177. številka.
Trst v sredo dne b. avgusta 1902.
Tečaj XXVII.
..EDINOST'*
izhaja enkrat na <lan. r»zun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne
Naročnina znaša :
za cel. i leti............ kron
za pol leta ........12 ,
za četrt leta........ 6 „
za en ni'-^c........ 2 kroni
Nar< < nino je piarevati naprej. Na na-roćbe l.rez priložene Darnenine se uprava, ne ozira.
Po tobakarnali v Trstu se prodajajo po-Munezn** -tevilke po 6 ^totink <3 nvč.i: izv^n Tr>ui pa po 8 -totink 4 nvo)
Telefon št v. S-o. ---
Edinost
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu, »frankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema npravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna đahajata
v ulici Carintia 5tv. 12. TJpr£wiištvo in sprejemanje inseratoJUv ulici Molin piccolo stv. .'{, II. nadst
Izda- atelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu,
Besede in dejanja.
IV.
Kakt je torej, kateremu ni možno oporekati, ker preglasno govore d e j b t v a , da je imel »Rdeči prapor* radi vprašanja volilne preosnove v Trstu pač mnogo besedi v obsojanje družili, njegova stranka pa je o*tala brez dejanj!
Kdor nima mrene na očesih in ima nekoliko razsodnosti v glavi, lahko sam oceni, koliko je vredno očitanje parnega negiranja in pomanjkanja požrtvovalnosti na naši strani. Narobe je bilo : narodni zastopniki so nastopali pozitivno, da bi dosegli, kolikor se — po njih prepričanj u —sploh doseči da ob obstoječih okolnosti; vsa »pozitivnost* socijalistične etranKe pa je sestala v tem, da je nje slovensko glasilo obsipalo z očitanji druge, za kaj niso storili tega, kar je bilo v prvi vrsti v dolžnost njim, socijalistom, in to že v zmislu njihovega programa !
Slično igro uprizarja socijalistično glasilo o šolskem vprašanju. In to že leta sem. Ako bi sodili po besedah, bi morali misliti, da socijalistička stranka kar gori za to najpravičnejo, najnujnejo kulturno zahtevo tržaških Slovencev. Ali za dejanja v povspešenje pravične rešitve tega vprašanja se socijalistična stranka le noče odločiti.
Vsa ta nelepa igra, ki jo »Rdeči prapor« tira b tem prevažnim kulturnim vprašanjem, se nam kaj plastično, drastično in prozorno zrcali v tej-le notici »Rdečega pra-porja« od 25. m. m.:
»Slovenske šole v Trstu. Slov. buržoazija v Trstu vedno javka, da Slovenci v Trstu nimajo slovenskih šol. Karakteristično za »delovanje« te gospode je to, da so nam slov. socijalistom delali celo tedaj zapreke, če smo radi el »v. šol v Trstu prirejali shode. Tako smo na pr. v Rojanu hoteli imeti radi slov. sol shod. Gostilničar nam je pet minut pred shodom odpovedal prostor vtled tega, ker je odbor konzumnega društva v Rojanu tako zaukazal. V tem odboru sede ~ami narodnjaki.
Sedaj ne vemo komu bi se bolj čudili : Ali »Edinosti*, ki vedno pretaka kokodri-
PODLISTEK «4
MELITA.
Povest iz naše dobe.
tpisal J o* i p ETff^n Tomić ; prevedel Radi.
Prvi del. VII.
Staremu Rudnici so jako imponirale te rodbinske slike. Ce se zna za svoje prednike do tri, štiri stoletja nazaj, če se more pripovedovati od kolena do kolena zgodovino njihovih slavnih del in zaslug, če se pridobiva osebni ponos in ceno po starosti svoje rodbine in slavi čine svojega plamena innjih prednikov, to more biti nekaj vzvišenega in svetega, kar se ne more pribaviti z nobenim blagom na svetu.
Pa vendar, kako malo cenijo potomci starodavnih rodbin vse te svetinje, živeči brez cilja in smotra, nekateri sramotno, nekareri pa propadajo levno, dokler naposled ne zgine tudi plemska tabla sama. To je stari plebejec mogel sedaj še težje u meti nego prej, ko je slučajno premišljal o tem predmetu, vide, kako naglo in brez pomoči propadajo in izumirajo stare in ugledne plemske družine.
Prišel je čas, da sta se poročenca odpravljala na pot. Slovo je bilo kratko in hladno. Stara grofica je blagoslovila svojo hčerko in ostala sede na stolici, nema in mramornatega lica, kakor dosedaj. Artur se
love solze ra li slov. šol v Trstu, ali pa njenim pristašem, ki ne dovolijo, da bi se vršili shodi za šole ! Ravno tako je fudi naš predlog, da bi narodnjaki pripeljali svoje okoličane pred mestno hišo radi šol, nam v pomoč ostal brez odzira.
Koliko mora bIov. ljudstvo pretrj>eti v Trstu radi pomanjkanja slov. šol — to je že res škandal. To je mogoče samo v reakcijo-narni Avstriji. Koliko važnejšiii vprašanj je še rešiti slovenskema ljudstvu, pa se mora danes v 20 stoletju potegovati za take malenkosti. Bo treba pričeti slov. delavstvu v Trstu bolj energičneje govoriti ! Sodrugi! Zanimajte se za to velevažno vprašanje! Pripravite se, da enkrat pridemo v častnem številu pred magistrat terjat šol ! To moramo storiti, koj ko poleže sedanja gospodarska kriza, dasi že naprej vemo, da se pri tem delu ne smemo zanašati na si. buržoazijo — ki bo k večjem pomagala kva-kati !«
Kako malenkosten, nizek je »Rdeči prapor« na svojem trudu, da bi opravičil postopanje svoje stranke ob tem vprašanju, kaže pač okolnost, da se je obesil na hrbet nekdanjemu odboru konBumnega društva v Rojanu, ki da jim enkrat ni hotel dovoliti prostora za shod v ta namen. Nikdar še ni noben utopljenec sezal po bolj tenki bilki, kakor dela tu »Rdeči prapor«. Mi ne vemo, ali denimo, da je res, da je tisti odbor bil odrekel prostore. Ali jako mogoče je, da vzrok temu ni bil v tem, da ne bi bil zadovoljen, da ae tudi socijalisti potegnejo za naše šolsko zahtevo, ampak v tem, da so ga poučile skušnje, kako socijalistični govorniki le preradi tudi ob takih prilikah, ki niso v nobeni neposredni zvezi z borbami mej njimi in narodno stranko, mečejo kamenje v to poslednjo in da ob takih prilikah zasmehujejo najpošteneje pristaše narodne stranke v prvi vrsti radi namišljenih zamud ali grehov, ki niso prav v nikaki zvezi s predmetom, ki je v razpravi !
Ali pustimo to! Odklonitev društva v Rojanu, o kateri govori »Rdeči prapor«, se je morala dogoditi že pred leti. In to naj bi opravičilo socijalistično stranko, radi tega, kervespozneji čas ni storila ničesar glede tega vprašanja?!
je pridružil svatbenima popotnikoma, katere je mislil spremljati do Trsta, kjer je imel dogovorjen sestanek z raarkezo, s katero je namenil veselo preživeti ono nekoliko dni dopusta, ki ga je dobil radi svatbe.
