%8tO LXVI AStnlna plafana v gotovini. \ V Ljubljani, v sofiofo, 5ne K seplemfira 1938 ofev. 220 a Sen* 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din ■ Uredništvo je v Kopitarjevi ul,b/lll SCOVENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Ll prava: Kopitarjeva ulica štev. b. Odločilni trenutki srednjeevropske krize Težki spopadi med češkoslovaško vojsko in »sudetsko legijoic na meji Chamberlain poziva obe strani, da ohranita m:r in red Prekinjena pogajanja v Godesbergu se spet nadaljujejo laškega naroda, ki je bil od Cheb, 23. septembra. KTS Načelnik češkoslo- jov. Sudetski Nemci tudi trde, da za prostovoljci trdili, da bi se Hitler trenutn Tragedija junaškega naroda, ki je bil od Svojih lastnih zaveznikov prisiljen, da privoli v okniitev svojega od zgodovinske preteklosti posvečenega ozemlja, še davno ni odigrana in zastor nad to dramo, o kateri se še ne ve. koliko bo še imela dejanj in kakšen bo njen konec, se še ni spustil, če rabimo nedavno padle besede nekega evropskega državnika. Vedeli smo, da so prijatelji svetovaclavske države, ki bi po svečano dani besedi in podpisani pogodbi morali braniti celost in nedotakljivost njene zemlje, žrtvovali svojo zvesto zaveznico, ker niso zadosti močni ali vsaj mislijo, da niso, in ker so zato mnenja, da se mora ohraniti mir za vsako ceno, četudi bi se začelo polagoma rušiti vse ali vsaj veliko tega, kar so sami v Versaillesu ustvarili. Gotovo je nanje vplival tudi mogočni moralni činitelj, to je prepričanje, da bi nova svetovna vojna, o kateri so njihovi diplomati mislili, da bi bila nujna posledica, če se za Češkoslovaško z oboroženo roko ali že samo z grožnjo zavzamejo >— bogve ali je bila to zmota ali ne — najhujša katastrofa za vse človeštvo s popolnim propadom vsega na koncu in so se zato zdrznili pred ogromno odgovornostjo, ki bi jo s tem ■vzeli nase. Tega pa nismo vedeli, kar je odkril z zelo premišljenimi in najskrbneje pretehtanimi besedami, preden je stopil v letalo na poti v Godesberg, gospod Chamberlain, da je namreč Češkoslovaška padla kot žrtev za nov načrt, ki ga Velika Britanija bržčas že delj čas-a nosi v srcu: nova Evropa, v kateri bi Nemčija bila zaveznica Anglije, Anglija pa, ki se je prav v tem trenutku zopet začela v Rimu pogajati, zopet prijateljsko povezana z Italijo, vsi skupaj pa s Francijo, ki danes prav za prav nima nobene svoje zunanje politike, ampak je pri-morana trpeti, da jo vlači za seboj Velika Britanija, kamor hoče. Zdaj je postalo jasno, zakaj se v Godesbergu razgovarjajo manj o Češkoslovaški, o kateri mislijo glavni akterji te drame, da je njena usoda že zapečatena, nego o paktu štirih, na katerem naj bi slonel bodoči mir Evrope, tako da bi se Angliji ne bilo več treba bati svojega nevarnega tekmeca v Sredozemskem morju, ki ji je ob obeh sieilskih ožinah enostavno prerezal pot v Indijo. Tako vidimo kar že stoletja opažamo na naši celini, da so v prvi vrsti anglešike koristi, ki odločajo o usodi Evrope, in da je vsaka evropska koalicija vredna le toliko in tako dolgo, dokler služi temu namenu; če ne, je hitro zamenjana, naj stane, kar hoče. In Rusija, velika matjuška Rusija, ki od nje mnogi še danes pričakujejo odrešenja sveta? Njeni najboljši možje so padli v minuli svetovni vojni na bojnih poljanah Galicije, Kavkaza, Sibirije, druge je neusmiljeno poklala revolucija, njihovi nasledniki pa očividno niso dorasli nacionalnim nalogam države, ki bi mogla obvladati ves svet, pa jo mrcvarijo ideologi marksistične socialne mistike, tako da je oslabl jena naznotraj in nesigurna nazunaj ter se bo odslej vsaka država zelo premislila, da se ji zaupa, kakor bo tudi težko kdo iskal odslej brezpogojne opore v francoski republiki Res — Češkoslovaška je morala danes s svojo državno integriteto plačati račun za ves ta kompleks evropskih političnih zmot, kombinacij in sebičnih iger, toda ena izmed tistih sil, ki je hotela popraviti svoje napake s tem, da je nasprotniku Drepustila plen, ki se njej zdi premalo pomemben, je zaigrala svoje prvo mesto v Evropi bržčas za vedno ali pa vsaj za dolgo, dolgo časa, dočim si bo češkoslovaška država pod modrimi in dalckovidnimi voditelji znala pomagati tudi v novih okoliščinah. . i,- m. — 'J* Zastor torej še ni padel, pa še tega ne vemo, ali se bo v Godesbergu posrečila zamišljena nova skladnja Evrope. Vse preveč je vmes stvarnih ovir, možnih presenečenj in psiholoških činiteljev, ki lahko najbolj točno sestavljen račun pokvarijo. Tu je zmagovalec v sedanjem položaju, ki bi utegnil zahtevati še višjo ceno za svoj pristop k tej kombinaciji, v katori gotovo želi igrati prvo vlogo, potem so tisti, ki smatrajo sedanji trenutek za najpri-pravnejši in morebiti edini in nepovrnljivi, da si tudi oni lahko odrežejo kos od češkoslovaškega telesa, in je končno ta hrabri narod sam, ki v nobeni sili, naj je bila še tako huda, ni klonil do konca. So pa tudi velike zavore v mednarodnem položaju samem, ki tvori tako zelo zapleten kompleks vprašanj, da vsaka nova kombinacija zahteva za svojo udejstvitev naravnost genialne koncepcije, ogromnega truda in izrednih diplomatičnih zmožnosti. Vprašanje Cheb, 23. septembra. KTS Načelnik češkoslovaškega generalnega štaba, je gen. Krejči, včera popoldne ukazal, da se vse razpoložljive čete iz drugih mest pošljejo v kraje, ki so naseljeni s sudetskimi Nemci. Povelje generala Krejčija pravi, da se čete razmestijo tako, da nobena vas ne bo ostala brez vojaške posadke. Že okoli 16. ure včeraj popoldne so začele, prihajati vojaške čete z oklopnimi avtomobili v glavne sudetske nemške kraje, kjer so organizacije sudetsko-nemške stranke že organizirale začasno policijo in kjer so se oddelki češkoslovaške državne policije prostovoljno umaknili. V vseh teh nemških krajih je vladalo že največje veselje. Po vseh hišah so bile izobešene zastave s kljukastim križem. V tem veselem razpoloženju pa so se nenadoma pojavili češkoslovaški oklopni avtomobili. Poročajo, da se češkoslovaške čete pomikajo proti Chebu in sicer pospešeno, ker so prejele povelje, da morajo še pred zoro zasesti Františko-tiškove Lažni in Asch. V Chebu so na vest, da se bližajo češkoslovaške čete, prebivalci zmedeno začeli snemati nemške zastave in vse cvetje in zelenje s hiš. Češkoslovaška vojska ima namen omogočiti državljanom češkoslovaške narodnosti miren umik, ako bi bilo to potrebno. Za češkoslovaškimi četami so se vrnili tudi orožniki. Z začasnim sudetskimi organizacijami, ki so prevzele policijsko funkcijo, so se razvili v nekaterih ulicah spopadi, ki so bili ponekod zelo ostri. Po dosedanjih podatkih je 16 mrtvih. Podrobnosti pa še niso znane, ker je telefonska zveza s Chebom prekinjena. Berlin, 23. septembra. Davišnji berlinski listi so polni poročil o ponovni zasedbi sudetsko-nem-ških krajev po češkoslovaški vojski. Listi poročajo, da so v mnogih krajih . j prebivalstvo. V svojih poročilih listi izčrpno komentirajo te vesti in pišejo, da bi zato utegnile nastati veleresne posledice. »Viilkiseher Beobach-ter« prinaša članek pod naslovom: »Ta kri zahteva pokoro!« S A in SS in tudi redne čete London, 23. septembra. AA. Po informacijah iz uradnega vira so danes ob 13. začeli iz Nemčije v sudetske pokrajine vdirati organizirani oborožejii oddelki sudetskih Nem-ccv, pomnoženi s člani narodno socialističnih napadalnih in zaščitnih oddelkov (S.V in SS). Ponekod se tem oddelkom pridružujejo tudi posamezni oboroženi sudetski Nemci, ki doslej še niso bili v prostovoljskih oddelkih. Č e -škoslovaška oborožena sila se napadalcem upira. Po uradnih podatkih se razvijajo tu pa tam boji, dozdaj še manjšega obsega, sudetski Ncmci pa trde, da se je njihovim prostovoljcem posrečilo zavzeti več krajev in okra- jev. Sudetski Nemci tudi trde, da za prostovoljci prodirajo tudi redne nemške čete. Godesberg, 23. septembra. c.Tudi v Godesbergu so se razširile vesti, češ da so nemške čete že vkorakale v sudetsko ozemlje, oziroma da jc prišlo že do spopadov z redno nemško vojsko. Toda te vesti so sc kasneje izkazale za netočne. Res jc samo to, da so se ponekod spopadli češkoslovaški vojaški oddelki s člani sudetske legije tostran meje. pri spopadih pa ni bilo nemških SA ali SS oddelkov. * Pač pa so angleški časnikarji proti večeru trdili, da bi se Hitler trenutno zadovoljil, če b nemške čete zasedle sudetsko ozemlje 9 km v globino. Praga, 23. septembra, c. Češkoslovaška vlada je danes raztegnila obsedno stanje še na južuo češko-nemški okraj Kaplitz. Včeraj ob 11 dopoldne je 21 tovornih avtomobilov s četami krenilo proti Karlovim Va-roni Vsa javna poslopja v Pragi straži vojska. Železniško ravnateljstvo v Hradcu Kralo-vem je odredilo ukinitev prometa na progi Jetvela—Ilornihridska in na progi Trutnov—. Libav. Najnovejša vest Chamberlain odhaja Pogajanja so se razbita Godesberg, 23. septembra, c. Zvečer poročajo, da so se angleško-ncmška pogajanja razbila. Popoldne ob 6 je sir Neuville Henderson obiskal nemškega zunanjega ministra von Ribbcntropa. Najbrž ga je obvestil, da Chamberlain namerava jutri zjutraj odpotovati v London. Kmalu po 7 pa je zapustil Chambcrlainov hotel Hitlerjev sotrudnik Schmidt, in sc preko Rena odpeljal v Hitlerjev hotel. Chambcrlainov sodelavec Strang je časnikarjem izjavil, da bo Chamberlain še nocoj obiskal Hitlerja in se poslovil od njega. Jutri zgodaj zjutraj bo Chamberlain odpotoval v Koln in takoj nadaljeval pot v London, kamor želi priti še pved 12. Splošno 'prevladuje v Godesbergn prepričanje, da so se pogajanja med Nemčijo in Anglijo s tetn razbila. Sovjetska Rusija grozi Poljski da bo odpovedala nenapadalno pogodbo Moskva, 23. septembra, b. Današnja »Moskovska Pravda« izjavlja, da po poljski zahtevi napram Češkoslovaški zahteva tudi Rusija ureditev odnosov do Poljske glede ruskih narodnih manjšin. Zaradi tega je ruski poslanik v Parizu dobil nalog, da stori potrebne korake za prijavo ruskih zahtev na Poljskem, ker se na Poljskem nahajajo znatne ruske narodne manjšine in tudi mnogo Ukrajincev. Moskva, 23. septembra, c. Danes zjutraj ob 4 je pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potem-kin poklical k sebi odpravnika poslov poljskega veleposlaništva Zenkovskega ili mu izročil noto sovjetske vlade. V tej noti sporoča sovjetska vlada, da bo sovjetska Rusija odpovedala nenapadalno pogodbo Angleži in Francozi9 če v Godesbergu ne uspe • •. [on, 23. sept. KTS »Times« prinaša v današnjem uvodniku stavek, ki je značilen za London, 23. sept. KTS »Times« prinaša v stališče vsega današnjega anglešiega tiska: »Če bi se konferenca v Godesbergn izjalovila, potem pač nihče v Veliki Britaniji in na vsem svetu ne more niti trenutek dvomiti, da, se bo britanski narod takoj in brez obotavljanja odzval vsakemu po/.ivu tistih, ki vodijo usodo Velike Britanije, ne plede na to, kakšna bo vsebina tega poziva. Velika Britanija je vajena ravnati pravilno in se ne boji nobenih preizkušenj, ki bi jih mogle prinesti sedanje razmere.« Posebno značilno je pisanje konservativnega lista »Daily Telegrapn«. List prinaša od- Erto pismo labtirista lorda Strabondgvja z za-tevo, da se mora v Veliki Britaniji uvesti obvezno vojaško službovanje. Pariz, 23. sept. KTS. Lttcien Bourgnes piše v »Petitu Parisienu« — in njegovo stališče se je zdaj. na kateri strani je več uma in energije, pa tudi tiste notranje in vseprivlačujoče moralne sile, ki edina ustvarja trajna dela in pogoje novega ter boljšega življenja med narodi. Kar so nam dozdaj pokazali evropski diplomati, ni zmožno, da bi nas napolnilo s posebno velikim upanjem v tem pogledu in Chamberlainov partner ni tak, da bi bila igra z njim lahka. Kar se tiče nas, želimo samo in smo prepričani, da Ivo bratski češkoslovaški narod pre-l>olel ta tako težki trenutek svoje zgodovine, da vstane še krepkejši in slavnejši, pa da se svet resnično in trajno pomiri na podlagi pravice, človečanske solidarnosti in resničnega, nehlinjenega bratstva, ki nam ga ni prinesla nobena izmed ideologij, ki sta begali in še begata Evropo. ^ sme smatrati kot stališče do malega vsega francoskega tiska: »V Godesbergu naj vedo, da je šla Francija na poti do sprave tako daleč, da teh meja ne more več prekoračiti. Tudi češkoslovaška jc pri svojih koncesijah prišla do skrajne meje m bi bilo nevarno zahtevati od nje še več.« »Aube« piše: »Preveč smo popustili. Mir in čast nam nalagata, da na vse nove zahteve rečemo: Ne!« Mnogi listi prinšajo dobesedno izjavo, ki jo je Daladier dal včeraj po konferenci z več člani vlade, ki nasprotujejo n jegovi politiki. Dejal je: »če bi Nemčija hotela napasti bodoče meje češkoslovaške, bomo takoj posegli vmes.« Listi prinašajo z velikimi črkami na prvih straneh vest o ponovni vojaški zasedbi sudetskih krajev, ki so jih bila oblastva izpraznila. London se pripravlja London, 23. sept. b. V uradnih krogih ne izključujejo, da bo imela konferenca v Godesbergu nepredvidene posledice. Snoči so angleške oblasti storile vse potrebne ukrepe za obrambo od napadov iz zraka. Danes je napovedana zatemnitev mesta. Snoči so pričeli deliti tudi plinske maske londonskemu prebivalstvu. Včerajšnja oddaja ra-diopostaje London je bila posvečena samo navodilom za primer napada iz zraka. Oblasti so Itidi sporočile lastnikom avtomobilov in motornih koles, naj bodo pripravljeni na rekvizicljo. Minister za narodno zdravje je že izdelal načrt za izpraznitev 34 londonskih bolnišnic, kamor bodo dali ranjence za primer letalskih napadov na London. Na francoski Maginotovi črti Rim, 23. septembra V teku današnjega dnevn so se pričele velike formacije francoskega vojaštva iz notranjosti dežele pomikati proti vzhodni meji. Macinotovn linija, kakor tudi črta ob Renu, bo v najkrajšem času tesno zasedena. s Poljsko brez kakršnegakoli prejšnjega obvestila, če poljska vlada 1. nc bo zanikala vesti, ki se širijo, da Poljska zbira svoje čete ob češkoslovaški meji, in 2. v primeru, če bi poljske čete vkorakalo na češkoslovaško ozemlje. Sovjetska vlada pravi v svoji noti, da je iz več virov izvedela da Poljska zbira svoje čete ob češkoslovaški meji. Cl. 2 nenapadalne pogodbe pravi, da pogodba več ne velja, če bi eden izmed pogodbenikov neizzvnn napadel. Varšava, 23. septembra, c .Dopoldne se je na dvoru zbrala konferenca predsednika vlade, maršala Ridza Smiglija in zunanjega ministra Recka. Predsedo'. al je predsednik republike Moscicki. Na seji so govorili o sovjetski noti. Moskva. 