PRIMORSKI dnevnik I® začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad G®rknim, razmnožen na dklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-*'■ od 18. septembra 1944 a° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 P® v osvobojenem Trstu, N®r je izšla zadnja števil-^a- Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Živahna diplomatska dejavnost arabskih držav pred jutrišnjim srečanjem De Cuellar - Aziz v Amanu
Sadam Husein uradno »ukinil« Kuvajt in ga proglasil za 19. iraško pokrajino
Novo srečanje iraškega diktatorja s skupino zahodnih talcev - Predsednik ZDA Bush prekinil počitnice Jutri v Kairu zasedanje ministrov Arabske lige - Irak napovedal odhod vseh tujih žensk in otrok iz države
BAGDAD — Sadam Husein se očit-n° ne namerava umakniti iz Kuvajta, *ai je včeraj s posebnim predsedniš-Kiin dekretom Kuvajt proglasil za 19. raško pokrajino, ki se bo po novem v ast predsednika Huseina imenovala a<lamijat al Mitla, glavno mesto Ku-^a't City pa je dobilo ime Kadima, °t se je mesto imenovalo za časa oto-^anskega cesarstva. S proglasitvijo ’)0ve iraške pokrajine, pa je Husein z °Batnim odlokom mejo Iraka pomak-tudi bolj na jug na nedavno mejo I^ed Kuvajtom in Savdsko Arabijo.
^ brk ogorčenju skoraj celotne ^dnarodne javnosti pa si je iraški 'ktator včeraj privoščil nadaljevanje j'e°kusne »nadaljevanke« o talcih. Po-°vno je namreč pred TV kamerami Prejel večjo skupino zahodnih talcev, atere je skušal prepričati, da Irak ni .riv za nastalo napetost in da so nega-vbe reakcije iz VVashingtona in Lon-s Pa glede njegovega prvega srečanja skupino britanskih talcev neupravi-atle. Sadam Husein je o talcih govo-B da »so gostje Iraka,« nato pa je
celo izzval Busha in Thatcherjevo na neposredni televizijski dvoboj, ki bi ga lahko videli povsod po svetu. V znak svoje »širokogrudnosti« je včeraj tudi dovolil odhod iz Iraka neki britanski družini iz skupine prisotnih talcev, ki je ravno včeraj slavila rojstni dan hčerke.
Tiskovne agencije so včeraj zvečer posredovale vest, da je iraška televizija objavila novico, da naj bi z današnjim dnem iz Iraka lahko odpotovali vsi otroci in ženske, vključno s tistimi iz zahodnih držav. Vest še ni bila potrjena, je pa v precejšnjem nasprotju z izjavami’iraškega diktatorja, da »zadrževanje talcev ni nehumano, saj se na ta način preprečuje vojna, v kateri bi na obeh vojskujočih se straneh umrlo tudi dosti otrok in žensk.«
Bagdad je včeraj v odgovor na nedavni ameriški izgon iraških diplomatov odgovoril z izgonom nekaterih ameriških diplomatov, drugačno sta-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Opeč bo povečal proizvodnjo nafte
Nigerijski naftni minister Aminu po včerajšnjih pogovorih Opeca na Dunaju (AP)
DUNAJ — Po napornih pogajanjih, ki so se začela že v nedeljo, so se naftni ministri držav Opeca včeraj le uspeli dogovoriti za izredno zasedanje, na katerem bodo določili nove, višje kvote za proizvodnjo nafte, s čimer naj bi nadomestili primanjkljaj nafte iz Iraka in Kuvajta. Izredno zasedanje bo danes, na njem pa bo, če ne bo sprememb, sodelovalo 11 od 13 držav Opeca. Vse kaže, da se Irak in Libija tudi danes ne bosta udeležila zasedanja na Dunaju.
Irak in Kuvajt sta dnevno poslala na trg 4,6 milijona sodčkov nafte, s povečanimi kvotami pa bi Savdska Arabija nadomestila 2 milijona sodčkov, razliko pa ostale države. Povečanju kvot se za zdaj upira le Iran, za veljavnost sklepa pa bo potrebno 10 glasov od trinajstih. Napoved sporazuma je danes že znižala cene nafti v Londonu na 25,5 dolarja, v Rotterdamu pa celo na 24,4 dolarja za sodček.
V Enimontu novi zapleti z napovedjo kriznega stanja

Diof,.1 — Poverjeni upravitelj Eni-je ^ Sergio Cragnotti (na sliki AP),
^Bine"1 2aPe^atB ne ravno lahko usodo Cerna9p *talijanskega kemijskega kon-
got0v®rai Bal odpoved in tako skoraj
! ,___________3______............
st°Pil Potem Bo je februarja letos od-potjL Predsednik Lorenzo Necci in Belnv ie namerna odsotnost petih °hein rley M°ntedisona praktično stai n°?0?Ba nova imenovanja, je po-To . P0’°žaj v Enimontu brezizhoden, jo / v bistvu tudi srž utemeljitve, ki Bat6r odstopu dal Cragnotii in s diSori° se strinja tudi vodstvo Monte-
Bkvo DSJ)0darskih krogih so Cragnot-sBrbiipOdB0ved sprejeli brez večje za-bo j,; nostB saj prevladuje mnenje, da Pove q ova odločitev končno odprla sno«9uialne možnosti za imenova-biontu obne9a vodstva. Težave v Eni-hiref Ba še ni konec. Vodstvo je na-sJati Poročilo, da bo primorano po-dsoč opolnilno blagajno vsaj dva taBi po avc.?v kemijskega sektorja za-kZročila aiVanla surovin, ki ga je po-x a9aina za.ivska vojna. Dopolnilna ■' pa v . nal .bi trajala šest mesecev, j,.1*1 času vodstvo ne bo našlo
»brezno;*'G vuusrvo r
eti ž S/ešitev' bo Pri'
Množičnimi odpusti.
morano za-
Ukrep pogojuje predvsem velik zastoj v prodaji, ki so ga zabeležili že junija
Do konca decembra bo moralo 35 tisoč Fiatovih delavcev v dopolnilno blagajno
TURIN — Bojazen, ki so jo izrekli Fiatovi delavci, preden so odšli na neobičajno dolg kolektivni dopust, je bila očitno povsem upravičena. Fiatovo vodstvo je namreč včeraj oklicalo dopolnilno blagajno za 35 tisoč delavcev. Fiatovi obrati zaposlujejo vsega 117 tisoč ljudi. Dopolnilna blagajna bo trajala do konca leta, posamezne kategorije delavcev pa bodo izostale od dela povprečno po tri do štiri tedne.
Vest o dopolnilni blagajni je včeraj uradno napovedalo vodstvo Fiata po srečanju s sindikalnimi organizacijami. Vodstvo je ukrep utemeljilo z izjavo, da želi na tak način delno omejiti proizvodnjo za približno 75 tisoč vozil. Sindikat se je to pot strinjal z lastništvom, vendar je postavil lastne pogoje: dopolnilna blagajna ne bo smela pogojevati pogajanj za obnovo delovne pogodbe kovinarjev, ki so že v teku, nekatere kategorije delavcev pa bodo čas dopolnilne blagajne delno zapolnile z izobraževalnimi in izpopolnje- ' valnimi tečaji. Vodstvo Fiata je slednji predlog podprlo. Zastavlja pa se tudi
vprašanje vseh manjših in zasebnih podjetij, ki delajo v sklopu Fiatove proizvodnje. Sindikat je včeraj opozoril, da bo dopolnilna blagajna posredno vplivala na skoraj 120 tisoč delavcev. -Njihov položaj bodo sindikalne organizacije obravnavale že v začetku prihodnjega tedna, že sedaj pa je razvidno, da bo ta del razprave vroč.
Z dopolnilno blagajno pa bodo začele veljati še nekatere druge omejitve: ukinili bodo namreč nadure, do konca leta pa ne bodo sprejemali v službo nove delovne sile, medtem ko bo ostal nespremenjen režim začasnih pogodb za profesionalno usposabljanje.
Kot rečeno je sindikat sprejel zahtevo po dopolnilni blagajni in podčrtal, da nima nobene zveze s krizo v Zalivu. Po uspešnem letu 1989, 57 odstotkov prodanih avtomobilov je bilo Fiatovih, je začelo povpraševanje padati, junija pa so zabeležili 5,6-odstotni zastoj v prodaji.
Dobršen del delavcev, ki so se v ponedeljek vrnili v tovarno, bo v kratkem v dopolnilni blagajni	(AP)
Na atletskem evropskem prvenstvu v Splitu so včeraj podelili pet kompletov kolajn, najbolj pa se je okoristila NDR z 2 zlatima, 1 srebrnim in 2 bronastima odličjema. Danes bodo finali v 9 disciplinah. Na sliki (AP) Italijan Antibo po predvčerajšnjem uspehu na 10.000 m.
Peterle orisal prvih 100 dni svoje vlade
LJUBLJANA — Ob stodnevnici vladanja je slovenska vlada pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predsednik Lojze Peterle predstavnike javnosti seznanil predvsem s prihodnjimi nalogami svojega kabineta. Sicer pa je bilo na tiskovni konferenci veliko govora tudi o dosedanjih sto dneh vladanja slovenske vlade. Največ vprašanj je bilo o gospodarskih problemih, v zvezi s tem konkretno o odnosu vlade do Elana, o problemih manjšin v Sloveniji, o preobrazbi na področju družbenih dejavnosti in o odnosih v Jugoslaviji.
Med najpomembnejšimi nalogami, ki čakajo slovensko vlado v letošnjem letu, je Peterle omenil naslednje: nadaljnja preprečevanja zloma slovenskega gospodarstva, priprava ustavnega zakona za začetek izklapljanja iz pravnega sistema Jugoslavije, priprava nove republiške ustave ter priprava razvojnega plana Slovenije do leta 1995. Na prošnjo novinarjev je komentiral tudi nastop mandatarja vlade v senci Emila Milana Pintarja in ocenil, da bo ta projekt koristen, če bo »senčna« vlada res poslovala tako, kot je bilo povedano na ponedeljkovi tiskovni konferenci.
Doslej so reševalne ekipe povlekle iz Dobrnje Jug 134 trupel
• Sadam Husein
Ni še znano, koliko rudaijev je bilo v rudniku, ko se je odigrala tragedija
TUZLA — Reševalne ekipe so v rudniku Dobrnja-Jug doslej našle 134 rudarjev. Član poslovodnega odbora rudnika Boško Selič na včerajšnji tiskovni konferenci ni hotel natančno napovedati, koliko rudarjev je pravzaprav izgubilo življenje v tej največji rudarski nesreči v Jugoslaviji. Preiskovalni sodnik višjega sodišča v Tuzli Rifat Konjič pa je izjavil, da gre za 170 ali več ljudi. Dokončna številka še ni znana, saj je do nekaterih mest v rudniku še nemogoče priti. Boško Selič prav tako ni mogel povedati, kdaj bodo začeli prenašati rudarje iz jame.
Po objavi seznama ponesrečenih v rudniku se je javilo nekaj družin, ki trdijo, da so bili tudi njihovi člani med eksplozijo v jami, vendar pa njihovih imen ni na objavljenem seznamu ponesrečenih. Preiskovalni sodnik Konjič je povedal, da bo še danes znano, če bodo seznam ponesrečenih morda morali razširiti.
Preiskovalni sodnik višjega sodišča v Tuzli je tudi povedal, da medrepub-
liška komisija še naprej poskuša ugotoviti vzroke nesreče. Sele ko bo komisija objavila svoje ugotovitve in bodo pristojni zbrali vsa dejstva, bo znano, ali bodo zaradi tragedije v rudniku proti komu sprožili kazenski postopek. Na številna vprašanja novinarjev, ali je morda 15-dnevna stavka v rudniku povezana s to naj večjo rudarsko nesrečo v državi,, pa preiskovalni sodnik ni odgovoril.
Huda rudarska nesreča v Krekinem rudniku v Tuzli je boleče odjeknila v vsej državi. Na računu za pomoč družinam umrlih rudarjev se je zbralo že več kot 2 milijona 200 tisoč dinarjev..
V rudniku Kreka in v vsej Tuzli se pripravljajo, da bi se čimbolj dostojanstveno poslovili od posmrtnih ostankov ponesrečenih. Glede na to, da še ni znano, kdaj bodo trupla rudarjev prinesli iz jame, so sklenili, da bo zadnje skupno slovo od umrlih na Trgu osvoboditve v središču mesta, (dd)
Reševalne ekipe delujejo z veliko mero požrtvovalnosti	(Telefoto AP)
Orlandovi predlogi sprožili nove polemike v okviru KD
RIM — Spomladi se vračajo lastovke, konec avgusta pa so na dnevnem redu najrazličnejši shodi in posveti v okviru KD. Kot vsako leto je konec avgusta čas, ko se polemike zaostrujejo. Lani se je zgodilo ob robu meetinga CL v Riminiju, letos so se polemike razvnele na posvetu »bele vrtnice«, ki so ga organizirali tako imenovani ljudski katoličani. Znotraj KD se pravzaprav še niso polegle polemike v zvezi z odobritvijo zakona o televiziji in z domnevno podrejenostjo KD socialistom (če poslušamo strankino levico) ali KPI (če poslušamo očitke večine demokris-tjanski levici).
Vzrok za izbruh zadnjih polemik je bil nastop nekdanjega palermskega župana Leoluce Orlanda, ki ponovno obtožil tajnika stranke Forlanija, da je povsem podrejen socialistom in ga je jasno in glasno pozval, naj se čim prej umakne, če noče, da se njegova stranka znajde na kongresu nepopravljivo razklana. V isti sapi pa zagovarja nastanek nove struje v KD ter postavlja svojo kandidaturo za vodstvo strankine levice. Reakcije na njegove predloge in na njegovo izvajanje so bile dokaj hladne v vsej stranki, še zlasti pa med levico. Skratka, »rete«, mreža, kot naj bi se imenovala nova struja, v okviru KD ni navdušila nikogar, razen samega Orlanda.
»V mrežo se ulovijo samo ribe,« je komentiral podtajnik KD Lega, ki je zameril Orlandu, da se preveč odpira komunistom. Prav tako kritični so pristaši Andreottija, levičarji forze nuove ter pristaši tajnika Forlanija, ki sicer gledajo z dokajšnjim zanimanjem na rojstvo nove struje na levici stranke, saj bi to nujno zmanjšalo vpliv tradicionalne leviče, ki jo vodi De Mita. In prav njegovi pristaši so bili najbolj jezni na Orlanda, saj obstaja resna nevarnost, da levica v bodoče in za daljše obdobje precej zgubi na pomenu.
Sicer pa je v krščanski demokraciji v teku tudi polemika o kongresu. Predstavnik levice Cabras je v prejšnjih dneh zahteval sklicanje predčasnega kongresa, medtem ko bi strankina večina hotela sklicati programsko konferenco, o kateri levica pa noče slišati. Redni kongres bi moral biti splomladi 1991. V pričakovanju pa se bodo stvari v stranki najbrž še zaostrile.
Konec tedna bo v Lavaroneju shod KD, na katerem bomo videli, če bo levica KD spet dosegla notranjo enotnost in če bo izdelala strategijo, s katero bi lahko spet prevzela vodstvo v krščanski dempkraciji kot za časa pokojnega Benigna Zaccagninija.
G.R.
Bernini dosegel sporazum o tovornem prometu na Brennerju
BRUSELJ — Italijanski, zahodnonemški in avstrijski ministri za prevoze so v ponedeljek pozno ponoči dosegli sporazum o tovornem prometu po italijanskih in avstrijskih cestah. Dogovor je stopil v veljavo sinoči ob 18. uri in je razveljavil nedavni ukrep italijanskega prevoznega ministrstva o prepovedi prehoda tovornjakov preko avstrijsko-italijan-ske meje. Ministra Bernini in Streicher (Avstrija) sta se dogovorila, da bo Avstrija odpravila vse omejitve v škodo italijanskim prevoznikom in da jim bo od 1. septembra dalje dodelila 1.500 dovoljenj za prehod na dan. Od 17. septembra se bo število dovoljenj zvišalo na 2.500, medtem ko bo s prvim januarjem prihodnje leto dnevno na razpolago tri tisoč dovoljenj. Zahodnonemški minister Zimmermann pa je zagotovil, da bo v kratkem odprl oba prelaza, Fern-pass in Achenpass, ki so ju zaprli po prepovedi prometa preko mostu v Kulsteinu. Normalizacija tovornega prometa bo odvisna od hitrosti, s katero bodo dogradili obvoznico za avtocesto Miinchen-Inns-bruck-Brenner. V Bruslju so ministri sprejeli tudi obvezo, da bodo imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo upravljala tovorni promet preko Brennerja. Poleg tega so se zavzeli za ureditev kombiniranega prevoza po cesti in železnici, pri čemer bodo v sodelovanju s carinskimi službami spoštovali načelo najkrajše poti oziroma proge.
NADALJEVANJE S 1. STRANI lišče pa zastopa SZ, ki meni, da bi j2' gon iraških diplomatov položaj še dodatno zapletel in kot je povedal n“ včerajšnji tiskovni konferenci glas!JlK sovjetskega zunanjega ministrstva Ge-rasimov, Moskva za zdaj ne bo sledu® zgledu ZDA.
Ob teh »akcijah« predsednika Irak® pa je tudi predsednik ZDA Georg® Bush končno le prekinil svoje počitn1' ce in se vrnil v VVashington, kjer ]e moral parlamentarcem odgovarjati n® nekaj polemičnih vprašanj v zvezi 2 dosedanjimi ameriškimi ukrepi v z®j livski krizi in predvsem z izrednim1 vojaškimi ukrepi, ki so bili ob teffl sprejeti. Busha je kritiziral tudi a®6' riški tisk, ki je predsedniku najbolj zameril, da je ob neposredni vojni nevarnosti mirno ostal na počitnicah ® igral golf. Predsednik ZDA je včeraj izrazil dokajšnjo previdnost gl®?.6 nadaljnjih diplomatskih akcij za resu tev krize. Kot pogoj za kakršna kod pogajanja z Irakom pa je postavi* predhoden umik iz Kuvajta in izpustitev vseh talcev.
V pričakovanju jutrišnjega srečanj® med generalnim sekretarjem OZN Pe' rezom de Cuellarjem in iraškim zunanjim ministrom Tarekom Azizom v Amanu pa se je izredno okrepila diplomatska dejavnost arabskih držav. Tako se je sirski predsednik Asad včeraj v Aleksandriji srečal z egiptovski® predsednikom Mubarakom, jordanski kralj Husein pa je zaključil obisk v Tuniziji in prispel v Alžir. V Kairo j® danes prispel sekretar Arabske lig® Šadli Klibi, ki bo vodil jutrišnje mini®: trsko zasedanje arabskih držav, ki bodo skušale najti sporazum, če ne bo prišlo med njimi do novega razkol®’ za izhod iz krize, Sadamu Huseinu p® naj bi ponudile možnost za »časten« umik iz Kuvajta. Tako je kralj Huse® predlagal formiranje vojaških eno* Magreba, ki naj bi nadomestile affle' riške čete v Savdski Arabiji, s tem P® bi bila dejansko izpolnjena zahtev® Sadama Huseina, da se kuvajtsko vprašanje reši v okviru arabskih dr' žav.
Berlusconi bo posodil TV kanal Markoviču?
LJUBLJANA — Jugoslavija bo, kot kaže, kmalu dobila skupni televizijski dnevnik, ki bo nastal v nedavno ustanovljeni televizijski postaji pod okriljem zvezne vlade. Ze sama ideja v večini jugoslovanskih TV centrov ni naletela n® posebno navdušenje. Zdi se, da bo Markovič »preskočil« tudi to oviro, saj bo oddajanje signala takšnega dnevnika verjetno prevzela družba Fininvest, ki je v lasti znanega televizijskega magnata Silvia Berlusconija. To torej pomeni, da bi novice prihajale v jugoslovanske domove tudi prek satelit® in YU-TV lahko v tem primeru sama izbira termine...
Prva seja hrvaške komisije ki bo izdelala novo ustavo
ZAGREB — V Zagrebu so se včeraj prvič sešli znani hrvaški politični, javni in kulturni delavci, člani ustavodajne komisije, ki jo vodi Franjo Tudjman. Kot so dejali, naj bi bila nova ustava Hrvaške oblikovana in predstavljena javnosti že v prvi polovici prihodnjega meseca. Predsednik Hrvaške pa je ob tem dodal, da bo nova ustava odraz želja vseh Hrvatov, tudi tistih, ki ne živijo v matični republiki. Ustavo bo po Tudjmanovih besedah napisalo ljudstvo, o njej pa bo mogoče tudi referendumsko izjasnjevanje. Tudjman je govoril tudi o pripravah na konfederalno pogodbo. Njen predlog naj bi že predložili odgovornim v Sloveniji, ti pa so na Hrvaško že tudi poslali svojo različico omenjene pogodbe. Ustavna komisija je včeraj že razpadla na tiste, ki se zavzemajo za sprejem ustave s konsenzom in za oblikovanje velike koalicije vsaj najpomembnejših strank, na drugi strani pa so tisti, ki se zavzemajo za ohranitev dosedanjega načina dela, po katerem je imela vodilna stranka tudi največ glasov. Na koncu seje je Tudjman povedal, da je ideja o veliki koaliciji in konsenzu strank zavrnjena, o razpisu referenduma pa bodo odločali v skladu z okoliščinami. Svoje besede je podkrepil s podatkom, da so nekatere stranke minuli teden na Hrvaškem zahtevale celo plebiscit o obnovitvi ustaške Neodvisne države Hrvaške. S takšnimi strankami pa konsenz prav gotovo ni mogoč.