Grof Orfeo je spremljal popotnike do kočije in se srčno poslovil od njih, a potem se je vrnil naglo v dvorano. Grofico Ano je odvela med tem Andrina v njeno sobo, kjer sti ostali oni dve sami. Oatali gosti so sedeli še za mizo, ker zajutrk ni bil še dovršen, a poročenca sta ga morala pretrgati, da ne bi zamudila vlak.
Sedaj je postalo v dvorani mnogo ži-vejše. Gospod župnik, kateri ni imel prilike govoriti v cerkvici, je prijel čašo šampanjca in je velikim patosom nazdravil novoporočen-čema, želć jima srečno svatbeno pot. Eden del gostov je bučno vsprejel to nazdravijco, dočim se je drugi del, posebno prisotni velikaši in ugledni plemiči držal, kakor da bi ta zdravijca, ker je bila brezpotrebna, niti; ne bila izgovorjena. Tako je zahteval boljši družbeni ton. To pa ni oviralo župnika, da bi ne izgovoril še nekoliko zdiavijc po starem domorodnem običaju. Po dovršenem zajutrku so servirali kavo v pobočnej biljardnej, do- j volj prostornej sobi, katera je dobila danes drug namen. Tu so se plemeniti gospodje in gospe sestavili v skupine in se pričeli zaba- j vati med seboj. Govorili so o kočijah in konjih, o lovu in o dirkah na konjih in biciklu
Ne, stojte : ne smemo govoriti neresnice. Enkrat je g. Kristan reB priredil shod radi šolskega vprašanja in sicer je dobil prostore za ta jfcod v — Rojanu! In »Edinost*, to je tisto glasilo narodnjakov, ki baje, po zatrdilu »Rdečega praporja«, tako srdito meče socijalistom polena pod noge, da ob najbolji volji ne morejo nič storiti za našo šolsko zahtevo — tista * Edinost« je poslala na shod svojega posebnega poročevalca, ki je napisal ne le objektivno, ampak naravnost dobrohotno poročilo, a govor g. Kristana je podal blizu doslovno !
S tako konstatacijo so menda primerno ilustrirani — izgovori, navedeni v gori po-tisneni notici »Rdečega praporja« !
V prihodnjem članku bomo nadaljevali z analiziranjem trditev in zvijanj v rečeni notici.
TRST, dne t>. avg. 1902.
Strossmayer. Včeraj je bilo minolo 60 L, odkar je biskup Strossmaver na dunajskem vseučilišču povzdignen v Čast doktorja. Slavil je torej dijamantni jubilej.
»Obzor« piše tem povodom mej drugim:
Kdor bi Strossmaverja sodil po njegovih i velikih delih dobrotvornosti, imel bi pred očmi samo eno stran, njegovega značaja, življenja in dela : neizmerno darežljivost in neizmerno ljubezen nasproti Hrvatski. Ali vsakokrat, kadar je Strossmaver plemenitim ognjem svojega srca in brezprimerno darežljivostjo svoje roke pokazal svojo ljubezen do vere in domovine, vodila ga je velika, modra, prosvetna 1 misel. To je druga stran njegovega značaja, življenja in dela. On je vsikdar spajal um s srcem, misel s čutstvom, darežljivost z ve-likodušjem, doktrino z blagodelnostjo : doetor munificus.
Geslo: »s prosveto k svobodi* je mogel razviti samo človek, ki se je z obsežnostjo svojega znanja uglobil v dobrote prosvete za ljudstvo in za narode, človek, ki je sam obdarjen globokim in širokim znanjem, ter pokazati pravo pot prosvete. Tudi Strossmaver jo je pokazal v Bvojih govorih v saboru, na koncilu, v akademiji, v galeriji, v cerkvi ; pokazal jo z nesmrtnimi spomeniki, ki jih je postavil krščanski in hrvatski prosveti. On ni
o zakonskih kombinacijah, o pričakovanih dedščinah, o toaletah in bodočej zimskej sezoni, v obče o stvareh, o katerih morejo govoriti le ljudje, ki ne žive duševnega življenja, temveč žive tja v en dan, troseči ostanke svojega zadnjega imetka. Razgovor je bil bučen, skoro oglušljiv. Vsi so govorili hkratu, kričali, se smejali, ne menć se, da li drug drugega posluša ali umeje. Tukaj so se lepšali, ponašali in bahali, čim bolj je kdo mogel, a vendar večina te prisotne gospode so bili že na robu propada. To jih vendar ni oviralo, da bi ne bili samosvestni in ponosni in da bi se ne prikazovali v svojej lažnjivi in izmišljen: veličini.
Staremu Rudnicu, za katerega ni maral nihče več, niti povpraševal po njem, je postalo neznosno v tej družbi ljudi, ki so bili zanj nova, dosedaj nepoznaia bitja. Zdelo se mu je, kakor da mora bežati od tukaj, čim prej, tim boljše.
»Pojva, sinko!« je rekel, pristopivši k svojemu mlajšemu sinu, kateri se je razgo-varjal z župnikom. »Jaz se zadušim v tej atmosferi.... Beživa!«
»Ti že odhajaš, dobri moj star: !c se je začudil grof, ko je slišal, da Rudnić odide. »Bilo je sklenjeno, da danes ostanemo skupaj, a še le jutri, da se vrneš domov.«
»Ne, jaz pojdem takoj«, je odvrnil Rudnič. »Kje je grofica ?«
Orfeo je od vedel očeta in sina v grofi-
doktor le radi slasti same doktrine, ampak da le-to stavlja v službo vrhnih idejalov ljudstva, da jo upotrebi na slavo Boga in za svobodo svojega naroda.
Hrvatski narod ima torej prav, da slavi dijamantni jubdej Strosmaverjevega doktorata. V dobi materijalističnih teženj, v dobi, v kateri se širi tolika lažnjiva znanost z namenom, da podkoplje najjasneje idejale, narod hrvatski se more ponašati, da je doktor njegove cerkve upotrebil svojo znanost, v obče svojo duševno in materijalno bogatstvo, da ga preskrbi s pogoji narodnega življenja in konečne zmage v narodni borbi; da mu za vse veke zagotovi in zajamči temelje narodnega in svobodnega kulturnega napredka.
Ako veliki biskup more z onim ponosom in onim zadovoljstvom, ki prihaja i/ zavesti izvršene dolžnosti, obračati pogled na prvi dan svojega doktorata in na čas, ki ga je preživel od tedaj — pa tudi hrvatski narod more zabeležiti ta dan v najlepše svoje dni. Kar je biskupovo, to je narodno. Vsako novo poglavje v življenju biskupa je novo poglavje tudi v zgodovini hrvatskega naroda. Da v Strosamaverju ni bilo ljubezni do znanosti, da njegov doktorat ne bi značil po misli in duhu ono, kar pomenja po besedi in naslovu : kaj bi bilo danes iz hrvatskega naroda ? !
Narod umeje danes važnost tega vprašanja, pak je oduševljen čutstvom hvaležnosti in ljubezni do svojega velikega dobrotnika, ter uverjen, da mu prosveta odpira pot do uresničenja svojih narodnih in državnih ide-jalov, do svobode in jedinstva, združuje v iednem vskliku: Živio Strossmaver!!
