poštnina PLAČANA v gotovini
Leto XIV. Štev. 247
TELEFON
POSLOVALNICA
TRLEFON
UREDNIŠTVA:	25-C7
U ° R A V E: 25—67 In 28-67 CELJE. Prešernova 3. tel. 280 LJUBLJANA:	46-91
Maribor, sreda 30. oktobra 1940
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN? 11.409
Cena
din 1.—
Sunek usmerjen proti Solunu 1
Po italijanskih in grških poročilih se boji med obema vojskama šele razvijajo - Poročila iz nevtralnih virov pa poročajo o vdoru italijanskih čet proti Florini — Angleška letala so napadla Dodekanez — Turčija se glede svojega nadaljnjega stališča še ni odločila
CARIGRAD, 30. oktobra. CBS. O BOJIH MED ITALIJANI IN GRKI DOSLEJ IZ DOBLJENIH VESTI ŠE NI BILO MOGOČE USTVARITI JASNE SODBE. GOTOVO JE, DA SLABO VREME OVIRA OBOJESTRANSKE, ZLASTI
letalske operacije, prav takotudi niso zanesljive vesti, ki poročajo o angleški pomoči, angleži sami o tem ne izdajajo nobenih uradnih poročil.
Obojna vojna poročila
VČERAJŠNJE ITALIJANSKO PORO- gibanjih v Albaniji, posebno v okraju ČILO	Kurvelles ter Santi Ouaranti.
NEKJE V ITALIJI, 30. okt. Stefani.	VESTI IZ NEVTRALNIH VIROV
Včerajšnje poročilo -italijanske oborožene, LONDON, 30. okt. Reuter. Nevtralni sile pravi, da so Italijanske čete zgodaj poročevalci pravijo, da so grške čete od-ziutraj prestopile grško mejo in predrle bile italijanski napad na neko vas blizu “a več krajih na sovražno ozemlje. Na-[ jugoslovanske meje. Pri tem je bilo 20 Predovanje se nadaljuje. Letala so kljub mrtvih in 60 ranjenih. Iste vesti tudi pra-slabemu vremenu bombardirala vojaške vijo, da je nastalo med južnimi Albanci °bjekte. Zadeti so bili keji in železniška gibanje. Neki ameriški poročevalec iz Fi-P°staja v Patrasu, kjer je nastalo več rane javlja, da so italijanske čete napre-Požarov. V Korintskem prekopu je bilo dovale z motoriziranimi edinicami v sme-zadetih več pomorskih naprav v posameznih oporiščih, poškodovano je bilo tudi letališče Tatoi blizu Aten. Vsa letala se vrnila.
VČERAJŠNJE GRŠKO ROROČILO
ATENE, 30. akt. A. AG. Vrhovno poveljstvo grške vojske javlja v svojem ol. komunikeju, da so sovražne čete v nekaj Sklepati je bilo, da napadajo italijanske valovih napadle grške postojanke na se- čete v smeri proti FIorlnl. Streljanie je verni meji. Grške čete so trdno vztrajale bilo čuti v vseh krajih na grsko-itahjanski na svojih pozicijah. Sovražna letala so k‘er *> P«#>JvaIci opazili nad gr-bombardirala nekaj vojaških objektov, ne škim ozemljem tudi vec letal, ne da bi da bi dosegla kake uspehe. Med civilnim	® dognati, ali so italijanska ali
Prebivalstvom je bilo gotovo število žr- Srška. Obmejni promet med Albanijo in
nih 20 angleških pilotov, ki so bili doslej v koncentracijskem taborišču, ker so pri poletih nad sovražnika zašli v grško ozračje. Le-ti, nekaj Američanov ter drugih bodo sestavili internacionalno brigado. Po vsej Grčiji se zbirajo prostovoljci za internacionalno brigado.
RIM, 30. akt. CBS. Grška obrambna črta vzhodno od Korče je včeraj padla po 30 urnem boju. Italijanskim četam se je posrečil sunek proti Solunu. Govori se, da je prišlo do pomorske bitke med italijanskimi in britanskimi ladjami pri Krfu. Uradno pa teh vesti ne potrjujejo. Javljajo samo, da so bili napadeni doki v Patrasu in pomorska baza v Prevesi. ANGLEŠKA POMOČ GRKOM LONDON, 30. okt. Reuter. Prva uradno objavljena angleška pomoč Grčiji je bil včerajšnji napad na letališče in garnizijo Maltesana na otoku Stampelia v Dodekanezu. Posledica so bile strašne ri proti Solunu. V Atenah je bilo izpušče- eksplozije.
V Bitolju se sliši stresanje
BITOLJ, 30. okt. AA. Dopisnik »Vremena« javlja, da je bilo v Bitolju čuti močno streljanje onstran grške meje.
tev.
V	PATRASU: 48 MRTVIH
ATENE, 30. okt. A. Ag. Pretekla noč je bila v Atenah mirna. Prebivalstvo je prirejalo navdušene manifestacije četam, ki odhajale na bojišč«. Tudi v Patrasu, ki je imel včeraj svoj prvi ognjeni krst, ni bilo opaziti panike. Bombe so ubile 48 oseb, večje število pa ranile.
DANAŠNJA GRŠKA POROČILA
ATENE, 30. okt. Reuter. Četrto grško
Bitoljem je normalen, avtobus, ki vozi v Korčo, vzdržuje v redu poštni in drug promet.
BEOGRAD, 30. akt. Reuter. Dopisnik
Kaj očitajo Italijani Grčiji
RIM, 30. okt. Stefani. Zadnji dogodki
»Politike« javlja z grške meje, da se je v teku noči med 28. in 29. slišalo streljanje topov v vaseh v bližini jugoslovanske meje. V Albaniji sneži ter je zelo slabo vreme z meglo, ki onemogoča delovanje letalstva. Grške čete se branijo tudi na obaH Prespanskega Jezera ter se stalno sliši streljanje.
PREKINITEV PROMETA Z GRČIJO DJEVDJELIJA, 30. okt. AA. Dopisnik »Politike« javlja, da so grška oblastva ukinila ves promet k Djevdjellji. Zadnji vlak je odpeljal proti Djevdjeliji 28. oktobra ponoči.
vttt
v Grčiji so posledica dejstev, da je bila Grčija ves čas pod angleškim vplivom. V zadnjem času so se kopičile v Grčiji ogromne količine pogonskih sredstev, ki
poročilo pravi, da je položaj na meji ne- so bile tajno namenjene angleški vojni
[spremenjen. Italijani poizkušajo s pehoto ‘n topništvom vdreti v Epir. Situacija v zahodni Makedoniji je neizpremenjena.
ATENE, 30. okt. A. AG. Položaj ob meji črtajo v naslednjih obrisih: proti Albaniji ima Grška dve obrambni coni.
V	va teče na črti Parga—Janina—Kasto-fia—Elorina, druga na črti Košani—Ede-;sa. Pri Florini je došlo do spopada med 'lalijansklm in grškim topništvom. Grške jtete so izpraznile nekaj prednjih pošto-*ank in se umaknile na prvo obrambno crto. Mnenja so, da Je glavni Italijanski Pritisk usmerjen proti Solunu, kamor naj !?' se z zasedbo Florlne odprla pot po *®leznlšk| progi. Florina je bila ponovno bombardirana od letal. Pred Solunom ie Usidrana večina grških vojnih ladij.
ATENE, 30. okt. A. Ag. Službeno spo-
mornaricl. Grške ladje, manjši brodovi in celo ribiški čolni so bili v službi angleškega vojnega ladjevja, prav tako grška letala, ki so stalno obveščala Angleže o manevriranju italijanskih vojnih ladij v Sosednih vodah. Italija je dolgo verovala, da se bo Grčija spametovala, z diplomatskimi koraki se je prizadevala vzpostaviti pravo nevtralno stanje. Ko je italijanski poslanik izročil noto, so Atene dejansko pokazale nekak odpor in padle
v angleško nastavljeno past. Pri rodno je
tedaj, da mora zdaj nositi odgovornost za svoje postopanje pred svetovnim mnenjem.«
MILANO, 30. okt. Stefani. Britanski tisk ne skriva bojazni zaradi razvoja akcij v Sredozemlju in splošnega položaja v svetu sploh. Italija je zadala Veliki Britaniji že težke lekcije. Nedavni članek v londonskih listih, ki napoveduje Angležem rešitev le, če preidejo v protiofenzivo, komentira »Popolo d’ Italia« s »primerom onega zdravnika, ki na smrt bolnemu pacientu sugerira, naj vstane s postelje in brez vsake pomoči gre sam v grob«.
Nemci o postopanju Grčije
BERLIN, 30. okt. Nemški tisk obširno piše o grško-italijanskem spopadu in pravi, da vsaka država, ki veže svojo usodo na Veliko Britanijo, mora prej ali slej spoznati, da leze v propast. Listi našte-
generalnega štaba poroča, da so v■ vajo Vse države, ki so zaradi tega trpele. °či med 28. in 29. t. m. bili le redki spo-, »Tudi 1917. je Anglija potegnila Grčijo v adi na meji. Včeraj je vrgel sovražnik ogenj na Balkanu, podobno jo je nagnala "a fronto večje oddelke, ki jim je poma- 1920 v boj proti Turkom. 2e tedaj bi *ala lahka in težka artilerija. Premikanja morala Grčija spoznati, da Anglija izko-®slh čet se razvijajo po določenem na-jrišča manjše sile le kot šahovske figure j‘u- V zahodni Makedoniji ni bilo nobe- Atenska vlada ni razumela izjav Musso-" izprememb. V teku dne je bito več pinija, ki jo je svaril. Angleži hočejo rialih zračnih akcij sovražnika.	I praviti iz Grčije drugo Norveško, zato
. ATENE, 30. akt, A. Ag. Sinoči ob 22. so hoteli biti zdaj hitrejši kot so bili v 6 bil dan znak za alarm. Alarm je trajal aprilu. Londonske »Times« so še nedav-
0	minut.	no naglašale. da lahko postane Solun
ANGLEŠKE OPERACIJE	ključ obrambe Bližnjega vzhoda. Musso-
ATENE. 30. okt. Reuter. Vesti, ki jih lini je pa angleško propagando prehitel, ^adno ne potrjujejo, pravijo, da so an- njegova nota je jasno izrazila odločnost 8leš!fe zased!e Krf ter Kreto, Nev- Italije. Zaman je poizkus, vreči krivdo *ralnl poročevalci vedo poročati tudi o za grško krizo na Italijo. Angleške ob-
ljube, da bodo Grkom pomagali, so dokaz, da je Churchill tvorec komedije, ki je prisilila Mussolinija k intervenciji. Angleži so že ves čas trdili, da se vojna ne bo odločila ob Kanalu, nego drugod. Jasno je. da so pri tem mislili tudi na Grčijo.«
MADŽARSKI	.TARJI
BUDIMPEŠTA, 30. oktobra. Stefani. Madžarski listi objavljajo še dalje komentarje v zvozi z italijansko akcijo v Grčiji ter ugotavljajo, da je angleška sebičnost vrgla Grčijo v katastrofo.
NEMŠKO-ŠVEDSKO PRIJATELJSTVO
BERLIN, 30. oktobra. DNB. švedski raziskovalec Sven Hedin je imel v nem-ško-švedslcem združenju predavanje, v ka. terein je naglašal prijateljstvo mfcd obe-1 ma državama. Navzoči so bili tudi civilni1 in vojaški dostojansveniki oblastev. 1
Po Grčiji močan udarec k Suezu
RIM, 30. okt. Stefani. Italijanski tisk naglaša, da imajo zadnji sestanki med Hitlerjem, Petainom in Mussolinijem velik pomen. Dogodki v Grčiji pa pričajo, da bo Velika Britanija zadeta na svojem najobčutljivejšem mestu. »Grčija je bila zadnje zatočišče angleškega vpliva, z odstranitvijo Anglije s tega ozemlja bo lahko zadan močan udarec na življenjske točke britskega imperija v Sredozemlju, evropska celina pa povezana z afriško v novem redu sli osi. .Grčija je od prvih dni neodvisnosti videla v Veliki Britaniji svojega gospodarja in je storila vse, kar je bito v korist bankirjem In lastnikom paroplovnih družb v Cityju. Grki so zaupali v Anglijo celo takrat, ko so angleške garancije drugi odklanjali. Tako je postala .Grčija angleški agent v Sredozemlju, zato je v diplomatskem okviru ni bilo več mogoče trpeti. Italija je segla po zadnjih akcijah.«
Turčija se še ni odločila
CARIGRAD, 30. okt. DNB. Turški par. lament, ki je zasedal v Ankari, še ni zavzel definitivnega stališča k novim dogodkom. Prva značilnejša izjava je izšla danes v uvodnem članku »Ulus«, k) izraža grškemu narodu vse simpatije turške ga naroda ter naglaša principe turške politike, ostati čim dalje izven vojne, braniti pa v vsakem primeru svoje lastne meje in neodvisnost, če bi bila država napadena.
CARIGRAD, 30. okt. Reuter. Angleiki veleposlanik sir Knatchbull je konferiral z zunanjim ministrom Saradžoglom. Tur. čija se še ni odločila, vendar pa se misli, da b0 ostala Turčija ob strani, ker je obvezana pomagati Grčiji samo po navodilih Balkanskega pakta, ki pravi, da morajo Turki pomagati Grčiji, če bi slednjo na. padli Bolgari.
GRŠKI POSLANIK PRI VIŠINSKEM
MOSKVA, 30. okt. Grški poslanik Dia-mantopolis je obiskal včeraj sovjetski ko. misarlat za zunanje zadeve, kjer je imel daljše posvetovanje s pomočnikom Višinskim.
Norveški piloti v Kanadi
TORONTO, 30. okt. Reuter. Kanadska vlada Je ustanovila tovarno za izdelova. nje 250 kg težkih bomb. Na leto jih bo izdelala 100.000. Norveška vlada pa je kupila v USA 36 lovskih letal, s katerimi bodo vežbali Norvežane v Kanadi.
PRIHOD ANGLEŠKIH LADIJ V GIBRALTAR
GIBRALTAR, 30. oktobra. CBS. Štirinajst angleških vojnih ladij je priplulo v ponedeljek ponoči iz vzhodnega Sredozemlja v Gibraltar.
BRAZILIJA PROTI JAPONCEM
RIO DE JANEIRO, 30. okt. CBS. Vlada zvezne države Šao Paolo je zaprla 75 japonskih šol ler jim zaplenila premoženje.
MUSSOLINIJEV DAR ŠPANCEM
MADRID, 30. oktobra. DNB, Italijanski poslanik je izročil po Mussolinijevem nalogu zunanjemu ministru Sunerju 50.000 pezet kot pomoč poplavljencem v severni Kataloniji.
