PBftnino oločano v aotovtnl. Leto XXI., št. 14 Ljubljana, petek 19« januarja 1940 Cena 2 Dh Jpiovmsrvo luDUano ^natl|e«c . - feieton itev l\2± 3123 3124 H2S il 26 inseratm Dddeiek: Ljubljano Selerv borgova ui - lei 3492 tn JJ9/ Podružnico Maribor Graiski trq st. 7. Teieton si ^455 Podružnico Celie Kocenovo ulico i Teietor it 191, Im, 18. :'an. AA. Vodja obrambe proti letalskim napa Jcim v Gotetorgu Ernst Fontel, ki ce nahajal v A.boiu za časa bombardiranja je izjavil predstavnikom skand'navskega tiska: »Finnka ob^ttva so našla v sovjetskih bombnikih, ki so bili sestreljeni v bližini Aboja. dva zemljevida, na katerih je zaznamovana pot kako naj let'jo piloti iz Leningrada v Stockholm in Ha pa ran do. To dokazuje, oa mora biti švedska pripravljena za vsako morebTtnost. Zato mora švedska že sedaj zgrabiti zavetišča v vseh krajih. Navzlic škodi, ki jo je po-vzroč-lo sovjetsko bombardiranje, je treba ugotoviti ,da so bombe, ki so bile vržene iz sovjetskih bombnikov, slr.be kakovosti. Zaradi tega. morajo scvi^sk' piloti jemati s seboj ogromno kol č:no bomb. PolovicžT bcmb ne eksplodira, večina ~sta-i lih bomb pa so zaž'jrai7ne bombe. Sovjet-i ski letalci bombardirajo, vse kar dorež3-jo, posebno radi pa napadajo delavske okraje. + Poljski ujetniki v KeissSIji Berlin, 18. jan. o. Danes so bili prvič ob-ja\ljeni službeni podatki o poljskih ujetnikih. Po tem seznamu je v Nemčiji 410.000 poljskih ujetnikov. V Beri nu samem je zaposlenih 30.000 Po!,iakov s prevažanjem premoga, 32.000 pa jih dela v okolici Berlina v rudnikih, na cestah in kmetijah. Poljski ujetniki z ozemlja, ki so ga zasedle sovjetske čete, so bil, poslani v Sovjetsko Rusijo. Nemški demanti angleške vesti Berlin, 18. jan. A A. (DNB). LoncfcnrSd radio je pred kiatkim poročal v poljščini, da so Nemci vse zvonove katedrale vKra-kovu, zlasti Sigsmundov zven pretcpili v topove. Na prista nem mestu izjavljajo, da je ta. vest zmišnena. Zvonovi vise nepoškodovani v zvonikih. Sandler, ovržen njegov načrt o utrditvi Aalandskih otokov Šele sedaj je postalo jasno, koliko si je švedska pcs^bšala svoj strateg čni položaj, ko je opustila svoj utr-ditveni načrt. Posebno ostre besede je izrekel Sandler v svoji kritiki švedske zunanje polit ke, ko je primerjal sedanje stališče Švedske napram nekaterim evropskim problemom z njenim enako neizprosno doslednim stališčem pred italijanskim pohcdom v Abasi-nijo. Tudi takrat je Švedska zavzel strogo odklonilno stališče do ital:janskih namer. kar ji je kasneje prineslo mnogo ne-prilik. List »Swenska TVeV-d^t« prav*, da le Sandlerjev včerajšnji govor v parla—entu napravil izredno globok vt's. ker je jasno obeležil nevarni položaj, v katerem se nahaja švedska, zasledujoč sedanji kurz v Smrtna nesreča senatorja B srbita Wash'ngton, 18. jan o. (Reuter). Senator Borah je hudo obolel. V svoji hiši je tako nesrečno padel, da je dobil notranjo krvavitev v g'avi. Washington, 18. jan. AA. (Reuter). Po zadnjih poročilih zdravnikov senator Borah, ki je dobil pretres možganov, umira. Ogromna n*r: Sila letal v USA Wa«hinglOn, 18. jan. o. Predsedrrk Roo-sevelt je imel sneči v Beli hišT. kcnfe:xnco z vojaškimi strokovnjaki o zaMevi za-vem:kov, da bi se njihova naročla letal ln letalskh motorjev v Zedin jenih državah potrojila. Zavezniki so zahtevali, naj fm diobavi amer'ška lotarefra Industrija še 8 000 letal in 10.000 letalskih mo':or-jev. Predsednik Rccsevelt je razpravl;a! z voj fikfimi strokovnjaki, ali bi bilo umestno dovoliti zaveznkom tolike dobave, ne da bi bila oškodovana oskrba ame.iškega letalstva. Vse kaže, da 1x> vlada Zedinje-nih držav piistala na zavezniške predloge. Nadomestilo za radij Berlin, 18. januarja. AA. (DNB): Na pobudo znanega rentgenologa prof. Honi-scha iz Hamburga se je dosegel znaten napredek pri zdravljenju raka. Slemenso-vo podjetje je zgradilo s sodelovanjem tvrdke Osram najmočnejšo rontgenološko zdravilno napravo na svetu z napetostjo dveh milijonov voltov. Ta naprava ima isto žarkovno moč kakor 10 g radija. To zdravilišče je namenjeno lzkl,'učnu zdravljenju raka. Z aparaturo se bo zdaj seznanila cela vrsta medicincev in rentgenologov, postavili jo bodo pa v institutu za medicinsko raziskovanje raka. tItali|a se ne more udajati brezdelju" Važna konferenca pokrajinskih tajnikov politične stranke - Italijanske zgodovinske aspiracuje Rim. 18. jan br V liktorski palači ie bil včeraj dopoldne sestanek 25 zveznih političnih tajnikov fašistične stranke iz 25 pokrajin, ki ga je vodil generaln; tajnik fašistične stranke Muti. O sestanku je bilo izdano službeno poročilo k; pravi da so razpravljali o perečih političnih vprašanjih ,n spreieli naslednje sklepe: 1. Akcijo proti demokraciji, boljševizmu in buržujstvu je treba dosledne nadaljevati v smislu fašističnih načel. Morebitne preostanke navad udobnega življenja tn paci-fizma je treba odpraviti ter s propagando in z vsemi drugim; sredstvi, ki sc na razpolago, dovesti vsakega posameznika do preprostega življenja Poslednje izpremem-be v vodstvu stranke in njim sledeči ukrepi se v nobenem primeru ne smejo tolmačiti kot sprememba strankine politike Avtoritarne in totalitarne osnove fašizma bodo po bistvu tn obliki še ojačene v vseh smereh. predvsem pa glede na ^nzvoj imperialnega duha na rasno politiko in avtarkijo. 2. Nihče ne sme misliti, da je sedanje stališče Italije glede na vojnn nezpremen-ljivo. Fašistična Italija b' lahko bila vsak čas spričo svojih obveznosti prisiljena zgrabiti za orožje in zato mora b ti po svojih sredstvih kakor po svojem duhu stalno v pripravi jenosti Treba je tudi opustiti vsako manifestacijo kakršnihkoli internacionalnih simpatij Italijanski narod ni pozabil zgodovine, ki jo je v zadnjem času tudi sam intenzivno scdoživl;al. 3. Pokrajinski politični tajniki naj ojači-jo svojo politično akcijo V notranjepolitičnem pogledu je treba usmeriti akcijo v prvi vrsti a) na avtarkičm razvoj produkcije in delovnih sil b) na razvoj vseh pa nog socialnega zavarovanja in niihovo brezhibno poslovanje, c) na kontrolo nad cenami. posebno v trgovini na drobno, d) na kontrolo nad uporabo živilskih kart, e) na omejevanje sezonske brezposelnost;, f) na pokrajinske trgovinske, industrijske in kme- tijske probleme in g) na ojačenje obče moralne in materialne pomoči vojnim silam. 4. V socialnih vprašanjih mora ostati stranka nepopustljiva. Trst, is. jan. br. Včerajšnji sestanek večje skupine pokrajinskih političnih tajnikov fašistične stranke z generalnim taj-n kom Mutijem ter sklepi, ki so bili na njem sprejeti, so izzvali v vsej Italiji največjo pozornost. Italijanski tisk jih danes obširno komentira. »Piccolo« ugotavlja v svojem komentarju, da bi bilo naravnost neodgovorno mislit. na to, da bi se Italija udajala spokoj-stvu, mirnemu življenju in brezdelju. Tudi na mejah nevtralnih držav se pojavljajo vznemirjenja in vedno znova se kažejo konture katastrofe, ki lahko vse uniči, če se ne najde način, da se sedanji konflikt omeji. Italija se ne bo umakn la iz svoje imperialne smeri. Z odločno in neodvisno zunanjo politiko bo našla v evropski drami dovolj sil, da se upre svojemu uničenju, in dovolj sredstev, da doseže uresničenje svojih zgodov nskih asp'racij. Spričo dejstva da Italija ni v vojni, marsikdo skuša presojati jjoložaj tako, kakor da se je Italija odločila za pacifizem starega kova. Toda to dejstvo ima svoj smisel le. če bo Italija povsod prisotna ter vselej materialno in duhovno pr.pravljena na vsak dogodek. Začudenje v Londonu London, 18. jan. z. Izjava tajnika fašistične stranke Mutija, da mora biti Ital ja moralično in vojaško pripravljena na vse. da more v danem trenutku takoj poseči po orožju, je izzvala v londonskih krogih veliko presenečenje Prav tako komentirajo neprijazno stališče, ki ga je zavzel Muti proti demokracijam, ki jih meče v isti koš s komunizmom. V Londonu ne vidijo nobenega dogodka, ki bi utegnil napotit: Italijo, da se odreče svoji sedanji politiki. Gospodarski razmah v Rim, 18. jan. br. V ministrstvu za Vzhodno Afriko je bilo danes prvo zborovanje novih vzhodno-afr ških koiporacij-skih svetov, ki so bili ustanovljeni pred kratkim s posebnimi dekreti. Zborovanja so se udeležili tud. zastopniki vseh 22 kor-poracij in nekateri ministri. Na zborovanje je prišel tudi min. predsednik Musso-lini. Minister za Vzhodno Afr ko Tiruzzi je v svojem govoru očrtal dosedanji razvoj gospodarstva v Abesiniji in nato obeležil naioge 10 novih korporacijskih svetov, ki jim je odrejena v Abesiniji enaka vloga, kakor jo majo korporacije v Italiji. Ugotovil je. da je bilo doslej vloženih skoraj 4500 prošenj za ustanovitev industrijskih, trgovskih in drugih podjetij v Abesiniji. Ustanovljenih je bilo nad 4000 industrijskih podjetij s kapitalom 2.7 milijard iir, 4785 trgovskih podjetij s kapitalom 1.1 milijarde lir ter večje število kn etijskih in drugih podjetij s kapitalom 12 milijarde Ur. Nato je govoril MussoMni, ki je med drugim dejal: Zgodovina narodov, ki imajo sposobnost, da se razvijejo v imperije nam pravi, da je v prvi dobi imperij stvaritev duhovnih, političnih in vo-jašk h sil materinske države. V drugi dobi se imperij razvija z vsemi sredstvi, ki jih ima matična država na razpolago. V tretji dobi se razvija iz lastnih sil na gospodarskem in vojaškem področju, in šele v četrti dobi postaja sposoben. da 9am podpre matično državo s sirovinanu ki z vsemi svojimi drugimi sredstvi, a tudi s tem da prevzame od nje ves presežek njenega ljudstva. Prva doba našega imperija je za nami, naloga novih korporacijskih svetov bo, da pospešijo razvoj v drugi dob:, da vsak od njh posveti razvoju imperija vso svojo voljo in vse svoje sposobnosti, Mussol'nijeve izjave so bile sprejete z j velik;m odobravanjem in tudi množica pred ministrstvom mu je priredila navdušene ovacije. Mraz traja dalje — Francoske in angleške patrole — Celo letala mirujejo Pariz. 18. jan. AA. (Havas) Nenavadno hladno vreme je zavladalo na vseh delih fronte, posebno pa v Alzaciji in Loreni. Zato ni bilo sKoro nobene živahnosti. Edino zapadno od Saare je včeraj popoldne trajalo skoro tri ure topniško streljanje. Zaradi slabih vremenskih razmer ni bilo skoro nobenega letalskega udejstvovanja. Pariz, 18. jan s. (Reuter) Medtem ko se nemške čete na zapadni fronti radi silnega mraza drže v svojih zakloniščih, so francoske in angleške čete zopet pričele s pa-trolno aktivnostjo in sedaj dejansko kontrolirajo celo »ozemlje brez gospodarja« med obema utrjenima črtama. Francosko vojno poročilo omenja, da je nemško topništvo ponoči začelo z močnim čo, ker nI Imela na krovu pilota, ki bi kapitanu naznačeval, kje je možna ploba mimo švedskih minskih zapor. Nemška ladja je plula vzhodno, namesto zapadno od morskega svetilnika pri Understenu; izbra- la je ravno tisti prehod, ki je bil zaprt z minami. Ladja je vozila švedsko železno rudo v Nemčijo. Posadka se je rešila v rešilne čolne, ki pa so obtičali v ledu na zamrznjenem morju. Sedaj jim gre na pomoč švedska vojna ladja. Nemške oblasti so švedsko ladjo »Blrgel Jarl«, ki so jo včeraj, odvedle nemške vojne ladje v SvlnemUnde, zopet izpustile ter je danes dospela v Švedsko luko Tralle-borg. London, 18. jan. s. (Reuter). Ob zapadni angleški obali je ponoči zadel na mino angleški parnik »Carnross« (5.500 ton). Posadka 48 mož je bila tri ure v rešilnem čolnu na morju, nakar jo je rešila neka angleška vojna ladja. Pri Setlandskem otočju je nemška podmornica s topovskimi streli in torpedi napadla norveški parnik »Enid« (1.100 ton) in ga potop la. Osem mož posadke je rešila neka angleška ribiška ladja, ostali pa so dospeli na obalo v rešilnih čolnih. Lisbona, 18. jan. s. (Reuter). Neki prški parnik je izkrcal v tukajšnji luki 5 preživelih članov posadke norveškega parnika »Fargerheim« (2300 ton), ki ga je v Biskajskem zalivu s torpedom potopila nemška podmornica. Ostalih 14 mož posadke je dokončno izgubljenih. Znanost v službi vojne London, 18. jan. s. (Reuter) V zgornji zbornici je stavil danes lord Strabourgy na vlado vprašanje, zakaj ne ustanovi znanstvenega urada za vojne svrhe na širši podlagi in v ožjem sodelovanju s Franc'jo. K znanstvenim raziskovanjem v vojaške svrhe naj bi se pritegnili tudi znanstveniki lz druerih držav. Izrazil je željo, naj bi vlada publicirala podatke o magnetičnih minah, ki vendar ne bi mogli koristiti Nemčiji, ker so Nemcem itak znani, pač pa bi pripomogli k iznajdbi še bolj učinkovitih protisredstev. V imenu vlade je odgovoril minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield. ki je izjavil, da preiskujejo najboljši angleški znanstveniki v vsakem novem primeru vsak vojaški Izum. Anglija Ima v tem ozl-ru sedaj veliko prednost napram svetovni vojni. Raziskovanja se vrše v najožjem sodelovanju s Francijo. Nemci o novi japonski vladi Amsterdam, 18. jan j (Havas) Novo japonsko vlado admirala Jonaja so berlinski politični in diplomatski krogi sprejeli brez posebnega navdušenja. V nemških krogih so pričakovali, da bo razplet zadnje japonske vladne krize prinesel ojačenje vpliva japonskih vojaških krogov na račun vpliva repre-zentantov japonskega gospodarstva. Nemški tisk s precejšnjo rezerviranostjo. toda skoraj z istimi besedami kakor sovjetsko časopisje zatrjuje, da pomeni nova japonska vlada za japonsko javnost precejšnje razočaranje. Tako na primer piše »Ko-ni sche Zeitung«: »Naloga, ki je bila poverjena admiralu Jonaju, je iznenadila Naravno je. da bi bilo zdaj še prezgodaj, ako bi ho teli napovedati, kak~nn smer bo ubral novi japonski kabinet. Tc^a izg'edi pod katerimi pričenja svoj«, delo. sc vse prej ko ugodni.« I potresi v Tur2i|i Ankara, 18. jan. s. (Reuter). V južni Anatoliji so občutili danes ponoči dva močna potresna sunka. Po dosedanjih podatkih je zahteval novi potres 50 smrtnih žrtev in 160 ranjenih. V Severni Anatoliji, ki je bila že nedavno pozorišče katastrofalnega potresa, so občutili v zadnlih 24 urah 8 novih potresnih sunkov, število žrtev in povzročena škoda še niso ugotovljeni. Pri Marmarskem morju se je na večjo razdaljo pogreznila zemlja in pošikodovala dva mostova. Pr; Brusu so se ponovile poplave. 15 vasi je pod vodo. Zagreb po obisku List HSS o vtisih med zagrebškim prebivalstvom — Zanimivo poročilo madžarske poročevalske agencije Zagreb, 18. januarja. AA. »Zagrebški list« se bavi v članku pod naslovom »Odmevi obiska Nj. Visočanstva v Zagrebu« z vtisom, ki ga je ta obisk napravil, in pravi med drugim: »Po obisku Nj. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge v Kupincu in Zagrebu so ti zgodovinski dnevi predmet razgovorov vseh slojev prebivalstva. Kdor je imel priložnost priti za njunega obiska v stik z visokima gostoma, bodisi pri sprejemu v banskih dvorih ali pa v gledališču, v socialnih, ali kulturnih ustanovah ali na plesu — vsakdo pripoveduje o svojih vtisih. S svojo znano prisrčnostjo, prostodušnostjo in gostoljubnostjo, je Zagreb sprejel izvrševalca oblasti in mu izkazal dolžno čast tem rajši, ker je knez namestnik igral pomembno vlogo pri ustvarjanju sporazuma in oh-anitvi miru na mejah države. Zelo toplo komentirajo izjave Nj. Vis. kneza namestnika, ko je po gledališki predstavi dejal, da je tisto, kar je videl in sli al pri gleda'i*ki prireditvi, preseglo njegova pričakovanja Prav tako je bila izjava Nj. Vis. kneza namestnika o zagrebških kulturnih ustanovah ki si jih je ogledal zelo pohva'na za te naše stare hrvaške ustanove. Ran banovine Hrvatske je pri razstanku od Nj. Vis. kneza -n kneginje na zagrebški postaji pvsebno poudaril veliko delo kneza namestnika, namreč konsolidacijo kraljevine Jugoslavije. Ko je ga banica izročila Nj. Vis. kneg:nji Olgi prekrasen šopek cvetlic je poudarila, da je to cvetje simbol ljubezni in zvestobe vseh žensk in otrok vsega naroda banovine Hrvatske.« Budimpešta, 18. jan. AA. Današnji »Pester Lloyd« priobčuje posebno poročilo do-pimika IMTL Poročilo obširno govori o zadnjem dnevu ob ska Nj. Vis. kneza namestnika in Nj. Vis. kneginje Olge v Zagrebu. Poročevaiec popisuje odhod iz Zagreba in pravi, da se je kljub ostri zimi zbrala na trgu pred železniško postajo velika množica ljudstva, ki je prirejela Nju-n ma Visočanstvima navdušene manifestacije. Poročevalec popisuje nato vse podrobnosti od prihoda na postajo pa do odhoda dvornega vlaka in potem ugotavlja, da si je knez namestnik Pavle v kratkih treh dneh s svojo prikupno osebnostjo, s prisrčnostjo in neposrednostjo pridobil vsakogar, s komer je prše! v stik. Kakor .je knez namestnik Pavle za obiska v Zagrebu prišel v stike ne samo z vodilnimi politiki, arr.pak tudi z najširšimi ljudskimi množicam, prav tako se lahko re5e, da je ljubezniva individualnost in osebna prikupi ji\ ost kneginje Olge osvojila široke sloje hivatske javnosti. Poročilo madžarske brzojavne agencije pravi dalje, da so s političnimi uspehi uradnega obiska Nj. Vis. kneza Pavla kar najbolj zadovoljni v Zagrebu n v Beogradu. V Zagrebu poudarjajo, kako enodušen in prisrčen je bil sprejem, ki ga je kne-ževski par doživel povsod. Ta sprejem ne sme smatrati samo kot uspeh politike sporazuma, ampak tudi kot dokaz ed:no-sti in discipl niranosti hrvatskih mncžic. V Beogradu, pravi dalje poročilo, je topil sprejem kneževskega para napravil kar na^erloblii vtis, kar tudi ves tisk z velikim zadovoljstvom ugotavlja. O. U «9 po vsej Jugoslaviji Mraz je po partfnevnem prestarku zopst ©strejši — Nadloga volkov — Snežni plazovi v Besni — Smrt v snegu ija proti dcletizmu Prepoved komu cističnega in flamskega tiska — 18 listov ustavljenih Bruselj, 18. jan. AA. Listi čestitajo vladi k njenemu odločnemu zadržanju, ki ga , „ _ , i je pokazala v sedanjem položaju, in volji, ogrjem zapadno od Saare Francosko tep- j dg ge vsgm nasprotniknm. Po ukini- nštvo ie odgovarjalo. Topovsko streljanje | M prep0Vedi komunističnih listov in je trajalo 4 ure. Eno samo nemško letalo je podvzelo večji izvidn!ški polet nad severnovzhodno Francijo Sicer se letalstvo ni udejstvovalo. Pariz, 18. jan. (Havas). Komunike fran-coFkega generalnega štaba se glasi: Pretekla noč je v splonšem mirno minula. Precej živahna je bila aktivnost artile-rije na odseku zapadno od Saare. Berlin, 18. jan. j. (DNB) Nemški generalni štab poroča: Na zapadu ni bilo nobenega važneišega dogodka Nemško letalstvo je izvedlo nad-zorovalne polete nad linijami zapadne fronte, kakor tudi izvidniške polete ob škotskih obalah London, 18. jan s. (Reuter). Kralj in kraljica sta danes obiskala neko d vizijo angleške kopne vojske v Aldershotu Pregledala sta tudi edinico topništva Droti tankom. Kov brzostrelni protiletalski top Washington, 18 jan. AA. (Štefani) Vojnemu ministrstvu je bil ponuden nov model protiletalskega topa, ki lahko izstreli 200 krogel v minuti. Izstrelki lahko dosežejo višino 9.000 m. Nove žrtve na msrfu Stockholm, 18. jan. j. (Havas) Nemški parnik »Auguat Thyssen« je zadel v bližini mesta Understen v južnem delu Bot- publikacij je bilo prepovedano danes tudi glasilo flamskih nacionalistov »Folk en Stat«. Ta sklep vlade se tolmači tako. da je vlada odločena postopati nepristransko in odločno proti vsem ki bi s svojim delom mogli škodovati nacionalni ideji. Ni izključeno, da bo ta akcija vlade šla še naprej in da bodo razpuščene gotove politične stranke, kajti v Belgiji stranke niso ustanovljene na osnovi kakih posebnih za- konskih predpisov. Vlada ima odlično orožje za borbo proti protidižavnemu delovanju posameznih strank. To orožje so zakoni, ki so bili sprejeti v začetku evropskega spopada in ki onemogočajo vladi najstrožje postopanje proti onim ki bi vršili propagando na račun tujine. Bruselj, 18 jan. br. Kakor znano je bilo na poslednji seji vlade sklenjeno, da se izdajo energični ukrepi proti državi sovražni propagandi. Na osnovi teh sklepov je bii danes objavljen dekret, po katerem je bilo v Belgiji ukinjenih 18 deloma komunističnih deloma narodno socialističnih listov. Zagreb. 18. tan. o. V Zagrebu je danes ves dan snežilo. Proti večeru je pričel pihati veter ter je nastal hud snežni metež. Temperatura je bila v Zagrebu 10 pod ničlo. Kmetica Janja Vuleta iz Vrela poleg Bosanskega Broda je snoči odšla z mlekom v mesto. Med potjo je zaradi hudega mraza omagala ter so jo davi naši: kmetje mrtvo. Od včeraj razsaja tudi v Ba.njaluki in po vsej vrbaski banovini s len snnžni metež. Neprestano pada gost sneg. V višinskih predelih je sneg zapadel ponekod nad 3 metre na debelo. V nekaterih krajih je popolnoma prekinjen vsak promet. Na planini Grmež so se pojaviti v velikem številu gladni volkovi ki se zatekajo v vasi v bliž ni Ključa ter koljejo živino. Se-ljaki se ne morejo braniti proti njim, ker nimajo orožja. Spllt, 18. jan. o. V Splitu kakor tudi po vsej aiednji in severni Dalmaciji. z'asti pa v dalmatinskem Pr morju pada te dva dni gost sneg. Prav tako so zasneženi tudi vrhovi vson siednjedalmatinskib otokov. Zaradi novega snega so ceste ponovno zamedene ter obstoja nevarnost, ria bo zopet ustavljen avtobusni promet med Splitom in km ji v zaledju. Tud'- iz šibenika poročajo, da tamkaj gosto sneži. V Liki razsaja hud snežni metež. Od Zrmanje piha burja z brzino 100 km na uro, vendar pa železniški promet, čeprav je zelo otežkočen, še ni bil ustavljen. Sarajevo, ig jan. o. Včeraj popoldne so se na prog Sarajevo — Višegrad — Beograd na več kraj'h utrgali ogromni snežni plazovi, ki so ponekod železniško p o-go popolnoma zasuli. Na pomoč so bili odposlani delavski in pomožni vlaki, ki pa so skočili s tira zaradi česar je bil ves promet ustavljen za 15 ur. šele 'opiVne so železniško progo zopet usposobili za promet. Zi*r>a tw£i dttsgcd Madrid, 18 januarja AA. (Havas). V navarski pokrajini divja hud snežni metež. Na cesti iz Iruna v Madrid je zapadlo več ko 70 cm snega. Promet na tej cesti je popolnoma ustavljen. Amsterdam, 18. januarja. AA. (Havas). NTa vsem Holandskem jc padel debel sneg. Tudi hud mraz je pritisn.I. v prekopih in v rekah ter na Iselskem morju (nekdanjem Zuidrskem jezeru) se pa kup čt led. Tri ladje z majhno tonažo je stisnil led in mislijo, da so izgubljene. Učinek na velike razdaljo ~ Včc mrtvili In ranjenih KJco fe prišlo do alarma na zapisi Pariz, 18. jan. br. Preplah poslednjih dni, ki je objel Belgijo in Nizozemsko, je pripisati dvema momentoma. Belgijci so ujeli nemškega letalca, ki se je moral 11. t. m. zaradi napake v motorju spustit, na belgijskem ozemlju. Pri njem so našli z.-.djevid belgijskega obmejnega ozemlja ter povelje, naj poleti nad Albertov kanal in tam natančno prouči položaje belgijske vojske. 