Politični pregled.
y Trsta. 6. avgusta 1902*
Dohodki osebnih davkov v letu
1901. Finančno ministerstvo objavlja izkaz o dohodkih in uporabi osebne dohodarine v letu 1901. Dohodki od direktnih osebnih davkov so znašali v letu 1901 149,769.234 K. Od te svote se je uporabilo za 10°/0 P°" pustek na zemljiškem davku 947.»513 K, popu-stek na hišarini 9,097.^28 K, deželam seje od-
čino sobo, kjer je grofica v družbi svoje prijateljice Andrine sedela v naslonjaču, naslonjena na naslonjalu, ker ss je čutila slabo.
»Prišel sem, da se poslovim od vas, gospa grofica !« je rekel starec in nudil grofici svojo veliko roko, katere pa ona ni sprejela, držeča se, kakor da ni videla tega. »Ah vi že greste !« je rekla po tiho in se nekoliko popravila v naslonjaču. »Vsi nas opuščajo.... Kaj mislite, dragi prijatelj«, je nadaljevala onaj s tihim glasom, »bosta-li naša otroka srečna ?«
»Jaz jamčim za svojega sina, da bo pošten mož«, je rekel Rudnić sigurno in resno.
»A Melv...., ah, to je angelj !« je pohvalila grofica svojo hčer, da se je baronica Andrina stresla, ko je slišala te grofičine besede.
»Tim bolje, tedaj bosta gotevo srečna«, je rekel Rudnić, p<jklonivši se grofici in baronici ter je odšel s sinom iz sobe.
Ko je sel v pripravljeno kočijo je vzdihnil globoko. Črna slutnja mu je pokrila dušo, a neki notranji glas mu je govoril, da bo ta zakon izvir nesreče njegovemu sinu.
Nevoljen in otožen je zapustil Deli-dvor.
(Zaključek prvega dela.)
(Pride še.)
kazalo *i,IH)0.<K>' K, državni blagajni kakor dohodek davka 114,717.40~> K, v poravnanje prejšnjih popustkov 81.607 K. Je ostal prebitek 12,924.679 K. Od tega prebitka se porabi za povišanje popustkov na zemljiškem in hipnem davku 6,114.683 K, in za zmanjšanje davka na delnice 1,477.922 K. Ostane še prebitek 5o.'»2.()73 K, ki se razdeli: polovico državi 2,666.036 K. polovico deželam 2,666.036 K.
Finančno ministarstvo opaža, da je ta vspeh leta 1901 jako razveseljiv, ker s tem da ni dosežen le prvi namen — dovoljevanje maksimalnih popustkov na rečenih davkih — ampak še nadaljni namen : da od teh direktnih davkov dežele dobe že sedaj več, nego je predvidjal zakon do leta li*09.
Vse lepo. Dobro je, da se je /.nižal zemljiški in hišni davek, če tudi le za tako malo, da je komaj vredno močiti pero radi tega. Tudi tega ne tajimo, da deželnim fl nancam pridejo jako prav odkazane jim svote. Ali proti temu se moramo najodločneje izjaviti, ako bi se ta »razveseljivi vspeh« leta 1901 hotel navajati kakor dokaz pov-zdiganja blagostanja po finančni upravi. Točno plačevanje davkov se da dosezati tudi po drakoničnem iztirjevanju. Mi imamu o peto-j vano priliko govoriti s kmeti o tem. Oni nam izjavljajo soglasno, da s tem jim ni prav nič pomagano, če jim zemljiški davek nižajo za par novčičev. Ta jih ne tišči. Njim bi bilo pomagano, ako bi se jim lajšalo pridobivanje. kar bi se moglo zgoditi le po primerndi in izdatnih investicijah in melioracijah ter povspeševanju ljudske izo- ; bražbe : splošne in izlasti one na gospodar- ' ekem polju. To bi bila najpametneja finančna politika. Kako pa upravna države v resnici zadošča tej potrebi za nas na jugu — o tem govori vse, kar je okoli nas !
Sestanek ruskega carja in nemškega cesarja v Revalu Te dni sesta-
neta se v ruskem pobaltiškem mestu Reval ruski car Nikolaj II. in nemški cesar Vi-Ijelm II. V ta namen delajo se v Revalu velike priprave. Tamošnji Nemci pa hočejo tudi to priliko porabiti v pangermansko-irredentist čn » demonstracijo. Nemškemu cesarji; namerujejo namreč izročiti adreso, ki bo spominjala na minolost Revala, povdar-jala nemš<o slavo ter izražala željo po združenju vseh Nemcev. Ruska policija se menda ne meni za take irredentisične izbruhe reval-skih Nemcev, ker ve, da so Rusiji popolnoma neškodljivi.
Ruski listi pišejo jako hladno o tem vladarskem sestanku v Revalu in mu ne pripisujejo posebne važnosti. Nekateri ruski i listi celo napadajo o tej priliki nemško politiko, posebno pa Poljakom prijazni »Kraje, pravi, da se Slovani ne morejo ogrevati za vladarja, ki se je zaklel, da uniči svoje poljske državljane. Kerolinska »Post« pa zatrjuje, da je ta sestanek naperjen proti angležki politiki v Afriki in Aziji.
Bolgarsko sobranje in 2 5-letnica rusko-turške vojne. Bolgarsko sobranje
je v včerajšnji svoji s ji odobrilo proračun vojnega ministerstva in je dovolilo vladi 750.01 JO levov (1 lev je nekoliko manje od naše krone* za letošnje velike vojaške vaje ter za slavno*ti, ki se bodo vršile na zgodovinskem prelazu Šipka, katerega so Rusi pred 25 leti odvzeli Turkom. Tem slavnostim prisostvoval bo tudi ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič in nekaj ruskih generalov. Govori se, da tujim vojaškim odposlancem ne lx» dovoljeno biti navzočim na vajah na prelazu Sipka, ker bodo imele te vaje strogo narodno-zgodovinski značaj.
Položaj v Macedoniji. Vsa barva,
ki jo upotreblja bolgarska cenzura, da nekoliko lepša poročila o položaju v Macedoniji, ne more več varati sveta glede resnosti tega položaja. Neki dopis v »Information« iz Sredca slika dogodke jako nazorno. Dan za dnevom odhajajo iz notranje Bolgarske čete na meje. V^a jugozapadni okolica Sredca je vrhu tega zasedena od polic, stražarjev. V Sredcu prijemajo vsako sumljivo osebo. Bolgarsko-macedonsko mejo stra/.ijo tako strogo, da je macedonskemu odboru namožoo imeti najmanje zveze z notranjostjo Macedonije. Častniki, ki so le količkaj na sumu, da simpatizirajo z gibanjem v Macedoniji, so prestavljeni v garnizije v sredini Bjlgarske. Poročila sporočajo o rednih spopadih med turškimi četami in bolgarskimi »bandami«.
Kjer so potrebne take odredbe, tam mora že močno močno dišati po — revoluciji.
Tržaške vesti.