Predstavništvo tajništva SSŠ na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA — Osemčlansko predstavništvo goriškega in tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole se je včeraj, 28. t. m., udeležilo v Ljubljani srečanja s slovenskim ministrom za manjšine Janežem Dularjem in šolskim ministrom Petrom Vencljem, katerega sta spremljali še sodelavki Vi-Ijana Lukas ter Milena Markič. Član delegacije je bil tudi predstavnik slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu Pino Pečenko. V nekajurnem srečanju so prisotni nakazali ministroma problematiko slovenskih šol v Gorici in Trstu, zlasti tisto, za katero lahko samostojno poseže republika Slovenija. Ob zaključku je bil še govor o interpretaciji raznih določil v londonskem in osimskem sporazumu ter o fašističnih pojavih v naših krajih. Udeleženci so se končno dogovorili za nadaljevanje stikov in sprotno medsebojno obveščanje.
Dr. Raškovica odpustili
ŠIBENIK — Akademika dr. Jovana Raškovica - nevropsihiatra in vršilca dolžnosti vodstva službe psihiatrije in nevrologije v šibeniški bolnišnici, so odpustili z dela. Kot je včeraj Tanjugu sporočil član začasnega poslovodnega odbora medicinskega centra v Šibeniku Niko Štr-kal, dr. Raškovič, ki je že več mesecev zelo zavzet s politično dejavnostjo kot predsednik Srbske demokratske stranke, ni izpolnjeval svojih delovnih obveznosti in večkrat obljubil, da bo prišel na pogovor in delovno razmerje sporazumno prekinil. Za pogovor so se dogovorili včeraj dopoldne, vendar pa nanj dr. Raškoviča ni bilo. Včeraj dopoldne so tako sprejeli sklep o prekinitvi delovnega razmerja z doktorjem Raškovičem. (dd)
BTPP01'4
ŠTIRILETNE OBVEZNICE
•	Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. septembra 1990, zapadejo 1. septembra 1994.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se nudijo po 96,25% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 30. avgusta do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestav-
ljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice je treba poravnati 4. septembra po ceni, ki jo bo določila dražba, ne da bi plačali dozorele obresti in kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 30. avgusta
Najvišji letni donos
Bruto %
14,20
Neto %
12,40
Zagotovilo družbinega predsednika po zaskrbljujočih vesteh iz vrst Electrolum
Delavci pordenonskega Zanussija ne pojdejo v dopolnilno blagajno
Tudi drugje v Furlaniji ni posebnih težav - Danieli v skrbeh zaradi štirih uslužbencev v Iraku
zatrdilih krajevnih industrijcev
Gospodarsko stanje Vidma in okolice docela zadovoljivo
VIt>EM — Gospodarstvo videmske Pokrajine lahko računa z dinamično, n°vatorsko proizvodno strukturo, zoto zre v prihodnost z zmernim opti-rn,zrnom kljub možnim posledicam ^odnarodne napetosti in kljub ustroj-težavam, ki označujejo italijanski gospodarski sistem. To je smisel tis-ovnega sporočila, s katerim krajevno druženje industrijcev zanikuje vero-ostojnost nekaterih podatkov iz štu-llo zavoda Tagliacarne o gibanju po-obe in dohodkov v Italiji, ki se nana-ajo na Videmsko. Po tej študiji naj bi Posebnost ustvarjanja bogastva v tej Pokrajini zadnja leta opešala, zaradi ^sar da je Videm z okolišem zdrknil 41. na 52. mesto ustrezne vsedržav-e lestvice. Združenje industrijcev r16'1'. da to ni res: videmska pokraji-d je bila v desetih letih, ki jih jemlje ddija v poštev, bolj kot vsaka druga Pokrajina pod vplivom razbohotenja rciarnih dejavnosti, vendar v pozi-j1Vnetn pogledu. Dodatna vrednost, ki zt,aja iz realnih storitev, se je v pri-orjavi z dodatno vrednostjo od trgovskega poslovanja bolj povečala ot drugje v državi, a od leta 1985 je ooutno poskočila tudi dodatna vred-s?st od industrijskih dejavnosti. Tudi ijoer pa je desetletno obdobje - nada-tiskovna nota - predolgo in zato e nore biti dovolj verodostojno, saj in UP°števa vseh globokih sprememb novosti, do katerih je prišlo med-I n na Videmskem. Pes je, da je imelo pokrajina opraviti z težavnim oobjem splošnega gospodarskega , eostrojevanja, res pa je tudi, da se v v času 1985-1988 prispevek dodatne rednosti od proizvodnih dejavnosti l^Pel z 21,5% na 21,9% - čeprav je tari- t0 Področje najbolj prizadeto za-oi recesije - medtem ko se deželno °vPrečje ni spremenilo in vtem ko
PORDENON — Tukajšnji gospodarski in sindikalni krogi so z zadovoljstvom ocenili izjavo predsednika družbe Zanussi Gianmaria Rossignola, da krajevnim uslužbencem ne grozi dopolnilna blagajna. Švedski Electro-lux, ki je na čelu Zanussijeve grupe, je namreč najavil okleščenje proizvodnje in vpis lepega števila delavcev v dopolnilno blagajno. Rossignolo je pojasnil, da velja to samo za tovarne na Švedskem, v Angliji in ZDA, ne pa za -pordenonsko podjetje, čeprav bo kriza v Perzijskem zalivu vplivala tudi nanj in bo imelo zato konec leta manj dobička. Rossignolo se je dotaknil tudi problema družbe Selečo, katere 46% kapitala ima Zanussi. Rossignolo je že julija naslovil na ministra za industrijo Adolfa Battaglio pismo-ultimat, v katerem ga je pozval, naj poskrbi, da se vsa zadeva reši najpozneje do 10. septembra. Gre za poravnavo v pretek-
lih letih dozorelih dolgov za skupni 102 milijardi lir v breme družbe REL. Gianmario Rossignolo je s svojimi izjavami pomiril predvsem sindikaliste, ki so izrazili v prejšnjih dneh hudo zaskrbljenost nad prvotnimi vestmi iz vrst Electroluxa. Predvsem pa je pomiril delavstvo - 15.000 oseb - ki se je vrnilo s počitnic. Hkrati so po dopustniškem premoru (ki ga tokrat v Furlaniji ni označeval skupinski odhod na počitnikovanje, ampak so ga časovno razčlenili) obnovili dejavnost tudi v drugih velikih podjetjih, kakor so Snaidero (Majano), Danieli (Buttrio), Chimica del Friuli, Fantoni in SEIMA (Tolmeč). Vrnitev na delovišča je bila za veliko večino delavcev vedra, torej brez posebnih skrbi, kot jih imajo na primer uslužbenci Fiata, Enimonta in tako naprej. Le pri Danieliju je ozračje bolj umerjeno zaradi skrbi, kaj in kako s štirimi nameščenci, ki jih zadržujejo v Iraku.
V Benečiji še vedno niso rešili vprašanja (neoporečnosti vode
se
ta vrednost drugje zmanjšala.
Uprava državnih železnic ugodila prošnji potnikov z novimi urniki
TRST — Tržaško ravnateljstvo državne železniške ustanove je ugodilo številnim potnikom, ki so ga naprosili, naj prilagodi vozni red vlakov njihovim delovnim oziroma študijskim potrebam, saj se vozijo na delo in v šolo daleč in so se zaradi neustreznih urnikov znašli že marsikdaj v precejšnjih težavah.
Gre za progi Červinjan-Videm in S. Giorgio di Nogaro-Palmano-va, na kateri bo vozni red od 30. septembra naprej sledeč: odhod iz Červinjana ob 7.47 in prihod v Videm ob 8.05 oziroma odhod iz Červinjana ob 9.10 in prihod v Videm ob 9.46; odhod iz S. Giorgia di Nogaro ob 7.44 in prihod v Palmanovo ob 7.56 - v Palmanovi bo mogoče prestopiti na vlak za Videm, ki bo odpeljal ob 8.03.
Letošnja izvedba bo trajala od 8. do 16. septembra
Velesejem v Pordenonu konjunkturni termometer
PORDENON — Na pordenonskem sejmišču bodo odprli drugo soboto, 8. septembra, mednarodni vzorčni velesejem, ki bo trajal do 16. septembra. Na njem bo sodelovalo okoli 800 razstavljalcev v zastopstvu kakšnih 800 podjetij, od tega jih bo približno 100 iz inozemstva. Poleg že tradicionalnih udeležencev -Jugoslavije, Sovjetske zveze, Indije, Madžarske, Poljske, Peruja, Mehike, Argentine in Avstrije bo tokrat navzočih tudi nekako 30 belgijskih podjetnikov pa tudi več razstavljalcev iz Češkoslovaške. Velesejem zajema številne specializirane prireditve.
Kakor je naglasil včeraj predsednik Sejemske ustanove Paolo Musolla, pomeni septembrski velesejem pomembno priložnost za to, da se preveri stanje industrije in gospodarstva nasploh v pordenonski pokrajini, ki predstavlja nekakšen konjunkturni termometer za vso Furlanijo-Julijsko krajino, saj je ravno v tem njenem predelu osredotočenih največ proizvodnih in terciarnih dejavnosti. Dežela FJK prispeva k italijanskemu izvozu kar v razmerju 10%, vendar s tem ne moremo še biti zadovoljni - je zatrdil Musolla - kajti stvarne zmogljivosti so mnogo večje: skozi to deželo gre 60% vseh blagovnih tovorov, ki so namenjeni v italijanska morska pristanišča, a pri razvijanju zunanjetrgovinskih odnosov tako z srednje - kakor z vzhodnoevropskim zaledjem ter s čezmorskimi državami je treba še veliko ukreniti. Ti odnosi so po njegovem zatrjevanju še vse preveč občasni, tega pa so krive raznolike zamude in številni nerešeni problemi, posebno še na področju prevozov.
Ob odprtju velesejma bodo izročili priznanja kakšnim petnajstim podjetjem, ki se vsaj že 30 let nepretrgoma udeležujejo te prireditve.
^ prvem polletju letos dosegla ugodne rezultate
Ljudska banka Čedad dobi še tri podružnice
)a ČEDAD — Ljudska banka v Čedadu (Banca popo-tr.e di Cividale) bo odprla čez kakšen mesec v deželi hove podružnice, s čimer se bo število njenih filial °	13- Vest vsebuje okrožnica, ki jo je naslovil
k dsednik banke Lorenzo Pelizzo delničarjem in v Uj ert so navedeni tudi dokončni podatki o poslova-st6 V Prvem letošnjem polletju. Skupni obseg sred-qpiV' ki so jih zaupale banki redne stranke, je dose-več ^ koncu junija 681 milijard lir, kar znaša 14,77% kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. Masa
Inos "	................
,11 31
pr ^lilijard lir, kar je 25,38% več kot lani. Celovito 6,5 moženie banke je preseglo 64 milijard lir, se pravi ra Milijarde lir oziroma 11,32% več kot v ustreznem Hiedt ju preteklega leta, število delničarjev pa se je 4.859 m PovzPel° " s pridobitvijo novih 471 - na
Vr	v prvin sesu
lir 7?0stllih papirjev se je glasila pri 281 milijardah 3j5al1 80,02% več, obseg naložb pa se je sukal okoli
V skladu Z državnim zakonom št. 845 in ustreznimi določili Evropske skupnosti
Dežela namenila skoro 2 milijardi lir tvrdkam, ki jemljejo v službo vajence
TRST — V skladu s predpisi o poklicnem usposabljanju vajencev (državni zakon 845/78) je deželna vlada FJK sprejela predlog odbornika Silvana Antoninija in sklenila nameniti podjetjem, ki zaposlujejo ali nameravajo zaposliti vajence pod 25. letom, prispevek 1,9 milijarde lir iz ustreznega krožnega sklada. Deželna uprava pripravi (na podlagi vsedržavne zakonodaje in zadevnih določil Evropske skupnosti) vsako leto program poklicnega izobraževanja, ki ga prilagodi pogojem, pod katerimi je mogoče izkoristiti sredstva iz raznih finančnih skladov, posebno še iz evropskega socialnega sklada in že omenjenega krožnega sklada, izoblikovanega po zakonu 845. Pri razdeljevanju prispevkov upošteva Dežela tako vrednost in namembnost usposobljenostmi! pobud posameznih podjetij kakor stroške, ki jih te pobude terjajo. Po takšnih programih si vajenci med delom v podjetju naberejo potrebne teoretične in tehnične izkušnje, ki jim nato bistveno pomagajo pri obiskovanju zavodov za poklicno izobraževanje, v katerih se tečaji odvijajo po možnosti nerazcepljeno v natanko določenem letnem obdobju in kjer opravijo vajenci nazadnje končni izpit.
Videmčana v zapor ker sta imela doma mamilo - metadon
VIDEM — Videmski karabinjerji so aretirali včeraj, 31-letno Patrizio Demarchi in 33-letnega Luigija Solo zaradi posesti mamil. Ko so možje postave vdrli v njuno stanovanje v videmski ulici Mon-terotondo in ga prerešetali, so odkrili v njem 33 konfekcij metadona, katerega posesti pa aretiranca nista znala (ali hotela) obrazložiti. Zdaj sta v zaporu v Ul. Spalato.
VIDEM — V Beneški Sloveniji, posebno v Nadiških dolinah, se še zmeraj ubadajo s problemom vode, ki je in je ni, kakor pravijo nekateri. Ce so namreč mnogi studenci zaradi suše usahnili, pa imajo posamične občine lastne vodovode, iz katerih prihaja voda, ki ni ravno neoporečna. Vsebuje namreč baeterium coli, na katerega pa so ljudje že desetletja navajeni in jim zato ni hudega. Hudo pa je to, da so nekateri župani dobili v zadnjem času iz Vidma nekakšne sodne pozive, češ da dajejo ljudem oporečno vodo. In vendar je ta voda enaka, kakor je bila pred desetletji. Skrb za preverjanje pitnosti vode je poverjena krajevnim zdravstvenim enotam. Čedadska KZE je pred časom opozorila prizadete krajevne upravitelje, da voda iz njihovih kmečkih vodovodov ne ustreza predpisom, to pa zato, ker je bilo opaziti pri priložnostnih obiskovalcih (izletnikih, turistih idr.), ki so to vodo zaužili, črevesne motnje, sicer nenevarne. Obenem je priporočila, naj se voda zavre ali kakor koli prečisti. Občinski upravitelji so zaradi tega dali namestiti table z napisom, da voda iz tega ali onega vodnjaka ni pitna, in s tem tudi storili svojo dolžnost. V resnici je prišel na dan v petih letih (1982-1987) en sam primer salmoneloze. Iz tega sledi, da se je ustvarilo v desetletjih nekakšno naravno ravnotežje med bakterijskimi lastnostmi vode in človekovimi obrambnimi protitelesci. Kot smo pač ugotovili že zgoraj. Čemu torej sodna obvestila? Pripisati jih gre okoliščini, da so pristojne oblasti z ustreznim zakonom leta 1988 močno omejile najvišji dovoljeni odstotek kolibakterij v pitni vodi, kar spet pomeni, da bi moralo biti v vodi, ki jo pijejo v Nadiških dolinah, manj kolibakterij kakor pa v vodi iz izvirkov.
Zaradi vsega tega se zdaj mnogi zavzemajo, da bi prizadete kraje, kot so Grmek, Sovodnje, Podbonesec in Špeter z okoliškimi naselji, povezali z osrednjim furlanskim vodovodom, kakor so že storili v Hlodiču. S tem bi se izognili dobavljanju vode s cisternami (na sliki) in posegom civilne zaščite. Morda pa domačini ne bi bili prav vsi zadovoljni s tako rešitvijo, zlasti ne ljudje v višjih predelih, ki upravičeno naglašajo, da so tam rojeni in da hočejo zato še naprej piti vodo, ki izvira tod.
Stiska s prostorom dela težave otrokom v italijanskem vrtcu
stj^^LA — Zaradi prostorske Vrtkodo letos štirje oddelki ho«? Za malčke italijanske narod-stavK razkr°Plieni v treh izolskih let t>ak' Prostorska stiska že vrsto ^P^ti osnovno šolo z italijan-hin • ufnim jezikom Dante Alig-
‘ec Vxkater6
Gre Več kot s
tW.P?rčičevi ulici zaradi svoje
t6c l'.v katere sklop sodi tudi vr-~ ' Več kot sto let stara stavba v
k°traj
anosti in nefunkcionalnosti
za ^lukl niti najmanjše možnosti akovosten in nemoten pouk
he Za
osjjo—'JVL,sien
VzonVnoš°lcev ter za varstvo in je kn° Predšolskih otrok. V Izoli črt0v ° Popravljenih že nekaj na-(Preri rešitev tega problema taCjj '“ena je bila popolna adap-VrtcJa Seclanje stavbe in preselitev skur,'..novogradnja šole in vrtca radi n ' venkar so vsi ti načrti za-hem ,'!aianikanja denarja v glav-Miko ble^ali v predalih, kolikor danjj ?a?° delo in učenje v se-^Sotav? •a-*°^ se stavbi pa so Povih, ljak z najnujnejšimi ob-eiumi deli. ‘	I. U.
Začelo se je urejanje zemlje ob Badaševici
KOPER — Delavci Hidra so opravili ne več kot tri četrtine pripravljalnih del in izkopov za melioracijo 116 hektarov Vanganelske in Cerejske doline. Z melioracijo, katere nosilec je kmetijska zadruga Agraria, bodo v vsej dolini reke Badaševice potegnili več kot štirinajst kilometrov jarkov, kamor naj bi se stekala odvečna voda, ki je doslej zamočvirjala dolino.
Izsuševanje pomeni le prvo fazo urejanja doline ob reki Badaševici, drugi korak urejanja kmetijskih zemljišč pa pomeni tudi postavitev namakalnega sistema, s čimer bi končno le izkoristili vodno zajetje nad Vanganelom, v dolini pa omogočili ekstenzivno pridelavo vrtnin in sadja. Medtem ko je vrednost prve faze melioracije ocenjena na 5,5 milijona dinarjev, bi za ureditev osnovnega namakalnega sistema potrebovali približno 9 milijonov din.	j jj
POPRAVEK
V stališču Zveze slovenskih izseljencev, o katerem smo poročali v včerajšnji številki je bilo rečeno, da mladi, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru, ne morejo biti prihodnost Benečije, ker so številčno prešibki. V resnici je bil v stališču Zveze izseljencev govor o 241 šolarjih, ki so obiskovali v lariskem šolskem letu vse osnovne šole v Nadiških dolinah in ne samo dvojezično središče v Spetru.
Usoda semedelskega gradu je še zmerom negotova: doklej še?
KOPER — Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo Dom iz Kopra je opozorilo občinski izvršni svet, naj pospeši iskanje kupca oziroma najemnika semedelskega gradu, iz katerega so zadnje stanovalce izselili že sredi lanskega februarja. S tem po njihovem mnenju ne bi preprečili samo propadanja in uničevanja zanimive zgradbe, ki stoji na atraktivnem mestu, temveč bi zagotovili tudi vračilo več kot milijon dinarjev, ki so jih porabili za nadomestna stanovanja.
Podjetje Dom zaradi tega predlaga koprskemu izvršnemu svetu, naj bi z javnim razpisom skupaj čimprej poiskali novega lastnika oziroma najemnika, ki bi bil pripravljen in sposoben semedelski grad obnoviti - seveda v skladu z zahtevami spomeniškega varstva - in v njem zagotoviti njegovemu pomenu in kraju najprimernejšo dejavnost.
J. O.
Kras Sežana - odslej s partnerjem iz ZRN
ŠEPULJE — Mesnopredelovalna industrija Kras iz Sežane, ki je na dveh zadnjih sejmih v Gornji Radgoni za serijo kraških specialitet med drugim dobila oskarja za embalažo, modri trak, najvišje priznanje za kakovost (za kraški špek) ter štiri zlate medalje oziroma skupno drugo mesto v ostri mednarodni konkurenci pri ocenjevanju suhomesnih izdelkov Alpe-Jadran, se v sodelovanju s partnerjem iz Zvezne republike Nemčije pripravlja na širitev in nadaljnje izboljševanje kakovosti svoje ponudbe.
V pršutarni Šepulje bodo uredili komore za zorenje trajnih salam brez kemičnih dodatkov, ki jih bodo seveda naravno dosuševali na kraški burji. Pričakujejo tudi nov stroj za sodobnejše pakiranje suhomesnih izdelkov, ki bo preprečevalo lepljenje rezin pršuta in špeka. V Krasu, ki sproti proda vso letno proizvodnjo 1.200 ton kraških specialitet in 1.000 ton poltrajnih proizvodov, namreč poskušajo čimbolj ustreči kupcem, ki vse bolj kupujejo predvsem manjše pakirane kose in so pri tem posebno pri dražjih mesninah izredno občutljivi na embalažo, pri kateri Krasovi oblikovalci in tehnologi iščejo vedno nove možnosti.
Vodstvo podjetja se v Italiji dogovarja tudi o sofinansi-ranju opreme za proizvodnjo najkvalitetnejše italijanske mortadele, ki se pri nas še vedno izredno dobro prodaja. Kras bo v začetku prihodnjega meseca v Kopru odprl dva nova mesna butika, pripravljajo pa se tudi na posodobitev in širitev programa svoje izvozne klavnice v Sečovljah, kar bo med drugim tudi dobra osnova za začetek dopolnilne proizvodnje poltrajnih mesnih izdelkov.	j q
S seminarja tržaške KD o turističnem razvoju
Sodelovanje z Republiko Slovenijo je za turistični razvoj Trsta nujno
Ravnatelj SIS S A prof. Daniele Amati:
»Inštitut za inteligentne sisteme vzdrži kritike«
Seminar o možnostih turističnega razvoja v luči novih odnosov med Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Republiko Slovenijo, ki ga je na svojem sedežu v Palači Diana včeraj priredila pokrajinska Krščanska demokracija in katerega se je udeležil tudi slovenski minister za turizem Ingo Paš, verjetno ni pomenil nobene prelomnice v načrtovanju tržaške in deželne turistične ponudbe. Seminar (ki si ni zaslužil tako. zvenečega naslova) pa je imel prav gotovo dokajšnji politični pomen: njegov najotipljivejši rezultat je bila namreč ugotpvitev, da je sodelovanje z Republiko Slovenijo na turističnem področju nujna, zlasti za Trst, ki je odrezan od svojega naravnega zaledja. Mimo obrobne ugotovitve, da je bilo včeraj na sedežu KD verjetno prvič slišati slovensko besedo, je bilo srečanje torej pomembno, ker priča o želji vladnih strank (v tem primeru KD), da bi odnose in sodelovanje z Republiko Slovenijo okrepile na vseh področjih.