2e zaradi tega povelja belgijske oblasti niso mogle dati polne vere beri n-skim zagotavljanjem, da je nemški letalec le po pomoti letal nad belgijskim ozemljem. Drugi moment je ta, da so z nemške strani sami začeli govoriti o nekem tajinstvenem nizozemskem letalu, ki se je pojavilo nad nemškimi položaji in se potem umaknilo v smeri preko nizozemske meje. Ta dva letalska Incidenta sta v Bruslju in v Haagu povzročila pozornost tem bolj, ker so obrambni prekopi na N zozem-skem zamrznili in zaenkrat ne predstavljajo skoro nikakršne zapreke za morebit-niškega zaliva na švedsko mino in se po- i ni sovražni pohod. Bojazen so potrdile tu topil. Potniki in posadka so se pravočasno vkrcali v reševalne čolne, v katerih so od-plull proti jugu Na klice na pomoč, ki jih je po svoji radijski postaji oddajala potapljajoča se ladja. Je priplula na pomoč neka Švedska vojna ladja, ki je rešence spravila na krov Švedska oblastva so Izjavila, da je nemška ladja sama zakrivila nesre- di razne vesti o novem zbiranju nemških čet na belgijski in nizozemski meji. Na osnovi teh poročilih sta vojaSki poveljstvi obeh nemških severozapadnih sosedov Izvršili nekatere obrambne ukrepe, kar zopet ni služilo v pomirjenje javnosti. London, 18. Jan. z. (Exchangw Tele-graph). Posebni poročevalec »Dsily Tele- gnpha« iz Liegeja poroča, kako so prišle belgijske oblasti v posest tajnih nemških dokumentov ki so dali povod za Izredne varnostne ukrene. Neki nem?ki ge-neralftabni oficir je dobil nalog, da ponese važne tajne dokumente iz Berlina v Koln. Zaradi varnost je imel nalog, naj potuje z železnico. Ta oficir se je šele pred kratkim oženil. Njegova žena živi v Kolnu. Ko je sli*al, da bo neko vojaško letalo krenilo v Koln. je hotel izkoristiti to priliko, da b mo?el čimdalje časa ostati pri svoji mladi ženi. Pilot je zaradi slabega vremena Izgubil orientacijo ter je pristal blizu Meche^ra na belsdjskem ozemlju. Ko je general«Lahni oficir videl, da ni pristal na nemškem ozemlju, je prosil kmete, ki so prihiteli k letalu, za vž!galice, da bi dokumente zažrral. To mu ni uspelo. Pozneje je ob priliki preiskave pri bližnjem vojaškem poveljstvu nenadoma pograbil tajne dokumente ter j h vrgel v peč. Neki bel°rijskl oficir pa jih je rešil iz plamenov. Na ta način so belg^ske oblasti izvedele, kaj pripravlja Nemčija. Iz teh dokumentov je b'lo razvidno, da 1e odrejena premestitev 22 nemških dW z',j lz notranjosti Nemčlie na levo obalo Rena, predvsem vzdolž belgijske meje. Prevoz teh čet se je ža začal. To je dalo belgijski vladi povod, da je Izdala tako dalekosežne varnostne ukrepe. London, 18 jan. s. (Reuter). Danes zjutraj se je v nek tovarni na severu Lon iona primerila serija hudih eksplozij. Katastrofa je zahtevala več mrtvih in ranjenih, vendar število žrtev še nI uradno objavljeno. Najprej sta v kratkem presledku sledili dve močnejši eksploziji, čez nekaj časa pa še tretja slabša. Detonac ja je bila tako močna, da so jo slišali do razdalje 30 km. V mnogih hišah v bližini katastrofe so se porušili stropi, šipe pa so popokale v območju več kilometrov. Na neki cerkvi so bila razb ta vsa okna. Neka bolnišnica, ki je blizu tovarne, je ostala obvarovana katastrofe samo vsled tega. ker je zavaiovana z vrečami peska pred letalsk'ml napadi. Ljudje so po prvih eksplozijah prestrašeni zbežali na ulice, misleč, da gre za letalski bombni napad. Po eksplozijah je izbruhnil ve ik požar. Gasilci so še vedno na delu. Vzrok eksplozij, je še popolnoma neznan. London, 18. jan. s. (Reuter). Ministrstvo za oboroževanje je objavilo, da je b lo ob priliki ekspiozij v tovarni na severu Londona ubitih 5 oseb, večje število pa ranjenih. Ministtstvo je odredilo preiskavo o vzrokih eksplozije. Eksploz ja je VSJj razlit p:ln avi£&a?s Bei-Tln. 18 jan j. (DNB) Včeraj je prišlo v bližini mesta Zlttau v šleziji do velike prometne nesreče. V neki avtobus, nabito poln potnikov je na železniškem križišču treščil vlak. Zaradi snežnega meteža šofer ni opazil bližajočega se vlaka ter je vozil preko nezavarovanega križišča, na katerem pa je bilo s svetlobnimi signali javljeno, da se bliža vl?k. Lokomotiva je zgrabila avtobus, ga vlekla nekaj časa s seboj, nato pa pregazila. Dvanajst potnikov je bilo pri nesreči ubitih, dvajset pa ranjenih. V Ameriki zae!rlani nemški potniki San Frnne»««eo. 18. jan. j. (United Press t Pamnlovna družba »Nyk« je danes izdala službeno obvestilo, da je morala ladja »Ta-tutnmaru« odpluti iz tukajšniega pristanišča brez 512 nemSklh potnikov, ki so se hoteli nreko Janonske vrniti v Nemčijo. Nemci lzvlrrrio z nemSke ladje »Colu^bus«. ki se je, kpkor znano, sama potopila, da bl uSla Internaciji. Ameriški lzseljenlškl komisar Mc Grath je Izjavil, da je izselje- povzročila tako močan zračni pritisk, da so ga čutili v območju 10 km kot vihar. Sunke, slišne potresu, so občutili še v razdalji 150 km. London, 18. jan. o. Do večera se je število smrtnih žrtev povečalo na 20. Eksplozija je bila tako strašna, da so odletele v zrak cele strehe tvorniških poslopij in da so njihovi zidovi razmetani na vse strani. V okolici eksplozije je bilo razbitih na tisoče šip in izložb. Močno so poškodovana tudi okna bližnje evangelske cerkve. Prvi eksploziji je sledila druga, ki je popolnoma raznesla ostanke tvornice tako, da je na mestu, kjer je stala, samo še kup razvalin, opeke in zvitega železa. Po eksploziji je nastal požar, čigar plameni so se dvigali več deset metrov visoko. Severno predmestje Londona, v katerem je nastala eksplozija, je obkoljeno od policije, vojaštva in gasilcev. Požar, ki je nastal po eksploziji, do večera še ni poga-šen. Na mesto nesreč prihajajo neprestano sanitetni vozovi z zdravniki. Menijo, da je število ranjencev zelo veliko. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotovijo pravi vzrok eksplozije. niška oblast ukrenila vse potrebno, da bodo nemški potniki zaenkrat spravljeni na Angels Islandu na obali Pacifičnega oceana. Japonska ladja »Tatutamaru« je morala odkloniti prevoz nemških potnikov zaradi tega, ker je prejela neke vesti, da stražita nekaj milj od ameriškega obrežja dve avstralski križarki, da bl prestregli transport ln nemške potnike internirali. S^reimesstbe v diplomaciji Beograd, 18. jan. A A. Premeščeni so izredni poslanik in pooblaščeni minister Mom-čilo Juri.šič-Šturm pri poslaništvu v Sofiji za izrednega pos'anika v Bernu; izredni po-s'anik in pooblaščeni minister Milanovič Vlad imir v Bernu za izrednega poslanika v Sofiji, tajnik pri poslaništvu pri Vatikanu Majdanac Dcbrivoje za konzula pri generalnem konzulatu v Marseillu, tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Fedor Korenič za tajnika pri poslaništvu v Ankari. Vremenska napoved Zemunslta: Temperatura bo padla. Mraz bo še bolj pritisnil v severni polovici, zlasti v severnozapadnlh krajih. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme v vsej kraljevini snežilo pa bo samo v notranjščini, dež v spodnjem primorju. Na skrajnem se-verozapadu se bo čez dan nekoliko zjasnilo. Knežji par na elitnem dobrodelnem plesa v Zagrebu Bivanie Ni kr Vis bneza-namestnlka Pavla in kneginje Olge v Zagrebu je bilo zaključeno z elitnim dobrodelnim plesom v hotelu »Esplanade«. Ples je bil pod pokroviteljstvom kneginje Olge in se je pričel s kraljevskim kolom, ki ga je pri čela kneginja Olga s knezom namestnikom, sledila sta gospa Josipina Mačkova s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovicem Sneg je prenehal, mraz pritiska dalje Reke po Jugoslaviji sa marsikod prekrite z ledom Ljubljana, 18. januarja Od včeraj naprej vse do danes popoldne je neprestano snežilo. Padal je suh pršič, zdaj gosteje, zdaj spet redkeje. Ugnati pa se ni dal kljub mrazu, ki je potisnil živo srebro na 10 stopinj pod ničlo in še niže. V mestu je bil mraz s snegom še kolikor toliko znosen, toda zunaj v odprti po-kraj ni je brila turja, znanilka novega mrzlega vala. ki spet pritiska od severa. Prva zima s snegom se vidno odraža tudi v vsem ljubljanskem prometu, tramvaji so polni, kakor drugače redkokdaj, zlasti v jutrnih, opoldanskim in večernim urah si komaj priboriš mesto. Prodajale; premoga razvijajo dobro kupč jo, pa tudi Ižmcem ni treba letos prav nič ponujati drv. ki jih pridno dovaža,jo v mesto; pa nekaterim še v mesto ni treba ponujat, ker prodaio že v predmestju. Snega se je' do dane3 popoldne nasulo za dobra 2 dm. Ker zaenkrat ni pričakovat odjuge. imajo letos smučarji dovolj odškodnine za zad-vie ir^ačne zime. Ne more pa smučarsko veselje še malo ne odtehtati tegob, ki jih nana?a letošnja trda zima ne samo naTim becnim prebivalcem, marveč prav vsem s'ojem tja gori do najpremožnejših. Drrginja in trda z ma sta hud udarec, s katerim nas je prizadelo novo leto takoj v svojem prvem mescu. Na letališču je bila najn!žja temperatura davi ob 7. uri —12.7 stopinj C, vendar pa se je živo srebro že čez eno uro dvignilo na —6.5. V teku dneva se je temperatu- ra držala v glavnem na tej črti, toda proti večeru je spet pričel pr.tiskati mraz. ★ Seveda prihajajo tudi iz drugih pokrajin Jugoslavije vedno nova poročila o hudih posledicah letošnje zme. Zamrznil je Domav zlasti pri Beogradu tako, da bi lahko čezenj voz li topove, toda ker imajo velike mostove, se poslužujejo poti po ledu samo ribiči. Pri Slavonskem Brodu je zamrznila Sava tako na debelo, da lahko ljudje hodijo čez njo, vendar pa je policija iz previdnosti prepovedala take sprehode. V Bosni in Hercegovin takisto pritiska hud mraz z novim snegom. V Dalmaciji je avtobusni promet v glavnem spet v redu. samo na progi med Splitom in Makarsko je cesta pri Vrulju še močno zametena še nadalje prihajajo poročila o smrtnih nesrečah v snegu. Tako je v Bukovju pri Slavonskem Brodu pri pod ranju dreves zmrznil kmet šimo Hogadič. Iz Južne Srbije poročajo, da je po osmih dneh spet urejen promet med Ohridom in Bitoliem Poti v okolici Kumanova z^sti proti Krivi Palank , Skoplju in Vranju pa še ne bodo kmalu očiščene, čeprav so delavci pridno na delu. V Kumanovem se že občuti draginja, ker je mesto odrezano od okolice V Črni gori je promet v glavnem v redu. čeprav imajo letos tudi tam toliko snega kakor ga je redkokdaj O tem priča dejstvo, da sta se v Cetinju zrušili dve h!š ci n^d težo snega, človeških žrtev k sreči ni bilo. Dve smrtni nesreči Žrtev vlaka iti žrtev hude zime Sv Jurij ob južni železnici, 18 jan. Pred dnevi se je vračal 661etni Kumper-gar M hael. delavec iz Vrbna. občina Sv. Jur j ob iužni železnici, iz Prožen;ške vasi zvečer domov. V Vrbnu je pri prehodu čez železn;ško progo spregledal vlak, ki je vozil iz Rogatca v Celje. Vlak ie moža z zračnim pritiskom vrgel ob kameni'? proge. da je obležal mrtev. Za njim žaluje nepreskrbljena vdova. Vsa Mura je v ledenem oklepu Veržejski most bo ob južttom vremenu v veliki nevarnosti Murska Sobota, 18 januarja Takšne zime že 10 let ni bilo v Prekmur-ju Struga Mure je v vsej dolžini zamrznila. Ogromne plo.:če ledu. ki so se valile po reki, so se strnile v veliko ledeno maso, po-me:ano s snegom in ivjem. Mlini, ki so nekak simbol naše Mure. so izginili, čolni pa ležijo v oklepu ledu in čakajo so nca, ki jih bo rešilo iz sedanjega neugodnega položaja. Brod pri Petanjcih, k' je dozdaj skrbel za promet med to in ono stranjo Mure, je mora biti spravljen na varno, da ga ogromne plošče leda ne bi odtrgale. Most v Petanj- cih, ki je tik pred dograditvijo, je ljudem v nadomestilo za brod. Seveda pa pogumni pe"ci kar po ledu hodijo čez reko. čeprav se pod ledeno ploščo sliši votlo Dobnenje vode. Velika nevarnost pa se obeta pom'adi. ko se bodo valile po reki ogromne množine ledu. Veržejski most, ki je edina mostovna zveza Prekmurja. bo v veliki nevarnosti, ker je lesen m preperel. Najt bo pač treba primerno rešitev, da se ve'ika nevarnost kolikor mogoče odstrani tn most ohrani. Antan Dermota kot koncertni revec Naš domačin, sedaj operni pevec na Dunaju in priznani koncertni interpret Anton Dermota, je v ponedeljek priredil koncert samospevov s klavirjem v veliki Filhar-monični dvorani. Interes, ki ga je vzbudila njegova odlična kariera — saj je le poredko komu dano, da sveje zmožnosti tako naglo in uspešno razvije, zlasti ako pride iz malih razmer — je dvorano skoraj domala napolnil z napeto zanimano publiko Koncertni spored je bil bogato ln muzi-kalno sestavljen, obenem pa takšen, da je pokazal uporabljivost pevčevih zmožnosti z mnogih strani. Poleg daljše vrste samospevov lirskega obeležja smo čuli klasične operne speve, pa tudi novejše, briljantne arije in celo skoraj zgolj tehnično zanimive skladbe lahkotnejšega značaja in manj pomembne glasbene vsebine. Dobra polovica sporeda je bila posvečena slovenskemu samospevu, kar kaže na pevčevo povezanost z domovino, poznanje domače literature in zanimanje zanjo. Od domačih avtorjev je bil najštevilneje zastopan G o j-m i r Krek. mentor slovenske Moderne in ena njenih najdovršenejših glav. Dovršena zlasti v pomenu izravnanja tehničnega znanja z vsebinskim izrazom — lastnost, ki napravlja njegova dela v neki meri klasična zaradi uravnovešenostl sredstev Tako noben Krekov samospev ne bo na prvi mah napravil presenetljivega, nenavadnega ali celo namerno in Izzivalno novotarskega vtisa, dasi se skladatelj ne drži zgolj lz-hojenih potov, temveč z neko modro zmer- Dne 9 t m zjutraj je šel posestn'k Peč-k Anton iz Straže, občina Dramlje. v Celje po smodnik za domačo občino, a se ni več vrnil Domač so ga iskali in so ga 16 t. m. našli mrtvega v gozdu za Dramljami. Ponesrečenec je bil v pozni noči zašel s poti v gozd, kjer ni našel izhoda in ie zmrznil Peček je bil oče 14 otrok, izmed katerih jih živi še devet. nostjo izrablja tudi novejše tehnične in izrazne pridobitve. Serija njegovih samospevov (»Pod cipreso«, »Zato veruj«, »Poslednja želja«, »Oranža«, *Pod nebom neskončnim«, »Nočna (ne: večna) luč« in »V brez-upnosti«), ki so delno izšli poslednji čas, nam je predstavila avtorja zlasti z lirsko-meditativne strani. Te pesmi so izrecno spevne ter imajo značilne poteze v melodičnem kakor v harmonskem stavu — kajti s tema obema glasbenima prvinama avtor v glavnem izraža nastrojenja. Klavirska spremljava je v glavnem podpora pevcu kat exohen; poredkeje se dvigne do samostojnega ponazorevanja občutij, razen v kratkih predigrah. Enotnost in zaokroženost v oblikovnem smislu je zajamčena z dosledno uporabo započetega gradiva, tako da predstavljajo te pesmi trdne in uglajene oblike, kaKor jih predpisuje vzor pe-semskih oblik sploh. Pevec jih je prinesel s pravim doziranjem jakosti in v poglobljenem prednašanju; posebno je v tem pogledu znal dati pesmi »Nočna luč« Intimnost, ki jo v muzikalnem konceptu preveva. Nadaljni domači avtor je bil Anton L a-j o v i c, čigar »Mesec v izbi« predstavlja vzor romantično-lmpresionističnega slovenskega vokalnega sloga, medtem ko »Cveti, cveti rožica« še ne doseza te stopnje zgoščenosti in hkrati sproščenosti, kl odlikujeta vsako popolno umetnino. Slednjič je Anton Fosrster, čigar življenjsko delo smemo zaradi njegove posvetitve smatrati kot nafle — prispeval lahkotno arijo Žaloigro v Kruševcu KruSevac, 18. januarja Kakor je »Jutro« v torek poročalo, je ža-loigra policijskega uradnika Tadiča, ki je moral lastnega sina, gimnazijca Miloša, na pravoslavno novo leto privesti k preiskovalnemu sodniku kot ubijalca, vzbudila splošno sočutje. Še vedno razpravlja prebivalstvo Kruševca in širne okolice samo o tej žalostni zadevi, v kateri zlasti stopajo v ospredje trije momenti: nenadna duševna omračenost mladega srednješolca, smrt nedolžnega, bednega družinskega očeta in čestitost poštnega očeta, ki je s solzami v očeh izvršil svojo poklicno dolžnost in je lastnega sina izročil roki pravice. Medtem ko mladi Miloš mimo sedi v zaporu in je že začel pisati svoj dnevnik, je sodna oblast predvsem poskrbela, da se preuči njegovo duševno stanje Sodnik za mlajše mladoletnike g. Brkič je oddal v torek popoldne mladega Tadiča v banovinsko bolnišnico v Kruševcu. Na podlagi zdravniškega pregleda želi sodnik Brkič dobiti jasno sliko duševnega stanja mladeničevega, zlasti v trenutku, ko je izvršil uboj zamo za to. da je njegova živčna napetost dobila duška. Miloš Tadič bo ostal v bolnišnici nekaj dni, pregledujejo ga psihiatri, medtem pa bodo preiskovalni organi pribavili vse potrebne podatke o Miloševem dosedanjem življenju, predvsem pa podatke od njegovih šolskih predstojnikov in ožjih znancev. psihiatri To je sodniku potrebno, da bo lahko pravilno odločil, ali je treba fantu posebnih vzgojnih mer, ukora, ali svobode ... Zanimivo je, da se je Miloš Tadič upiral temu, da bi ga pošiljali na opazovanje. Pravi, da je njegova žalostna zadeva vendar dovolj jasna, ko je že lastnemu očetu vse iskreno priznal in se tudi sam zaveda, da je pri zdravi pameti in da je zatorej opazovanje od strani psihiatrov nepotrebno. Razen konzultiranja psihiatrov pa želi sodnik Brkič izravnati gotov tehničen ne-dostatek, v sodobni zakonodaji Znano je, da je zakonodajalec določil za mlajše mladoletnike posebne ukrepe za dobo ko jim sodišče zaradi zločinov ali prestopkov omejuje svobodno gibanje. Taki mlad- obsojenci so nastanjeni v posebnih zgradbah ali posebnih prostorih, ki so ločeni od zaporov ali kaznilnic, kjer prebivajo starejši zločinci. Ker pa pri okrožnem sodišču v Kruševcu ni posebnih prostorov ne za mlajše in tudi ne za starejše mladoletnike, je sodnik Brkič uvidel. da je najbolje, če mladega Tadiča loči od drugih jetnikov na ta način, da ga odda na opazovanje v bolnišnico. Z dušeslovnepi zrelišča je tragična zadeva mladega Tadiča gotovo zelo zanimiva. Več mladih advokatov v Kruševcu se je že prijavilo. da bi pred sodiščem zagovarjali mladega ubijalca. Nabiranje smole po kočevskih gozdovih Kočevje, sredi januarja Seveda veste, da na Kočevskem ni boga-tija doma. Dosti siromakov je, dosti raztrganih koč, ki jih venomer obiskuje gospa Skrb. Zato mora slovenski pa tudi nemški kočar ali priložnostni delavec biti iznajdljiv, da bo družina imela kaj kruha, soli in škatlico žveplenk. Na vse načine si pomagata siroma in njegova družina. Največ mu nudi gozd: delo, drva, gobe, maline, jagode, borovnice, razna zelišča pa takole naskrivaj kako divjačino z okusnim mesom ali dragoceno kožo. Lani je bilo precej zaslužka tudi z lipovim cvetjem. Preteklo jesen pa je prišlo naenkrat »v modo« nabiranje smole po Iglastih drevesih. Smola se da za marsikaj uporabiti. Saj vemo, da jo je nabiral tudi naš ljubi prijatelj Krjavelj lz Jurčičevega kraljestva. Letos menda posebno potrebujejo smolo, ker je povpraševanje po njej veliko in s tem v zvezi tudi cena. Pa ne morda zato, ker ima človeštvo tako smolo, da je v visoko kulturnem 20 stoletju zabredlo že v drugo svetovno klanje? — In to celo, ko Se pol stoletja od prvega ni minilo? 2e več mesecev strgajo po kočevskih gozdovih vse tja proti Staremu logu ln na drugi strani do Kolpe smrekovo smolo. Celo sedaj ob hudem mrazu in snegu opravljajo nekateri ta posel. Iz vasi okoliške občine hodijo mnogi ponjo v gozdove, ki so pa več ur oddaljeni od njihovih bivališč. Povt-tftSam revnega kočevskega Slovenca iz okolice Stare cerkve, očeta sedmih otrok, kako in kaj gre s kupčijo. Mož je zadovoljen in vesel svojega zaslužka. Po čem prodajate smolo? — Prodal sem jo po štiri in pol dinarja kg, danes je pa že po 6 din. Dnevno je pa naberem 7 do 10 kg, kakršno je pač vreme. — Pravijo, da strganje smole škodi drevju ? — Nič ne škodi, saj strgamo samo staro, že strjeno smolo. Vsi se seveda ne drže tega, zato nam je oblast začela stopati na prste. Nekateri mislijo, da morajo iztrgati vsako smolnato sled. To seveda ni prav. — Ali ste nastrgali že dosti smole? — Nastrgal sem jo že več sto kil in prislužil marsikateri stotak. V bližini je sedaj ni več, zato moram delj. Bil sem že tja do Kleča, skoraj tri ure hoda od moje koče. Največ smole dobe nabiralci seveda na močno ranjenih drevesih. Več kil jo dobiš na smreki, v katero je udarila strela. In še nekaj. Za čuda dosti smole so nastrgali nabiralci po drevesih, zaznamovanih z nekimi križi, ki jih je že več let toliko po kočevskih gozdovih. Vsaj za smolo so torej le bili ti nešteti križi po drevesih širom Kočevske... Posestniki gozdov se precej pritožujejo zaradi strganja smole. Ce je škoda res občutna, je vprašanje. Da se smola vneto nabira, opaziš v smrekovih gozdovih na prvi pogled. Marsikatera družina si je zadnje mesce opomogla z denarjem, ki ga je vrglo na- Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S br. 15510 27/5. 1939 blranje smole. In te stotake, da, celo tisočake je dal kočevski gozd, ki v vseh letnih časih daje lep delež lz svojega neizčrpnega bogastva tudi siromaku, čigar ime ni zapisano v gruntnih bukvah. Iz življenja kmetijskega svetnika Franca Coričana Brez hrupnih proslav si je zadel nedavno tam v Višnji vasi pri Vojniku sedmi križ na svoja široka in še kar mladeniška pleča g. France Goričan, kmet in kmetijski svetnik v pokoju. Oba naslova nosi zasluženo kakor malokdo. Prvi je na nogah, ko štok-Ija v cokljah pogledat k živini, zadnji leže, ko zapre svoj kmetijski dnevnik z vzdihom: »Sam vrag vedi, kako bomo rinili naprej. Vse cene rase jo kakor po čilskem solitru, le živini, našemu glavnemu stebru, je zamrznila. Pravijo, da se kmet ne da ubiti, pri nas ga pa s pridom skušajo...« Rojen 1. decembra 1869. je kmalu izgubil mater. Obiskoval je gimnazijo v Celju, potem pa je — kakor je sam zapisal nedavno v »Kmetovalcu«, v nekem primeru anonimno — kaki dve leti doma pridno in skrbno delal Saj je ljubil dom bolj kakor samega sebe. Obenem je razmišljal in računal. Uvidel je, da dom nazaduje. Oče in mačeha sta predstavljala vlado, on pa delovni narod. Oče še čvrst, mačeha mlada, lahko igraš hlapca še kakšnih dvajset let — brezplačno — in nazadnje se zgodi, da boš moral dom zapustiti. Torej rajši takoj, kakor pozneje! V svetu si je opomogel, rešil nazadnje propadli dom in očeta občinske ubožne preskrbe. Naš selfmademan je krenil v svet. Da se nauči jezikov in si prisluži denar za študij, je delal v tovarnah in kopal vinograde v Provansi Študiral je v Švici, Franciji in Italiji. Ko čebela priden si je nabiral znanja na svojem križarjenju v svetu Del teh svojih spominov je objavljal nedolgo tega v »Domovini«. Vrnivši se domov je poučeval na vinarski šoli v Ptuju, bil je dolga leta potovalni učitelj za sadjarstvo, saj je eden naš h najboljši pomologov, nazadnje je deloval kot sreski kmetijski referent v Celju Vseskozi praktik, bi le težko uzdal topoglavega uradnega konjička, da ni imel svojega vzornega posestva in velike svoje kniižnice, kjer ie pozabljal na plesnive akte. Mnogo je storil za napredek našega kmetijstva in bodo šele zanamci mogli prav oceniti njegovo delo. Tudi v politično življenje je posegal njegov živahni tempei ament; bil je več let župan višnjevaški in je pomagal kandidirati mnogim naprednim poslancem. »Nič ne ponesem s seboj, kar sem dognal in doumel«. Tega svojega gesla se zvesto drži, ko krmi s tehtnimi članki naše strokovne liste in razlaga številnim gostom in ekskurzijam sadove svojega življenjskega dela. Kot pravi filozof nima nedosegljivih želja: rad bi dosegel v »krompirjevi bitki« 300 metrskih stotov na hektaru in dobil domačo, odbrano koruzo, odporno proti sneti. Oboje mu želimo, da kmalu doseže in nas še dolgo uči iz svoje neizčrpne življenjske knjige veder in zdrav, kakor je danes. Iz opere »Gorenjski slavček« k programu slovenskih del, katerega je tako z elanom znključll. Drugi del sporeda je veljal tujim veličinam. Gluck, kot pravi češko-nemško-itall-jansko-francoski kozmopollt, je znal govoriti vsem srcem, dasi nobenemu prav od srca Arija » Odel mio dolce ardor« — napev je bil prvotno pripisovan Stradelli ln je Izšel kot cerkvena arija tega skladatelja v Parizu — iz opere »Paride ed Elena« I (1770) prikazuje Glucka kot mojstra sredstev za dosego učinka Pilstnejši in prvo-bitneiši je seveda Mozart, čierar arija iz »Don Juana« je našla v Dermoti interpreta s posebno predestinirano glasovno in čustveno dispozicijo Oba Marxova samospeva (»Pesem o dežju« ln »Benečanska uspavanka«) sta nekoliko fluidno barvni lirični pesmici, nekakšna akvarela, v katerih prevladuje nežnost. Druga je posebno ugajala ter jo je moral pevec ponoviti. Zano-sitejši. a zato tudi manj plemenit ie Rihard Strauss, čigar »Vizija« in »Cecilija« datirata lz njegove najbolj plodovite in neposredno učinkujoče dobe skladateljevanja. Za zaključek je bil Mn'erbeer z arijo lz »Afričanke«, efektno, bolj na zunanjost preračunano skladbo, v katerih se odlikujejo zlasti elasovno posebno močno obdarjeni tenoristi. Uspeh koncerta je bil odličen, podoben, kakor smo ga vaieni pri najboljših in svetovnih koncertantih. Zares je pevec pokazal v tehničnem in izraznim smislu toliko od-J lik. katerim se pridružuje srečno še tudi 1 naravna muzlkalnost, da mu je bodočnost po vsej verietnosti odprta Ne da bi bil njegov glas si'a nrodoren ln volumlnozen. sra zna vendar dinamično tako dozlratl, da Ima zadostno kontrastno skalo Izraznih : možnosti. Barva glasu pa je prav posebno 1 v srednje visoki legi mehka, gibka in polna, tako da so pevcu dostopna tudi mesta, ki sicer tvorijo prelom glasu ln se jih vsakdo rad izogiblje. Jako obsežni spored (saj redko nastopajo pevci brez vmesnih instrumentalnih samostojnih točk!) je absolviral brez vsakršnega znaka glasovne utrujenosti; dejal bi celo. da se je h kraju še bolje vpel. Zato je z lahkoto ustregel zahtevi publike ter docial še arijo iz Massenetove opere »Manon«, Rossinijevo »Tarantelo« (Danza) ter Tosellijevo »Serenado«. Številno občinstvo je bilo navdušeno in je solista kakor tudi njegovo vseskozi skromno prilagodljivo, a zato nič manj odlično samostojno klavirsko spremljevalko, življenjsko družico Hildo nagradilo z oduševljenlm odobravanjem. 