Na apostrofo odgovor. Včeraj došli nam »Slovenec« opozarja na neki inserat v »Slovenskem Narodu«, s katerim se išče bo-urednik za glasoviti nemškutarski list »Štajerce. Nam res ne preostaja časa, da bi čitali tudi — inserate. Opozorjeni na to, pa smo le posegli po »Slovenskem Narodu« in se uverili, da je »Slovenec« pisal resnico. Ker pa »Slovenec« pridodaje apostrofo, da ga ni »naprednega lista« v vsej Sloveniji, ki bi Bi upal povedati »Narodu« v obraz, da Slovenci ne odobrujejo takega postopanja, in ker nas prevladuje Blutnja, da je ljubljanski list o tem morda še posebno mislil na naš list, se pa prav nič ne bojimo izjaviti, da obsojamo in se ne moremo prečuditi, kako je administracija glasila narodno-napredne stranke mogla vsprejeti tak inserat ! Mi smo bili — kakor se pravi — kar »pai«.
Z druge strani pa se tudi ne bojimo povedati »Slovencu* v lice, da tudi v slučaju, da mi ne bi omenjali tega, ne bi on imel pravice lezti na sodni stol nad našim listom. Saj, ko bi bili mi molčali, bi bil to le en Blučaj več k dolgi vrsti drugih, ko smo resignirano molčali k narodnim grehom, ki sta jih v slepem mejsebojnem so vraž tv u delala narodno-napredna in — »Slovenčeva« stranka. Pozdravljeni!
Zopet socijalistom t album. Prejeli smo: V nedeljo se je vršil pri sv. Mariji Magdaleni zgornji eden tistih starodavnih okoličanskih plesov. Sveta Marija M. Zgornja je sicer v narodnem pogledu, kakor znano, poleg Grete najbolj krvaveča točka naše okolice. Vendar nisem mislil, daje tam okolo nekaj naših ljudij, fantov in deklet, tako opustilo stare običaje svoje in se — ne moderniziralo, ampak bastardiziralo. Fantje so imeli slamnate klobuke z rudečim trakom in na njem rudečih suhih cvetlic, rudeče srajce s črnimi ovratniki, črne dolge hlače z rumenimi čevlji. Niso izgledali niti kakor socijalisti niti kakor Garibaldinci, najmanje pa kakor — okoličani ! Tako je bilo, da so se vsi ljudje kar spogledovali ! Res, kaj tacega se ne vidi po vsej okolici. Le to je bilo tola-žilno, da so jih ljudje sploh obsojali, te — plesalce.
Kamor bo ti poslednji prišli, so jim pametni ljudje vrata zapirali. Videl sem, kako jih je zmerjala neka kakor hiast stara ženica. A veste, kako so odgovarjali: »Koša ti vol, koša ti bacili, noi šemo koši ke šemo socialisti; per konto di šti kvatro sčavi poko importa !«
Torej: ker si te zgubljene duše domišljajo, da so — socijalisti, pa zmerjajo svojo lastno kri s — ščavi ! Tudi na t.i slučaj — za katerega resničnost jamčim — opozarjam voditelje slovenskih socijalistov. Ali dobrohotno. Jaz jih nočem dolžiti, le opozarjam jih, kake efekte provzroča med nevednim ljudstvom njihova dosedanja taktika, katere se poslužujejo kar slepo, ko jim je vsako sredstvo dobro in primerno, da le bi ljudi odvračali od slovenske narodne stranke. Ce pa mislijo, da s tem nabirajo proselite za in-ternacijonalizem, je to krvava zmota.
Ls število zasramovalcev lastne krvi med Slovenci množe! Ste-li pa kedaj še čuli, da bi kak italijanski delavec zasramoval svojo narodnost... J Po takih pojavih more uvideti vsakdo, da boj za našo nacijonalno ekzistenco mora postajati vedno težavneji, ker postaja razmerje močmi vedno neugodneje za nas. — Taktika socijalistov, ki dopušča italijanskemu delavcu, da ostaja pošten Italijan, od slovenskega delavca pa zahteva, na; v znak svojega »internacionalizma« postane indiferen-ten ali celo sovražen nasproti svoji narodno-sti — taka taktika ne dovaja v takih krajih in ob takih razmerah, kakoršnje bo v Trstu, do internacionalizma, ampak pomaga le kon-servirati nadvladovanje — nacijonalizma ! Da bi pa okolnoat, da je ta v Trstu gospodovalni nacijonalizem Blu^ajno italijanski, kako opravičevala to postopanje tržaških socijalistov, to mi ne more glavo izlasti tedaj, ko presojam stvar z resnično-socialističnega stališča ! !
Gospodje slovenski socijalističui voditelji: razmišljajte! In potem roko na srce: ali je kako čudo, ali ni marveč najnaravneja stvar na svetu, ako vsi oni, ki žele ohraniti tu svoje narodno bitstvo, ob takih pojavih postajajo — dvakrat narodni ?! Ali Vam bo še dopuščala slovenska vest — saj se imenujete sami slovensko demokracijo ! —, da boste še dalje na te narodnjake bljuvali svoj žolč ?!
Nekdo iz bližine sv.
M. M. Zgornje.
Naše šolsko vprašanje. (Dopis.) V sobotni številki »Edinosti« odgovarja neki »Oče« na moja izvajanja glede otroških vrtcev. Pred vsem moram konstatirati, da g. dopisnik niti ni skušal izpodbiti mojih argumentov, ki govore v prilog otroškim vrtcem v našem mestu.
»Oče« pravi, da so med mladino taki, ki, da-si so dovršili slovensko ljudsko šolo, izjavljajo, da ne znajo slovenski, med tem ko njegovi otroci govore slovenski, da-si niso bili ne v slovenskem otroškem vrtcu, ne v slovenski ljudski šoli ! Potem pa ga ž*» moram vprašati : čemu se prav zaj prav borimo za slovenske šole ?
»Oče« pravi nadalje, da govore njegovi otroci slovensko, ker on tako hoče in zahteva. Po njegovem je torej dovolj, ako slovenski očetje hočejo in zahtevajo od svojih otrok naj govore slovensko — in naše šolsko vprašanje je rešeno !
Da, rešeno bi bilo, ako bi se moglo vse te očete prisiliti, da bi storili tako. Verujte mi, da jaz nisem bogve kako velik pristaš otroških vrtcev, posebno tam ne, kjer je dovolj slovenskih šol in kjer ni nasprotnih otroških vrtcev, da bi mogli naše otroke vabiti vanje in jih tam pripravljati za laške šole. Kjer ni vsega tega, tam so otroški vrtci pač moralnega in vzgojevalnega pomena, ne pa strogo narodnega in narod, kakor tak, ni dolžan podpirati jih.
Ze v svojem prvem dopisu sem povdar-jal, kake važnosti je to, da se otroci že v svoj: nežni mladosti privadijo kramljati v Bvojem materinem jeziku. Ta navada služi jim kakor desinfekcijsko sredstvo, da se jih potem, ako eo vstopili v laške šole, ne oprijema tako lahko raznarodovalna kugn. Ali prevažno je to, da se slovenski otroci spoznavajo med seboj in po psihologičnih zakonih se da trditi, da si tudi potem, ko so skupaj prišli v laške šole, ostanejo prijatelji ter da bodo govorili med seboj, kakor so govorili tekom treh let. Kadar bomo imeli v Trstu dovolj slovenskih šol, bilo bi ustanovljanje otroških vrtcev skoraj popolnoma brezpomembno, Takrat bo dovolj, ako otroci pred vstopom v ljudsko šolo ne bodo pohajali laških otroških vrtcev, ker ob svojem vstopu v slovensko šolo bodo že znali, da bo tam sami Slovenci in jim ne bo prihajalo niti na um, da bi med seboj govorili drugače nego slovenski.