Kot je na začetku dejal pokrajinski tajnik KD Sergio Tripani, na koncu pa ponovil minister Paš, je šlo dejansko za »spoznavno« srečanje, na katerem naj bi tukajšnji upravitelji in slovenski minister posredovali predvsem svoja izhodiščna stališča o tem, kako si sploh predstavljajo sodelovanje na turističnem področju. Sodeč po včerajšnjih izjavah naj bi si bila stališča precej podobna: tako deželni upravitelji kot slovenska vlada naj bi namreč težili h kvalitetni ponudbi (storitve, infrastrukture, cestne povezave itd.), ki naj ne bi ogrožala naravnega okolja. Skoraj vsi so namreč naglasili potrebo po zaščiti Jadranskega morja na eni strani in Krasa na drugi (tudi z nameščanjem prečiščevalnih naprav in s sanacijo rek, ki se izlivajo v Tržaški zaliv). Prav tako je bilo izrečenih tudi več predlogov za sodelovanje pri ovrednotenju turistične ponudbe na obeh straneh meje in za načrtovanje skupnih turističnih »paketov«.
Podrobnejših načrtov včeraj torej niso pripravili, minister Paš pa je predlagal, da bi ustanovili neke vrste komisijo, ki naj bi preučila možnosti sodelovanja. Po drugi strani je obljubil, da bo podrobneje preučil vse včeraj navržene predloge. Konkretnejše pogovore naj bi imeli vsekakor že sredi oktobra, ko bodo tržaške krajevne ustanove priredile simpozij o turističnem načrtovanju, katerega naj bi se udeležil tudi slovenski minister.
Prvi korak k integraciji turistične ponudbe - je dejal deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar -mora biti vsekakor uradno priznanje Krasa kot turistično zanimivega območja. Tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova je bila doslej - iz političnih razlogov - pristojna samo za obalo, kljub temu da so na Krasu prvovrstni turistični objekti in da je ves Kras s turističnega vidika zelo zanimiv. Novi zakon, ki ga Dežela pravkar snuje, mora po Brezigarjevem mnenju torej upoštevati to dejstvo. Samo ko bo vsa kraška planota -od Postojne do izliva Timave - predstavljala eno samo turistično območje,
bo mogoče govoriti o integraciji s slovensko turistično ponudbo.
Deželni odbornik za finance Rinaldi je »glede na politične spremembe« v Sloveniji obljubil popolno podporo deželnega sveta in napovedal, da so številni deželni podjetniki pripravljeni izkoristiti možnosti,, ki jih ponuja nova slovenska zakonodaja za vlaganje v skupne joint-ventures. Deželni svetovalec KD in predsednik tržaškega Združenja trgovcev Donaggio pa je podčrtal potrebo po krepitvi kulturne ponudbe, saj bi Trst' zaradi svojih »kulturnih značilnosti« lahko postal center nove snujoče se »Mitteleuro-pe«. Podobno je menil tudi pokrajinski odbornik za turizem Dello Russo, ki je uporabljal izraz »Alpe-Jadran«. V okviru delovne skupnosti je (tudi s prejšnjo oblastjo) že prišlo do izmenjav, ki bi jih bilo treba poglobiti. V ta namen bi po njegovem lahko izkoristili obalno-kraško konzulto, pozneje pa naj bi ustanovili skupno komisijo, ki naj bi preučila potrebo po krepitvi cestnih in morskih povezav, a tudi možnost uresničenja mednarodnega kraškega parka, ki bi ga soupravljali Dežela FJK in Republika Slovenija.
Predsednik družbe Finsepol Carda-relli je prisotne zelo realistično opomnil, da je v okviru dobrososedskih odnosov treba vselej upoštevati »tržna pravila, ki že obstajajo«, občinski odbornik za turizem De Gioia, deželni predsednik Študentskega turističnega centra (CTS) Tafaro in poslanec Colo-ni pa so natresli vrsto drobnejših, a konkretnih predlogov (na primer sodelovanje pri kolesarski krožni dirki po Italiji ali svetovnem prvenstvu off-shore, ustanovitev turističnega študentskega centra v Ljubljani, ureditev gobarskih stez ipd.).
Zadnji je spregovoril minister Paš, ki je po eni strani odgovorjal na vprašanja, po drugi pa sam predlagal nekaj skupnih nastopov. Slovensko gospodarstvo je v globoki krizi in ga je treba nujno preusmeriti, je dejal. V tem kontekstu ima izjemen pomen turizem, za razvoj katerega nudi Slovenija
skorajda idealne pogoje. »Brez ekologije pa ne moremo razvijati turizma,« je dejal in ugotovil, da bo sodelovanje na tem področju neobhodno potrebno. Zato je omenil prizadevanja Slovenije, da sanira reko Sočo ter obalo ob Tržaškem zalivu, in pozval k skupni skrbi za Jadransko morje. Ob prošnji, da bi tukajšnje oblasti podprle slovenska prizadevanja za saniranje gospodarstva, pa je predlagal vzporejanje skupne turistične ponudbe na svetovnem kongresu industrijskih oblikovalcev, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, in na razstavi Expo 1992, ki jo prirejata Dunaj in Budimpešta. Svoje izvajanje je končal z obljubo, da bo posredoval natančne informacije o možnostih investiranja. (B. G.)
»Obžalovati moram, da postaja snujoči se Inštitut za inteligentne sisteme bolj znan zaradi pavšalnih kritik, ki letijo nanj, kot pa zaradi tega, kar resnično je oziroma bo. V resnici gre za projekt, ki sodi v samo konico sodobnega znanstvenega raziskovanja - tudi kar zadeva etično kakovost raziskovalnih metod - in ki je že požel laskave ocene tako v domači kot v mednarodni znanstveni skupnosti. Zato bi bilo želeti, da bi tudi kritike, če že morajo biti, bile na ustrezno visoki ravni.«
Tako nam je povedal prof. Daniele Amati, ravnatelj Mednarodne visoke šole za višje študije (SISSA) iz Mira-mara, pod okriljem katere nastaja v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah zgoraj omenjeni inštitut. Pobudniki so si ga zamislili kot center za interdisciplinarno raziskovanje možganov, delno po vzoru Oddelka za možgane in spoznavne vede znamenitega Massachusetts Instituta of Technology v Združenih državah Amerike, ki je doslej edini tovrstni raziskovalni center na svetu. Oddelek vodi ameriški Italijan Emilio Bizzi in prav njemu je SISSA poverila nalogo, da izdela okvirni načrt za tržaški Inštitut za inteligentne sisteme. Seveda to pomeni tudi izredno jamstvo za znanstveno kakovost projekta.
Toda načrt je že takoj ob svoji uradni predstavitvi pred letom dni naletel na ostre kritike pripadnikov krajevnih združenj proti vivisekciji in za zaščito živali. Njihov protest je kmalu odjeknil na deželni in vsedržavni ravni, med drugim tudi v obliki interpelacij v deželnem svetu in v rimskem parlamentu. Skupina naravovarstvenih organizacij je zdaj začela tudi zbirati podpise proti njemu.
Na Pokrajini in pri ustanovi EZIT
Prva delovna obiska novega predsednika podjetja ACEGA
Občinsko podjetje ACEGA je pred kratkim dobilo novega predsednika, ki je demokristjan Giuseppe Skodler, tržaški voditelj Andre-ottijeve struje v stranki relativne večine. Tukajšnja Andreottijeva komponenta, ki se na deželni ravni sklicuje na stališča deželnega odbornika za prevoze Giovannija Di Benedetta, je sestavni del notranje večine, ki jo na Tržaškem vodi pokrajinski sekretar Sergio Tripani. Novoimenovani predsednik ACEGA je začel predstavitvene obiske pri tukajšnjih javnih ustanovah ter izvoljenih upravah. Včeraj se je tako sestal z delegacijama Pokrajine in Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT).
Skodler in predsednik pokrajinske uprave Crozzoli sta največ pozornosti posvetila vlogi in načrtom podjetja ACEGA v okviru sodelovanja vseh javnih uprav v tržaški
pokrajini. Voditelj ACEGA je izrazil nujnost, da bi mestno podjetje za vodo, elektriko in plin v bližnji prihodnosti dobilo pokrajinsko razsežnost, medtem ko trenutno v glavnem krije potrebe tržaške občine. Srečanja na sedežu pokrajinske uprave se je udeležil tudi odbornik za finance Salvatore Cannone, ki se je med drugim zavzel za tesnejše sodelovanje med podjetjem ACEGA, Pokrajino in deželno upravo.
Na sedežu ustanove EZIT pa je tekla beseda predvsem o vlogi ACEGA v gospodarskem sektorju. V središču pozornosti je bilo zlasti sporno vprašanje cene vode za potrebe tržaških industrijskih obratov. Delegacijo ustanove EZIT je vodil predsednik Franco Tabacco, v njej pa sta bila še podpredsednik Antonio Minniti in načelnik komisije za izredne zadeve pri tej ustanovi Gianfranco Trebbi.
Mnenja in stališča o nedavnih precej ostrih polemikah in razhajanjih v stranki
Enotnost, razkol ali odcepitev: kam gre KPI?
Zaplet ob dogajanjih v Perzijskem zalivu je pred kratkim dal povod za ostro polemiko v komunističnih vrstah, ki je dosegla vrhunec med parlamentarno razpravo, ko je prišlo do zelo otipljivega razkola med strankinim vodstvom in skupino senatorjev oziroma poslancev, ki se v glavnem prepoznavajo v stališčih Armanda Cossutte in predvsem Pietra In-graa. Prvič v povojni zgodovini so se parlamentarci KPI javno razbili ob tako pomembnem političnem vprašanju. Večina, ki se sklicuje na vsedržavnega tajnika Achilleja Occhetta, je pri oceni vladne politike do novega nevarnega žarišča napetosti na Bližnjem vzhodu izbrala pot bele glasovnice, Cossuttova in Ingraova manjšina pa je mimo uradnih strankinih sklepov zagovarjala drugačna stališča, kar je prišlo do izraza tudi med glasovanjem v Palači Madama in v Montecitoriu. Razhajanja o mednarodni politiki pa so dejansko razkrila globja nesoglasja in različna gledanja na to, kako pravzaprav naprej in kakšna naj bo nova stranka (ali »stvar« kot jo imenujejo nekateri), ki jo predlaga Occhetto, tako da ima človek vtis, da je vsa zadeva takšna, kot je bila pred spomladanskim kongresom v Bologni. O tem, kakšna je pravzaprav situacija smo vprašali za mnenje tukajšnjega pokrajinskega tajnika KPI Nica Costo in nekatere voditelje krajevnih strankinih sekcij in izvoljenih predstavnikov, ki verjetno najbolje poznajo utrip, pričakovanja in dvome komunistične baze.
»Mislim, da kljub razhajanjem nikakor ne gre dramatizirati teh dogodkov, ki se ne nanašajo na zunanjepolitično usmeritev KPI, ampak zadevajo naš odnos do vladnega zadržanja,« nam je povedal Nico Costa, ki pa je tudi mnenja, da soglasje za vsako ceno ne prinaša nič dobrega in ne prispeva k razjasnitvi položaja. »Stranka v tem kritičnem trenutku nujno potrebuje predvsem jasnost in jasne izbire, nekateri pa žal že razmišljajo v strogi logiki notranjih komponent. Treba je seveda zajamčiti pravico do različnih gledanj in tudi do oporečništva, večina pa ima tudi pravico, da gre naprej po svoji poti.«
Severino Sedmak, eden voditeljev kriške sekcije KPI, pa je mnenja, da se je pri specifičnem vprašanju Perzijskega zaliva Occhetto verjetno prenaglil, istočasno pa odločno zavrača teze tistih, ki mislijo, da odcepitev nima drugih alternativ. »Komponenta, ki se bo ločila od KPI ali od nove stranke, ki bo iz nje nastala, nima bodočnosti. Dialektika med večino in manjšino je tudi v KPI nujno potrebna, zato res ne vidim alternative sodelovanju in skupni poti med različnimi dušami in komponentami v stranki. Izkušnja dela na bazi, z ramo ob rami s tovariši, ki so na kongresu glasovali za različne resolucije, pa dokazuje, da smo si ob velikih vprašanjih (kot je npr. boj za pravice Slovencev) enotni in da razhajanja prihajajo zlasti z vrha, kjer je opaziti spletke in oblastniške igre.«
»Ločitev bi bila v skrajnem primeru boljša kot popolna politična paraliza stranke. Sam vsekakor mislim, da do tega, kljub sedanji težki situaciji, vendarle ne bo prišlo in da se bo na prihodnjem kongresu sedanji položaj vendarle razčistil.« Sekretar devinsko-nabrežinske sekcije VValter Škerk je ob tem mnenja, da ima vsakdo pravico do svojega stališča glede etičnih in moralnih vprašanj, »teh stališč pa ne gre izkoriščati za politično bitko znotraj stranke«. Tajnik dolinskih komunistov Giuseppe Mauro pa misli, da »polemike iz prejšnjih dni gotovo ne prinašajo nič dobrega, zato tudi s precejšnjo težavo sledim tem dogajanjem«. Tudi Mauro je podobno kot Sedmak prepričan, da si ljudje, ki dnevno delajo po sekcijah, kljub različnemu gledanju na to ali ono vprašanje želijo enotnosti. »Na festivalih komunističnega tiska delajo in sodelujejo ljudje različnih notranjih komponent, ki pa vseeno težko razumejo razhajanja v Rimu, a tudi v tržaški federaciji. Odcepitev bi bila v vsakem primeru zgrešena. Uvedli smo sožitje med večinami in manjšinami (in to ne od včeraj) in prav je, da nadaljujemo po tej poti. Osebno druge poti res ne vidim.«
Svetoivanski rajonski svetovalec Igor Canciani pa je tudi spričo nedavnih razhajanj v rimskem par-
lamentu prepričan, da »verjetno za razne komponente KPI ni več mesta pod isto streho«. »Preveč je nesoglasij in preveč je različnih gledanj, tako da bo do odcepitve skoraj gotovo prišlo postopoma, dejansko samo od sebe. Na eni strani bo ostala KPI, na drugi pa se bo rodila nova politična stranka, ki jo predlaga Occhetto. Tukaj ne bo izhodov, ker sem prepričan, da bo tudi v bodočnosti katerikoli argument dal povod za nove polemike in za dodatna razhajanja.«
Član vodstva openskih komunistov Dolil Wil-helm nam je povedal, da že »po naravi nasprotuje polemikam, ki delijo in konec koncev šibijo stranko«. Po njegovem preživlja KPI precej težke trenutke svoje zgodovine, končni cilj vsakršnega razčišče-nja pa bi morala biti vseeno enotnost, tudi zato, ker »mnogi člani in aktivisti pravzaprav večkrat ne razumejo rimskih dogajanj«. »Na bazi je vzdušje vsekakor mnogo boljše kot v vrhovih, kjer večkrat razmišljajo o 'visoki politiki", manj pa o idealih svobode in pravice, ki sta osnovni gibali našega delovanja.«
»Situacija je šla tako daleč, da je treba na vsak način pospešiti izoblikovanje "stvari", ki jo predlagata Occhetto in večina v KPI,« meni zgoniška občinska odbornica Tamara Blažina, ki tudi pravi, da je treba pohiteti, da bodo Occhettovi politični predlogi čimprej dobili konkretnejšo obliko. »V tej fazi je precej težko iskati kompromisna stališča med pristaši DA in NE, pospešiti je treba vsestransko delo za konstituanto, ki je izšla iz kongresa v Bologni. Vsak razkol bi gotovo pomenil ošibitev ne samo KPI, ampak vse italijanske levice, po drugi strani pa se mi zdi res neizbežno, da izvajamo Occhettovo
politično platformo z namenom, da se nam pridružijo tudi druge levičarske komponente.« Blažinova ob tem tudi negativno ocenjuje nedavni razkol v senatu in v poslanski zbornici. »Škoda, da nismo uspeli najti in zagovarjati skupne linije, res pa je, da je to tudi simptom, ki dokazuje, da je v teh pogojih težko shajati pod isto streho.«	„ T
Prof. Daniele Amati
Kaj pa pravzaprav tako moti naravovarstvenike? Predvsem dvoje, in sicer genetska manipulacija ter eksperimentiranje z živalmi oziroma na njih' Oboje izrecno omenja prof. Bizzi s svojem predstavitvenem poročilu meh raziskovalnimi tehnikami snujočega se inštituta. Združenje LeAL je v enem izmed svojih kritičnih komunikejev zapisalo, da naj bi v inštitutu nameravali genetsko manipulirati živčni sistem, kar naj bi omogočil0 ostvarjanje »človeških bitij z vnapr®! določenim vedenjem«. Kar zadeva eksperimentiranje na živalih, pa je p° mnenju naravovarstvenikov že dovolj zgovorno dejstvo, da Bizzijev načrt izrecno govori o hlevčkih za poskusne kunce ter o operacijskih sobah. Obe ti stvari sta po mnenju naravovarstvenikov etično nesprejemljivi, zaradi česar bi bilo po njihovem treba načrt o If)" štitutu za inteligentne sisteme temelj1" to revidirati, če že ne povsem opustit1' »Te kritike so vsaj delno plod ne; sporazumov,« je povedal prof. Arnah-»Tako npr. absolutno ne odgovarj3 resnici, da bi genetska manipulacij3, ki jo predvideva naš načrt, neposredno zadevala živali, da ne govorim 0 človeških bitjih. Šlo bo izključno za poskuse "v epruveti" s skupinami c®" lic. In cilj tega ne bo ostvarjanje spak' ampak boljše poznavanje možganoV' kar bo seveda omogočalo tudi nove zdravniške posege.«
»Kar zadeva eksperimentacijo z zlj valmi, pa smo mnenja,« je nadaljev3 ravnatelj SISSA, »da bi jo moral nad zorovati odbor, v katerem bi bili izv® denci v zdravništvu, živinozdravn13 tvu, raziskovalci in predstavniki oh činstva. Ta odbor bi moral imeti ved^ no dostop v laboratorije in bi mor3 delovati na osnovi strogih pravil, kakršne je v ZDA izdelal Vsedržavni id" štitut za zdravje. Gre za norme, ki p3" tanko določajo, kakšni morajo biti_zl" vljenjski pogoji v hlevčkih, kaksn anestezijske postopke je treba upora0 Ijati itd. Poudariti velja, da bo pr®a' hodna ugodna ocena odbora odločim za finančno kritje raziskav in sploh z njihovo izpeljavo.«	■
Eksperimentacija na živalih bo tor J vsekakor ena izmed raziskovalnih teh nik, ki se jih bodo posluževali v inSt j tutu, vendar ne bo edina. Ena izm® njegovih odlik bi morala pravzapr3 biti prav ta, da bi v čim večji m02^ meri segali tudi po drugih tehnik3 ’ kot sta zlasti kultura celic in račun3 niška simulacija. Vendar si je po mn,a nju prof. Amatija nemogoče misliti, bi z drugimi tehnikami in zlasti z r čunalniško simulacijo lahko poVS®j. nadomestili eksperimentiranje na valih, kot pravijo nekateri naravova
stveniki. »Računalniška simulac J nam omogoča, da izdelamo hipot® ' toda samo neposredno izkustvo n3 lahko pove, ali hipoteze ustrezajo alnosti. Načelno odklanjati ek®P®v. mentacijo na živalih, češ da Pre“stva. Ija "nekoristen sadizem", je neostro ■ no in v marsikaterem primeru Poinnje odklanjati znanstveno raziskova kot tako, z vsemi posledicami, ki l,lI1vei ima. Očitno gre za zamotane zade . ki bi jih morali .urejati na ravni. Vsekakor drži, da je bilo z perimentiranjem na živalih v Pre „3-losti storjena marsikatera huda o g0. ka in da so nekoč nanj gledali z h® a pustno lahkomiselnostjo. Zdaj je 1 0t-paziti, da ne bi pretiravali v nasp nem smislu,« je pristavil ravnate1! štituta SISSA.	kat®"
Očitno gre za probleme, okrog h p0. rih se bo razprava nadaljevala-,^ membno bi bilo le, da bi se ne ^ s ne na eni ne na drugi str r
voljili
Kot
stereotipi in pavšalnimi ocenam1^ kaže, pa bo Inštitut za intelig®11® 0yp-teme prav kmalu začel postajah b0 Ijiva stvarnost: že prihodnji h)®? ,0šld pri Padričah začel delovati 11Z1 nrvO
enoto. Vodil ga bo prof. Enrico raV. bini, ki je doslej bil raziskoval ^tj.
natelj zavoda INSERM v Parizuv tekU tut pa bi moral polno zaživeti petih let.	M-
V« Opčinah so v ponedeljek izvolili začasni odbor za FJK
Svetovni slovenski kongres kot vez med Slovenci v domovini in po svetu
Naravovarstvena tema v dolinski občini
Razhajanja o delovanju zadnjega kamnoloma
p Ponedeljkovo srečanje, ki ga je v DnriSVetnem ciomu na Občinah sklical P. Oročni iniciativni odbor Svetovnega genskega kongresa za Furlanijo-Ju-jsko krajino, je zbudilo med ljudmi fiuko zanimanja in tudi radovednosti, smisel za kongres ni nova, ustanovili j . s.e namreč .že osrednji in območni 1 Kmtivni odbori, vendar je pred vo-vami v Sloveniji in po njih zanimajo za to pobudo nekoliko upadlo. V asi deželi pa je pobuda marsikomu aejasna in malo poznana.