Letalska aktivnost kljub slabemu
Nemška letala so včeraj in tekom noči izvršila zopet vrsto napadov na Anglijo, Angleži pa poročajo, da so tudi njihova letala v tem času napadala razne nemške kraje Boji med Italijani in Angleži
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 30. oikt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemške letalske eskadrile so tudi včeraj nadaljevale z napadi in maščevalnimi poleti na angleško prestolnico ter industrijska podjetja v južni Angliji. Posebno težki zadetki so poškodovali važne Industrijske naprave pri Brooklandu, Standhonu, Clactonu in Aftonu. V južni Angliji so bila uspešno bombardirana taborišča čet. Pri napadu na neki konvoj je bila zadeta ena patrol-na ladja v sredino tako težko, da se je takoj nagnila v stran in obtičala. Ponoči so naši težki letalski oddelki v ojačeni meri napadali London in povzročili tam težke požare. Razen tega so bile uspešno bombardirane tovarne v Birminghamu, Coventryju in v pristanišču Liverpoola ter več letališč v Angliji. Nemške patrol-ne ladje so s preciznim ognjem odbite napad sovražnikovih letal, ki so metala torpeda. Torpeda, ki jih je sovražnik metal, so zgrešila cilj. Napad sovražnikovih letal preteklo noč nad Nemčijo je imel slab učinek. V posameznih krajih je sovražnik bombardiral mesta in poškodoval hiše, več meščanov pa je bilo ubitih in ranjenih. V nekem mestu severne Nemčije je bila poškodovana kurilnica
neke tovarne, vendar pa ni bila povzročena večja škoda in delo v tovarni ni resno ovirano. Sovražnik je včeraj izgubil 10 letal, od katerih je eno zbilo protiletalsko topništvo. Osem naših letal se ni vrnilo. Od začetka vojne so zbile oborožene sile nemške vojne mornarice 116 sovražnikovih letal, od katerih so jih 26 zbila nemška vodna letala, devetdeset pa ladijsko topništvo. Pri prvem napadu na veliko in močno zaščiteno britansko ladjo »Empress of Britin« se je odlikovalo posebno moštvo nemškega bojnega letala pod poveljstvom poročnika Jopeja.
DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 30. oktobra. DNB. V noči med torkom in sredo so nemška letala napadla sploh kakšna bomba na češkomo-je sodelovalo več sto letal.
NEMCI DEMANTIRAJO BERLIN, 30. oktobra DNB. Angleži trde, da so v noči od 27. na 28. t. m. z uspehom bombardirali škodine tovarne na češkem. Uradno zanikajo, da bi ta dan podl^ sploh kakšna bomba na češkomo-ravski protektorat.
NEMCI O NAPADIH NA LADJE BERLIN, 30. oktobra. DNB Zadnje čase so angleške torpedovke večkrat napadle nemške ladje v Severnem morju.
Vsi napadi so pa bili brez usipeha. Tudi •angleška letala, ki so napadala s torpedi, niso imela uspehov. Torpeda so eksplodirala večinoma daleč proč od ladij ali pa na obali. Pač pa je morala angleška ad-miraiiteta priznati, da so torpeda italijanskih letal poškodovala bojno ladjo »Liverpool«.
NAPADI NA ANGLIJO
LONDON, 30. okt. Reuter. Včeraj je bilo sestreljenih 22 sovražnih letal, Anglija pa jih je izgubila 7; 4 piloti so se rešili. Napadov je bilo manj kot Običajno, pri teh pa so porušene hiše in nekaj žrtev.
ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 30. oktobra. CBS. šest nemških pomorskih oporišč je bilo včeraj napadenih. Letalsko ministrstvo javlja, da so bile poškodovane nemške vojne ladje, ki so še v konstrukciji. Angleška letala so tudi napadla okoli 50 tovarn in 19 letališč v Nemčiji.
LONDON, 30. oktobra. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki kljub slabemu vremenu napadli v noči od torka na sredo Nemčijo tja do Berlina.
ITALIJANSKO VOJNO POROČILO
RIM, 30. okt. Stefani. Izvedo se nove podrobnosti o herojski epizodi, ki se je
Okrepitev akcije »svobodnih Francozov"
De Gaulle je pridobil poveljnika francoske Somalije in posadko z nosilke letal „Bearna" — Pomembna izjava po radiu — Očitki de Gauileu iz Vichyja
LONDON, 30. okt. Reuter. Francoske govor, v katerem je med drugim dejal,
da se francoska vlada v Vichyju ne more več smatrati za legalno in da bo do sestave prave francoske vlade vodil on posle ter po svojem glavnem generalnem štabu izdajal potrebne ukrepe in odredbe. »Vsi svobodni Francozi se bodo borili do končne zmage. Pripravljen sem prevzeti popolno odgovornost pred francoskim parlamentom, ki bo izbran, čim bo	 o«	 -
imela Francija spet pdliko, da svobodno in ga bo končno zavrgel.« izrazi Svojo voljo.«
svobodne sile pod vodstvom generala de Gaullea so dobile nova ojačenja. Pristopilo je moštvo velikega nosilca letal »Bearna« s častniki na čelu. V London pa je dospel dosedanji poveljnik francoske Somalije, general Legen tilhom me, ki je eden izmed najboljših mladih strokovnjakov v kolonialnih vojnah.
LEOPOLDVILLE, 30. okt. ZPV. General de GauHe je imel v Kongu po radiu
VICHY, 30. okt. Havas. Ministrstvo za kolonije javlja, da je zdaj vodja francoskih upornikov, de Gaulle v Francoski Ekvatorialni Afriki. Njegova letala so bombardirala skupino naselij Lambarena pri Gabunu. Napadeni so bili Evropci in domačini. Tekla je spet francoska kri. »Ta zločin je treba prištevati k onim pred Oranom in Dakarjem. Francoski narod more takšnega upornika samo sovražiti
odigrala pri nedavnih spopadih v Rdečem morju, ko so italijanske pomorske sile izvedle junaški napad na britanske bojne ladje, ki so spremljale neki angle* ški konvoj. Poveljnik rušilca Nulto, Con-stano Borsini, ni prenehal z borbo vse dotlej, dokler nasprotnikova križarka, s katero se je bil spoprijel, ni bila zadeta od strelov iz daljnometnih topov z obale. Čeprav je bi! ranjen, je do konca vodil reševanje svoje ladje, nato pa je sklenit utopiti se skupaj s svojo ladjo. Njegov ordonanc, ki je opazil, da se kapitan nahaja na ladji, je tedaj, ko je bil 500 m stran od rušilca, skočil v morje, ker je hotel v smrt skupaj s svojim poveljnikom.
ANGLEŠKA POROČILA IZ AFRIKE KAHIRA, 30. okt. Reuter. Povsod na vzhodnem bojišču je bil mir. Edino južno od Sidi Baranija se Je posrečilo neki an-gteški koloni približati se v mraku na 400 m italijanski avtomobilski koloni, ki je imela čez 300 voz. Zjutraj so ob istočasnem napadu angleških letal angleški vojaki odprli ogenj na italijansko kolono ter jo tako presenetili, da ni oddala nit* enega strela. Večina avtomobilov je zajetih.
Portugalska je laho mirnal
LISBONA, 30. oktobra. Reuter. Vojvoda od Sevilje, ki je sodeloval kot predstavnik Španije na proslavah Portugalske, je Izjavil, da se nima Portugalska ničesar bati v sedanjem razvoju vojne. Španija ne bo pričela nobene akcije, ki bi hotela škodovati Portugalski MADRID, 30. oktobra. DNB. španski poslanik na Portugalskem se je vrnil v Lisbono.
Ugibanja o irancosko-nemškem sporaznmn
Laval naj bi pristal na odstop Alzacije in Lorene Nemčiji, dela Riviere, Tunizije in dela Alžirije Italiji, dela Maroka Španiji in Indokine laponski — Ukrepi proti osebnostim, ki so pobegnile iz Francije
LONDON, 30. oktobra. Reuter. Svetov ni tisk še vedno ugiba o vsebini francosko nemškega sporazuma. Agencija Reuter je sprejela istočasno iz Curiha in Stockholma identične vesti, ki pravijo, da je Laval pristal na naslednje pogoje: Nemčja dobi Alzacijo in Loreno, od švicarske meje do Severnega morja se vzpostavi nevtralni pas. Italija dobi departement Alpes Maritimes s francosko Riviero, nadalje Tunizijo in del Alžira. Španija dc*iyi del Maroka. Japonska pa Indokino. Ostala francoska kolonialna ozemlja pridejo pod skupno upravo Francije, Nemčije in Italije. Mimo tega bodo sile osi dobile zračna in pomorska oporišča,
poldne je bite seja francoske vlade, na kateri so bili sprejeti razni sklepi. Mimo drugega je bilo sklenjeno, da se odvzame francosko državljanstvo nekaterim osebam, ki sio zapustile francosko ozemlje.
VICHY, 30. oktobra. CBS. Petainova vlada je . konfiscirala premoženje 23 francoskim beguncem,' med njimi tudi bivšemu glavnemu tajniku zunanje-
ga ministrstva Alexisu Legerju, ki se je zatekel najprej v Nevv York, nato pa v svojo rodno mesto Marlinique. Protest petih članov Rothschildove rodovine je bil zavrnjen. Dvema židovskima bankirjema, Leonu Sternu ter Davidu Weillu pa bo vrnjeno premoženje in državljanstvo.
vojna. Francoska flota bo tudi izročena.
V	zameno bo demarkacijska črta potisnjena više na sever ter bo lahko vichyjska vlada šla v Pariz. Vesti pravijo, da Laval glede tega še ni dosegel soglasja v vladi.
RIM, 30. okt. Stefani. Italijanski tisk piše v komentarjih sestanka v Firenci, da je tam bilo govora tod! glede nadaljnjega odnošaja Franclje do sil osi. Člani francoske vlade so se najbrž že odločili, da pretrgajo vse vezi s preteklostjo ter sodelujejo z Nemčijo in Italijo pri novi izgradnji Evrope. Glavni cBj sil osj je ustanovitev novega reda v Evropi in izključitev slehernega angleškega vpliva iz nje. Tudi grška epizoda je korak k temu cilju dalje, ker sta Nemčija in Italija odločeni, vztrajati v boju proti Veliki Britaniji in njenim vplivom kjerkoli v Evropi
Vpoklic pet milijonov Američanov
da morajo biti USA močne, da bodo labl«. mirno uživale svojo svobodo in neodvisnost. Skupaj je bilo rekrutiranih 17 milijonov mladeničev za vojaško službo. Po prvih cenitvah bo najprej vpoklicanih pet milijonov obveznikov pod orožje.
VVASHINGTON, 30. okt. DNB. V na-cočnosti Roosevelta in vojnega ministra
-------------- umsona	so bili določeni obvezniki, ki
dokler traja bodo prvj poklicani pod zastave. Vojni
minister je po stari tradiciji potegnil prve številke. Roosevelt je v govoru dejal,
Volilna borba v Zedinjenih državah
NEZNANO LETALO NAD ŠVEDSKO
STOCKHOLM, 30. okt. DNB. Službeno javljajo, da je neznano letalo krožilo nad Helsingborgom. Letalo je prišlo z danske strani, odvrglo je svetlikajočo se bombo in tri razdiralne bombe, ki so padle v vodo nekaj 100 m od pristanišča. Protiletalska obramba je stopila takoj v akcijo. EKSPLOZIJA NA IRSKEM PARNIKU NEW YORK, 30. oktobra. »Associated Press« javlja, da je nastala na irskem parniku »Merry Head« blizu Corka velika eksplozija. Vzrok eksplozije ni znan-Utonilo je 11 mornarjev.
NARODNI PRAZNIK TURČIJE CARIGRAD, 30. oktobra. DNB. V Turčiji so se začele velike svečanosti proslave obletnice turške republike. Predsednik Inoni je sprejemal čestitke diplomatskega zbora. Vsa mesta so bila sinoči svečano razsvetljena.
MEHIKA IN USA MEXICO CITY, 30. okt. DNB. Predsednik Cardenas je predstavnikom tiska dejal, da bodo skoro odstranjena vsa nesoglasja med USA in Mehiko. OBDELOVANJE ANGLEŠKE ZEMLJE AMSTERDAM, 30. oktobra. DNB. Angleški listi objavljajo na vidnem mestu
i	poziv poljedelskega ministra., naj kmetje obdelajo čim več zemlje, pa tudi vrto^. za pridelovanje povrtnine in žita. Zmaga je odvisna tudi od tega, koliko bo država pridelala doma.	  _
V/ASHINGTON, 30. oktobra. Reuter. Predsedniške volitve v USA se naglo "bližajo. Osem dni bo glasovalo 'blizu 50 milijonov prebivalcev za Roosevelta ali Willkiea. Lahko se reče, da volivna kampanja še nikoli doslej ni bila tako živa, kakor je letos. Oba tabora prirejata velika zborovanja. Dosedanje prognoze gredo skoro vse v korist Roosevelta. Znani Golupov Institut je zadnje čase zabeležil znaten porast glasov v korist Rooseveltu. Smatrajo, da bo Roosevelt zmagal, čeprav ne z izdatno večino. Vse države na jugu
In vcčtl de! dtžav na z^hod« co zanl, do-P- «- drugod W» več upanj. „a
uspeh. Doslej se razvija največja agitacija v državah Nevv York, Ohio in Pensilvaniji, kjer so votivne prognoze za oba kandidata približno enake.
WASHINGTON, 30. okt. Reuter. Ameriški veleposlanik Joseph Kennedy se je v včerajšnjem govoru postavil na stran Roosevelta. Dejal pa je, da ne bi bilo pametno, da USA napovedo vojno silam osi, ker bi v tem primeru morale zadržati vso količino orožja doma ter bi s tem bila Velika Britanija prikrajšana. Za Will-kieja pa ie nastopil delavski voditelj John Lewis ter znani črnski boksar Joe Louis.
VICHY, 30. oktobra. Haivas. Maršal Petain je sprejel v poslovilni avdienci na razpoloženje postavljenega generalnega tajnika Charlesa Roua._____________________ _
BORZA. Curih, 30. okt. Devize: Pari« 9.95, London 17.10, Newyork 4.31, Mila11 21.75, Berlin 172.62.
Mariborska napoved. Oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 0.0, danes naJnteJ® 1.2 pod ničlo, opoldne 1.8 C. Višina P®* davin od raztopljenega snega včeraj l0-6 mm, danes 6.8 mm. Višina snega danes zjutraj 12 cm.
Zakaf še ni bilo izkrcanja na Angleškem
Britansko mnenje o okoliščinah, ki silijo vojne akcije od invazije v Anglijo drugam
Sedanja evropska yoina, ki jc vihrala po Poljskem, Finskem, Albaniji, Norveškem, Holandiji,
Luksembur-,A'. Franciji in Angliji, sc jc zdaj dotaknila tudi Grčije.
X ,.0gci)j je slopil tudi Balkan. Mimogrede se je dotaknila Avstrije, češkoslovaške in Danske pa Madžarske in Romunije. Višek napetosti dosegla v dneh, ko jc svet pa splošnih napovedih iz "oeh taborov pričakoval vpad v Angli-JO) a ga kljub teto ni bilo. Na zi-•no se seli dejavnost
“keij na Sredozemlje, medtem pa odkriva v »Manchester Guardianu" pomorski strokovnjak, zakaj jc invazija na Angleško •Horala zaenkrat odpasti.
Avtor pravi, da so Angliji najbližja pristanišča Boulogne, Calais, Zeebrugge in noeck v razvalinah. Dunkerque jc zatrpan s potopljenimi ladjami, kakor vidi-®o na sliki. V pristaniščih leže potoplje-ladje in drug vojni material, pomoli ®o razdejani, tako da jih ni mogoče upodabljati za vkrcavanje. Južneje od tod ®o luke Le Ilavra in Cherbourga že tako oddaljene od Anglije, da bi bilo treba Za prevoz mnogo večjega ladjevja, ki ga Pa ni na razpolago. Dovažanje transport-nih ladij v tamošnje luke s severnejših Pristanišč bi bilo takoj opaženo ter po
angleških letalih ali ladjah preprečeno.
Nemčija more izkoristiti v večji meri lc Antvverpen in Vlissingen. Morala bi pa v izlivu Skalile koncentrirati veliko transportno ladjevje, najmanj 2011 do 250 ladij, če bi hotela vreči na Anglijo 100.000 mož. Te ladje bi imele do Dovera 133, do Hul-la 240 milj plovbe, ne bi mogle tedaj presenetiti čuječega očesa angleške obram-
be. Veliki renski parniki iz notranjosti bi bili sicer lahko uporabljivi, loda v 21 urni plovbi do Dovera ali 46 urni vožnji k Hullu bi imela angleška mornarica časa dovolj, da jih preseneti in uniči. V primeru, da bi to transportno ladjevje spremljale nemške vojne edinice in podmornice, bi seveda Angleži postavili v ogenj enako ladjevje in poskrbeli, da bi stvar ne uspela. Jesenske noči so res daljše, megla pogosta, toda tudi čuječnost Angležev je poostrena.
Kaj pa vpad s pomočjo letal? Letalo zmore prenesti komaj tisoči del ladijske posadke. Potrebnih bi tedaj bilo 39—40 tisoč poletov v enem dnevu, če bi hoteli spraviti preko Kanala primerno vojsko. Računajoč čas, vkrcanje in izkrcali je, pa mora eno letalo na dan opravili le pel poletov. Tako bi moralo biti ti—8 tisoč transportnih letal več dni neprestano v zraku, če bi hoteli spraviti vojsko 250.000 mož na angleška tla. Naraščajoča obrambna sila angleškega letalstva pa odlaga tudi to možnost ad acta.‘:
Avtor k' prepričan, da „je vprašanje vdora v Anglijo stvar, ki terja predvsem ogromne j>remoči na moriji in ne le v zraku. Dokler pa te ni. morajo biti Angleži sicer še dalje čuječi, vendar pa računati s tem, da se bo boj za imperij odločil na drugih tleh, izven Anglije".
kolonijah skrbe tako zvani zaptije. i'i so zelo zvesti čuvaji železnic, skladišč in cest. V notranjosti Libije so izvežbani Savarijci in vojaki plemena Dubat. Te bojevite čete z belimi turbani, težko puško in širokim bodalom so se posebno izkazale v abesinski vojni.
KRISTJAN V SVETU Dosedanji nazori so povzročali naravnost smešno diferenciranje, ko so na primer na Slovenskem po vaseh ustvarjali po dve posojilnici ali zadrugi, čeprav bi po zdravi pameti smela biti tam le po ena skupna in močna. Podobno pa grešijo tudi novi bojeviti nazori, ko predlagajo take načrte novega družabnega reda, ki niso izraz naravnih dejstev, ampak podajšek njih metafizike, čeprav gre v vseh teh konceptih za blaginjo vsega človeštva, ne pa za blaginjo pripadnikov enega nazora. (E. Kocbek v 8. štev. »Dejanja.)
Parobrodno društvo na Donavi ustanavlja tudi Italija. Glavnica znaša milijon lir, ki bo povišana počasi na 10 milijonov lir. Družbi Agip in Fiat bosta prevažali večinoma petro-iej.
Na notranje posojilo misli tudi Švica, ki je imela zelo velike izdatke za vpoklicano vojsko.
Turški tobak žele imeti Norvežani. Prevoz naj bi šel preko Romunije in Nemčije. Turška vlada je pa odgovorila, naj norveška vlada najprej plača zaostali dolg, šele nato bo Turčija lahko ustregla željam iz Osla.
Verujemo, da je pravica močnejša"
jj uit ur a
Pia in Pino Mlakar na beograjskem odru
Slovenska umeLnika, in to najboljša slo-venska plesna umetnika, sta Pino in Pia Mlakar. Zato jima je tildi pot skozi življenje doma tako trnovita. Biti slovenski jjmetnik, lo ponieni imeti naj slabši poklic. V šolah bi že morali učitelji svariti otroke, zlasti one, ki kažejo posebne talente za kako umetnost, naj se varujejo Pred tem poklicem. Zatrejo naj v sebi zanimanje, zatrejo svoj talent in se izučijo 1-ajši kakega rokodelstva. In šc nekaj. Te svoje nauke bi morali ilustrirati s konkretnimi primeri iz življenja naših umetnikov. Na pr. kako je slovensko meščanstvo postopalo s Francetom Prešernom, kako ga je gnalo v obup, celo do samomorilnega poizkusa. Ali pa kako jc lo meščanstvo uničilo Franceta Levstika, za za katerega je voditelj Slovencev Costa spregovoril one znane besede: „Krepieren S°U der IIund“ in z njimi odbil Levstikovo prošnjo za službo. Ali pa postopanje 'c našim Ivanom Cankarjem. Primerov ne manjka. Med temi primeri bo lahko vzgojitelj navedel tudi primer Pie in Pina Mlakar, ko bo govoril o onih slavnih slovenskih umetnikov, ki jih je naša družba nagnala v tujino, da ' si lam poiščejo torišče ustvarjanja.
Pino in Pia Mlakar sla prišla gostovat v Beograd iz Nemčije, kjer imala angaž-man. Nastopata z baletom „Lok‘ hrval-skega komponista Lotlike. V Nemčiji sla zela s lem delom ogromen uspeh. Kritika jc izredno pohvalno izražala, lako o ®elu kakor o izvedbi.
Pališču sla nastopila
V beograjskem dvakrat, in lo
§le-
17.
20. t. m. Pri prvem in drugem nastopu le bilo gledališče razprodano. Umetnika sta bila deležna velikega aplavza. Tudi vsa kritika hvali delo in umetnike. Z ®Ho besedo: nastop Pie in Pina Mlakar Jc bil za	Beograd dogodek.
Ko sem	gledal ta nastop, se	mi	je	ne-
prestano vsiljevalo vprašanje, kdaj bodo ialiL-r> ^slajali najboljši slovensk’
umetnost, nam naj« požira tujina?	Pa	še	nese vpraševal: Zakaj naša	gleda-
organizirajo njun nastop vsaj ko že polujela na gostovanje v ali Beograd? Zanimiva vprašanja
sv.
n
Javna tribuna za aktualna vprašanja, 'ki jo vodi list »New York Herald Tribune«, je prinesla pred dnevi resolucijo na predsednika Roosevelta. V tej resoluciji zahteva javnost, da se državna obramba čim hitreje pojači, da bi se tako zavarovala zahodna hemisfera z Ameriko. Tuji agenti, da se trudijo, razdvojiti Američane; pri tem posegajo tudi po strategiji terorja. Veliki predsednik Lincoln pa je že 1860 v svojem govoru v Goopero-
vem institutu dejal: »Verujemo, da je pravica močnejša. V tem zaupanju vrši mo svojo dolžnost, kakor jo razumemo in čim bolje zmoremo.«
To izjavo Lincolna je treba danes še posebej ponoviti, ker mnogi prete demokratskim državam v prepričanju, da se je demokracija preživela in da propada. Toda vsi, ki tako mislijo o ameriškem nacionalnem značaju, se.globoko motijo, zaključujei list omenjeno resodncijo.
Kanada se spreminja v orjaški arzenal
Kanadska vojska je štela pred sedanjo vojno 5000 mož, zdaj jili ima že 170.000. Meščanska garda je povečala svoje efek-tive na 100.000, opremiti namerava še nadaljnjih 200.000 mož.
Lani je imela Kanada 6 rušilcev in 7 manjših bojnih ladij z 8000 mornarji. Danes šteje 130 raznih vojnih ladij z 12.000 mornarji. Prihodnje leto bo imela Kanada 203 ladje in 22.000 mornarjev. V ladjedelnicah gradijo patruljne ladje in 20 večjih minolovcev. Istočasno hite tovarne z
izdelavo težkih tankov, za katere je določena vsota 150 milijonov dolarjev. Ostali vojni material bo požrl 600 milijonov dolarjev. Na teden izdelajo 50 letal, v nekaj mesecih bo mogoče postaviti v sedmih dneh 90 letal.
Novinarji iz USA, ki so si ogledali napore kanadske vojne industrije, šo ob odhodu izjavili: »Kanadski Irci, Francozi in Angleži delajo složno z neverjetnim naporom za skupni cilj. Res, Kanada se izpreminja v orjaški vojni arzenal.«
Barvane kolonialne čete Italije
Italija ima že več kot petdeset let kolonialne čete, ki jih sestavljajo domačini. Vendar pa ni uporabljala teh čet v Evropi, ker je mnenja, da se obnesejo v celoti le tam, kjer so doma. Zato italijanske kolonialne čete tudi ne nosijo uniform, kakršne dajejo svojim četam Angleži in Francozi. Puste jim običajno njih pisane noše, kakor so jih vajeni. Častniki teh kolonialnih čet dobe posebno izobrazbo. Da si pridobi zaupanje, mora kolonialni častnik predvsem skrbeti, da s svojim zgledom doprinaša k disciplini. Kajti barvane čete tvorijo pogosto možje, ki so se komaj iz-
nebili poldivjega stanja.
Sloviti general Baldissera je ustanovil 1889 prve čete Askarov v Eritreji. Tudi ti tvorijo jedfo italijanskih kolonialnih čet in so se posebno izkazali v tripolitanski vojni proti Turkom 1911—12 ter v abesinski vojni. Samo v libijski vojni so dobile te čete 1200 kolajn in 60 vojnih križcev za hrabrost. Zastava eri-
Kennedy se je težko poslovil od Londona
Ameriški poslanik v Londonu, Kennedy je te dni dopotoval v Washington, kjer je v dolgi konferenci poročal Rooseveltu o položaju v Evropi. Ob njegovem odhodu iz prestolnice je londonski tisk na-glašal, da je imel velike uspehe, kakršne še noben poslanik pred njim. Kermedy sam je dejal, da odhaja s težkim' srcem iz Anglije, ker izvolitev novega pred-
sednika ali pa ponovna izvolitev starega predsednika v USA že po tradiciji zahteva, da tudi poslaniki podajo ostavke. Laliko se sicer zgodi, da se marsikateri slednjih še vrne na staro mesto. V tem primeru bi bil Kennedy z velikimi simpatijami sprejet v Londonu, kjer je bil zelo popularen. Poznal je dobro britski temperament in dušo naroda. Baš on je mnogo pripomogel k temu, da uživa velika Britanija v Ameriki v sedanji vojni globoke simpatije.
Kennedy je odličen jahač in stalen
trejskili Askarov je odlikovana z dvema kolaj-l nbiskovalpr- «rw\rhiili	'i„j
nama za hrabrost. Tudi Askari iz Somalije so ,	kovale c	športnih prireditev. Zgledno
Gruzinsko življenje na njegovem domu je
znam
Libijski Arabci in Berberi so posebno spretni za edinice letalcev. Za notranjo stražo v
tudi mnogo pripomoglo, da ga Londončani ne bodo pozabili, piše angleški tisk.
jahko ostajali najboljši slovenski umetnici doma in tam gojili svojo ['daj bo nehala la navada, da boljše umetnike "aj sem J*šča ne takrat,
Magreb s° to.
k Celotna izdaja Tolstoja. V prvih dueli Uovembru bo minilo trideset let, kar je jniiii veliki ruski pisatelj in mislec Lev jpkloj. Za lo obletnico je pripravila akademija v Moskvi celotno izdajo vseh j»°lslojevib del, ki bo obsegala 89 zvez-yov spisov, ki jih je Tolstoj objavil še ~a časa svojega življenja, in 6 zvezkov poslej Se neobjavljenih rokopisov. Pri 'rajanju sedanje jubilejne izdaje so nam-9C uredniki odkrili precej pisem in rokopisov, ki še niso bili objavljeni. Mimo *e8a je bila odkrila neka še neobjavljena ,’arianlu velikega romana ,,Vojna in mir“. joda ludi že prej natisnjena dela bodo j*?dana poglavju, ki v prvih izdajah niso Pila objavljena, tako na priliko pri.,Hadži "»Uralu ‘ in »Vstajenju". Celotna izdaja bo obsegala tudi vsa Tolstojeva pisma, lije-f>°v dnevnik ter študiji o Golheju in Slia-*espearju.
Glasovi iz Nemčije:
Jugoslavija ne more biti žarišče nove vojne
„Srbi so bili sicer »znenadeni, kako da so to pot ostali izven vojne" — Realizem v Beogradu
Veliki nemški list »Miinchener Neueste I Skupni napori obeh držav pomagajo pril živeli so preveč voju v bojih in ne mo> Nachrichten« piše med drugim: »Razvoj t izsuševanju Skadarskega jezera. Skratka* ..
v prijateljski Romuniji je napravil na Ju-1 Jugoslavija želi sodelovati z Italijo in gosiavijo globok vtis. Prepričanje, da Nemčijo čim najtesneje.
Jugoslavija kot edina podonavska država	x	*
ne more ostati izven prirodnega razvoja	80 saboterji . . .
evropskega jugovzhoda, dobiva vedno Ne smemo pa prezreti, da so še vedno več pristašev. Komaj nekaj je glasov, ki nekateri znaki, ki oddaljujejo Jugoslavijo še govore o odnošajili Rusije do Nem- od trajnega prilagojevanja Nemčiji in Jta čije. Anglije in Balkana. Vodstvo države, liji. S tem mislimo na ono propagando, ki realno politično misli, ne naseda takš- posebno na visokih in srednjih šolah, ki nhn vestem. V zadnjih trgovinskih po-gajanjihje Jugoslavija pokazala, da razu me, kje je nje mesto. Jugoslovanske ob!i sti so sijajno afirmirale nemško-jugosh vansko prijateljstvo s pomočjo besaral sklm Nemcem ob potovanju skozi države Naglasiti je treba tudi velik uspeh razstave nemške arhitekture v Beogradu.
Vlada je tudi ustanovila posebno komisij0 za zaščito plovbe na jugoslovanskem delu Donave, posebno pri Djerdapu. Tudi sodelovanje z Italijo je posebno na Ja- Jugoslavija ne more biti žarišče nove drami rodilo dobre sadove. Interes za j vojne. Država je to, ki se še gradi In si italijanski jezik narašča, gospodarsko so-1 želi miru. Srbi so bili sicer iznenadeni, delovanje je doseglo najvišjo stopnjo. • kako da so to pot ostali Izven vojne, pre-
jesto z uspehom sabotira uradno politiko ■uvajanju novega reda v Jugoslaviji, rogi, ki kritizirajo vlado, da ne postopa >volj strogo proti širjenju protinemške .1 protiitalijanske propagande smatrajo, Ja zdaj ni čas za teoretiziranje, nego je !reba povsod pokazati praktično delavnost in odstraniti tendence, ki delujejo proti interesu države.« — »Schlesische Zeitung« in »Potsdamer Tageszeitung« pa v dopisu iz Ankare dostavljata, da nova Jugoslavija
rejo razumeti, da bi biia njih domovina to pot ohranjena pred njimi. Beograd je pa od prvega dne sedanje vojne vodil realno politiko in pazil, da ne postanejo balkanski narodi igračka tujih sil. Pomagal je pri vseh prizadevanjih, ki so hotela odstraniti vojno z jugovzhoda. Kljub vsem pritiskom Artglije Balkan to pot ni hotel biti sod smodnika. Realizem, sloneč' na starih izkušnjah, je pomagal Balkanu, da je ostal izven vojne.«
Ka) pravijo Francozi
Pariški »Journal de Debats« pa meni, da »}e Jugoslavija zdaj v položaju, ki se lahko vzporedi z onim Romunije in Bolgarije. Ze prej je bila tesno naslonjena na Italijo, kasneje je manifestirala voljo, da se Izogne vsakršnim sporom z Nemčijo. Novi trgovinski sporazum s slednjo, izjave zunanjega ministra dr. Markoviča in predsednika vlade Cvetkoviča pričajo, da hoče Jugoslavija z lojalno politiko do sil os! ostati izven vojne.«
vice
Smotrna izraba razlaščenih veleposestniških gozdov
Zakon o agrarni reformi z dne 21. junija 1931 je razlastil na Slovenskem nad 30.000 ha veleposestniških gozdov. Ti so prišli koncem 1932. in v začetku 1933. leta pod začasno državno upravo razlaščenih veleposestniških gozdov, ki je bila ustanovljena takrat v Ljubljani. Razlaščene gozdove upravlja ta uprava skoraj že osem let; toda še do danes nismo opazili nobenega njenega obračuna o gospodarstvu teh ogromnih gozdov. Vrednost teh gozdov nam je neznana prav tako kakor je bila ob razlastitvi.
Slovenski mali kmet in bajtar, ki sta pričakovala, da se bosta z razdelitvijo znatne površine veleposestniških gozdov okoristila, sta bila razočarana. Zveza slovenskih agrarnih interesentov, ki je vodila boj za razlastitev teh gozdov, je po svojih voditeljih Albinu Prepeluhu in dr. Janžetu Novaku zahtevala, da naj se dohodki razlaščenih veleposestniških gozdov stekajo v poseben sklad za starostno zavarovanje kmetskega ljudstva! Žal da je ta lepa zamisel, ki bi kmetskemu ljudstvu mnogo koristila, zaradi političnih prilik propadla. Vsaj začasno so mu onemogočili, da bi se okoristilo z dohodki teh gozdov.
Začasna državna uprava je gospodarila prva leta ž razlaščenimi gozdovi prav po mačehe vsko. Menda je bil posebno drag uradniški aparat, šele na številne pritožbe kmetov je, kot izgleda, prenehalo breznačrtno gospodarstvo. Kako pa je uprava dejansko gospodarila in zakaj so bili uporabljeni dohodki, to je ostalo vsej slovenski javnosti neznano.
Živimo v težkih in resnih časih, ko je potrebno povsod skrbno gospodarstvo. In še posebno gospodarjenje z razlaščenimi veleposestniškimi gozdovi, ki so veliko narodno bo-
gastvo, mora biti dvakrat skrbno. Kmetsko ljudstvo bi moralo vedeti, zakaj se je uporabil sleherni dinar iz gozdnih dohodkov. Zato zahteva upravičeno javni obračun o gospodarjenju uprave za vseh sedem let nazaj. Pa tudi vnaprej je dolžna uprava sproti objavljati obračune, da bomo vedeli vsi, kako gospodari.
Sedaj, ko je les tako drag, bi ujrrava morala slovenskemu ljudstvu pomagati tako, da bi prodajala drva za kurivo povsod, tudi v mestih. Tako bi bilo tudi mestnemu prebivalstvu in delavstvu v industrijskih krajih mnogo pomagano, saj bi prišli do cenenega kuriva in jim pozimi ne bi bilo treba prezebati
Država naj bi omogočila po železnici brezplačni prevoz, da bi bila cena lesa še nižja Država in začasna uprava bi to morali storiti, saj to zahtevajo obče življenjske koristi
slovenskega naroda. S tem bi ne trpela no bene škode država, niti začasna državna upra va razlaščenih gozdov. Prikrajšani bi bili samo posredniki, ki danes kupujejo drva od uprave v razlaščenih gozdovih in jih potem prodajajo v mestih in industrijskih krajih ž večjimi ali manjšimi dobički.
Tako bi bilo pomagano revnejšim slojem, ki morajo kurivo danes drago plačati. Hkrat' pa bi se preprečilo tudi preveliko izsekavanje gozdov s strani kmetov, zlasti onih v okolici mest.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani mora svoje gospodarstvo preusmeriti v tem smislu. To mora delati vse dotlej, dokler ne bo vprašanje razlaščenih veleposestniških gozdov dokončno rešeno, kar je že tudi skrajni čas.
—pč.
Deseta glavna sokolska skupščina v Beogradu
ravnavali položaj sokolstva v državi in
V	soboto in nedeljo je bila v Beogradu
10.	redna glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Imela je le deloven značaj. Udeležili so se je zastopniki vseh žup v državi. V soboto dopoldne so zborovali tudi razni odseki. Zbor župnih načelnikov je obravnaval preureditev sporeda za II. vsesokolski zlet v Beogradu, ki ga terjajo sedanje razmere. Zborovali so tudi župni prosvetarji in savezni gradbeni odsek. Popoldne pa je bila glavna skupščina, ki jo je otvoril namestnik sa-veznega starešine dr. Vladimir Belajčič. Na skupščini so obširno in temeljito ob-
Pred modernizacijo hrvatskih cest
V	Splitu je bila konferenca strokovnjakov za moderno gradnjo cest. Sklicalo jo je hrvatsko društvo za ceste in splitsko združenje inženirjev. Prisostvovali so tudi kompetentni predstavniki banske uprave. Med drugimi referati je poročal šef cestnega odseka banske uprave inž. H o d ž i č , da so strokovnjaki izdelali načrt za izpopolnitev hrvatskega cestnega omrežja. Potrebno bi bilo zgraditi deset cestnih linij v skupni dolžini 1880 km. Stroški za dela bi znašali 3 milijarde 100 tisoč din. Na prvem mestu je obsavska cesta od Beograda do italijanske meje v Sloveniji, ki bi bila del mednarodne ceste Bukarešta—Trst. Sledi cesta, ki bi vezala Madžarsko s Sušakom in primorska turistična cesta od Sušaka do Splita. Na 4. mestu je zveza Ljubljana—Sušak, ki predstavlja direktno zvezo Slovenije z Jadranom ter dalmatinsko turistično cesto v Split. Za to cesto je potrebnih 280 milijonov, bi pa po njej dospeli tovorni avtomobili iz Ljubljane do morja v
2	urah! Na 9. mestu je turistična zveza Maribora z Zagrebom, za katero bi bilo potrebno zgraditi še 70 km ceste, kar bi stalo 123 milijone.
Inž. Hodžič je mnenja, da je za navedena dela potreben malo hitrejši »tempo«, kot je bil v navadi doslej, saj bi sicer bila izvedena šele v 100 letih! Zato niso dovolj le redna proračunska sredstva, temveč bi se morali stekati vsi dohodki od cest v cestni fond, na podlagi tega pa bi najeli potrebna posojila. Tudi od novega 8 milijardnega posojila, večinoma namenjenega za melioracije, bi naj bil primeren del nakazan za izvedbo omenjenega načrta. — Ce pomislimo na stanje slovenskih cest, ki je prišlo posebno v tej jesenski sezoni do popolne »veljave«, moramo samo ugotoviti, da nam ni samo potrebno sodelovanje pri obeli omenjenih slovensko-hrvaških cestnih zvezah ter pri mednarodni cesti Bukarešta—Trst, temveč moramo storiti vse, da se bo izpopolnilo smotrno in velikopotezno tudi naše cestno omrežje. Tako zahteva razvoj modernega prometa, ki mu moramo slediti tako zaradi stopnje, na kateri se nahaja naše celotno gospodarstvo, kot še posebej zaradi našega turizma. Slovensko ozemlje je križišče važnih evropskih prometnih arterij — zato je skrajni čas, da pride to dejstvo
v poedinih župah. Sklenili so, da bo leta 1943. večji sokolski zlet v Mariboru, na katerem bodo sodelovale tudi vse sosednje župe. V Ljubljani pa bo proslava 80-letnice »Ljubljanskega Sokola«. Podrobneje so obravnavali tudi prosvetno delo ;na vasi. Na Kosovem polju bo postavljen velik obelisk v spomin Milošu Obiliču. Po drugem vsesokolskem zletu bo začela nova petletka, za katero bo izdelala smernice prihodnja glavna skupščina. V nedeljo pa so obravnavali način organizacije in smernice za vsesokolski zlet.
•
do izraza tudi z modernizacijo našega cestnega omrežja, predvsem pa s takojšnjimi in zadostnimi krediti.
Ovčp papnkaš s® si zaželeli
Ovčji »paprikaš« so si zaželeli trije dobri prijatelji iz Starega Bečeja ter ukradli posestniku Milanu Miškoviča ovco. Odnesli so jo v neko bajto, jo tu zaklali ter si skuhali dober »paprikaš«. Da bi zabrisali vse sledove, so kožo sežgali. Mimo bajte pa je prišel neki Janoš Neorčie, zavohal razkošne duhove »pa-nrikašove« gostije ter pojedino prijavil. Prijatelji so »paprikaš« že pospravili, toda postave jih bodo verjetno kljub temu zašile.
Čuden večerni napad sred* Llflle
Pred dnevi se je znana trafikantka pri mostu, ga. Cirila Vizlerjeva. vračala preko mostu, ko je zvečer zaprla trafiko. Bila je že blizu društvenega doma na cesti, ki vodi ob Savi, ko jo je iz prečne temne ulice napadel neki neznanec ter jo dvakrat močno udaril, da ni mogla niti zaklicati na pomoč ter je nezavestna obležala. čez dve uri se je prebudila in prestrašena pričela klicati, kajti od udarca se ni mogla sama niti dvigniti. Njeno klicanje je zaslišal mimo idoči pekovski pomočnik, ki je napadeni pomagal, da je prišla do doma.
To je bil v Litiji edinstven primer zahrbtnega nočnega napada, najbrže iz kakega maščevanja. Oblasti naj ga temeljito preiščejo in kr.ivca kaznujejo, da bodo pasanti varni tudi . sredi noči, kakor do-slej.__________________________
Soemnite se CMD!
Prezirane zaščitnice naših gozdov
Pri nas vse premalo cenimo koristnost gozdnih mravelj, ki so najboljše zaščitnice gozdnih dreves pred najrazličnejšim mrčesom. Pobirajo gosenice in ličinke, ter čistijo gozd razkrajajočih se ostankov živali in podobno. O koristnosti gozdnih mravelj razpravlja v »Gozdarskem vestniku« inž. S o t o š e k ter pravi, da so koristne zlasti rdeča gozdna mravlja, lesna mravlja in rdeča mravlja. Navaja tudi mnenje dr. Fr. Cornelsena, ki pravi, da je koristnost teh zaščitnic gozda gozdnim praktikom vse premalo znana. Mravlje lahko zaščitijno pred njihovimi neprijate-,1 j i, jazbeci, divjimi svinjami in detli, z enostavno žično mrežo, ki sega približno 10 cm nad mravljišče. Porazen pa je sledeči citat: »Vsak gozdni posestnik mora brezpogojno najstrožje prepovedati nabiranje ličink gozdnih mravelj, če pa že moramo imeti njihove ličinke, jih lahko uvažamo n. pr. iz Jugoslavije. Devize bosta desetero poplačala obvarovan gozd in
grm«. Pri nas niso niti odgovorni gospodarstveniki poznali važnosti gozdnih mravelj, dasi je v vseh kulturnih državah prepovedano nabiranje njihovih ličink, je prinesel pri nas »Privredni bilten«, glasilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu, povpraševanje ža mravljinjimi jajci iz Berlina. Forel je izračunal, da mravlje enega samega mravljišča uničijo dnevno sto tispč škodljivih žuželk! Inž. Soto-šek je na podlagi navedenih dejstev mnenja, da je treba gozdne mravlje smatrati za sestavni del pravilno gojenega in varovanega gozda, vprašanje njihovih jajčec pa rešiti z ustreznimi in jasnimi zakonitimi določili skladno s splošnimi predpisi. To mnenje bi bilo potrebno toliko bolj upoštevati, ker poročajo prav v teh dneh iz različnih naših gozdnih predelov, da so se različni škodljivci tako razpasli, da že prav nevarno ogražajo gozdove.
RUBV M. AVRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
22
Toda Sangster je človek, ki se znajde v trenotkih kot je sedanji. Bil je zanesljiv in obenem iznajdljiv ter se je znašel v vsakem položaju. Jimmyju se je zdela soba tiha kot mrtvašnica. Da, ves svet je utihnil, ko da se je ob tej tragediji ustavilo širno življenje.
Kristina je jela jokati. Jimmyju se je zdelo, da se duši. Pred očmi se mu je stemnilo, da je moral zamižati.
Brez volje se je obrnil. Kristina je napol ležala v naslonjaču. Sangster je sta! poleg nje z roko na njenem ramenu. Jim-my ga še pogledal ni. Pokleknil je ob Kristini. Za hip je bilo vse pozabljeno. Da, v tej sobi je samo osirotelo in strto dekle, ki ga je nekoč ljubil iz vsega svojega otroškega srca. Objel jo je in pritegnil k sebi, da je'slonela njena glava na njegovi rami.
— Ne joči, moja uboga mafa Kristina,
—	je dejal Jimmy z drhtečim glasom. Ne, joči, Kristina...
Sangster je videl, kako je težko dvignila roko, se stisnila boječe k Jimmyju ter ga objela. In čutil je tesnobo v njenem glasu, ko je Jimmyju rekla:
— Nikogar nimam več na svetu, Jim-my, prav nikogar.
Jknmy je dvignil glavo in /pogledal prijatelja.
— Mene imaš, Kristina, — je dejal z utrujenim glasom.
10
— Costin, ženil se bom, — je dejal Jimmy Challoner.
Sedel je v naslonjaču z malomarno iztegnjenimi nogami na drugem stolu ter nekako prešerno odpihaval kolobarje dima. Costin pa je stal za mizo in mešal whisky s sodo, dokler ni soda zakipela ter čez rob zacvrčala na prt.
— Da, gospod, saj vam verjamem; in gotovo z gospodično Farrowo.
— Ne, vi neumnež, — je kratko dejal Jimmy Challoner. — Z gospodično Wyattovo, z gospodično Kristino Wyat-tovo, in sicer že pojutrišnjim.«
— Da, gospod; želim vam mnogo sreče. Ali vas smem vprašati, če bom ostal še nadalje pri vas v službi?
Jimmy ga je debelo pogledal.
— Seveda boste, — je dejal kar tja v en dan. — Kdo bi sicer skrbel za moje obleke in kdo bi me bril? — Malomarno je postavil noge na sosednji stol in skomignil z rameni. — Ženim so v Londonu. Svatba bo popolnoma tiha, — je de-
jal, ne da bi pogledal Costina. — Gospodični Wyattovi je pred nedavnim umrla mati, kar gotovo že veste, — je še pristavil, spominjajoč se na one čase, ko je bil Costin še njegov zaupnik, takrat ko je bil zaročen s Cynthijo ter je bil Costin med njo in Jimmyjem tajni in zaupni sel. Vstal je.
— Toda Costine ...
— Da, gospod.«
— Niti besedice o oni gospodični Far-rowi... ali ste me razumeli?
— Popolnoma, gospod.
— Prav. Lahko greste, — je ivelel Jimmy, Costin pa se je poslušno odstranil. Prav dobro je namreč poznal Jimmy-ja Challonerja.
Ko je ostal Jimmy spet sam v sobi, se je z vzdihom vrgel v naslonjač. Pojutr-šnjem! Bilo mu je, kot da je konec vsega. Zdelo se mu je ko ga bi nekdo surovo vrgel ob zid ali pa potisnil v slepo ulico.