Sedaj je pa to drugače. Slovenski stariši govore lahko doma do milega Boga slovenski se svojimi otroci, a ko so poslednji prišli v laško šolo, začenjajo razgovarjati se med seboj italijanski, ker jeden za druzega ne bodo vedeli, da so Slovenci. Ako pa ne bodo znali laški, ne bodo toliko časa govorili se svojimi sošolci, dokler se ne bodo naučili laški. Pa čemu nasprotatvo do otioških vrtcev? Saj jaz ne pravim, naj bi se otroške vrste zahtevalo od občine in države, marveč ustanovili naj bi nekaj zasebnih otroških vrtcev, za katere ni treba posebne akcije, marveč je dovolj, da dotične vrtnarice, ki bi imele veselje za to, otvore na lastno roko take vrtce za plačujoče otroke, brezplačno pa bi mogle vsprejemati toliko otrok, kolikor bi narod dal podpore. Ako izhajajo taki vrtci drugje in tudi po deželi, zakaj bi ne mogli izhajati v našem mestu ?! Sariši pa bodo, ako jim bodo otroci hodili v slov. vrtce, tem iaglje zahtevali od svojih otrok, naj govore tudi doma slovenski! Jaz torej res ne morem pojmiti, na kak način bi mogli otroški vrtci ovirati akcijo starišev. Nadalje tudi ne morem pojmiti, zakaj bi otroški vrtci ovirali akcijo za dosego slovenskih šol ? Ravno obstanek otroških vrtcev bi še bolj kričeče kazal na potrebo slovenskih šol. Kar se tiče mojega mnenja da bi bilo za našo narodno stvar koristnejše, ako bi imeli 8 otroških vrtcev, nego da imamo 8 slovenskih ljudskošolsk'h razredov pri Sv. Jakobu, dejal sem že, da nočem tega mnenja nikomur usiljevati, vsled česar opuščam tudi vsako tozadevno dokazovanje, da ne vzbudim kakega krivičnega sumni-čenja.
Velik tiasko. Današnji »Sole« prinaša senzacijonalno vest, katera bi se dozdevala neverjetna, ako bi je ne podpirale gotove okolnosti. Ta vest se namreč tiče nove električne železnice iz Trsta na Opčine. Pred nekaj dnevi bila je namreč tukaj tehnična komisija z Dunaja, katera je pregledala progo in je na podlagi temeljitih ogledov p r e p o-vedala zapričetje z obratom na tej železnici, ker je del proge od Gai-ringerjevega posestva do Opčin silno nevanea in bi ne bila zagotovljena varnost oseb.
Kakor rečeno: ta vest bi se morala zdeti neverjetna, ako bi je ne podpirale gotove okolnosti. Saj se je tudi nam čudno zdelo in si nismo mogli tolmačiti, kako je to, da so se pred nekoliko dnevi neprestano vršile poskušnje vožnje, tako, da je bilo dan na dan pričakpvati otvoritve železnice, a mesto tega je zadnje dni postalo nekam čudno tiho in mirno in nič več ni bilo te zadnje dni opažati vagonov, ki bi vozili gori in doli. To vsakako govori za verjetnost vesti, ki jo prinaša »Sole«.
Kakor trdi ta list, je tudi tega groznega tiaška kriva tržaška camorra, ki je delala na to, da bo nova železnica tekla po posestvih njenih ljubljencev, kateri da so za drag denar prodajali dotična zemljišča. Del proge od Gairingerjevega posestva do Opčin se bo moral — kakor trdi »Sole« — popolnoma opustiti in se bo morala dotična proga prestaviti.
Nadalje da je dunajska komisija spoznala za slab in neporaben tudi železnični materijal. Zavore da so negotove in tudi zobovje da je popolnoma primitivno.
Vse te trditve lista »Sole« se dozdevajo najo toliko bolj verjetne, ker so na novi železnični progi — kakor smo že rekli — te dni vožnje izostale. Tudi to je silno sumljivo, da »Piccolo«, ki vedno na obširno pripoveduje o vsakem utopljenem psu, ni spregovoril niti besede več o električni železnici, odkar je bila tu konvsija in nam ni nič pojasnil, zakaj se ne vršijo več poskušnje vožnje.
Protestni shod t Hojami. V nedeljo popoludne se je vršilo v prostorih konsum-nega društva v Rojanu zborovanje tamošnjih župljanov z namenom, tla se združijo v skupen protest proti samovlastnemu postopanju župnika Jurizze ob imenovanju cerkvenega starašine na mesto pokojnega in obče spoštovanega Josipa Pertota.
Udeležba je bila mnogoštevilna. Zastopani so bili vsi sloji. Prevažno pa je bilo, da je bila na shodu zastopana tudi stranka, ki je bila doslej slepo udana gospodu župniku Jurizzi. Vlado je zastopal go3pod visi komisar dr. Pertot.
Zborovanje je pričelo točno ob 5. uri popoludne. Nastopilo je več govornikov, ki so z rastočim ogorčenjem protestovali proti postopanju Župnika Jurizze. Ogorčenje poslušalcev pa se je kazalo v glasnem pritrjevanju govornikom in v viharnih protestnih klicih na adreso župnika in še bolj na adreso dekanata, ki je po župniku Jurizzi samo-vlastno predlaganemu novemu starašini izdal dekret. Posebno viharno je bilo, ko je jeden govornikov pojasnjeval dokumentirano, da se imajo na podlagi predpisa cerkvene oblasti od leta 1863, in potrjenega od posvetne oblasti dne 7. maja 1874, cerkveni ključarji voliti, a volilno pravico da imajo vsi žup-ljani. Glasom dotičnega predpisa mora biti cerkveni ključar dober krščan, ki točno opravlja svoje verske dolžnosti, mora biti posestnik v Rojanu, ki ni zadolžen in ki uživa zaupanje župljanov. Oseba, ki ne zadošča vsem tem pogojem, ne sme biti potrjena od više cerkvene oblasti, radi česar je tu li ni smeti voliti.
Oseba pa, ki jo je predložil župnik in potrdila viša cerkvena oblast, ni po rodu Rojančan, je brez premoženja, ne uživa zaupanja Rojančanov in absolutno nima potrebne inteligence, da bi umel cerkvene račune. To je — tako je izvajal dotični govornik — očitna samovlastoost od strani župnika Jurizze in pljusaa v obraz rojanskim župljanom, katero pljusko občutimo vsi, brez razlike političnega mišljenja. Isti govornik je predlagal nastopno resolucijo:
»Javni shod, zbran dne 3. avgusta 1002 v prostorih rojanekega posojilnega in kon-sumnega društva, protestira energičao proti imenovanju Luigi Gustina za cerkvenega ključarja župne cerkve v Rojanu, kateri protest naj se odpošlje osrednji vladi, nuncijaturi na Dunaj t e r s v. Stolici v Rim.«
Ta resolucija je bila enogiasno vsprejeta od vseh navzočih, na kar je bil — ob splošnem vrvenju — shod zaključen.
Ali gospod župnik Jurizza še ne vidi, kako se stvari sučejo tako, da njegova drevesa ne bodo rastla do nebes.