, .'J nekaterih vprašanjih in dvomih, s° se porodili po političnih spre-t ®®bah v Sloveniji, je spregovoril
u v Sloveniji,
jg®1 lajnik Kongresa Vinko Ošlak, ki Jb Prisotnim podrobneje predstavil po-so k- izmed vzrokov za Kongres te Pile prav nekatere neraščiščene v ”1®, slovenstva, od diaspore do spra-ja' i iih le močno poudarjala opozici-J vladnega režima. Volitve so močno ..Prernenile politični položaj v Sloveni-JSom nekaterim se je potem zazdelo, da jK.PPpadli določeni osnovni razlogi za P® Svetovnega slovenskega kongre-2a p šlak in člani iniciativnega odbora t P-IK pa so seveda prepričani, da so hial ■ * Pobude povsem veljavni in ak-Saaim. Osnovni predpostavki Kongre-■ sta zapisani tudi v prijavnici, ki so kov°Sainezn*ki dobili že na ponedelj-m srečanju. Osnovna kongresna Ven i, ,ie namreč ta, da »Svetovni slo-g.nski kongres povezuje in združuje ,l0J^enke in Slovence dobre volje Poni3 'j1 P0 svetu na temelju vzajemne kazf0^^ *n zavezanosti slovenstvu«. (jaz(°9i zanj izhajajo iz,zgodovine, se-ske Položaja in perspektiv sloven-pa 9a naroda, prav navedeni razlogi »narekujejo daljnosežno avtonom-Sf,' narodnostno in politično dejanje«, jjg-Pravi ustanovitev Kongresa. Le-ta Pad ri V Pislvu bH »nadstrankarska, Vez eol°ška in nadkonfesionalna pola ^Valna in solidarnostna, organizaci-Sv ,Seh Slovencev v domovini in po |ln. koder žive«.
OjK^mulacije so torej dokaj splošne, lt0 - Pa je ponudil konkretnejšo sli-stajfePrav je res, da je Kongres v na-je Anju in so njegove končne definici-Cev jpisne od skupne volje udeležen-p0v mb osnovni misli, da naj ustanova tn r|e^uje vse Slovence, kjerkoli živijo kfe,eajo, naj bi bil Kongres tudi kon-stay?a Povezovalna mreža, ki bi pope, glala v medsebojno relacijo kultur-. deL .Pndarske, narodnostne in druge roaJdiike. Kongres naj bi bil medna-iilter s*°venska vez, ščitil pa bi tudi kolj ?se. Posameznikov in skupin, kjer-clg, • žetvijo. Če je Slovenija srce naro-Vejw Pjagov prostor povsod, kjer Slo-hovn1 sivijo in delajo, to skupno du-bj ^ 0 m hkrati materialno osnovo naj konQstvarj&1 prav Svetovni slovenski p>°dohes' Resanici na ljubo gre za >>skun 0 a1*56!' ki je narekovala tezo o storu em sl°venskem kulturnem pro-pQSta' čeprav so nekatere vsebinske Pa t,, j. 6 drugačne, kot je bila drugač-Kon1 9en0za zamisli, na j-n9res naj bi bil zastavljen dokaj tlpjanrok°, čeprav ne gre tu za lahko li ij.. J.e' saj bi v organizaciji sodelova-kaz jt® z dokaj različnimi stališči. Do-tudi ^katerih sedanjih in verjetno tUdj D°dočih težav je bila na primer Prisir,razPrava v Prosvetnem domu.
Pna prijava je žela dokajšnje
odobravanje, mnenja pa so razdelile »Splošne teze za program Svetovnega slovenskega kongresa«. Kot je povedal član osrednjega slovenskega odbora Ravel Kodrič, je vseslovenski iniciativni odbor razpravljal in sprejel misli prijavnice, teze pa so odraz skupine, ki jih je sestavljala. V omenjenem dokumentu, ki ga je pripravila komisija za statut, so navedani štirje osnovni cilji, in sicer narodna sprava, samostojna in suverena država Slovenija, internacionalizacija slovenskega vprašanja in ohranjanje slovenstva zunaj domovine. Veliko prostora pa je odmerjeno zgodovinskim vprašanjem in kritiki prejšnjega režima. Nekatere teze in ocene izjave so povzročile kritike nekaterih diskutantov in utemeljile osnovni pomislek, da je zgodovinska ocena težko tudi že skupen dokument, saj bi bil Kongres prostor odprte razprave. Prav tako so nekateri opozorili, da so v tezah premalo poudarjena odprta vprašanja Slovencev v »zamejstvu« (problem zakonske zaščite) in v svetu. Nekateri pa so opozorili-, da pobuda ne sme obtičati v ocenjevanju preteklosti, ampak da mora predvsem iskati danes rešitve za jutri. Prav gotovo pa je, da bodo diaspora, vprašanja narodnih pravic, raznarodovanje in
odtujevanje med bistvenimi temami srečanj in zasedanj organizacije.
V povojih je seveda tudi organizacija Kongresa, čeprav že obstajajo osrednji in področni odbori v Sloveniji in po syetu. Začasni odbor za deželo Furlanijo-Julijsko krajino so imenovali na ponedeljkovem zasedanju, sestavljajo pa ga Boris Pahor (predsednik), Ravel Kodrič, Bojan Brezigar, Davorin Devetak, Jože Pirjevec, Maja Lapornik in Sergij Pahor. Boris Pahor bo tudi deželni delegat na zasedanju osrednjega iniciativnega odbora, ki bo v soboto dopoldne v okviru letošnje Drage. Pahor se je ob imenovanju zahvalil in dejal, da se je zamisel o podobnem kongresu porodila prav v Trstu, in to leta 1953, prispevek tržaških Slovencev pa bi moral biti tudi danes velik. Ob tem je še važno pripomniti, da so na ponedeljkovem srečanju sklenili, da se v naši deželi v Kongres prijavijo posamezniki, in to ne v zastopstvu organizacij, čeprav je tudi to vprašanje še odprto. Prijavnice pa so na voljo vsem, ki jih pobuda zanima in ki želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju organizacije.
A. M.
Na sliki (foto Križmančič) z leve proti desni: Bojan Brezigar, Vinko Ošlak, Sergij Pahor in Ravel Kodrič.
Obvestilo tržaške občinske uprave
, Prijaviti je treba vinske zaloge
Tržaška občinska uprava obvešča, da je treba do 6. septembra prijaviti zaloge vin in moštov. Prijave je treba predložiti na oddelku za davke in pristojbine v Ul. Granatieri št. 2, 3. nadstropje, soba št. 275. V njih je treba napisati, koliko bodo znašale zaloge vinskih proizvodov 31. avgusta 1990 opolnoči. Morebitne pošiljke na poti ob omenjeni uri mora prijaviti prejemnik. Prijave je treba izpolniti v petih izvodih na posebnih obrazcih, ki jih je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in ki jih je mogoče dvigniti v že omenjenem občinskem uradu.
Prijave so oproščeni: 1. zasebni potrošniki: 2. prodajalci na drobno, ki se poklicno ukvarjajo s trgovino in pri katerih količina vsakokratne prodaje ne presega 60 litrov: 3. prodajalci na drobno, ki uporabljajo kleti, urejene za skladiščenje ter za' ustekleničenje vina, katerega količina ne presega 10 hektolitrov.
Kdor ne bo predložil prijave v predvidenem roku, ne bo mogel overoviti odpremnic za vina in mošte. Za kršilce so predvidene globe od 600 tisoč do 6 milijonov lir, poleg tega pa še objava obsodbe v vsaj dveh časopisih velike naklade na stroške obsojencev.
. Naj mimogrede z zadovoljstvom zabeležimo, da nam je Občina Trst poslala gornje obvestilo v slovenščini.
Kamnolom nad Borštom in Ricmanji je že več let v središču pozornosti prebivalcev bližnjih vasi. O negodovanju teh občanov jasno pričajo številne akcije za zbiranje podpisov (ena od teh je bila na pobudo borštanskega PD Slovenec) in zahteve po javnih srečanjih z občinskimi upravitelji. Pred časom je prišlo tudi do jasnega, sicer ne zelo korektnega »pisnega« napada na dolgoletnega lastnika kamnoloma, ko se je izpod peresa neznanega avtorja na obcestnem zidu pod kamnolomom pojavil napis »Scoria bandito«.
Problem je pred nedavnim spet sprožilo tiskovno sporočilo, ki sta ga podpisala dolinska občinska'svetovalca Boris Gombač (SSk) in Roberto Raf-faele (KD). V njem sta izrazila zaskrbljenost zaradi onesnaženja in gmotne škode na poslopjih kot posledice dejavnosti kamnoloma. Na pristojne oblasti, torej na Deželo FJK, Občino Dolina in Krajevno zdravstveno enoto sta naslovila vprašanje, s katerim želita izvedeti, ali omenjeni kamnolom spoštuje vsa pravila, ki jih predpisuje zakon. Na pristojne organe pa so protestni pismi naslovili tudi podpisniki -prebivalci iz Boršta, Zabrežca in deloma tudi iz Ricmanj.
Za mnenje smo zaprosili Stojana Sancina, odbornika za ekologijo v novi dolinski občinski upravi, in Borisa Gombača, svetovalca Slovenske skupnosti in člana medobčinskega sveta KZE. Sancin je problem obravnaval predvsem kot upravitelj. »Dovoljenja za kamnolome izdaja Dežela, Scoria ga je zadnjič obnovil leta 1980, in sicer za 14 let. Zemljišče, na katerem obratuje, je zasebna lastnina in spada deloma v dolinsko, deloma pa v tržaško območje. Trenutno kopljejo na "tržaškem" delu, na ostalem pa so že poskrbeli za dogovorjeno ozelenitev. Pri tem moram poudariti, da je bil kamnolom nad Borštom prvi, pri katerem je dolinska občinska uprava že leta 1980 dosegla, da se s pismenim dogovorom z Deželo obveže za smotrno kopanje in poznejšo ozelenitev izkoriščene površine na lastne stroške. Te pogoje predvideva tudi deželni zakon o kamnolomih, ki so ga odobrili pred približno petimi leti, a še ni operativen. Obenem gre pojasniti, da sta ostala dva kamnoloma v dolinski občini - oba v Boljuncu - prenehala z delovanjem, ker nista dobila ne dovoljenja ne potrebnega zemljišča. Le-to je namreč last boljunske srenje, katere lastnino je do nedavne obnovitve upravljala Občina, ki zemljišča ni dala več v najem za tovrstno dejavnost.«
»Delovanje kamnolomov enkrat letno pregleduje neformalna deželna komisija, ki je le posvetovalnega značaja. Pod strogim nadzorstvom sta tudi jakost razstreliva in količina min. To povečati pomeni le denarno potrato, saj je točno izmerjeno sorazmerje med potrebnim razstrelivom in najučinkovitejšim delom. Za poškodbe na hišnih pročeljih, ki naj bi jih povzročalo razstreljevanje min, ni praktičnih naprav,
r^a/?/ so se odločili na podlagi nedavne županove odredbe
Tržaška knjigarna od torka ž novim delovnim umikom
žaška ?r*0dnjega torka dalje bo Tr-0dre(jb nRgarna na podlagi nedavne delov ,e baškega župana spremenila uvaja 1 umik. Kot je znano, odredba heio u° . fizne spremembe v delov-drog^ku samo za cvetličarne in
dotijg J6, ustali trgovci pa so popol-fas vsek°S,;' P” 'zbiri urnikov (delovni °vhih Ka*or ne sme presegati 44 de-ua damUrrate<?ensk° in 10 delovnih ur Mteg0t\. ujigarne torej ne spadajo v fPreio iiu trgovin, ki morajo nujno
S5"1«
urnik. Vodstvo Tržaške
jiii ne kf Pa j® VS0iej želelo ugotoviti, jah, z nekoliko drugačnim urni-0djetnair1Co ugodilo večjemu številu Pilo iziCoev ^0i doslej in je zato skle-PPredba ristiti možnosti, ki jih ponuja Od
K^ernbrl^3, 4. septembra, do konca Puskusnaj' luliko naj bi pač trajala h° sledeče<r?ba T bo knjigarna odprta i,? udnrta 111 Urniku: od torka do petka Ure Ob^ ^	ure *n 0<^
?aillo (Jr,-,", ^uuoian pa Po obratovala rfte- Dan1!01?.116' in sicer od 9. do 13.
sobotah pa bo obratovala
Sl,
čin	' 1X1	Od UU IO.
, km- tka bo torej ostal isti kot »m,, 9arna pa bo odslej zaprta
ki0«
I knj^a Popoldne.
Q yoih Ur t-bo Okoristila vseh 44 de-Jaedba (Lt P Jih dopušča županova n°ra ostatfto da jih ne bi presegla, pa ip®e' ki so KZa/>rta eno popoldne). Raz-ta ^°Vedala otr°vali tej odločitvi, nam ir' Po iJinpn V0,diaknjigarne Ude Košu-UeS večiP U katere bo nov urnik us-
usfe številu iju(ii' »če jim
ds; iahkn j, .1® Povedala, »pa se Sko °dkrito pritožijo, saj gre - 1110 za poskusni urnik, ki
bo obveljal le v primeru, ko bi bila večina naših odjemalcev zadovoljna.«
Nov urnik naj bi bil vsekakor primeren iz več razlogov. Ob sobotah popoldne je knjigarna za razliko od drugih knjigarn namreč večinoma prazna. Ostale knjigarne imajo ob sobotah več kupcev, ker si ljudje med sprehodom po mestu ogledajo izložbe in iz radovednosti vstopijo v knjigarno. V Tržaško knjigarno pa prihajajo ljudje namenoma.
Po drugi strani bi medtedenski razširjeni urnik moral ustrezati več kategorijam ljudi. Zgodnejše odprtje naj bi torej ustrezalo osebam, ki gredo zjutraj zgodaj v službo, opoldansko pa uslužbencem, ki so ob uri kosila prosti in dijakom, ki se težko vrnejo popoldne v mesto.
Četudi bi izbrali drugačno rešitev, je še povedala Košutova, pa mora biti knjigarna ob sobotah dopoldne nujno odprta zaradi prodaje časopisa.
Ognjeni zublji v hiši v Skednju
Danes ponoči se je v Škednju vnel močan požar. Pričeli so namreč goreti kletni in pritlični prostori hiše št.61 v Ul. dei Giardini. Na kraj požara so gasilci poslali kar pet avto-cistern, saj je ogenj ogrožal tudi prvo nadstropje stavbe. Ko poročamo, nam seveda ni znano, koliko škode je povzročil ogenj.
Prvo je bilo na sporedu v ponedeljek zvečer na Pončani
Javna srečanja komunistov o problemu javnega prevoza
Tržaška komunistična federacija načrtuje vrsto javnih pobud o kočljivih vprašanjih javnega prevoza in cestnih povezav v našem mestu. Prvo srečanje, ki je bilo v ponedeljek zvečer v Ljudskem domu na Pončani, je bilo namenjeno prometu in avtobusnim prevozom ACT v luči načrtov občinske uprave za omejevanje avtomobilskega prometa v strogem mestnem jedru. Komunisti so mnenja, da morajo občinski upravitelji čimprej razkriti javnosti načrte o tem vprašanju, beseda pa je tekla tudi o nekaterih načrtovanih spremembah na prograh mestnih avtobusov, med drugim na progi št. 6, ki povezuje Sv. Ivan z Barkovljami. Z zadovoljstvom so vsekakor sprejeli vest, da bo župan Richetti v kratkem s posebnim upravnim odlokom določil nekatere omejitve v prometu v Terezijanski četrti, kot je pred poletnim premorom sklenila občinska skupščina.
Diskutanti so se zavzeli za tesnejše sodelovanje komunističnih upraviteljev v konzorcijskem podjetju za prevoze ACT in v upravnih telesih drugih pristojnih ustanov. Od tod je izšel tudi predlog za tesnejše stike med komunističnimi sekcijami v obratih ACT, ACEGA in ENEL. Beseda je tekla tudi o nekaterih odprtih sindikalnih vprašanjih, s katerimi se soočajo uslužbenci v prevoznem sektorju. Javna srečanja in predavanja o teh problemih se bodo vsekakor nadaljevala tudi prihodnji teden.
Izšla je septembrska številka revije »Messaggi Registrati«
Te dni je izšla druga, septembrska številka mesečnika »Messaggi Registrati«, ki ga izdaja zadruga Rosselli. Številka je tokrat posvečena športni dejavnosti, ki jo revija obravnava tako s tekmovalnega in špektakularnega vidika kot z načrtovalnega, medicinskega, upravnega in socialnega vidika.
Med prispevki naj omenimo zapis Corrada Pagliara in Gianfranca Orla o vprašanju športnih struktur, in to predvsem z arhitektonskega in upravnega vidika. Fabiana Romanutti je intervjuvala tržaškega občinskega odbornika za šport in prosti čas Roberta De Gioio, Ivan Fischer predsednika košarkarskega kluba Stefanel Bepija Stefanela, Antonio Pergola don Maria Vatto, Rita Savani Giadrossi pa Huberta Perflerja. O vprašanjih športne medicine se je Angelo Cristaldi razgovarjal z dr. Antoniom Nuciarijem, medtem ko je Valeria Hocza opravila primerjavo med položajem športne medicine v Italiji in na Madžarksem. Za ljubitelje špektakla je Roberto Danese intervjuval Danielo Mazzuccato, revija pa prinaša tudi uvodni oziroma zaključni poseg Gianfranca Carboneja in Ales-sandra Perellija.
s katerimi bi nedvomno dokazali, da je vzrok škode prav razstrelivo v bližnjem kamnolomu. Zato bi moral vsak prizadeti posameznik vložiti tožbo in pred sodniki dokazati, da je lastnik kamnoloma glavni krivec.«
»Drugi problem sta zračno in zvočno onesnaževanje: za oboji je pristojna KZE. Doslej so izvedli več meritev, po katerih so ugotovili, da je količina prahu pod mejo škodljivosti. Poleg tega pa Scoriov kamnolom proizvaja apnenčast prah, ki prav gotovo ni prijeten, a ne povzroča poklicnih bolezni. Tudi za dokaz zvočnega onesnaževanja je potrebna natančna in zanesljiva dokumentacija. Doslej pa ni nihče ne skušal ne uspel dokazati, da je delovanje kamnoloma res škodljivo. K temu moram dodati še to, da količina pridobljenega materiala odgovarja začetnemu načrtu in da je manjše pomanjkljivosti zasledila le gozdna straža.«
Občinski svetovalec Boris Gombač je mnenja, da se problem tega kamnoloma uokvirja v širšo obravnavo industrijskih objektov, ki bi jih dolinska ' občina morala upoštevati pri zaščiti okolja. »Prej kot interpelacija je bilo julijsko pismo poziv vsem ustanovam, ki skrbijo tudi za okolje, naj nastopijo resno. Ne gre za zaprtje kamnoloma, gre le za "spodbujanje" k večji meri politične volje v dolinski občinski upravi. Problem zato obsega tudi ostale objekte, kot so Tovarna velikih motorjev, čezalpski naftovod, obrtna cona*in hitra cesta, za katero smo že na začetku zahtevali postavitev akustičnih panojev in posebnega asfalta, ki bi vpijal ropot prometa. Vse to v smislu preventivnega posega, ki je kljub raznim ugovorom možen, ker potrebna dokumentacija že obstaja. Dogaja pa se, da se v vaseh pod kamnolomom tresejo hiše ob razstreljevanju min. Poleg tresljajem pa so prebivalci tega območja izpostavljeni še večjemu zračnemu onesnaževanju, predvsem zaradi prahu, ki se vidno nabira na šipah in po drevesih. Neprijeten je tudi ropot naprave za lomljenje kamna. Vsekakor se zavzemamo predvsem za omejevanje škode in za uvedbo strogega nadzorstva nad objekti, ki lahko_predstav-Ijajo nevarnost za okolje. Čeprav je pristojnost dolinske občine omejena, bi bilo dobrodošlo reševanje problema v sodelovanju z ostalimi pristojnimi ustanovami.« Zato Gombač zahteva, da Občina sestavi paritetično komisijo, v kateri bi bili poleg odbornika prisotni svetovalci, vaščani in naravovarstvene ustanove. Komisija naj bi bila tudi posrednik med prizadetimi stranmi, ščitila bi občana in zato -čeprav je kamnolom v mejah normativa - zahtevala, da se zmanjša jakost min in ugotovi, ali naprave proti onesnaževanju ustrezno delujejo.
(dam)
T Dne 28. t. m. nas je zapustila naša draga sestra in teta
Marija Daneu
Pogreb pokojnice bo jutri, 30. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo sestra Mila z otrokoma Marinom in Denise, sestra Slava z možem Cvetom in sinom Vasilijem, svak Angel in svakinja Sandra ter drugo sorodstvo.
Trst, Kontovel, 29. avgusta 1990
(Pogrebno podjetje Zimolo)
29. 8. 1983	29. 8. 1990
Draga
Marica
Kdor te ie poznal, se te spominja kot neutrudno borko za boljšo bodočnost delovnega ljudstva in idealov socializma.
Alma in svojci
Trst, 29. avgusta 1990
Ob izgubi dolgoletnega uslužbenca Frančkota Miliča izrekajo uprava in uslužbenci Občine Zgonik globoko sožalje prizadetim svojcem.
Z obredi in slovesnostmi počastili zaščitnika treh cerkva sv. Jerneja
gledališča
Kot smo že poročali, so konec preteklega tedna tri cerkve na Tržaškem praznovale svojega zaščitnika sv. Jerneja, in sicer na Opčinah, v Mačkoljah in Barkovljah. V tem okviru je bil v nedeljo zvečer v openski cerkvi med drugim tudi koncert Paganinijevih skladb, ki sta jih izvajala violinist Branko Brezovšek in kitarist Andrej Varl. V Mačkoljah pa so sv. Jerneja počastili s slovesnim verskim obredom in s tradicionalno blagoslovitvijo vozil, zvečer pa so priredili družabnost na prostem.