Uboga, mala Kristina! V preteklih petih dneh se je nenavadno izpremenila. Starejša je postala, bolj odrasla. Redko se je nasmehnila in je bila zelo tiha, celo z Jimmyjem ni mnogo govorila. Toda ljubila ga je, tembolj, ker je bil sedaj edini, ki ji je še na vsem svetu ostal. Jimmy se je tega tudi zavedal, pa mu je bilo radi tega še posebno hudo. Neprestano si je dopovedoval, da ji bo dober in ljubezniv, obenem pa je z žalostnim pogledom iskal po omarici, kjer je bila svojčas podoba Cvnthije Farrovve.
Od onega večera, ko mu je povedala resnico v obraz in ga odslovila, je še ni
videl. Mikalo ga je, ali znabiti ve, da se je znova zaročil. Verjetno so ji povedali. Kdo ve, če jo kaj jezi?
Sicer pa je JirHmy opazil, da nihče ni bil kdo ve kako navdušen spričo njegove skorajšnje ženitve, razen Horacija Velikega, ki mu je brzojavil, da odobrava njegov korak ter da je že storil vse potrebno, da se povečajo Jimmyjevi dohodki.
Jimmy se je nasmehnil temu sporočilu. Slednjič se je vendar tudi Horacij Veliki omehčal. Jimmy se je skušal čim bolj vživeti v dejstvo, da ie poročen mož in da nima pravice misliti na neko drugo ženo.
Costin je spe.t stopil v sobo.
— Prosim, gospod... neka dama želi...
— Kaj?
Jimmy ga je nezaupno pogledal. — In želi mene? Neumnost! To bo bržčas pomota ...
— Ne, ne, gospod, — je pohitel Costin. — Gospodična Farrovva bi rada govorila z vami.
Jimmyja je presunilo. Potlej se je počasi .dvignil kot bi ga neka iuja sila pograbila za ramena in sunila s stola.
— Gospodična Farrovva, — je ponavljal. — Gospodična Farrovva torej... — In zardel je do ušes. Srce mu je utripalo kot še nikoli prej, ko ga je kdaj obiskdla.
— Recite gospodični, naj vstopi.
Mehanično se je obrnil k zrcalu ter si
popravil čop neugnanih las. Toda že so se odprla vrata in vstopila je Cvnthija.
(Dalje.)
Skupščina združenja ptujskih rokodelskih obrti
V nedeljo je bila v »Mladiki« izredna skupščina obrtnikov v ptujskem okraju. Zborovanja se je udeležila komaj dobra Petina. Doma jih je zadržalo tudi slabo vremc. Zborovanje je vodil Alfonz Kai-sersberger. tapetnik. Uvodoma je popravil obrtnega referenta na mestni ob-j-ini Rubina in zastopnika .za TOI Šinkovca Stanka. Na dnevnem redu je bilo točk, izmed katerih so zborujoče naj-b°lj razgibale točke o ukinjenih združenjih in njih premoženju ter volitve skup-nesa predsednika.
Poročila ukinjenih združenj so dokazovala, da so bila bivša združenja zmožna samostojnega življenja. Zborovalci so se zavzemali za avtonomijo strokovnih odsekov v okviru skupnega združenja. Po svoji preudarnosti bodo znali najboljše skrbeti za svoje kulturne potrebe, za svoj naraščaj, za onemogle tovariše in dr. Ta izvajanja so enodušno sprejeli. Dalje so glede višine inlkorporaeije padli različni predlogi. Prevladovalo je mnenje, da se inkorporacija razdeli v 3 skupine in da se zato nepristransko presodi
socialni položaj poedincev, ki hočejo položiti mojstrski izpit. Predlog o podaljšanju učne. dobe na 4 leta je povzročil živahno debato. O tej zadevi bodo obrtni odseki odločali vsak za sebe.
Mnogo prahu so dvignile volitve predsednika za skupno združenje. Tako je dobil Anton Brus, kolar iz Spuhlje, 58 glasov in čevljar Greifoner pa 25 glasov. Za podpredsednika je bil izvoljen krojač Joško Ropi 5 iz Budine. Na zborovanju je bila sprejeta spomenica, ki zahteva samostojno obrtno zbornico.
Mublian*
Za p©k@ine bofevnik©
^veza bojevnikov sporoča, da bo pred | {jrobnicc* na pokopališču pri' sv. Križu 1.! nPv. ob 15.45 spominsko cerkveno opra-, k'*0, ki ga bo imel obenem z nagovorom knezoškof dr. Rožman. Prisotna bo tudi | Vc>]'aška godba in vojaška častna četa. V j j^Pomin in molitev za pokojnimi tovariši' 0 2. nov. ob 9. uri daroval v frančiš- j ganski cerkvi sv. mašo predsednik »Zveze j !°jevnikov« Mirko Ratej.
skupen spomenik vsem umrlim žrt- j
,,a Tramvajski promet o Vseh svetih.
jpetek 1. novembra bodo vozili ves dan ,,Si tramvaji z vseh prog k Sv. Križu. J sob0t0 2. in nedeljo 3 .novembra bodo ožili tramvaji proge 3 ves dan od Ra-KWnika preko Poljan k Sv. Križu in °"ratno, popoldne pa bo obratovala tudi j^oga 1 od Viča do Sv. Križa in obratno. P^Ujalisča ;)Vilharjeva cesla“ v smeri Sv.
,,Savska cesta” v obe smeri, „2alc“ 11 »Linhartova cesta' v,petek, dne 1. no-
I ^Uibra popoldne odpadejo iz prometno kliničnih ozirov. Potniki se naprošajo, da 7? Pri povratku od Sv. Križa! poslužujejo r^ktnih prog. Za Vse svete bodo tram-
aJski vozovi opremljeni ija zunanji strani “Predaj in zadaj z obešalniki za venoe, ■J® kar opozarjamo potujoče občinstvo, a ne bo jemalo vencev s seboj v polne
Vozove.
a Brezmesni dan. Ker pade na petek 1. v?v- praznik ,la dan ne bo brezmesni dan. ^arnesto lega bo na področju mestne JJbfcine ljubljanske brezmesni dan v lo-cl< 5 .novembra.
a Nabiralne akcije v Ljubljani prepo-®tlam>. Uprava policije v Ljubljani ob-esča javnost, posebno pa zastopnike or-Mnizaeij, da ne bo izdajala dovoljenj za 'ubiranje prostovoljnih prispevkov v do-
II treh mesecev, to je za november in de-<>|nl>ei- I. 1. ter za januar 1941. V lej dobi
vam sveto-vne vojne, ki se bo zgradil na Brezjah ter za pomoč revnim bojevnikom iz svetovne vojne, vdovam in sirotam umrlih bivših vojakov, je »Zveza bojevnikov« pokrenila nabiralno akcijo, ki je bila od kraljevske banske uprave v Ljubljani dovoljena in ki bo L, 2. in 3. novembra t. 1. »Zveza bojevnikov« poziva vse, da darujejo nabiralcem »Zveze bojevnikov« z legitimacijo, znesek v zgoraj omenjeni namen.
bo na področju uprave ljubljanske policije le nabiralna akcija za zimsko pomoč.
a Policijsko prometni red ob Vseh svetili odreja za četrtek, petek, soboto in nedeljo na pokopališče pri Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, tudi kolesarje, samo enosmerno vožnjo. Dovoz je dovoljen po Šmarlinski cesti, Savski cesti in Med hmelj-niki, odvoz izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo in po Linhartovi cesti v smeri Tyrševe cestc, za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ld vozi v Jarše, po Pokopališki ulici mimo kemične tovarne in dalje po Predovičevi ulici proti mestu. Električna cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstopanje in vstopanje potnikov. Avtobusni promet iz mesta na pokopališče in nazaj ni dovoljen. Občinstvo se opozarja, da bo vstop na pokopališče dovoljen le pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa le skozi leva vrata l. j. med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča.
a Za vsesvetsko akcijo je poveljstvo državne policijske straže v Ljubljani nabralo med policijskimi stražniki 102 din in za ta znesek kupilo mestnih vencev iu sveč, da bodo policijski stražniki na praznik umrlih z njimi okrasili grobove svojih rajnih tovarišev.
Cinkarna je zopet povišala mezde
V Cinkarni je bila v soboto razprava r<idi povišanja mezd cinkarniškemu de-avstvu. Pogajanja so se vršila med ravnateljstvom podjetja in delavskimi zaup-n*ki ter so uspešno končala. Ugotovila so 1>ri naraščajoči draginji potrebno poviša-
nje draginjsikih doklad. Vodstvo je priznalo 18% draginjsko doklado na nedavno povišanih 40% od temeljnih mezd. Poleg tega bodo dobivali oženjeni delavci letno 10 ton, samci 5 ton in upokojenci 5 ton premoga.
Obsojen tat in pretepač
/red okrožnim sodiščem v Celju sla se o aJ zagovarjala radi težke telesne po-in^ke 18 letni delavec Ladislav-Planinc i.‘ <=0letni kovaški pomočnik Anton Smre-®r> oba iz Vel. Obreža pri Dobovi. 17. .tjHsla sta v Kapelah pri Brežicah v pre-L.111 šestkrat zabodla z nožem Antona
lllllliifti iti mn r>l'i v n,
yai-
j. ‘iuui(jusa slu iuui preiepiu m ga po-ul ^ovala po vsem telesu. Planine je bil l„lS°jeu na eno leto, Smrekar pa na eno v. hi dva meseca strogega zapora. —
TV
Kampuša in mu prizadejala stnrlno noja -P poškodbe, njegovega brata Andreji, Trampuša sla tudi pretepla in ga po-
raznih tatvin se je zagovarjal de-
j,*brez stalnega bivališča Albin Jev-V š ■>‘~ let star, pristojen v Iiudnik pri pijani. Tatvine je izvršil na Lavi pri "jstriei pri Dravogradu, v Ka-Petrovčah, v Bukovem žlaku
*>zah' Pi',
, Pri
,J Teharjib. Pri nekem vlomu v Gotovjah { 1 Žalcu' pa je bil prijet. Vse tatvine je i(J , M tekom letošnjega poletja. Obsojen bil na eno leto in osein mesecev stro-a§a zapora, po preslani kazni pa bo od-11 za dve leti v prisilno delavnico.
' Iz gimnazijske službe. Na gimnazijo feaj*1,au°vae je nastavljena tajnica I. drž.
gimnazije v Celju gdč. Tea Spar-
iz Celja. S 1. nov. je nastavljen na jj • 1'ealni gimnaziji v Ljubljani g. Evald cii t<Ji sbi direktorja H. rcalue gimnu-
V eV Ct!liu
ve> Sokolsko ritmične vaje odslej ne bodo Lj ob sobotah ampak ob nedeljah. Pri-V | }ia vaja bo v nedeljo, 3. nov. ob 20.
telovadnici.
lej." Sokolske župne mladinske strelske
tra b.oiio v nedeljo, 3. nov. od 8. zju-J dalje na strelišču v Pečovniku.
Ml filedallšče. Drevi ob 19’30vpri-inert - ^^‘bljajičani Gogoljevo satirično' ko-l)j. |° »Revizor". — V sredo, (>. novem-(|,.u bodo gostovali Mariborčani. Igrali bo-trorkega tiramo ,,Na dnu".
c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, 5. novembra od 8. do 12. predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo.
c Šahovski brzolurnir za prvenstvo v oktobru igra drevi celjski Šahovski klub.
e Šahovsko (ekino so v nedeljo odlo-. čili celjski brivci proti Šahovskemu klubu Gaberje v *#ojo korist.
c Celjske brivnice bodo na praznik Vseh svetih ves dan žaprle.
Poštne položnice so danes listu priložene. Cenjene naročnike prosimo, naj čimprej nakažejo naročnino, da jim ne ugasne pravica za zavarovalnino na 10.000 din. One eenj. naročnike, ki imajo naročnino že plačano, prosimo, da pridobijo novega naročnika in mu izročijo položnico.	Uprava.
c Most je podrla in razdrla novo občinsko cesto pri Jošlovem mlinu v Medlogu narasla Ložnica.
c Cesta štore—Svellna je dograjena v prvem delu. Gradnjo cesle bodo nadaljevali spomladi.
c Poročila sla se v Celju gdč. Ana Kodre, uradnica pri tvrdki „Elka“ in g. Adolf Urbančič, uradnik v cinkarni.
c Samomor v potoku Bolski je izvršila 31 letna služkinja Amalija Jurek, rodom iz Poljan pri Klanjcu v banovini Hrvalski. Služila je pri posestnici Katarini Divjakovi v Ojslriški vasi pri St. Juriju ob Taboru. Truplo so potegnili iz vode pri Gomilskem.
c Celjska policija je prišla na sled precej razpredeni tihotapski družbi. Prijeti sta bili 23 letna delavka Matilda C. ' in 41 lelna delavka Amalija Z., oImj iz Sp. Hudinje, pri Celju. Pri njima so našli prccej uiihotapljenega saharina. Poleg tega sc je ugotovilo, da imata zveze z raznimi tihotapci na Hrvatskem. Tiliotapki so oddali v nadaljnje postopanje finančni kontroli.
c Uinrl je bolnišnici 21 letni posestnikov sin Janez Bohorč iz Presladola pri Blanci.
n Omejeno bo tudi čezmerno kopičenje zasebnih zalog, ki sc je pri nas žo 'močno razpaslo. Tozadevni predpisi bodo baje izdani začetkom novembra.
Najcenejši dnevnik v Sloveniji. - Mesečna naročnina po pošti
samo 14 dan
Posamezna številka v prodaji
samo 1 dinar
n Tudi /.eniški rudarji zahtevajo vlšjn pokojnine rudarskih upokojencev zaradi nastale draginje. Posebna delegacija bo zato obiskala merodajne v Beogradu.
o Podružnica SPI) Peca za Mežico—Črno sporoča .da je Uletova koča na Peci od 1. XI. t. I. dalje začasno neoskrbova-»a. Odprla in oskrbovana bo od 21. dec. t .1. do 7 januarja 1041, za Svečnico lin od 18. marca dalje. Ce bi se prijavila večja skupina turistov — smučarjev izven Lega časa, naj sc pravočasno obrnejo na podružnico v Mežici, da poskrbi oskrbovanje.
o Brv jo ukradel Stefan Kac iz Cigoncev in sicer s poloka Ložnice ter jo uporabil pri svojem gospodarstvu. Toda zasledili so ga in bo delal pokoro.
o Meso na rdečici bolnih svinj so prodajali, kljub živinozdravnikovi prepovedi, pri posestniku Francu Neratu v Selcah. Najslabše meso so sicer zakopali, drugo pa prodali vaščanom po 10 din kg ali pa uporabili doma. Oblasti so posestnika Nerata poklicali na odgovorno«'..
o Iz Radeč pri Zidanem mostu. Vodstvo tovarne papirja na Njivicah pri Radečah je presKrl>elo svojemu delavstvu 50 vreč enotne krušne moke iu 10 vreč bele, ki jo je razprodalo na drobno in sicer kg enotne po din 1‘30 in kg bele rpo din 8-10.
Delo in skrb za izseljence
Pod predsedstvom škofa dr. Gregorija Rožmana je imela Rafaelova družba svoj občni zbor, skupno z občnim zborom Izseljenske zbornice, ob številni udeležbi članov in delegatov iz raznih krajev Slovenije.
Poslovno poročilo o delovanju družbe ugotavlja, da v tujini slovensko izseljenstvo, tu doma pa. slovensko izseljensko skrbstvo ni uživalo enakopravnosti s Hrvati in Srbi. Dočim so Hrvati dobivali vsako leto iz raznih fondov sto tisoče letne podpore, so na Slovence odpadle samo male drobtine. Treba je doseči, da se primerno in pravično razdeli 73 milijonski izseljenski sklad. Potreba je tudi, da se ustanovi banovinski izseljenski urad ter ustanovi Izseljenski dom v Ljubljani.
Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo v prvi vrsti, da se kompetence za slovensko izseljenstvo v verskem, kulturnem narodnem pogledu takoj prenesejo iz Beograda v Ljubljano, da se iz
izseljenskega sklada nakaže slovenski izseljenski službi en milijon dinarjev na račun slovenskega deleža. Iz omenjenega sklada dana posojila za umobolnico na Studencu, šolsko polikliniko v Ljubljani in Slovenski dom v Murski Soboti v znesku nad 2 milijona din naj se nakažejo izseljenski službi. Zato pa naj bi dravska banovina prevzela v svojo oskrbo slovenske izseljenske dtihovnike in učitelje, podpiranje raznih izseljenskih kulturnih in drugih društev, kakor tudi podpiranje izseljenske službe doma in v tujini. Za Izseljenski dom že od dveh ministrov obljubljeno posojilo 2 milijona din naj se realizira.
V imenu prekmurske Rafaelove družbe je župniik Klekl poročal o položaju sezonskih izseljencev, in stavil primerne predloge zastran njihove zaščite.'
Za predsednika družbe je bil per accla-mationem ponovno izvoljen škof dr. Rožman.
Beograjsko pismo
Beograd, glavno mesto Jugoslavije, kamor se že dve desetletji steka bogastvo države, središče ekonomskega in političnega življenja, mesto, ki je v povojni dobi med vsemi mesti Jugoslavije najbolj naraslo, celo med mesti stare Evrope... Različno kot ostaja velika mesta pri nas in vobče v Evropi, ne kaže skoraj nikakih sledov iz stare fevdalne dobe z njeno gotiko, renesanso, barokom in rokoko-jem. V Beogradu ni kot n. pr. pri nas v Mariboru ali pa celo v Ljubljani in Zagrebu stavb, da, celo ulic in delov mesta, ki so še iz fevdalne dobe. Tu ni niti Starega trga, nunske cerkve, palače Turjačanov, kot jih ima Ljubljana, niti zagrebškega Kaptola in Gornjega grada. V Beogradu ni starinskih stavb iz dobe fevdalizma, ker tu ni niti plemenitašev, ki jih je še toliko po ostalih evropskih mestih, pa tudi v Zagrebu, niti starih meščanskih rodbin iz dobe fevdalizma. Srbija, a prav posebno še Beograd,' ni od 14. stoletja dalje živela več tako kot ostala fevdalna Evropa, ker je bila od takrat že pod jarmom Turkov in je vladal v njej specialni turški fevdalizem, ki se je precej razlikoval od evropskega. V Srbiji ni bilo v teh letih niti plemstva v evropskem smislu, niti meščanstva. V samem Beogradu je vladala poturčena solda-teska pod vodstvom vojaških poveljnikov, če imajo druga mesta aristokratski izgled, ki je
pomešan z meščanskim, tega v Beogradu ni, niti mnogo stavb iz začetka 20. stol. z njegovo secesionistično arhitekturo, čez tri četrtine Beograda je zgrajenega po vojni.
Vendar pa Beograd ni skladen, pa najsi nima »zlatih gradov« plemenitašev. Meščansko središče in delavska periferija je najoči-vidnejši nesklad, ki strašno kazi Beograd. Ogromne luksuzne palače, da se človek ne more dovolj načuditi in grde delavske kasarne in zanemarjene hišice na periferiji... Bil sem v luksuzni palači v centru in v delavski kasarni na periferiji. Razlika je tako ogromna, prepad tako globok, nesklad tako grotesken, kakor ga še v nobenem mestu nisem videl. V palači vse v mramorju, električni lu-stri razsvetljujejo stopnišča, lokale in stanovanja, luksuzna angleška stranišča, kopalnice, balkoni, terase, kdo bi vse to lahko naštel!
V delavski kasarni niti elektrika, okna majhna, večinoma gledajo na mračen hodnik, stranišča taka, kot jih nisem videl še niti v pohorskih vaseh, stopnišče črvivo, leseno in temno itd. Z eno besedo — ogromen nesklad.
V Beograd se po vojni niso stekali le ogromni kapitali, temveč se je nakopičila tudi revščina, _da ji ni enake v nobenem mestu Jugoslavije. Zagrebška periferija, ljubljanska periferija, mariborska periferija itd. so kljub'
vsemu še prave idile... Tu spijo ljudje na golih, umazanih tleh, polnih mrčesa, predvsem stenic, kar v dnevnih umazanih in raztrganih oblekah, z opankami na nogah in skapami pod glavo. V sobico jih je natlačenih po deset, a vsak plača gospodarju po 40—50 din mesečno. Prav tako drago morajo plačevati mala stanovanja (soba,' kuhinja) delavske družine s kopico otrok, ki-se goli podijo po dvoriščih. To znaša torej 40G—500 din za eno sobo. Na kopanje ne morejo niti mislili, perilo — v kolikor se o njem lahko govori — je skrajno umazano. Jedo po umazanih narodnih kuhinjah in to fižol In kruh, za »slaščice« pa imajo čebulo in papriko.
Drugače poteka življenje v centru. Gleda! sem svatbo nekega bogatega Beograjčana, pri kateri so se gostje vozili v 52 avtomobilih, okrašeni z dragocenimi rožami, ki stane vsaka več kot celodnevna delavčeva hrana. Posebej sem si ogledal Privilegirano agrarno banko. Že pred leti sem se namreč odločil, da si jo ogledam, ko sem Čital govor zastopnika njenega upravnega odbora, v katerem je rekel, da si je zgradila sedaj banka skromno hišico. Že takrat sem se čudil, kako skromna hišica mora biti to, saj je vendar bilo v bilančnih računih napisano črno na belem, da je stala čez 25 milijonov din. In sedaj sem videl. da moj dvom ni bil neupravičen. To je ogromna palača. Upam, da bosta za enkrat že ti dve sličici zadostovali.
>t-an 6
Zanimivosti
Bockingbamsks palača - srce Londona
Palača, ki je sorva nihče ni hote; ter ji ?e šele araiHca V kiorrs daia prav comen
Buckinghamska palača se cesto ponavlja v dnevnem tisku, zlasti v sedanji vojni. Palača, ki sicer ni posebna arhitektonska redkost, je sedež angleške kraljevske rodbine ter kot taka za vse Angleže nekako »srce Londona«. Sicer pa stoji palača zares sredi Londona, saj s svojim parkom meji na znani Hyde-Park, ki je v centru Londona.
Ko je dal kralj Jurij IV. palačo zgraditi, je javnost in dvor nista sprejela z kdove kakšnim navdušenjem, kakršnega je deležna dandanes. Naslednik Jurija IV. kralj Viljem IV. se je je izogibal, češ da je nekam tuja, prevelika ter se v njej človek ne počuti domačega. Resno je predlagal predsedniku Spodnjega doma, naj bi palačo uporabili za parlament, kar pa. so člani parlamenta odklonili. Predloga niso sprejeli niti takrat, ko je star parlament pogorel, ampak so raje dali zgraditi novega.
Prvotno se je palača imenovala »Pimlico«. Nihče se ni hotel vanjo vseliti. Desetletja so se angleški puritanci spogledovali ob njej. Prišla pa je odločna kraljica Viktorija, ki je naredila mržnji konec ter se s svojim mladim soprogom vselila v toliko osovraženo palačo. Palača je bila dolga leta trn v peti londonskega časopisja, ki je nekoč celo predlagalo, naj bi jo podrli, da ne bo še nadalje obremenjevala angleških davkoplačevalcev.
Dasi palača sama po zunanjosti ne tvori arhitektonske posebnosti, pa je tem lepša in razkošnejša na znotraj, česar pa svojčas Londončani verjetno niso vedeli. Iz vhodne dvorane, obkrožene z velikimi marmornatimi stebri, vodi belo stopnišče, pregrajeno z rdečimi preprogami, v prvo nadstropje. Prvo nadstropje je v celoti razdeljeno na posamezne dvorane. Najdragocenejše je opremljena bela prestolna dvorana, nato zeleni salon, okrašen s prekrasnimi vazami, za njim pa glasbena dvorana, okraš. s slonovino in zlatom. V palači je več zanimivih sob, v katerih so urejene različne zbirke. Med drugimi je soba z zbirko znamk kralja Jurija V., o kateri sodijo, da je najdragocenejša zbirka znamk na vsem svetu Filatelisti vstopajo vanjo s posebnim spoštovanjem. Sicer pa je bil kralj Jurij V. znan kot zbiratelj raznih predmetov. Mimo znamk je še zbiral modele ladij, rokopise, mehanične igrače in ure. Dragocena je zlasti zbirka ur. Kralj Jurij se je silno rad sprehajal po sobah z urejenimi zbirkami, najraje pa se je mudil v sobi z zbirko ur. Sluge so morali strogo skrbeti za to, da so ure neprestano tekle ter vse kazale isti čas.
V	Buckinghamski palači je zelo zanimiva soba, ki je poleg oblačilnice. V njej sta voščeni figuri kralja Jurija in kraljice Mary. oblečeni v admiralsko uniformo in večerno toaleto. Ti dve figuri sta prišli v sobo takole: Približno pred 10 leti je prišel v kabinet voščenih figur madame Tussaudove nek višji dvorni uradnik ter naročil figuri kralja in kraljice. Narejeni sta bili po zadnjih fotografskih posnetkih kraljevskega para, obenem pa je bilo za figuri naročenih več vrst oblek. Ko je hotel kateri kipar ali slikar posneti kra-
ljevski par, so ga najpreje peljali v kabinet voščenih figur in šele predno je že bila slika ali kip gotova, sta kralj in kraljica le za tre nutek sedela kot model.
V	Buckinghamski palači so do današnjifi dni ohranili stare angleške dvorne običaje Tako na priliko še danes pokuša pivo »dvorni okuševalec piva«, sedeč za kraljevsko mizo. Lord Monteagle ima pravico kadarkoli
jesti za kraljevsko mizo, lord Wlisingham pa ima pravico prednosti do kraljeve odložene obleke Lord Portman je dolžan skrbeti za redno čiščenje dimnikov, in sicer brezplačno dočim ima lord Shirfield na skrbi dvorno klet. Pri velikih dvornih recepcijah še vedno strogo upoštevajo stare običaje, dasi se pozna, da je nova doba že mnogokaj izpodrinila ter modernizirala tudi v Buckinghamski palači.
Va‘a anoieške vojaške p©Sk«se
Ganljiv prizor pred sodiščem
Pred nekim sodiščem v ameriški zvezni državi Pensilvaniji je stal tovarniški delavec Skaranza, obtožen uboja. Po zaslišanju prič se je izkazalo, da je zagrešil uboj v samoobrambi in duševnem efektu. Porotniki so delavca oprostili. Ko je bila prebrana oprostilna razsodba, je delavec hipoma preskočil ograjo ter stekel na sodni oder, kjer je v solzah jel po-vrsti poljubljati porotnikom roke, nato še državnemu tožilcu in sodnemu delovodji. Izognil pa se je najmlajšega člana sodnega kolegija, in sicer lepe, plavolase strojepiske ter se h zdaleč jokajoč zahvalil. Ta pa je stopila k njemu in ga poljubila, dočim je natrpano polna sodna dvorana zabučala od navdušenja in ploskanja.
Angleška vojaška policija, ki je sestavni del angleške armade, je izredno dobro in moderno opremljena ter naravnost artistično izurjena.
Nove bolezni, ki jih je prinesla vojna
V	londonskem dnevniku »News Croni-cle« so zdravniki objavili dolgo razpravo o novih boleznih, kis o nastopile kot posledicav ojne. V glavnem gre za tri nove bolezni, ki so resnejšega _značaja. Prva bolezen je tkz. »zakloniščna paraliza«. Tozadevno navaja list mnenje nekega specialista, ki je na svojem področju ugotovil pet slučajev hrbtenične ohromelosti. Kot vzrok za to bolezen navaja okolnost, da ob neprestanih nočnih alarmih prespijo ljudje cele noči na cementnih tleh v zakloniščih. Kot drugo bolezen navaja list »hripavost evakuiranih«. Ta bolezen se je zlastti pojavila pri
OGLAS ZA LEKARNARJA
Neko mesto na Norveškem je po zasedbi ostalo brez lekarnarja. Lekarna je že delj časa prazna in zaprta. Mesina občina se je slednjič odločila, da bo skušala polom inserata priti do lekarnarja. V ta namen je objavila v časopisju naslednji oglas: „Lekarna se proda mlademu lekarnarju, ki je sposoben, da prebrodi vse težave sedanjih časov in ima smisel za humor.“
otrocih, ki so bili iz mest evakuirani v zaledja in na podeželje. Specialisti za ušesne in vratne bolezni menijo, da iz-prememba zraka in življenjskega okolja vpliva na dihalne organe, pri čemer pride do neizbežnih motenj. Ti organi namreč ptrebujejo določeno dobo, da se šele prilagodijo na novo okolje. Tretji bolezni, ki jo je prinesla vojna, pa pravijo »zaklo-niščno vnetje zob«. Njen pojav je zaenkrat še neznaten. Zdravniki pa računajo, da se bo čez zimo močno razširila, ker so zaklonišča slabo ventilirana in vlažna.
Ne bop@ se naduhe!'
Dunajska medicinska akademija je P1"6^ nedavnim priredba v kopališču Greichetj' berg svoj 64. tečaj za praktične zdravih' ke, ki se ga je udeležilo 220 zdravnikov iz Nemčije in večih tujih držav Na te* čaju je bilo mimo drugega tud- vprašanje, ali je naduha ozdravljiva. Poklic11
zdravniki so dobili od zdravmkov-znai'-stvenikov nešteto koristnih pobud j*a praktično zdravljenje. Glede naduhe (bronhialne astme) je bilo ugotovljeno,«3 ima več vzrokov. Na prvem mestu Je kot vzrok navedena prehrana, ki ni vedno poedincu odgovarjajoča, precej krivde nosi tudi razneženost in neodpornost ki je posledica uporabe nekaterih dnevnih predmetov kot n. pr. mehka postelj3-toplo perilo, kožuh itd. Skratka, nepra' vilna prehrana in prevelika občutljivost;
V	razvitejšem stadiju vodijo ti vzrok1 do bolečih krčev, ki otežujejo dihanje, a3 motenj funkcij želodca in črevesja, m ce-
lo	do zunanjih otokov in izbruhov, kot n-pr. koprivnica. Praktični zdravnik tn°fa zato zlasti proučiti vse vzroke naduha nakar mu uspe to neprijetno nadlog0 zmanjšati na najmanjšo mero.
STRUPENE GOBE V DEKLIŠKEM PENZIONATU
v	.
V	nekem velikem dekliškem penziO" natu v francoskem mestu Toulouse s0 dekletom servirali za večerjo gobovo j&' ho. Nekaj ur nato, ko so dekleta legla * počitku, je v zavodu nastala prava P3' nika. Večina deklet se je zvijala v hudih krčih. Poklicani zdravnik je seveda: takoj ugotovil. *da gre za splošno zastruP" Ijenje z gobami. Čez dva dni sta dve dekleti umrli. Pričakujejo pa. da jih b° umrlo še najmanj dvanajst, za katere s« zdravniki izjavili, da jim ni več pomoč1-Ostala dekleta pa bodo polagoma okre-
— Presneto, takole bi barval z ljem ves dan za najnižjo mezdo!
Ukradla fanta in ga prisilila v zakon
V	Clevelandu imajo senzacijo, ki ji je težko najti primere. Dvajsetletni Frank Jeno vez je že več tednov dvoril 18 letni Angeli Deonna. Dekle mu je bilo sicer hudo všeč, toda nikoli ni mogel zbrati toliko poguma, da bi ji odkril svojo ljubezen. Dekle je bilo iz tedna v teden nestrpnejše, fant pa je neprestano kolebal. Slednjič se je Angela naveličala tega neizvestnega položaja. Z nekaterimi svojimi prijatelji se je domenila, da bodo Franka enostavno ugrabili. Neke noči so zares vdrli v njegovo stanovanje ter ga
z naperjenimi revolverji prisilili, da Je šel z njimi naravnost v cerkev, kjer S3 je že čakala nestrpna nevesta Angela, k1 je pripravila vse potrebno za poroko.
Poroka je bila v najlepšem redu izvršena. Toda Frank je ob prvi priliki P0* begnil ženi iz nasilnega zakonskega jar' ma ter ves slučaj prijavil policiji. Kmahj zatem je bila Angela s svojimi pomagal vred aretirana. Na sodišču pa je Frank še vložil tožbo za ločitev zakona, v katerega je padel proti svoji volji.
Egipčanski zapiski o razpravah proti vlomilcem
To poročilo se ne nanaša na kak dogodek iz sedanjosti, marveč sega daleč v sivo davnino, tisočletja nazaj, ko so v Egiptu vladali faraoni. Med številnimi po muzejih shranjenimi papirusi iz tiste dobe se nahajajo tudi sodni spisi, ki vsebujejo zapisnike o kazenskih razpravah proti tatovom, oziroma vlomilcem v kraljevske grobnice v piramidah.
Vojne ruševine v zahodni Nemčiji
Nemčija dan za dnem pošilja v svet slike o ruševinah, poudarjajoč, da je vse to delo angleških bombnikov, ki da ne izbirajo ciljev, ampak bombardiralo kar vse vprek.
To se je godilo proti koncu dvajsete dinastije, pod zadnjimi kralji rodu Ramozidov, to je med 1143 in 1090 pred Kristom. Takrat so državo pretresali notranji spori, korupcija je bila velika avtoriteta državne oblasti se je rahljala. V Tebah, kraljevski prestolnici, so si bila najvišja oblastva medsebojno v laseh. Spletkarilo se je na vse strani, kar je pogubno vplivalo tudi na moralo ljudstva. V tistem času so se širile govorice, da so bile izropane kraljevske grobn-ce. To je napotilo vlado, da je odposlala posebno komisijo preiskat piramide.
Poročilo te komisije pravi, da je ugotovila, da je večina grobov ostala nedotaknjena. Sicer so tatovi grobnice navrtali, a niso mogli predreti. V celem je bilo preiskanih deset pi ramid, a samo v eni je bila grobnica tam pokopane kraljevske dvojice izropana. Pač pa so bili izropani vsi zasebni grobovi v okolišu piramid, ker so bili laže dostopni. O tem si seveda preiskovalna komisija ni belila glave. Zaradi izropanja piramide pa je bilo prijetih osem osumljencev: bili so sami služabniki v templu, ki so po temeljiti pripravi — namreč ko so prejeli toliko in toliko batin, zlasti na podplate — tudi vse priznali. Da so, kakor stoji v zapisniku, odprli krste in »častitljivo mumijo kralja«, ki je bila vsa prevlečena z zlatom, obrali vsega, kar je imela na sebi in okoli sebe. Istotako so napravili z mumijo kraljice. Skratka, izropali so grobnico temeljito, plen pa pošteno razdelili med seboj na osem delov.
Toda vezir, prvi kraljevski minister, ki preiskovalni komisiji ni dosti zaupal, je tudi sain
zasledoval zadevo in je dal prijeti nekega kovinarskega delavca, sina matere, ki ji je bil* ime »mala mačka«. Ta mož, ki je bil že ^ kajkrat v preiskavi zaradi podobnih pregreh je priznal, da je kradel v grobu žene Ramzesa II. (1292—1225 pr. Kr.). Da to preverijo, so ga z zavezanimi očmi popeljali v mesto grobov, mu tam sneli zavezo in mu veleli: »Hodi pred nami do groba, iz katereg3 si, kakor praviš, nekaj ukradel.« Mož pa F bil zvit in je šel k odprti grobnici otrok Ran1' zesa II., ki ni bila nikoli uporabljena, in nat3 k stanovanju nekega pokopališkega čuvaja je dejal: »Glejte, to sta tista kraja, kjer sc«! bil.« Kljub hudim batinam se je zaklinjal P3 kralju, naj mu porežejo ušesa in nos in g3: nataknejo na kol, če je bil kdaj v kaki drUff grobnici. Na vse to so moža izpustili.
Zadeva z ono osmorico vlomilcev pa je bil* seveda resnejša, vendar se je iztekla na načif1’ ki je značilen za takratne razmere: ker st* bila v afero najbrže zapletena tako policijs*1 šef kakor mestni knez, se je vsa stvar P®* tlačila. Kakor dokazuje to zaključek zapis111, ka: »Veliki knezi so delavcem iz templa Ramzesa III. podarili življenje. Bili so tega d«e spet predani prvemu duhovniku Amona Ra*-4 To se pravi, ne le da se tatovom ni nič zg°' dilo, dobili so tudi svojo službo nazaj.
Uspeh take justice naravno ni izostal, tatvine sc se veselo nadaljevale. Že tri leta P?' zneje je bilo prijetih 60 oseb zaradi tatvj« v grobnicah in celo zaradi izropanja zaklad* v svetišču boga Amona. Tudi o tem so ohranjeni sodni zapiski.	Ko-
n&s&r
Jučitev Košakov k Mariboru preložena
Pomembne socialne akcije mariborske mestne občine — Dva nova mestna zdravnika
Sinočnjo sejo mestnega občinskega sVeta je vodil mestni predsednik dr. Aloj-z|l Juvan, ki je uvodoma poročal o socialnih akcijah mestne občine. Dnevni-Carjem je bila tudi letos odobrena božič-njCa- Prometnemu in finančnemu mini-str** Pa se bo na prošnjo železničarjev naslovila vloga, da naj se priznajo železničarjem za napredovanje in pokojnino ona leta, ki so jih prebili kot uslužbenci južne železnice.
‘zšia je uredba glede nabave drv mestna prebivalstva. Mestna občina je zaprosila za obljubljeni kredit. Ker ta še ni razpolago, so se zastopniki mestne °bcine pogajali z veleposestnikom Klanč-Jnkorn v Fali glede nakupa 8000 kub. mehov drv, glede denarja za nabavo pa se Je občina sporazumela z Nabavljalno za-brago drž. uslužbencev, tako da bo za-“Oiga odkupila 6000 kub. metrov, ostalo Pn mestna občina. Cena drv franko Ruše "J1 490 din za seženj, prodajna cena v priboru bo pa znašala nekako 600—630 b®- čeprav je pri tem predpisana minimalna cena prekoračena, je vendar treba jahati nakup za ugoden, ker bi po dru-Srn Pogojih nabava drv sploh ne bila mo-jjoča. Delež, ki ga bo dobila zadruga, se sorazmerno razdelil tudi med člane Nabav, zadruge uslužbencev drž. želez-b*9, mestni občinski svet pa je za nakup d°volil kredit 300.000 din. '
Za rezervno hrano je kupila mestna ^bčiiia od banovine 45 vagonov pšenice, m bo shranjena v Franzovem mlinu, ko-j**za se bo nabavila, ko bo suha, prav •ako bo kmalu nabavila tudi nekatera Dr*tga živila.
Sledila so poročila odsekov. Za I. od-je poročal dr. Miller o dveh ugovo r'b proti odmeri prirastkarine, ki sta bila Zavrnjena.
Za'II. odsek je poročal m. s. Aljančič. r°račun mestnega socialnega skrbstva ji? bo za 1. 1941-42 povečal za 1,167.403 bbi na 5,766.000 din. Povišek gre predmetu na račun podraženja hrane, ki jo aie mestna občina v mladinskem domu, b^rbnišnici itd. ter na račun akcije za ZaPoslitev brezposelnih. Kritje za to bo ;r?ba najti v povišanju indirektnih dav-ftn od 10 na 15%, zlasti ker banovina Prispeva ničesar v bednostni fond ^Prejet je bil še pravilnik o poslovanju Pjhajnih predstojnikov mestne občine, za {"Rajnega predstojnika v I. okraju pa je mesto obolelega Ivana Klančnika ime-Jhvan urar in mestni svetnik Ignac Jan. r°sedanjemu okrajnemu predstojniku se j? občinski svet zahvalil za njegovo delo. Nadalje je bilo odobrenih več prošenj za ubožno, oziroma vzgojno podporo in za Cejeni v oskrbnišnico.
Za IV. odsek je poročal m. s. Hrastelj Podaja mnenja glede priključitve Koša-k°v k mestni občini je odpadla z dnevna reda, ker je kraljevska banska upra-ya svojo tozadevno zahtevo umaknila, !i?r ne namerava predlagati te priklju-■jhve. Mariborski sekciji Združenja gta Riških igralcev je bilo dovoljeno poso-»*? din 45.000 za nabavo nujnih potreb pred zimo. Ta znesek se bo odtegnil p Podpore za drugo leto, oziroma ga je /®ba vrniti, čim bo sekcija dobila pod-P°ro od države. Štirim sejmskim usluž' ®ticem je bila priznana povišana sejm-doklada. Mestni svet je odobril protin nekaterih parcel na bivšem Rosen-efgovetn posestvu pod običajnimi popi*- Kosova ulica se bo regulirala ter bo pstna občina v ta namen kupila s sred-lV* regulacijskega sklada okoli 1000 kv. etrov zemljišča po 22 din. h fa socialno skrbstvo je bil odobren pknadni kredit 500.000 din ter se bo prosilo finančno ministrstvo za odobri-
li	Sredstva bo dobila mestna občina e Prihrankov in prispevkov.
^a V. odsek je poročal podžupan Že-p0t- Dovoljena je bila kavarniška obrt &?{auu Josipu (Astoria), gostinska obrt
\r:	__..	3	F	Tl*f»«.
K
Pi
V	£*regorčičevi ul. 6.
C;
je ustanovil poseben pokojninski sklad pri Mestni hranilnici. Lastni pokojninski sklad pa za enkrat še ne pride v poštev, ker je okoli 60 nameščencev že zavarovanih pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani ter bi morali tam pustiti svoj vplačani denar, ako bi se hoteli poslužiti občinskega pokojninskega sklada. Zato bo mestna občina vse svoje nameščence zavarovala pri Pokojninskem zavodu, s katerim so pogajanja že zaključena. Poleg tega se bo uvedlo tudi posebno dodatno višje zavarovanje.
Po uredbi o minimalnih mezdah dobi-
vajo sedaj vsi delavci najmanje din 5.50 na uro. Dovoljene so bile nameščencem tudi posebne draginjske doklade z veljavnostjo od 1. IV. ter znašajo izdatki za te poviške letno skoro milijon dinarjev. Plače delavcev se gibajo sedaj med 44 in 85 din na dan.
Javni seji je sledila tajna, v kateri sta bila imenovana dva nova mestna zdravnika. Kot pragmatični zdravnik je bil sprejet dr. Ivan Turin, za pogodbenega zdravnika pa je bil imenovan dr. Janko Pihlar.
Podrta drevesa pri Treh ribnikih
ODSTRANITE NEVARNOST, DA NE BO PRIŠLO DO NESREČE
Moker in težak sneg, ki nas je letos tako zgodaj presenetil, je povzročil zlasti na drevju mnogo škode, ki je trenutno ni mogoče oceniti. Po mestu je v vrtovih polomil precej sadnega drevja in grmičevja. Padla pa so tudi velika drevesa. Tako je prL Treh ribnikih pravcato razdejanje. Pri I. in II. ribniku je teža zlomila stare bukve in hraste. Na desni stra-
ni I. ribnika ležijo čez pot tri drevesa ter ovirajo promet. Na drugi strani ribnika pa še dve. K sreči so se drevesa zrušila ponoči, ko cesta ni frekventirana. Ker pa je ob tej poti še več takih starih dreves, bi bilo umestno, da jih gospodarji odstranijo, da bi v primeru podobne vremenske katastrofe ne prišlo do nesreč, ki bi končale s človeškimi žrtvami.
slcvilko oddajte velike in male oglase še danes
Prišel je po dobrote
za strica v jetnišnici
^ 'blerju Viktorju v Vetrinjski 3, Uhler a j jj* ie odobrena premestitev bifeja na e*R>androvo cesto 17. Strašnik Alojzij
Da
lo dobil dovoljenje za tiskarsko obrt
r a mestna podjetja je poročal m. s. Sta-J' Mestna občina ima že od 1. 1922 na-
>rt,
Sfcbn0
ustanoviti za svoje nameščence po-
pokojninsko zavarovanje. Zato se
Na stanovanje delavke Marije Kolaričeve v Studencih je prišel vulkanizer črnčec Konrad od Sv. Marjete ter je našel doma samo njeno hčerko Suzano. Sporočil ji je, da ga pošilja njen Josip Kolarič, ki je zaprt v jetnišnici, s prošnjo, da naj mu pošlje nekaj jestvin, cigarete in zimski plašč. Hčerka mu
zahtevanih stvari ni izročila, dogovorila sta se. da> jih bo ob določenem času prinesla pred jetnišnico, kjer jih bo črnčec prevzel ter po nekem pazniku spravil Kolariču. Ko je Kolaričeva prinesla te stvari v jetnišnico, so sleparijo kmalu odkrili ter pozneje črnčeca pred jetnišniškim poslopjem prijeli.
Smučarji na plan!
Danes dopoldne se je oglasil v Mariboru oskrbnik »Mariborske koče«. V raz govoru nam je pripovedoval, da je zadnja dva dneva snežilo na Pohorju kot pozimi v decembru ali januarju. Do danes zjutraj je že zapadlo nad pol metra snega. Temperatura je. — 5, sneg pa je odličen pršič, prav dober za smuko. Tako zgodaj menda Pohorje še ni povabilo na svoje vrhove navdušenih smučarjev:
Cenj. naročnike, ki prejemajo »VEČER-NIK« dnevno v upravi, prosimo, da čim-prej plačajo naročnino za november.