Iz beneške Slovenije nam pišejo: Kakor znano, sta bila o provincijalnih volitvah v Vidmu voljena tudi dva konservativna Slovenca, profesor Trinko in notar K lika vaz.
Ali, kdor pričakuje cd te volitve kako spremembo našim beneškim bratom v prilog
— morila Da šolskem polju ali sploh v narodnem obziru — Be zelo moti.
Beneški Slovenci niso nikdar imeli slovenskih šol. Ko je še Avstrija vladala v teh lepih pokrajinah ob Nadiži, ni jej prišlo nikdar na misel, da bi jim bila preskrbela šol z materinim jezikom ! Ali sploh ni bilo šol, in če so bile, so bile italijanske ! Čudo to ni, ko še danes ta modra avstrijska uprava krati lastnim državljanom Slovencem — šole v Trstu, na Koroškem in v Istri. Italijanska vlada je že tako previdna, posebno ker uplivajo na njo Židje (državni poslanec Mor-purgo za Čedad) — da vse učitelje in uči-telj'ce rodom Benečane zistematično pošilja daleč tja v Kalabrijo! Samo laški govoreče kalabreške učitelje in učiteljice pa pošilja med beneške Slovence. — V cerkvi in za ognjiščem smejo Benečani govoriti še slovenski, drugače nikjer. — Tako je in tako ostane.
Meni se to ne zdi čudno v — Italiji. Ali da primorski Slovenci v Avstriji uživate približno jednako — dobrohotnost od strani vlade: to pa je že nekoliko bolj čudno. Kdo drugi bi rekel, da je to narobe svet.
C e d a j c.
lss-*—l'.MV*. — Vspored popoludanski slavnosti razvitja zastave »Del. podpornega društva« v letu 1882. je bil nastopni: F. Banket.
Ob 1 uri popoludne bode banket v Dreherjem nalašč v ta namen okrašenem velikem salonu. Vsak, kedor se hoče vdele-žiti banketa, mora se oglasiti pri tajniku društva, Corsia Stadion št. 11 I. nastropje in tam plačati 2 gld. Zunanji gostje morajo poslati znesek s poštno nakaznico. Mej banketom bode svirala godba in peli bodo razni pevski zbori.
(i. Petje.
Ob 5. «ri popoludne: pevska skušaja vseh došlih pevskih zborov v prostorih »de-lal>kega podpornega društva«, Corsia Stadion št. 11. Vsi zbori so naprošeni, da se učč Hajdrihovo »Jadransko morje« in D. Jenkov »Naprej«, ker ta dva zbora bodo vsi zbori skupno peli.
H.	Velika beseda
v Dreherjevem velikanskem salonu v Bošketu.
Začetek točno ob 7. uri zvečer.
1.	Potpourri iz slovanskih napevov — godba.
2.	Da v. Jenko. — »Naprej« — pojo vsi zbori skupaj.
3.	pl. Zajec — »Živila Hrvatska« — poje pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba.
4.	Telovadba — izvršuje ljubljanski »Sokol«.
5.	Carli. — »Slavjanka« poje mešani zbor tržašk1.
ti. Gj. Eisenhut. — a) Tebe- zlato, b) bi Ceznuče za dragom, — P°je društvo
» Kolo«.
7. Telovadba — izvršuje ljubljanski
>Sckol«.
pl. Zajec. — »Koln« — stopaj — pojeta tržaški in škedeujski pevski zbor.
p'. Zajec. — »Crnogorac črnogorkic poje pevsko društvo »Kolo«.
10.	Hajdrih. — »Jadransko morje« — pojtf vsi zbori skupaj.
11.	Srečkanje na te le darove:
1. 5 cekinov, 2. 4 cekine, 3. 3 cekine, 4. '1 cekina, .">. 1 cekin, 6. 2 tolarja, 7. 1 tolar, 8. 1 goldinar. Razen teh bode še 15 druzih daril v yrednosti najmanj 60 gld. in 2 darili za salo in »meh.
12.	Ples v gornjem salonu bošketa in prosta zabava v salonu, kder bode svirala tuk. veteranska godba : pri plesu pa veteranska golba goriška.,
V-»t* pni na k besedi, plesu z igralno številko vred za neude 80 soldov ; za ude samo M) eol lov : pa s pogojem, da morajo kupiti vsiopnico do 23. sept. zvečer v društvenem uradu, ker na vratih se bodo prodajale ie vstopnice po 80 soldov, za otroke 20 soldov. Reservirani sedeži v prvih vrstah 30 soldov, drugi sedeži 10 soldov. Sodelo-valci so prosti vsacega plačila.
Vstopnice ia listi za sedeže se bodo pro«ia ali : 1. v pisarni delalskega podpornega društva, 2. pri čuvaju tržaške čitalniee {Moate verde), 3. v prodajalnici g. F. Zitko, Corsia Stadion št. 1., do zadnjega dnč opo-ludne: p<«tem pa samo pri denarničarju na vratih pred Dreherjevim salonom, katera bodo odprta ob 6. uri popoludne.
I.	Izlet po morju.
V ponedeljek 25. septembra ob 8. uri zjutraj zbero se gostje na Molo S. Carlo, kder se vkrcajo v nalašč za ta namen pri-
pravljeni Llovdov parnik ter se odpeljejo v Miramar, od tam pa v Llovdov arsenal, iz katerega oddidejo v razstavo, da vse ogledajo. Zvečer ob 7. uri se snidejo vsi gostje pred hrvatskim paviljonom, kder bode prosta zabava. Dotične vstopnice dobč gostje 10. t. m.
Dostavek. Tista društva in deputacije, ki se še mislijo udeležiti slavnosti, naj to prijavijo najdalje do 20. t. m. Društva so naprošena, da pridejo eč zastavami.
Kedor hoče stanovanje po primerno nizkej ceni, oglasi naj se pod adreso delal-skega podpornega društva (oddelek za stanovanja) v Tr9tu najdalje do 20. septembra.
Za razstavo preskrbi poseben odsek znižano vstopnino. Za vse druge olajšave gostom bode skrbel poseben odsek za sprejem.
Kedor želi še kaka pojasnila, naj se obrne do predsednistva omenjenega društva.
Slavnost bode pri lepem ali slabem vremenu.
Trst, 4. septembra 1882.
Odbor.
Vodstvo lokalne skupine c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Trstu
usoja se tem potom izreči najprisrčnejšo zahvalo poštnim uradnikom in uslužbencem, osobito c. kr. višemu poštnemu oskrbniku g, Filipu Maver-ju za znesek 100 (sto) kron, kateri je bil ostal od denarja, nabranega za venec našemu pok., prelju bij ene m u in spoštovanemu c. kr. poštnemu višemu oficijalu g. Arturu Massari, z opombo, da je imenovani znesek za dobre namene odločen.
Vremenski vest nI k Včeraj: toplom*r ob 7. uri zjutraj 24.0° ob 2. ur: popolud e 27.5° C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.*i — Danes plima ob 11.3*» predp. in ob 10 53 pop.; oseka ob 5.0 predp>ludna in ob 5.01 popoludne.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 7. avg. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Loujerju št. 97, hišna oprava; v ulici S. Nicolo št. 2»>, chiftoniei ; v ulici Ponziana št. iS, hišna oprava; v ulici Concordia št. 2.B, hišna oprava ; v ulici S. Filippo št. 3, hišna oprava; v ulici Cucherna štev. 5, hišna oprava.