Na sliki (foto Magajna) koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Smučarji in njihovi prijatelji se tudi poleti odzovejo družbi
Na uspelem »Smučarskem prazniku«, ki ga je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah priredil SK Brdina, je v nedeljo številne zbrane zabaval znani ansambel Happy day. (Foto Magajna)
V Križu lep uspeh tridnevnega praznika domače sekcije KPI
Na vrtu Ljudskega doma v Križu se je v ponedeljek zvečer končal festival komunističnega tiska, ki ga je priredila krajevna sekcija KPI J. Verginel-la ob sodelovanju MPZ Vesna in skupine mladih domačinov. V nedeljo sta se občinstvu predstavila kantavtorja Ivo Tul in Andrea Guzzardi, v ponedeljek pa so nastopili mladi plesalci iz mesta in iz dolinske občine. V soboto in nedeljo je za ples igral ansambel Zodiaco, v ponedeljek pa ansambel TAIMS.
Na sliki (foto Magajna) člana plesne skupine KD F. Prešeren.
šolske vesti
Glasbena matica Trst naproša, da kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1990/91, naj to stori do vključno petka, 31. t. m.
Na liceju France Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Dne 7. t. m. je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo in ki imajo habilitacijo za poučevanje oziroma usposoblje-nostno diplomo. Rok za vlaganje prošenj žapade 5. septembra. Vse informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8, II. nad., tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od 11. do 12. ure.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da se pismeni popravni izpiti za knjigovodje in geometre začnejo v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na glavnem sedežu. Podroben razpored izpitov je razobešen na šolski oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek obvešča, da se popravni izpiti začnejo v soboto, 1. septembra, ob
8.30	s pismeno nalogo iz italijanščine. Koledar izpitov je na vpogled v šolskih prostorih.
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1990/91 od 3. do vključno 9. septembra na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 8. do 12. ure.
Na državnem poklicnem zavodu J. Stefan se bodo začeli popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30. Razpored izpitov je na vpogled na šolski oglasni deski.
MIRAMARSKI PARK
Poletna prireditev LUČI in ZVOKI
Jutri, 30. t. m., ob 21.00 predstava v nemščinf in ob 22.15 predstava v italijanščini.
Naslednje predstave: v soboto ob 21. in ob 22.15 predstavi v italijanščini; v torek ob 21.00 predstava v angleščini in ob
22.15	predstava v italijanščini.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet na Brione in Labin 19. septembra. Vpisovanje bo 7. septembra ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114, do 1. septembra,
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan prireja takoj po jesenskih izpitih in pred začetkom šolskega leta tridnevni izlet v Kamniške Alpe po slovenski transverzali. Program, pojasnila in vpisovanje je v tajništvu šole do vključno torka, 4. septembra (tel. 568233).
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00-22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00.
V	bivšem anglikanskem templju je
na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-
13.00	in 17.00-19.00.
V	Palači Costanzi bo še jutri na ogled razstava z naslovom PRIMA DELL' URA-GANO. Razstavo je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s Krožkom Maritain. Urnik: od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 • in
17.00-	19.00.
V	konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Erteja. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je odprta do 31. t. m. razstava 'Padri e figli - continuita nelLarte triesti-na".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do konca avgusta odprta razstava 'La grafica della bottega del Tintoretto".
V	občinski galeriji v Miljah,- Trg republike - bodo 31. t. m. ob l8. uri odprli razstavo slikarja Silvia PEČARIČA. Razstava bo na ogled do 8. septembra.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 29. avgusta 1990
JANEZ
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.28 - Luna vzide ob
15.55	in zatone ob 24.00.
Jutri, ČETRTEK, 30. avgusta 1990
SREČKO
PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 najnižja -19 cm, ob 13.12 najvišja 19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
28,4	stopinje, zračni tlak 1016,7 mb rahlo* narašča, veter 13 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki 32 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo poob-lačeno, morje razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nivi Jasa, Alexia Gril-, lo, Giovanni Spirito, Terenza Dema, Marco De Feo, Lorenzo Simone, Fabio Fontana, Giulia Gorenszach, Andrea Gossi.
UMRLI SO: 89-letna Libera Sartori, 87-letna Elsa Molinari, 78-letni Giuseppe Mennuni, 84-letna Maria Meniš, 88-letna Natali Mosetti, 22-letni Riccardo Ven-dramelli, 80-letna Ada Veronese.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nabrežina (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Dekliški zbor Vesna obvešča, da se bodo redne pevske vaje pričele v torek, 4. septembra, ob 20.30 v Domu A. Sirka. Vabljene tudi nove pevke.
koncerti
Glasbeni september Jutri, 30. t. m., ob 12. uri bodo v Muzeju Ravoltella, Ul. Diaz 27, na tiskovni konferenci predstavili ciklus koncertov z naslovom Glasbeni september, ki jih organizirata Združenje Promusica in Cap-pella Civica.
Miramarski festival Danes, 29. t. m., ob 11.30 bo v dvorani za tiskovne konference na tržaški Občini predsednik odbora Trieste 2000 Franco Ricchetti predstavil glasbeno prireditev z naslovom »1. miramarski festival«, ki se bo odvijala v Miramarskem gradu 31. t. m. ter 1. in 2. septembra.
Glasba in prijateljstvo V soboto, 1. septembra, ob 22. uri bo na terasi kopališča Ausonia prireditev, na kateri bodo sodelovali kantavtorji in glasbene skupine iz Trsta in dežele Fur-lanije-Julijske krajine.
Rodil se je
DAVID PESCATORI
Srečnima staršema mnogo čestitk malemu Davidu pa želimo mnogo sreče in zdravja v življenju
nona Marica in Franko, nona Anica, nono Giorgio ter strica Claudio in Fulvio
Robiju Pescatoriju in ženi Klari se je pridružil mali
DAVID
Pomnoženi družini čestita
kolektiv Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska.
čestitke
25 let je že minilo, odkar sta 81 ALMA in ENNIO večno zvestobo ob" ljubila. Da bi se še tako ljubila jima iz srca Tanja in Diego z Barbaro želita.-Vse naj, naj še LADIJU in LEJI, b* sta 31 let poročena, da bi se še tako rada imela jima želi Tanja.
mali oglasi
razne prireditve
NAŠ PRAZNIK na Krmenki - Dolinska sekcija Slovenske skupnosti sporoča, da bo njen letošnji tradicionalni Naš praznik 1., 2. in 3. septembra na prireditvenem prostoru na Krmenki (pri Domju). Vse tri večere bo priložnost za ples ob zvokih znanih ansamblov Krt iz Kranja in Karavank. V kulturnem delu programa v nedeljo popoldne bodo koncert godbe na pihala iz Nabrežine, pozdrav in politični govor. Vse tri dni delujejo kioski z jedmi na žaru in domačim vinom. Vabljeni vsi!
Vaška skupnost vabi konec tedna v Bane na TRADICIONALNO ŠAGRO POD KOSTANJI. V nedeljo, 2. septembra, "mantenjada" z Godbo iz Ricmanj in ples parterjev.
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin v sodelovanju z Zadrugo Grmada Devin prirejajo KONCERT GODBE NA PIHALA NABREŽINA v petek, 31. t. m., ob 20. uri pred restavracijo Dama Bianca v devinskem portiču. V primeru slabega vremena bo koncert naslednjega dne ob isti uri.
kino
ARISTON - 21.00 The Abyss, r. James Cameron.
EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Chi ha paura delle streghe, r. Nicolas Roeg, i. Anje-lica Huston.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, □ NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Uccelli 2,
srh., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Major Le-ague - la sguadra piu scassata della lega, i. Tom Berenger, Charlie Sheen. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Dolci pia-ceri carnali, porn., □ □
NAZIONALE IV - 18.30, 22.15 La legge del desiderio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 18.00, 22.15 L'attimo iuggente, r. Peter Weir.
MIGNON - 17.00, 22.15 La chiave, r. Tin-to Brass, i. Stefania Sandrelli, □ □ LJUDSKI VRT - 21.15 Sesso, bugie e vi-deotape.
EDEN - 15.30, 22.00 Donne bestiali,
pom., □□
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - 18.30, 22.10 Ore contate, r. Dennis Hoper.
RADIO - 15.30, 21.30 Ouel desiderio bagnato sotto la pelle, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
OSMICO je odprl Stevo Zahar v Borštu
DOBRO založeno osmico z domačo p'ia' čo in prigrizkom je odprl Drejče v Vrtni ulici v Doberdobu.
RAČUNALNIK IBM kompatibilni, a®' strad 1640, 640 K spomina, CPU 8086,5 hard diskom, miško in mnogimi Pr°' grami prodam. Cena po dogovoru. 7el' 228352.
PRODAM fiat regato 100 weekend, se' ptember '87. Tel. v uradnih urah na 8t
213570.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. Te>' na št. 280761 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik '64, brez evidenčne tablice ter čelado št. 59 28
35.000	lir. Tel. 229246.
PRODAM golf GLS, letnik '80, v dobre® stanju, cena po dogovom. Tel. 82340 po 20. uri.
RENAULT super 5, letnik '86, v zelo dobrem stanju prodam. Tel. 421508.
OBRTNIŠKO PODJETJE iz dolinske oB' čine zaposli 15-letno vajenko. Pismen^ ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34lJ Trst, pod šifro »Vajenka«.
MLADA gospa sprejme službo kot hisn pomočnica. Tel. (003866) 58806.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dol® ski občini, za čiščenje občinske telo vadnice 2 uri dnevno. Tel. v večer® urah na št. 228607.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dol® ski občini, za urejevanje občinske^ nogometnega igrišča. Tel. v večer® urah na št. 228607.	,,
IŠČEM zaposlitev kot prodajalka part-time na območju mesta Gor® ' Poznam dobro slovenski in srbohrva ki jezik. Tel. (040) 208896 v popold®1' skih urah.	,,,
IŠČEM knjige za prvi razred učitelj'^, A. M. Slomšek. Tel. na št. 232558 v J®'
ranjih urah.	t]g
MEHANIČNA DELAVNICA GUST®*
■ na Opčinah išče resno uradnico za v denje knjigovodstva, poldnevna zap°s litev. Tel. 214522.	|a
SLUŽBO DOBI ob odprtju novega hote . Emona v Rimu sobarica z izkušnja*/ na podobnem delovnem mestu, stanj. vanje zagotovljeno. Morebitne be pošljite na naslov: Hotel Emona, ' Statilia 23 - 00185 Rim ali Palače F® tel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. RESTAVRACIJA zaposli mlado natak« rico/ja. Tel. (040) 201112 ali 200933. . IMPORT/EXPORT zaposli fanta z visp šolsko izobrazbo, prakso v zunanji govini in z znanjem srbohrvaščine- F mene‘ponudbe poslati na upravo . ^ morskega dnevnika, Ul. Montecc® 34137 Trst, pod šifro 'Export'.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
28. 8. 1990
"TUJE VALUTE
FDCING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1144,950	1130-
Nemška marka..........739,550	738.—
Francoski frank..... 220,450	217,500
Holandski florint ... 656,140	650.—
Belgijski frank.....	36,002	35.—
Funt šterling....... 2231,500	2200.—
Irski šterling...... 1983,500	1980,—
Danska krona........ 193,500	190.—
Grška drahma........	7,476	7.—
Kanadski dolar...... 1003,850	970.—
--------------------- 1VU1*Č\1-N	*
Japonski jen ........... 7,995
Švicarski frank...... 896,350	885'
Avstrijski šiling....	105,049
Norveška krona.......	190,900
Švedska krona........ 200,710
Portugalski eskudo .	8,392	’’
Španska peseta ........ 11,980	1 J.
Avstralski dolar..... 954,750
Jugoslov. dinar ............ —	^
ECU.................. 1536,850
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPOPT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠN^
Dupond namesto Nurejeva vodja baleta pariške Opere
utfick Dupond, dosedanji etoile Parile Opere je postal novi direktor Pernega baleta in tako nadomestil ^edanjega vodjo Rudolfa Nurejeva. Cer ugledna zadolžitev je v njegovi ^zmerno kratki in briljantni karieri najzahtevnejša »vloga«, kar P111 jih do tega trenutka poverili. SV^Q/ 30 let star Patrick Dupond je °/o baletno kariero začel prav v Ba-„n ni šoli pariške Opere. V baletni an-mbei so ga sprejeli leta 1974, prvi <ivSa/ec ie postal leta 1978, čtoile pa kat et‘ kasneje. Vseskozi je nastopal j- 1 s°list in mnogi priznani koreogra-bn° m.u Posvetili svoja dela. Tako je p Prvi interpret Petitovega baleta Le jp.ntoine de 1'Opera (1980) in Spoerli-vcga Fille mal gardče (1981). John bnilmeier ie zani postavil solistični nJet Nižinski, Roland Petit pa mu je
Poveril vlogo protagonista v svojem podaja tri leta je vodil Ballet Natio-
r	viogo protagonista v svojem
Cn okot botte (1986). Izredna partneri-mu je bila Elisabetta Terabust.
‘itn	Nancy. V intervjuju takoj po
Onnoyaniu za direktorja pariške v m 6 ie Poldih da bo zapustil mesto ^oncyju, ker se ne bi mogel deliti neh '^ve tak° pomembni službi, tudi se h pošteno do sodelavcev. Zdi h'.o so prav nesporazumi, ki so iz-rov}- Preštevilnih obveznosti, bot-niir * odpovedi dosedanjemu umet-V(J vodji pariške Opere Nureje-dnt ^ avnega plesalca so namreč zadnje e ostro kritizirali, ker je prepogosto
zapuščal ansambel in posvečal preveč časa in pozornosti svojim nastopom v okviru številnih turnej.
V že omenjenem intervjuju je Dupond potrdil, da se namerava v celoti posvetiti ansamblu Opere. Skupino sestavlja 150 odličnih plesalcev, čeprav so v zadnjem času najsvetlejše »zvezde« - tako kot sam Dupond - zapustile ansambel. Dupond namerava spremeniti vrsto stvari, med katerimi prav govo delovne pogoje. Po njegovem mnenju mora ansambel precej več nastopati, tudi na turnejah po vsem svetu, sodelovati mora predvsem s slavnimi francoskimi koreografi, kot sta, denimo, Bejart in Petit, lotiti pa se mora tudi postavitev drugih slavnih osebnosti, kot so Alvin Ailey, John Neumeir, Jerome Robbins, Pina Baush in Jiri Kilian.
Patrick Dupond je prav pred kratkim snemal film z Alainom Delonom in igral zagonetnega plesalca, ki je zapleten v neki umor. Nastopal je že tudi v musicalu in je celo izdal ploščo. Sicer namerava še naprej nastopati kot etoile v okviru pariške Opere, v alternaciji s kolegi. Kot vedno optimistično razpoložen se namerava zelo potruditi, da bi v Operi zavladalo novo vzdušje, ker pravi, da balet ni samo vprašanje vrhunske tehnike, temveč in predvsem vprašanje razpoloženja. Uspelo mu je uresničiti svoje mladostne sanje. In dodaja: »Upajmo, da bo trajalo!«
Stalinov vnuk bo v filmu igral deda
Evgenij Jakovlevič Džugašvili ali z drugimi besedami Stalinov buk bo v kratkem nastopal v vlogi velikega Josipa Visarjonoviča v Umu, ki ga bodo prav v kratkem začeli snemati v Sovjetski zvezi.
Vest je objavila včeraj Pravda. Film, ki bo nosil naslov Vojna je vojna za vse, bo režiral gruzinski režiser Devi Abašidze. Popolnoma Jssno je, da bo nosil film o verjetno najslavnejši gruzinski osebnosti 9ruzinski pečat, saj je producent Gruzia-film. Snemanje naj bi v glav-l m potekalo prav v njenih ateljejih. Potomec »jeklenega moža«, ki se Je rodil v Gruziji leta 1879, umrl pa je 74 let star v Moskvi, je dolgo izmišljal preden je sprejel vlogo, čeprav se je v preteklosti že ukvar-J.. z gledališčem. Evgenij je sin Jakova, ki je bil seveda Stalinov sin in 1 So ga ujeli ter ustrelili Nemci med drugo svetovno vojno.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Iz studenca mladosti še ne bomo pili
Sandra Milo
Nekatere vselej prisotne in »večno mlade« dame italijanskega vip sistema, kot sta Marta ločena Marzotto in Sandra Milo, so bile ob objavi vesti, da so v ZDA odkrili »sredstvo večne mladosti«, nadvse vesele in upanja polne. Zato so vzhičeno izjavljale, da je veliko bolje in manj utrudljivo zaužiti nekaj doz hormonov, kot pa se nenehno potiti v telovadnicah, hoditi redno k maserjem in se občasno zateči k lepotnim kirurgom (kar redno počno in o tem tudi vestno obveščajo javnost). Kot veliko drugih ljudi pa bodo tudi te dame, ki dajo veliko na svoj videz, precej razočarane, kajti malo verjetno je, da bodo lahko užile blagodejne učinke hormona Hgh ali kakega podobnega sredstva. Možnosti, o katerih se govori v zvezi s hormonom Hgh, bodo po vsej verjetnosti glede na izjave strokovnjakov, ki so izvedli toliko razvpiti »pomlajevalni« poskus,
Marta Marzotto
prišle v poštev za današnji najmlajši rod ali šele za naše potomce. Omenjeni hormon ureja rast pri človeku. Z njim so v ZDA med posebnim poskusom »pomladili« nekaj starejših oseb, ki so se prostovoljno prijavile.
Mi pa se bomo morali še v bodoče zadovoljiti z upanjem, da bo znanstveno raziskovanje na tem področju v naslednjih letih prišlo do presenetljivih odkritij, ki bi nadkrilila dosedanje poskuse s hormonom Hgh. Ob tem pa, kot priporočajo strokovnjaki, lahko sebi naredimo veliko uslugo, če skušamo s preventivnimi ukrepi (telesnimi vajami in pravilno prehrano) lajšati posledice neizogibnega staranja.
Znanstveniki seveda mislijo predvsem na zdravstvene posledice bolj kot na lepotne, nad katerimi pa je zaskrbljenih vse več oseb obeh spolov. Verjetno je v preteklosti držalo pravi--lo, ki je ženskam pripisovalo nečimr-
nost, moškim pa nonšalanso nad lastnim izgledom. Raziskave javnega mnenja, anketa, vse množičnejši obisk moških v telovadnicah in lepotnih salonih, izjave zdravnikov, maserjev in estetistk pa nesporno pričajo, da današnji moški da veliko več na lastno zdravje in na izgled kot v preteklosti.
Ob upoštevanju dejstva, da je lep »zdrav« izgled v bistvu skoraj nujen za uspeh v družbi in da je zunanjost še vedno med glavnimi merili za oceno »vrednosti« ženske, je zanimanje, ki ga je vzbudila vest o iznajdbi »mladostnega napoja«, povsem razumljivo. Vodo na požar navdušenja pa so začeli med prvimi nalivati prav. iznajditelji »magičnega sredstva«, ki so začeli opozarjati na številne stranske učinke predolgega uživanja hormona Hgh. Prevelike količine bi namreč lahko s časom povzročile diabetis, artritis in težave v kardiovaskularnem sistemu. Zato kljub navdušenim izjavam približno dvajsetih starejših moških, ki so se podvrgli »pomlajevalni kuri« z urejevalcem človeške rasti, je dr. Robert Rudman z Medical College Mihvakee, ki je bil med avtorji znanstvenega članka o »pomlajevalnih« lastnostih hormona Hgh, izjavil, da »nikakor ne gre za studenec mladosti«.
Vsekakor pa je odkritje o »pomlajevalnih« učinkih hormona rasti še pospešilo znanstveno raziskovanje o raznih povzročiteljih staranja in o sredstvih, s katerimi bi se lahko zoperstavili najzoprnejšim znakom staranja. V zadnjih letih se je kategorija zdravil izredno razširila, saj so med nje uvrstili razne preparate, ki vsebujejo vitamine. O blagodejnih učinkih teh vitaminskih sestavin se je pred leti veliko pisalo, strokovnjaki jih ne zanikajo, vendar pa opominjajo, naj ljudje z nji-mi ne pretiravajo.
Še strožji so znanstveniki v zvezi s kozmetičnimi preparati, kajti po njihovem mnenju bi preprosti in poceni vazelin enako učinkoval kot izredno drage kreme. Najboljše orožje proti staranju je po njihovi oceni vzdrževanje prožnosti »sivih možganskih celic« in mišic, za kar zadošča deset minut telovadbe in dihalnih vaj na dan.
____RAI 1
9 °° Risanke”'
Pravljična nanizanka: 10,- N°va cesarjeva oblačila vilm: Ramon il messica-
00	(vestern, It. 1967, r. Nlaurizio Pradeaux, i.
U j- Robert Hundar)
12^5 ^reme in kratke vesti Nanizanka: Su e giu per I2.3n Reverly Hills 13	i;°k" Juha in lešniki
Hoo £vevnik
I4.11- i.v igra: Ciao fortuna
1	Im: II passo del diavo-‘° (vestern, ZDA 1950, r. ^rithony Mann, i. Ro-
15.40 Taylor>
leso ctT1" Madame Bovary
IRSO V atletiki 20.4q p.r,eirie in dnevnik
ilm: Joe Kidd (vestern, '-DA 1972, r. John Stur-9es, i. ciint Eastwood,
---V	Vi VV Cilij
izvolitvi mis Italije
22.10 op ert Duwa11)
22 2s l^o izvo'" '
22.45 pivnik
nrn: Sei uomini d'ac-oiaio (dram., ZDA 1980, . , Steve Carrer, i. Lee
0.25 ^alors)
O.35 p nevnik in vreme 1.25 pekovska noč
nbrika: Mezzanotte e ointorni

anizanke: Simon Tem-
9.00	Marcus Welby haii ' ‘ Rartita di base-j tuttj ^ ^ ^ ^ot;t;ore Per ^ktuaipo: Forum - La H.l5 j,^e della lana
11 A?®- Doppio slalom,
12	45 st°45 ° K'11 prezzo-® giu'
13	45 sSto?yrClaSSifica Show
(driIri: 1- urlo e la furia tin p* 11,''	1959, r. Mar-
1S-20 N^.ltbi.YulBrynner) alle 12anke; Dalle nove niv ^Rue, 15.50 Man-17 Ss i,0 Diamonds, guep.Ntai dire si - San-
2o v, (vodiR vel moiivetto...