Uprava./
m Premeščen je k okrajnemu sodišču v Mariboru Boris Kermavner, sodnik okrajnega sodišča v Šoštanju.
m Majslrovi borci se bodo zbrali ,v počastitev spomina generala Maistra v petek, 1. novembra, ob pol 11. dopoldne na njegovem grobu. Udeležba obvezna.
m. Dijaški kuhinji v Mariboru je nakazal Semec Janko, predsednik okrožnega sodišča v p., mesto venca na grob blagopokojne učiteljice Sernec Ane 300 din.
m. Otvoritveno predavanje »Vzajemnosti« bo drevi ob 20. v društvenih prostorih v Fran-kopanovi ulici. Predaval bo g. Josip Petejan o korporativnem, dirigiranem in načrtnem gospodarstvu.
m. Oblastnemu odboru Jadranske straže v Mariboru je bila na seji izvršnega odbora in predsedstva JS v Splitu odobrena podpora za zgraditev doma v Bakru.
m Preložitev brezmesnega dneva. Zaradi praznika Vseh svetnikov se preloži brezmesni dan na območju okrajev Maribor levi in desni breg od petka, 1. novembra-na soboto, 2. novembra ,na kar se opozarja vse mesarje izven Maribora.
m Jugoslovanskim članom bivšega društva »Selbsllillfe der Lchrerschaft Steier-raarks in Itotlenmann“! V raznih krajih Slovenije živi še več. članov tega posmrt-ninskega sklada. Ker krožijo v njem vznemirljive vesli, sem sc v imenu jugoslovanskih članov- tega sklada informiral in interveniral na pristojnem mostu v Gra-
zu. liji sem ljubeznivo sprejet in sem prejel zadovoljiva in razveseljiva pojasni la in zagotovila, m. dr.: 1. Z ozirom na plačilne težkoče so izključili samo liste jugoslovanske člane, ki brez vsakega obvestila ozir, opravičila že dalj časa niso plačevali posmrtninskih prispevkov. Kdor je pa samo 2 leti na dolgu, listi lahko zopet postane član posmrlniiiskcga sklada bivše „SelbsLhiire!, Če poravna zapadle prispevke teh 2 let. 2. Posmrtnine se vedno nakazujejo potom banke na našo narodno banko v Beogradu, in sicer v dinarjih. Tako se je n. pr. po tovarišu Gradišniku Antonu — zadnji smrtni slučaj -- brez odtegljaja za 500 RM izplačalo 8.725'— din in je bila vdova seveda prav prijetno presenečena. Natančnejša pojasnila o lem predmetu lahko dam prizatim n% pr. na občnem zboru Ban. društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino, ki ,bo v Ljubljani 3. novembra 1940. Purkbart Josip, Maribor, Tomanova 3.
n V
• • •
slabe oči
k diplom, optiku petelnu
m Usmilite se gladujočih ptičkov! Dajte na običajna mesta: v parku, na Kalvariji, na starem pokopališču itd. hišice za krmljenje ptičkov! Olepševalno društvo naj z društvom za varstvo živalil vred za letošnjo zimo organizira redno krmljenje po mestu in bližnji okolici.
m Na Tržaški cesti je ubil kravo neznani moški, ki Je peljal tri krave proti mestu, a si jo ena izmed njih po nesreči zlomila nogo. Ubita žival je dalje časa ležala brez lastnika v obcestnem jarku, nato pa so jo reševalci prepeljali v mestno klavnico.	•
m. Konj je padel na gladkem srednjem delu državnega mosta hlapcu Antonu Majn-hartu, uslužbenem pri posestniku Leopoldu Kraserju iz Studencev. Priti so morali reševalci z dvigalom, da so ga dvginili. Promet je bil za nekaj časa precej oviran.
m. Dva kaznjenca sta pobegnila, ko sta bila na delu v Meljskem dvoru, in sicer 35-letni Vinko Kocjan iz Cigelnice ter 31 letni Ignac Krajnc iz Gornje Korene, ki sta bila letos obsojena na 2, oziroma 3 in pol leta robije.
m. Par čevljev si je skril pod plašč v trgovini čevljarja Petka Franca na Koroški cesti neki 25-30 letni moški, ko je trgovec stregel drugim odjemalcem. Tatvino je opazil slučajno navzoči obrtnik Uhl Hinko, ki je neznanca zasledoval po Koroški in Gospojni ulici, kjer je čevlje odvrgel, nato pa nezna-nokam pobegnil.
m. Pri telovadbi je padel z droga ter si pretresel možgane Koliber Herbert, lOletni sin tkalskega mojstra s Pobrežja. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer leži v času poročila še v nezavesti.
m. Z vrelo vodo je polila učiteljica po nesreči lOletnega sina šolskega upravitelja Janeza Ferka iz Limbuša ob priliki nekega fizikalnega poizkusa. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
* O svojoj slavi sv. Luki biču na pulu PIvljakovič.
* Važno za vsakogar kdor potuje! Vsled ukinjenja nekaterih vlakov potrebujete ločne informacije o vlakovnih zvezah. Zato sc pred vsakim potovanjem v lastnem interesu oglasite pri „PUTNIKU“, Trg svo-bode-grad kjer dobile vse vozne karte po originalnih cenah že par dni pred nastopom potovanja. Izdajajo se vozne karte z vsemi možnimi popusti ter tudi povratne vozne karte. Ce nabavite vozno karto pri „PUTNIK-u“ ste rešeni nervoze in prerivanja po postajnih blagajnah. Posebno sedaj pred prazniki je to važno za vsakogar. Kupite torej vedno vozne karte v predprodaji pri „PUTNIK-ti“.
* žalni trakovi, rute in kravale vedno v izbiri pri Mirku BREČKU, Maribor. Aleksandrova 23.
m Nočna lekarniška službo: od 26. t. m. do vključno 1. novembra Minarikova mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; Remsova lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32
Narodno glmdalliia
Sreda, 30. okt., ob 20.: „Koncc poti“. Nastop Skrbinškovc dramske šole.
Četrtek, 31. okt., ob 20.: „Ncnavadcn človek". Red C.
Petek, 1. novembra, ob 20.: „Cvrano de Bergerac".
Sobota, 2. nov., ob 20.:	„Na dnu“
Red B.
Vsi Sveti v mariborskem gledališču. Na
predvečer v četrtek, 31. okt., se ponovi Senečičeva izborno uspela tragikomedija »Nenavaden človek", na praznik (v petek) zvečer pa vnovič Roslandovo monumentalno zgodovinsko delo „Cyrano de Bergerae“ ,ki je bilo pri vseh dosedanjih predstavah zelo simpatično sprejeto. — Na Vernih duš zvečer (v soboto) bo prva ponovitev Maksima Gorkega znamenite dramske slike „Na dnu“.
Kino
* Grajski kino. Danes premiera senza-cijonelnega filma »Izvršil sem povelje" Napeta vsebina. Hans Albers, Hilde Ses-sak.
* Esplanade kino. Odlična, duhovita francoska komedija »Srčni utripl“ z Da-nielle Darrieux. Sledi najlepši Ijubavni roman »Umirajoča pomlad".
* Kfno Union. Danes zadnji dan velika ljubavna drama iz daljnega orienta »Gola plesalka". — .Sledi »Obmejna straža" z Georg 0'Brienom.
Cene na mariborskem živilskem trgu
Iz zadnjega uradnega poročila mariborskega mestnega tržnega nadzorstva navajamo cene nekaterih najvažnejših življenjskih potrebščin na mariborskem trgu. Krompir je po din 1.60, merica din
11,	čebula po 2—3, česen 6—12, zelje glava 0.50—3, kislo zelje din 5, repa 2—5 com. po dinarju, kisla repa 3 din, kumarice 0.50—2.50, zelena paprika 4—8 kom. za dinar, karfijola 1.50—10 din, ohrovt 0.50—2 din, hren 7—9 din, buče 0.50—4 din, paradižniki 4—8 din, glavnata solata
m endivija po 0.50—1.50, motovilec, ra-dič in špinača po dinarju kupček, koleraba 2—6 kom. po dinarju, fižol m grah v stročju kupček po dinarju, luščen grah 10—12.50, redkve 0.25—0.50 din. pesa kupček dinar.
Na sadnem trgu stanejo jabolka 4—10 din, hruške 8—16 din, slive 12—14 din; breške 8—14 din, grozdje 8—16 din, orehi celi 7—9 din. luščeni 28—32 din, kostanj surov 2—4 din, pečen 6—8 din. šipek 3 din.
Na trgu mlečnih izdelkov in jajc se prodaja smetana po 12|0—15 din, mleko po 2—2.50 din, surovo maslo po 34—40 din, čajno maslo po 44—48 din, domači sir po 12 din, jajca po 1.50—2 din, kon-servirana po 1.25 din.
Perutninski trg je še vedno dobro zar ložen. Kokoši so po 25—38 din, par pi-ščahcev po 30—70 din, gosi po 45—60 din. purani po 45—80 din, race po 20—25 din, domači zajci po 10—40 din.
OBRT - TRGOVINA
ŽENSKI KOTIČEK
[STROKOVNA popravila
SLUŽBO DOBI
VAJENCI-(KE)
VOZILA
STANOVANJE ODDA
PRIDELKI
RAZNO
SOBO ODDA
SLUŽBO IŠČE
ENA IGLA ZA 10n PLOŠČA
RADIO STARKEL
MARIBOR, TRC SV0B0DE.6-
Števni novčič. Podružnica CMD bo na dan vseh svetnikov pobirala pred pokopališčem tradicionelni števni novčič namenjen našim obmejnim krajem.
Kmečko nadaljevalna šola v Trbovljah prične z rednim poukom v nedeljo 3. nov.
Nov mostiček so zgradili preko Trbovefj-ščice pri občinskem domu. Prejšnjega je odnesla letošnja junijska povodenj. Sedaj je zopet avtobusna 'postaja za občinske urade pri Briclu.
Ukinjen razred. Šolska oblast je ukinila na II. dekliški šoli en razred. Združila sta se sedmi in osmi razred.	•	■-	1	_■...
o Nevaren škodljivec ju hudo napadel hrastove gozdove v konjiškem okraju. Škodljivec je tkzv. gobar ter povzroča, da se hrasljc suši. 1 udi se la škodljivec močilo razru.se. »e ga prizadeli lakoj ne bi začeli uničevali. Oblaslva so^ zato pozvala lastnike gozdov, da namažejo bolne dele deliel s Katranom ter tako uničijo zalego v lubju. Tji namreč gobar zleže ličinke, iz katerih se zležejo gosenice, ki nato napadajo listje.
Trboveljski drobiž
60 letnico rojstva je praznoval te dni ravnatelj trboveljskega rudnika ing. Kolka Alojz. Zelja vseh je, da bi ta rudarski strokovnjak in zaveden Slovan ostal še dolgo časa na tem položaju v Trbovljah.
Možganski kapi je podlegel Jože Vidergar strelni mojster zapadnega revirja trboveljskega rudnika. Pokojni, ki je že dalje časa bolehal, zapušča ženo in več že odraslih otrok. Pogreba se je udeležila tudi rudarska godba ter mnogo ljudi, zlasti njegovih stanovskih tovarišev.
Daljši bolezenski dopust je nastopil te dni rudniški zdravnik dr. Baumgarten Hugo. Za časa njegove bolezni ga bo nadomeščal za člane bratovske skladnice dr. .Milavec Drago, zdravnik iz Ljubljane.
Sireno za alarme za slučaj zračnih napadov so montirali na strehi trboveljskega občinskega doma.
Močne potresne sunke so občutili nekateri tudi v Trbovljah v noči od nedelje na ponedeljek.
Lepa eiiostanovaniska HIŠA
blizu kolodvora, ob glavni cesti, zidana, samo 90.000 dinarjev. Posredovalnica »Ra-pid«, Maribor. Gosposka 28.
19435-11
usoda
MODER Ni S/CZJCF*
oo vseh cenah
.KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike. predno .iastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor-Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarli popust.
5212-13
BOGOMIR mVJAK
Ulica kneza Koci/a •*
Oirečem
ter zvedeli za svojo bodočnost, preteklost, se" danjost, nadalje o svoji službi, znanju, politiKij karijeri, bogastvu, zak0' nu, ljubezni, loteriji, Potovanju, sodnijskih z.a<je' vah, dediščini, o prija‘e' ljih in sovražnikih srečnih dnevih. Nadalje sledi veliki posvet za špekulacije, trgovske posle, zdravje, karakter ter vse Vaše izrečene želje-Napišite točen naslov * rojstnimi podatki in Položite din 15.— v denarju ali znamkah. Naslov: ASTRO - PS1HOGRAFO-BUREAU, pošt. pret. 608. Beograd.
MODRČKI s.ezniki, rokavice, nogavice, damsko oerilo najceneje pri Š Keilš-u Stolna t. 11406-18
Telefon štev. 22-07
CKNt* MALIM OULAs-OM	V malin ociaain	slane vsuka oeieaa 51	uar najmanjša Ofisicjbina za	le
atrla*« »e din 10.— Dražbe	preklici dopisovanja In ženitovanjski	oglasi din I.— no besedi. Naj-
maniil znesek za te oglase le din 12,— Debelo tiskane nesede »e raiunaio dvojno. Oglasni davek za enkratne obiavo zna*a din	3— Znefek za	male oglase se olačuje	takoi pri naročilu, oziroma	ga
le vposlati v pismu skupaj'	t naročilom «11	na oo pcštoi položnici	na Čekovni račun st. 11.400	—
Za - vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
RADIO STARKEL MARIBOR
DVA GOSPODA
Se sprejmeta na stanovanje. Mlinska ul. 21.	19449-8
Solidna
GOSPODIČNA
sc sprejme na stanovanje. — Vprašati: Meljska c. 57, Dolinšek.	19448-8
Continental
NOGAVICE
rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine. Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
UČENKO
z meščansko-šolsko izobrazbo sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Ivan Ko-drič, Fram.__________19459-4
Sprejmeta so takoj dva samostojna
MIZARSKA POMOČNIKA
za fino pohištvo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobra plača«.	19416-2
FRIZERKO
iščemo Nastop takoj. Teka-vec. Maribor, Tržaška c. 63-19439-2
>riljante. tastavljaine šče nuino ve nalcur
Prodani	.
NOVO HIŠICO
v Zg, Radvanju z velikim vrtom in stavbeno parcelo. Vprašati ori Vračko. Limbuš 19397-11
ftlariboi tiosposka ulica
as&aiatemmammmmmmmmmmm
Išče se zmožen
gostilničar
za novo ustanovljeno restavracijo na prometnem kraju v Banjaluki Ponudbe na llijaš Omerbejjovič, 'geometer, Banjaluka.	1253
SIRITE »VECERNIK«*
Že najavljena knjiga o krojenju moških oblek gl. patenta sistema »Schauer«, Kočevje
„Kroj«nje fe užitek"
bo izšla v nemškem in hrvatskem jeziku tekom teh dni. Ker naklada knjige ni velika, naprošamo interesente, da isto pravočasno naroče pri
Friderik Schauer. Kočevje začasno: Majstrova 13/II.-6, Maribor.
VAŽNO ZA VSAKOGAR!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike ori prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tvrševa ulica 12.  18218-28
VENCE	ŠOPKE
KRIZANTEME
naročite v vrtnariji JEMEC. Prešernova ulica- 19328-28
SLADKORNO BOLNI!
Vse kar rabite, dobite v uajlioljši kvaliteti v pekarni Rakuša, Koroška cesla 24 19032-28
SOBO
oddam 2 gosp. 1. nov. s celo oskrbo. Kneza Koclja 18, pr<-tHčje 3._________ 19460-8
OPREMLJEN KABINET
oddam boljšemu gospodu. — Koseskega ul. 45.	19437-8
KABINET
sii takoj odda gospodu z vso oskrbo Cafova 5' II. uadstr. __________________19456-8
Citajte„Večernik‘
PRODAJALKA
pridna, vestna in poštena, išče mesta za 15. november ali 1. december. Naslov pove ogl odd. »Večernika«.
19451-3
Kupite ali prodate vaše po sestvo potom realitetne , pisarne
Mlftl
Iščem službo
POSTRE2NICE
ali perice Stara sem 35 let-Krajnčič Ana, Karl MarkSova ul. 22 Studenci pri Mariboru.
19422-3
Maribor, Aleksandrova c. 12 Telefon 25-34
Spomnite se CMD l
Moške srajce, kravate, nogavice in vse ostalo za gospode kupite najceneje pri
za signiranje zabojev, vre£, sodov, kož, kamenja itd.
Štampiljke iz gumija in kovin
v TISKOVNI ZADRUGI
Cankarjeva 1 - Telefon 25-45