Društvene vesti.
Ple>ni odsek »Trgovskega izobraževalnega društva« naznanja členom, da se je zaradi slabega vremena veselica prenesla na nedeljo dne 10. avgusta. Program ostane isti. Na vrtno veselico je vabljenim prost vstop.	Plesni odsek.
Pevsko druitvo »Kolo«. Podpisani vabi vse svoje člene, da se zasebno udeleže zju-tranje slavnosti, katero priredi prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. »Delavsko podporno društvo« v proslavo 20-letnice blagoslovlje-nja svoje zastave. Popoludne bodo vaje ob navadni uri. Po vajah pojdemo na popolu-dansko slavnost »Delavskega podpornega društva«, ki bo, kakor objavljeno, na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu.
ODBOR pevskega društva »Kolo«.
Vesti iz ostale Primorske.
X Pasjak, dne 5. avgusta 1902: Naš c. kr. okrajni glavar iz Voloskega, gospod pl. Manussi, obiskal je minolo soboto dne 2. t. m. nekatere vasi našega županstva in o tej priliki se je osobno prepričal o mnogih potrebah našega naroda. To je vse hvale vredno in veseliti pe moramo, ako tako odličen gospod obiskuje naše revne vasice, da vidi na lastne oči, kaj in kje je potrebna kaka pomoč. Le to moramo obžalovati, da je gospod okrajni glavar navedenega dne prišel v našo vas povsem nepričak o-v a n o in da radi tega ni mogel govoriti niti z našim vaškim načelnikom niti z nobenim od naših mož — da-si je mnogo važnih stvarij, katere bi bili radi predložili v pretres gospodu glavarju. Toda vemo dobro, da je gospod glavar imel naj plemenitejši namen in da on ni kriv tega, ker je gotovo naznanil jelšanskim gospodom, kedaj pride in katere vasi obišče ! Ali ti gospodje so nam bili tako dobrohotni, da nam prihod gospoda okr. glavarja namenoma sploh niso ho -teli naznaniti. Pordarjamo : namenoma, ker v drugih vaseh, koder je hodil g. glavar, so bili pravočasno obveščeni o tem.
Sicer je nekaj časa popred jelšanski župnik, gospod Velhart'ckv, v privatnem razgovoru z našim vaškim načelnikom, kate-
remu je povedal, da gospod glavar namerava v kratkem obiskati tudi našo vas, obljubil, da ga že pravočasno obvesti o prihodu glavarja. To pa se ni zgodilo, da-si ni dvomiti na tem, da je gosp. župnik dobro in zanesljivo vedel, kedaj pride k nam g. okr. glavar! Saj ga je osebno spremljal tudi skozi Pasjak. Zatorej pač ne more zadeti nas niti najmanjša krivda, ako bi se nam v tem oziru očitala kaka nemarnost, ali ako bi se hotelo na kak drug način črniti našo vas.
A mi imamo mnogo \ažnega in potrebnega storiti za našo zapuščeno vas, kar pa sami ne moremo brez vladine pomoči.
V kratkem namerjamo n. pr. zidati šolo ter je dotični natečaj za oddajo stavbenega dela že objavljen. Samo pomislite, kake koristi bi bila šola za našo vas in druge vasi v sosedstvu, ker naši otroci ne morejo hoditi tako daleč v šolo, kakor n. pr. v Jelšane. Potrebno pa je tudi, da se končno ured i vaški potok in da se nam preskrbi dobre pitne vode, ker smo ob veliki suši ali pa v zimi, ko je zapalo mnogo snega — brez vsa-koršne pitne vode !
In tsako radi bi bili gospodu glavarju razložili vse to, da bi bili le vedeli za njegov prihod ! Da so se nas gospodje v Jel-šanak usmilili, tega ne moremo na kratko verjeti.
X Iz Sežane nam poroča zavarovalnica za govejo živino, da Jne bo imela veselice, napovedane za 10. t. m., ampak je isto prenesla na nedoločen čaB, ki se objavi pravočasno.
Vesti iz Kranjske.
*	Odprt grob. V Škofji Loki je umrl včeraj zjutraj zobozdravnik dr. Rado F r 1 a n v cvetju možkih let: bilo mu je še le 28 let!
*	»Slovenski Narod« poroča o neverjetnem škandalu, ki se je dogodil te dni v Ljubljani na nekem shodu državnih uradnikov. Neki uradnik se je na tem shodu (ki se je, ponavljamo to, vršil v Ljubljani, v središču naroda slovenskega !) drznil govoriti — slovenski!! Čitatelji nas gledate debelo: v Ljubljani, mari se v Ljubljani ne sme govoriti slovenski. Ne, po menenju iz vestnih uradnikov, kakor si jih je vzgojil preslavni avstrijski zistem, je to nečuvena drznost in je drzneža na rečenem shodu kar na licu mesta zadela — justifikaoija. Jeden onih uradnikov mu je zalučal v obiaz : »To je demonstracija; govorite nemški, mi ne razumemo slovenski !<
»Slovenski Narod« konstatuje sicer, da so vsi pošteneji nevsenemški uradniki bili ogorčeni radi takega postopanja, ali po poročilu istega lista vendar ostaja fakt:
da je imelo rtčeno ČloveČe somišljenikov Wolf Schonererjevih nazorov,
da predsednik ni zavrnil te imperti-nence,
da slovenskega predloga niti ni dal na glasovanje,
da se je po zborovanju dogodil še drug škandal, o katerem rečeni li3t noČ9 govoriti
in da se je to zgoddo v — LJubljani !
In potem se še kdo čudi, da se mi — solzimo po koncentraciji vseh narodnih sil za borbo proti — taki nemški predrznosti ? !
Razne vesti.
Drugi benečanski zvonik, ki bi rad lege! k pokoju. Iz Benetk poročajo, da je tudi zvonik Sv. Štefana v nevarnosti, da se zruši. Včeraj zjutraj odpadlo je od zvonika nekaj kameno v in bo se pokazale razpoke. Ko je tehnična komisija piegledala zvonik, zauka-zalo se je, d* se morajo prebivalci izseliti iz vseh bližnjih hiš.
Brzojavna poročila.
Kralj Karol Romunski v Išlu.
IŠL f>. (B.) Po 9. uri zjutraj podal se je cesar Fran Joaip na stan romunskega kralja Karola. Cesarja sti spremljali princesa Gizela in nadvojvodinja Marija Valerija. Ko se je kralj Karol poslovil od obeh princes, sela sta s cesarjem Franom Josipom vred v dvorno kočijo in se odpeljala na kolodvor.
Ko sta se vladarja pozdravila med seboj in od dotičnih spremstev, vstopil je romunski kralj se svojim spremstvom v dvorni vlak in se odpeljal ob 10. uri zjutraj.
Eksplozija.
MADRID 6. (B.) Brzojavka ;z Tene-rifte poroča, da je v nekem tamošnjem mlinu za smodnik nastala eksplozija; dve osebi ste lahko, jedna pa težko ranjena. Agitacija proti zapiranju šol na Fran-cozkeni.