1«. M. 6. Zapiski »HRVATSKI DNEVNIK« O SLOVENSKIH REVIJAH V zagrebškem »Hrvatskem dnevniku« z dne 18. t. m. je objavil njegov kulturni urednik, priznani pesnik in pripovednik Ivo Kozarčanin daljši sestavek z naslovom »Slovenski književni listovi«. U uvodu ugotavlja, da je slovensko književno življenje relativno mnogo ob lnejše, kakor bi mogli površno sklepati po številu nareda. Med dokazi za to je tudi število književnih časopisov Na to pisec poroča — predvsem v zvezi z decembrskimi številkam: — o »Ljubljanskem Zvonu«. »Sodobnosti« in »Dejanju«, o »Domu in Svetu« in »Modri ptici« pa obeta poročila v eni prihodnjih številk. O »Ljubljanskem zvonu« p'8e g. Kozarčanin, da ie »danes vsekako najboljSi slovenski književni časop s, ki ga urejuje prvak sodobne slovenske proze, pripovednik Juš Kozak«. Nato navaja pisec poglavitne sodelavce revije ln podrobno prikazuje 11.—12. zvezek, iz katerega bo v kratkem priobčil v prevodu esej B. Borka »H.vat-ska lirika«. Najboljši pripovedni prispevek tega zveza je proza Juša Kozaka, o katerem pravi, da je avtor »Sentpetra«, morda najboljšega slovenskega romana sploh«. Pohvalno omenjeni so tudi pesniški prevodi M. Klopčiča, posebej pa se zaustavlja hrvatski kritik pri pesmih I. Brnčiča. V poročilu o »Sodobnosti« je tale opazka: »Kakor tudi ostali slovenski mesečniki, se skoraj sploh nič ne ozira na hrvatsko književnost, sicer pa se tudi hrvatski listi malo ali nič ne ozirajo na slovensko. Ni težko uganiti, kdo je kriv.« Prikupna prizadevanja g. Kozarčanina, da prav preko »Hrvatskega dnevn ka«. ki je danes najvidnejše glasilo hrvatskega naroda. informira občinstvo o slovenski kulturi, so vredna vsega priznanja in utegnejo samo razširiti in poglobiti hrvatsko-slo-venske kulturne vezi. Premiera Ingoličeve igre v Ptuju. V petek. 19. t. m. ob 20. bo v ptujskem gleda-l:šču krstna predstava »Sirot«, dela pisatelja Antena Ingoliča. Avtor, ki je profesor v Ptuju in znan po svojih romanih iz življenja ptujske okolice (»Lukar-ji«, »Soseska« i. dr.), je v svoji povesti »Sirote« orisal kos življenja bedne, do skrajnosti zanemarjene mladine ptujske okolice ln Haloz. Povest, ki je zdaj prirejena za oder, je izhajala v »Našem rodu«. Proscenj je ilustriral prof. MiheMč, scena in režija pa sta v rokah Frana 2'žka. »Planinski vestnik« je nastopil novi letnik s pravkar Izlšlo prvo številko, kl prl-naša na uvodnem mestu zanimivi članek predsednika SPD dr. Jožeta Pretnarja »NJ. Vel. kralj Peter n v slovenskih planinah«. Članek pripoveduje o planinskih turah in izletih našega mladega kralja, ki Državno prvenstvo v umetnem drsanju sobota ob 14.30 in ob lo. uri, nedelja ob 11. uri na športnem drsališču SK Ilirije omače vesti * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Angela Renerjeva, soproga zvanični-ka. Pokopali so jo včeraj ob 10. — V Slovenskih Konjicah je umrl g. Nikolaj Tat-schner, družabnik tovarne čevljev »Alfa« in njen ravnatelj. Pokopali so ga včeraj ob 10. dopoldne. — V starosti 82 let je umrl v Hreljinu g. Franc Polič. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naSe iskreno sožalje! * Služba zdravnika združene zdravstvene občine žužemberka je razpisana. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo in vsaj šest mescev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 8. februarja. * S pametjo bo tudi konec krvne osvete. V Južni Srbiji se še marsikod drži krvna osveta. Ta prastari običaj medsebojnega obračunavanja, družin je v planinskih vaseh Matrovi in Prvetici spravil dva družinska očeta v grob, njune sinove pa v ječo. Lani v novembru sta Radovan Kom-nenovič in njegov s n Ilija v gozdu s sekirama pobila Velišo Preljeviča. Dva dni nato je Velišev sin Miroslav iz maščevanja ustrelil gospodarja Milijo Komnenov ča. Zdaj pred sodiščem v Prokupl.ju sta se pa ubijalca Radovan in Miroslav objemala. Povedala sta, da sta se družini kmalu po krvni osveti sprijaznili in sklenili, da bosta rajši hodili druga k drugi na botrinjo, kakor da b; se pobijali. Sodišče je v polni meri vpoštevalo novo slogo in sta bila Radovan in Miroslav obsojena samo na šest mescev zapora. V dvorani je bilo mnogo kmetov, ki so sodbo navdušeno sprejeli. Posebno pa so odobravali besede, ki jih je pred sodniki izpregovorila Katar na. vdova pokojnega Mili je: »Mi smo sklenili mir, stopili v botrinjo in naši dve druž'n; se ne bosta več pobijali, če ne bi nas srečala pamet, bi se pobijali naši otroci, dokler ne b: bili obe družini izstrebljeni. A komu v prid?« * K<>naveIjsko polje, ki slovi po svojem krepkem prebivalstvu, po lepoti narodnih noš in po rodovitnosti, s katero zalaga Dubrovnik in Cavtat. bo v kratkem dobilo dve važni pridobtvi. Zgrajen bo poseben predor, ki bo odva-'al vodo iz Konavlja v bližnie morje. Pričela so se tudi dela za elektrifikacijo vsega Kona-veljskega polja. Pri izviru Liute bo zgrajena h drocentrala. Za izgradnjo tune1 a ki to dolg 2 km je banska uprava v Zagrebu že dovolila kredit 1.800 000 din, celotna zgradba pa bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev. sreči padla v ogenj, toda vse okolnoeti kažejo, da jo je iz mr&ije sam sunil na žerjavico. Namesto da bi bil otroka s hudimi opeklinami oddal v boln šnico, ga je mazaJ z različnimi sumljivimi mazili, da je otrok de bolj trpel. Sodišče zaslišuje priče. + Vest ga je zapekla. Pred okrožnim sodiščem v Osijeku so v torek razpravljali o skrivnostnem zfločnu, katerega žrtev je lani 27 oktobra postal poljski čuvaj Milan Bogdanovi č iz Dalja Izginil je, kakor bi se v zemljo pogreznll. Zaman so ga iskali. Tretj. dan pa se je pojavii) pri orožnikih poljski čuvaj Nikola Dokič, W je izpovedal da je Bogdanovi ča ustre1!] stari premožni gospodar Itčdč ki je b!l s sosednega polja pobral nekaj koruze in ga je Bogdanovič pozval, naj jo vrne 111-čič je s sinom m poljskim čuvajem zavlekel Bogdanoviča do Dunava in ga vrgel v reko. Dokiča je silno pekla vest :n se je ni mogel olajšati, preden se ni izpovedal orožnikom. Oba Iličiča sta priznala zločin, vso krivdo pa je nase vzel sin Zagovarjala sta s« s p jan ostjo. Razprava je bila preložena I PREMIERA! PREMIERA! ŠARMANTNA LIL DAGOVER V MODERNI DRAMI O ŽENI, KI JE IZVEN ZAKONA ISKALA LJUBEZNI. Viktor Staal XZ I Po ovinkih k sreči ■ Ewald Balser KINO MATICA — TEL. 21-24 Ob 16., 19. In 21. url I amust G. prorektor je zap'esal šolo-valček v krogu veselih plesalcev, ki so ga s simpatijami spremljali in mu navdušeno ploskali. V splošnem se je šele po polnoči razvila prisrčna zabava Oficielni del je bil končan m gospodje so imeli čas in priliko, da so se zavrteli ob poskočnih zvokih Swing-Rhytma z damami, ki so se na tem večeru posebno odlikovale s krasnimi toaletami. Posebno hvalevredno je dejstvo da je prireditev potekla vseskozi v najlepšem redu brez vsakih neljubih incidentov in ostala vse do konca na višini, ki jo zahteva elitni ples in ki je v soglasju s tradicijo juri-stovskih prireditev. u— Združenje krojačev, krojačlc in sorodnih obrtov je priredilo 16. t m. ob 20. uri v hotelu štrukelj članski sestanek Predaval je obrtni referent zbornice za TOI g. dr. Pretnar, o predpis h obrtnega zakona in o predpisih socialne zakonodaje, ki so v sedanjem času posebno važni za obrtnike. Restavracijska dvorana je bila obiskovalcev članskega sestanka nabito polna. Prihodnji članski sestanek združenja bo v torek 23. t. m. ob 20. uri, sto-tako v prostorih hotela štruklja v Ljubljani. Na tem sestanku bo predaval davčni referent zbornice za TOI v Ljubljani, g. Žagar o novem davčnem zakonu. u— Smrt slepega T°nčka. V sredo popoldne je v splošni bolnišnici umrl 56-let-ni umrl 56-letni uglaševalec klavirjev Anton Skuti, zaposlen pri tvrdki Varbinek. Slovanski večer - Tabor - Zo. 1.1940. ob 20.30 PROGRAM: SWING RHYTM — BAR - BUFFET — JENKO Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do 12. in od 13. do 17. — Tomanova 3, teL 29-74 Na isti naslov reklamacije vabil. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužrje uče. da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. 0«ri reg s t>l. W4-M ♦ Oče je najel ubijalca za maščevanje sina. Pred dvema letoma je tragično končal kmetski mladenič Miško Lindič iz vasi Hrastine pri Samoboru. Ranjen je bil v pretepu in je kmalu podlegel. Njegov oče je bil dobor gospodar in je sMno ljubil svojega edinca. V žalovanju je večkrat razmišljal, kako bd se maščeval ubijalcem, ki so sodelovali v pretepu. Te dn'i je v vasi iskal zaslužka 27-letni brezposelni France Kugler. doma iz okolice Laškega. Zglasfil se je tudi v Lindičevi hiši, kjer je bil dobro postrežen in ga je gospodar pri-držal za nekaj dni Govorila sta tudi o pokojnem sinu. In žt je začel stari L'n-dič nagovarjati breziposelnega Slovenca, naj za 10.000 din ubije Josipa štublina, ki je bil v pretepu smrtonosno zadel Miflka. France Kugler je vzel samokres in se podal pred štublinovc hišo. Naenkrat pa ga je zapekla vest, stop'l je v hišo in rekel štublinu, da bo v sobi ustrelil dvakrat ali trikrat, da se bodo strel'! čuli na vas. štu-bltn je takoj začel vp:ti. Prihiteli so orožniki. ki so aretirali Kuglerja in Lmdiča in ju izročili sod:šču. * Cigan je vrgel pastorko v ogenj. Na okrožno sodišče v Petrinji so prignali cigana Marka Štefčiča iz šatorja. Dolžijo ga. da je svojo pastorko vrgel v ogenj. Otrok je bil iz prvega zakona njegove žene. Cigan sicer prav*., da je punčka po ne- Iz Ljubljane u— Mezek Franc na zadnji poti. Včeraj popoldne je nastopil višji poštni kontrolor g Franc Mezek poslednjo pot. Kljub mrazu in snežnemu vremenu se je zbrala na Cankarjevem nabrežju velika množica po-grebcev vseh stanov Po duhovnem opra vilu je zapel zbor poštnih uslužbencev žalostinko, a pri prenosu krste na mrtvaški voz je godba poštnih uslužbencev zaigrala žalostinko. Za vozom, na katerem je bilo več krasnih vencev, in za sorodniki se le razvrstila dolga vrsta pogrebcev. zlasti stanovskih poštnih uradnikov in uradnic Poštno direkcijo je zastopal namestnik ravnatelja g. dr Lebar s sekcijskimi svetniki. Bilo je mnogo pokojnikovih znancev in prijateljev ter njegovih političnih somišljenikov iz napredne stranke s pred sednikom mestne organizacije g Rudolfom Žitnikom Noč ie že bila ko je bil viš kontrolor France Mezek položen v grob Pokojni rojak Poljanske doline je bil doma v vasi Trati poleg zupne cerkve Po srednji šoli je študira! eno 'eto na Dunaju, a že naslednje leto 1911 je prestenil v poštno službo ter opravil prakso v Trstu Nato je bil stalno nameščen v LjubMani. kjer ie služil do konca živlienia Bn'ehal je dalje časa Bil je vedno odločnega naprednega miš^enia. katerega ni nikdar zatajil, naj ie bil še tako hud pritok 7na-čainemu možu bodi ohranjen svetel spomin! u— Zahvala JačTanfke straže Prejeli smo: Jadranska straža prosi vse ki so s sodelovanjem ali z darili odnosno prispevki pr po™ogli. da ie tudi letošnia prireditev Jadranske straže dne 13 t m uspela nad vse prič?kovan1e naj sprejmejo njeno nain'1 srčnejšo zahvalo. u— Na reprezentančnem plesu lur!n da s tiskanjem in gnetenjem grejemo vozove. Do zakurjenega voza pridemo šifkarji šele po deseti uri zvečer, čez dan pa se lahko tolažimo z gorkoto ki jo imajo na Viču in Rakovniku Pa še nekaj! Ob času najhujšega mraza so vozači med vožnjo kar poskakovali in co-potali pr motorju in spustili vse ročice da so se tudi v roke malo pogreli Ali ne bi bilo izvedljivo, da se vozačem vdelajo pri motorjih male električne pečice, katere imajo celo branjevke na trgu da preganjajo strupen mraz? In še to šišensk vozov čakajo na vsako zvezo pred kavarno Evropo Sem red'n potnik na progi šiška Vič in že neštetokrat se mi je zgo dilo. da je pripeljal šiškar do pošte, dvaj set metrov pred njim pa jo je odkuril Vi-<*an in seveda sem moral v največjem mrazu čakati pr 6 do 10 m'nut da jo je primohal drug. Res ni mogoče naplaviti recja? Eden za vse katere misli o tem vprašanju in pravila za sodelovanje. Kogar brošura zanima, jo lahko dobi zastonj, če piše na omenjeni naslov. Masarykova knjižnica. Prvi prezident češko-slovaške republike T. G. Masaryk je zapustil knjižnico, ki šteje 107.000 zvezkov. Od te ogromne biblioteke, kakor je nima zlepa noben zasebnik, je bila približno tretjina njegova zasebna knjižnica, vse ostale pa je prejel Kot državni poglavar in znanstveni pisec svetovnega slovesa z vseh strani sveta kot darilo. Okrog 30 000 zvezkov kaže znake, da je Masaryk te knjige uporabljal, ker je imel navado, da je posamezna mesta v knjigah podčrtaval ali si delal na robu opombe. Gerhart Hauptmann. Pred leti je največji žive i nemški dramatk g. Hnupimann zaključil svoje dramatsko delo z dramo »Vor Sonnenuntergansr«. kakor ga je pred mnogimi desetletji začel z dramo »Vor Sonnenaufgang« V resnici pa ta simbolični zaključek Hauptmannove dramatske dejalnost ni še pomenil stvarnega konca njegovega dela Od tega časa do danes je spisal Gerhart Hauptmann več dramatskih in drugih del Pred tedni je bila v dunajskem Burgtheatru premiera njegove komedije »Ulrich von Lichtenste:n«. To pa je samo predzadnje delo izmed treh večjih spisov, ki jih je nestor nemških dramatikov dovrš'1 v zadniem času Poleg te drame je spisal daUšo nove'0 iz žlvMenja Winckelmanr>a in fantastično ep^ko p-s-nltev z naslovom »VeMki sen«. Pravkar se pripravlja nova izdaja Haun^mannove-ga zbranega dela, ki bo obsegala 22 zvezkov. TAKO OGROMNEGA USPEHA 2E KMALU NI IMELA NOBENA BURKA kakor včeraj filmska komedija iz študentovskega življenja, napravljena po odrskem komadu »šola zaklad življenja« Ob 16., 19. in 21. uri Vražji študentje SIJAJEN ČEŠKI FILM ZA STARO IN MLADO KINO UNION TELEFON 22-21 SAMO SE DANES ob 16.. 19. in 21. uri duhovita francoska filmska opereta: Jean Lan dere, Yvetto Lenon, Jaquellinp POLNOČNI PEVEC Pacaud, Saturnin Fabre KINO SLOGA — Telefon 27-30 I Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali v počastitev spomina blagopokojnega dr. Otona Papeža tvrdka žibert v Ljubljani 250, uradništvo odvetniške pisarne dr. Oblaka 100 in predsednik apelacijskega sodišča v p. dr. Anton Rogina 100 din. Plemenit m dobrotnikom prisrčna hvala! u— »Ujež«, duhovito tridejansko veseloigro Branislava Nušiča, bodo ponovili v šent — kobskem gledališču v soboto 20 in ne 21. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla nen. . .en uspeh. Občinstvo, k. je vselej napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je izvrstno zabavalo m je nekajkrat pri odprtem odiu prekinilo igro z navdušenim odobravanjem. Sodelujejo Bučarjeva, Grgu-revičeva, Sancinova, šubičeva, Lavrič, Mo-ser, Plevelj, Vizjak in drugi. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej, da se izognete navalu pri večerni blagajni. u— Javna dražba zambljenih predmetov bo 20. t. m. ob 9. dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu štev 40/L Interesenti so vabljeni. (—) u— Ne pozabite, da imajo Sočani danes v petek, ob 20. uri, v Trgovskem domu plesno vajo, na svečnico pa istotam zaključek. (—) u— Geografsko društvo v Ljubljani bo imalo svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek 26 t. m. ob 18. v prostorih Geografskega instituta na un verzi. u— Aretacija kokošjega tatu. Včeraj dopoldne je policija aretirala nekega 16 letnega fanta iz ljubljanske okolice, ki ie prinesel nekaj kokoš na prodaj na ljubljanski trg Ker mu je zmanjkalo denarja za mitnico je mitničarju zastavil kolo sam pa je šel s svojim blagom v mesto Ker je po smešno nizki ceni nudil blago, ga je stražnik aretiral in na polic ji je prišlo na dan, da je fant z nekim dve leti starejšim tovarišem pc načrtu kradel kokoši po Ižanskem. Po vaseh med Barjem in Igom sta v kratkem pobrala kakšnih sto kokoš1 in piščancev ki sta iih za počen groš prodajala branjevkam na trgu Policija sumi. da je tudi kolo ki ga je aretirani fant zastavil na mitnici ukradeno, ker je brez evidenčne številke. Iz Maribora a— Lep u^peh matičnega koncerta. V nabito polni dvorani Sokolskeea doma ie bil predsnečnjim simfonični koncert Glasbene matice Matični orkester pomnožen z godbeniki 45 pešpolka je pod spretnim vodstvom voj. kapelnika J J ranka izvaial znameniti Smetanov ciklus simfoničnih pesnitev »Ma vlast« (Moja domovina) Številno občinstvo ni štedilo z navdušenim priznanjem Dirigent je bil deležen številnih vencev in šopkov Koncert ie bil za Maribor pomembni kulturni dogodek a— Lani je bil najtoplejši dan 22 jul'j. najmrzlejši pa 31. december. Pregled vremena v Mariboru v preteklem letu kaže. da je bil najtoplejši dan 22 julij, ko smo imeli v senci 35 6 st C. naimrzlejši pa 31. dec.. ko je bilo zjutraj 23 5 st. C pod ničla Povprečna letna toplota ie bial 10 st C. 61 dni ie imelo toploto več kakor 25 st Najbolj moker ie bil mal nalboli suh pa april a— Vremenske prilike. Po opazovanjih tezenske meteorološke postaie je bila včerajšnja najmanjša iutrnja temperatura —13.0. viš na snega 25 cm količina padavin od razstoDl jenega snega 5 3 mm. Za marib okoliš se napoveduje pretežno ob-'ačno vreme, po planinah še morda nekoliko snega a— Prenovljeni Othello na mariborskem odru. V J Kovičevi režiji zori »Othello« za premiero Dekorac:je so nove deloma tudi kostumi, nova ie tudi zasedba vlog in oblika uprizoritve Glasbene vložke ie uglasbil voj kapelnik J Jiranek Othella bo kreiral P Kovič Desdemono E. Kraljeva. Jaga pa Skrbinšek a— Gledališče in pomanjkanje premoga. V zvezi s pomanjkanjem premoga ki ga euVmo v zadnjem času v Mariboru, je prizadeto poleg drugih ustanov tudi naše gledališče. Sicer je debilo v zadnjem hipu manjšo količino premega za svojo centralno kurjavo, upati pa je, da bodo sledile nove kol č ne premoga, ker se je bati. da bo moralo giedališče do nadaijnjega ukiniti predstave. To pa se ne sme na noben način zgoditi. a— Ljudska unfverra v Mariboru. Danes predava univ docent dr Karšulin iz Zagreba o Švedski, 22 januarja pa bo predaval naš znani planinski pisatelj dr J. Oblak o temi: Okoli Karpatov preko Rumu-n je do Črnega morja a— Iz mariborske sokolske župe. Naše obmejno sokolstvo dela vkljub nemira m časom z nezmanjšano voljo V času od l. nov do 15 dec 1939 je pregledala župna uprava po svojih odposlancih vse sokolske edinice v župi. Rezultati pregleda se bodo obravnavali na plenarni seji župna uprave v sobeto 2 t. m Strokovno delo se nadaljuje po načrtu. Od 2. do 7. januarja je bil v Mariboru tečaj za vodnike in vodnice naraščaja, ki se ga je udeležilo 18 udeležencev iz 11 društev pod ved^tvom br. Janka Pertota iz Ptuja. Od 2. do 9. jan. je bil istočasno na Pohorju župni smučarski tečaj s 27 udeleženci in udeleženkami, ki je bil prvič prirejen y našem novem sokolskem planinskem domu Pod veščim vodstvom sokolskega smuškega vodnika br. Julija Urbanka so vsi udeleženci močno napredovali. Sokolski plan mki dom ln njegova okolica bodo tudi prizorišče smučarskih tekem marib-r^ke sokolske župe. k! bodo v nadeljo 4 febr.. združene z zborom sokolsV;h *mu?a-jev naš* ž"pe a— Smučarske tekme mariborske sokolske župe. Lani je priredila mariborska so-kolska župa v organizaciji koroškega okro- žja zlet sokolskih smučarjev v Guštanju, ki je ob udeležbi 400 smučarjev kra no i uspel. Tudi letos smo se glede na ugodne snežne prilike odločili, da zberemo sokolske smučarje naše župe na zimskem zletu. ki bo združen z župnimi smučarskim: tekmami v nedeljo 4. februarja pri Sokoi^k m Plan. domu na Pohorju. Tekme obsegajo pri članih in moškem naraščaju Izmenski (štafetni) tek 4X6 km odnosno 4X4 km in smuk. združen s tekmo v likih na 3.5 km, pri članicah in ženskem naraščaju smuk. združen z tekmo v likih 2 km odnosno lažji smuk na 2 km za tekmovalke začetnice. Poimenske podatke z rojstnimi podatki je poslati do 25. t. m. Obenem se vrši v nedeljo zjutraj skupni izlet ostalih udeležencev na Pohorje oz. n3j organizirajo edinice svoj izlet, da se prvič v večjem številu zberemo Dri na^em sokolskem p a-ninskem domu in prisostvujemo tekmam. Pozivamo vse k udeležbi. Zdravo! — Na-čelništvo MSZ a— Javna kritika uredb. 781etni posestnik Štefan Kotnik iz Slovenski Bistrice je bil včeraj dopoldne obsojen pred tukajšnjim malim kazenskim senatem na mesec in 7 dni zapora in 400 din globe, ker ie 8. oktobra 1939 javno kritiziral razne uredbe. Obravnava je bila tajna. a— Poledica. 351etna učiteljica Adela Mesesnel je padla na poledenelih tleh in si zlomila nogo. 51etni delavčev sin Anton Konjiček iz Zrkovcev si je pri padcu na poledici zlomil desnico, prav tako 171etni posetniški sin Anton Sori. Vsi tr:je so se zatekli v bolnišnico. a— Novorojenček v gnojnici. V noči na 16 september 1939 je 381etna služkinia Marija Skatehova iz Ojstrice porod la v stranišču otroka ženskega spola Novorojenček pa ie padel v gnojnico in ie umrl. Mati nezakonskega otroka se je morala zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim srdi-ščem zaradi obtožbe detomora. Obscieia je bila na 3 mesece zapora pogojno za 4 leta. a— Zaklad nakradenih predmetov zakopan v kuhinji. Prebivalci Hočke^a P ho":a in okolice so se sedaj oddihnili Orožn ki so s preiskavo pri Rudolfu Kuhariu in Stanku Dajčmanu v Čreti pojasnili celo vrsto vlomov v tamošnii okolici V kuh'nji imenovanih so naši: zaknoano 7a'ogo obleke. perila, čevliev. lovskih pušk itd., k1' izvirajo od raznih vlomov in tatvin Kuharia in Dajčmana so prepeljali v mariborsko jetnišnico a— Kje je 2.400 denarjev? Kuharici Anici Nemet iz dr Roslnove ulice ie 7g:n'lo med vožnjo iz Zagreba v Marb:r 2.400 din. Policija poizveduje za denarjem. Iz Celja e— Carinjenje blaga v celjski carinarnici se je že pričelo. Združenje trgo cev za mesto Celje obvešča vse trgovske ;n industrijske kroge da so priprave ra prejem carinskega blaga v carinsko .-kladi-šče na celjskem kolodvoru ž? toliko napredovale, da se carinjenje blaga že lahko Izvršuje. e— Na ljud*ttem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 22. t. m. ob 20. inž. Fran Premrl, univerz'tetni as' stent v Ljubljani, o temi »Nafta, svetovna velesila«. Predavanje je ziiavti sedaj zelo aktualno in bo gctovo privabilo mnogo poslušalcev. e_ Op°z°rilo delodajalcem. Davčna uprava v Celju ponovno opozarja, delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabn sivo, f'a si brezpogojno nabavijo davčne karte do 31. t m . ker jih bo s""cer zadela kaz^n v smislu člena 95. zakona o neposrednih davkih. e_ Smuška tekma sokolske dece. So- kolsko društvo Celje-ma.tica bo prir-rf?lo v nedeljo 21. t. m. ob 13.30 na hribu sv. Jožefa smuško tekmo za deco. Vod* 1 o bo nara?čajski vadite!jsk; rtrr. Te dni je zapadlo precej snega. Smuka bo pr?v ugodna naši najmlajši se pa bedo tuJi potrudili in izkoristil', lepo piri3:ko, da bodo Izidi tekmovalcem v vzpodbudo, matičnemu društvu pa v vesel ie. e— Obupno dejanje starčka. V svoji kri-h'nji na Cest na Dobrovo v Novi v?si pri Ceiju si Je 81-letni kočar Anton Matjrž v sredo popoldne v samomorilnem n"me-nu zasadil zariavel kuhinjski nož de^et centimetrov globoko v prsi. Težko poškodovanega starčka so prepeljali v ceij?ko bolnišnico. V obup ga je gnala bolezen, ki ga muči že dve leti. e— žrtve nesreč. V torek je padel 32-letni orožnLk Borivoj Matovic iz acvr^crs pri smučanju ter se poškodoval po gi^vi in si zlomil levo klniČn'co. V Rogaški S^-tnl Je padla 13-letna dnlnarjeva hče ka Regina Baumgarfcnerjeva pri sankasini in si zlomila levo nogo nad gležnjem. Ko je 48-letni posestnik Anton S:nkovič iz Vir-štanja vozil v torek po cesti z e-iovprež-n m vozom, ga le konj, ki je biJ vprež^n v voe, brcnil in mu zlomil desno nosro. V LoSkem si je 61-letna greroodjnja H^l^na Prerošakova pri padcu zlomila demo nogo v gležnju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici e— Redna seja mestnega «vrta se bo pričela drevi ob 18 30. Na dnevnem redu so računski zaključek mestne občin?, n e-nih podjetij 'n ustanov za 1. 1938'39 in poročila odborov. Iz Ptuja J— Krstna predstava IngOličevih »Sirot« bo v petek 19- t. m. ob 20. Za igro, katere snov je zajeta iz življenja okoMške mladine vlada vsesp'oš-10 zan manje. Predstavi za So^ko mladino bosta v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne in v torek 23. t. m. ob 14. (ne ob 18., kakor je bilo pomot-no Javljeno). Za šolske predstave so cene znižane na 3, odnosno 2 din. W LOVANSKI VEC TABOR«2O. JAGUARJA $ t vo Predlogi gospodarskih zkrak sa sgrsmeKsfes davčne novele Ljubljana. 18. jan. ' Vsedržavna konferenca gospodarskih zbornic se je danes nadaljevala v dvorani Zbornice za TOI. Ker so bili referati k pcsameznim točkam dnevnega reda pre-čitani že na včerajšnji seji, je bila današnja seja posvečena zgolj diskusiji o posameznih vprašanjih. Pred pričetkcm današnje seje so se sestali predsedniki zbornic s pomočnikom finančnega ministra dr. Filipančičem. da v ožjem krogu razpravljajo o najvažnejših predlogih, ki so bili iznešeni na včerajšnji seji. Popoldanski plenarni seji je, kakor včeraj, predsedoval kot domačin zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. ki je v svojih uvodnih besedah izjavil, da je prišlo na interni konferenci s pomočnikom finančnega ministra do nekih solucij, vendar bo treba o predlogih zbornic razpravljati še na posebni konferenci v firarčrem ministrstvu Po teb uvodnih besedah je predsednik g Jelačin dal besedo pomočniku finančnega ministra dr. Filipančiču. Gsvssr Sšsaanšnega ministra Pomočnik finančnega ministra je izjavil, da današnja seja še ne more prinesti konkretnih skiepov o vseh važnih vprašanjih. Ta vprašanja je treba proučiti na osnovi pismenih predlogov, skupaj s predlagatelji, pri čemer je treba preizkusiti možnosti primerne in pravične rešitve. Pomočnik finančnega ministra se je obenem oprostil, da ne more dalje prisostvovati konferenci, ker ga kličejo nujni posli. O vprašanjih, ki so bila iznešena, pa je podal naslednjo izjavo: 2e včeraj sem poudaril, da je bilo z davčno reformo storjeno samo ono, kar je biilo v prepričanju celotne vlade treba storiti, 0:10, kar zahtevajo neobhodno potrebe države. Ce tudi je bila davčna reforma naglo sestavljena, vendar verjemite, da je biia dobro pretehtana in da so bili dobro premišljeni osnovni principi reforme. Morda so v tehničnih podrobnostih težkoče, ki se dajo popraviti brez škode za pričakovani finančni efekt. Dejstvo, da je biia ta reforma naglo izdelana že samo po sebi kaže, da je treba takoj pričeti tudi z izvajanjem. Ponovno izjavljam, da se ne morejo upoštevati predlogi, ki bi šli za tem, da se izvajanje reforme odgodi. Praksa bo pokaza'a, da je v interesu samega gospodarstva da pridemo do izenačenja davkov ki jih je treba odmeriti po objektivnih kriterijih ne pa po samovolji posamezni davčnih organov ali davčnih odborov. Vsi dosedanji davčni predpisi imajo svoje hie. V današnjem času, ko je treba v naglici doseči povišanje dohodkov, nismo mogli spreminjati samega davčnega s ferna in uvesti pravilnejši davčni sistem. Prepričan sem, da se finančni minister ne bo izognil sugestijam, ki jih bo nud>"ia ta razprava in da bo pristal na gotove olajšave. ki ne hotlo na škof"o pričakovanega f—vpfnega ef-lcta. Cosnedje. mi smo v pol-vrnera stanj« in to je naš vojni davek. Vs; oni predlogi, ki gredo za tem. da se o* a pošto-"nje in se z ve"jo ja^noetjo o!ajša uporaba prcr?p!sov in c! rrtjl pravna sigurnost, vsi ti pred-ogi bodo temeljilo proučeni in če je le mogoče tudi upoštevani. Finančni mmister in njegovi so-de^vci se ne izogibajo kovtaktu z gospodarstvom. Ponovno nasladam, da bi finančno ministrstvo konzultiralo gospodar- j ske kroge, če ne bi bila zadeva nujna. Ta- i ka procedura na je do1gotrajna, saj se v ' t-??v:h vrrpšanjih težko snorazvmeta dva, j a še težii ie sporazum v širšem krogu. Fi- j ran?"o ministrstvo je pripravljeno razmo- i trivati vsak izvedljiv predlog, ki je glede 1 ra firrrčni efekt v meiah možnosti. Stro- j krvnjj»'-:| fm^nčrega ministrstva bodo siru- j paj z menoj na razn-Va^o prer>stavn"-om ! gc^nr Varstva. ki bodo prišM v Peoirrad. da . vsa vprašanja skupno rroučimo. Ni pa mo- , gore razpravljati o teh vnrašaniih na pa- j ne1 brez konkretnih prediopov. Včeraj sem j prvikrat za pre^V^e in : rr'.-p«ere referate sem rre4el še1e da^es. i Tat-o vnr^?a^ie ie treba nanrej načo7no , prnrč'ti; zpto ie potrebno, da ?e stavijo j mmi^trstvu konkreJni pred1"?!, ki iih bodo proučili strokovni re^orenti ministrstva za posamezne stroke še^ potem so izpolni nn i normi" 7a nadatirip razprave. Fi«an{- ^r^tvn rpib^Mša onnra rfnSpve. TVTri koncu | Svni^h izvaipni pp ie ik finano-no^a minira 7pViVr3i;i nnvabito in za linbez-piv s.nreirm z^sti. k°r mu ie dvodnevno b'v=>n'e v T da snnzna pnnm:-entne predstavnike našega gospodarstva. D'r?t8sl2a o reS^atih Po obhodu pomočri'ka finančnega ministra dr. F:'ipnnč:ča se je pričela debata o posameznih referatih, ki «0 bili iznešeni prepnji dan. Xa dopoldanski je bi'a posvečena prvima dvema referatoma, namreč o referatu predsednika g. Jelačma o pomenu sedanje davčne reforme in o njenih posledicah v gospodarstvu ter o referatu generalnega tajnika heo-graiske trgovinske zbornice Svetislava Marodiča o pridebnini. Kot prvi se je og^sil k becedi generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij g. čurčin. ki je ugotovil, da je v zadnjih letih davčna moč davkop'a?eva'cev narasla in prav zaradi tega ne bi bilo treba, da se v času. ko država nujno potrebuje novih dohodkov, dajejo davčne o'aišave ter se nova bremena na'agajo ostali mclavkop'aČ2val-cem. s čim°r se ra*':k? povečujejo. Gospodarski krogi se v nače'u ne rrotivijo neposrednem da\kom ki so najbo'j pravični. vendar mora b'ti obremenitev p-samez- i nih ustanov v skladu z njihovo davčno mo- | čjo. i V imenu beograjske Industrijske zbornice je govoril g. Ante Bojanič, ki je opozoril, da pri nas kopiramo davčno zakonodajo drugih držav, toda enostransko. To velja zlasti za vprašanje pribitnih odbitnih po stavk. Češki zakon, ki je služil v važnih stvareh za vzor, določa, da se plačani da vek ne prišteje davčni osnovi, če davčm zavezanec pravočasno plača davek. Izred ne važnost; je v tej zvezi vprašanje, ali sc narodnoobrambni prispevek m dodatni da vek smatrata kot neposredna davka ali ne O tem zakon nič ne pove m se je bati, da bodo davčna oblastva prihodnje leto tud' plačilo obrambnega prispevka in dodatne ga davka prištela k davčni osnovi. O davčnih olajšavah za male kmetovalcc je govoril v imenu trgovinsko industrijske zbornice v Pod<*orici inž. Blagota Radovič. ki je opozoril, da v zetski banovini še ni izvršeno katastrsko merjen ie in bodo morale posebne komisije ugotoviti kakovost zemljišč s posebnim oz;rorr, na davčno prostost malih kmetov, pri čemer so široko odprta vrata demagogiji. Vprašal je tudi. kje naj občine in banovine vzamejo svoje dohodke, če izgube dohodke od doklade na velik del zemljarme. Tainik Centrale industrijskih korporacij dr Cvetko Gregorič je opozoril, da pri davčni reformi ne gre za začasni nego za trajni ukrep. Skoro vsa obremenitev se odvali na trgovino obrt in industrijo, ki naj plačajo davke za 15 milijonov ljudi. Opozoril je tudi na nevarnost sistema obremenitve produkcijskega sistema, ki se uvaja z določbam' o uvedbi skupnega davka na surovine m polfabrikate, ki jih podjetje proizvaja. prede'a in potroši Dr. Dragutin Ilič je v imenu Trgovinsko industrijske zbornice v Skoplju postavil zahtevo, da mora država v težkih časih, ko potrebuje znatno večje dehudke apelirati na vse prebivalstvo in ne smejo biti posa-mezmki deležni velikih o'a:šav in oprostitev. Močno gospodarstvo jt važen činilec za obrambo države, zato ga ne smemo uničevati. Mi posnemamo davčne s steme drugih držav, toda samo v onih določbah, ki gredo v korist državni blagajni. Z izvajanji predgovornikov se je solidariziral v imenu beograjske Inženirske zbornice inž. Milan Minic. Inž. Švabič iz Beograda pa je opozoril na nerešeno vprašanje podjetij, ki izvršujejo javna dela po več let in šele na koncu lahko ugotove, ali so jim ta dela prinesla dobiček ali izgubo. Vprašanje pridobnine Obširna je bila zlasti diskusija o pridob-nini. G. Bora Stojankovič iz Beograda je opozoril na potrebo, da se pri sestavljanju inventarja pusti trgovcu svoboda glede ocenitve zalog. Dr. Bcžič iz Petrovgrada je zlasti opozoril na nevarnost, ki preti naši žitni trgovini zaradi uvedbe minimalne pridebnine. Dobiček v trgovini z žitom je pri razmeroma velikem prometu minimalen. Po novih predp sih pa se uvaja minimalna pridobnina po višini prometa, ki znaša pri prometu 300 vagonov letno 1.25 din na metrski stot, pri prometu 900 vagonov pa doseže že 2 20 din na metrski stot Ta min:malna pridobnina je v večini pri-, merov večja nego znaša čisti dob;ček. zato je samo v Petrovgradu s 1 januarjem 12 žitnih trgovcev prijavilo likvidacijo. Obširna je bila diskusija o vprašanju obveznega vodenja knjig. Predsednik trgovinskega odseka ljubljanske zbornice g Albin Smrkelj ie predlagal naj bi se predpisi glede vodenja knjig spremenili v toliko, da bi se po knjigah odmerila pridobnina samo onim, ki imajo preko 5 milijonov din prometa. Predpis, da mora trgovec voditi knjige, pomeni veliko obremenitev, ker mora tak trgovec, če hoče zadostiti predoisu. najeti posebnega knjigovodjo Navedel je tudi nekaj primerov ki kažejo, da minimalni davek pr debnine v takih strokah veletrgovine, kjer je pri majhnem dobičku promet zelo velik, lahko tudi za dvakratni znesek presega doseženi čisti dobiček Težkoče nastanejo tudi za družbe z omejeno zavezo, ki morajo vse voditi knjige Na koncu je poudaril zahtevo, da se po davčnih prjavah za preteklo leto ne bi uporabljali novi predpisi glede določitve davčne osnove po knjigah. Podobne primere je navajal g. Stevo Popovič iz Beograda, ki je navedel, da je mnogo mlinov, ki so uvrščeni med industrijska podjetja, čeprav delajo samo na merico in obratujejo v primitivnih razmerah. Predlog g. Smrkolja. so osvojili tudi drugi govorniki ,ki so ga še izpopolnili v tem smislu, da bi se šele tvrdkam, ki imajo preko 5 milijonov din prometa in preko 200.000 din davčne osnove odmeril davek po knjigah Član ljubljanske zbornice g. Josip Kavčič je opozoril, da vse gospodarske organizacije čakajo, kaj bodo sklenile zbornice. Ce zbornice ne bodo dovolj odločno nastopile, bodo stanovske organizacije pričele s samostojno akcijo. Poleg tega ie kritiziral določbe o vodenju knjig in o minimalni pridobnini. Veljati bi moralo načelo, da se ne odmeri minimalna pridobnina, če davčni zavezanec z redno vodenimi knjigami dokaže, da nima čistega dobička. Generalni tajnik beograjske Trgovinske zbornice g. Marodič čigar referat Je bil v debati, je po končani diskusiji rezimlral vse predloge in je še pripomnil, da je treba nastopiti proti določbam, ki dajejo davčnim uradnikom proste roke pri določitvi davčne osnove. Nadaljna zahteva mora iti za tem, da v nobenem primeru minimalni davek ne sme doseči celotnega čistega dobička. Preprečiti je treba, da bi se davčnim oblastvom prepuščala presoja, ali ima nekdo tako velik promet, da se nanj nanašajo določbe o obveznem vodenju knjig. V vprašanju, ali je nekdo zavezan voditi knjige, naj bo merodajen čisti dohodek In ne promet. Trenotno pa je naj-važneje, da se davek v tekočem letu ne od- meri po knjigah tn bilanci za preteklo leto, in da se izvajanje določb o določitvi osnove po knjigah prične šele prihodnje leto na podlagi bilanc za leto 1940, ker velja obveznost vodenja knjig šele od 1. januarja letošnjega leta. Popoldanska šefa Konferenca se je nadaljevala popoldne ko je seji predsedoval predsednik beograjske Trgovinske zbornice g. Miljutin Sta-nojevič. Predsednik zagrebške trgovinske zbornice g. Krasnlk je naprosil vse delegate, naj skrajšajo diskusijo, da bodo tu-i zagrebški delegati lahko prisostvovali do zaključka konference. Na popoldanski seji je bila obširna diskusija o družbenem davku. Najprej je govoril tajnik Udruženja bančnih in zavarovalnih zavodov v Novem Sadu dr. Pavlo-,'ič, ki se je zlasti izrazil proti parifikaclji in svobodni oceni davčne osnove. Posledice nepravilnega vodenja knjig naj bi stopile v veljavo šele tedaj, če davčna oblast dokaže, da knjige niso pravilno vodene, sicer je treba knjigam verjeti. Predvsem pa je treba postaviti načelo, da se za en de-likt predpiše samo en postopek ln samo ena kazen, ne pa da se davkoplačevalec za isti dellkt ponovno kaznuje. Dr. Bojanič iz Beograda je kritiziral, da se pri družbenem davku plača obrambni prispevek dvakrat, in sicer enkrat na družbeni davek in ponovno na dlvldendnl davek. Celotni znesek davka se mora maksimirati na 50 # doseženega čistega dobička. Obširna je bila tudi diskusija o določbi našega davčnega zakona, da se v prejšnjem letu plačani neposredni davek pribije k davčni osnovi In da se tudi plača družbeni davek od prostovoljnih prispevkov ter od plač, ki jih dobe solastniki podjetja za 3vcie delo v podjetju. O tem je razpravljal tudi dr. Dič iz Skoplja. Trošarine Obsežna je bila tudi diskusija o trošarinah. Govorniki so zlasti kritizirali obveznost vodenja registrov. O tem vprašanju je obširneje razpravljal tudi predsednik gostinskega odseka ljubljanske zbornice g. Ciril Majcen, ki je postavil zahtevo, da se trošarina na vino plača od ene količine, ki se v resnici pušča v neposredni promet. Zato naj ministrstvo dovoli plačilo trošarine v obrokih, kadar točilec kupi večjo količino vina, ki jo bo iztočil šele v daljšem razdobju. Dovoliti je treba vsaj 5% na račun kala. Vinogradniki, ki so Istočasno to-čllcl na drobno, naj plačajo trošarino od onega vina, ki ga potočljo na drobno. Predvsem pa je zahteva gostinske stroke, da se ukine obvezno vodenje registra, ki naj se zamenja s kontrolnimi knjigami. V dravski banovini so se kontrolne knjige dobro obnesle. Tudi način pobiranja trošarine je treba spremeniti, in sicer na ta način, da se trošarina plača pod kontrolo onega oddelka finančne kontrole, v čigar področje spada točilec odnosno trgovec. Nadaljna zahteva točilcev je, da vinogradniki in vinski trgovci na debelo ne bi smeli prodajati vina v količinah izpod 50 litrov ali žganja v količini izpod 25 litrov. Kon- čno naj se dovoli plačilo trošarine na popisane zaloge, v daljših obrokih. Ob zaključku je predsednik g. Mllutln Stanojevič podal nekaj zanimivih misli o davčni dolžnosti. Navedel je primer kneževine Srbije, kjer je moral vsakdo plačati državi davek. Danes pa se zaradi političnih ozlrov dajejo velikemu delu prebivalstva davčne prostosti ln ola 'šave. Pod knezom Milošem so finance vo i preprosti ljudje, zato takrat Srbija nI imela dolgov, danes pa prevladujejo politični oživi na škodo državne blagajne. «= Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20. t. m. ponudbe , za debavo narezanih matic, krožnih glodal i ar. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 1.000 1 kisa, do 25. t m. pa za dobavo sedlarskega orodja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 31. t. m. ponudbe za dobavo travnikov, gumlranega traku, jerm&nja in trsja za strope Resolucij 2 Va podlagi referatov m obsežne diskusije je konfercnca nato sprejela resolucijo, ki pravi v glavnem naslednje: 2e sama objava davčne novele je izzvala v velikem delu davčnih zavezancev veliko iznenadenje in nezadovoljstvo, zlasti za radi tega. ker so bili ti ukrepi izdam brez sodelovanja gospodarskih zbornic, ki so ustanovljene z zakonom prvenstveno kot posvetovalni organi kralj, vlade pri reševanju vprašanj, na katerih je mteresirano gospodarstvo. Ziasti pa je iznenadenje prišlo do izraza o priliki podrobnega spoznavanja določb davčne novele. Povišanje obremenitve s posameznimi neposrednimi davki je tako znatno, da pridobnina in družbeni davek v mnosph primerih celo presegata davčno osnovo odnosno čisti dohodek davčnega zavezanca, kar se ne da upravičevati, niti se ne sme dovoliti. Novi predpisi o vodenju poslovnih knjig zavezancev pridobnine zlasti pa predpisi o knjigah iz leta 1939. so taki da so v večini primerov nesprejemljiv; 111 bi bili prizadeti davčni zavezanci izpostavljeni drakon-skim kaznim brez svoje krivde Poleg dra-konskih kazni pa so tudi kazniva dejanja nejasno določen« in so davčni zavezanci v tem pogledu v skrajni negotovosti in v popolni odvisnosti od davčnih oblastev Vsemu temu ie treba dodati še dejstvo da k davčni noveli ni bila izdana nobena dokumentirana motivacija, ki b' bila pntrehna za tako usodepolne ukrepe in za povijanje samih davkov V nasprotju z načelom spli-šne davčne obveznosti daje davčna novela tudi davčne oprostitve. Glede na razpolofenie svojih pripadnikov smatrajo zbornice :n kcrporac;je za svojo dolžnost izjaviti, da se ti prpadnik zavedajo izrednih razmer, v katerih je danes Evropa in tudi naša država in da te razmere imperativno zahtevajo od države in državljanov izredne dolžnosti. Pripravljeni so državi prožit- svojo materj-lo za glavico. Da se prepieči moiebitno napačno razlagaaje določb spremenjene točke 4., čl. 82. zakona o neposiednih davkih o obrestih na glavnico, ki jo dajo fizične osebe na razpolago podjetju kot stalno posojilo, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasn lo Za trajno posojilo ne veljajo hianilne vloge na tekoče račune in na vložne knjižice delničarjev, zadružnikov in članov upravnega tn nadzoistvene-ga odbora pri denarnih zavodih, če obresti teh vlog ne presegajo povprečne obrestne mere drugih hranilnih vlog istega zavoda. V tem pr meru bi se ta prebitek obresti imel dodati osnovi družbenega davka na podlagi določil spremenjenega odst. 2., čL 81. zakona o neposrednih davkih. Obenem je davčni oddelek opozoril finančne direkcije in davčne uprave na določilo prvega odstavka izpremenjene točke 4. ČL 82 zakona, po kateri se osnovi družbenega davka prištejejo obresti na glavnico, ki jo dajo podjetju na razpolago kot stalno posojilo fizične c-sebe, ne g*ede na to, ali gre za tujce ali pa naše državljane. — Licitacije. Dne 20. t. m. bo pri zavodu za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu p smena licitacija za dobavo vreč iz konoplje in jute, 29. t m. bo v Beogradu in Zagrebu licitacija za dobavo materiala za obleko in obutev in 3. februarja samo v Zagrebu za dobavo smučk s priborom. Dne 22. t. m. bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblaste v Banji Lu-hi 1 citacija za dobavo večje množine fižola, riža ter svinteke masti. Dne 24. t. m. bo v pisarni referenta lnžinjer Je štaba dravske divizijske oblasti v LJubljani , licitacija za oddajo del nove nadstrešn ce i za dravski vozarski eskadroo. | Blagovra tržišča Žito + Chicago, 18. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.375, za julij 96.75. za sept. 98.25, koruza: za maj 58.625, za julij 58.75.. + Winnfpeg, 18. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.125, za julij 87.75. Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi Sad 194 — 196; gor. b 195 — 197; srem. 194 — 196; slavonska 194 — 196; ladja Tisa 198 — 200. Rž: baška 152.50 — 155 Oves: baški. sremsk; in slavonski 150 - 152 Ječmen: bafki in sremski 64 65 kg 165 — 170 Koruza: baška nova 118 — 119; nova pariteta Indj ja 117 — 118. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 295 — 305; »2« 275 — 285: »5« 255 — 265; »6« 245 — 255; »7« 205 — 215; »8« 130 — 135. Fižol: ba*ki sremski beli brez vreč 390 — 400. Otrobi: baški in sremski 120 — 122; ban. 117 — 119. Ft&šfska bolnišnica 52 ittsra mmltltl Število oskrbovancev je v 10 letih naraslo za 124% Kakor vse naše zdravstvene ustanove tako zaznamuje tucl ptujska bc'nL5niea velik porast bolnikov v zainjem desetletju. V preteklem letu je biV) kljub temu, da so bili zaradi pleskanla bcln žk!h sob nr d poldrugi mecec omejeni sprejemi le na najnujnejše primere, sprejetih zna^Jio več bolnikov kakor v Jetu 1938. Zdravilo se je lani 2539 bolnikov, medtem ko se j'h je v letu 1929. esk t avalo le 1132. Tcrej je porast v deset'h lefh znašal celih 124%. Pri tem pa je treba Je nrglasiti, da se je moralo zaradi pomanjkanja prostora odkloniti nad 500 zdravljenja potrebnih br.I-nikov to je skoro vsak peti bolnik. Am-bul atoii čno pa se je zdravilo 718 bo"n> kov. Skupno štev"lo oskrbnih dni je bilo 33.883, povprečni dnevni staflež je bil 93 pacientov. Oskrbna deba na bolnika znaša 13.3 dneva. Največ boln;kov se je zdravilo ra kirurgi fnem oddelku, in sicer 1431. Operacij je bilo 1072. Pcvro lov, ki so bili po večini patološkega znača ja, pa je Mlo 86. Na internem in izollmem o5d'lku je iskalo pomoči 1108 bolnikov. Od teh se je zdravilo 122 za tuberkulozo. Na te b~obnj z: n -nanje zbuja v zvezi s tem pa i vp~a6?aje. kako da Ječ je mogoče videti iz letala. Teo-i-etično se da to lahko izračunati, če poznamo opazovalčevo višir.o. Seveda je pri tem treba upoštevati c'a svetlobni ža:Cc' v zraku ne potekajo pcpotncma lavro :n da je rezultat odvisen tudi od vremendk h razmer. Vzemimo za primer letaJo v višin1 7000 metrov. Za to višino se da po temelja', formuli izračunati zorna daljava 300 km. Angležko ali fisnccsko letalo, ki bi b lo v tej višini nad Berlinom, bi istočasno lahko gledalo Bi e m en Kassel in daiei preko Prage. V praksd. pa je stvc..- malo dcu-gačna. že zato, ker se svetloba na daljšem potu skazi nižje zračne plasti osTtoi. Letalec hi videl kak'nih 100 do 120 km daleč — če b bilo vreme sicer ideano. Nai vofo je pogled v dal"'avo v splošnem obsežnejši nego nad kopnim. Pri spoznavanju predmetov iz letala ima kot. pod katerim jih gledamo, veliko vlogo. 60 m dolg predmet, n. pr. večja tovir-na. ima točno pod leta'om, ki leti v vtš!n 7000 m, navidezno velikost pol stopnje ali lunine pločče. če je pa enako jo'g predmet 7 km od nož:šča letala tedaj znaša zorni kot samo četrtino stopinje, v oddaljenost. 12 km od r.cžišča osminko stopinje, a v daljavi 100 do 120 km bi človeško oko tega predmeta seveda že davne ne opaz:lo več. Treba bi bilo uporabiti daljnogled. Najvišjo viš:no cio kr.tcre je dcp^lo kdej tloicško oko. so cccg'i pred n o'i-ko !ct tr.je eicet ČEd ragfcfcjrsid s sta-tos ern m Lc^cnom a je znaš la 22.750 na. Teoretična zcuna daljava za to viliio je 450 len. T? r SIS^SA« - 0 L + ^Zid fj^J^«. «•* ->' ikiit! 3 V nekem mestecu ameriške države A'a-bame je prišlo do majhnega gleda iškega kanda'a. Predvajali so nad vse g n jivo igro, ki jo je pa motilo neprestano kaš ja-njc preh'ajenega občinstva. Ka.-ljanje je postalo na vi ku v drugem dejanju tako hudo, da besed junakinje ni bilo več mogocc razločiti. Ta se je ujczfa. stopila je roba in zavpila: »Ozdravite najprvo svoj kapelj doma, potem prihajajte v gleda'i če.« Po tem drgodku je ravnateljstvo gedali ča za naslednje večere prepovedalo vstop ljudem. ki jih mučita kašelj in nahod. Krešči se spreminjajo Vemo, da so kameleoni pravi čarovn ki, kar se tiče sprem nje vanj a A nič manj prevejano se znajo prilagoditi svoji oko'i-ci neki hrošči ki žive v južni Ameriki. Kadar zaslutijo nevarnost, se spremeni;'o namreč v — liste neke orhideje. Ti hrošči majo sposobnost, da svoje zadnje noe:e tako napihnejo z zrakom, da postanejo po-p3'noma podobne takšnim listom. Razen tega pričnejo istočasno izločevati voni, ki je zelo sličen vonju cvetov tiste orhideje. Prej in zdaj V levem vogalu slike vidimo hišo v Ersingjanu pred potresno katastrofo. Zgoraj posnetek iste hiše po potresu Levo : Zasneženi topovi na finskem bojišču. — Desno : SveusKi piu»iu»uijci ua ciiju U§@fa Starši so izgubili otroke, otroci pa starše ■— ženska strelja iltsfdfl offfok na otroke in matere Dve aktualni sliki Še še ne veš, zdaj izveš: da bo v New Yorku ustanovljena lnter-amerška banka ki bo skrbela za gospodarsko sodelovanje med državami ameriške celine; da poročajo angleški listi iz Nemčije o poskush z novimi daljnostrelmini topovi, ki baje prekačajo učinek »Debele Berte« v svetovni vojni; da je prispela angleška križarka »Exe-ter« na Falklandske otoke, kjer jo bodo popravili; da bo rusk plesalec Nižinskij, ki se že več let nahaja v nekem sanator ju v Švici, zapustil Švico in se preselil v Rusijo. Vzrok za preselitev je v težavah z devizami, glede katerih je ruska vlada odredila zaporo, odkar je izbruhnila vojna s Finsko; da je belg:jska vlada prepovedala vse komunistične liste v Belgiji; da se nahajajo med raekniranimi živ^i na Angleškem doslej samo maslo sladkor, slanina in gniat. dečim se bo zač&lo racio-niranje mesa šele pozneje; da bedo osnovali v Rimu eksperimentalno flmsko centralo; da so Nemci v po'-'skem Krakovu odprli 20 nemških ljudskih šol; da se je primerilo zaradi zatemnitev na Angleškem od začetka septembra do zadnjih dn 4130 smrtnih nes:eč; da je zaradi požarne katastrofe v ia-penrkem mestu šizuoka 35.000 ljudi brez strehe; da je sedanj' čas vremenska posebnost: v Mardku imajo sneg, v Argentini pa je kazal toplomer te dni 44 step nj vio: ne; da je zapustil nedavne unmli flirski zvezdnik DČug'as Fairbenks dva milijona dolarjev gotovine; da se zečne 20. januarja reden letalski promet med Berl nom m Moskvo. Službo bosta eskrbovali dnevno nerrulca Lufthansa in ruski Aercflot A N E K D 0 T A Bruckner je bil 1894 pri prvi izvedbi svojega Te deuma v Berlinu. Navdušenje občinstva je bilo veliko, skladatelj je bil gi-njen in je vzkliknil: »Vsaka dama iz zbora mora dobiti od mene poljubček!« Res se je postavil poleg podija in je vsako pevko, ki je prihajala dol, poljubil To se je zgodilo kakšnih deset, petnajstkrat. Potem pa se je približala s srečnim nasmehom dama, ki je ni bilo mogoče pri najboljši volji označiti niti za m'ado niti za lepo. Tedaj se je Bruckner obrnil in dejal glasno: »Ne, te pa ne maram!« SAK DAN ENA »Mili bože, ko bi le smel zdaj ustreliti!..« (»B.ennesssel«) Neki finski zdravnik iz Helsinkov je pi- sodelovati pri tem reševalnem delu za otro- sa! svojemu znancu v Švici pismo, ki g a ob- ke. Finsko ljudstvo ne bo izumrlo, tudi če ja.ljajo švicarski listi in iz katerega posne- bi šlo slabo, česar pa ne verjamem. Nasled- mamo nekatere najbolj značilne odstavke: I nje pokolenje bo živelo in se bo vrnilo, da »Iz svojega biroja sem napravil reševalno postajo za otroke za prvo pomoč in za iskan ie izginulih otrok. Organiziral sem reševalno četo dvanajstih mož, ki odhaja po vsakem zračnem napadu v mesto kakor gasilci. Postaja je podnevi in ponoči odprta. Šole so spet odprli, kajt: mladina, ki so jo pos'ali na deželo, se je spet vmi'a. Življenje je utripa'o spet norma'no. Lahko si zato predstavljate, na kak"en način so učinkoval zračni napadi v teh okoliščinah. Starši so izgubljali svoje otroke in otroci so i?gub'jali svoje starše najprvo v mestu varnem. nato med nenadnim begom iz mesta. V zadnjih tednih smo iskali izgubljene aii izg:nu!e po radiu, s korespondenco, s telefonom. 0 usodi stotin si nismo na jasnem, k( liko je otrok zraven, še ne vemo. Primer: očeta so pozvali pod orožje, mati je leža'a v bo'ni'n:ci, služkinje, da bi varovala ma'čke ni bilo. Oče je prišel k meni in dejal: »V pol ure moram z doma. Otrcci so na dvorišču. Prosim, zavzemite se znnje. drugače ne mrem mirno oditi. Ob'jubil sem mu in odšel je pomirjen. Na"e! sem četvorico otrok v ve'ikem odvodnem kanalu, kamor sc se zatekli z drugimi. \as'cdnji dan je spet priletel »mirovni aposto'« z vzhoda, ki nas hoče »rešiti in očuvati«. Na"el je stotine žensk in otrok na odprtem trgu pred cerkvijo. Vredno je bilo streljati v to maso — dvajset mater in otrok je bilo ubitih, štirideset drugih ranjen:h, vsi iz delavskega sloja. Letalec je pozneje sam postal žrtev naega ognja. Padel je na t'a in se ubil. Pri obdukciji se je izkaza'o, da gre za žensko, za žensko, ki je streljala s strojnico na otroke in matere... Sedaj je mesto skoraj prazno. Bombe padajo sedaj na druga mesta, tudi na ma'e. z begrnci napolnjene podeželske hiše. \sr": dan prina-"a nove naloge. Zadnjo predsta lja cdpošiljanje otrok na Švedsko, Norveško in Dansko. Švedski prijatelji so sijajni. Povabili so k sebi 5000 do 10.000 finskih otrok, da bi jih za vojni čas spravili k svojim družinam. Včerai je nrispelo podobno povabilo iz Norveške in Danske. Srečen sem, da morem bi spet obdelovalo polja in ustanovilo marljivo ljudstvo. Posebno me veseli pošiljka »vitaminov« in blaga iz Švice, kakor tudi ribjega olja. kajti hrana naših otrok bo postala zelo enostranska in borna, ker ne moremo več uvažati sadja in zelenjave. Oblačilno b'ago bodo predelovali evakuirana, ki že čakajo na to. Vse blago, ki je bilo tu na razpo'ago, smo porabili namreč za vojsko. In evakui-ranci tudi niso mogli ničesar vzeti s seboj. Mncgi med njimi so bivali najprvo po gozdovih, sedaj pa bivajo v šolah, kopalnicah, skednjih, majhnih podeželskih hišah, deset do dvajset ljudi v enem prostoru. Električni naboj v deževnih kapljah Padavine imajo v sebi skoraj vedno električne naboje, ki so zelo raznoliki. Za navadni dež so ugotovili, da je 80 odstotkov njegove celotne količine nabitin s pozitivno elektriko, medtem ko je 70 odstotkov nevihtnega dežja in sp'oh pozitivno nabitih. Pri obeh zadnjih vrstah dežja nosi vsaka poedina kaplja velik naboj s seboj, pri navadni vrsti dežja pa le majhne naboje. Velike dežne kaplje so pozitivno nabite, razpršene kapljice pa negativno. Spodnja stran c>b'aka je negativno, zgornja pa pozitivno nabita. Električni naboj se izmenjava v oblaku samem. Zemlji dovajajo razne vrste padavin, in seveda tudi snežinke, toča, sodra itd., prmembne količine pozitivnih ali negativnih nabojev. Belgijski zunanji minister Spaak Holandskl državnik dr. Colijn Prehladi v statistiki Kako se ponavlja inShsenca Društvo ameriišk h laringologov je skušalo reš ti problem prehladov s statist ko. S pomočjo tega »prehladnega koledarja« naj bi se ljudje oib določenih časih še posebno varovali. Ranjence nosijo v vagone Doslej so ugotovili, ti. . .i. u.nea vrača v rednih presledkih po 33 tednov. Valovi nahouov so dosti pogostejši, tu b' lahko govoril', o treh per.cd.ah v letu: sredina oktobra, začetek februarja n konec aprila. E~en najbolj znanih evropskih vremenskih pierekov, abbč Gabriel. trdi, da se vreme po 744 letih točno ponovi. če bi ta teorija kaj držala, bi b:lo seveda lahko sestav ti koledar prehladov. Na žalost pa današnji ljudje ne mo.emo pre-kcntroiirati truitve gosoc-da Gafcciela. kajti najstarejši reclni in tečni vremenski z£ piski, ki jih mamo so stari komaj 150 let. če bi hoteli dana"nje vreme na povedati po Gabrielov; teoriji, bi morali vedeti, kakšno je b lo vreme ob koncu 12. stoletja. In tega ne ve dobro niti abtč Gabriel sam. »D^ktrr rrežlvele žrtve potresne nesreče v Anatoliji so na postaji v Sivasu naložili v vagone Na vseučilišču v Tcrr.ntu imajo stol co za znanstveni in umetniški pouk mode. Ta pouk se ne nanaša samo na oblači'no modo, temveč na spločni cki's v vseh področjih, kakor na stanov: nj-iko kulturo, arhitekturo in si kaistvo. študent si z izpitom lahko pridobe naslov dektovjev mode. Zanimivo je, da ob skujejo ta predavanja samo motiki slušsteiji. MICHEL ZfiVACO: 15 9§nJuan ROMAN. »V škropilniku najdeš ključ mojega skritega predala,« je kratko velel draguljar. »V predalu leži vezana knjižica. Prinesi mi jo takoj. — Vaše gospostvo bo verjelo vsaj svojim lastnim plemenitim podpisom!« Čez dve minuti se je dekle vrnilo in pristopilo k mizi, za katero sta sedela moža. Tisti mah je grof de Loraydan vzdignil glavo in jo je videl. Videl jo je!... In zazdelo se mu je, da se je zgodilo nekaj silnega in da je svet šele ta trenutek dobil svoje pravo obličje. Njegov obupni položaj, njegov dolg, njegov ne men, da se ubije, vse to so bile samo še prazne, bežeče slike; vsa in vsakršna resničnost se je strnila v to prelestno plavo prikazen z glo-bokosinjimi očmi... Prevzet in osupel je vstal, ne vedoč, kaj dela. in se priklonil kakor pred božanstvom ... Mojster Turquand se ie zdrznil v mogočni radosti... in z malce drhtečim glasom predstavil: »Moja hči Beranžerka ...« X Amauri in Beranžerka Beraržerk;n?. ?^odba ie preprost-" 5n kratka: pol leta je že tega, kar ljubi Amaurija de Loray- dana... Nekega dne, ko je kralj s svojim bleščečim spremstvom jezdil po Tempelski ulici, je videla grofa. To je zadostovalo. Kasneje ji ga je še dvakrat pokazal slučaj. Ljubi ga skrivaj, saj se zaveda razlike, ki jo loči od mogočnega velik^ša. In čast, komur gre: niti enkrat še ni Turquand vpričo hčere izrekel Loraydanovega imena. Liubi ga torej, ne da bi s kom govorila o tem in ne da bi ugibala, kaj bo z njeno ljubeznijo Njeno srce je polno nedoločnega pričakovanja. Ljubi ga — s tem je vse povedano. Nagla kakor njena čista ljubezen, je bila tudi grofova strast. Prvi pogled je storil vse, kar se minuto prej ni zdelo mogoče. Beranžerka ie pngel, Loraydan divja zver, in ti dve bitji se ljubita ... Prav za prav je to vsakdanja zgodba. Podobna nesorazmerja opazuiemo v svoji okolij skopaj sleherni dan. In vselej je eden nazadnje žrtev. Kateri — on ali ona — tega je usodi kai malo mar. Grof. ki je stopil v Turquandovo hišo ob štirih, odhaia iz nje ob sedmih zvečer. Kakšne so njegove misli? »Sklenjeno je. 7sv'spno. Podp;sano z moi^m imenom: Beranžerka bo moia žena . . . Kai mi ie mar, kai poreko liud^e! Ali b' se r^o^pl od^ert' od n^e? K~k?na omrma! Oč' so mi k-kor oslepljene! K^ ko sem mogel brez nje živeti do današnjega dne?« Beranžerka sloni očetu na prs;h in tfho Nešteto reči mrmra, ki si jih ni do te ure nikoli povedala; a venomer, venomer se ji vračajo na ustnice iste besede: »Ali je mogoče? Je mar resnica? Res je tako? Ljubi me? Njegova žena bom? Sam tako pravi? ... Grof de Loraydan počasi stopa po Vrvarski ulici. Do njegovega dvorca je drugače deset minut: to pot hodi celo uro ... Vročica ga mineva ... njegova pijanost se unaša... misli ubirajo trez-nejšo pot: »Dva m;li4ona! Turquand je zapisal in podp;sal: Beranžeika dobi dva milijona dote! Za prvo prej-mem jutri dopoldne sto t soč liber v zlatu! Dva rvli.iona! Krkšro orožje bo to v moiih rokah!... Vendar. . kaj, če bo treba zapustiti dvor? Vsi peklenščki! Ze slišim kralia. krko mi porogljivo veli, da Louvre ni pribežališče za hčere oderuhov! ...« Turquand ta č?s miri svoieea otroka. Smeje se :n nirgova radost n'ma me^ž. Spet in spet ji pripoveduje o Loravdanovi prošnji: »Prav;m ti. da je malo manjkalo, pa bi bil pokleknil. ošabni plemič! Nu n*kar več ne iokai! Cez tri mesece, niti dneva dalj, boš grofica de Loray-dan...« »Lep nrs^v ... A meni ie drpg samo zaradi nie--ra Nai bo še trko ;men5ten ffospod zame je to, W ^e: t:?tv ki ep lJub'm. Ali ve' Se mu bom k d/1"' ur"lp przrrt'? Vi oče mu morate povedati, -in bcrtn r-o> ?"vljen;e in moja duša vsa posvečena niefovi sreči...« Amruri de I.orpvdan je npposled prišel do svojih hišnih vrat. Srdit in surov je bil njegov raz- govor s samim seboj; pot, ki jo je prehodil njegov duh v tej uri, je bila vijugasta. A zdaj je končano ... Našel je rešitev. »Da bi se ji odpovedal? Nikdar! Ljufrm jo! Ob —mi da nai io izpub;m se mi zvrti v gla- vi... Hočem jo imeti, imel jo bom... Toda čemu se si; mota? Kaj mi jo je treba jemati za ženo? ... Imel jo bom, Beranžerko in njene mili-one! O, mene ne bodo imeli za norca... Mo^a oboževana ljubica bo. in denar, ki ga bom trosil 7---0 ho niena dota!...« Še za trenutek se mu je krčevito zganila vest, p tut-n ie nepreklicno sklenil: »Vzamem si dekle in niene milrone! Niima dvema lerorici in njenemu očetu oderuhu, pa ne dam slavnega imena, ki ju skomina po niem!... L^u-i » ogcslvo hkiatu! Gorje, kdor pade meni v roke!...« XI Kralj! Ko ie FVm'1 na domače dvorišče, je grof de Lo-raydan poklical svojega slugo: »Ur.saict. 'utri poideš k mojstru Turauandu in boš pomagal njegovemu slugi, da prineseta semkaj deset vreč. Bodi oborožen: v vsaki teh vreč bo deset tisoč liber v zlatu ...« Brsnrd se ie pri^onil z neomajnim ravnoduS-slu*rbn-'k^, k' ea ne mce n;č pT-rSonetjti. Vedel je. da ne bo imel sam mri d-oht;nice več. pa naj se usuje gospodarju še tobkšno bogpstvo v na-ročie. in po drugi strani, da bo svojo plfčo točno prejemal, naj se godi grofu še tako prebito slabo. ===== Petek, 19. L 1940. — Značaj bojev pri Salli B v našem imenu v tako važnih časih nastopajo in delajo ljudje, ki nas ne predstavljajo.« VoOfse kombinacije Iz Beograda nam poročajo: V političnih krogih se mnogo razpravlja o tem, katere stranke bodo mogle pri bodočih volitvah na osnovi novega volilnega zakona postaviti državne kandidatne liste. Smatra se, da imajo le naslednje stranke tako obširno organizacijo. da morejo kandidirati v najmanj 15 volilnih okrožjih in zaradi tega tudi postaviti državne liste: Jugoslovenska nacionalna stranka. Demokratska stranka in Narodno radikalna stranka od opozicije, od viadne koalicije pa Hrvatska seljaška stranka Zemljoradniška stranka m Jugosloven-ska radikalna zajednica in morda tudi Samostojna demokratska stranka. V teku so prizadevanja, da bi današnja vladna koalicija sestavila tudi volilno koalicijo in bi šla z enotno državno listo na volitve. Ali se bo to posrečilo, je še negotovo. Na drugi strani je verjetno, da bodo g'avne opozicijske stranke, JNS. DS in NRS, nastopile z enotnimi listami po okrožjih in z enotno državno listo. Kako se bodo orientirale razne manjše in disidentske skupine se še ne da reči. Te skupine so »Zbor«, »borbaši«. zemljoradniška levica z Dragoljubom Jovanovičem. demokratska levica (Plečevič-Smiljanič) radikalni disidenti dr Laze Markoviča, disidenti JRZ dr Sto-jadinoviča in skupina Božidarja Maksimo-vida. Na Hrvatskem sr frankovci in v celi državi tako zvana levica brez organizacije Socialisti pod vodstvom dr. Zivka Topalo-viča so po vsej državi dobro organizirani in se bodo verjetno priključili opozicijski volilni koaliciji. Posveti demokratov Včeraj se je v Beogradu sestal ožji Izvršni odbor demokratske stranke. Danes bo zasedal plenarni izvršni odbor pod vodstvom predsednika Davidoviča. p;!es hrvatskih pl:tičnih preganjancev v Splitu V Splitu se je ustanovilo »Društvo hrvatskih političnih preganjancev.« Na .eni prvih sej je odboT sklenil da bo društvo priredilo skupaj z mladino Hrvatske seljačke stranke v začetku marca velik reprezentan-čn- ples v Sni i tu Za organiziranje plesa so izvolili poseben agitacijski tehnični. fin$n-čn- in loterijski odbor. Pokroviteljstvo^ plesa bodo ponudili prvemu častnemu članu tega društva genera^emu tajniku HSS dr. Juriju Krnjeviču. Objava dalje pravi: ž ke Ida samota kočevske deželica Kočevje, sredi januarja Kočevska ima svoje tihe. skromne lepote cb vsakem času. Naša Golica ie Krempa. v maju vsa bela od narcis Poleti te vabi tišina veličastnih gozdov in dalje ob Kolpi kočevska Švica V suhem jesenskem soncu je vsa pokrajina prepredena s čudovito barvitostjo. In zima? Več dni je narahlo naletaval suh sneg. Mraza je bilo do —25° C. Od nikoder toplega vetra, niti od juga ne Sama ledena ostra burja Vse naokrog pobeljeno' skrom ne njive, človeška bivališča, smrekovi in bukovi gozdovi vse tja do Roga in dalje, proti Ribnici po pobočjih gričevja, :n na južno stran proti Kolpi... Peljite se s sanmi, pred katerimi pozvanjajo kraguljčki. na katerokoli stran Kočevske, povsod boste na beli cesti skozi pravljične gozdove doživeli lepoto zime. V gozdu sledi lovec divjačini, sledovi se poznajo po poljih in med zasneženimi drevesi. Letošnjo zimo je padlo že več divjih nerescev. Iz raznih krajev prihajajo poročila o lovski sreči, saj neresca ne srečaš na vsakem koraku. Sčetlnec ie poleg tega bojevit in se požene v človeka na življenje in smrt, kadar je v nevarnosti Volkovi se zaenkrat ne pojavljajo. Kaj se ve. morda se bo pa kmalu priklatila tudi kaka volčja zverina v bližino človeških selišč. Še malo takega mraza in kmet bo s skrbjo opazoval volčjo sled okrog staje. Lisica zvitorepka nai se sedaj kar pazi, njeno krzno je ob tem času dragoceno, samo kunino ga presega — tudi teh imamo pri nas. Divji lovci nastavljajo zanke in pasti, hitro prideš do stotaka. Hudo je v tem mrazu lah-konogim srnam. Sovražniki jih zasledujejo, od gladu omagujejo — skoraj bi prišle človeku jest iz dlani. In ptice! Tako revne so. marsikatera pade z drevesa na zamrzli sneg. Na okna trkajo, cele gruče se prerivajo okrog drobtinic na podstavku. Brez obzira se pikajo in izpodrivajo. Sneg je naletaval. več dni je bilo vse sivo naokrog. Nato pa doživiš sončno zimsko jutro Sadno drevje se lesketa v kristalih. smrekov gozd do kočevskem hribovju se v sončnem blesku odraža od jasno modrega neba Iz kmečkih koč se kadi dim se dvigia navpično navzgor Vsega tega ne vidijo vozniki, ki so se že navsezgodaj v najhujšem mrazu odpeljali v oddaljene gozdove. In gozdni delavci, ki jih obdajajo sama zasnežena drevesa. Sploh vsi, ki jih niti 25 stopinj mraza ne sme odvrniti od dela in zaslužka. Rudarji kopljejo list, kakor ga predvideva vladni načrt, pomanjkljiv zato, ker bodo po njem mnogi srezi ostali brez poslanca. Neznani kritik predlaga, da se ukinejo državne liste, da se uvedejo okrožne liste z nosilcem, da volilna okiožja dobijo toliko poslancev, kolikor imajo srezov in da okrožne liste ne smejo biti vezane na stranke. Volitve obratnih zaupnikov Po zakonu o zaščiti delavcev se vrše v dravski banovini in v ostali državi zopet volitve obratnih zaupnikov, ki morajo biti opravljene do začetka februarja. S tem bodo imeli narodni delavci, kakor vsi delavci, ki pripadajo svobodnim strokovnim organizacijam priliko, da ponovno manifestirajo svojo odločnost, ohraniti si svobodne strokovne organizacije. Ob tej priliki pa bo lah ko svobodoljubno delavstvo tudi potrdilo svojo stalno zahtevo po vrnitvi samouprave v delavskih socialnih institucijah. vračal v strmi breg domov, je zavijala burja. Spotoma se je France ogrel pri drvarjih, ki napravljajo železniške pragove, stalno kurijo na robu gozda m hodijo zdaj pa zdaj ogrevat premrle ude. Nato je nadaljeval dve uri dolgo pot. Došel ga je prijatelj, sosedov sinko. Franceljna pa ie spet začela burja spravljati ob moči Obstal je sredi poti v gozdu in se začel tresti kakor šiba na vodi. Njegov sopotnik je brž stekel domov in obvestil svojo mater o Franceljnu, ki mu pojemajo moči. Teta 'e brž odhitela po gazi, privlekla šolarčka na svoj dom in mu rešila življenje. Hribovci, ki prihajajo v dolino, tarnajo o hudih dneh, ki jih trpi živina v slabih hlevih. Saj vemo. kako imajo mnogi kmetje hleve bedno zavarovane pred mrazom. Živina je vsa premražena in tudi pogiba. Ljudje pa prebijejo večine časa ob pečeh, mladina pa na pečeh Ponekod imajo pa že tako slabe, da ne zdrže prevelikega tovora. Neki družini se je primerila nezgoda ko je bila zvečer zbrana pn pomenku Na peči je bilo preveč živega tovora in peč se je udrla. K sreči se ni nobeden prehudo opekel... Sredozimec Anton je začel nasi-pati nov sneg in vsa dolina je dobila novo obličje Sava je nizke vpadla, peščine pa je zamedel sneg, da tvorijo lične bele otoke. va oskrbuje avtobusne proge v svoji režiji in kakor je videti iz gomiih podatkov, ima od prometa skoro pol milijona dohodkov, ki jih lahko smatramo za čisti dobiček, saj bi stroški prevažanja pošte po Prekmurju visoko presegli režijske stroške Včasih je na progah tak promet, da morajo uvesti še posebne vožnje. Križ pa je z avtobusi. Po mnogih intervencijah je poštna uprava poslala v Prekmnrje nekaj nadomestnih vozov, med katerimi pa eden ni bil kos ogromnemu vsakodnevnemu prometu in se je nedavno na vožnji pred Lendavo pokvaril Že nekaj dni prej se mu je na vožnji snelo kolo in so bili potniki v nemajhni nevarnosti. Zdaj se odločujoči čini-telji spet borijo za nadomestni voz, ki bo bolje ustrezal rastočemu prometu kakor pa dosedanji. Tudi bi bilo potrebno, da se na progi Murska Sobota-Gornja Lendava uvede vsaj trikrat tedensko dvakratna dnevna zveza. Zdajšni red je v toliko pomanjkljiv, ker se ljudje ne morejo z njim posluževati vlakovnih zvez. premog na dnevnem kopu. v kamnolomu pod hribom sekajo mrzlo skalovje. Smučarji se podajajo na vse strani mestne okolice. Povsod je kaj valovitega terena za ljubitelje bele opojnosti, največ pa pod Stojno. kjer se zbirajo dijaki Kar se leda tiče, je naša Rinža sicer muhasta, vendar pridejo tudi drsalci na svoj račun. S sankami se lahko pripelješ skoraj iz vrha Stoj-ne tik do roba mesta. Samo če vreme ne nagaja. — letos so zimski športniki zadovoljni z njim. Kočevsko mesto se pozimi močno po-grezne vase Tujcev ki prihajajo poleti, ni Številni avtomobili ne drve dan za dnem proti jugu. Avtobus ne vozi Vse življenje je stisnjeno. A ne bo več dolgo, ko se bo postopno spet raztegnilo. Samo da se sneg otaja in zapihajo z juga pomladanski vetrovi ... Sedaj pa še zvonkljajo kraguljčki. Smrt med mladino Poljčane. 18. januarja Smrt kosi zadnji čas posebno med mladimi ljudmi Te dni so v Studenicah pri Poljčanah pokopali 281etnega posestniko-vega sina Milana Wirtha, ki je umrl za zavratno jetiko Na zadnji poti k Sv. Luciji ga je spremljalo kljub hudemu mrazu mnogo njegovih prijateljev in znancev, domači pevci pa so mu zapeli ganljivi ža-lostinki. Po 18 letih je smrt to leto prvič zamahnila z neiprosno koso med šolsko mladino. Nedavno tega je umrl v bolnišnici za da-vico učenec I. oddelka Stih Stanko, zdaj pa smo položili k večnemu počitku učenko VI. oddelka 131etno Zoro Mlakarjevo. V petek je bila priljubljena učenka še v šoli vsa vedra in ni slutila, kaj jo čaka že v nedeljo. V soboto zvečer ji je postalo slabo in v nedeljo zjutraj je izdihnila mlado dušo zaradi notranjega zastrupljenja Ko je dekle občutilo bolečine, ni bilo mogoče več pomagati. Mnogo žalosti in mnogo cvetja jo je spremilo na zadnji poti. Grob so ji okrasile njene součenke. Pogreba so se udeležili vsi šolarji. V slovo ii je spregovorila součenka Potočnikova, pevci pa so ji zapeli »Gozdič je že zelen ..« in »Sonce mi rajža...« Oč: vseh prisotnih so se iskrile v solzah, ko so odhajali s pokopališča. kjer je ostalo za zmerom pokopano mlado življenje... Oče Gavrila Princ!pa umrl Bosansko Grahovo, 18. jan. p. Snoči je tu umrl Peter Princip, oče Gavrila Principa. Dosegel je starost 89 let. Pariškemu »Tempsu« poročajo iz Hapa-rande, mesta tik ob finski meji: Živahno delovanje ruskega letalstva, ki je nad Finsko razvilo pravo strahoto zračnih napadov. potrjuje do neke mere vest o zastoju vojaških operacij na kopnem. Edina točka, kjer se bojevanje nadaljuje z nezmanjšano silo. je okrožje pri Salli v finski Laponiji. Tu divja borba na vsej poti ruske vojske od meje do Rovaniemija. Čete generala Valeniusa so dosegle nekoliko uspehov pri Savukoskiju in zapadno Salle Zdaj pa skušajo zlomiti ruski odpor, ki je silen zlasti v sallskem vojnem odseku. Velika vas Salla je središče ozemlja, ki ga omejuje reka Tennio z dvema pritokoma. Na jugu tega ozemlja leži visoko Sallsko gorovje, proti severu pa je kraj zaprt s pogorjema Karhu in Nurmi. Zaradi premajhnih sil general Valenius ne more misliti na to. da bi napadel sovjetske utrjene položaje na zapadu od Salle, na drugi strani pa mu omenjeni pogorji onemogo- češki fflm »Vražji študentje« Ljubljana, 18. januarja Celi vrsti uspešnih filmov češke produkcije je kino »Union« pravkar pridružil nov film, o katerem lahko takoj zapišemo da samo potrjuje dober glas, ki ga imajo pri nas in drugod češki filmi. »Vražji študentje« so izdelani po komediji Františka žaka »šola — temelj življenja«. Povsod Kjer so ga doslej izvajali, je dosegel velik uspeh zaradi svoje vesele in prijetne vsebine in odlične igre. Vražji študentje! Kdo se ne bi ob tem filmu zasanjal v mlajša leta, ko smo prav tako kakor dijaki v tem filmu zasmehljivo in vendar strahoma sre-čavali profesorje, jim vzdevali razna imena, odkrivali nj hove človeške slabosti in vendar jih na tihem večidel ljubili in še bolj spoštovali! Kdo se ne bi spominjal vseh tistih dijaških zvijač, izmotavanj in raznih drobnih aferic, ki so obenem s strahom pred »cveki« grenile dijaško življenje — tako grenile, da se nam danes zdi kakor izgubljen; paradiž, v katerega ni več vrnitve! Življenja srednješolcev ni menda še noben film prikazal s tako živimi podobami, kakor češki »Vražji študentje«. Vse je v njem: trpljenje in veselje, solze in smeh. mržnja in ljubezen, cela galerija mladostih in starejših značajev se vrti pred nami. Osrednja intriga te zgodbe je vprašanje. ki živo zanima vso šolo z dijaki in profesorji. namreč vprašanje, kdo je izdajatelj srednješolskega lista, v katerem so našli profesorji svoje, ne ravno prijetne podobe? Okoli tega vprašanja, ki se razpleta s pravo detektivsko napetostjo, se suče cela vrsta dijaških usod, v njegovi luči se ostro rišejo značaji posameznih profesorjev. Ti profesorji! S kakšnim odličnim igralskim instinktom so jih ustvarili češki filmski umetniki! Človek jih ne :x>zabi zlahka Dobro je prikazana razlika med mlado in starejšo profesorsko generacij->. Kdor koli je kdaj trgal hlače v gimnazijskih klopeh, bo z naslado »požiral« ta film in se spominja! preteklih časov. Kdor jih ni. pa bo tudi užival v igri in posebej še v dejanju, ki je polno živahnosti in osvežujoče s svojo neposrednostjo ln življenjsko resničnostjo. Mladina sonca Litija, 18. Januarja. Litijski skavtje iz stega kralja Matjaža so v teku poletja priredili ob izteku potoka Reke v Savo dva tabora. Najprej je taborila moška mladina, nato ženska S tabora so ohranili obilo posnetkov, ki so jih montirali nato na diapozitive in smo si jih ob velikem zanimanju ogledali. Zdaj pa so nam skavtje zavrteli tudi film iz časov, ko 90 taborile mladenke na idiličnem litijskem polju, ob vodi, pod soncem in vedno na svežem zraku. Spominski film naših plan'nk nosi naslov: »Mladina sonca«. Nešteto prizorov smo spet gledali na platnu, ki smo jim bili priča že poleti. F.lm »Mladina sonca« se začenja z jutranjo budnico. Dežurna skavtinja zatrobi na rog in tedaj se začenjajo odgrinjati šotori in mladina prihaja na plan. Začne se redno dnevno življenje V vrsti pohite v bistre savske valove. Sledi zajtrk, potem dopoldanske vežbe. Opoldne Je miza skrbno pogrnjena Po kosilu tih odpočitsk v senci bi žnjih dreves. Popoldne so predavanja. Izleti telovadba in šport. Seveda tudi ne mine dan brez kopanja. Višek zabave je zvečer ko se zbere vsa druščina pri tabornem oeniu. Tedaj raztegne taborni šramel mehove in basove. Prihajalo gostje ln starši mladine gledat, kako preživlja počitnice v Džungli. Film »Mladina sonca« je tr krat napolnil predilniško dvorano. Ogledali so si ga tudi mnogi skavtski gostje lz Ljubljane, Celja ;n drugod. Prebivalci naše doline so bili izredno zadovoljni, ko so gledali znane obraze na platnu. Prvi poizkus filma-nja v domači režiji bo dal našim skavtom gotovo mnogo pobud k nadaljnjemu delu. Poleg skavtskega filma so predvajali tudi druge filme domačega izvora, ki prikazujejo naše planine, lepe kraje in naš Jadran. Filmska predvajanja naših skavtov so bila deležna živih razgovorov in pohval. Iz zdravstvene službe Beograd. 18 jan. p. Napredovala sta ▼ zdravstveni službi za višja pristava v 7. pol. skupini dr. Ivan Bonač pn Higienskem zavodu v Ljubljani ter dr. Avgust Korbar pri Domu narodnega zdravja v Doljni Lendavi, upokojeni pa so bili pomožni tajnik Josip Šlajmer pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, arhivar Leopold Puhar pri Higienskem zavodu v Ljubljani in pomožna tajnica Alojzija Števi v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Iz prometne službe Beograd, 18. jan. AA. Napredovali so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za višjega kontrolorja v 6. skupini Oton Ca.ilhofer; za višja prometnika v 7. skupini Frančišek Soč in Ivan Pokol j; za višjega nadzornika v 7. skupini Maksimilijan Bohinc; za glavne arhivarje v 7. skupini Josip Jesih, Karel VozelJ, Alojzij Herman in Janez Simenko. — Premeščen je za viSJega prometnika v 7. skupini na postajo Dolnjo Lendavo Jožef Slekovec, doslej na postaji Varaždin. čata, da bi obšel ruske položaje in prijel sovjetske čete od vzhoda. Slične taktike so se Finci z uspehom posluževali doslej na vseh vojnih odsekih ter so marsikje prekinili dolgo raztegnjeno rusko črto in glavnim silam onemogočili dovoz. Vkljub vsem težkočam pa se je nekaterim finskim izvidnicam posrečilo, da so se v velikem loku približale ozadju ruskih čet. Sle so po dolini Tuntsajoki in povprek ozemlja pri jezeru Torvenio ter napadle ruske čete na pohodu med Sallo in Kananlahtijem. Pri teh podjetjih se ne morejo uporabljati velike sile. zato imajo ti napad: bolj vznemirjajoči značaj. Ruske čete bodo morale izvršiti manjši umik pri Salli, da osredotočijo svoj sile ter se oproste finskega pritiska. ki postaja že j ako opasen. V tem primeru pa bodo zadele ob terenske težko-če. ki jih je mraz še povečal. Doslej sovjetske čete še nisc pokazale, da so zmožne izvršiti take vrste manever. Sokol Sokolsko društvo Dolenji Logatec Nedavno nedeljo je bil 32. letni reuni občni zbor dolenjelogaškega Sokola. Delovali so vsi odseki prav uspešno. Omeniti je predvsem poročilo br. načelnika, ki je poročal, da je bila telovadba izredno dobro obiskana. Le*a 1939. sta bili dve aka-dem ji m letni nastop, na katerem je nastopilo 390 telovadečih. Lepa je bila udeležba članstva na zletu Junakov v Sofiji (38 pripadnikov). Udeležili smo se nadalje vseh nastopov v našem obmejnem okrožju, izven okrožja pa smo bili v Kočevju in Kamniku. Iz načelnikove statistike je razvidno, da je pohitelo k bratskim edinicam 804 pripadnikov in da so napra-v.li z vlakom (Sofija) in z avtobusi 2732 km poti. Leta 1939. je bila tudi smučarska društvena tekma, katere se je udeležilo 53 domačih tekmovalcev. Naš član br. Viiar je zastopal naše društvo tudi v zveznem izmeničnem teku v Sofiji in žu-po Ljubljano v Zagrebu na medžupmih tekmah. Brat statističar je poročal, da šteje društvo 327 pripadnikov, medtem ko je bilo iz poročila gospodarja razbrati, da je čista društvena imovina vredna 382.675 din. Kako ogromno delo je opravil blagajnik, je dokaz, da je imel preko 400.000 din kosmatega pi ometa. Razveseljivo poročilo je podal tudi predsednik kinematografskega odseka br. Jerman, kateremu je br. starosta izrekel za njegovo marljivo in požrtvovalno delo prav iskreno zahvalo. Po poročilu revizorjev, ki so predlagali vsem blagajnikom pohvalo in ostalemu odboru absolutorij, je spregovoril za žup-no upravo Izpod'-u dne besede župni tajnik br. Flegar, nato pa je br. starosta zbor zaključil m preložil 9. točko dnevnega reda na 10. t. m. zvečer. Tega dne se je zbralo članstvo v razveseljivem številu, saj sta bili navzočni dve tretjini članstva. Izvoljena je bila tale uprava: starosta šenica Viktor, namestnika De Gleria Anton in dr. Kraševee Ciril, načelnik Andrej Babnik, namestnika Vidmar Edo in Vilar Drago, nač /niča Vidmar Fani. namestnici Mese Fr t.cka in Verbič Pavla, tcjn& Kima Staž« pro-svetar Bratkovič France, blagajnik Hri-bal France, gospodar Legat Uroš. JLati-stičar Sartori Milan, člani uprave Pecha-ček Elica, Jerman Remigij, Vouk H. Bla-žon Davorin, Grom Lovro, Lenarčič CiriL Dremelj Stanko, Marušič Slavko, Petkov-šek Anton in Pechaček Rudolf. V nabornem odboru so štravs Karel, mr. Kristan Janez, Tršar Gregor, dr. Pavšič Marjan ln Jerina KareL Občni zbor je potekel v bratski slogi. Izvoljena uprava nam je pa porok, da bo naš obmejni Sokol deloval krepko :>o Tyr-ševih idejah. ★ Sokolske smučarske tekme v Stražiščn. V nedeljo 21. t. m. bodo na pobočju šmar-jetne gore smučarske tekme IV. telovadne skupine župe Kranj, v katero spadajo sokolska društva in edinice Kranj, Stražišče, Naklo, Šenčur. Cerklje in Predoslje. Tekmovalni red je naslednji: člani: tek posameznikov na 10 km s streljanjem; članice: sestavljena tekma v smuku, likih in tekih na 1 km; moški naraščaj: višji oddelek od 16 do 18 let: izmenski tek trojic na 3 km, nižji oddelek od 14 do 16 let: isto kakor članice; ženski naraščaj: višji oddelek od 16 do 18 let: isto kakor članice, ni^ji oddelek od 14 do 16 let: 600 m teka. smuka in likov; moška deca: nad 12 let; 600 m teka, smuka in likov, pod 12 let: 400 m teka. smuka in likov. Zbor tekmovalcev bo v Kranju pred Narodnim domom. odkoder bo ob 14.45 skupen odhod v Stražišče. Start in cilj bo po večini pred Sentpeterskim gradom. Te tekme so važne zlasti za naraščaj in deco, ker so priprave za župne mladinske tekme, ki bodo februarja. 1% živlfenla na deieli NOVO MESTO. K'no »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v petek, in jutri obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 zabavni zvočni film: »Mala admiralka«. V glavnih vlogah Traudl Stark in Wolf Albach Retty. Dve uri dobre zabave in osvežujočega smeha . . . Predigra: Zvočni tednik. (—) Iz Krškega kr— Osebna vest. Vodstvo orožniške postaje v Krškem je prevzel te dni narednik vodnik g. Vidic Franc, ki je bil prišel iz Krapine. G. Vidica toplo pozdravljamo v svoji sredi. Iz Slovenske Bistrice sb— Zbor malih harmonikarjev v Slov. Bistrici je priredil v soboto zvečer in v nedeljo popoldne pod vodstvom g. Vilka Su-steršiča, vodje mariborskih malih harmonikarjev, svoj prvi koncert. Pri obeh koncertih je napolnilo dvorano Okrajne hranilnice številno občinstvo, ki je bilo prijetno presenečeno nad lepim izvajanjem pestrega sporeda slovenskih, hrvatskih in srb -skih narodnih pesmi, plesov in drugih skladb, katerih mnoge je spremljalo 's solistov in vsega zbora Zbor je zar 11 tudi razna Jugoslovenska kola. Vs.' e-njebistriški mali harmonikarji ' h 1 ->-nikarice so nastopili v lepih a -ir h ro-šah, kar je pestrost in živ.hiiost r.nstona močno dvignilo. .. . .ji***..- -tm^f ele Naše vojno letalstvo ELomandant našega vojnega letalstva ar-mijski general Milojko Jankovič ie nap.sai v »Politiki« članek o našem vojnem letalstvu, ki ie postalo eden glavnih stebrov naše oborožene moči. V uvodu pravi general Milojkovič, da je letalstvo najmlajše orožje n še vojske, nato pa nadaljuje: »Vendar pa ie dalo že srbsko letalstvo L 1912 prvo vojno žrtev v zgodovini vojnega letalstva v osebi narednika Mihajla Il:ča. ki je padel pod Skadrom Izgraditev našega vojnega letalstva je bila težka in žrtvovanja polna naloga. Padali so naši najboljši letalci, med njimi podpolkovnika Jovan Jugovič in Zivorad Petrovič ter major Branko Vukosavljevič. Danes je ta borba končana in jugoslovensko vojno letalstvo lahko reče, da suvereno obvladuje jugoslovensko nebo. Po svojem številu se naše vojno letalstvo seveda ne more primerjati z vojnim: letalstvi velikih sil. To pa zopet ne pomeni, da bi pestalo lahek plen močnih in večjih letalskih sil. Po svojem številčnem stanju odgovarja naše vojno letalstvo točno možnostim in silam naše države Pri tem je treba še posebej upoštevati. da predstavljajo naša vojaška letala resnično poslednjo besedo svetovne letalske tehnike Posebna vrednost našega letalstva pa so naši letalci. Pri največii objektivnosti lahko danes mirno trdimo, da je malo tako za letalstvo sposobnih narodov. kakor smo ravno Jugosloveni To smo že tudi ponovno dokazali na raznih mednarodnih tekmah.« „B2Sanca sporazuma" Splitski »Narodni list« objavlja uvodnik »B.lanca sporazuma«. V članku prihaja glasilo jugoslovenskih nacionalistov za banovino Hrvatsko do sledeč.h zaključkov: »Bilanco sporazuma je danes še težko postaviti So pa nekatera dejstva, ki so že povsem konkretna. Tako je dejstvo, da je hrvatski partner v sporazumu brezpogojno res predstavljal hrvatski narod. Pri sklepanju sporazuma nista sodelovali dve opozicijski " srbski stranki, Davidov čevi demokrati in pristaši Narodno radikalne stranke Sodelovali tudi niso jugoslovenski nacional sti. organizirani v Jugoslovenski nacionalni stranki. Od Slovencev so sodelovali pri sporazumu prijatelji dr. Korošca organizirani v JRZ. dočim so ostali ob strani napredni in nac onalni ljudje, organizirani v JNS. Spričo tega je sporazum v glavnem akt dveh strank, JRZ in HSS. Slednja je bila zanj stvarno od naroda pooblaščena. Z državnega stališča je pomanjkljivost sklenjenega sporazuma, da tri opozicijske stranke, ki predstavljajo voljo večine Srbov, n'so sodelovale pri sporazumu. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bili angažirani za sporazum ne le skoraj vsi Hrvati in večina Srbov, nego tudi vsi Slovenci. Kolikega pomena b to bilo za našo notranjo in zunanjo politiko ni treba še posebej nagla-šati. Ce bi se izvedel sporazum na ta način bi bilo mogoče tudi brez posebnih težav izvesti popolno preureditev države, z rešitvijo hrvatskega vprašanja Tako smo s: predstavljali izvedbo narodnega spora-Mma vsaj mi jugoslovenski nacionalisti.« Glasilo dr. Mačka nevtralni vladi »Hrvatski dnevnik« c;tira mišljenje o koncentraciji ki ga je obrazložil g. Jovo Banianin in o katerem smo tudi mi včeraj poročali Strinja se z g Banja^mom. da dr. Mačku za volitve nI potrebna oblast. Izjavlja pa se proti nevtralni vladi, ki naj bi izvedla volitve Svoje stališče utemeljuje s tem da se hrvatski narod ne more odreči vpliva na ob'abt v času. ko banovina Hrvatska še ni popolnoma izgrajena in ko sporazum še ni v celoti izveden Volilna vlada se ne briga samo za volitve, temveč mora opravljati tudi tekoče posle Hrvati pa nimajo »prav nobenega Interesa na tem. da »S posebnim vabilom bodo pozvani tudi člani organizacije hrvatskih političnih pre-ganjancev iz Zagreba, da bodo s svojo navzočnostjo potrdili značaj težav, ki so jih preživljali hrvatski politični preganjanci.« Kritika o načrtu volilnega zakona »Politika« nadaljuje svoja kritična razmo-trivanja o projektu novega volilnega zakona V včerajšnji številki priobčuje članek, ki navaja nekatere razloge, zakaj se načrt piscu ne zdi dober. Prvič ni dobro, da se kandidature vežejo na stranke, ker je mnogo javnih delavcev, ki ne pripadajo nobeni stranki. Njim je onemogočeno, da se dado izvoliti za poslance. Drugič se z uvedbo strankarskih državnih list uvaja strankarska diktatura. Tretjič je sistem okrožnih Zimske tegobe na deželi Mladina zmrzuje - Pomanjkljivi hlevi - Peci se podirajo Litija, 18 januarja Doslej naša dolina še ni bila v pravem zimskem kožuhu Premalo smo imeli snega. Mraza pa smo imeli domala že toliko, kakor pred desetimi leti Tudi tedaj je začelo pozno zmrzovati in snežiti pa je bilo potem še za veliko noč toliko snega po dolini. da smo se lahko smučali tudi po litijskem polju Na obeh robovih Save je debela ledena skorja in naša mladina je prebila na drsal-mcah že dosti prijetnih ur Pa se je led pod negami dveh šolarjev udri. Do pasu sta zginila v Savo. a ostali prijatelji so jih brž rešili iz vode Bil je takšen mraz, da je vse sproti zmrzovalo. Preden sta dospela pobca domov, se jima je obleka vsa strdila. Kak mestni pobič bi že zdavnaj zbolel, naša mladina pa se po taki nezgodi niti ne preob-leče. Svoj čas smo čitali v listih tarnanje ljubljanskih staršev o prevelikem naporu mestne mladine. Kaj bi šele lahko povedali o podeželskih šolarjih. V litijsko šolo pohaja tudi mladina iz Velikega vrha in Šir-manskega hriba Vasi v litrskih hribih ki se vlečejo proti Štangi, so močno raztegnjene in hiše stoje na samem Kmetski fant France, ki ima sicer bliže v Štango kakoT v Litijo, pa obiskuje našo šolo, ker se mladina več nauči na večrazrednici kakor v skromni hribovski šoli. Ko se je popoldne Avtobusni momet v Prekmurju narašča Potrebna pa so boljša nadomestna vozila in izboljšanje zvez Murska Sobota, 18 januarja Poleg železniške proge Ljutomer-Murska Sobota-Hodoš oskrbujejo v Prekmurju potniški promet poštni avtobusi. Glavna prometna cesta drži iz Lendave čez Bogojino in Mursko Soboto v obmejne Rogaševce, druga pa iz Dolnje Lendave čez Črensov-ce in Mursko Soboto v Gornjo Lendavo. Murska Sobota je torej križišče treh važnih prometnih žil. Druga avtobusna proga je bila odprta šele letos v poletju Avtobusni promet se je v zadnjih letih ogromno dvignil in sorazmerno so narasli tudi dohodkih Statistika za zadnja leta kaže naslednje številke: v 1. 1934. 11.049 potnikov 157 180 din dohod. v 1. 1935. 13.182 „ 181.489 „ v 1. 1936. 14.857 „ 205 911 . v 1. 1937. 20.972 „ 272 731 M v 1. 1938. 24.813 » 316 654 , v 1, 1939, 37.301 „ 437 007 „ Največji je skok števila prevoženih oseb v zadnjem letu, ko so potniki narasli za 12.500 in so se dohodki avtobusnega prome- | ta dvignili za nad 120.000 din Poštna upra- SPOR7 Bohinj vabi! Jutri in v nedeljo bodo tamkaj smučarske tekme za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo '•B dospelih prijav, za drž. prvenstvo v klasični kombinaciji, ki jih imajo pri JZSS zbranih že veliko število, se lahko vidi, da bo v teh tekmah nastopila vsa naša elita V klasičnih disciplinah. Med prijavljenimi ftitamo številna 7 ma imena »starih kano-nov« v norveških disciplinah; pripravljeni so znani Klančniki iz Mojstrane, cela vrsta odličnih tekačev SK Bratstva s Smolejem na čelu, potem tucat ali še več odličnih Ilirijanov s Priboškom kot najjačjim in nekaterimi mladimi talenti iz Rateč, 5 zastopnikov iz mariborskih klubov itd. Zanimiva je prijava iz Sarajeva, za katerega bo letos startal tudi bivši Ilirijan Leon Knap. Prijave so sicer že zaključene, vendar pa manjkajo še vse iz Smučarskega kluba Ljubljane in gotovo še številne druge, ki bodo dospele naknadno. Ne glede na to pa se že zdaj vidi, da bo letošnja udeležba na državnem prvenstvu v klasični kombinaciji takšna, kakor že ni bila dolga leta. Ker so tudi snežne razmere več kakor dobre, se mora računati, da bo to spet enkrat prvenstvena prireditev v okolju in obsegu kakor nekoč v starih časih. Navodila za udeležence Za obisk državnega prvenstva v Bohinju opozarjamo tekmovalce in udeležence na naslednje: Start in cilj za tekme v teku bo pred hotelcm Sv. Janez ter je proga izpeljana po vsej Bohinjski dolini. Start bo točno ob 14. v soboto popoldne ter bodo tekmovalci odhajali s starta v polminutnih presledkih. Tekmovanja v teku se udeleže tudi člani nemške reprezentance, vendar oni ne morejo pridobiti naslova državnega prvaka, ki je vezano na jugoslovenske državljane. Za hrano in stanovanje tekmovalcev je preskrbljeno v hotelu Sv. Janez in v okoliških penzionih ter stane dnevna oskrba in postelja od din 25.— do 30.— Skakači bodo lahko dobili stanovanje tudi v vasi Polju, kjer je skakalnica, morajo pa si pravočasno zagotoviti sobo in hrano pri Smučarskem klubu Bohinj. Skakalna tekma se prične v nedeljo točno ob 13. Skoki bodo izvedeni skupno, in sicer najprej v tekmovanju za kombinacijo, nato pa bo tekma v samostojnih skokih. Prea tekmovanjem in pozneje spet je dana prilika gledalcem, da izrabijo dan za smučanje, tako da bodo lahko pred odhodom vlaka ob 16.15 navzočni pri razdelitvi nagrad in objavi rezultatov, ki bo pred občinskim domom v Bohinjski Bistrici. Dom je oddaljen 5 minut od kolodvora. Ponovno vabimo naše smučarje, da se udeleže tega tekmovanja za državno prvenstvo in pomagajo dvigniti tudi manife-stacijski značaj te smučarske prireditve. Državno prvenstvo v umetnem drsanju Jutri in v nedeljo na drsališču SK Ilirije izvede letos zopet SK Ilirija, in sicer jutri in v nedeljo, 20. in 21 t. m. na svojem drsališču ob Celovški cesti. Prvi del tekmovanja, predvajanje razpisanih obveznih likov, se prične jutri ob 14.30, drugi del, izvajanje prostega drsanja, ki navadno privabi največ občinstva, pa se prične v nedeljo ob 11. Razen tega bo jutri zvečer ob 20. še velika produkcija v prostem drsanju, pri kateri bodo nastopili vsi glasovi-tejši tekmovalci in tekmovalke s prvenstva. Dosedanje prijave obetajo dokaj večjo udeležbo, kakor smo je vajeni iz prejšnjih let. Ilirijanski drsalni gardi, ki bo pač tudi letos glavni udeleženec in katere člani Pal-metova, Thuma, Schellova itd. gotovo ne bodo razočarali mnogoštevilnih prijateljev umetnega drsanja, se obeta v Gerdi Gruberjevi, češkoslovaški prvakinji, sedaj članici BTK še ena odlična konkurentinja. Zagrebški AŠK je prijavil tri juniorje in dve juniorki, med njima Klarico Gomboš, ki je z uspehom debutirala v lanskem prvenstvu. HAŠK je prijavil škrtiča, kandidata za novega juniorskega prvaka in ju-niorko Brlekovo. Tudi SK Celje se na novo pojavi na ledu s člani Vlasto Serneče- vo, Presingerjem in Kraglom. — Rok za prijave še teče do jutri zvečer, tako da utegnejo dospeti še nove prijave, žrebanje vrstnega reda tekmovalcev bo opravilo voustvo prireditve jutri zvečer ob 20.30 v tajništvu SK Ilirije. Delo in načrti SK Litije Smučarska sekcija SK Litije zaradi pomanjkanja snega v naši dolini ne more začeti z delovanjem. Tudi na Javorjah, kamor smo prejšnja leta prirejali izlete, ni dovolj snega za smučarske prireditve. Zdaj že dva dni sneži in spet se nam odpirajo nove nade. Na občnem zboru SK Litije je bil razen ostalih poročil podan tudi pregled o delu naše nogometne sekcije. V preteklem letu smo odigrali 33 nogometnih tekem. Naša enaj-storica je zapustila igrišče kot zmagovita v 23 tekmah. 3 tekme so bile neodločene. Razlika v golih je bila 151:69 v našo korist. Iz navedenih številk je razvidno, da je bila naša enajstorica med najbolj marljivimi v naši banovini Naša moštva lepo napredujejo, če se nam uresniči, da dobimo večje igrališče, bodo uspehi še lepši. Naši lahkoatleti so nastopili lani pri 5 domačih in 11 tujih mitingih. V letošnjem letu bomo spopolnili table-teniško sekcijo in ji nabavili vse potrebščine, da se bodo člani lahko vsestransko udejstvovali. Za dokaz živahnega dela, ki ga je imel upravni odbor v preteklem letu, govori tajniška številka. Vseh dopisov je bilo 825. Uprava pa je imela 14 rednih, 1 izredno in 1 slavnostno sejo. Vseh prireditev pa je bilo 41. Veselični odsek je važen gospodarski činitelj, ki skrbi, da ima SK Litija na razpolago obratni fond. Veselični odsek je aranžiral tri prireditve. Za okrepitev klu-bove blagajne pripravljamo zdaj športno maškarado, ki bo v soboto 20. t. m. na Stavbah. Maškarada bo pod devizo »Olimpiada 1940«. Originalne dekoracije izdeluje naš rojak g. Luce Magolič, gledališki slikar ljubljanskega narodnega gledališča. Prepričani smo ,da bo privabila ta prireditev vse domače in tudi tuje športnike in prijatelje dobre volje. Iz čistega dohodka bomo povečali sedanje športno igrišče v švarčevi hosti, ker je sedanje neprimerno za večje prireditve. Ves prostor bomo tudi ogradili. Naš klub se lepo razvija, zdaj šteje že 200 članov, k delu pa se je priiavilo tudi precej agilne športne mladine, želimo vzgojiti krepak jugoslovenski rod. Z malim denarnim prebitkom stopa naš klub v novo, 11. delovno razdobje. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM po 50 par e» bettedo. L)in 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pn ■tojhino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plaAajo oni. ki Iščejo »lužh. Najmanjftl tntwk u enkratno objavo oglana Itin 12.—. Dopisi bi tf nltv«* w tara^uiiajo po Din t.— ca vsako bnwdu, Dtn 3.— davka Ka vsak ogla* in enkratno pristojbino Dtn &.-- ta šifro alt dajanje Oaslovov Najmanjši tnrsfk a nnkratno objavo oglasa Dtn 20--- Vsi '»stali »glasi m* EaraAunaJo po Din 1.— ra hratMln, Dtn 3.— davka Ba vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 5- za ftlfro ali dajanje naslovov. Najmanjši meaeh u enkratno objavo oglasa Din 17.—. Službo dobi Služkinjo mlado, zdravo, za pomoč pri gospodinistvu, sprejme J. Rus • Kumeh, Novi trg 1, I. n. Ljubljana. 1249-1 Treznega šoferja izvežbanega, za vožnjo ▼ inozemstvo, z nekaj kavcije, spreimem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poltovorni«, 1256 1 Zastopnik dobro uveden in poznan v Hrvatski, dravski, vrbaski in dririski banovini, z lastnim avtom, išče zastopstvo renomirane firme. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod šifro »55190«. 1240-J Služkinjo mlado, pošteno, išče mala družina. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 1267-1 Prodam Dobre smuči kompletne, s palicami in vezavo za odrasle od din 150 do 180 in sanke dobite pri izdelovalcu Fajfar-ju, Trnovska ul. 25. Prima skakalne smuči po naro-*ilu. 1248-6 Po lopato za sneg v železnino FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska 1. 1243-6 Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOl« neškodljivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—i tednih Kaienia .uo naistrastnejšr kadilce Cena velika steklenica lin 70, mala din 60 Po povzetiu razpošilja fugopatent Ljubljana, Dvorakova 8. Sprei nemo preprodajalce ' Gospodinje! Pozimi ie um.vame oken nepriietno Nabavite >' najnovejši. praktični patenti ran' brisale« za umivanje m sušenje oken Cena i navodilom din 36. Dobite ga * vseh boljših trgovinah ali direktno prt jugopacent. I.jubliana Dvorakova 8. — Telefon 42 40 Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošliemo pošt nine prosto. Sprejmemt preprodajalce. ?6-6 Kupim 2agine odpadke lelove io smrekove, suhe kupujemo vsako količino. Pogoj je, da sr Drez skor-ie. Ponudbe na Zagrebačku d'ontčku tvornicu papira, Zagreb 2. U28-7 Pohištvo Za 650 din prodam moderno, kompletno dvojno posteljo, omaro, omarico in rožno stojalo. Ržna dlina, Cesta XIX. 14. 1265-12 Lokali Večji trgovski lokal oddam v centru Ljubljane v prometni ulici. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K. I. 16«. 1252-19 EEHSnSSE Iščem dve sobi odnosno dvosobno stanovanje za zdravniške ordinacijo v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1266 21a | G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA 46 Sambo se je globoko zamislil. čez čas je dejal: »Kaj meniš, Peter, ali je kje tu blizu kaj psov?« — »Kako naj vem!« je odvrnil Peter, a v tem je že doktor zaklical iz jame: »Da, da, ondu-kajle za gričem živijo hijene! Cemu jih potrebuješ? Pomagaj mi, hitro, hitro, da se ne zadušim!« Enosob. stanovanje za dve boljši osebi odda Rovšek, Kolodvorska 35 1247-21 Razno Ideje- izume vnovčuje m plasira v tu in inozemstvu Jugopatent. — Liubljana. Dvorakova 8 37-37 □□□□□□□□□□nnnr' OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 □□□□□□□□oauaaL ? * PREMOG KOKS - DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. CDiCDiCDiOlCD Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svttlolik»lm< Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam 1. februarja. Naslov v poslovalnicah Jutra. 1250-23 Sobo oddam enemu ali dvema gospodo ma z vso oskrbo. Židovska ul. 6-1. 1264 23 Dopisi »vlgnite v otrlasnem oddellco dospele nonndhe! Ano, Agilna, Antigona, Čimprei. Bodočnost. Dobra plačnica. Dobra gospodinja, Dat'nog'ed, Dober vozač, Elektromotorji, Epo halni izum. Ekspres. Garan cija. Gostilna, Hvaležna, Izvežbana, Inteligentna, Januar, Kavcija, Kupec 100, Karlovac, Ljubezen, Ljubim otroka 20, 550 mesečno. Mlada 20 let, 3000 mesečno. Miren. Mirno in čisto, Manon, Modna trgovina. Mirna, Modern hotel. Nov prijatelj. Naloženo, Napre-dalc, Neanonimno. Natakarica, Na Goreniskem je fletno. Nujno rabim. Na stop takoj. Osamhena. Prijeten dom v centru, Primeren zaslužek. Pošteno de kle. Prilika ugodna. Par cela weekend. Po možnosti vojaščine prost, Pomlad 1940, Radio 3—4, Razgovor, Starejši. Strogo po- šten, Stalna služba. Svetla, Siiaina prilika. Samo prvovrstna moč. Sigurnost 1940, Srečno živiienie I, Točno in redno plačam. Taksi, Ugodno kupim. Ugodna pri-lika: Ugodna cena, ker rabim denar. Varno, Visoke obresti. Zanesljivo 22, Zračno in mirno. Zmožna 16, Zanesliivo dekle, 200.000, 115.000, 99, "00, 33. m/mm Lovski oes s št. 1001 ptičar sliši na ime »Boj« se, ie izgubil. Kdor ga najde naj javi na naslov: Mahnič Moste, Zaloška c. 22. 1263 27 Mizarske stroje nove in rabljene, nudim iz zaloge < Liuhliam odn za takoišnio dobavo iz to»arne Zalogo si lahko brezobvez no ogledate Specialna trgovina stroiev DOV2AN IVAN. Ljubliana. Frančii kanska 4. Tel. 45-42. 1144-29 Sokoli! Posečafte in podpI-rajte Sokolski kino v Šiški: Internacionalni nakladnl zavod ISCE v vseh mestih Dravske banovine dobro uvedene ZASTOPNIKE odnosno potnike za obisk strank (industrija, trgovina itd.). Možnost visokega zaslužka — ETERNITAS, Zagreb, Trg Kralja Tomislava broj 17 V niadnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lankc naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BEKMET a MARINKOVA Iz SREMSRIH KARLOVI,EV Friiškn gora. »■■■■■■■■mi Društvo slepih sporoča svojim članom, da je 17. t. m. umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani njegov pod- predsednik Anton Skuti Blagopokojnika ohranimo v častnem spominu. DRUŠTVO SLEPIH. f Vsem znancem in prijateljem javljam Žalostno vest, da našega prijatelja, mojega dolgoletnega igralca na klavirju, gospoda Tončka Skutla ni več. 19 Na njegov poslednji dom ga bomo spremili v petek I. 1940 ob 14. url popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice. Naj ti bo lahek večni sen! LJUBLJANA, dne 18. L 1940. TONEHUČ gostilničar pri »Panja« V neka] vrstah Hirjanski drsalci na Jesenicah Za zaključek II. zimskosportnih iger KID so preteklo nedeljo zvečer na Jesenicah nastopili drsalci SK Ilirije iz Ljubljane, ki so z izbranimi točkami odkrili jesenuki publiki vse lepote drsalnega športa. Drsaliiče SK Bratstva je bilo lepo razsvetljeno, za zabavo pa je skrbela reproducirana glasba. Za prireditev je bilo na Jesenicah ogromno zanimanja in do začetka nastopov se je zbralo na prostoru okoli 2000 gledalcev. Prva je nastopila gdč. Bogataieva, ki je lepo in sigurno izvedla svoj spored in žela mnogo priznanja. Tudi gdč. Finčeva je z vso lahkoto in sigurnostjo dovršila svoje točke. Prava senzacija večera pa so bili trije nastopi državne prvakinje gdč. Silve Pal-metove. Gledalci se niso mogli dovolj na-čuditi finesi izvajanj težkih likov, ki jih je mojstrsko obvladala. Njena najlepša točka so bile »Kresnice«, s katerimi je pokazala vse svoje velike sposobnosti. Oba državna drsalna prvaka gg. Thuma in Be-tetto sta prav tako navdušila publiko s sijajnimi izvedbami ter dala jeseniški mladini vzpodbudo za vztrajno vežbanje tega elegantnega športa. Nastop ilirijanskih gostov v drsanju je bil za jeseniško občinstvo veiik športni užitek. Upajmo, da bo mladina sledila vzorom ljubljanskih drsalnih mojstrom in nekoč tudi sama pokazala kaj podobnega. Smuk in slalom na Sv. Joštu Smučarski klub Poljana iz Kranja je preteklo nedeljo na pobočjih Sv. Jošta 'zvedel klubske tekme v smuku in slalomu. Na startu se je javilo 13 tekmovalcev za konkurenco in trije izven konkurence. Proga za smuk je bila precej težka in je zahtevala od tekmovalcev mnogo napora. Dolga je bila 2700 m z višinsko razliko 450 m. Med seniorji je zmagal Krt s časom 6:14, naslednja dva pa sta bila Eržen in Kodrič. Juniorji so tekmovali na isti progi in je prvi — Ručigaj — dosegel čas 6:49. Kot naslednja dva sta se planirala Rutar in Hlad nik. Proga za slalom je imela 130 m višinske razlike. Doseženi rezultat- so bili naslednji Med seniorji: 1. Krt 1:05. 2. Eržen 1:13 3 Kodrič 1:25. Med juniorji 1 Ručigaj 1:12. 2. Zakrajšek 1:21 3 Hladnik 1:23. Najboljši čas dneva je dosegel izven konkurence član Smučarskega kluba Celja Erik Gorjup ki je progo za slalom presmučal v času 1:04. ★ Svojo zadnjo tekmo pred povratkom domov je Ferencvaros odigral v torek v Pe-trovgradu proti tamkajšnjemu Borcu Madžari so brez težav zmagali z 8:2 (5.2). ★ V beograjskem kopališču »Krsmanovič« je bilo v torek zvečer propagandno plavalno tekmovanje, na katerem so razen ostalih nastopili tudi naši rekorderji 21žek, dr. VVilfan in Ciganovič. Dr. Wilfan je na 50 m prosto plaval 28.5, na 100 m prsno je bil najboljši Bijelič s časom 1:22.4, na 100 m prosto pa je dosegel Balla brez 2iž-kove konkurence 5:12 8. Na 100 m hrbtno sta se tolkla Jugovca Ciganovič in Marčič ln je nazadnje zmagal Ciganovič z 1:16.6. 2ižek je sam plaval na 300 m in zabeležil čas 3:55. Vmes so bile še nekatere dam-ske točke in pa majhna ekshiblcija v vaterpolu. Organizacija prireditve je bila precej ohlapna, razen tega pa je bilo tudi za vse številne gledalce premalo prostora. Kaj morajo vedeti udeleženci izleta v Tržiču GZSP opozarja tekmovalce in ostale udeležence III. izleta gorenjskih smučarjev v Tržiču v dnevih od 26. do 28. t. m. na naslednja najvažnejša navodila: Udeležba na izletu je dovoljena vsem verificiranim tekmovalcem, prav tako pa tudi neverlficiranim. Vsak tekmovalec se mora ob prihodu v Tržič brezpogojno javiti v izletni pisarni, kjer bo prejel potrebne nakaznice za prenočišče in hrano ter vsa ostala navodila. Tekmovalci, ki bodo nastopili 27. t. m., morajo biti v Tržiču ta dan ob 7 30, ostali pa 28. t. m., prav tako ob 7.30. Udeležba vseh tekmovalcev, ki bodo prispeli v Tržič v teku sobote, je pri bakladi obvezna. Zbor zanjo bo ob 18.30 pred pošto v Tržiču. Tudi funkcionarji, sodniki in ostali, ki bodo pomagali pri izvedbi izleta, se morajo po prihodu v Tržič javiti v Izletni pisarni. Glede polovične vožnje bo GZSP objavil potrebna obvestila v listih in po radiu. Za ostale udeležence velja, da se morajo zaradi stanovanj obrniti naravnost na stanovanjski odsek SK Tržiča, za dodelitev in plačilo pa se mora vsakdo predhodno zglasiti v izletni pisarni. Cene bodo v dnevih izleta maksimirane, in sicer po dinarjev 40.— za penzijo. Fotografiranje bo v izletnlh dnevih dovoljeno samo določenim osebam. Izletna pisarna bo poslovala v Mestnem domu v Tržiču od 26. do 29 t. m. vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 20. Atletski podsavez v Ljubljani. (Službeno.) Ker morajo trije vodilni funkcionarji potovati v nedeljo Zagreb zaradi konstituiranja novega vrhovnega saveza, prekli-cujem redni občni zbor podsaveza, sklican za 21 t. m. v Ljubljani. Novi termin bo objavljen sporazumno z Zagrebom. Predsednik: Cerne s. r. JASO. V nedeljo priredimo celodnevni izlet k Sv. Joštu. Odhod z vlakom ob 7.10, povratek zvečer. Izlet vodi tov. Močnik. Tečajniki posebno vabljeni! Tajnik I. LZSP. Drevi ob 20. seja v damski sobi kavarne Emone. Važno zaradi podsavezne-ga prvenstva. SK Ilirija. Smuk z Mecesnovca, ki je bil napovedan za nedeljo 21. t. m., je za enkrat neizvedljiv. SK »Svoboda« Ljubljana priredi drevi ob 19.30 uri v sobi kovinarjev v Delavski zbornici strogo obvezen članski sestanek. Posebno se vabi kompletno I. moštvo radi pomerjenja novih čevljev. Prosimo, da pridejo vsi točno in sigurno. Načelnik. Vremensko poročita 18. januarja 1940. Bateče-Planlca 870 m: —8, sneži, 30 cm pršiča na 35 podlage Planlca-Slattna (Dom HIrtje) 950 m: —7, sneži. 35 cm pr?i*a na 40 podlage Kranjska g<>ra 810 m: —9, sneži, 55 cm snega, p-šič Erjavčeva koča na V rtiču 1515 ra: —3 sneži, 40 cm prš ča na 50 podlage Oovje-Mojstrana 650 m: —7. sneži. 30 cm pršiča na 30 podlage Jesenice 584 m: —5. sneži, 25 cm pršiča na 15 podlage Bled 501 m: —5. sneži, 45 cm pršiča na 25 podlage Radovljica 470 m: —7, sneži, 37 cm pršiča na 25 podlage Pokljuka 1300 m: —9. sneži, 60 cm pršiča na 65 podlage Bohinj-Sv. Janez 530 m: —3, sneži, 50 cm pršiča na 40 podlage Bohinj-Zlatorog 533 m: —5, sneži, 60 cm pršiča na 35 podlage Bohinjska Bistrica 512 m: —7, sneži. 80 cm snega, pršič Dom na Komni 1520 m: —7. sneži, 70 cm ršiča na 110 podlage Valvasorjev dom 1180 m: —11, sneži. 40 cm pršiča na 30 podlage Dom na Krvavcu 1700 m: —3, sneži, 40 cm pršiča na 65 podlage Koča na Vel!ki planini 1558 m: —2. sneži. 35 cm pršiča na 60 podlage Polževo 620 m: —11, sneži. 21 cm snega, pršič Sodražica 550 m: —8, sneži, 15 cm pršiča na 20 podlage Kurešček 833 m: —7, 28 cm snega, prš č Mrzlica 119 m: —8., vetrovno, sneži. 20 cm pršiča na podlagi Sv. Trije kralji na Pohorju 1191 m: —11, zelo oblačno, 20 cm pršiča na 10 podlage RimsK| vrelec 530 m: —7, zelo oblačno, 24 cm pršiča na 10 podlage 17. januarja 1940 Mozlrska koča 1344 m: —6, sneži, 10 cm pršiča na 50 podlage Celjska koča 700 m: —6, sneži. 5 cm pršiča na 20 podlage Koča na Pesku 1382 m: —5, sneži, 50 cm snega, prš.č. Naše gledališče DRAMA Petek. 19. ob 15.: Kozarec vode. Dijaška predstava Cene od 14 dir navzdol. Sobota. 20.: Hudičev učenec. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Nedelja, 21. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 d n navzdol. Ob 20.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Dijaška predstava v drami. Danes ob 15 vprizori drama »Kozarec vode«, komedijo francoskega komediografa Scribea. Delo osvaja gledalca zlasti z duhovitostjo dialogov, in na zabaven način pokaže dvorne spletke za vladanja angleške kraljice Ane. Za to predstavo so cene globoko znižane, od 14 din navzdol, in je predstava namenjena v prvi vrst dijaštvu, opozarjamo pa nanjo tudi ostalo obč nstvo. Shawov »Hudičev učenec« je satira na zlagano meščansko moralo in etiko in daje gledalcu spoznanje, da je resnična etika lahko neodvisna od prepričanja ljudi in dogem če živi v močnem človeku. Pr tej predstavi opozarjamo zlasti na svojevrstne, sočne ustvaritve različnih značajev, ki nam jih podajajo vsi sodeluioči z g. Janom v naslovni vlogi na čelu. Režijo igre ima dT. Bratko Kreft. V soboto zvečer ponov drama to delo izven abonmaja, po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Drama pripravlja v režiji prof. šesta veseloigro švedske pisateljice Helge Krog: »Na prisojni strani«. Igrajo Mira Danilova, Vida Juvanova, Polonca Juvanova, Kralj, Daneš. Jan in Jerman. Prem era bo prihodnji teden. OPERA Petek. 19.: zaprto. Sobota, 20.: Gorenjski slavček. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja. 21. ob 15.: Pri be^em konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL V soboto zvečer bo gostoval v operi Josip Gostič kot Franjo v Foersterjevem »Gorenjskem slavčku«. Naša letošnja vpri-zoritev je v Zupanovi režiji in pod Neffa-tovim glasbenim vodstvom zabeležila po več letih zopet zelo lep uspeh, zato bo tem bolj zan mivo slišati v tenorski partiji še Gostiča. Ostala zasedba običajna z Ribičevo, španovo, Anžlovarjem, Zupanom, Modesrtom Sanclnom itd. Dvofakova »Rusalka« je po glasbeni invenciji in fantaziji prvo mesto v operni ki j m gre nedvomno prvo mesto v operni literaturi. Dejanje samo je sicer odmaknjeno v pravljični svet, je pa zato prepolno poezije, čustvene razgibanosti in barvitosti, kar se vse naravnost genialno re-flektira tudi iz g'asbe. Našo upr zoritev, ki pride na vrsto drugi teden pripravVata šef-rež:ser Ciril Debevec in dirigent Niko štritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 20.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranib žen). Nedelja, 21.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranib žen). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 19.: zaprto. Sobota, 20.: Via mala. Znižane cene. R D I Petek 19. Januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poiočila: 7.15: Vesele plošče. — 11: šolska ura: Po Norveškem (gdč. Julija šu-šteršič). — 12: Po naših stezicah (plošče). — 12.30: Poročila, objave. _ 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: O hranilih (ga. Zinka Muri). — 18.20: Komorni trio (plošče). _ 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: NrfKV vedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Razvoj dubrovniške književnosti - 19 ^o: Objave. —19.50: Kotiček SPD: Smučišča v Kamniških planinah. — 20: Lahka glasba radijskega orkestra. — 21.10: Senata: gdč. Horta Seifertova (klavir) n g. Srečko Koporc (predavanje). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisana šara (plošče). Beograd 18.20: Violinski koncert. — 18.50: Plošče. — 19.40: Tamiburaški ziber. — 20.40: Orkester. — 21.50: Plesi s p:cšč. — Sofija 18.10: Bolgarsika glasba, — 18.45: Lahka in plesna muzika. — 20: Zborovrfko petje: bolgarske pesmi. — 20.30: S'anf. koncert. — 21.20: Lahka glasi*:a s plošč. — 21.55: Ples. — Dunaj 15: Kcn-cert po željah. — 17.10: Klavirske skladbe. — 1915: Spevoigra. — 20.15: Dunajski skladatelji. — 22: Lahka godba in ples. Urejuje Davorin Kavljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kol uakarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Aloji Novak. — VaTv Ljubljani. eležke Naše vojno letalstvo Komandant našega vojnega letalstva ar-inijski general Milojko Jankovič ie nap:sal v »Politiki« članek o našem vojnem letalstvu, ki je postalo eden glavnih stebrov naše oborožene moči. V uvodu pravi general Muojkovič. da je letalstvo najmlajše orožje naše vojske, nato pa nadaljuje: »Vendar pa je dalo že srbsko letalstvo L 1912 prvo vojno žrtev v zgodovini vojnega letalstva v osebi narednika Mihajla Jl:ča, ki je padel pod Skadrom Izgraditev našega vojnega letalstva je bila težka in žrtvovanja polna naloga. Padali so naši najboljši letalci, med njimi podpolkovnika Jovan Jugovič in Zivorad Petrovič ter major Branko Vukosavljevič. Danes je ta borba končana in jugoslovensko vojno letalstvo lahko reče. da suvereno obvladuje jugoslovensko nebo. Po svojem številu se naše vojno letalstvo seveda ne more primerjati z vojnim: letalstvi velikih sil. To pa zopet ne pomeni, da bi postalo lahek plen močnih in večjih letalskih sil. Po svojem številčnem stanju odgovarja naše vojno letalstvo točno možnostim in silam naše države Pri tem je treba še posebej upoštevati. da predstavljajo naša vojaška letala resnično poslednjo besedo svetovne letalske tehnike. Posebna vrednost našega letalstva pa so naši letalci. Pri največji objektivnosti lahko danes mirno trdimo, da je malo tako za letalstvo sposobnih narodov. kakor smo ravno Jugosloveni To smo že tudi ponovno dokazali na raznih mednarodnih tekmah.« »Bilanca sporazuma" Splitski »Narodni list« objavlja uvodnik »Bilanca sporazuma« V članku prihaja glasilo jugoslovenskih nacionalistov za banovino Hrvatsko do sledeč.h zaključkov: »Bilanco sporazuma je danes še težko postaviti. So pa nekatera dejstva, kl so že povsem konkretna. Tako je dejstvo, da je hrvatski partner v sporazumu brezpogojno res predstavljal hrvatski narod. Pri sklepanju sporazuma nista sodelovali dve opozicijski srbski stranki, Davidov čevi d mokrati in pristaši Narodno radikalne stranke Sodelovali tudi niso jugoslovenski nacional sti, organizirani v Jugoslovenski nacionalni stranki. Od Slovencev so sodelovali pri sporazumu prijatelji dr. Korošca organizirani v JRZ. dočim so ostali ob strani napredni in nac.onalni ljudje, organizirani v JNS. Spričo tega je sporazum v glavnem akt dveh strank, JRZ in HSS Slednja je bila zanj stvarno od naroda pooblaščena. Z državnega stališča Je pomanjkljivost sklenjenega sporazuma, da tri opozicijske stranke, ki predstavljajo voljo večine Srbov, n so sodelovale pri sporazumu. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bili angažirani za sporazum ne le skoraj vsi Hrvati in večina Srbov, nego tudi vsi Slovenci. Kolikega pomena b to bilo za našo notranjo in zunanjo politiko ni treba še posebej nagla-šati. če bi se izvedel sporazum na ta način bi bilo mogoče tudi brez posebnih težav izvesti popolno preureditev države, z rešitvijo hrvatskega vprašanja Tako smo Tyr-ševih idejah. SokoPke smučarske tekme v Stražlgču. V nedeljo 21. t. m. bodo na pobočju Smar-jetne gore smučarske tekme IV. telovadna skupine župe Kranj, v katero spadajo so-kolska društva ln edinice Kranj, Stražvšče, Naklo, Šenčur, Cerklje in Predoslje. Tekmovalni red je naslednji: člani: tek posameznikov na 10 km s streljanjem; članice: sestavljena tekma v smuku, likih in tekih na 1 km; moški naraščaj: višji oddelek od 16 do 18 let: Izmenski tek trojic na 3 km, nižji oddelek od 14 do 16 let: isto kakor članice; ženski naraščaj: višji oddelek od 16 do 18 let: isto kakor članice, nižji oddelek od 14 do 16 let: 600 m teka smuka ln likov; moška deca: nad 12 let: 600 m teka, smuka ln likov, pod 12 let: 400 m teka, smuka in likov. Zbor tekmovalcev bo v Kranju pred Narodnim domom odkoder bo ob 14.45 skupen odhod v StražiSče. Start in cilj bo po večini pred šentpeterskim gradom. Te tekme so važne zlasti za naraščaj ln deco, ker so priprave za župne mladinske tekme, ki bodo februarja. Oče Gavrila Principa umrl Bosansko Grahovo, 18. jan. p. Snoči je tu umrl Peter Princip, oče Gavrila Principa. Dosegel je starost 89 let. Iz zdravstvene službe Beograd, 18 jan. p. Napredovala sta v zdravstveni službi za višja pristava v 7. poL skupini dr. Ivan Bonač pri Higienskem zavodu v Ljubljani ter dr. Avgust Korbar pri Domu narodnega zdravja v Doljni Lendavi, upokojeni pa so bili pomožni tajnik Josip Slajmer pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, arhivar Leopold Puhar pri Higienskem zavodu v Ljubljani in pomožna tajnica Alojzija Stevi v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Iz prometne službe Beograd, 18. jan. AA. Napredovali so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za višjega kontrolorja v 6. skupini Oton Cajlhofer; za višja prometnika v 7. skupini Frančišek Soč in Ivan Pokol j; za viSjega nadzornika v 7. skupini Maksimilijan Bohinc; za glavne arhivarje v 7. skupini Josip Jesih, Karel Vozelj, Alojzij Herman in Janez Simenko. — Premeščen je za višjega prometnika v 7. skupini na postajo Dolnjo Lendavo Jožef Slekovec, doslej n« postaji Varaždin, % ŠPORT Bohinj vabi! •Jutri In ▼ nedeljo bodo tamkaj smučarske tekme za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo Iz dospelih prijav, za dri. prvenstvo ▼ klasični kombinaciji, ki jih imajo pri JZSS xbranih že veliko število, se lahko vidi, da bo v teh tekmah nastopila vsa naša elita ▼ klasičnih disciplinah. Med prijavljenimi čitamo številna znana imena »starih kano-nov< v norveških disciplinah; pripravljeni so znani Klančniki iz Mojstrane, cela vrsta odličnih tekačev SK Bratstva s Smolejem na čelu, potem tucat ali še več odličnih Ilirijanov b Priboškom kot najjačjim in »ek rimi mladimi talenti iz Rateč, 5 zastopnikov iz mariborskih klubov itd. Zanimiva je prijava iz Sarajeva, za katerega bo letos startal tudi bivši Ilirijan Leon Knap. Prijave so sicer že zaključene, vendar pa manjkajo še vse lz Smučarskega kluba Ljubljane ln gotovo še številne druge, ki bodo dospele naknadno. Ne glede na to pa se že zdaj vidi, da bo letošnja udeležba na državnem prvenstvu v klasični kombinaciji takšna, kakor že ni bila dolga leta. Ker so tudi snežne razmere več kakor dobre, se mora računati, da bo to spet enkrat prvenstvena prireditev v okolju in obsegu kakor nekoč v starih časih. Navodila za udeležence Za obisk državnega prvenstva v Bohinju opozarjamo tekmovalce ln udeležence na naslednje: Start ln cilj za tekme v teku bo pred hotelom Sv. Janez ter je proga izpeljana po vsej Bohinjski dolini. Start bo točno ob 14. v soboto popoldne ter bodo tekmovalci odhajali s starta v polmlnutnih presledkih. Tekmovanja v teku se udeleže tudi člani nemške reprezentance, vendar oni ne morejo pridobiti naslova državnega prvaka, ki je vezano na jugoslovenske državljane. Za hrano in stanovanje tekmovalcev je preskrbljeno v hotelu Sv. Janez ln v okoliških penzionih ter stane dnevna oskrba ln postelja od din 25.— do 30.— Skakači bodo lahko dobili stanovanje tudi v vasi Polju, kjer je skakalnica, morajo pa si pravočasno zagotoviti sobo ln hrano pri Smučarskem klubu Bohinj. Skakalna tekma se prične v nedeljo točno ob 13. Skoki bodo Izvedeni skupno, in sicer najprej v tekmovanju za kombinacijo, nato pa bo tekma v samostojnih skokih. Pred tekmovanjem ln pozneje spet je dana prilika gledalcem, da izrabijo dan za smučanje, tako da bodo lahko pred odhodom vlaka ob 16.15 navzočnl pri razdelitvi nagrad in objavi rezultatov, ki bo pred občinskim domom v Bohinjski Bistrici. Dom je oddaljen 5 minut od kolodvora. Ponovno vabimo naše smučarje, da se udeleže tega tekmovanja za državno prvenstvo in pomagajo dvigniti tudi manife-stacijski značaj te smučarske prireditve. Državno prvenstvo v umetnem drsanju Jutri in v nedeljo na drsališču SK Ilirije Izvede letos zopet SK Ilirija, ln sicer jutri in v nedeljo, 20. In 21. t. m. na svojem drsališču ob Celovški cesti. Prvi del tekmovanja, predvajanje razpisanih obveznih likov, se prične jutri ob 14.30, drugi del, Izvajanje prostega drsanja, ki navadno privabi največ občinstva, pa se prične v nedeljo ob 11. Razen tega bo jutri zvečer ob 20. še velika produkcija v prostem drsanju, pri kateri bodo nastopili vsi glasovi-tejšl tekmovalci ln tekmovalke s prvenstva. Dosedanje prijave obetajo dokaj večjo udeležbo, kakor smo je vajeni lz prejšnjih let. Ilirijanski drsalni gardi, ki bo pač tudi letos glavni udeleženec in katere člani Pal-metova, Thuma, Schellova itd. gotovo ne bodo razočarali mnogoštevilnih prijateljev umetnega drsanja, se obeta v Gerdi Gruberjevi, češkoslovaški prvakinji, sedaj članici BTK še ena odlična konkurentinja. Zagrebški AŠK je prijavil tri juniorje in dve juniorki, med njima Klarico C-omboš, ki je z uspehom debutirala v lanskem prvenstvu. HAŠK je prijavil škrtiča, kandidata za novega juniorskega prvaka in ju-nlorko Brlekovo. Tudi SK Celje se na novo pojavi na ledu s člani Vlasto Serneče- vo, Preslngei Jeui ln Kra^lom. — Rok sa prijave še teče do Jutri zvečer, tako da utegnejo dospeti te nove prijave. Žrebanje vrstnega reda tekmovalcev bo opravilo vodstvo prireditve jutri zvečer ob 20.30 v tajništvu SK Ilirije. Delo In načrti SK Litije Smučarska sekcija SK Litije zaradi pomanjkanja snega v naši dolini ne more začeti z delovanjem. Tudi na Javorjah, kamor smo prejšnja leta prirejali izlete, nI dovolj snega za smučarske prireditve. Zdaj že dva dni sneži ln spet se nam odpirajo nove nade. Na občnem zboru SK Litije Je bil razen ostalih poročil podan tudi pregled o delu naše nogometne sekcije. V preteklem letu smo odigrali 33 nogometnih tekem. Naša enaj-storica je zapustila igrišče kot zmagovita v 23 tekmah. 3 tekme so bile neodločene. Razlika v golih je bila 151:69 v našo korist. Iz navedenih številk je razvidno, da je bila naša enajstorica med najbolj marljivimi v naši banovini Naša moštva lepo napredujejo, če se nam uresniči, da dobimo večje igrallšče, bodo uspehi še lepši. Naši lahkoatleti so nastopili lani pri 5 domačih ln 11 tujih mitingih. V letošnjem letu bomo spopolnili table-teniško sekcijo in ji nabavili vse potrebščine, da se bodo člani lahko vsestransko udejstvovall. Za dokaz živahnega dela, ki ga je imel upravni odbor v preteklem letu, govori tajniška številka. Vseh dopisov je bilo 825. Uprava pa je imela 14 rednih, 1 izredno in 1 slavnostno sejo. Vseh prireditev pa Je bilo 41. Veselični odsek je važen gospodarski činitelj, ki skrbi, da Ima SK Litija na razpolago obratni fond. Veselični odsek je aranžiral tri prireditve. Za okrepitev klu-bove blagajne pripravljamo zdaj športno maškarado, ki bo v soboto 20. t. m. na Stavbah. Maškarada bo pod devizo »Olimpiada 1940«. Originalne dekoracije Izdeluje naš rojak g. Luce Magolič, gledališki slikar ljubljanskega narodnega gledališča. Prepričani smo ,da bo privabila ta prireditev vse domače in tudi tuje športnike ln prijatelje dobre volje. Iz čistega dohodka bomo povečali sedanje športno igrišče v švarčevi hosti, ker je sedanje neprimerno za večje prireditve. Ves prostor bomo tudi ogradili. Naš klub se lepo razvija, zdaj šteje že 200 članov, k delu pa se je prijavilo tudi precej agilne športne mladine. 2elimo vzgojiti krepak jusroslovenski rod. Z malim denarnim prebitkom stopa naš klub v novo, 11. delovno razdobje. OGLAS CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ea besedo. Din S.— davka za vsak oglas ln sakralno pristojbino Din S.— za šifro aH.dajanje naslovov plavajo oni. ki iščejo ■lutb. Najmanjš* enenek ea enkratno olijavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenltve »e zaračunajo po Din t.— sa vsako besedo. Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.- sa šifro ali da lan je naslovov Najmanjši enesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vat ostali oglasi «e zaračunajo po Din 1.— ea besedo. Din 3.— davka Ba vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.- za ftlfro «11 dajanje naslovov. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 17.—. Službo dobi Služkinjo eslado, zdravo, za pomoč pri gospodinjstvu, sprejme J. Rus - Kumeli, Novi trg 1, I. n. Ljubljana. 1249-1 Treznega šoferja izvežbanega, za vožnjo v inozemstvo, z nekaj kavcije, »preimem takoj. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Pokovorni«. 1256-1 Zastopnik dobro uveden in poznan v Hrvatski, dravski, vrbaski in drinski banovini, z lastnim avtom, išče zastopstvo »enomirane firme. Ponudbe Da Publicitas, Zagreb, pod lifro »SJ190«. 1240-5 Služkinjo silado. pošteno, išče mala družina. Naslov v vseh po-alovaloicah Jutra. 1267-1 'L' Dobre smuči kompletne, » palicami in vezavo za odrasle od din 150 do 180 in sanke do-bite pri izdelovalcu Fajfar-ju, Trnovska ul. 25. Prima skakalne smuči po naročilu. 1248-6 Po lopato za sneg v železnino FR. STUPICA, Ljubijaaa, Gosposvetska 1. 1243-6 Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOt« neškodljivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih Kajenja .uo najstrastnejše kadilce Cena velika steklenica lin 70, mala din 60 Po povzetju razpošilja fugopateot Liub ljana, Dvorakova 8. Spre) niemo preprodajalce Vt' Gospodinje! Pozimi |e um.vanje oken neprijetno. Nabavite »i naj- j noveiši, praknčoi patenti ran- brisalec za umivanje m sušenje oken Cena navodilom din 36. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopaceat. Ljubliana. Dvorakova 8. — Telefon 42 40 Pri prednla-čilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošliemo pošt nme prosto. Sprejmem« preprodajalce. 36-6 Pohištvo Za 650 din prodam moderno, kompletno dvojno posteljo, omaro, omarico in rožno stoialo. Ržna dlina. Cesta XIX. 14. 1265-12 Lokali^ Večji trgovski lokal oddam v centru Ljubljane v prometni ulici. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K. 1. 16«. 1252-19 Iščem dve sobi odnosno dvosobno stanovanje za zdravniško ordinacijo v centru mesta. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1266 21a Kupim Žagine odpadke lelove in smrekove, suhe kupujemo vsako količino, Pogoi ie, da sc urez skorje. Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu papira, Zagreb 2. 1128-7 | G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA 46 Sambo se je globoko zamislil. Cez čas je dejal: »Kaj meniš, Peter, ali je kje tu blizu kaj psov?« — »Kako naj vem!« je odvrnil Peter, a v tem je že doktor zaklical iz jame: »Da, da, ondu-kajle za gričem živijo hijene! Cemu jih potrebuješ? Pomagaj mi, hitro, hitro, da se ne zadušim!« Enosob. stanovanje za dve boljši osebi odda Rovšek, Kolodvorska 35 1247-21 Ideje- izume vnovčuje in plasira t tu in mozemstvu Jugopatent. — Ljubljana, Dvorakova 8 37-37 muLomamnnnr1 OTOMANE po din 320.— nudi R. RAOOVAN tapetnik Mestni trg 13 CODPCCODCOJaDG OIOIOIOIO^ PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. OIOIOIOIO Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam 1. februaria. Naslov v po slovalnicah Jutra. 1250-23 Sobo oddam enemu ali dvema gospodo ma z vso oskrbo. Židovska ul. 6-L 1264 23 MDopisi* »vignite v osladnem oddelkn dospele oonndhef Ano, Agilna, Antigona, Čimprej, Bodočnost. Dobra plačnica. Dobra gospodinja, D:il>nogled. Dober vo zač. Elektromotorji, Epo halni izum. Ekspres. Garan ciia. Gostilna, Hvaležna, Izvežbana, Inteligentna, Januar, Kavcija, Kupec 100, Karlovac, Ljubezen. Liubim otroka 20, 550 mesečno. Mlada 20 let. 3000 mesečno. Miren, Mirno in čisto, M.inon, Modna trgovina, Mirna, Modern hotel, Nov prijateli. Naloženo, Napre-dak, Neanonimno, Natakarica, Na Goreniskem je fletno, Nujno rabim. Na stop takoi. Osamljena, Prijeten dom v centru, Primeren zaslužek. Pošteno de kle, Prilika ugodna, Par cela vveekend. Po možnosti vojaščine prost. Pomlad 1940, Radio 3—4, Razgovor, Starejši. Strogo po- šten, Stalna služba. Svetla, Silama prilika Samo prvovrstna moč. Sigurnost 1940. Srečno živiienie I, Točno in redno plačam. Taksi, Ugodno kupim. Ugodna pri-liKa. Ugodna cena. ker rabim denar. Varno. Visoke obresti. Zanesljivo 22, Zračno in mirno. Zmožna 16, Zanesljivo dekle, 200.000, 115.000, 99. '00. 33. WAvnm Lovski oes s št. 1001 ptičar sliši na ime »Boj« se, ie izgubil, kdor ga naide naj lavi na naslov M.ihmč Moste, Zaloška c. 22. 1263 27 Mizarske stroje nove in rabliene. nudim iz zaloge * Liubljam odn za takoišnio dobavo iz tovarne Zalogo si lahko brezobvei no ogledate. Specialna trgovina stroiev DOVZAN IVAN. Ljubliana, Frančii kanska 4. Tel. 45 42. 1144-29 Sokoli! Posedajte ln podpi* rajte Sokolski kino v Šiški! Internacionalni nakiadni zavod 1ŠCE v vseh mestih Dravske banovine dobro uvedene ZASTOPNIKE odnosno potnike za obisk strank (industrija, trgovina itd.). Možnost visokega zaslužka - ETERNITAS, Zagreb, Trg Kralja Tomislava broj 17 V niadnih dneti Vas Kozarček BERMET-VINA abvaruje tirtpe. — Gostilničarji ga lankc aaroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod ie BEKMET B. MARINKO V A li SREMSKIH KARLOVI,EV FruSka gora. »■■■■■■»■■BB Društvo slepih sporoča svojim članom, da je 17. t. m. umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani njegov podpredsednik Anton Skuti Blagopokojnika ohranimo v častnem spominu. DRUŠTVO SLEPIH. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato )o pustite redno kemično čistiti ali barvati w tovarni JOS. REICH Ljubljana ' Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sftdolitolnir K993& KBSS iS B M # V neka] vrstah Ifirjanski drsalci na Jesenicah Za zaključek II. zimskosportnih iger KID so preteklo nedeljo zvečer na Jesenicah nastopili drsalci SK Ilirije iz Ljubljane, ki so z izbranimi točkami odkrili jeseniški publiki vse lepote drsalnega športa. Drsališče SK firatstva je bilo lepo razsvetljeno, za zabavo pa je skrbela reproducirana glasba. Za prireditev je bilo na Jesenicah ogromno zanimanja in do začetka nastopov se je zbralo na prostoru okoli 2000 gledalcev. Prva je nastopila gdč. Bogafa/eva, ki je lepo in sigurno izvedla svoj spored in žela mnogo priznanja. Tudi gdč. Finčeva je z vso lahkoto in sigurnostjo dovršila svoje točke. Prava senzacija večera pa so bili trije nastopi državne prvakinje gdč. Silve Pal-metove. Gledalci se niso mogli dovolj na-čuditi finesi izvajanj težkih likov, ki jih je mojstrsko obvladala Njena najlepša točka so bile »Kresnice«, s katerimi je pokazala vse svoje velike sposobnosti. Oba državna drsalna prvaka gg. Thuma in Be-tetto sta prav tako navdušila publiko 8 sijajnimi izvedbami ter dala jeseniški mladini vzpodbudo za vztrajno vežbanje tega elegantnega športa. Nastop ilirijanskih gostov v drsanju je bil za jeseniško občinstvo velik športni užitek. Upajmo, da bo mladina sledila vzorom ljubljanskih drsalnih mojstrov in nekoč tudi sama pokazala kaj podobnega. Smuk In slalom na Sv. J oš tu Smučarski klub Poljana iz Kranja je preteklo nedeljo na pobočjih Sv. Jošta izvedel klubske tekme v smuku in slalomu. Na startu se je javilo 13 tekmovalcev za konkurenco in trije izven konkurence. Proga za smuk je biLa precej tek in je zahtevala od tekmovalcev mnogo «>ra. Dolga je bila 2700 m z višinsko razlike <50 m Med seniorji je zmagal Krt s časom 6:14, naslednja dva pa sta bila Eržen in Kodrič. Juniorji so tekmovali na isti progi in je prvi — Ručigaj — dosegel čas 6:49. Kot naslednja dva sta se planirala Rutar in Hlad nik. Proga za slalom je imela 130 m višinske razlike. Doseženi rezultati so bili naslednji Med seniorji: 1. Krt 1:05, 2. Eržen 1:13 3 Kodrič 1:25. Med juniorji l Ručigaj 1:12. 2. Zakrajšek 1:21 3 Hladnik 1:23. Najboljši čas dneva je dosegel izven konkurence član Smučarskega kluba Celja Erik Gorjup. ki je progo za slalom presmučal v času 1:04. ★ Svojo zadnjo tekmo pred povratkom domov je Ferencvaros odigral v torek v Pe-trovgradu proti tamkajšnjemu Borcu Madžari so brez težav zmagali z 8:2 (5:2). ★ V beograjskem kopališču »Krsmanovič« je bilo v torek zvečer propagandno plavalno tekmovanje, na katerem so razen ostalih nastopili tudi naši rekorderji 21žek, dr. VVilfan ln Ciganovič. Dr. Wilfan je na 50 m prosto plaval 28.5, na 100 m prsno je bil najboljši Bijelič s časom 1:22.4, na 100 m prosto pa je dosegel Balla brez 2iž-kove konkurence 5:12 8. Na 100 m hrbtno sta se tolkla Jugovca Ciganovič in Marčič ln je nazadnje zmagal Ciganovič z 1:16.6 2ižek je sam plaval na 300 m ln zabeležil čas 3:55. Vmes so bile še nekatere dam-ske točke in pa majhna ekshibicija v wa-terpolu. Organizacija prireditve je bila precej ohlapna, razen tega pa je bilo tudi za vse številne gledalce premalo prostora. Vsem znancem in prijateljem javljam žalostno vest, da našega prijatelja, mojega dolgoletnega igralca na klavirju, gospoda Tončka Skutla ni več. Na njegov poslednji dom ga bomo spremili v petek 19. I. 1940 ob 14. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice. Naj ti bo lahek večni sen! LJUBLJANA, dne 18. L 1940. TONE HUČ gostilničar pri »Panju« Raj morajo vedeti udeleženci izleta v Tržiču GZSP opozarja tekmovalce ln ostale udeležence III. izleta gorenjskih smučarjev v Tržiču v dnevih od 26. do 28. tm.na naslednja najvažnejša navodila: Udeležba na izletu je dovoljena vsem verificiranim tekmovalcem, prav tako pa tudi neverificlranim. Vsak tekmovalec se mora ob prihodu v Tržič brezpogojno javiti v izletni pisarni, kjer bo prejel potrebne nakaznice za prenočišče in hrano ter vsa ostala navodila. Tekmovalci, ki bodo nastopili 27. t. m., morajo biti v Tržiču ta dan ob 7 30, ostali pa 28. t. m., prav tako ob 7.30. Udeležba vseh tekmovalcev, ki bodo prispeli v Tržič v teku sobote, je pri bakladi obvezna. Zbor zanjo bo ob 18.30 pred pošto v Tržiču. Tudi funkcionarji, sodniki in ostali, ki bodo pomagali pri izvedbi izleta, se morajo po prihodu v Tržič javiti v izletni pisarni. Glede polovične vožnje bo GZSP objavil potrebna obvestila v listih ln po radiu. Za ostale udeležence velja, da se morajo zaradi stanovanj obrniti naravnost na stanovanjski odsek SK Tržiča, za dodelitev in plačilo pa se mora vsakdo predhodno zglasiti v izletni pisarni. Cene bodo v dnevih Izleta maksimirane, ln sicer po dinarjev 40.— za penzijo. Fotografiranje bo v izletnlh dnevih dovoljeno samo določenim osebam. Izletna pisarna bo poslovala v Mestnem domu v Tržiču od 26. do 29. t. m. vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 20. Atletski podsavez ▼ LJubljani. (Službeno.) Ker morajo trije vodilni funkcionarji potovati v nedeljo Zagreb zaradi konstituiranja novega vrhovnega saveza, prckll-cujcm redni občni zbor podsaveza, sklican za 21 t. m. v Ljubljani. Novi termin bo objavljen sporazumno z Zagrebom. Predsednik: Cerne s. r. JASO. V nedeljo priredimo celodnevni izlet k Sv. Joštu. Odhod z vlakom ob 7.10, povratek zvečer. Izlet vodi tov. Močnik. Tečajniki posebno vabljeni! Tajnik L LZSP. Drevi ob 20. seja v damskl sobi kavarne Emone. Važno zaradi podsavezne-ga prvenstva. SK Ilirija. Smuk z Mecesnovca, ki Je bil napovedan za nedeljo 21. t. m., je za enkrat neizvedljiv. SK »Svoboda« Ljubljana priredi drevi ob 19.30 uri v sobi kovinarjev v Delavski zbornici strogo obvezen članski sestanek. Posebno se vabi kompletno I. moštvo radi pomerjenja novih čevljev. Prosimo, da pridejo vsi točno in sigurno. Načelnik. Vremenska poročila 18. januarja 1940. Rateče-Planica 870 m: —8, sneži, 30 cm pršiča na 35 podlage Planlca-Slatlna (Dom Ilirije) 950 m: —7, sneži. 35 cm pršiča na 40 podlage Kranjska g<>ra 810 m: —9. sneži, 55 em snega. pr5ie Erjavčeva kote na Vršiču 1515 m: —8. sneži, 40 cm prš ča na 50 podlage Dovje-Mojstrana «50 ms —t, anetl, 90 cm prštča na 30 podlage __ Jesenice 684 m: —6, aneH, 25 cm prfitta na 15 podlage Bled 501 m: —5, sneži, 45 cm prftlOa na 25 podlage Radovljica 470 m: —7, sneži, 37 cm pr- šiča na 25 podlage Pokljuka 1800 m: —9. sneži, 60 cm pršiča na 65 podlage Bohlnj-Sv. Janez 580 m: —S, sneži, 50 cm pršiča na 40 podlage Bohinj-Zlatorog 530 m: —5, sneži, 60 cm pršiča na 35 podlage Bohinjska Bistrica 512 ms —7, sneži, 80 cm snega, pršič Dom na Komnl 1520 m: —7, sneži, 70 cm n-šiča na 110 podlage Valvazorjev dom 1180 m: —11, sneži. 40 cm pršiča na 30 podlage Dom na Krvavcu 1700 m: —3, sne*i, 40 cm pršiča na 65 podlage Koča na Veliki planini 1558 m: —2. sneži, 35 cm pršiča na 60 podlage Polževo 620 m: —11, sneži, 21 cm snega, pršič Sodražica 550 m: —8, sneži, 15 cm pršiča na 20 podlage Kure&ček 833 m: —7, 28 cm snega, prš č Mrzlica 119 m: —8„ vetrovno, sneži, 20 cm pršiča na podlagi Sv. Trije kralji na Pohorju 1191 m: —11, zelo oblačno, 20 cm pršiča na 10 podlage Rims"! vrelec 530 m: —7, zelo oblačno, 24 cm pršiča na 10 podlage 17. januarja 1940 Mozlrska koča 1344 m: —6, sneži, 10 cm pršiča na 50 podlage Celjska koča 700 m: —6, sneži, 5 cm pršiča na 20 podlage Koča na Pefku 1882 m: —5, sneži, 50 cm snega, prš.č. Naše gledališče DRAMA Petek, 19. ob 15.: Kozarec vode. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol. Sobota, 20.: Hudičev učenec. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Nedelja, 21. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 d n navzdoL Ob 20.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Dijaška predstava v drami. Danes ob 15 vprizori drama »Kozarec vode«, komedijo francoskega komediografa Scribea. Delo osvaja gledalca zlasti z duhovitostjo dialogov, ln na zabaven način pokaže dvorne spletke za vladanja angleške kraljice Ane. Za to predstavo so cene globoko znižane, od 14 din navzdol. In je predstava namenjena v prvi vrst; dijaštvu, opozarjamo pa nanjo tudi ostalo občinstvo. Shawov »Hudičev učenec« je satira na zlagano meščansko moralo in etiko ln daje gledalcu spoznanje, da je resnična etika lahko neodvisna od prepričanja ljudi in dogem če živi v močnem človeku. Pr tej predstavi opozarjamo zlasti na svojevrstne, sočne ustvaritve različnih značajev, ki nam jih podajajo vsi sodelujoči, z g. Janom v naslovni vlogi na čelu. Režijo igre ima dT. Bratko Kreft. V soboto zvečer ponov; drama to delo izven abonmaja, po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Drama pripravlja v režiji prof. gesta veseloigro švedske pisateljice Helge Krog: »Na prisojni strani«. Igrajo Mira Danilova, Vida Juvanova, Polonca Juvanova, Kralj. Daneš. Jan in Jerman. Prem era bo prihodnji teden. OPERA Petek. 19.: zaprto. Sobota, 20.: Gorenjski slavček. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja. 21. ob 15.: Prt belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL V soboto zvečer bo gostoval v operi Josip Gostič kot Franjo v Foersterjevem »Gorenjskem slavčku«. Naša letošnja vprl-zoritev Je v Zupanovi režiji in pod Neffa-tovim glasbenim vodstvom zabeležila po več letih zopet zelo lep uspeh, zato bo tem bolj zan mivo slišati v tenorski partiji še Gostiča. Ostala zasedba običajna z Ribičevo, španovo, Anžlovarjem, Zupanom, Modestom Sancinom itd. Dvofakova »Rusalka« je po glasbeni invenciji in fantaziji prvo mesto v operni ki J m gre nedvomno prvo mesto v operni literaturi. Dejanje samo je sicer odmaknjeno v pravljični svet, je pa zato prepolno poezije, čustvene razgibanosti in barvitosti, kar se vse naravnost genialno re-flektira tudi iz glasbe. Našo uprzoritev, ki pride na vrsto drugi teden, pripravi,jata šef-rež'ser Ciril Debevec in dirigent Niko štritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 20.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Nedelja, 21.: U1«ž. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 19.: zaprto. Sobota, 20.: Via mala. Znižane cene. D Petek 19. Januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila: 7.15: Vesele pilodče. — ll: Šolska ura: Po Norveškem (gdč. Julija Su-šteršič). — 12: Po naših stezicah (.plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: NapovedL — 13.02: Koncert rad!Je=Jkega orkestra. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: O hramilih (ga. Zinka Muri) — 18.20: Komorni trio (plošče). — 18.40: Fmnccšffna (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Razvoj dubrovniške književnosti. — 19 40: Objave. — 19.50: Kotiček SPD: Smučišča v Kamniških planinah. — 20: Lahka glasba radijskega orkestra. — 21.10: Sonata: gdč. Horta Seifertova (klavir) n g. Srečko K opore (predavanje). — 22: Napovedi, poročala. — 22.15: Pisana šara (pio-šče). Beograd 18.20: Violinski koncert — 18.50: PloSče. — 19.40: Tamfburaški ztoor. — 20.40: Orkester. — 21.50: Plesd s plošč. — Sofija 18.10: Bolgarska glasbo. — 18.45: Lahka in plesna muzika. — 20: Zborovske petje: bolgarske pesmi. — 20.30: Srnf. lcoacert — 21.20: Lahka glasba s plošč. — 21.55: Ples. — Dunaj 15: Koncert po željah. — 17.10: Klavirske skladbe. — 19.15: Spevoigra. — 20.15: Dunajski skladatelji. — 22: Lahka godba ia piesi Urejuje Davorin Kavi jen. - izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno d, d. kot uskarnarja Fran Jeran — Za inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani. &