23. septembra, c. Popoldne je poljski odpravnik poslov že izročil odgovor poljske vlade na sovjetsko noto. Poljska pravi 1. da poljska v kil a lahko za svojo varnost stori vse. kar je treba in nima zato nikomur polagati računov; 2. poljska vlada dobro pozna besedilo pogodbo s Sovjeti, in 3. poljska vlada jc začudena nad stališčem in informacijami sovjetske vlade. Praga. 23. septembra, c. Poljski poslanik v Pragi 1'apee je danes dopoldne zopet interveniral pri češkoslovaški vladi in zahteval odgovor na poljsko noto z dne 21. septembra. V tej noti zahteva namreč poljska vlada za svojo manjšino isto postopanje in isle pravice, ki bodo priznane sudetski nemški manjšini. Francoski vojaški zastopnik v Pragi se je prijavil k češkoslovaški vojski Praga, 23. septembra, c. Dosedanji francoski vojaški odposlanec v Pragi general Faucher jo poslal svojemu ministru ostavko na službo v francoski vojski. General Faucher se jo danes prijavil v službo v češkoslovaški vojski. Runcimanovi sodelavci zapuščajo Prago London, 23. septembra. KTS. Angleško letalo, ki bo člane Riincimanovoga odposlanstva in angleške diplomatsko uradnike odpeljalo iz Prago v London, se jo proti vočoru nn ukaz. ki jo prišol po radiu, spustilo na letališču pri Niirnbergu. Nato so jo letalo vrnilo v Prago, kjer bo vkrcalo šo več angleških vodilnih uradnikov. Po vesteh iz dobro poučenih virov bodo vsi člani angleško kolonijo po navodilih iz Londona danos s posebnim vlakom zapustili Prago. Vlak odhaja iz Prago ob 10.45. London, 23. sept b. »Dailv Expre.ss« poroča iz VVasbingtona: Ameriška vlada je sklenila ukiniti vse ugodnosti v nmeriško-češkoslovaški trgovinski pogodbi za one industrije, ki so v sudetsko-nem-škem področju. V la namen je že izdelana črna lista. Chamberlainovo pismo in Hitlerjev odgovor Pogajanja, ki so že zastala, se iutri spet nadaljujejo Godesberg, 23. septembra. KTS. Britanska delegacija uradno poroča, da je Chamberlain poslal Hitlerju pismo. Sestanek, ki bi imel biti danes dopoldne, je preložen na pozneje. Po informacijah iz krogov britanske delegacije se razume samo po sebi, da bo Hitler na Chamberlainovo pismo odgovoril. Naslednji sestanek obeh delegacij je odvisen od Hitlerjevega odgovora Chamberlainu. Iz angleških krogov se sliši, da je do zastanka prišlo zaradi tega, ker je Chamberlain zahteval, da Nemčija ne bi smela izvesti nikakih vojaških ukrepov, dolder diplomatska pogajanja niso zaključena. Hitler pa vztraja na svojem načelnem stališču, to je, da morajo nemške čete v enem tednu najpozneje vkorakati v sudetsko ozemlje. Prišlo je zato do preobrata v postopku. Snoči se jc Chamberlain telefonsko pogovarjal z Londonom in baje je bilo tekom tega pogovora sklenjeno, da je Chamberlain pisal pismo Hitlerju, v katerem je zahteval pismenega odgovora in navedel svoje glavne zahteve. Dopoldne je bilo pismo dostavljeno Hitlerju, Hitlerjev odgovor pa je bil izročen Chamberlainu ob 15.35 popoldne. Ta postopek je vzbudil nekoliko pesimistično razpoloženje, posebno zaradi tega, ker si Hitler in Chamberlain dopisujeta kar čez Ren. Posebni nemški krogi pa so izjavljali, da vse diplomatske konference poznajo svoje težave in tako tudi ta konferenca ne more mimo njih. Chamberlain in njegovi spremljevalci ves dan niso zapustili svojih sob in so celo obedovali v svoiih sobih. Ves čas je bil Chamberlain v telefonski zveri z Londonom in Parizom. Kot dober znak so pa proti večeru tolmačili dejstvo, da je Chamberlain naročil v Londonu, da naj z letalom takoj dopotuje v Godesberg njegova osebna tajnica, ki bo prišla v Koln v večernih urah. To razlagajo tako, da se bodo jutri sestanki med Hitlerjem in Chamberlaiaom nadaljevali. Kaj bo zahteval Hitler po vesteh iz Rima Rim, 23. septembra, c, Nocoj se v Rimu širijo vesti, da bo Hitler v Godesbergu zahteval od Chamberlaina: 1. V enem tednu morajo nemške čete zasesti sudetsko ozemlje, vse, kjer živi 60—75% Nemcev; 2. plebiscit v drugih češkoslovaških okrajih z nemškim prebivalstvom; 3. za no ve češkoslovaške meje Nemčija ne bo prevzela nobenih jamstev; 4. v mešanih okrajih pa izmenjavo prebivalstvo, kakor svoj čas med Grki in Turki v Mali Ariji. V Londonu ne povedo, kaj Chamberlain poroča London, 23. septembra. AA. (Havas.) Finančni minister sir John Simon, ki nadomestuje Chamberlaina, je snoči sklical na sejo lorda Haliiaxa, sira Samuela Hoara, Thomasa Inskipa in Malcolma Macdonal- da ter državnega podtajnika eira Aleksandra Cado-gana. Na seji so obravnavali prvo poročilo, ki je prišlo iz Godesberga o včerajšnjem popoldanskem razgovoru med Hitlerjem in Chamberlainom. Ministri o vsebini tega poročila niso hoteli ničesar povedati. Evropa dobiva nov obraz Ziirich, 23. sept. »Ziircher Zeitung« komentira sedanji politični položaj v Evropi in prihaja do naslednjih rezultatov: »Evropa, ki je že trepetala1 ob misli na uničevalno vojno, se je oddahnila. Mir je rešen, toda za kako ceno! Cene za mir ne bodo plačali le mali narodi, ampak v prvi vrsti Francija. Z enim udarom je zgubila tri zaveznike: Češkoslovaško, Poljsko, ki gre s tretjim rajliom, kateri kaže vedno večjo silo, in sovjetsko Rusijo, ki nima več razloga, da bi se zanimala za francoske varnostne sisteme. Kakor v jeseni trepetajoče drevo v vetru zgubi ovele liste, tako zgublja Francija zveze in pogodbe Jugoslavije in Romunije tudi ne bo mogoče držati. Evropa je dobila nov obraz in Francija stoji pred diplomatičnimi razvalinami. Mirovne pogodbe iz St. Germaina se prav tako hitro razvezujejo, kakor je popustila versaillska pogodba. Nemška prevlada na vzhodu in okrepljena iniciativa osi Rim—Berlin na jugu so znak bodočega časa. Nimamo vtisa, da se bo Franciji v prihodnjem času bolje posrečilo plasirati svojega poslanika v Rimu, kakor je bil to do sedaj primer. Tla, na katerih Francija stoji v T u -n i s u , niso na noben način postala trdnejša. Toda, kar je najvažnejše, razvoj gre za tem, da se med Nemčijo in Anglijo polagoma razvije razmerje, ki bo imelo vedno bolj značaj zavezništva. S tem pa je Hitler dosegel, kar je v knjigi »Mein Kampf« postavil kot političen cilj Nemčije, namreč izolacijo Francije Nova Evrojia se bo oblikovala na račun Francije in Sovjetiji. Vsak otrok danes labko ve, da je Nemčija dobila veliko igro.« Chamberlain novi češkoslovaški vladi Praga, 23. septembra. KTS. Uradno poročajo: Predsednik britanske vlade Chamberlain je češkoslovaški vladi poslal zahtevo, da povsod, zlasti pa v krajih z mešanim prebivalstvom, pozove narod, da ohrani mir in red. To Chamberlainovo zahtevo so sporočili vsem, posebno pa Nemcem. Chamberlain zahteva, da se incidenti ne smejo dogajati, tudi v notranjščini češkoslovaške države ne, pa tudi nobene tuje intervencije ne sme biti od nikoder. Češkoslovaška je storila vse, da ne pride več do incidentov, in da ne bo nobene sovražne intervencije. Zato češkoslovaška vlada ponovno poziva vse svoje državljane, da ohranijo red in mir, sama bo pa storila vse, kar je v njenih močeh, da se sedanjim diplomatskim razgovorom med Veliko Britanijo in Nemčijo ne bodo metala polena pod noge. Češkoslovaška vlada Upa, da bodo tudi vsi ostali, ki jim velja Chamberlainov poziv, enako ravnali. Dr. Beneš vojski: Praga, 23. septembra.. AA, ,{Havas.} Predsednik republike dr. Beneš in bivši vojni minister Machnik sta izdala na vojsko proglas, ki pravi: ' >vVojaki! Ves narod se zaveda težkih skrbi za bodočnost države. Tuja propaganda izrablja te trenutke, da omaja zaupanje naroda v čini-tclje, ki imajo nalogo voditi pogajanja. V tem težkem času se vznemirjeno prebivalstvo naslanja na vojsko, ker vidi v njej rešitev naroda in države. V vsakem primeru bo vojska delala čast zaupanju naroda in bo ostala čvrsta, močna in popolnoma disciplinirana ob strani predsednika republike.« Pra<5a, 23. septembra. AA (ČTK.) Centralna zveza sindikalnih organizacij v ČSR je izdala poziv na delavstvo, da ohrarn red in mir in da naj se vsakdo vrne na svoje delo. Poziv se konča z besedami: »Naj živi vlada — za obrambo republike.« Cirila Završnik obsojena na 7 mesecev Ljubljana, 23. septembra. Popoldanska obravnava proti Cirili Završni-kovi zaradi poskušene zastrupitve moža je trajala od 17—20.30. Nato je bila objavljena sodba. Za-vršnikova je bila spoznana za krivo, da je dala svojemu možu Josipu Završniku v jed dvakrat živo srebro in s tem povzročila pri možu lahko telesno poškodlio, da je dobil krvavo drisko. Zakrivila je s tem prestopek lahke telesne poškodbe v smislu § 181 k. z. Obsojena je bila v smislu tega paragrafa na 7 mesecev navadnega zapora. V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 10. aprila t. 1. V smislu § 280 k. p. je bila oproščena za primer na Jesenicah. Branilec dr. Vladimir Knaflič je prijavil proti sodbi revizijo in priziv. Državni tožilec g. Sever se ni izjavil. Završnikova je bila drugače pusčena na svobodo, kakor je to predlagal branilec. Streli na meji pri Sv. Duhu Maribor, 23. septembra. Danes proti večeru s0 obmejni stražniki naleteli na dva moška, ki sla bila že precej obložena s te/.kijn tovorom. Ko so ju obmejni stražniki pozvali, naj obstaneta, sta začela bežati. Graničarji so oddali na oba par strelov. Med tcini je eden od moških odvrgel tovor — 21 kg saharina. Eden od moških je bil prijet, dočim se je drugemu posrečilo pobegniti. To je star znanec finančne oblasti. Imena zaradi nadaljnje preiskave oblasti še nc dajo v javnost, bomo pa o tem še obširno poročali. Belgrajske vesti Belgrad, 23. septeembra. m. Kakor je »Slovenec« že poročal, je več uglednih pristašev JNS začelo akcijo za pristopitev v JRZ. Čeprav je JNS-arsko časopisje vse te vesti zanikalo in zatrjevalo, da so kratko malo izmišljene, jih je sedaj po,trdil sam bivši minister in senator dr. Krulj, ki je obvestil JNS, da izslopa iz nje. Dr, Krulju bo sledilo še več drugih članov. Belgrad, 23. septembra, m. Gradbeni minister Stošovič je odobril licitacijo za nabavo drobnih kc.ck za državno cesto št. 2 na odseku Labore— Kranj. Belgrad, 23. septembra, m. Sestanek gospodarskega odbora Male zveze, ki bi moral biti dne 3. oktobra v Splitu, je sporazumno z Romunijo in češkoslovaško vlado odložen. Prekinjena so tudi pogajanja med Jugoslavijo iu Češkoslovaško glede našega izvoza pšenice. Praška policija proti komunistom Praga, 23. septembra. Danes popoldne je vdrla praška policija v prostore komunistične stranke. Pri preiskavi je našla mnogo obtežil-nega materiala, zlasti letakov, s katerimi so komunisti hoteli razkrojiti češkoslovaško armado. Razen tega so komunisti že nekaj dni hujsknli praško prebivalstvo in prebivalstvo drugih češkoslovaških mest k nemirom. Policija je strankine prostore zapečatila. Dr. Hodža se postavila Praga, 23. sept. AA. ČTK. Dr. Beneš je danes sprejel v poslovilno avdienco dr. llod/o in vse člane njegove bivše vlade. I)r Ilodža je v svojem nagovoru na predsednika republike izjavil mod drugim, da so bila dobro mišljena prizadevanja, da se odstranijo vsa nesoglasja v najtežjih urah. da 'se> doiscvže eivotna iikcijo, zmerom cilj bivšo vlade »Okoliščina, da s b poslavljamo od vas,« je rpkc.l c^r. Ilodža,^^nas ne odveze od odgovornosti. Zato izjavljamo, tla smo popolnoma na razpolago državi in narodu z vsemi tistimi, ki jili zastopamo.« Prezident dr Beneš se je zahvalil za tesno sodelovanje in izrazil upanje, da se bodo stvari zdaj popravile. Toda kljub temu ne smemo prenehati bdeti, ne meneč se za strankarske in osebne ozire. Ta trenutek nam je pred očmi samo interes države. Spomnim samo na to, cla sem si zmerom prizadeval, cla sodelu jem z vami z iskreno vdanostjo in v želji, da bomo služili izključno narodni skupnosti. Sicer se i>a od vas, osebno ne poslavljam. Bodite prostovoljci za nove naloge, ki nas čakajo. Madžari in Poljaki naj počaka'o Budimpešta, 23. septembra, b. Neka madžarska agencija je sporočila vest, da je Hitler nasve-toval vladama v Varšavi in Budimpešti, naj po-trpita. Tudi francoska vlada je mnenja, da se o zahtevah Poljske in Madžarske lahko razpravlja šele po ureditvi sudetsko-nemškega problema. Švica proti komunistom Bern, 23. sept. A A. (Štefani) Na včerajšnji seji zvezne skupščine je govoril član zveznega sveta za gospodarstvo Obrest, ki je odločno zavrnil vesti, ki se širijo iz marksističnih virov, češ da Švica v primeru vojne ne bi imela hrane niti za 14 dni. Obrest je v svojem govoru poudaril, da ima Švica dovolj rezervne hrane. Ko se je razprava nadaljevala, so socialisti predlagali, da naj se v kantonu Vat umakne prepoved delovanja komunistične stranke. Odgovarjal jim je sam zvezni predsednik Bnumann, ki je med drugim rekel, da po vsej politični objektivnosti ne more nihče tajiti, da bi švicarski komunisti ne delali po navodilih iz tujine in da bi zato ne bili nevarni za državo. „Samouprava4i o naši zunanji politiki Belgrad, 23. septembra, m. V zvezi s sedanjimi evropskimi zunanje - političnimi zapletljaji današnja »Samouprava« pojiatiskuje članek, ki ga je pod naslovom »Čehoslovaški slučaj je velik opomin za vse male narode in države v Evropi« objavil novoisadski »Dan«. V članku se najprej razčlenjujejo sedanji zunanjepolitični momenti, ki jih j® povzročila neureditev sudetsko-nemškega vprašanja v Češkoslovaški, nato pa razglablja o zaupanju ki so ga imeli Čehi v svo,je zaveznike. Med drugim pravi: »Čehoslovaški slučaj je velik opomin z i vse male narode in manjše države v Evropi. Toda čehoslovaški slučaj kaže še več, in sicer, kako lahko se nekaterim državam na zahodu dajejo obljube, katere pa se pozneje ne izpolnjujejo, kar dejansko zmanjšuje prestiž in moralne simpatije onega, ki je Češko pripravil da korakov, ki so jo spravili sedaj v brezizhoden položaj. Tako postopanje pa lahko spravi v propast tistega, ki se je tako nepremišljeno naslanjal, na tako lepo dane obljube iz inozemstva. Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo, da so dogodki, ki zadnja dva meseca vznemirjajo vso Evropo, znova potrdili pravilnost zunanje politike, ki jo zadnja tri leta vodi v Jugoslaviji sedanja vlada, ki ima zasluge, da se ni dala zavesti od siren-skih glasov, temveč je poslušala samo glasove iz svojih vrst. Zastopniki mednarodne zveze za turizem na Bledu Bled, 23. septembra. Danes dopoldne ob 10 se je na Bledu začela v. hotelu Toplice konferenca zastopnikov mednarodne zveze za turizem. Ob tej priliki so dopolovali na Bled predstavniki vseh evropskih držav, nekateri so prišli že včeraj zvečer, drugi pa danes zjutraj. Nastanili so se deloma v hotelu »Toplice«, deloma pa v »Park«-hotelu. Sestali so se sami strokovnjaki mednarodne zveze potniških pisarn, ki so včlanjeni "v mednarodnem centralnem združenju za turizem, v AGOTu. AGOT je izbral za letošnje konference ravno našo državo, da se ob tej priliki spozna in seznani z našimi najlepšimi in najvažnejšimi turističnimi kraji na naši zemlji. Na žalost smo ugotovili, da niso na tej konferenci prisostvovali zastopniki Nemške, Češkoslovaške in Švice, kajti naša država ima v zadnjih ietih največji pritok tujcev ravno iz Nemške in Češkoslovaške. Na konferenco tudi ni prispel generalni direktor italijanskega biroja za turizem ClT, ki je poslal na Bled le svojega zastopnika. Vsi zastopniki mednarodne zveze za turizem so zelo navdušeni in presenečeni nad lepotami naše Gorenjske, Bled ima namreč v teh dr.eh najlepšo jesensko siiko. Danes ob 10 se je pričela glavna in prva konferenca pod predsedništvom direktorja »Putnika« iz Belgrada g. Vladimirja Peršeta, Po kratkem prisrčnem pozdravu so takoj prešli na dnevni red. Dopoldanska konferenca je trajala do 1 popoldne. Nato je bilo" kosilo v »Park«-hotelu. Ob dveh pa so napravili izlet z avtobusom v Bohinj. Presenečeni so bili od krasot naših planin. Žal so se morali kmalu vrniti, ker so se popoldne ponovno sestali. Danes zvečer pa jim je zdravniška komisija priredila slavnostno večerjo. Jutri ob 8 bodo zastopniki mednarodne zveze za turizem odpotovali v Kranj in dalje v Ljubljano, kjer se bodo nekaj časa zadržali, potem se bodo pa odpeljali v Ribnico, kjer bodo kosili in odpotovali čez Delnice na Sušak. Iz Sušaka se bodo odpeljali z ladjo dubrovniške paroplovne družbe čez Crikvenico na Rab, odtod pa v Split, kjer si hočejo ogledati zanimi-i vosti tega mesta. Na Makarski pa bo drugi del zasedanja konference. Konferenca se bo tam tudi kon-< čala. Zastopmiki se bodo potem odpeljali v Dubrovnik, nato pa vsak na svoj dom. Razbojnika Kodra zaslišujejo Maribor, 23. septembr:^, Danes popoldne se je na orožniški postaji na-j daljevalo zasliševanje zloglasnega razbojnika Jožefa Kodra. Preiskavo proti njemu vodi sam poveljnik čete kapetan 1. razreda g. Darovin Mavric ob asistenci orožniškega narednika Gvidona Zorenka. Koder je zelo zakrknjen tip ter priznava le ono. kar iz njega izvlečejo. Pravi, da je bil trgovski potnik za povečanje slik. V Kalšah, kjer so usmrtili posestnika Ačka, je bil večkrat zaradi povečanja slik. V št. Vidu, kjer je bil tudi' prijet, je izvršil 23 tatvin, vlomov in razbojništev. Pravi, da je 12. maja 1937 prišel iz zapora, potem je nekaj časa delal v tovarni »Kovina« na Teznem pri Marilioru do približno 20. novembra 1937, ko mu je prišlo na ušesa, da je pri Potočnikovih v Ješencih pri Račah bil zastrupljen pes. Ko mu je baje njegova bivša punca, s katero je svoj čas tudi pobegnil, rekla, , starše usmrtiti in da je zadeva prijavljena orožnikom, se je začel skrivali po gozdovih. Do posestnika Ačka je prišel na ta način, da je srečal konjača, oziroma mesarskega pomočnika ter ga vprašal kam gre, in je ta dejal, da gre k Ačkotu v Kalše, kjer je kupil njegov gospodar vole. Ta je takoj svojemu bratu rekel, da se bo sestal s Pintaričem, ker je vedel, da je ta v Mariboru. Najprej sta bila v Zrkovcih, drugi večer pa v Kalšah. kjer sta se zmenila, da bosta kaj pokradla. Opisuje podrobnosti, kako sta se najprej tiapila žganja pri Ačkotu, kako se je vžgala luč, ker se je oirok zbudil. Pravi, da je Pintarič pretepal ženski, ki sta bili tam, da je Pintarič tudi vse preinetal in razbijal, streljala pa cla sta oba. Prvotno ni hotel priznati, da je on tisti, ki je streljal skozi okno in usmrtil posestnika Ačka. izgovarja se, cla je bil tako pijan, da se ne spominja vseh podrobnosti. Prizna, da sta imela Pintarič in 011, ko sta izvršila znani rop pri posestniku Ačku, maske na glavi V ostalem pa je potom precej točno opisoval svoj zločin. Pravi, da je nosil pri sebi bro\vning 6.35 111111, Pintarič pa dva brovninga in sicer 7.65 in 9 111111. Dejal je, da sla s Pintaričem večkrat menjala orožje. Opisuje tudi, kako sta poleg žene, ki je imela v naročju otroka, streljala v strop. Ačko je bil ubit s kalibrom 9 111111. Potem opisuje, kako je iz Ptujske gore, ki je bil usoden dan za Pintariča, pobegnil in isto noč spal v bližnjem go/du, od tam pa se naslednjega dne podal do Vrliole na Loče in gnr v hribe, kjer se je skrival po gozdovih in nikjer drugje. Pri njem so našli rel kup izrezkov iz časopisov, ki so poročali o njegovih podvigih in zločinih, ki sta jih skupno s Pintaričem izvršila. Kot znano, je bil Pintarič prijet 29. junija na Ptujski gori, dočim se je takrat Kodru posrečilo pobegniti. ^ Potem opisuje vlom pri posestniku Grajfu v Račah, o katerem je prvotno trdil, da je našel samo 12.000 din, potem je zvišal na 18.000, naposled pa se je vdal in priznal, da je dobil tam 24 komadov po 1000 din in okrog 400—500 din drobiža. Od tega zneska je dal okrog 4000 din ženi nekega šoferja v Račah, bratu Etbinu je dal 2500 din, da mu nabavi pištolo in municijo, nekemu trafikantu v Skobah je posodil 5000 din, vendar pa mu je ta 3000 din takoj vrnil. Pri sebi je imel okrog 4 do 5000 din. Precej denarja je zapravil. 800 din je dal svojemu svaku za čevlje. Nadalje pripoveduje, kako je hodil čez planino ter prispel do Sv. Jurija ob juž. žel. Pravi, da je njegov prvi vlom, ki ga je izvršil pri trgovcu Magdalencu v Račah, precsj vrgel. Na-kradel je veliko množino srajc, manufakturnega blaga in 10—15 kg sladkorja. Dobil je tudi okrog 100 din drobiža. Ta plen je deloma shranil, pa mu je bil pozneje ukraden. Drugi vlom je izvršil še isti večer pri Modriču v Ješencih, kjer je ukradel meso, mast in kruh. Tam je z lahkoto prišel v notranjost, kjer je snel le okno. Nekaj od tega plena je podaril svojim znancem. Tri vlome je izvršil v Sv. Janžu, kjer je odnesel tudi kad s 35 kg zaseke To zaseko je dal svojemu svaku Josipu Maglici. Nadalje opisuje štiri vlome v Zrkovcih, kjer je pokradel nekaj mesa. Svinjsko nogo in drugo orodje si je dal delati pri nekem kovaču na Planini. Po končanem zaslišanju so pripeljali predenj Melhiorja Pintariča. Ko sta se zagledala, je Pintarič najprej rekel: »Kar sva naredila, sva naredila! Priznaj in ne obremenjuj me po nedolžnem. Kar si storil, priznaj, kakor sem priznal tudi jaz.« Potem je Pintarič ponudil Kodru roko, pa se je mimogrede premislil ter mu je potem ni hotel dati, ker je nanj jezen. Koder mu hoče namreč naprtiti umor posestnika Ačka. Kakor rečeno, je Koder zelo zakrknjen in odgovarja, da se ne spominja točno, ali pa skušh vsak svoj zločin zmanjšati: noče pa izdati svojih sokrivcev. Pintarič mu je še vrgel v obraz- »Dn te bodo dobili, sem vedel, ali da te bodo taknj dobili, tega nisem mislil.« V soboto dopoldne bodo oba zločinca prepeljali na kraj zločina v Kalše. da se točno ugotovi, kdo je pravi morilec, in pojasni celotni zločin. Potem pa bosta oba izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. Newyork. 23. septembra. (DNB) Število smrtnih žrtev zaradi viharja in poplav ob obali znaša 310. težko ranienih jc več sto oseh. Na Long Islan-du je ostalo brez strehe nad 3000 ljudi, Kaj bo s spomenikom kralja Aleksandra L Ljubljana, 23. septembra. 1 » Za danes zvečer ob šestih Je"bil4 po" daljšem' presledku spet sklicana seja širšega odbora za postavitev spomenika viteškemu kral ju Aleksandru I-. Zedinitel ju. Seje se je udeležilo 38 članov-odbora. Malo po šestih je g. predsednik dr. Pipen-bacher začel sejo. Najprej je konstatiral sklepčnost, nato pa je pozdravil vse navzoče ter izrekel zahvalo g. županu dr. Adlešiču, ki je dal za to sejo na razpolago dvorano na magistratu^ Nato je v kratkih potezah orisal vso zg — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >t'ranz-Josef« erenčice — Umetniška skupina »Trojica«, ki jo tvorijo slikarja Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, priredi v oktobru tekočega leta na povabilo »Cvijete Zuzorič«, društva prijateljev umetnosti v Belgradu, veliko razstavo svojih del. Razstava bo v društvenem paviljonu na Malem Kalemegdanu. — Enoletni učni tečaj ca pisarniške moči pri Trgovskem učnem tavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), prične a poukom 1. oktobra Šolnina mesečno 110 din. — Vpisovanje in informarije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda. — Izlet v Trst 58 din — posebni vlak v nedeljo, 9. oktobra, v Gorico, Doberdob, Trst — dva dni z avtobusom 120 din. — Tourex Slovenija, Tuj-sko-prometna gospodarska zadruga v Ljubljani. — Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani Trgovsko društvo »Merkur« priredi, počenši z oktobrom, večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19 do 21. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8 do 14. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. — Vid vaših oči- si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stan trg 9, Ljubljana. — Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg (prostori Dopisne trgovske šole). Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda. — Dr. B. Dragaš, Pomoč novorojenčku in dojenčku (Otrok v prvem letu). Razvoj, zdravstvo, nega in vzgoja, III. prenovljena, izpopolnjena in popolnoma sodobno preurejena izdaja s 108 slikami, 224 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — KINO »SLOGA« — TELEFON 27-30 Premiera velikega tihotapskega filma Mr. MOTO (Rumena maika) V glavni vlogi Peter Lorre kot nanadkriljivi detektiv. — Odličen film poln dramatičnih dogodkov in pustolovnih zapletljajev Predstave danes ob 16 pop., 19.15 in 21.15 zv. — Licitacija za graditev nove ceste Kranj —Naklo zato ni uspela, ker se je je udeležil samo en ponudnik, ne pa, kakor smo včeraj med belgrajskimi vestmi pomotoma poročali, da se sploh ni oglasil noben ponudnik, štirje ponudniki pa se licitacije niso hoteli udeležiti. Očka, jutri čitajl — Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani bo pričetek šolskega leta 1938-39 v ponedeljek 26. t. m. Vsi učenci naj pridejo v šolo ob 9 dopoldne, tla se javijo in dobe nadaljnja navodila. — Vreme. — Jugoslavija: Pretežno jasno z oblačnosti v sredini države in v vzhodnih krajih, deloma oblačno na ostalem delu s povečanjem oblačnosti v sedini države in v vzhodnih krajih. Toplota se ni dosti spremenila. Najmanjša: Va-raždin 6, najvišja Mostar 26 stop. — Napoved za danes: Deloma oblačno vreme z jutranjo meglo po dolinah rek in kotlinah. Počasi se bo pooblačilo na južni polovici in v severnovzhodnih krajih. Topiota se ne bo dosti spremenila. — Kopališče pri Slonu je zopet odprto. — Razpisana je služba banovinskega cestarja pri okr. cestnem odboru v Ptuju, in sicer za progo od km 0.00 do km 7.535 banovinske ceste II. reda št. 260 Bori—Sv. Florijan. G. ravnatelj, jutri čitajte! — Pred malim senatom obsojena stara vlomilca. Na Apfalterjevi graščini na Križu pri Komendi so bili po noči 21. junija lani ukradeni 4 gonilni jermeni v vrednosti 2000 din. Z graščine v Črnelovi pri Dobu, ki je tudi last Antona Apfalterja, pa je nekdo odnesel 300 dinarjev vredne vajeti. Zaradi prve tatvine je bil pred malim senatom prvotno obsojen Janez Koželj iz Križa pri Komendi na tri mesece strogega zapora. Pozneje se je izkazala njegova nedolžnost in se je orožnikom posrečilo prijeti pravega tatu. Pred malim senatom sta se včeraj zaradi teh tatvin in tatvine kolesa zagovarjala Anton IVstotnik, doma iz Tuhinjske doline, in stori, že 14 krat kaznovani France Urankar, doma iz Tuhinja. Bila sta obsojena: Anton Pestotnik zaradi tatvine kolesa na 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. France Urankar pa zaradi tatvine jermenov in vajetov na dve leti in 6 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Sedlar Čebašek pa je dobil 2 meseca strogega zapora, pogojno za 3 leta, ker je od Urankarja kupil jermene. Cena nevezani knjigi 24 din. — Dejstvo, da je knjiga doživela v razmeroma kratkem času že tretjo izdajo, je že samo najboljše priporočilo. Namenjena je predvsem materam, babicam, zaščitnim sestram, sestram negovalkam, ki bodo našle v knjigi obilo naukov in navodil, kaj je prav, kako ni prav; kaj je dovoljeno in kaj ni. Matere bodo lahko same na podlagi tabel, ki so pridejane knjigi in v katere naj bi same zapisovale telesni razvoj dojenčka, kontrolirale njegov duševni razvoj na podlagi prideja-nega pregleda. Pisatelj je raz delil vso obširno tvarino na 12 poglavij, v katerih obravnava: 1. Otrokovo življenje pred rojstvom. 2. Ustroj otrokovega telesa in njegovo delovanje. 3. Telesna in duševna vzgoja. 4. Otrokova prehrana. 5. Naravna prehrana — materino mleko. 6. Umetna prehrana. 7. Nega. 8. Nalezljive bolezni dojenčka. 9. Nalezljive otroške bolezni. 10. Prva pomoč. 11. Nekaj tehničnih navodil. 12. Dnevnik matere. — Knjigo zaključuje smo-tno razpredeljen dnevnik matere za prvo in še za drugo leto malčkovega življenja. Od istega pisatelja sta izšli tudi knjigi »Otrok v predšolski dobi«, ter »Otrok v šolski dobi«, kateri tudi toplo priporočamo vsem vzgojiteljem ter staršem in učiteljem. — Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsein slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago. Gledališke Ljubljana Drama. Sobota, 24. sept.: »Veriga«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 25. sept.: »Car Fjo-dor«. Izven. Ponedeljek, 26. sept.: Zaprto. Torek, 27. sept.: »Žene na Niskavuoriju«. Premiera. Premierski abonma. Kino Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 senzacionalni velefilm VVallace Beerya »Arena krvi«. Za dodatek najnovejši Foxov zvočni tednik. Sestanki Fantovski odsek Trnovo vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo jutri v nedeljo dopoldne ob 10 v Prosvetnem domu. Dekliški krožek Ljubljana-mesto ima drevi točno ob 8 redno telovadbo v Vzajemni zavarovalnici obvezno za vse članice. Občni zbor »Družine božjega sveta« bo v petek 30. septembrp ob 20 v društveni pisarni, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Lekarne Nočno službo imajo lekarnei dr. Kmet, Tyr-ševa ce6ta 43, mr. Trnkoczy ded, Mestni trg 4, mr, Ustar, Šelenburgova ulica 7, Vsi, ki štedijo 1 Sestanek za duhovnike cerkvene asistente pri delavskih organizacijah Katoliške akcije bo v sredo 28. septembra ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani. — škof. ordinariat. 