BREST 6. (B) Poslanec opat Gayraud imel je v onih občinah, ki bo se protivile zapretju kongregacijskih š>l, j redavanja, v katerih je pozival na odpor.
K)t)(KX)t)C)t)Ot)t)OC)C)tK
X K K X
X *
x n x x x x x
s
X X
MIZARSKA ZADRUGA V SOiilCI
z onejenln jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
Drvo slo?. zalop lifln
iz odlikovanih In svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Čsrnigoj-a
Katera se nahaja
▼ Trstu, Via Pi&zza vocoiiia (Roi&rio) it. 1.
(na đesal strani eerkve 8T. Petra). JLonkurenoa nemogoča, ker Je blago ls prva roke.
X X X X X X X X X X X X X X X X X
XXXXKXXXXXX**«%XX
KHKKKKKKKKKKKK KX
Danes, ob 81. uri zvečer
bo koncertirala
VOJAŠKA GODBA
v ljudskem vrtu. KKKKKXtt*KXttXttKttK
Vesti iz Štajerske.
—	Torej vendar ! »Slovenski Narod« poroča, da se slovenski gimnazijalni razredi vendar-le premestijo iz Celja. Za to pa da se popolne v polno gimnazijo. Novi slovenski gimnazij bo stal v Gabrjih tik Celja in ga gostavi vlada na državne stroške. — Mesto Celje dobi tudi novo gimnazijsko poslopje, ki se bo zidalo v bližini novega slovenskega gimnazija.
—	grozen umor. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v Župečji vasi je kmetova žena Marija Bauman dne 3. avgusta t. 1. v veliki razburjenosti vodila oziroma nesla k bližnjemu potoku vse tri svoje sinčke, od katerih je bil jeden šest let star, drugi dve leti in tretji še ne pol leta ter jih vrgla v vodo, da so utonili; skočila je tudi sama v vodo z namenom, da Bi konča življenje, ali voda je bila premajhna in ni se mogla vto-piti. Šla je potem domov rekši : »tam so moji otroci, idite po nje!« Vzrok temu groznemu činu je že dolgo trajajoč prepir in sovraštvo z njenim možem. Morilko so izro-1 čili okrajni sodaiji v Ptuju.
Proti
kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upa
danju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Preniiiipe pasti.
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevl lekarni v Tretu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Kvropi.
Skatljica stane 6 O stoti nk.
f&f&ttGtffi&s^St&SlSfStSf
rs	sj
| Aleksander Levi Miuzig
aJ &
Prva li največja tovarna pohlitm ▼•ek vrst.
i 1
i &
© <S
•t T R S T J«
TOVARNA: Vil Tet«, vogal VI* UnltaMa
s> s>
ZALOGE:
i Plazza Rosari« it 2 gj
I (šolsko poslopja) 7-m | In Via Ribarg« it 2!
Telefon It. 670. -MOM-
Velik Izbo. tapccarij, ircal In slik. U-vrfaje aaročbc tadi po posebnih načrtih.
Otn« brei konkareso«.
ILUITKOTili CI11I liSTOH II FRillO Predmeti postavio se na pat obrod ali železnico franKO,
Sf
a
31 3) SB
"€4
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
2raven cerkvt sv. Petra »Piazza Rosario pod ljud. Solo) Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Postne naročbe se izvrse takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Previema vsako del« na debelo in drobno ter se izrr^nje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-oega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c. kr. priv. avstr. Lloyda.
TOUflRNfl POHlSTUfl |
IGNACIJ KRON]
Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST
ul. Cassa <li Risparmio Tovarna na Dunaju.
Ulica Cassa di Risparmio I
Ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe I — — oa zahtevanje brezplačno. — — I
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kleti j in
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp krčmar-jem in restavraterjem.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulieo Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Išče se
hišica s 4 prostori in malo zemljišča v okolici Trsta blizu kake glavne <*este. Ponudbe je pošiljati pismeno: B. Lavrič, poste testante. piazza Giuseppina.
Odlikovan z dvemi zlatimi in bro-
nastimi kolajnami
Fran Hlafaty
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
w Popravljanje starega obuvala.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in t zmernimi cenaui.
Stavbinsko podjetje
Stavbinsko podjetje
G. TONNES
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje in partete, stavlMo in umetno tljnčarstvo.
Delalnica za konštrnkcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna m>zarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oj)rave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
X
Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za \sakovrstne izdelke po nacrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoBt naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
Glavni zastop ?a Trst. Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Fraiz-J«sefs-Onai št. 1 a <t lastni lii>i).
Popolno vplačana glavnica 2 000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske L i pote k arije m menične banke v Mod ak ovu.
Sprejema zavarovanja Da življeoje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijt-ra. SpeeijalDo zavarovanje otrok brez zdravn^keea < g'eda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu. Riva dei Fescatori št. 1. Telefon 469.
Iščejo se povsod zastopniki in agenti.
0 P
G
P
N-
B
et*
M-»
M M
H o
o
3* b
a o
<
05 G) X
O <
1
C/5
-o
T
0>
3
0)
3
»i. M
C0 X
o <
co
GO
Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in TT se zlato kolajno in zaslužnim križcem.	častno diplomo.
Odlikovana tovarna za čopiče io ščetie
Ivan Angeli
ulica Canale 5
nnsproti cerkve sv. Antona novega.
Etini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev : lastna špecijali-deta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.
čuvati se je dobro da se ne za- ^ menja moja tvrdka s konkurenti V ^	jednakega imena.	y
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
i
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
i
i >
> >

1
Trgovina z železnino
m1^
ERKUR"
PETER
MAJD C
sr Celju, C3rraška cesta, ste12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih Ž2g, poljedelskega orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, /rebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, nn^ril uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
■/sega aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), •ončene cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaže vri žlitad.ra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
'o*trežbN tcčrui
Cene nizke.
J*
Prodajalnica ugotovljenih oblek
= „Alla citta fli Trieste" =
tvrdke
■i EDVARD KALASCH m
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ,, A r m o n i a" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovijenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
„Aiflfiio ic Frani"
Naznanilo.
Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja
Novo tržaško
pogrebno podjetje
Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred kavarno „A r m o 11 i a**).
Svoji k svojim ! «Xovo pogrebno podjetje« je v narodnih rokah, zato se toplo priporočamo vsem našincem v mestu in v okolici. Isto se nahaja na lesnem trgu št. 5, na vogalu nasproti kavarne »Armonia«.
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska	„ 36 „
Istrski refofik . . . . „ „ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah
Družinam se pošilja na <lom od 10 litrov naprej: Ipavfko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip F ur lan, lastnik.
xxxxxxxxxxxxxxxx Jakob Kosmerlj
-■TRSTi-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
TRGOVINA ^mm
Jestvin in kolonija!nega blasra, delikaies in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. r>. občinstvu in sem aaju Janejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje
xxxxxxxxxxxxxxxx
v
Zivic i dr.
(Sehivitz iV Comp.i)
Zaloga strojev, tehničnih predmetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad.
TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
= pri trsru vojašniee. __
Prodaja se :
MOTORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VAL VE (zaklopnicei in druge medene ali bronene predmete. MA SILNE ULOGE t. j. ploš. e, svitke in dr.
iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugib materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev.
Posebno se priporoča posestnikom
Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno. škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd.
Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledni 111 okvirjeni tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju.