbeno političnih in družbep ekonomskih odnosov ter pedagoško teoretik naporov, ki morajo biti vpeti v procesu izobr0~ vanja in usposabljanja kadrov, ki bodo nosila zvoja podjetja na začetku v Zakonu usmerjeneg izobraževanja naslednjega desetletja. ( Prav sedaj smo v obdobju, ko se vršijo razp' in posvetovanja o uvajanju in sprejemanju z‘‘k° usmerjenega izobraževanja. V teh razpravah 1 ramo biti vedno v polni meri prisotni, da bom0 dosegli to kar potrebujemo predvsem naslad'" ^ — usmerjanje v področje oz. panogo ne sa'n — praktični del pouka se naj prenese v del°vr organizacije ^ j- štipendijska politika naj bo taka, kj ■ vzpodbujala k nadaljevanju šolanja najsposobt ših dijakov . . jo — vse izobraževalne ustanove —šole naj " ■ tesno povezane z razvojnim programom v org zaciji združenega dela.