1 Tekme letečih modelov bodo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 2 popoldne na ljubljanskem letališču. Nagrade, ki jih bo dal zmagovalcem ljubljanski oblastni odbor aerokluba, so za motorne modele: 1. nagrada: brezplačna vožnja z letalom iz Ljubljane na Sušak in nazaj; 2. nagrada je lep kovinast model; 3. pa knjiga »Istorija jugoslovenskog vazduhoplovstva.« — Za jadralne modele je 1. nagrada lepo prehodno darilo; 2. brezplačna vožnja z letalom nad Ljubljano; 3. nagrada pa knjiga »Istorija jugoslovenskog vazduhoplovstva«. 1 Promenadni koncert Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani priredi danes, 24. t. m., promenadni koncert vojaške godbe v Zvezdi kot zaključek Tedna Rdečega križa. 1 Še nekaj šolske statistike. Omenili smo že v daljšem članku statistiko o vpisih na slovenske državne in zasebne gimnazije. Prav zanimiva je primerjava števila dijakov na ljubljanskih zavodih za zadnja tri leta. V letu 1936 je bilo vpisanih na ljubljanskih gimnazijah: I. drž. real. gimnazija 883, II. realna gimnazija 1480, III. realna gimnazija 888, humanistična gimnazija 1050 in ženska gimnazija na liceju 636. Leta 1937. so bili vpisani: I. realna 966, II. realna 1708, III. realna 1061, humanistična gimnazija 1081 in licej 607. Letos pa: I. realna 1451, II. realna 1106, III. realna 1538, humanistična gimnazija 1171, in ženska realna gimnazija 592. Leta 1936 je bilo na teh zavodih skupaj 4937 dijakov, letos pa 5858. Torej velik prirastek! Vsi, ki pozimi kurijo y . 1 Ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil srednje založen z raznimi morskimi in sladkovodnimi ribami. Lov na zgornjem Jadranu je bil zadnje dni slab. Na ribjem trgu je bila včeraj tuna po 32 din, velike sardine 16 do 18 din za kg, malih sardin sploh ni bilo. Zobatec je bil po 20 do 24 din. Male skuše po 22 do 24 din. Cene sladkovodnim ribam so stalne in neiz-premenjene. Žabji kraki so bili po 1 din komad. Na trgu je bilo včeraj prav mnogo gob, zlasti malih in velikih jurčkov, ki so bili po 3 do 4 din merica odnosno 8 do 9 din kg. Neka kmetica je na trg prinesla tudi lepe gobe — čebularje in še druge redkosti. Ponujala jih je prav poceni, toda gospodinje jih niso kupovale. Na trgu je sezona za češplje na vrhuncu. Včeraj so bile češplje slabše kakovosti po 2 do 4 din, boljše 5 do 6 din. Dovoz češpelj je dosegel tri vagone. 1 Telefonski kabel polagajo na Mestnem trgu. Ker se v Ljubljani vedno bolj širi telefonsko omrežje, je bilo nujno potrebno, da se napravi več kablov. Več kot 200 naročnikov je čakalo, da bi dobilo svoje telefonske številke, a poštna uprava jim ni mogla ustreči. Pred kratkim pa so položili telefonski kabel v Wolfovi ulici in proti Kazini. Zdaj so za novi kabel začeli kopati tudi že na Mestnem trgu in proti Staremu trgu. Ko bo dokončan še ta kabel, bo telefonsko omrežje precej razširjeno in bodo mogli priti do svojih telefonov vsi naročniki, ki so že tako dolgo čakali nanje. lSpet se je hudo ponesrečil delavec. Na Šmarski cesti blizu Sv. Križa zidajo neko novo hišo. Pri zidarjih je bil zaposlen tudi 1891. leta rojeni Svetek Anton iz Spodnje Hrušice 3. Komaj je danes zjutraj prišel na delo, je tako nesrečno padel s precej visokega odra, da je dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. I Posebna ortopedska šolska telovadba drž. šolske poliklinike v Ljubljani bo tudi letos v telovadnici I. drž. real. gimn. v Vegovi ulici. Telovadne ure bodo vsak torek in četrtek popoldne, ločeno za dečke in deklice. V tečaj se sprejemajo otroci osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki imajo slabo telesno držo, slabo hojo, so slabo razviti in so potrebni posebne gimnastike. Poliklinika ima v ortopedskem odseku zdravnika in učitelja telovadbe. Vpis v tečaje je na Drž. šol. polikliniki vsak dan v dopoldanskih urah, Štajerci posebno jutri -ffi 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov. 1 Esperanto v dveh mesecih. Zahtevajte ponudijo Dopisni esperantski tečaj, Ljubljana, Nunska ulica 3. j Ženska obrtna šola v Ljubljani, Vpisovanje hispitantk v tečaj za krojenje in šivanje oblek bo v ponedeljek dne 26. in v torek, dne 27. t. m. vsakokrat ob pol 11 in ob četrt na 17 v sobi številka 20, pritličje (levo). Maribor Razglas. Kot predsednik društva sem sporazumno z društvenim odborom zaradi nepričakovanih ovir preložil za dne 25. t. m. določeno nadaljevanje izrednega občnega zbora društva jug. drž. upokojencev v Mariboru na nedeljo, dne 9. oktobra 1938 ob 8 v Narodnem domu z istim sporedom: glasovanje itd. Za tajnika: v z. Kou-delka, 1. r., predsednik dr. Kronvogel, 1. r, m Mestno električno podjetje obvešča vse odjemalce toka, da bo električno omrež-jee za mesto Maribor in okoliške občine v nedeljo, 25. septembra zjutraj od 6 do 8 odklopljeno. m Poselska zveza ima na sporedu svojega sestanka v nedeljo, 25. septembra popoldne ob 4 v dvorani Zadružne gospodarske banke tudi dvo-dejanko »Pri gospodi« in enodejanko »Brez zajtrka«. Brez vstopnine. m Otvoritev I. mednarodne razstave umet-ostne fotografije bo danes predpoldne ob 11 v unionski dvorani na Aleksandrovi cesti. m Žetev smrti. V Frančiškanski ulici 21 je umrl 74 letni trgovec in hišni posestnik Leopold Vukič. Naj v miru počiva, sorodnikom naše so- Nepozabne pesmi, revije in plesi, humor in solze' šlacrer-opereta: Nelson Eddy In Eleanor Powell Kino Matica 21-24 Danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri! Predorodaja vstonnic od II do 12.301 I ROSALIE i Kavo pijejo mnogi Najboljšo karo pijejo odjemalci tvrdke JULIO MEINL Specijalna trgovina kave žaljel Pogreb blagea pokojnika bo v nedeljo popoldne ob 4 na mestno pokopališče na Pobrežju. m 30 let slovenske katoliške prosvete ▼ Kr-čevini. Leta 1908 je bilo v krčevinski šoli ustanovljeno Slovensko katoliško izobraževalno društvo, ki bo svojo 30 letnico obhajalo v nedeljo, 2. oktobra v Prosvetnem domu v Krčevini z vinsko trgatvijo in veselico, h kateri so vabljeni vsi prijatelji društva. m Otroci zažgali kopico slame. V Belgrajski ulici, na bivši Rosenbergovi drevesnici, je imel pekovski mojster Anton Feiertag kopico slame. Otroci, ki so se včeraj popoldne okoli slame igrali, so najbrž v igri slamo zažgali. H gašenju so prihiteli tudi mariborski gasilci, ki so požar hitro pogasil1. Škode je 350 dinarjev. m Pobrežje. Udeleženci narodnega tabora na Prevaljah, ki bo v nedeljo, se odpeljejo z avtom št, 2 zjutraj ob pol 6 izpred pokopališča, z avtom št, 1 pa ob pol 7 z istega mesta. Povratek preko Dobrne. Na razpolago je še nekaj sedežev po 25 din za vožnjo tja in nazaj. Prijaviti se je v Vrstov-škovi ulici 15. m Predstojništvo mestne policije ponovno poziva vse lastnike orožnih listov, ki še niso plačali predpisane banovinske takse na orožje za 1. 1938, da to store takoj, najkasneje pa do 1. oktobra, ko poteče rok za plačilo te takse. Lastnike orožnih listov, ki takse do 1. oktobra ne bodo plačali, bo predstojništvo mestne policije najstrožje kaznovalo po določilih upravno kazenskih predpisov. m Na zadnji seji košaškega občinskega sveta je župan g. Kirer demantiral vest, da bi se med Košačani pričela kaka resna akcija za priključitev nekaterih delov košaške občine mariborskemu meestu. Pobirali so ee sicer nekateri podpisi za tak odcep, vendar akcija ni resnega značaja. Na tej seji je bil dosedanji občinski odbornik prof. Gabrijel Majcen, ki je pred kratkim dal ostavko, izvoljen za častnega občana. Važen je bil sklep te seje, po katerem si košaška občina v Tomšičevem drevoredu ustanovi svojo lastno tržnico, ki bo radi oddaljenosti mestnega trga dobrodošla severnim predelom Maribora in seveda vsem Ko-šačanom. m Za ponarejene podpise "1 leto strogega za« pora. Pred mariborskimi sodniki je danes stal Jo* sip Satler, splavar v Dogošah radi prevaree. Začetkom marca se je Satler oglasil pri pobrežkem zastopniku zavarovalne družbe »Drava« ter se predstavil za tajnika društva splavarjev ter se mu ponudil, da bi proti nagradi pridobil več članov splavanskega društva za zavarovanje pri Dravi. Kmalu nato je res prinesel v pisarno »Drave« imena oseb, ki bi se hotele zavarovati. Izročili so mu 50 pristopnic, katere je nato podpisane od »zavarovancev« in predsednika društva splavarjev vrnil. Za »uslugo« je dobil 750 din nagrade. Zastopnik zavarovalnice pa je kmalu ugotovil, da je Satler vse podpise ponaredil in da društvo splavarjev že dalj časa več ne obstoji. Satler je prevaro priznal, izgovarjal pa se je, da 6e je goljufije poslužil radi bede, v kateri živi. Ker je bil že večkrat pred-kaznovan, je bil obsojen na 1 leto strogetfa zapora, 100 din ali 5 dni zapora in na izgubo častnih pravic za tri leta. m Merodajnim faktorjem pri železniški upravi. V jedilnem vozu, ki vozi e popoldanskim brzo-vlakom iz Maribora do Ljubljane, se je sloven. potniku zgodilo, da se je moral poslužiti nemščine, ker mu je uslužbenec v nemščini odvrnil, da slovenščine ne razume. Naše mnenje je, da pač ni v skladu z našo nar. častjo, če uslužbenec jedilnega voza, ki vozi po slovenskih tleh, ne razume slovenskega potnika, če v svojem materinskem jeziku govori. Ker ima naša železniška uprava brez dvoma nadzorstvo tudi nad mednarodnimi jedilnimi vozovi, bi bila njena dolžnost, da tudi to vprašnje za Slovence častno uredi Celje c Izletniški vlak Celje—Dravograd - Meža in obratno, ki odhaja iz Celja ob 4.37 min. in se vrača v Celje ob 21.47 min., bo vozil tudi v nedeljo 25. t. m. c Pevsko društvo Celjski zvon bo imelo svoj rednd letni občni zbor v četrtek 6. oktobra ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Na občnem zboru se bo tudi določil dan pevskih vaj. Člani, udeležite se občnega zbora polnoštevilno! c Nedeljski šport. Jutri, v nedeljo, bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena podzvezina nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Cel ijem. Tekma obeta biti zelo napeta in zanimiva. Oh pol 3 se bosta spoprijeli mladini obeh klubov. Vabljeni! c Kino »Union«. Danes »Ešnapurski tiger«, c Na Ložnici pri Celju je umrl v 41. letu starosti posestnik Nachberger Ivan. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob treh popoldne iz hiše žalosti na Ložnici št. 4 na okoliško pokopališče. V celjski bolnišnici je umrl 24letni dninar Križanec Alojzij iz Žihenberca pri Rogatcu. Naj v miru počivata! c Vlomilca so zasačili. V noči od srede na četrtek je neznanec vlomil v kolodvorsko restavracijo g. Zagode Štefana v Žalcu. Vlomilec je z orodjem odprl vrata, razmetaval po gostilni, medtem pa so ga domači zasačili in pregnali. Vlomilec je pustil vlomilno orodje in zbežal. Orožništvo je takoj zasledovalo vlomilca, vendar ga ni moglo dohiteti Po poizvedbah celjske policije pa se je dognalo, da je to vlomilno orodje, ki ga je rabil vlomilec, bilo ukradeno prejšnji dan pri nekem celjskem mizarju. Zaradi teh okolnosti bo vlomilec kmalu pod ključem. c Nesreči pri nalaganju drv. Na Donački pri Rogatcu je padel z vagona pri nakladanju drv 25letni drvar Čanžek Štefan in se močno poškodoval po glavi. — V Bočni pri Gor. Gradu je padel v četrtek hlod na desno nogo 29 letnemu delaven Kropušku Gregorju in mu jo zlomil pod kolenom. Zdravila se .v celjski bolnišnici, . — Gibanje cen Iz poročila Narodne banke o stanju našega gospodarstva v drugem četrtletju letošnjega leta posnemamo: V gibanju cen tekom drugega četrteletja prihaja do izraza lahno naraščanje indeksov cen. Indeks cea na debelo je narastel od 78.6 v marcu na 79.4 v juniju. Toda v primeri z lanskim letom kažejo cene občutno zvišanje. Zlasti je narastel indeks cen rastlinskih proizvodov, ki je dosegel 90.7, kar je najvišja točka v zadnjih osmih letih, vendar je do junija popustil na 88.7. Cene industrijskih produktov so le malo spremenjene, dočim so cene živilskih in rudninskih produktov malenkostno popustile. Izvozni produkti so skočili od 75.3 v aprilu na 78.2 v juniju (v juniju 1937 so bili 68.7). V istem razdobju pa so cene uvoznih produktov ostale skoraj neizpremenjcne na 70.1 (v juniju 1937 74.2). ' Splošni indeks cen na drobno zaznamuje izrazitejše spremembe nasproti indeksu cen na debelo, la je zrastel za 3.1 na 82.3 koncem junija (nasproti 73.2 v juniju 1937). To povišanje izvira predvsem iz povišanja cen predmetov prehrane. Indeks cen te grupe se je zvišal od 79.8 v marcu na 83.8 v juniju. Ostali indeksi ne kažejo bistvenih sprememb. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg S. br. 30474/35. Zaščita kmetov na Madžarskem Kakor razne druge agrarne države, je morala tudi Madžarska v času velike agrarne krize uvesti zaščito kmetov. Prve take ukrepe je Madžarska uporabila v juliju 1932, torej nekaj mesecev za našo državo. Ti ukrepi so obstojali v začasnem moratoriju, h kateremu je potem v oktobru prišlo še znižanje obrestne mere in odlog plačil. V oktobru 1933 je potem prišlo delno do definitivne ureditve za posestva z manj kot 10 orali in sicer na ta način, da je država plačala bankam kmečke dolgove, ki so presegali tridesetkratni čisti donos. Dolgove, ki so pa presegali štiridesetkrat-ni čisti donos, pa je delno prevzela država, tako da jih odplača z 2 in pol odst v reku dvajsetih let. Ta določba je bila v oktobru 1. 1935 razširjena tudi na posestva z več kot 20 orali Istočasno je bilo glede definitivne ureditve dolgov malih posestnikov, okrog 55.000 po številu z dolgovi 140 milij. pengov, ki so bili v okviru štiridesetkratne obremenitve čistega donosa, načelno odločene, da se spreminja v dolgoročne amortizacijske dolgove. Pri posestvih z več kot 10 orali in do 1000 oralov pa naj bi se podobno kot pri malih posestnikih, dolgovi, ki presegajo štirideset-kratni donos, deloma črtali, deloma pa prenesli na državo/•Veleposestva e več kot 1000 orali ne bi .bila. zaščitena, ampak jim je bilo priporočeno, da sklepajo z upniki individualne sporazume, katerih izvajanja bi držaitf jMijflftdte' .• •• t Dve leti potem so izšle k tej načelni rešitvi izvršilne odredbe. Po teh je prestala zaščita posestev z več kot 1000 orali, pri katerih je bila že v velikem delu razdolžitev medtem izvršena. Za likvidacijo dolgov posestev do 10 oralov je bil ustanovljen »Madžarski finančni sindikat«, ki naj bi v ta namen izdal za 80 milij. pengov 5 in pol odst. obligacij z letno amortizacijsko kvoto od 1 in četrt odst. Od teh naj bi jih prejeli za 24 milij. upniki kmetov namesto plačila, za 56 milij. pa bi jih bilo plasiranih pri bankah, bolniš-ških blagajnah, poštni hranilnici in drugih zavodih in bi upniki prejeli gotovino. Ker morajo kmečki dolžniki plačevati fe 4 in pol odst. za obresti in amortizacijo, mora razliko prispevati država iz lastnih sredstev, za kar je dobila poseben kredit pri Narodni banki v višini 100 milij. pengov. Obligacije pa do sedaj še niso bile izdane. Sedaj bo, kot je napovedal madžarski ministrski predsednik, izvršena razdolžitev za kategorijo posestev med 10 do 50 oralov. Takih dolžnikov je 77.000. Tudi za to razdolžitev bodo izdane obligacije. Plasiranje obligacij pa bo najbrž zvezano s kakšnimi težavami ter bo treba v ta namen angažirati državne finance in Narodno banko. Ker pa bodo znašale obresti teh obligacij 5 in pol odst., dočim se obligacije investicijskega posojila obrestujejo le s 5 odst., pričakujejo, da bodo te obligacije deloma privlačne tudi za publiko. S tem bo tudi na Madžarskem rešeno vprašanje razdolžitve kmetov, ki je državi prizadevalo mnogo težav. Trenutek za končno ureditev je srečno izbran. Letina je letos ugodna in zaradi tega se madžarski kmet nahaja v ugodnejšem položaju kot prejšnja leta, kar tudi olajšuje izvedbo likvidacije kmečkih dolgov. Žrebanje ljubljanskih » obligacij Pri XXI žrebanju obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo 15. septembra 1.1., so bile izžrebane naslednje obligacije: Po din 200.— štev.: 4 7 11 32 69 74 105 191 201 205 237 249 265 579 607 638 701 731 760 797 1805 1836 1907 1928 1938 1950 1971 2047 2072 2119 2136 2150 2209 2210 2223 2238 2257 2268 2275 2285 2290 2301 2366 2407 2446 2594 2601 2646 2648 2650 2660 2682 2726 2779 2863 2871 2907 2918 2974 3005 3034 3053 3063 3081 3108 3123 3162 3178 3226 3227 3252 3264 3300 3388 3453 3480 3502 3532 3540 3558 3560 3599 3642 3643 3729 3774 3808 3876 3879 3886 3907 3945 3949 3962 3982 3996 9056 9126 9133 9149. Po din 500.— štev.? 15041 15083 15088 15105 15116 15143 15156 15160 15170 15172 15183 15186 15196 15207 15216 15234 15441 15454 15459 15496 15509 15547 15578 15614 15628 15650 15665 15689 15690 15691 15707 15748 15752 15780 15816 15826 15879 15943 15991 15998 Po din 1000 — štev,: 24747 24764 24801 24836 24925 24953 24989 25014 25029 25059 25118 25135 25157 25161 25170 25183 25190 25193 25211 25226 25283 25284 25326 25337 25369 25375 25381 25385 25408 25413 25426 25436 25454 25492 25507 25536 25560 25574 25580 25605 25615 25635 25665 28805 28848 Po din 5000.— štev.? 28868 28874 28879 28922 28930 28935 28939 28960 28962 28988 29004 ......... Po din 10.000.-" Stev.f - •■■< - , 29487 29513 29530 29565 29579 29592 29622 29630. 29632. ,, Po din 50.000.— štev. i *........ ' 29789 29800 29817 29821 29857. Po Lslg. 100, štev.* 17 18 77 91 112 119 126 127 147 167 200 222 228 256 258 407 409 434 439 476 511 532 563 584 642. Izžrebane obligacije so plalljive dne 15. marca 1039 pri mestni blagajni v Ljubljani. * Trgovinska pogajanja t Nemčijo odložena. V začetku oktobra bi morala biti trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo zaradi ureditve vprašanja plačevanja in medsebojne blagovne trgovine. Kot kraj sestanka je bil določen Koln. Kakor pa sedaj poročajo, je ta sestanek odložen za negotov čas zaradi sedanjih evropskih političnih razmer. Švica bo kupila 2000 vagonov pšenice. Na zadnjem sestanku stalnega jugoslovansko-švicar-skega odbora je prišlo v načelu do sporazuma za dobavo 2000 vagonov pšenice Švici. Ta dobava naj bi se izvršila spomladi od marca do junija prihodnjega leta. Tudi v načelu je sklenjen sporazum v vprašanju izvoza naše koruze v Švico. Izvoz, koruze bi se izvršil na podlagi kompenzacije in sicer tako, da bi mi za koruzo dobili od Švice plemensko živino. Končno so bila na tein Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark , . , Bruselj 100 belg » , , Curih 100 frankov j > , London 1 funt . . . ■ New York 100 dolarjev ( Pariz 100 frankov , , Praga 100 kron „ , , Trst 100 lir . i , , , • i i ■ ■ » i ■ t • i i sestanku rešena vsa sporna vprašanja, ki so nastala med našo Narodno banko in Švicarsko Narodno banko v zvezi z novim načinom plačevanja, ki je v veljavi od 1. avgusta t. 1, Borza Dne 23. septembra 1938. Denar Angleški funt je ostal na ljubljanski borzi neiz-premenjen in je beležil 237.20—238.80, v Zagrebu je notiral 238 bl„ v Belgradu pa 237.20—238.80. Nemški klirinški čeki so beležili na ljubljanski borzi 13.90—14.10, na zagrebški 13.90—14.10 (14) in na belgrajski 13.90—14.10. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.10 den in v Belgradu 31 den. Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 2,682 178 din, na belgrajski pa 2,338.000 din. Promet v efektih na belgrajski borzi je znašal 2,467.000 din. p r i m o m : 2374.16—2388.76 1754.52—1768.40 741.45— 746.52 996.45—1003.52 211.45— 213,51 4367.26—4403.57 118.22— 119.65 150.93— 152.04 230.95— 234.03 Curih: Belgrad 10, Pariz 11.985, London 21.235, New York 442, Bruselj 74.475, Milan 23.25, Amsterdam 238.05, Berlin 176.15, Stockholm 109.50, Oslo 106.70, Kopenhagen 94.875, Praga 15.15, Varšava 83, Budimpešta 86.5, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9.375, Buenos-Aires 111.525. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 460—463, begluške obveznice 87—89, dalm. agrarji 87—88, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 93—95, 7% Ble-rovo posojilo 89—91, 7% posojilo Drž, hip. banke 98-99, 7% stab. posojilo 95—97, Narodna banka 7200—7300, Trboveljska 170—180. Zagreb; Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 98—99.50, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 459.50—460 (460—462), begluške obveznice 86.50—88.50, dalm. agrarji 86—87 (86), 4% sev. agrarji 58—60, 8% Blerovo posojilo 93—94 (94), 7% Blerovo posojilo 89—90 (89.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 89 den (?), 7% stab. posijilo 95 den. — Delnice: Narodna banka 7150 den, Priv. agrarna banka 215 den, Trboveljska 170 den, Tov. sladkorja Bečke-rek 600 den, Osješka livarna 870 den, Dubrovačka 300 den, Jadranska plovba 300 den. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50 den, vojna škoda promptna 456.50— 457 (456—458), za konec decembra 459 zaklj., begluške obveznice 87.50—87.75 (87.50), dalm. agrarji 86.25— 86.50 (86.25—86.50), 7% Blerovo posojilo 87.75 den (88), VA stab. posojilo 98 bi — Delnice: Narodna banka 7300 blago, Priv. agrarna banka 217—219. Driavna razredna loteriia Žrebanje I. razreda 12. oktobra 1938 Dobitki: 2,000.000--500.000'— 300.000*— 1,000.000*— 400.000'— 200.000 — itd. v skupnem znesku Din 64 milijonov in 991.000'- Cena srečkam za vsak razred: oela polovica četrtina Din 200-- Din 100-- Din 50-- Izplačevanje dobitkov takoj in brez odbitkov! Poznano solidno, strokov, in diskretno poslovanje! Glavna kolektura državne rairedne loterije A. Rein I Drug Zagreb lllca 19 - Gajava 8 Žitni trg Novi Sad. Fižol: beli, bač in srem. brez vreče 325—338. Ostalo vse neizpremenjeno. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bačka 153—155; bač. okol. Sombor in okol. Novi Sad 153—155; gornje bač. 155— 157, ostalo Prizadove cene. — Oves: bač., srem. in slavonski novi 135—137.50. — Ječmen: bač. in sremski 63—64 kg 140—1507 bač. spomladanski 67— 68 kg 180—185. — Koruza: bač. in srem. 138— 140. — Fižol: bački in banaški 337.50—342.50. — Ostalo neizpremenjeno. Promet 43 vagonov. Hmelj Žalec, 23. septembra. FTmeljarska zadruga poroča, da izredno živahno zanimanje in povpraševanje v hmeljski kupčiji traja dalje. Cene so se nadalje dvignile ter se je danes plačevalo za boljše in najboljše blago 29—30 din za kilogram, z napitnino vred pa izjemoma že tudi nekaj več; izpod 28 din za kg pa sploh skoro ni dobiti nobenega blaga več. Ker so zaloge letošnjega pridelka v prvi roki že zelo pičle, je zaključna tendenca prav živahna in čvrsta. Kakor poročajo iz drugih hmeljskih okolišev, je kupčija nekoliko bolj mirna. Spoti SK Orienl igra v Ljubljani Jutri se bo odigrala zanimiva tekma med našim ligašem in simpatičnim moštvom SK Orienta iz Sušaka. Sicer prijateljska tekma, ki bo pa vseeno v znamenju revanže, ker bo go,tovo Ljubljana skušala popraviti poraz, ki ga je doživela na Sušaku pred 14 dnevi. Moč moštva iz Sušaka potrjujejo zmage nasproti renomirani Fiumani in Hajduku. Napadalna vireta Orienta se smatra v Jugoslaviji za najbolj nevarna in to po pravici, saj so v tej napadalni petorici vsi brez izjeme nevarni strelci. Orient je velik aspirant za vstop v nacionalno ligo. Oba kluba spadata v Ljubljani v vrsto takoj za našim ligašem in se obeta tudi tu velika borba. Ljubitelji nogometne igre bodo v nedeljo gotovo prišli na svoj račun, saj bodo prisostvovali dvojnemu, t. j. prvenstvenemu in prijateljskemu srečanju. Predtekma sep rične ob 14A5- Tekme v, odbojki Nedeljske tekme v odbojki se bodo pričele na »Stadionu« točno ob pol 2 popoldne. Juniorska ■noštva bodo igrala na igrišču, ležečem ob Vodovodni cesti, seniorska pa na obeh igriščih ob Tyrševi cesti. Pismene prijave in prijavnino še lahko osebno oddaste danes popoldne na Stadionu. Na tem mestu ponovno vabimo k tekmovanju poleg lanskih tekmovalnih moštev tudi udeležen- • ce letošnjih spomladanskih stadionskih tekem. | Vsalto prijavljeno društvo naj določi po dva svoja člana. V primeru nepovoljnega, deževnega vremena se turnir he bo vršil, pač pa še preloži na prihodnjo nedeljo. Sicer pa velja razpis, objavljen v »Slovencu« pretekli torek, — SK Planina. Mars: Jadran Jutri dopoldne bosta odigrala na igrišču Ilirije zgoraj imenovana kluba prvenstveno tekmo. Obe moštvi se dobro zavedata važnosti tekme in bosta gotovo napravili vse za končno zmago. Prerokovati zmago enemu ali drugemu je težko, zato je najbolje, da gremo sami pogledat tekmo. Predigro igrajo ob 9 za prvenstvo podmladka juniorji Marsa in Korotana. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Dirkači »Hermesove« kolesarske sekcije (prvorazredni in juniorji), ki mislijo tekmovati za klubsko prvenstvo na progi Ljubljana—Turjak, naj bodo v nedeljo ob 8 na klubskem športnem prostoru, kjer bo žrebanje vrstnega reda drugega dela dirke od Pijave gorice na Turjak kakor tudi razdelitev nahrbtnih številk. SK Grafika. Proti SK Slaviii nastopi moštvo: Tomažič Felle, Martinčič, Usnik, Žagar, Gestrin, Lado, Vili, Kolarič, Potrato, Cimperman. Rezerve: Verbek Rozman. — Igra 6e ob 16 na igrišču SK Mladike. — Načelnik. Kulturni obzornik Bolgarski pesnik Dimitri Panteleev v Ljubljani Prejšnji teden se je mudil v Ljubljani moderni bolgarski pesnik Dimitri Panteleev, ki se je — kot že večkrat — napotil na Triglav, pa ga je dež iz Vrat pregnal na izlet v Italijo, po vrnitvi pa si je ogledal naše izložbe in obiskal svoje prijatelje, ki jih ima med Slovenci mnogo. Dimitri Panteleev spada namreč med velike občudovalce naših planin, pa tudi naše književnosti, iz katere je že marsi-kako lepo pesem odlično prevedel v svoj lepo-doneči bolgarski jezik. Obiskal je tudi naše uredništvo, s katerim je že znan, in ob tej priliki ga je naš urednik naprosil za kratek pomenek, ki naj bi naši javnosti pojasnil razmerje med bolgarskimi in slovenskimi kulturnimi delavci in med obema narodoma sploh, Na vprašanie, kako se je rodila njegova velika ljubezen do nas in kdaj je prvič stopil na naša tla, je gospod Panteleev v bolgarščini, katero pa je pogbsto pojasnjeval s slovenskimi izrazi, odgovoril nekako takole: »S slovenščino sem se seznanil v naši Narodni knjižnici, kjer smo brali Dom in svet in Ljubljanski zvon ter se tako dijaki seznanjali tudi z vašo književnostjo. Svetla je bila še tradicija Antona Rezenška, prvega Slovenca, ki se je ves posvetil Bolgariji in ustanavljal med nami pevska djruštva, ki 60 gojila slovansko pa tudi slovensko. pesem. Po prevratu pa so se menjavale razne ekskurzije od nas k vam in od vas k nam, tako Glasbena Matica, pisatelji, rudarji itd. Jaz pa sem se z vašo deželo seznanil kot — turist. Morda vam ni znano, da sem tajnik našega največjega planinskega društva, v katerem se zbira — zanimivo — duhovna elita bolgarskega naroda, ter sem tako prišel s tako ekskurzijo na Triglav k vam že pred desetimi leti. In doslej sem že štirikrat prišel in zdi se mi, ako se vozim iz Francije aH Italije, da ne smem mimo Ljubljane, kjer se počutim kakor doma. Lani sem prehodil Julijske Alpe in Karavanke in letos sem imel, kot je že poročal »Slovenec«, otvoritveni govor o slovenskih planinah ob priliki razstave slikarja France-liska. O slovenskih planinah sem poročal tudi v reviji »Zaveti« ter v bolgarskih turističnih listih. Ko sem se seznanil še slučajno z vašim pisateljem Bevkom v Bolgariji, sem se še bolj navezal na slovensko književnost. Ker mi pa letos ni bilo dano stopiti na vrh Triglava, sem čutil srčno potrebo, da 6e vsaj za nekaj dni oglasim pri svojih prijateljih pisateljih v Ljubljani.« Zanimalo me je, kako bolgarska kulturna javnost gleda na Slovenijo in v koliko so jim razmere pri nas znane. Gospod Panteleev pa je rekel: »Vsekakor bolgarski narod goji do Slovencev posebne simpatije, pozna pa jih v toliko, v kolikor so bile posamezne skupine pri vas in so vam hvaležne za lepe spreieme, ki 60 vsem ostali trdno v spominu in srcu. Posebnih knjig o Slovencih do-zdaj še nimamo, le posamezne prevode pesmic, ki jih je prevela pesnica Bagrjana, ki je tudi spesnila nekaj izvirnih pesmi na slovenske motive. Močno nas zbližujejo vaše planine, slike in potopisi, ki propagirajo med nami vašo zemljo. Po svojih skromnih močeh bi hotel tudi jaz rad pripomoči k temu medsebojnemu kulturnemu poznanju ter sem preložil ob Zupančičevem jubileju njegovi pesmi »Slap« in »Zemljevid« ter napisal nekaj besed o njem. Povem vam lahko, da jc takoj drugi dan prišlo več bolgarskih literatov k meni v knjižnico in me prosilo rs zbirke tega pesnika, ki da mora biti v izvirniku izredno močan in velik, fc^trebno bi bilo na vsak način, da kdo pri nas začne sistematsko predstavljati slovensko književnost, tudi prozaično, ter pisati tudi informativne članke o Sloveniji sploh. Začetek je že storjen in Slovenija ima med nami dober glas.« Kako pa sodite o slovenskem zanimanju za Bolgare? — sem stavil nato svoje vprašanje, a g. Panteleev je ves vesel izjavil: »Vesel sem, da vidim v zadnjem času pri vas tako sistematično zanimanje za na narod, kakršnega mi ne moremo pokazati. »Bolgarske novele« pri Mohorjevi, in kar dva romana pri Modri ptici; naš najboljši moderni kmečki roman Jovkova »Zanjec« ter »Rojeni smo na Balkanu«, Isajeva, o katerem pa moram priznati, da ste vi prej dobili prevod iz nemškega izvirnika (pisatelj je emigrant), kakor pa mi v bolgarščini. Jugoslovanska pa pripravlja Bevkov prevod našega najpriljubljenejšega romana »Po.d jarmom«, ki ga je napisal naš največji romantični pisatelj Vazov. Tako ste vi v nekaj letih dobili lepe prevode naših najboljših del. Pa tudi revije, kakor sem videl, posvečajo mnogo zanimanja naši književnosti, za kar smo vam hvaležni in 6e vam bomo morali slej ko prej oddolžiti.« »Jaz sam pripravljam« — je nadaljeval g. pisatelj, ko sem ga vprašal, kakšne načrte ima za najbližjo bodočnost — »že nekaj časa antologijo južnoslovanske moderne lirike, toda zdi se mi, da bom izdal samo slovensko, ki mi je najljubša in iz katere imam že več pesmi prevedenih. Tako 6em se lotil poleg Zupančiča še pesmi sledečih vaših avtorjev: Gradnika, Srečka Kosovela, Toneta in Franceta Vodnika ter Mileta Klopčiča; ostale pa bom v najkrajšem času skušal dokončati. Tako nai bi ta slovenska antologija predstavljala glavni moj pesniški napor v tem letu. Zdaj pa bom najprej poročal v naših časopisih o vašem delu za bolgarsko-slovensko kulturno zbližanje ter informiral našo iavnost o vaših prevodih in študijah. Razume se, da bom obenem poročal tudi o slovenskih novih knjigah, s katerimi 60 me obdarovale važne knjižne založbe. Pred božičem bom pa izda! še neko novo izvirno otroško knjigo, kajti ta panoga se pri nas predvsem goji in more reisnično pokazati prav lepe plodove, za katere ima tudi naše občinstvo veliko razumevanje. Svojo pesniško zbirko »Drvar«, ki jo je kritika razglasila za najboljšo mojo stvar, bom izdal v biblio-filski izdaji, tako kot Slovenci izdajate svoje lepe knjige. Pri nas se namreč s tako opremo kot pri va«, more ponašati samo mladinska knjiga. Sicer pa, če hočete videti našo knjigo, da, še več — naše rože, našo zemljo in našega človeka, pa pridite kdaj k nam: Slovenca smo med nami vedno veseli!« Veseli pa smo tudi ml takih prijateljev, kot je bolgarski pesnik Dimitri Panteleev, za katerim pošiljamo v njegovo domovino najlepše pozdrave! td. Smrt hrvaSke književnice Ivane BrliS Mažu-ranič. — 21. t. m. je v Zagrebu umrla odlična hrvaška pisateljica, članica Akademije umetnosti in 1'EN-kluba ga. Ivana Brlič-Mažuranič, hčerka pokojnega avtorja hrvatske enciklopedije Vladi-mirja Mažuraniča, vnukinja slavnega bana in pesnika »Smail age Cengifa« Ivana Mažuraniča ter tašča pred tednom odstopivšega bana dr. Ružiča. Ivana Brlič-Mažuranič je spadala med najboljše hrvatske pisatelje 6ploh, brez dvoma pa je to bila do zdaj največja hrvatska pisateljica, saj so se lani slišali celo glasovi, da jo Hrvati predlagajo za Nobelovo nagrado. Zdaj je umrla v starosti 64 let ter zaključila svoje literarno delovanje, ki ga je začela leta 1909. Napisala je najlepše hrvatsko mladinske knjige, izmed katerih spadajo »Priče iz davninet med najlepša leposlovna dela sploh, ki so prestavljena že na deset jezikov, ter so ji prinesla slavo hrvatskega Andersena. Poleg te ter lani izišle knjige >Jaša Dalmatin, podkralj Gu-džerata«, je napisala še več del, večinoma mladinskih; v zadnjem času pa je preiskovala arhiv slare hrvatske plemiške družine Brličev v Slavonskem Brodil, kamor se je priženila, ter izdala že več zvezkov arhiva in dnevnikov, s Čimer je veliko storila za hrvatsko zgodovino. Hrvatski narod žaluje za svojo največjo pisateljico ter ji obljublja ohraniti večni skomin, m^m V Tukaj ima Češkoslovaška besedo Nove aretacije v sovjetski Rusiji Člani GPU so aretirali vež uradnikov zunanjega trgovinskega komisariata, kar je v zvezi z odkritjem nove opozicijske skupine, ki [i je bil na čelu višji uradnik tega ministrstva, Kolmanowski. Na povelje Jezova so v poslednjih dneh zaprli 18 odgovornih uradnikov tega komisariata, med njimi tudi oba načelnika izvoznega oddelka Dotza in Marianczyka, kakor tudi ravnatelja urada za uvoz surovin, Gure-wicza. Razen tega so policali na odgovor tri voditelje osebnega oddelka. Alešina, Minkina in Lukomika. Obtoženi so, da so delovali skupno z bivšim, že ustreljenim komisarjem za zu- nanjo trgovino Rosenholzem, in da so tudi po njegovi smrti še nadalje delovali protirevolucio-narno po načelih desničarske opozicije. Tudi naslednika ustreljenega Rosenholza, nov?ga komisarja Čwalewa, je poklicala obtožnica na sodni od govor. Iz doslej objavljenega preiskovalnega materiala je raz.viano, da so v poslednjem času vse trgovske transakcije jako oškodovale trgovinski komi.sariat, tako da se ni mogel izvesti izvozni načrt. Preiskava, ki jo vodi sam Ježov, se vedno bolj širi in zajema še druge osebe v svoj krog. Najmartjivejši minister 0 angleškem vojnem ministru Horeu-Belislii ie znano, da je jako darovit organizator in da neumorno dela in je večno zaposlen. Manj je pa znano to, kako je priljubljen zaradi svoje dovtipnosti. Ko so morali na zadnji dramatični ministrski seji čakati nekaj minut na predsednika Chamberlaina, ki se je bil pravkar telefonično pogovarjal s Parizom, so se ministri po večini pogovarjali o novem delu, ki so jim ga naložili zadnji politični dogodki. »Gospodje,« se je oglasil Hore Belislia, Mileni se zdi, da se ne moremo pritoževati. En sam od nas je resnično dan in noč zaposlen.« Vsi so se začudeno zagledali v vojnega ministra in nihče ni vedel, koga je mislil. Hore-Belisha je nekaj trenutkov molče motril napete obraze, pa je pokazal na letalskega ministra sira Kingsleya Woo-da, rekoč: »Tale je tisti mož, ki mu ni para. Zakaj, glejte, gospodje, sleherni od nas je vsaj svojih šest ali deset ali dvanajst ur izmed štiri in dvajsetih v svoji pisarni. Sir Kingsley Wood je ndini med nami, ki je vseh svojih štiri in dvajset ir v svojem lastnem področju, a kjerkoli je, je zmeraj v zraku.« Henlein in njegova veroizpoved Vodja sudetskih Nemcev, Konrad Henlein, je objavil v svojem listu »Turner Zeitung« tole kulturno cvetko: »Še dandanašnjli so na svetu lahkoverni ljudje, ki verujejo v Sveto pismo. Zviti špekulanti trdijo, da je njegova vsebina od Boga navdihnjena. V bistvu so pa v njem ničvredne besede starih špekulantov, ki že zdavnaj spadajo v ropotarnico degeneriranih ljudi tujih plemen« Slika Leonarda da Vinci Devetnajst slik Leonarda da Vinci je izgubljenih. V zvezi s spripravami za Leonardovo razstavo v Milanu, je odbor pozval prijatelje slikarstva, da ga naj podpirajo pri iskanju izgubljenih slik Iz Corbette (pri Mantovi) je prišlo sporočilo, da je ondi I.eonardova slika iz leta 14.98, in sicer portret Cecilije Gallerani, ki je last družine Frisiani v Corbetti. Bogoslovni Stadij v Nemčiji Kakor poroča urad za cerkveno statistiko v Kolnu, se ie število katoliških bogoslovcev v Nemčiji v letih 1932—1935 takole razvijalo: Leta 1932 je bilo 8464 bogoslovcev; 1. 1933 jih je bilo 5116; leta 1934. — 5501 in leta 1935 — 5788. Na duhovskih učiliščih in katoliških fakultetah je delovalo 336 profesorjev. Od 26.000 abiturientov, ki so o veliki noči 1938 dokončali .. gimnazijo, bo le 1000 (katoliških in protestan-• tovskih) dijakov študiralo bogoslovje. Kardinal Kakowski o židovskem vprašanju Varšavski kardinal nadškof, msgr. Aleksander Kakovvski, je nedavno izdal pastirsko pismo, kjer se zlasti izjavlja zoper moderni zmotni nauk o rasizmu. Pravi kristjani da ne poznajo pojmov »ari-jec« in »ne-arijec«. Doslej se ni hotel javno Izraziti o židovskem problemu na Poljskem. Pa ne zato, kakor da bi ga ne zanimalo, pač pa ne želi zabresti v vrtinec tega vprašanja. »Nočemo, da bi tisti, ki menijo židovsko vprašanje rešiti z gorjačami in razbijanjem šip po judovskih hišah, izrabili naše besede proti nam. Zdaj pa je prišel tisti trenutek, ko moramo na dan s svojimi nazori o rasizmu in »krvni« teoriji. Rasizem je v nasprotju z nauki krščanstva in tudi s poljskimi tradicijami. Iz svojega narodnostnega in vojaškega prepričanja ne moremo razumeti, zakaj naj bi bil kak moški z »arijskim« imenom, ki ubogemu kmetiču pri kupčiji posname kožo z glave, kak dragocenejši element, kot so naši junaški židovski tovariši, kateri so žrtvovali svoje Življenje za obrambo Poljske in ki so imeli v strelskih jarkih uniformo poljskih legionarjev, dasi bi bili mogli biti v avstrijski armadi višji častniki ali pa bi biii mogle kje drugje mirno in udobno živeti.« Pastirsko pismo varšavskega cerkvenega kneza je na Poljskem na vse izredno učinkovalo. Posvetovalnica v hotelu »Dreesenn« v Godesbergu, kjer sta se sestala Chamberlain in Hitler Očanec je poslal svojega sina v sosedno vas po tobak. Sin pa se ni vrnil. Potekli so tedni in meseci, leta. Nekega dne pa se je pred očetovo bajto ustavil eleganten avtomobil, iz katerega je skočil njegov sin. »Tu sem spet, oče, bil sem v Ameriki, delal trdo, a si zaslužil lepe denarce. Več stotisoč dinarjev bo gotovo vsega.« Oče: »Že, toda, jaz hočem vedeti, kje je moj tobak.« General inšpektor češfte armade, predsednik nove češke vlade in obrambni minister general Jan Sirovy se je rodil 24. januarja 1888 v Trebiču na Mo-ravskem. Dne 10. septembra 1914 je organiziral v Kijevu češko legijo, kjer je služil kot navaden vojak. Leta 1915, ko se je vračal z rusko armado na Poljsko, je bil imenovan za častnika v ruski vojski in se je udeležil bitke pri Zborovu, velike češke zmage nad avstrijsko armado. Tu je bil hudo ranjen in je izgubil eno oko. Bojeval se je proti sovjetskim četam pri izgubi Ukrajine. Imenovan za glavnega poveljnika čeških čet v Rusiji in za poveljnika zveznih čet leta 1918., je usmeril vse svoje vojaške operacije na fronto ob Volgi. Pozneje je vodil češke čete v Vladivostok, kjer je sklenil premirje s sovjetsko armado. Vrnil se je na Češko dne 12. junija 1920 in je bil 18. marca 1926 imenovan za šefa in vrhovnega poveljnika. Dne 1. januarja 1934 je postal glavni vojaški inšpektor, prej pa je že bil obrambni minister (od 18. 3. 1926 do 12. 10. 1926). — Sirovv je postal na Češkem popularna oseba in splošno ga primerjajo z narodnim junakom Janom Žižkom. , .... Češkoslovaški poslanik v Parizu Štefan Osusky odhaja iz vladne palače na Quai d'Orsay Kdo bi bit španski kralj? Ker je umrl bivši španski prestolonaslednik grof_ Cavadogna, so ostali samo štirje tekmeci za na španski prestol. Princ Ksaverij Bourbonsko-Parmski je inozemec in ga v Španiji malo poznajo. Isto velja o avstrijskem nadvojvodu Karlu Ferdinandu, ki je pa vendarle že potegnil svoj dobiček iz kandidature. Njega so namreč na Dunaju že zaprli, ko je Hitler zasedel Avstrijo, pa so ga morali izpustiti na željo Francove vlade. Največ upanja bi imel Don Juan, mlajši sin bivšega španskega kralja, pa mu Nemci in Italijani prav nič ne zaupajo, ker je bil v Angliji vzgojen in je videti preveč liberalen. Ostane torej le še to, da bi bivši španski kralj Alfonz XIII. postal še enkrat kralj Španije. Koga bodo torej smeli pozdravljati ostanki španskega naroda kot svojega kralja, kadar bo čas za to? Gašper je prinesel na pošto zavitek: »Tele hlače bom poslal po pošti kot tiskovino.« »To ne gre«, je pojasnila poštarica, »hlače ne morete pošiljati kot tiskovino. « »Kako to da ne, saj ste zadnjič pravili, da se lahko vse pošlje kot tiskovina, kar je na obeh koncih odprto.« * Tujec (pomorščaku): Veste, izza mojih otro-Sliih let nisem več videl morja. Pomorščak: Pa se ni dosti spremenilo, kajne. Angleški torpedni bombniki na poskusnem poletu. Spodaj angleška bojna ladja »Manchcster« Zdaj so položili temeljni kamen za novi veliki most, ki ga je naročila turška vlada in ki bo zgrajen nad Zlatim rogom. Na sliki je del plavajočega mostu Praška civilna armada Praški župan je klical. — Rdeči križ potrebuje krvodajalce. — Protiletalska obramba v pripravah. — Prostovoljci se prijavljajo dan in noč. „Dan in noč odprto!" Zadaj za starim praškim rotovžem stoji novo uradno poslopje magistrata. S štirih strani je moči priti vanj. Pred malim vhodom v Plattnerjevi ulici stojijo dan in noč nepregledne vrste ljudi. Pa ne zato, da bi čakali na živila, kakor napačno poroča nemški radio — marveč so to prostovoljci, ki so se odzvali klicu praškega priinatorja —župana dr. Petra Z e n k 1 a ' — in ki se javljajo za primer vojne v pomoč Rdečemu križu, v samari-tansko službo in za obrambo proti letalskim nupadom. To so možje, ki — kar glasno obžalujejo — ne pripadajo" vojaštvu, in so žene in dekleta vsakršne starosti, ki hočejo biti zraven, če bo treba služiti domovini. Tu je tudi mnogo tujcev; ki jim je Praga in jim je Češkoslovaška postala dnipi domovina, in ki hočejo dejansko dokazati, kako s Češkoslovaško čutijo in mislijo in kako tesno so notranje povezani z njo. Cehi, Nemci, Ogri Dolgo morajo čakati ti prostovoljci, pa imajo dosti časa, čeprav komaj čakajo, da bi se vdinjali državi v pomoč. Tu slišiš, kako složno govorijo o položaju Nemci, Čehi in pa Ogri. Tu so zbrani vsi: Nemci demokratskega mišljenja, ki držijo z državo, z domovino; tu so Ogri iz Slovaške, ki so pametni in nočejo uganjati politike. Pisarniško osebje tega urada so morali potrojiti. V vseh jezikih uradu-jejo tu; tu se vsi dobro zavedajo, da ni praški novi župan dr. Zenkel nikoli smatral jezika za politično sporno točko. Ze v prvih treh urah se je prijavilo 2000 ljudi, ki so bili dodeljeni samo obrambnemu letalstvu. Pri Rdečem križu V osrednji pisarni Rdečega križa visi tabla z napisom: »Oglasite se kot prostovoljni dajalci krvi!« Doslej je bilo praško zdravni-štvo navezano le na poklicne krvodajalce. V vojnih časih pa ne zadošča to borno število teh ljudi, ln glej, že je 500 prostovoljcev tu, ki so pripravljeni dati svojo kri državi na razpolago! Še zmeraj se ne skrči število novo-došlecev; sleherni novinec pomeni 1 liter krvi zn rešitev enega bolnika! Rdeči križ vedno prireja bolničarske tečaja, ki so številno obiskani. Tu v vseh državnih jezikih izobražujejo prostovoljne bolničarke. Organizirali so že kolodvorsko službo za oskrbo ubežnikov, za te uboge preganjane ljudi, ki so pribežali iz obmejnih krajev. Diplome, ki jo te rdeče križarke dobijo za izvrševanje svoje naporne službe, ne smatrajo kot okras sobne stene, marveč kot dolžnost, osebno odlikovanje. Cesa je še treba Mesto se pripravlja za vse primere. Če bi zaradi vpoklica v vojno znižali število tramvajskih uslužbencev in šoferjev, morajo biti pripravljeni prostovoljci, ki bi takoj priskočili na njih prostor. Tu so zbrani v vzornem redu- pa trdno odločeni in navdušeni, da bi Pragi dali novih moči na razpolago. Vsi ti ljudje, ki so šli za klicem praškega primatorja, si želijo miru, toda zavedajo se, da morajo biti pripravljeni na vse. V Pragi je mir in red; mir in red je tudi v teh vrstah .čeprav se val prostovoljcev ne zmanjšuje ne podnevi ne ponoči. Najbolj inako se ti stori, ko pogledaš stare ženice, ki tudi stojijo tu v vrstah in se prijavljajo. Nočejo zaostati za drugimi; ure in ure vztrajajo na cesti, pa jim ni nobena utrujenost opazna. To so junakinje teh ur, ki so odločilne ... Naj bi vendar svet, ki toliko govoriči o Češkoslovaški in ki tako malo ve o njej, pogledal semkaj na te prostovoljce! Naj bi videl odločnost starih in mladih, ki hočejo služiti svoji domovini! To ljudstvo bo prestalo najhujše preizkušnje, ki ga nemara še čakajo, prav tako zbrano mirno in z isto ljubeznijo do svoje države, kakor zdaj pričakuje svetov-nozgodovinskih dogodkov. Zmeraj bo neomajno zaupalo svoji vladi in samo sebi. Zanimiv ciganski pogreb Slovenj Gradec, 22. sept. V tukajšnji j'avni bolnišnici je umrl 45 letni Cigan Avgust Miiler, rojen v Medvodah in pristo-stoijen v Črno pri Prevaljah. Pogreba, ki je bil ,v četrtek, 22. t. m., se je udeležilo nad 20 ciganov različnih rodovin in iz raznih krajev, predvsem pa Miilerji in Roji iz Črne, kjer je njihova domovna občina ter iz Št. Janža pri Velenju, kjer je tudi rodsi kraj enega dela Rojeve rodovine. Na pogreb za pok. ciganom Avg, Mulerjem je prišel tudi pokojnikov svak Konrad Roj, iz Leipziga na NeilJškem, kjer stalno prebiva. Imenovani se je pripeljal elegantno oblečen v lepem luksuznem osebnem avtomobilu »Mercedes« skozi Italijo v našo državo ter je bil njegov namen obiskati svojega bolnega svaka v bolnišnici. Med njegovim prihodom pa je svak v bolnišnici umrl. Ta cigan Konrad Roj iz Leipziga je tudi poskrbel za dokaj lep in dostojen pogreb pok. Miilerja. Pogreb je bil po katoliškem obredu, na bolniško pokopališče. Za krsto je korakalo prej navedenq 'število ciganov, med temj tudi štirje godbeniki z gosli. Spred in zad pa je drlo na pokopališče polno ljudi, ker jih je zanimalo, kako se bodo cigani poslovili od svojega pokojnega tovariša. Po končanem obredu, ki ga je opravil mestni župnik in duh. svetnik £. g. Jakob Soklič, so obkolili grob vsi navzoči cigani, ki 10 med bridkim vzdihovanjem in jokanjem zmetali v grob več ;£več in preti. Nato pa sa pristopili štirje godbeniki z gosli, da so se z godbo, z dokaj, tožno ža-tostinko, poslovili od pokojnika. Nato pa 60 visi korporativno, nemo in tiho zapustili grob ter se odpravili na postajo, kjer so pričakovali prvega vlaka. Oni cigan iz Leipziga, Konrad Roj, pa se je e svojim avtomobilom odpeljal nazaj v Nemčijo, Ljubljanska drama f Car Fjodor V četrtek zvečer so Se zopet odprla vrata slovenske drame. Sredi svetovnega nemira in ob neugodnih domačih gledaliških razmerah gre umetnost svojo pot in skuša pozabiti na ■ to, kar bega dlilia in ovira njegov vzlet. Za kratko označbo dogodka samega je treba omeniti, da je bilo gledališče pri prvi predstavi skoraj do kraja zasedeno, kar se tudi v ugodnih časih ni vedno primerilo. Naj bi bilo to dobro znamenje! Če bi se število vseh stalnih naročnikov zadovoljivo dvignilo in če bi se v splošnem spet poglobilo pravo zanimanje za gledališče, bi odpadlo najtežje vprašanje današnje gledališke krize. Dokler tega ne bo, se naše gledališko vprašanje lahko rešuje kakorkoli, toda naša duhovna omika se zaradi tega ne bo nikamor premaknila. Naravni zakon pravi, da nobena rast in fizikalna sila ni odvisna od vzvodov in žerjavov, vsaka rast je viden izraz organskega življenja, porazdeljenega v celice. In če življenja ne moremo ali ne znamo prav braniti, gotovo odmre. Slovesni značaj je dala prvi predstavi tudi sama klasična žaloigra »Car Fjodov«. Prav je, da spoznamo tudi slovanski klasicizem. Klasicizem sicer ne podaja življenja neposredno, v taki podobi, kakršna se prilega današnjemu občutju, ampak ga dviga v nadvsakdanjem, junaškem izrazu k veličastnosti, tako, kakor tudi naš pogled v zgodovinsko in mitično davnino odkriva večje mere za ljudi in njihova dejanja. Toda zgodovinska žaloigra Alekseja K. Tolstoja je že po svojem prirodnem občutju precej odmaknjena od visokega zapadnega sloga; če bi ne bilo v nji posameznih visokih mest, s katerimi se pesnik vzpenja v višave romantično klasicističnega zanosa, bi imeli pred seboj navadno zgodovinsko igro. Ta realistična, značilno ruska osnova navdaja delo z nekim hladom, čeprav so dogodki nenavadno dramatični in se šele na koncu dvigne v pretresljivo slovesnost. Toda vrednost zgodovinske žaloigre, ki obravnava eno najtemnejših dob ruske zgodovine, čas po smrti Ivana Groznega, ni v njenem slogu, ampak v veličini njenega duha. Središče igre je nebogljeni car Fjodor, jagnje v carskem blesku, svetnik sredi razburkanih posvetnih zadev in neugnanih strasti. Šujski, predstavniki ustavoverseg«! plesmsiva, hoče po starem redu. kovati usodo države, zato snuje ceio zaroto, regent Boris Godunov pa vodi državo po svoji neugnani tvorni sili, s temnimi nagoni po maščevanju in zvijači. Komaj pojmljiva, čeprav do zadnjega krščanska in skoraj brez zgleda v zgodovini držav, je Fjodorjeva tragika. Svetniški otrok na carskem prestolu ne more zaradi svoje človeške šibkosti in resnične pobožnosti storiti drugega, kakor da jemlje vse očitke nase, ne more ustvarjati države ne s silo ne z dejanjem — ločiti zna samo dobro in slabo ter odpuščati. Življenje, ki je v zgodovinski pomembnosti zvezalo tri tako različne ljudi, nam kaže boj in poraz, zmago, padec in poveličanje v tako zamotanih, komaj verjetnih podobah, da jim je samo pesnik mogel dati tisto nadčasovno prosojnost, iz katere se razodeva trda skrivnost reda. in nereda v svetu. Delo je mnogo bliže starokla-sičnemu pojmovanju tragike kakor, zapadna tragedija. .Zavest prazakona je brez vsake razumske primesi, človek in usoda sta eno — pravi tragični boj med božjim in človeškim duhom na zemlji. Ta spor je pesnik poudaril tako, kakor so ga reševali srednjeveški vladarji zlasti v vzhodni cerkvi, ki so pustili svet in se umaknili v samoto. Za njim se začenja tragedija Borisa Godunova, veličina sile, groza oblasti,, pekel vesti. Podoba asiškega svetnika in drugih božjih ljudi se ne dado združiti s podobami renesančnih ustvarjalcev. Resnični božji duh v človeku ne more ostati čist — kadar mu dado človeško oblast. Zato je veličina božjega siromaka Fjodorja, do katerega seže groza zločinov, tem pretresljivejša. Uprizoritev je bila v rokah C. Debevca, ki je delo razgibal z retorično jasnostjo in mu določil klasicistično umerjenost, deloma dal celo plosko-vitost ikone, do prave pretresljivosti delo vendarle ni izzorelo, izvzemši sklepni prizor. Težave so v delu samem, a tudi v načinu igre ni nekaj v redu in zdi se, da bi bilo treba odpreti še druge registre. Igra velikega sloga in množice igralcev potrebuje kajpak tudi številnejših poklicnih moči, kakor jih ima sedaj naša drama, čeprav nekateri prostovoljci niso mnogo motili dosežene višine. Pri tem je treba poudariti, da so v množici oseb zastavljeni močni igralci, kakor Skrbinšek, in da je velik del igre izrazito skupinski. Drama pa je v .svojem osrčju zgrajena na treh osebah: Fjodor ju, ki ga je odlično zajel zlasti v njegovi nebogljenosti g. Kralj, Šujskem g. Cesarja in Godunovem g. Levarja. Kraljev Fjodor je pretresljiv v svoji preprostosti, ki stoji ob robu smešnosti, dramatičen v svojem spoznanju kot vladar in veličasten v svoji odpovedi. Cesarjev Šujski ima močan patriarhalen izraz, je slovesen in jasen, Levarjev Boris Godunov je še zaprt, komaj sluten tiran in se more dvigniti do prave dejavnosti šele proti koncu; Ta zadržanost ne more biti v prid igralcu in je njegovo delo v takem primeru še mnogo težje. Šaričeve carica Arina srečno išče v izrazu preproste širine; ga. Boltarjeva in g. Jan sta v ljubezenski dvojici prikazala dvoje močno čustveno razgibanih podob. Uprizoritev kaže kljub težavnosti, ki Jo nalaga to svojevrstno delo, najboljše strani naše drame in se bo gotovo še dvignila v naslednjih predstavah, ^ . r ^ ^ F. K. Jezik očistite peg! Ljudje danes še izvečine govore: vojska! — pisati si pa besede vojska za vojskovanje menda niti najsamostojnejši pisatelj več ne upa, marveč vsi kar zapovrstjo pišejo: vojna! — Pa vendar v slovenščini, v zdravi, ustaljeni ljudski govorici besda vojska najprej pomeni boj, potem šele vojake. »Vojska bo«, pravijo ljudje. »Fantje na vojsko gredo?« poje pesem. In še: »Tam za turškim gričem se za nas vojskujejo...« Svoje dni smo imeli celo glasavito abecedno vojsko. Hkratu pa beseda vojska pomeni tudi vojake: Črna vojska... »Cela vojska nas je bilo«, se ponašajo ljudje. — Besedo vojna si je iz drugih slovanskih jezikov izposodila novejša pisarija — da govorim po Prešernovo. Pa nam tuji besedi na ljubo menda vendar ne kaže kar na lepem zavreči 'izvrstno domačo besedo, ki nam je dobro služila več kakor tisoč let. Saj celo novejša književnost brez vojskovanja, vojskovodij, vojsknega časa ne more prebiti. Ob rusko-japonski vojski je popis teh bojev izhajal v zvezkih z dobrim, vsakomur jasnim naslovom: »Vojska na daljnem vzhodu.« Zelo mikavno je, da imamo v Cerkvenem mo-litveniku za latinsko besedo »exercitus« == bojne trume — besedo vojna, ki je v tem pomenu nihče ne rabi. Tam bi vsekakor morala stati vojska (saj ima latinščina — coelestis exercitus, ne: coelestis pugna ali coeleste bellum). Prevajalcu je prvotni slovenski pomen besede »vojska« bil tako v kosteh, da je za vojskine trume rajši seveda čisto brez potrebe — saj ima ena beseda lahko deset pomenov, ne samo enega ali dva — vzel tujko »vojna«. In še to pomislimo, koliko ie »vojska« krep-kejša kakor »vojna«. Ali se v besždi vojska kar ne sliši, kako se sablje bliskajo, meči švigajo, puščice sikajo, krogle žvižgajo? — Torej. Dr. K. Novo mesto Dne 14. t. m. je bil tu redni letni občni zbor novomeškega F. O. Mala dvorana Prosv. doma je bila nabito polna članov F. O., okoli 100, med katerimi smo opazili več odličnikov. Ob 8 je predsednik Špringer začel redni občni zbor. Iz poročil vseh funkcionarjev 6e je razbralo veliko delo odbora v minuli dobi. Revizijo je izvršil nad vsemi •knjigami kakor tudi blagajno g. ban. svetnik Veble Demetrij in opazil povsod velik red, nakar je izrekel željo, da 6e da dosedanjemu odboru absolu-torij s pohvalo. Odbor sam je nato dobil soglasno zaupnico. Glavna točka pa so bile volitve novega odbora. Izvoljeni odbor se bo konstituiral na prvi Konči Ahačič; '■MA 18 Bumček Ivi Bunkica ;vV, Medved;^ repom. ■i •..■•,; •■ - % Pri Biksih" so razbijal! po zlatem klasjut : »Pika, poka, pika, pok k so udarjali cepci, '.g Mlatili so. ............. . ■ Zit^zrnje se^^to^ajo 3 , ^0 trebuhu ; pifrf kalo: »P6k pO hrbtu, pO trebuhufJtiftTV' k debeluhu; potlej pa je" smrt v krlihu. Žalostno je! Juhu, juhu!« r Potem so prinesli s polja koruzo domov in napravili iz nje strehi lep štuleč ovratnik. Koruza je prosila: »Prosimo, dajte nam kapljico vode! Saj kapljice vode vendar ni škode!« —• A nihče ni poslušal rumenih zrn in nihče jim ni pogasil neznosne žeje. Vedno bolj in bolj so se sušili, dokler jih ni bila sama kost in koža. Biksi pa so ta čas rajali na dvorišču, in pika, pok! jim je samo dajalo takt za poskok. Zagrabili so ubogega medvedka za roko in poral je rajati, kakor so oni hoteli, če bi pa hotel nagajati, bi ga takoj zmeli kot tam na skednju — pika, pok! No, pa ni bilo tako hudo! Hudo je bilo le privzdigovati korake, ko je pa naš Bumček narave take, da bi vse raje lezel na drevo in obiral hruško sladko. Ko bi zdaj kako prišel do tepke, zdaj v tej vročini, joj, to bi bilo lepo, ti Biksi pa samo in samo: »Le skakaj, skakaj Bumček moj k se spredaj pečete a zadaj Vas zebe, spomnite se, da PATENTIRALA \MJNOGOREt* PEČ t* kurjenji *mi daje radi svojega horizontalnega kroženja jednakomer• no toploto ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN PROSPEKTI „ZEPHIR" D.D. SUBOTICA Samoprodaja: LJubljana s Venceslav Breznik Celje: D. Rakusch Maribor: Pinter & Lenard Brežice: Loschnigg & Schmidt Pušeljc pa mora bit' v nedeljo 25. sept. na Prevaljah! Vzamemo v začasno uporabo (uzuro) predilnico za kratko prejo s stroji na navskrižna vretena. Ponudbe pod »Streichgarn« poslati na »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9. p*?;" »-.v i-^vr;*.;^ U 3 Cene za Trllysin in Trilysin-masteh so iste. Poslanci iz Voghere Spisala Ise von Stach. — Poslovenil Fr. Omerza. Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Roman, ki je pisan izrazito nazorno, prikazuje z vso drastiko časa, v katerem se godi, zgodiio iz dobe najhujše borbe med katoličani in protestanti, med papežem in Lutrom. Menihi iz Voghere v Italiji gredo v Nemčijo spreobračat protestante; stari skromni p. Gi-orgio vodi mladega, izobraženega p. Benjamina, ki hoče spreobrniti samega Lutra, pa omahne ob ljubezni Margarete ter postane celo lutrovski predikant. Toda za ta greh se mora težko pokoriti: vrne se v katoliško Cerkev, toda njegov sin je kot krivoverec v času svete inkvizicije obsojen na smrt, vse očetove prošnje, tudi pri papežu, so zastonj, gledati mora smrt svojega sina... Toda njegova vera je preizkušena in trdna, in roman izzveni v neomajno vero v Cerkev, ki jo po papežu vodijo nadnaravne sile in jih naša človeška pamet ne razume. Roman je odlično delo nemške katoliške književnosti ter je ponašeno v krepki besedi. Kakor smo radi brali Pregljeve romane z isto problematiko, ali povesti Handel-Mazzettijeve, tako Iio tudi lise von Stach dobila krog zvestih bralcev, ki ljubijo epične povesti z globoko versko problematiko. Op. ur. PRVO POGLAVJE. Prior Baltezar Schanz je podedoval po svoji italijanski materi živahno naravo in preveliko urnost Ker je poznal svojo naravo, je že od mladih nos sam od sebe raztezal in ostril zapoved molčanja, v katerem se mora vaditi vsak dominikanec dnevno več ur.Cenil je namreč sad molčanja: pobožnost in zbranost srca, brzdanje in zrelost duha, in si vneto prizadeval, da bi si to pridobil. Toda svetne zadeve, zlasti medsebojne razmere med njegovo nemško domovino in materinim domom Italijo so zaradi svoje važnosti večkrat zahtevale, da se o njih govOri in razpravlja. Zato se mu je večkrat zgodilo, da je nepotrpežljivo Čakal, kdaj se bo oglasil zvon, in kot ujeta in mučena zver tekal gori in doli v celici in delal živahne kretnje, da bi prostost, prepovedano jeziku, nepopolno nadomestil z odločnim udejstvovanjem udov. Ker pa drevi val dogodkov v začrtani strugi neprestano naprej, postane:iz novega polagoma zopet staro. Zato so izginila posvetna vprašanj'a z nagnjenostjo h govorjenju iz samotne priorjeve celice in se je naselila v njo vnema za premišljevanje neminljivih stvari v spremstvu miru. Ko ie dovršil molitve, je stal rad dolgo pri zamreženem oknu, grabil z obema rokama v palice in vabil misli, naj se od pogleda na prostrana lom-bardska polja obrnejo proti severu in jugu. Le redko so obstale pri majhnih štirjakih pašnikov in turščičnih polj. ki so lepo oddeljeni med seboj s topoli ali murvami in kažejo v svoji preprostosti sliko skromnega miru; rajši so se povzpele s hrepenečim pogledom proti vzhodu čez mirno se raztezajoče grmičevje, ki v modrikastem vzduhu skrivnostno sameva. Tostran se širijo na vse strani neha brezmejna in enolična polja, onstran so pa čudeži sveta. Misli so mu hodile tudi prav rade po eni velikih cest, ki sta tekli levo in desno ob samostanu. Po njih je v prpjšnjih časih sam često "hodil, da je po namenu svojega reda učil, pridi-goval in pomagal nesrečnim. Kadar je torej videl v belkastem prahu ceste vračajoče se, mu je hitreje bik) srce, ker je pričakovalo novih vesti, ki mu jih prineso po ukazu iz lombardskih mest, iz daljnega Rima ali celo od onstran Alp iz Tu-ringije in Saksonije. Bilo jo nekega jesenskega dne, ko kaže vlažni zahoduik opazujočeuiu očesu vse daljno bliže in v temnih, jasnih obrisih. Hribčki, ki jih imenujejo Rivanazzano, so odložili vonj in ogrinjala in kažejo brez zaves zeleno porasle stene. Drevesa ln grmovi, ki se jih je v mesece dolgi suši oprijel prah že kot lastnine, so se okopali in očistili; cele cesta — neskončna in ravna, kakršne pozna samo dolina — je zmanjšala bleščečo belino. Kar zraste iz daljnega obzorja človeška postava, katere nagubana obleka pomeni lahko meniško haljo ali žensko krilo; tretji bi lahko stavil, da je kak judovski trgovec, ki so večkrat prihajali po tej cesti z blagom iz Genove v Milan. Prior Baltazar iztegne pri oknu Vrat in skoraj bi mu bila čez ustnice zdrknila lahkomiselna prisega, če bi se to spodobilo za katoliškega kristjana in če bi se, kar pa oko zastonj išče. prikazala še druga postava in halja zraven prve. Ker pa tega ni, sodba nekaj časa še pomičlja, ki jo je hotel prvi pogled izreči brez dvoma in oklevanja; brat Giorgio je. Dvajset nadaljnjih murv je moral prišlec Še iti, ko mora razum kljub nasprotnemu dokazu pritrditi očesu: resnično, brat Giorgio. In kje je Benjamin? Brat Benjamin, ki so mu dali turingijski starši skromno ime Anton, je prekoračil z njimi v štirinajstem letu Alpe. Očeta, so namreč laške obljube zvabile v blagoslovljeno deželo sonca, da si tam poveča kos kruha. To je bilo v letu Gospodovem 1535., Namesto sreče je zadela očeta in mater po hudi mrzlici nenadna smrt Zapuščeni de: ček se je oprijel usmiljenega meniha Iz Voghere, brata Baltazarja, ki je imel takrat spokorno pridigo na trgu Boseo, kjer je starše zadela božja roka. Brat Baltazar je vzljubil dečka, kakor so imele sploh sirote naravno pravico do dobrote njegovega srca. Od tedanjega priorja je izprosil za svojega varovanca dovoljenje, da mu nudi v samostanu v Vogheri nov dom. Ko je poslal deček že mladenič bistrega in razumnega duha, je pazil nanj še vedno kot na zenico svojega očesa; zato so mu sčasoma dali bratje nožno ime Benjamin. Nomen et omeu. Prior Baltazar je kakor oče Jakob dovolil vsem sinovom svoje hiše oditi, Benjamina pa, ki je dokončal že 24. leto, jo pridržal v samostanu; kajti skrb, da ne bi zadelo otroka kaj hudega, je narekovala darežljivemu možu, naj varčuje z draguljem. Medlem se je pa pokazalo, da je obdarilo nebo Benjamina z izrednim govorniškim darom, s katerim je, če je prior tako vajo dovolil, v kapitlju zbrane brate ganil večkrat do solz. V začetku tekočega leta je razlagal Benjamin iz vere svetopisemski stavek o človeški pravičnosti, kot bi moral množici nevernikov prižgati luč resnice. Ko so ga pozneje bratje na križnem hodnik« hvalili in občudovali je moral slišati prior svareče besede, ki so jih govorili med seboj: »Ali potrebujemo mi, ki smo ohranili pravo vero, tako silne besede, ki je več kot spodbuda? In naši nemški, zaslepljeni bratje, katerih jezik vendar Benjamin govori, medle v zmoti krivega nauka.< Prior je čutil, da so zadeli njegovo slabo stran. Sel je in obljubil Bogu, da hoče v njegovo čast pustiti od sebe Benjamina in mu dati za spremljevalca na pot v Nemčijo brata Giorgia, ki je bil kot njegov zavetnik pobožen in viteški. Ko torej prior vidi, di prihaja po cesti Giorgio sam, mu postane celica kmalu preozka in pre-tiha. Suha roka se iztegne v smeri proti kljuki na vratih in se v praznem zraku zopet krčevito stisne, dokler ne izroči prior Baltazar za enkrat majhnega prestopka naloženo mu dolžnosti molka v božje roke, odpre odločno vrata in zavpije: »Giovanni, fra Giovanni !< Poklicani stopi molče iz cclice, kot vstajajo drugi o polnoči iz globokih sanj — omoten, s sojem nevidnega sveta na obrazu. Baltazar mu pomiga in ga hitro potegne v svojo celico. Z obupno kretnjo stopi preden j in zastoka: >Bog nas obvaruj vse umora in ujetništva! Brat Giorgio se vrača brez otroka.« Da, res je bilo tako. Giovanni stopi k oknu in vzdihne; zdi se mu, da vidi Giorgia žalostnega, ki jo vse prekašal po veselju. Champion Glavno zastopstvo in zaloga: Robert Welnhersrer Zagreb, Gundulleeva 18. Razpis Cerkveno predstojništvo v Kamnika razpisuje službo organista Plača mesečno 700 din, pogrebna štolnina in prosto stanovanje. Prošnje s spričevali do 7. oktobra. Nastop čimprej. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din: teiiltovanjakl oglasi i din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za uiu'1 oglas IS din. ■ Mali oglasi se plačujejo takoj Drl naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, ] nun visoka petltna vrstica po S din • Za pismene odgovore slede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Steklarja sprejmemo. Nastop takoj. Kollmann, Mestni trg. IS s M Absolventka mešž. šole in Christofovega trgovskega tečaja ISče službo v pisarno ali v kakšno trgovino ali podjetje v Ljubljani ali v Kranju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15122. (a;) I Vajenci ii Kovaškega vajenca krepkega fanta, Iščem za takoj za kovaško obrt. -Oskrba v hiši. — Anton Lavrič, kovač-. Hrib 77, Loški potok. (v) Širite »Slovenca«! Veliko industrijsko podjetje sprejme takoj za raziskovanje železnih in bakrenih ležišč. - Pismene ponudbe poslati pod Šifro »Rudar« na PUBLICITAS d. d.( Zagreb, Ilica 9. Kam pa kam? Na Kurešžek vozi avtobus v nedeljo, dne 25. septembra ob 8 zjutraj izpred Mestnega doma. Prijave tel. 36-98. LfiSTMl Dežne plašče, obleke, perilo Itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) mSLOVENECpodružnica: Miklošičeva cesta šl. 5 Veliko industrijsko podjetje sprejme takoj samostojnega vodjo ea grada jo in vodstvo poslov pri visoki peči. Pismene ponudbe poslati pod šifro „TOPIONIČARa na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9 KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neveri«tno nizkih cenah Nova trgovina Ijnbljana - Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske sveža) G Štajerska! Prihodnji teden bo naš zastopnik zaposlen v več krajih na štajerskem.'1 -Event. interesente vljudno prosimo, da nam ne obvezni takoj Javijo z dopisnico svoj naslov in približni opis velikosti prostora-, ki rabi peč. — Stavili bomo kupcu brezplačno točno ponudbo. -Isto velja tudi za Dolenjsko. - Tovarna Lutz peči, Ljubljana, Šiška. .« -t <» m EfflgSB Hiša z velikim vrtom naprodaj tudi na obroke. Bohova 39 pri Mariboru. VEČ STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v St. Vidu - so pod ugodnimi pogoji proda. • Poizve se: Vižmarje 59. žalostnega srca sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrla, previdena s tolažili svete vere, v četrtek, ob 7.15 zv„ naša mama, stara mama itd., gospa ANA FABJAN soproga delovodje sltarske zadruge Pogreb drage pokojnlce bo dne 25. septembra 1938, ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v šmartnem pri Kranju Prosimo tihega sožalja! Stražlšče pri Kranju, dne 23. septembra 1938 Franc, soprog Francka,; Mlci, hčere — Ciril, Metod, Avguštin, Slavko, Ivan, Binovi, in ostalo sorodstvo Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Vnajem Lokal lep, vogalen, v novi hiši, na prometnem kraju, se takoj odda. - Poizve se pri Mavriču, Bežigrad 1. IE Visokošolka išče lepo opremljeno sobo s hrano, od 15. oktobra dalje. Ponudbe s pogoji podružnici »Slov.« v Novem mestu. (D) Po kratkem trpljenju je v Gospodu zaspal moj dragi, ljubljeni soprog LEOPOLD VUKIČ trgovec in hišni posestnik Nepozabnega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku v nedeljo dne 25. septembra 1938, ob 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju Maribor, dne 23. septembra 1938 Žalujoča Dušana Vukič in ostalo sorodstvo Državna razredna loterija Ker je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 86. kolu b svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, tako da so bile skoro vse srečke, ki so jih vzeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podprodajalci prodane, je Državna razredna loterija isti načrt obdržala tudi za nastopajočo 37. skupino srečk. Srečke I. razreda 37. kola so pripravljene ter postavljene na prodaj 13. septembra 1.1. v 100.000 izvodih celih srečk, ki bodo žrebane: I. razred: 12. oktobra 1938 II. III. VI. V. «f I 10. novembra 1938 9. decembra 1938 13. januarja 1939 od 11. do zaključno 22. febr. v Beogradu in od 27. febr. do zaključno 9. marca 1939 v Sarajevu. Cena srečk za vsak razred je sledeča: cela sreika din 200'-, polovična din 100'-, četrtinska din 50'-. Skupna vrednost dobitkov je din 64,991.000-- V tej skupini je 8 premij, in sicer: 1 za din 2,000.000'-, I za din 1,000.000--. 3 po din 500.000 ■-, 1 za din 400 000- in 2 po din 300.000--. Poleg teh premij je tudi veliko število dobitkov po din 200.000'-, 100.000 -, 80 000--, 60.000S 50.000 -, 40.000 -, 35.000 -, 30.000 ., 25.000--, 20.000 -, 15.000'-, 12.000'-, 10.000'-, itd. V najsrečnejšem slučaju z spajanjem premij in dobitkov v y. razredu je mogoče zadeti z eno samo srečko din 3,200.000'- Za izplačilo dobitkov jamči država Kraljevina Jugoslavija. Srečke je mogoče dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih pod-prodajalcih srečk, ki so po vseh večjih krajih. Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in »Občimi pravili« se na zahtevo dobe brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. S kupovanjem srečk Državne razredne loterije vsakdo poleg osebne koristi, ki jO lahko ima, pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk razdeli sorazmerno v omenjene namene, Radio Programi Radio Hubllanai Sobota, 21. septembra: 12 Pisana vrsta veselih stvari, plošča za ploščo v venček hiti — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisana vrsta veseli'i stvari — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nae. ura: Djoka Vlajkovič, narodni junak in dobrotnik (g. Veljko Petrovič) — 19.50 Pregled sporeda — 22 Pod južnim soncem (g. Vladimir Regally) — 20.30 Paberki iz humorističnega lista «Cuk na palici«. Vesel večer. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (igra. Radijski orkester) ^ Konec ob 23, DrugI programi i Sobota, 21. septembra: Belgrad: 20 Večer nar. pesmi in glasbe — Zagreb: 20 Zborov koncert, 20.30 Saksofon, 21 Prenos iz Turina: Cilea: »Arlesiana* — Praga: 22.35 Plesna glasba — Sofija: 20.25 Solospevi — Budimpešta: 21.40 Koncert budimpeštanskega orkestra, 23.10 Plesna glasba — Pariz: 20.30 Simfonični koncert — Toulouse: 20.15 Moderne operno arije, 20.30 Don Juan, 23 Plesna glasba. UMRL JE GOSPOD FERDINAND CIRMAN POSESTNIK V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO PODGORA 20 POGREB BO V NEDELJO, DNE 25. SEPTEMBRA 1938, OB POL DESETIH DOPOLDNE NA 2UPNO POKOPALIŠČE ST. VID, 23. SEPTEMBRA 1938 PEPCA ROJ. DRČAR, ZENA DR. MIROSLAV, BRAT JOŽICA DR. KAVčiiVA, SESTRA' TER OSTALO SORODSTVO POSLOVILA SE JE OD NAS V 75. LETU SVOJEGA ZIVLJENJn. IN ODŠLA K VEČNEMU BOGU, NAŠA NADVSE LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA, SESTRA IN TAŠČA — GOSPA MARIJA JALEN ROJ. ŠOLAR NA NJENI ZADNJI POTI JO SPREMIMO IZ HIŠE ŽALOSTI NA FARNO POKOPALIŠČE V KROPI, DNE 24. SEPTEMBRA, OB POL PETIH POPOLDNE KROPA, 22. SEPTEMBRA 1938 ŽALUJOČI OSTALI Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceš izdajatelj: Ivan Rakove: Urednik: Viktor Cencic