•3o Varip^JAnello)
no 2 6 *' Bellezze al ba-
22.30	2
23 is Ar>gels Aka: Charlie's 15 VarietJ in attesa
1 in stanzoSh Maurizi
l40 Pilm fh,ow
(Roria fvn1S?erati
Henrv Fr' 1964' r-
J*rg4?eCOin' 1 Curd
della
RAI 2
9.00	Nanizanki: Lassie, 1U.15 La mia terra tra i bo-schi, vmes risanke
10.40	Dokumentarec: La sto-ria piu inverosimile
11.05	Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.15	Nan.: Saranno famosi
15.30	Variete: Ghibli
16.35	Nanizanka: Mister Bel-vedere
17.00	Film: La paura fa 90 (kom., It. 1951, r. Gior-gio Simonelli, i. Silvana Pampanini)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nadaljevanka: II colpo (krim., It. 1986, r. Sauro Scavolini, 1. del)
22.00	Glasbena oddaja: II nuovo Cantagiro, vmes (23.00) dnevnik
0.15 Dnevnik in horoskop 0.30 Film: L ora della verita (dram., It.-Fr. 1952, r. Jean Delannoy, i. Mic-hele Morgan, Jean Ga-bin)
.Rete 4
8.15	Nanizanka: Bonanza - La barriera
9.15	Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brigno-ne, i. Camilla Horn)
11.00	Nadaljevanki: Aspettan-• do il domani, 11.30 Gosi
gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant -Black put
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanka: Falcon Crest
15.30	Nadaljevanke: Amando-ti, 17.00 Andrea Celeste,
18.30	La valle dei pini
19.00	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Polvere di stelle (kom., It. 1973, r-i. Alberto Sordi, i. Monica Vitti)
22.35	Film: Gli ottimisti (kom., VB 1973, r. Anthony Sim-mons, i. Peter Sellers, Marjorie Yates)
0.40 Filmske novosti
1.45	Nanizanki: Cannon - La registrazione omicida,
1.45	Barnaby Jones -Controfigura per un morto
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 3______________|
7.00	SP v kolesarstvu na dirkališču (iz Tokia)
12.00	Film: L amante segreta (kom., It. 1941, r. Carmi-ne Gallone, i. Alida Valil)
13.30	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: Avstralija - Evkaliptov gozd
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
16.00	EP v off shoru
16.45	Film: Vivere insieme (kom., ZDA 1952, r. George Cukor, i. Judy Hollyday)
18.15	Poletje Magazin 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dok.: Divja lepota
20.30	Nan.: I Professionals
2i.20	Film: Borsalino and Co.
(dram., Fr. 1974, r. Jac-gues Deray, i. Alain De-lon, Daniel Ivernel), vmes (22.20) večerni dnevnik
23.25 Nanizanka: Il nero e il giallo
0.25 Nočni dnevnik
0.55 Pred 50 leti: Dolga pot povratka
T	^ Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mla-
de: Ciciban, dober dan -Oblaki, sonce, dež in veter,9.10 nanizanka Aliče in njena druščina
9.30	Mozaik. TV drama: Da capo (pon.), 10.50 nadaljevanka Musič Hall (pon. 3. dela)
11.40	Video strani
16.30	Žarišče (pon.)
17.00	Poletna noč (pon.), vmes nad. Sin z otoka
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dokumentarec: Po sledeh napredka
18.35	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Moja družina in ostale živali (9. del)
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Film tedna: Kako zelena je bila moja dolina (ZDA, črno-beli)
21.35	Glasbena oddaja: Sofijski solisti
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in 'Alo, alo
0.20 Video strani
HIPI TV Koper
13.45	Tenis: odprti turnir Združenih držav Amerike v Flushing Meado-wu (posnetki srečanj prvega kola)
16.45	Tenis: turnir v Flushing Meadowu (prenos srečanj tretjega dne prvega kola, poročajo Rino Tommasi, Roberto Lombardi in Ubaldo Scana-gatta)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tenis: turnir v Flushing Meadowu (prenos srečanj tretjega dne prvega kola)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis: turnir v Flushing Meadowu (prenos srečanj prvega kola)
flr TV Slovenija 2
16.50	EP v atletiki (iz Splita , poročata reporterja Rožman in Stare)
21.00	Svet poroča
22.30	Mednarodni rokometni turnir (iz Doboja)
23.30	EP v atletiki: dnevni pregled in povzetki
RADIO TRST A
7.00,	13.00,, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj; 8.40 Revi-val; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Aliča v čudežni deželi (2. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Mladinski zbor Vesela pomlad in Trio Zvezde; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Večna ženska proza; 16.30 Potpuri;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, -10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
ITALIA 1_______________
8.30	Nanizanke: Superman,
9.00	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper,
12.00	La famiglia Ad-dams
12.30	Tenis - turnir US Open (iz New Yorka)
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Star-sky & Hutch, 15.05 Gior-ni destate
15.20	Glasbena oddaja: Dee-Jay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Supercopter, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: Il giustiziere della strada
21.30	Nogomet: prijateljska tekma Real Madrid-Mi-lan (iz Madrida)
23.35	Rubrika: Ai confini dello šport
0.05 Catch in poletni boks
1.35	Nanizanka: Benson
OPBON_________________
9.00	Nanizanki: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Due donne speciali (dram., ZDA 1987, r. Fiel-der Cook)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmi in risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Ponzio Pilato (zgod., It. 1961, r. Irving Rapper, i. Jean Marais)
22.30	Film: Anni pericolosi (dram., ZDA 1984, r. Jan Egleson, i. John Savage)
0.30 Aktualno: Chic (pon.)
TMC__________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Medino
13.00	Šport in vesti
13.45	TV film: Una famiglia americana (3. del)
15.00	Film: L'amore di Miss Leona (dram., ZDA 1980, r. Joseph Hardy)
16.50	Risanke: Snak
18.00	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni partico-lari genio
19.00	EP v atletiki (iz Splita)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Simone Findiano
(dram., ZDA 1970, r. George McGowan, i. Burt Reynolds, Inger Stevens)
22.00	Rock: We Changed The Musič - Les Paul
23.00	Vesti in EP v atletiki
TELEFRIULI___________
12.00	Risanka in rubrika
13.00	Nanizanka: Lalbero del-lemele
13.30	Film: Peccato (dram., r. King Vidor, i. Bette Davis)
15.00	Nanizanke: Navy, 15.30
Il brivido e l avventura,
16.00	Police News
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d estate
20.30	Okrogla miza
21.30	Nan.: Trauma Center
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinem salonu
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;’6.30 Zgodovinski 'utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Živio poletje;
16.00	Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro Jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Glasbena in druga kulturna srečanja bodo sledila do 12. oktobra
V petek v Kanalu svečan začetek niza prireditev ob Kogojevih dnevih
Prvi teden v septembru na gradu
Dve glasbeni prireditvi v režiji Kulturnega doma
V petek, 31. avgusta, se bodo z večernim koncertom Slovenskega okteta in otvoritvijo razstave male plastike akademskega kiparja Zdenka Kalina v Kanalu začeli letošnji Kogojevi dnevi. Sklop glasbenih in drugih kulturnih srečanj prireja vsako leto v tem času organizacijski odbor pri prosvetnem društvu Soča v Kanalu. V šestih tednih bodo vse do 12. oktobra sledili najrazličnejši programi predvsem glasbe dvajsetega stoletja. S tem nameravajo pobudniki v izbrani glasbi, umetniški besedi in likovni kulturi osvežiti spomin na še vedno skrivnostno osebnost kanalskega rojaka skladatelja Marija Kogoja.
Svečana otvoritev Kogojevih dnen-vov '90 bo v petek ob 19.30 na Kontra-di v Kanalu z govorom slovenskega ministra za kulturo Andreja Capudra. Slovesnosti bo v kanalski cerkvi sledil koncert Slovenskega okteta. Še pred tem pa bo tradicionalno srečanje kulturnih delavcev, ki ga vsako leto ‘sklicujejo ob Kogojevih dnevih. Srečanje bo v petek ob 15. uri v prostorih hotela Neptun v Kanalu. Tokrat so izbrali temo "Ne kar veleva mu stan - lik pri-
morskega duhovnika" in se z njo želijo vključiti v letošnje praznovanje 100-letnice rojstva primorskega pisatelja Franceta Bevka ter obuditi spomin na lik njegovega kaplana Martina Čedermaca. Srečanje kulturnih delavcev bo vodil zgodovinar in publicist dr. Branko Marušič, pričakujejo pa tudi prispevke mnogih kulturnikov, publicistov, duhovnikov in drugih javnih delavcev.
Kot rečeno bo letošnje Kogojeve dneve spremljala razstava del kiparja Zdenka Kalina, ki jo bodo odprli prav tako v petek v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Zdenko Kalin se je rodil 11. aprila 1911 v Solkanu, že ob izbruhu prve svetovne vojne pa se je z družino - med petimi brati je bil tudi Boris, ki je tako kot Zdenko postal kipar - preselil v Ljubljano. Prav po Borisovemu zgledu se je Zdenko navdušil za likovno ustvarjanje. Študiral je na likovni akademiji v Zagrebu, kasneje pa je na študijskem potovanju po Italiji in nato v Parizu poglabljal svoje poznavanje kiparskih zakonitosti in utrjeval lastni ustvarjalni stil. Kritiki ga ocenjujejo kot subtilnega oblikovalca
portretov, ženskih aktov, otroških figuric in spomeniške plastike. Še posebno cenijo njegove elegantno izpeljane figure otrok, ki jih je oblikoval zlasti v petdesetih letih.
Na IACP razgovor o stanovanjski krizi
Na sedežu ustanove za gradnjo ljudskih hiš IACP sta se te dni sestala njen predsednik Saracino in občinski odbornik za socialna vprašanja Salva-tore Colella, ki so ju spremljali funkcionarji obeh ustanov. Razgovarjali so se o stanovanjskih problemih v Gorici in o s temi povezanimi programi IACP. Ustanova namreč obnavlja poslopja bivših hotelov Pri zlatem jelenu in Pri treh kronah ter še druge stare stanovanjske komplekse na Kornu, v Ul. Carducci, D'Annunzio, Del Santo in Favetti, Ugotovili so, da bo potrebno poiskati še nove vire finančnih sredstev, saj je tudi zaradi problema izgonov povpraševanje po stanovanjih zelo veliko.
Poletna kulturna sezona na goriš-kem gradu se postopoma izteka. Doslej smo bili priča pestri in zanimivi kulturni ponudbi, ki je zajemala glasbene večere, gledališke in Ulmske predstave, folklorne nastope itd. Te so na goriški grad pritegnile precejšnje število gledalcev in poslušalcev. Še posebej velja to za filmske predstave. V celoten okvir prireditev so se pozitivno vključile tudi manifestacije slovenskih goriških kulturnih organizacij (Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev, Mladinski krožek, ZSŠDI in SSG), ki so pritegnile pozornost širše goriške publike. Naj tu omenimo glasbeni koncert "2 x Go" z ansambloma Avtomobili iz Nove Gorice in Flaxygang iz Gorice, nato prvi poletni Pajk's show ter koncert Witz orchestra iz Trsta; nenazadnje pa je treba omeniti še serijo gledaliških predstav Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta po raznih goriških vaseh. Torej iz tega zornega kota lahko brez dvomov trdimo, da je bila slovenska poletna sezona na Goriškem tudi letos precej bogata in raznolika.
Poletna sezona na goriškem gradu se bo dokončno sklenila v prvi polo-
Priprave na skorajšnji sejem Flash moda ’90
Na razstavišču ob ločniškem mostu se bo do konca tedna odvijala mednarodna folklorna prireditev, vendar so že v teku tudi priprave na sejem Flash moda, ki bo v začetku oktobra, točneje od 5. do 8.
Organizatorji napovedujejo dokajšnje spremembe v predstavitvi sicer odmevne prireditve. Prostor, tako v paviljonih, kakor tudi na odprtem, bodo izrabili smotrneje. Tako se bodo modni defileji, ki so se lani odvijali v paviljonu D, tokrat v posebej prirejenem paviljonu na odprtem. Paviljon B bo gostil defileje "flash moda relax".
Veliko prostora bo na sejmu imela Deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA). Pripravlja namreč zaokrožen pregled prisotnosti in dejavnosti na področju obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini.
V soboto popravni izpiti 19. septembra začetek šole
Novo šolsko leto se bo pričelo 19. septembra, še prej, in sicer v soboto, 1. septembra, ob 8.30 pa bodo na vrsti popravni izpiti na višjih srednjih šolah. Na slovenskih šolah se bo predstavilo ocenjevalnim komisijam 105 dijakov. Na gimnaziji liceju P. Trubarja bo imelo popravne izpite 11 dijakov. Pričeli bodo s pisno nalogo iz slovenščine. Ustni del bo na sporedu v četrtek, 6. septembra, ocene pa bodo znane dan kasneje.
Na Trgovskem tehničnem zavodu Ž. Zoisa, kjer je 34 kandidatov, bodo prav tako pričeli s slovensko nalogo, nato bodo na vrsti naloge iz angleščine, 'matematike, trgovinstva, srbohrvaščine in praktična vaja iz strojepisja. Izide bodo objavili v sredo, 5. septembra.
Na učiteljišču S. Gregorčiča bo popravljalo 12 dijakinj. Najprej bo na vrsti italijanska naloga, sledila ji bo slovenska. Ustni del bo na sporedu v petek, 7., ocene pa bodo znane dan kasneje, v soboto, 8. septembra.
Na trgovskem zavodu I. Cankarja - na tej šoli je 25 kandidatov - bodo pričeli z nalogami iz italijanščine, strojepisja, stenografije ter laboratorijsko preizkušnjo za obdelavo tekstov. Četrtek in petek bosta posvečena ustni preizkušnji. Ocene bodo znane v torek, 10. septembra.
Še o izpitih na industrijskem zavodu Galilei, kjer se bo komisiji predstavilo 23 dijakov. Prvi dan bodo pisali slovensko nalogo. Izpiti se bodo zaključili v četrtek, 6. septembra. Ocene bodo objavili v soboto, 8. septembra.
Rok za prijave na tečaj zapade 31. t. m.
V kratkem začetek triletnega poklicnega tečaja za bolničarje
Z naglimi koraki se bliža za šolarje in dijake konec počitnic. Tiste, ki so dokončali višjo srednjo šolo in nameravajo nadaljevati študije, čaka težka odločitev izbire fakultete. Kdor nima teh dolgoročnih načrtov in bi se rad prej zaposlil, se lahko usmeri v poklicne tečaje, ki poleg teorije predvidevajo tudi praktično delo. Med te spada šola za poklicne bolničarje, ki jo v Gorici vodijo redovnice s sedežem v Ul. Vittorio Venelo 185 (tel. 531659). Odveč je poudarjati pomen tovrstnega dela in potrebo po bolničarjih, ki jih je dandanes premalo. Zato je nevarnost brezposelnosti po končanem študiju zelo majhna, čeprav je v prvih časih po dokončanem tečaju zaposlitev možna bolj v privatnih kakor v javnih strukturah: treba se je prilagoditi in počakati nekaj mesecev na razpis natečajev.
Kdor bi se želel vpisati na ta tečaj, mora zelo pohiteti, saj zapade rok pojutrišnjem, to je 31. t. m. Pogoj za vpis sta opravljeni dve leti državne višje srednje šole in prepustitev v tretji razred.
Že 5. septembra je na vrsti vstopni izpit, ki obsega pisno nalogo in ustno spraševanje iz splošne kulture. Po tej selekciji se okrog 20. septembra začne redni pouk. Nekaj mesecev so Slušatelji sicer le na poskušnji, kajti odločitev za dokončen sprejem je preložena na januar. Tečaj traja tri leta in predvideva teoretični del, ki je precej zahteven, ter prakso za skupnih 4.600 ur. Deh), oziroma praksa v bolnišnici spada v okvir izobraževalnega ciklusa in zato ni plačano. Kljub temu skuša de-
žela priskočiti ■ na pomoč študentom s štipendijo (približno 350 tisoč lir mesečno). Ža tiste, ki stanujejo daleč ali nimajo drugega bivališča, so v zavodu na razpolago tudi sobe.
Praznik krvodajalcev sovodenjske sekcije
Krvodajalci, člani sovodensjke sekcije Združenja prostovoljnih krvodajalcev pripravljajo ob koncu prihodnjega tedna svoj praznik, s katerim želijo obeležiti 13. obletnico organiziranega delovanja.
Prireditev bo v soboto, 8. septembra, v Sovodnjah, kjer se bodo krvodajalci ob 18. uri zbrali pred Kulturnim domom. Ob 18.30 bodo v sprevodu in ob spremstvu godbe na pihala "Kras" iz Doberdoba šli do spomenika pred županstvom in tam položili venec. Ob 19. uri bo v cerkvi maša za pokojne krvodajalce.
Praznovanje sovodenjskih krvodajalcev se bo sklenilo v Kulturnem domu ob 20. uri, kjer bo krajši kulturni spored ter podelitev priznanj.
Rajonski svet
V ponedeljek, 3. septembra, ob 20.30 je napovedana seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano. Osrednja točka dnevnega reda je opredelitev programa. Seja bo v prostorih v Ulici Vittorio Venelo, 7.
Vzgojitelji iz treh dijaških domov na seminarju o transakcijski analizi
V slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici se je predsi-noči začel seminar za vzgojitelje slovenskih dijaških domov v zamejstvu. Sledi mu dvaindvajset slušateljev dijaških domov iz Trsta, Gorice in Celovca. Seminar, ki ga prirejajo s pomočjo Zavoda za šolstvo Slovenije, je postal že redna priložnost za srečevanje, izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje vzgojiteljev pred začetkom novega šolskega leta. Namen seminarja je namreč predvsem poglabljanje strokovnih znanj s področij, ki se nanašajo na zahtevno problematiko vzgoje v narodnostno mešanem okolju. Lani so na podobnem študijskem srečanju, ki je prav tako potekalo v Gorici, načeli novo poglavje. S profesorico Stanko Gavrič iz Beograda so namreč spoznali ali začeli spoznavati ti. transakcijsko analizo. Slušatelji so bili s seminarjem izredno zadovoljni in so že lani izrekli željo, da bi letos še poglobili to tematiko. Potem ko je odpadla možnost, da bi se seminar odvijal v Beogradu so se tako ponovno zbrali v Gorici, kjer te dni ponovno v družbi prof. Gavrič poglabljajo poznavanje transakcijske analize.
Seminar je predsinoči odprl ravnatelj goriškega dijaškega doma Ed-mund Košuta, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče in jim zaželel prijetno in uspešno bivanje v Gorici, nato pa sta govorila tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dušan Kalc in predsednik odbora za vzgojo in izo-
braževanje pri SKGZ prof. Darko Bratina. Kalc je obravnaval stanje in probleme med Slovenci v Italiji po prelomnem letu 1989, ki je tako na mednarodnem prizorišču kot v nam bližjih okoljih prineslo pomembne novosti. Po eni strani je torej manjšina pred novimi izzivi, po drugi pa še vedno pričakuje zakonsko priznanje svojih pravic. Bratina je v svojem posegu posvetil pozornost vprašanjem z vzgoj-no-izobraževalnega področja.
Posvet se je včeraj in danes nadaljeval z intenzivnim študijskim delom,
večerne ure pa so posvečene družabnosti. Danes je tudi predviden obisk razstave Langobardov v Čedadu, zvečer pa obisk folklornega festivala. Seminar se bo zaključil jutri, ko napovedujejo ob 11. uri prihod slovenskega ministra za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo dr. Petra Venclja in direktorja Zavoda za šolstvo dr. Srečka Zakrajška.
Na sliki (foto Marinčič) uvodno zasedanje-na seminarju vzgojiteljev. •
Aretacije in zaplemba mamil
Policijski organi so v zadnjih časih poostrili nadzorstvo nad razpečevanjem in uživanjem mamil. Tako so v Tržiču zasačili 27-letnega Rocca laco-viella, s stalnim bivališčem v Ulici Fratelli Cervi 7 in pri njem našla večjo količino mamila. Nekaj mamila so našli tudi ob preiskavi na domu.
lacoviella, ki je menda že star znanec tržiške policije, so agenti komisariata ustavili v mestnem središču. Ker je obstajal upravičen sum, da hrani mamilo tudi v stanovanju, so se takoj odločili tudi za preiskavo, ki je bila, kot kaže, uspešna.
Ker je količina zaseženega mamila krepko presegala minimalno dozo, za osebno uporabo, so lacoviella seveda pospremili v Ulico Barzellini v Gorici.
Prejšnjo soboto so policisti tržiškega komisariata prijavili goriški prefekturi lastnika avtomobila, 23-letnega G.P. iz Tržiča zaradi posesti mamil. Izvidnica je namreč na Trgu Unita zaustavila vozilo, v katerem sta bili še dve dekleti in prijatelj, vsi doma iz Tržiča. Med pregledom so dobili in zaplenili 100 miligramov heroina.
Karabinjerji iz Tržiča pa so prijavili dva mladeniča iz Gradeža zaradi posesti manjše doze heroina.
Organi pregona na Tržiškem so v zadnjem času, tudi v sodelovanju z letečim oddelkom goriške kvesture ter drugimi organi poostrili nadzorstvo. V mrežo nameravajo, poleg majhnih rib, namreč zajeti tudi katero večjo.
vici septembra. V tem času pa bosta na sporedu še dve glasbeni prireditvi: v priredbi slovenskih goriških organizacij. Prva bo na sporedu v sredo, septembra, ob 21. uri, ko bo pod šotorom na gradu nastopil znani jugoslovanski ansambel country glasbe "Plava Trava Zaborava' iz Zagreba, ki sodi med najboljše evropske skupin^ tovrstne glasbe. Skupina je v goriških krogih precej znana, saj je pred lan že nastopila tudi v Štandrežu. Za koncert Zagrebčanov vlada precejšnje nimanje, še posebej pri ljubiteljih t° vrstne glasbene zvrsti, saj so ti kon certi neposredno vezani na svojevt' stno "kavbojsko folkloro".
Na drugem koncertu, ki bo v petek' 7. septembra, ob 21. uri bo nastopil0 priznana skupina "Sartorello Fornitn-re Group" iz Vidma. Skupina, ki preOj vaja tako imenovano "fusion mušic > je ravnokar opravila daljšo turnejo P° Italiji in bo prav z goriškim koncet-tom zaključila svoje letošnje poletna nastope. Koncert prireja Kulturni dom s sodelovanjem zadruge Multithem0 iz Gorice ter z goriško pokrajinsko upravo.
V prihodnjem tednu bosta torej n° goriškem gradu še dve prireditvi, ki bosta prav gotovo pritegnili pozornost goriškega občinstva — in to ne le mladih — saj sta primerni za okuse vseh generacij. Naj k zgornjemu dodamo še, da je v Kulturnem domu v
teku predprodaja koncerta.
vstopnic za
ob°
Dan planincev bo 9. septembra pri Krnskih jezerih
Tradicionalni dan planincev bo tokrat na Primorskem in sicer 9. septembra pri Domu pri Krnskih jezerih. Drogo nedeljo septembra bodo pri Krm skih jezerih pripravili tudi pastirsk dan.
Uradna slovesnost bo ob 11. uri prl planinskem domu, ki je letos posebno dobro obiskan, med obiskovalci pa 5 vse bolj številni tuji gostje.
Dostop do Doma pri Krnskih jeze' rih, ki ga upravlja planinsko društv Nova Gorica je mogoč iz različnm strani. Goričanom najbližji je dostop iz Lepene, od Doma dr. Klement Juga, do koder se je mogoče pripelja:_ z avtom ali avtobusom. Do cilja je Prl' bližno dve uri hoje.
Zanimiva, čeprav precej daljša, 1 pot preko Komne, saj zahteva okro9 pet ure hoje po zanimivi in razgiban planoti.
razna obvestila
Gorici bo od 3. do 14. septembra. Dra v Ulici Croce so odprti od ponedeljka petka od 10. do 14. ure. Ravnateljstvo prosa dosedanje gojence, naj zaradi ^ ganizacijskih zadev potrdijo vpis do septembra.	..
ZSŠDI in KŠD Vipava prirejata v ne deljo, 2. septembra, od 10. ure dalje P skusne vožnje s kajaki po Vipavi bb Pipanovih hlevov. Vabljeni.	s.
Občina Sovodnje obvešča, da v av9Tj. tu podjetje Mazzulini ne bo pobiralo ,g padnega papirja in železja. Nasled^ redna mesečna akcija bo šele v petek, septembra.	0.
Uprava knjižnice Damira Feigla sPr,
roča, da je knjižnica do 31. avgusta
zapr'
kino
Gorica	.g
CORSO 18.00-22.00 »Che cosa ho fatt0 1 per meritare guesto«.
VERDI 18.00-22.00 »Sorvegliato specl le«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Confessioni 11,1 morali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica	tM
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 force comando«.
SVOBODA Šempeter Danes zaprto ri 20.30 »Lambada«.	jj.
DESKLE Danes zaprto. Jutri 20.00 ” ta«.
DEŽURNA LEKARNA V GORI^ n
Občinska lekarna št. 2 — Conju 2 — Ul. Garzarolli 154 — tel. 5221»* DEŽURNA LEKARNA V TRŽlC tel S. Antonio — Ul. Romana N'
40497.
1------------
Danes ob 11. uri Giuseppina cerke'_ iz bolnišnice Janeza od Boga ^pnaU5' Srca Jezusovega in na glavno P splo5n če, ob 12.30 Giustina Jerončič ^ r bolnišnice na glavno pokopali5
Gorica od danes v znamenju plesa in glasbe Nastopajo folklorne skupine iz desetih držav
p. revi bo na goriškem razstavišču na[ °Ine30 svečan začetek že tradicio-tiv ,e9a večdnevnega folklornega fes-ki b V ?.r9anizaciji goriške Pro Loco, So): 0 Poživil mesto z mednarodno pri-Gor'OS^°' P° oobelje, 2. septembra, bo aat lca Prizorišče atraktivnega in bočil l9a sPorecia folklornih manifesta-nev -1 ]°^)se9aio plesne nastope, dvod-sre ,ri* kongre5 in sprevod po mestnem bei 1ŠCU' letošnja izvedba je še pose-okr ^?.rnembna, ker sta na vrsti dve (Jalv • obletnici: sprevod so prvič or-2o wlrab pred 25 leti, festival pa pred dala *'ern °bdobju je torej tudi Gorica sklQ svoi delež pri združevanju in n1p.Panju trdnih prijateljskih vezi š6nj, nar°di- Vedno več je tudi navdu-s * gledalcev, ki bodo letos dali bQJ doprinos manifestaciji s tem, da pin° lzb.rali najbolj priljubljeno sku-Tej je namenjena posebna na-9r^da Goriški grad" foj. ?e je torej pripravljeno za sprejem dr?fl0rn*b skupin, ki zastopajo deset Poveri ?kuPina "Dzitri" iz Toga je od-to t ala svoio udeležbo in bo names-iz r nastoPila skupina "Doina Viului" prj raiove (Romunija). Sicer so svojo de’ Ocnost zagotovile vse ostale skupi-Voi • • ^artiglia" iz Oristana, "La Sa-
Vni " • ull-iyiAa wxiaLaiiar j_.a oa-Ellinlri2 (T,hamb®ryia (Francija), "Lykio Mrl ’■ °n Drame (Grčija), "Ukraine dibr,12 Luova (SZ), "Šohajka" iz Dol-bojanovic (Češkoslovaška), "A
Shcaffette" iz Termolija (Campobasso), "Obuča" iz Beograda, "Sangrina Bunda" iz Džakarte (Indonezija) in "Mexi-co compania nacional de danza folklo-rica" iz S. Salvadorja (Mehika). Tem se bo pridružila še skupina "Gorets" iz Vladikavkaza (SZ).
Letošnji festival se bo odvijal pod geslom "Gradimo mostove med ljudmi in med narodi". Ta naziv bo spremljal celotno manifestacijo, ki se ponaša z res raznoliko mednarodno prisotnostjo in se vsako leto vedno bolj spreminja v svetovno folklorno srečanje. V kulturnem pogledu se torej Gorica s časom vse bolj uveljavlja v svetovnem merilu, saj sta poleg folklornih prireditev znana še natečaj v zborovskem petju "Seghizzi" in violinski natečaj za nagrado "R. Lipizer".
Letos se vrača v Gorico tudi simpozij ljudskih tradicij, ki je 16. zapored in edini v tej zvrsti. Govor bo o aktualnem problemu vraževerstva, iracionalnosti in o nevtralizaciji neznanega. Sodelovalo bo lepo število strokovnjakov in izvedencev. Uradna otvoritev bo v petek zjutraj ob 9. uri v občinski sejni dvorani, kjer bodo tudi predavanja. Simpozij se bo nadaljeval v popoldanskih urah in ves naslednji dan (s pričetkom ob 9. uri), zaključil pa se bo okrog 18.30.
Drevi bo nastop skupin iz S. Salvadorja in iz Kavkaza nekak uvod v le-

oriziana sn
SPEDICIJA in mednarodni prevozi
Sedež in uprava Ul. Duca d’Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655
Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5
Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117
'A
^°yd Adriatico
ASSlCURAZIONI
Ubaldo
Agati
Glavni agent
34170 GORICA
Trg Municipio, 6 Tel. (0481) 533371
M. CAUSER
Časa della lana
G°RICA - Ul. Garibaldi 10/c-16/a - Tel. (0481) 534476
Bogata izbira družinskih, obrtniških in industrijskih pletilnih in šivalnih stro-^^JBKentlaric, overlock strojev, strojev za tikanje, strojev za navijanje.
SERVIS, PRITIKLINE IN NADOMESTNI DELI — GOSPODINJSKI STROJfPO ZELO UGODNIH CENAH — VSAKOVRSTNA VLAKNA
Gomuitfo ^imfkinco-
TAPISERIJE-ZAVESE PREPROGE PERNICE-BLAZINE
GORICA
Ul. Morelli 19/b, 23/b Tel. (0481) 533432
ZASTOPNIK
AUTOSACCHETTI
volksvvagen
GORICA
Sedež: Lungo Isonzo A., 9/11 Tel- (0481) 533771/2/3-530069 Avtosalon: Korzo Italia, 65 Tel. (0481) 533627
TRŽIČ
Avtosalon:
Via A. Boito, 38/E Tel. (0481) 45949
tošnji festival na predvečer slovesne otvoritve, ko bodo ob prisotnosti krajevnih oblasti prižgali plamen prijateljstva. V približno dveh urah programa bo plesalo okrog 40 Mehikancev z bogatimi in raznobarvnimi oblekami (menda se bodo v tem času preoblekli 17-krat). Začetek bo torej v velikem slogu: nič manj ne obetajo naslednji večeri, ko si bodo skupine skušale pridobiti naklonjenost in občudovanje publike. Višek festivala bo v soboto zvečer, ko bo skupen nastop vseh skupin. Sledila bosta ples in zabava (sicer bo družabnost na vrsti vsak večer, pa tudi založenih kioskov ne bo manjkalo). Vstopnice za današnjo, jutrišnjo in petkovo predstavo veljajo 6 tisoč lir (3 tisoč lir s popustom), za sobotno in nedeljsko pa 10 tisoč (5 tisoč).
V nedeljo popoldan bo XXV. folklorna parada, na kateri bo sodelovalo 22 skupin. Ob tej priložnosti bo mestno središče vse do razstavišča Espo-mego zaprto prometu. Zvečer bo gala predstava, ki bo dokončno sklenila letošnje folklorne manifestacije.
XX. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Drevi, 29. avgusta
Ob 21. uri: nastop skupin "Mexico compania nacional de danza folklo-rica" iz Mehike in "Gorets" iz Vladikavkaza (SZ).
Jutri, 30. avgusta
Ob 20. uri: koncert Godbe Mehanizirane brigade "Gorizia"; slavnostna otvoritev festivala s pozdravi krajevnih oblasti in z prižigom plamena prijateljstva;
Ob 21. uri: nastop skupin prvega dela
V	petek, 31. avgusta
Ob 21. uri: nastop skupin drugega dela
V	soboto, 1. septembra
Ob 21. uri: nastop vseh folklornih skupin Ob 24. uri: Praznik prijateljstva in Ples narodov
XXV. MEDNARODNA FOLKLORNA PARADA
V	nedeljo, 2. septembra
Ob 15.30: zbiranje skupin in godb na Travniku Ob 16. uri: odhod sprevoda s Travnika
Ob 18. uri na goriškem Espomegu: zaključna slovesnost festivala in parade z nagrajevanjem
Ob 21. uri: Gala predstava vseh skupin
Vse prireditve bodo na razstavišču Espomego v Ul. della Barca.

i mpex
katoliška knjigarna
TRAVNIK 25 - GORICA Tel. (0481) 531407
UPRAVA SLOVIMPEX
NUDIMO VAM VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA UČENCE IN DIJAKE BOGATA IZBIRA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN KNJIGARNA Z NAJNOVEJŠIMI SLOVENSKIMI KNJIGAMI
BOGATO ZALOŽENA TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI IN VSEMI NABOŽNIMI PREDMETI
ŠOLSKI UČBENIKI S POSEBNIMI POPUSTI____________________________
VAŠ RAZVOJ Z NAMI
Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave.
Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909.
<
n Banca Agricola Gorizia	!
3 Kmečka banka Gorica	*
SPLIT — Finale teka na 100 m za moške je bila najboli razburljiva disciplina drugega dne EP. Slo je res za prvenstvo Evrope, na startu pa je bilo med osmimi tekači kar šest temne polti. Belce sta zastopala samo predstavnika SZ in NDR, za katera pa je bilo na dlani, da ne bosta mogla poseči v boj za prvo mesto. V dvoboju Velika Britanija - Francija (vsaka s tremi tekači) je vse do kakih 90 m kazalo, da bo nov evropski prvak mogočni Sangouma. Z zadnjimi močmi pa je Linford Christie potrdil naslov najhitrejšega v Evropi. Časi za prve tri so bili odlični, res pa je tekačem pihal v hrbet nekoliko premočan veter. Napet je bil v tej panogi že drugi polfinalni tek, v ka-
VČERAJŠNJI ZMAGOVALCI 100 M (moški); 1. Christie (VB) 10"00;
2. Sangouma (Fr.) 10"04; 3. Regis (VB) 10'07; 4. Marie-Rose (Fr.) 10T0; 5. Mori-niere (Fr.) 10 T5; 6. Braithwaite (VB) 10"27; 7. Krylov (SZ) 10"30; 8. Goermer (NDR) 10"42.
100 M (ženske); 1. Krabbe (NDR) 10"89; 2. Moeller (NDR) 11"10; 3. Beh-
rendt (NDR) U"17i 4. Raščupkina (SZ) 11"26; 5. Sidibe (Fr.) 11 "40; 6. Sergejeva (SZ) 11"40; 7. Sarvari (ZRN) 11"41; 8. Douglas (VB) 11"46.
DALJINA (ženske); 1. Diechsler (NDR)
7,30	m; 2. Ilcu (Rom.) 7,02 m; 3. Radtke (NDR) 6,94 m; 4. Berežnaja (SZ) 6,93 m; 5. Chen (SZ) 6,90 m; 6. Kravets (SZ) 6,85 m;
7. May (VB) 6,77 m; 8. Ropo-Junnila (Fin.) 6,76 m.
KOPJE (moški); 1. Backeley (VB) 87,30 m; 2. Zajcev (SZ) 83,30 m; 3. Boden (Šve.) 82,66 m; 4. Hill (VB) 82,38 m; 5. Raty (Fin.) 82,18 m; 6. Ovčinikov (SZ) 81,78 m; 7. Le-fevre (Fr.) 79,98 m; 8. Kinnunen (Fin.)
79,00	m.
HOJA 20 KM (moški); 1. Blažek (ČSFR) 1.22’05"; 2. Plaza (Šp.) 1.22'22"; 3. Toutain (Fr.) 1.23’22"; 4. Korzeniowski (Pol.) 1.23'47"; 5. Massana (Šp.) 1.23'53"; 6. Arena (It.) 1.2416"; 7. Gummelt (NDR) 1.24'33”; 8. De Benedictis (It.) 1.24'51".
KOLAJNE PO DRUGEM DNEVU
NDR	3	1
Velika Britanija	2	G
Italija	1	0
Portugalska	1	0
Češkoslovaška	1	0
Sovjetska zveza	0	3
Francija	0	1
Norveška	0	1
Španija	0	1
Romunija	0	1
Švedska	0	0
3
1
1
0
0
0
2
0
0
0
1
NDR že v ospredju v včerajšnjem drugem dnevu 75. evropskega atletskega prvenstva v Splitu
Sprint v znamenju črne celine
Predsedstvo SFRJ protestira
BEOGRAD — Tiskovni urad predsedstva Jugoslavije je včeraj objavil sporočilo, v katerem poudarja, da organizacijski odbor evropskega atletskega prvenstva v Splitu ni povabil predsednika predsedstva Jugoslavije Joviča, naj odpre prvenstvo, čeprav je bil dolžan tako ravnati. V pravilniku o evropskih tekmovanjih mednarodne atletske zveze je namreč rečeno, da mora evropsko prvenstvo odpreti predsednik države ali njegov predstavnik.
Organizacijski odbor atletskega evropskega prvenstva v Splitu je prvič šele v ponedeljek, torej na dan otvoritve, predsedniku predsedstva Jugoslavije Borisavu Joviču poslal brzojavko s prošnjo, naj ga obvesti, ali namerava priti v Split. V vabilu ni bilo omenjeno, da bi odprl tekmovanje, ampak naj bi se samo udeležili slovesnega začetka prvenstva.
»Iz vsega tega je mogoče sklepati, da so tudi na področju športa vpletene politične igre, ki jasno govorijo o tistih, ki v njih sodelujejo. Gre za poskus, da bi ignorirali obstoj Jugoslavije kot države, čeprav na tekmovanju sodeluje njena reprezentanca in da bi na področju evropskega športa Hrvaško predstavili kot samostojno evropsko državo,« je med drugim rečeno v sporočilu tiskovnega urada predsedstva Jugoslavije.
terem je Gdrmer odvzel Italijanu Tilliju zadnje mesto v finalu, kljub temu da sta oba dosegla do stotinke enak čas. V italijanskem taboru je bilo precej polemik zaradi tega, natančen pregled fotofiniša pa je dal nekaj milimetrov prednosti Nemcu. Tilli je od tega prvenstva veliko pričakoval. Ne sicer kolajne, vendar mesto takoj za vodilnimi. Očitno je bilo pri takih računih tudi nekaj prevelikega optimizma, kajti konkurenca je terjala za približno dve desetinki boljše čase.
Malo prej so tekačice iz NDR pri svojem zadnjem nabiranju kolajn dosegle presenetljivo trojko na enaki razdalji, dejansko pa je bila samo 21-letna Katrin Krabbe velika osebnost. Njena zmaga je bila suverena in v tej tekačici mnogi že vidijo novo zvezdo svetovnega šprinta.
Po predvidevanju je v skoku v daljino zablestela Heike Drechsler. Naliv in dokaj- močan ter nepredvidljiv veter sta motila tekmovanje. Vzhodna Nemka pa je vseeno skočila kar 7,30 m, zmogla pa je tudi skoke 7,18 m in dve znamki preko 7 m. Na splošno so bili ostali rezultati v tej panogi pod pričakovanjem.
Met kopja je doživel dolgo prekinitev. Pri sestavi umika niso računali, da bodo tekači na 3.000 m zapreke ob vsakem krogu tekali čez zaletišče. Svetovni rekorder Backeley si je prvo mesto zagotovil že s prvim metom in to pred prekinitvijo. S prvim metom pa je bilo oddano tudi dmgo mesto. Ob vetrn, ki je opravil svoje, je bil izkupiček šestih metalcev preko 80 m zadovoljiv. Da bi se primerno poslovil od občinstva, je Backeley z zadnjim poskusom svoj uspeh še povečal z metom do 87,30 m. Povsem je odpovedal Islandec Viljhjamson (samo nekaj nad 78 m) in se ni mogel udeležiti finala. Bivši svetovni rekorder Boden je morda dosegel celo več od pričakovanega, kajti njegovih 89,10 m je slučajen met.
Zmaga Čehoslovaka Blažeka v hoji na 20 km je bilo naravno nadaljevanje zmagam rojaka Tribilinesa na enaki progi.
Italijani so postavili nekaj važnih kandidatur za boljša mesta v tekih na 800 m in 3.000 m čez zapreke. Tonino Viali je s suvereno ciljno ravnino pokazal veliko formo. Angleži so bili v manjši zadregi in so se v obeh tekih znašli v nevarni gneči. V obeh primerih sta prevladali pogumni taktiki. Najprej je močno potegnil Jugoslovan Popovič in s tem nedvomno naredil veliko uslugo prav Italijanu, ki ima raje teke in ne taktične rešitve. V finale se je uvrstil tudi sam Popovič, ki ima nekaj možnosti, če bo finalni tek od samega začetka hiter. V drugi
skupini se je tek po 200 m upočasnil, ker nihče ni hotel naprej. Nato se je iz gneče prebil na čelu Miolovič. Njegov pogum pa za malo ni bil kronan z uvrstitvijo v finale. To je uspelo drugemu Italijanu, DUrsu. Za finale se lahko predvideva dvoboj McKean - Viali. Malo možnosti bodo imeli tekači v finalu na 3.000 m zapreke proti Pannetti, ki je brez posebnega naprezanja osvojil svojo skupino. V finalu bosta tudi Carosi in Lambruschini.
Danes zjutraj bodo zelo pričakovane kvalifikacije za skok v daljino. Skakal bo tudi Postojnčan Borut Bilač, ki je eden favoritov za zmago. Dejstvo, da je norma pri 7,95 m in da jo je treba doseči v jutranjih urah, ni ugodno. To pa velja za vse. Zelo možno je, da bodo le malokateri skočili več. Finale pa bodo v tem primeru sestavili iz prvih 12. Skakali bodo Italijani Evangelisti, Frigerio in Campus, in vsi računajo na sklepni nastop.
Med včerajšnjimi tekmovanji je prišlo do »dramatičnega« dogodka, ko je pri vodni zapreki Poljak Zerkovski padel v vodo s celim telesom. Organizatorji so svet atletike skušali še poživiti z vestjo, da bodo jutri zvečer' v športni dvorani Gripe izbirali Miss Jugoslavije. Verjetno pa nihče ne bo šel na to prireditev, ker je lepotic med atletinjami veliko.
Med danšnjimi tekmovanji bodo nastopili za Italijo: Tilli in Floris (v predte-kih na 200 m), Maffeisova v disku, Branetova bo tekla v finalu na 3.000 m, Tro-jerjeva pa se bo skušala prebiti v polfinale na 400 m ovire. Dokajšnje so možnosti Salvadorjeve v hitri hoji na 10 km.
V jugoslovanskem taboru so ob Bilaču pomebnejši nastopi Bukovčeve v predte-kih na 100 m ovire ter Lužarjeve na 400 m čez ovire. Na 200 m bo nastopil tudi 19-letni Goremigin iz SZ, svetovni mladinski prvak, ki naj bi bil novi Borzov.
BRUNO KRIŽMAN
DANAŠNJI SPORED	
9.00 Kopje	Ž kvalif. (A)
10.00 Deseter. (110 m ov.) M	
10.30 Kopje	Z kvalif. (B)
10.30 100 m ovire	Ž predteki
10.30 Daljina	M kvalif.
11.30 Deseteroboj (disk)	M
15.30 Deseteroboj (palica) M	
17.00 Disk	Ž finale
17.20 200 m	Ž predteki
17.50 200 m	M predteki
18.20 Hoja 100 km (start) Ž	
18.35 400 m ovire	Ž predteki
18.50 Krogla	M finale
18.55 400 m ovire	M finale
19.00 Deseteroboj (kopje) M	
19.05 Hoja 10 km (cilj)	Z finale
19.30 800 m	Ž finale
19.35 800 m	M finale
19.55 100 m ovire	Ž polfinale
20.15 400 m	Ž finale
20.30 400 m	M polfinale
20.40 3000 m	Ž finale
21.00 Deseter. (1500 m)	M finale
| halo split
»Ruska ruleta«
Med kvalifikacijami za skok s patic° smo bili blizu tragedije v taboru SZ, » je v tej panogi nesporna velesila. Bubka in Gataullin sta v ločenih skupinah Pa' žila drug na drugega in skušala doseč psihološko prednost pred finalom.
Z normo pri 5,60 m so bili pri 5,30 ^ vsi že zdavnaj v konkurenci ali že čeni, Sovjeti pa so še čakali. GafauihJ1 je začel pri 5,40 m, medtem pa se je 'e ' vica v drugi skupini dvignila na 5,50 in v igro je vstopil tudi Bubka. Nanesi0 je, da sta prva dva poskusa oba kat°s' trofalno zgrešila. V odločilnih skokih sta bila napeta kot struni, vend° sta izvedla zelo varna poskusa. Velik svežino je med njima pokazal Jegot0^' Pri 5,40 m je opravil skok, ki je objektN' no veljal vsaj 5,70 m.
Na tribuni je Gataullinu in'Jegorovl> sledil trener Pavel Kogan. »Zmagal 0 Gataullin«, je povedal. »Objektivno le sedaj boljši. Sicer je Bubka Bubka-' imamo pa že pripravljenega novefj0 skakalca, ki bo prihodnje leto skočil metrov in morda tudi dosegel svetova1 rekord. V naši šoli v Taškentu. Vikt° Rižnikov ima 23 let, visok je 192 cm m izredno koordiniran. Bil bi lahko deset0' roborec za 9000 točk.«
Kogan je med temi besedami že PrI' pravljal videoregistrator, preko katerep0 je nadziral skoke varovancev in pokaz0 skok Rižnikov a preko 5,75 m, vendar t realno vrednostjo blizu 6 metrov.
Finale skoka s palico bo jutri. Šlo o° za veliko igro živcev, pri kateri bost° Bubka in Gataullin začela skakati neki pri 5,60 m ali celo višje.
»Praskanje«
Sredozemsko podnebje je večino moč' kih gledalcev prepričalo, da na stadi°0 hodijo v kratkih hlačah. Že po kratkem sedenju na zelo neudobnih plastičn,,, sedežih pa je začelo mnoge srbeti P0^ nogah. Kaj bi lahko bilo? Plastični sede ži se krušijo v tanka in priostrena vla* na. Dotik s kožo pomeni več nevidni'1 bodic v njej. Neprijetno počutje tmi približno polovico dneva. Prekrivani sedežev s časopisnimi stranmi zadev reši.
»Deutsche Mannschaft«
Sestava obeh nemških ekip je vsebin0 knjige, katero sta skupaj izdali atletsk, zvezi obeh nemških držav. Na naslovn strani tekač v dresu NDR predaja štole no palico atletu z dresom ZRN.
Kolesarska svetovno prvenstvo v cestni vožnji
Danes ženske in amaterji
UTSUNOMIVA (Japonska) — V mestu Utsunomiya, okrog 100 kilometrov od Tokya, se bo danes s cestno vožnjo na 50 kilometrov na kronometer za ženske začelo svetovno kolesarsko prvenstvo. Italijo bodo zastopale Bandinijeva, Turcut-tova, Furlanova in Fantonova. Skupno je vpisanih enajst reprezentanc.
Danes bodo zaposleni tudi amaterji in sicer ekipno na 100 kilometrov. V italijanski ekipi so Contri, Cortinovis, Mo-randi in Zanini. V tej konkurenci se je prijavilo 23 reprezentanc.
Italijani upajo na kolajno v moški konkurenci, medtem ko naj bi se ženska vrsta v najboljšem primeru prebila med prvo peterico.
Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, ko bodo spet prve na vrsti žesnke, tokrat posamezno na 72,500 km dolgi progi. Sledili jim bodo amaterji posamezno (174 km).
Zadnja odličja bodo podelili v nedeljo, 2. septembra, ko bodo moči merili profesionalci (261 km).
Leonard se je odrekel naslovu
CIUDAD DE MEXICO — Ameriški boksar Sugar Ray Leonard se je odrekel svetovnemu naslovu (WBC) v supersred-nji kategoriji, ni se pa še odločil, če bo tudi prenehal z agonistično dejavnostjo. Leonard je v svoji karieri že trikrat sporočil svoj umik, a se je vsakokrat spet vrnil na ring. Doslej je dosegel 37 zmag, doživel en poraz, eno dvoboj pa se je končal brez zmagovalca.
Oktobra predstavitev toura
PARIZ — Kolesarsko dirko po Franciji 1991 bodo predstavili 23. oktobra. Dirka bo od 6. do 28. julija, start pa bo v Lionu.
Cividin proti Grkom
TRST — V prvem kolu rokometnega pokala prvakov se bo tržaški Cividin pomeril z grško ekipo Filippos Verias. Tekma bo v gosteh, datum pa morajo še določiti (verjetno bo med 17. in 23. septembrom). Povratno srečanje bo v Trstu (med 23. in 30. septembrom).
Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA
Sovjet Aleksandr Voljkov izločil Stefana Edberga
NEW YORK — Sovjet Aleksandr Voljkov je gotovo poskrbel za eno največjih presenečenj v tej teniški sezoni, s tem da je v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA premagal kar št. 1 na svetu, Šveda Stefana Edberga, in to v manj kot dveh urah in v samih treh setih (6:3, 7:6, 6:2).
Jugoslovanka Monika Seleš pa je brez težav premostila prvo kolo tega turnirja. Kar z dvojnim 6:0 je namreč premagala Bolgarko Eleno Pampoulovo. Dobro pa so se odrezale italijanske predstavnice, saj sta Sandra Cecchini in Katja Piccolini zmagali, Laura Garrone pa je izgubila.
NEKATERI IZIDI 1. KOLA
MOŠKI: Muster (Av.) - Rahunen (Fin.) 5:7, 6:4, 6:0, odstopil; Courier (ZDA) - Masur (Avstral.) 6:4, 6:0, 5:7, 6:1; Jarryd (Šve.) - Youl (Avstral.) 2:6, 7:5, odstopil; Sampras (ZDA) -Goldie (ZDA) 6:1, 7:5, 6:1; Gilbert (ZDA) - VVilander (Šve.) 6:4, 3:6, 6:3, 7:5; Becker (ZRN) - Aguilera (Šp.) 7:5, 6:3, 6:2; Jaite (Arg.) - Blackman (ZDA) 6:3, 6:4, 6:3; Annacone (ZDA) -Kiihnen (ZRN) 7:6, 7:5.
ŽENSKE: Seleš (Jug.) - Pampoulova (Bolg.) 6:0, 6:0; Cecchini (It.) - Popsilova (CŠFR) 6:3, 6:1; Piccolini (It.) - Kanelo-pulou (Gr.) 7:6, 7:3; Fernandez (ZDA) - Garrone (It.) 6:4, 7:6; Graf (ZRN) - Drake (Kan.) 6:1, 6:1; Sukova (ČSFR) - Durie (VB) 1:6, 7:6, 7:6; Svčenko (SZ) - Rajčrtova (ČSFR) 6:3, 1:6, 6:3.
Veliko pričakovanje za prijateljsko srečanje
Danes okrnjeni Milan z Realom iz Madrida
MADRID — Brez poškodovanih Rijkaarda in Donadoh ja bo drevi ob 21.15 Milan igral prijateljsko nogometn tekmo z Real Madridom.	{
V	zadnjih dveh sezonah se je ekipa Arriga Sacchija K
šestkrat srečala z Realom. Milančani pa so zmagali P61 **41 * * 7., (štirikrat v evropskem pokalu, enkrat pa na turnirju Berh beu leta 1988).	j,
V	Madridu je za to srečanje veliko zanimanje med na jači, ki nestrpno pričakujejo nastop Romuna Hagija in J goslovana Spasiča.
e'
Ivic trener Atletica Madrida
MADRID — Jugoslovan Tomislav Ivic je novi tre^r Atletica iz Madrida, ki je v zadnjih treh letih zamenjal k osem trenerjev.
Ivic je lani vodil Pariš Saint Germain, prej pa je ^ trener splitskega Hajduka, Anderlechta, Ajaxa, Avellin8 Porta.
lachini k Udineseju?
VIDEM — Kaže, da bo skoraj zanesljivo član Fi°reri^gsi lachini oblekel dres Udineseja. S tem pa bi trener precej ojačil sredino igrišča, ki je na zadnjih srečanjih kaj šepala.
Žensko odbojkarsko SP
Italija za 9. mesto
PEKING — Na svetovnem ženskem odbojkarskem prvenstvu je Italija v srečanju tolažilne skupine za uvrstitev od 9. do 12. mesta s precejšnjo težavo s 3:2 (5.T5, 15:12, 11:15, 15:2, 15:10) premagala Tajvan. Po prejšnjih razočaranjih je trener vključil v ekipo mlade igralke, ki so kljub neizkušenosti le izborile pomemben uspeh, s katerim so si »azzurre« izborile možnost, da se pomerijo za 9. mesto, in sicer z Nizozemsko (slednja je s 3:0 odpravila Vzhodno Nemčijo). Tekma z Nizozemsko bo danes.
Rezultati E skupine (ekipe, ki so se že uvrstile v četrtfinale, srečanja pa so veljala za določitev nosilcev skupin): Kuba - ZDA 3:0 (15:13, 15:12, 15:10), Kitajska -SZ 3:0 (15:13, 15:13, 16:14).
Rezultati F skupine (drago in tretjeu-vrščene sekipe iz svojih skupin; v četrtfinale se uvrstijo le zmagovalci; v tej skupini, kot smo že včeraj poročali, je igrala tudi Italija, ki je s 3:0 izgubila proti Braziliji): Peru - Tajvan 3:0 (15:3, 15:5, 15:7); Japonska - NDR 3:0 (15:4, 15:11, 15:12); Južna Koreja - Nizozemska 3:1 (9:15, 15:8, 15:8, 15:9).
Za uvrstitev od 12. do 16. mesta: ZRN -Kanada 3:2 (7:15, 15:10, 15:10, 10:15, 15:8); Argentina - Egipt 3:0 (15:11, 15:3, 15:4).
V sinočnjem drugem srečanju nogometnega memoriala bratov Husu na Proseku
Gaja boljša od S. Nazaria šele po 11-metrovkah
PRIMORJE - BREG	4:5
po U-metrovkah (1:0, 1:^)
STRELCA: Škabar v 22', Diminich v 53'.
PRIMORJE: Coronica (Fabris), Luk-ša, Milani, Štoka, Pipan, Trampuš (Us-sai), Livan, Štrukelj (De Marco), Škabar (Comino), Savarin, Miclaucich.
BREG: Fidel, Pečar, Cupin, Udovi-cich, Kozina, Diminich, Slavec, La Ca-lamita, Zeugna, Švara, Castellano.
IZKLJUČEN: De Narco v 55'.
Tudi letos so Presečni zgubili možnost, da osvojijo turnir. Že 20 let, torej odkar ga organizirajo, skušajo doseči vsaj eno zmago, a jim to še ni uspelo. V ponedeljkovi prvi tekmi so rdeče-rumeni klonili proti sicer tehnično slabšim Brežanom, ki pa so z pokazali izredno odločnost in požrtvovalnost ter odigrali res dobro tekmo. Prav požrtvovalnost pa je manjkala domačinom, ki so po kar dobrem začetku, ko so tudi povedli z lepim zadetkom Škabarja, v nadaljevanju popustili.
Agresivna igra Brega je bila zelo učinkovita, a Prosečani so bili vse preveč predvidljivi, brez pravih prodornih, hitrih akcij. Nasploh je bila igra
res skromna, še posebno v drugem polčasu, ko pa so gostje zasluženo izenačili v protinapadu. Z neodločenim rezultatom se je tudi končal regularni del in o zmagovalcu so odločale 11-metrovke. Pri njihovem izvajanju so bili Brežani spretnejši (ali srečnejši) in se tako uvrstili v polfinale. (Š. M.)
S. NAZARIO SUPERCAFFE' -
GAJA 3:4 po 11-metrovkah (0:0, 0:0)
Sinočnje drugo srečanje turnirja, med Gajo in S. Nazariom Supercaffe, se je prav tako odločilo po streljanju 11-metrovk. Z razliko od tekme Primorje - Breg pa ekipi v regularnem delu igre nista dosegli nobenega zadetka, kar priča, da strelci v tem pred-prvenstvenem obdobju nikakor niso še razpoloženi.
Danes bodo ekipe imele počitek, jutri (ob 20.30) pa bo na vrsti srečanje med Zarjo in Primorcem. Zadnja kvalifikacijska tekma bo v petek (San Marco - Kras). Polfinalne in finalne tekme bodo prihodnji teden: prvi polfinale bo v ponedeljek, drugi bo v torek, tekma za 3. mesto bo v četrtek, a za prvo mesto bo dan kasneje.
Enajsterica proseškega Primorja, ki tudi letos ni izločena že v uvodnem srečanju turnirja
,me,a "So ajI,8)
Priznanje za krasovko
Sonjo Milič
Prejeli smo razveseljivo novico, "a je Krasova namiznoteniška ig-^»ka Sonja Milič pozvana kot tre-"6r na priprave pionirske državne reprezentance, ki bodo od 31. t. m.
7. septembra v Senigallii (Antena). Čeprav se je Miličeva letos Poslovila od aktivnega nastopanja športni areni, kjer je dolga leta ospešno zastopala Krasove Krasa, voje delo na športnem področju oddaljuje v matičnem društvu, "jor prenaša svoje znanje in izkušnje na mlajše rodove. Vodstvo sedržavne namiznoteniške zveze 11 je že večkrat zaupalo podobne “govorne naloge. Tako je bila onja Milič trener mladinske dr-in^ne reprezentance v letih od do 1980. (J. J.)
Celodnevni košarkarski turnir v Srpenici
Domovci tretji
Domova članska ekipa se je pred kratkem udeležila kakovostnega celodnevnega turnirja v Srpenici, ki ga vsako leto prireja tamkajšnji košarkarski klub. Letos se je prirediteljem odzvalo kar 16 ekip iz vse Primorske. Domovci, ki so sicer nastopili nekoliko okrepljeni, so povsem zasluženo osvojili končno tretje mesto, potem ko so v malem finalu odpravili ekipo Eta iz Cerknega. Belo-rde-či, ki jih je tokrat vodil Livio Semolič, so najprej odpravili ekipo Metalflexa z desetimi točkami prednosti, nakar so se morali v drugem kolu pošteno potruditi proti trdoživi ekipi iz Deskel, saj so zmagali šele po enem podaljšku. V polfinalu so morali priznati premoč ekipe Javorja iz Pivke, ki je nato v velikem finalu izgubila proti ekipi iz Kobarida. V finalu za tretje mesto so domovci rečeno zasluženo premagali ekipo Ete iz Cerkna.
DOM - METALFLEK 42:32 (20:10)
DOM: Košuta 2, Merljak 12, Ambrosi, Orzan 4, Peric, Podberšič 7, Puiatti 17.
DOM - DESKLE 58:51 (27:23, 46:46)
DOM: Košuta 9, Merljak 8, Ambrosi 2, Ofzan 12, Peric, Podberšič 14, Puiatti 13. DOM - JAVOR	36:39 (18:21)
DOM: Košuta 6, Merljak 10, Ambrosi, Orzan, Peric, Podberšič 9, Puiatti 11. DOM - ETA	37:33 (15:17)
DOM: Ambrosi 3, Košuta, Peric 1, Puiatti 6, Podberšič 3, Merljak 14, Orzan 10.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Kobarid, 2. Javor Pivka, 3. Dom Gorica, 4. Eta Cerkno.
Tudi Čupina jadralca
Prve dni septembra bodo najmlajši jadralci lahko merili svoje sposobnosti na državnem prvenstvu under 12, ki ga letos prireja ligurijsko društvo »Al Mare«. V kraju Alassio se bo pomerilo 80 jadralcev iz vse Italije. Reprezentanco naše cone sestavlja 8 tekmovalcev, med katerimi sta tudi dva Slovenca, člana JK Čupa Andrej Petaros in Zoran Bandelj. Na letošnjih selekcijskih regatah sta se oba dobro izkazala. Na končni lestvici je Andrej zasedel tretje, Zoran pa četrto mesto v konkurenci štiridesetih tekmovalcev. To bo njun prvi nastop na državnem prvenstvu in hkrati tudi prvi nastop Čupe na tako važni regati v razredu optimist.
Andrej se je pred nekaj dnevi vrnil iz zveznih priprav, ki so potekale v Livornu v olimpijskem centru. Teh priprav se je udeležilo 40 najbolj perspektivnih jadralcev vse Italije. Po šestdnevnem treningu so trenerji sestavili lestvico. V poštev pa niso vzeli rezultate »trening - regat«, ampak tudi tehnična-taktično znanje jadralcev. Andrej si je prislužil kar peto mesto. Omeniti moramo tudi to, da je bil Andrej najmlajši udeleženec. (D. P.)
Kobarid v znamenju namiznega tenisa
tgjJ^barid je že ves mesec povsem v znamenju namiznega ^•Tu se namreč kar vrstijo razne priprave do tistih r9lk \ Nfi pa do najboljših jugoslovanskih igralcev in ig-in j/ t.se skupaj so otvorili mladinci in pionirji Jugoslavije Prv a ^e' ki so tu imeli zaključne treninge pred evropskim 26rijnstv°ni. Zamenjala jih je jugoskovanska članska repre-bjij ®nca in nekatere druge izbrane vrste. Istočasno pa so *9ralk * na PriPravah tucii najboljši slovenski igralci in r(,D] k®- Pred dnevi pa je v Kobaridu potekala tradicionalna 55 ka šola namiznega tenisa. Vanjo je bilo vključenih skih k 'k igralcev in igralk iz slovenskih in dveh zamejski j ui30v- Tako je bilo na treningu tudi 11 fantov in “ha zg°niškega Krasa ter tri dekleta Bora in seveda tudi ^ renerja Matjaž Šercer in Marino Filipas. o$fp!Cer pa republiško šolo vodi strokovni sodelavec pri letj^P zvezi Jože Mikeln. Mladi pinkponkarji od 8. dol3. trip Pa največ pozornosti namenjajo tehničnotaktičnim ele-°b o ®.rri namiznoteniške igre. Vsekakor imajo v tem mestu °ci zelo dobre pogoje za delo. (E. Č.)
trejj® s*'ki (foto Curlič); vodja šole Jože Mikeln razlaga rJem in mladim pinkponkarjem novo vajo.
v«buiIOT°R KLUB
Žijo Sp , e’ d® se polnoštevilno udele-gostj, . anka, ki bo drevi ob 21. uri v teva,, .Pri Občini v Dolini za priredi-
ruštvene šagre.
Kot°LET
0bvešf LKarsKA SEKCIJA hillnj a' da se začenjajo regularni te-°b 18 , .Vse kategorije danes, 29. t. m., Skeiia ,na Boletovem kotalkališču. Prta vni enem obvešča tudi, da so od-“ike ionS’'vanja za nove tečajnike (let-Ije kot li/84) ln Indi za druge Ijubite-“a p0l 'kanja. Interesenti naj se javijo 2o Ure tOVem kotalkališču od 18. do S Op, dan, razen sobote in nede-
sporofp" ' MINIBASKET (skupi.,,’ “a se bo vadba v minibasketu dečkt i" j 79/1980 in 1981/1982/1983 10. Se deklice) začela v ponedeljek, s oiTnail^ra na stadionu 1. maj. Za bat‘t). ‘je tel- št- 361476 (VValter Cor-
°bvej£!LAI>INA
blagi s’da se nadaljujejo skupni tre-" SInučarjev in rolkarjev ob sre-
dah, ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču doma A. Sirk.
Ker je v polnem teku prvi test je zaželena polna udeležba.
TPK SIRENA
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo tečaj športnega ribolova in uporabe opreme začel v ponedeljek, 3. septembra. Informacije in vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696.
SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave za deklice ŠRG (pripravnica in selekcija) v torek, 4. septembra ob 15. uri (do 16.30), za fante (orodna telovadba) isti dan ob 16.30 (do 18.00). Vodstvo sekcije obenem obvešča vse novince, ki bi se želeli vpisati k orodni telovadbi (ŠG) ali k ritmiki (ŠRG), da bo vpisovanje kar ob urah treningov v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici.
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening v ponedeljek, 3. 9., ob 17. uri. Medtem se nadaljuje vpisovanje letnikov '80 - '84 tudi
po telefonu (št. 51377) do petka od 17. do 19.30.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo vadba v minibasketu začela v ponedeljek, 3. 9., na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 15. uri bo vadba za letnike 1984/83/82 (trener Marko Burger), ob 16.15 pa za letnike 1979/80/81 (trener Igor Canciani). Vsi interesenti se lahko prijavijo kar neposredno na treningu ali pa na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) vsak dan od 10.30 do 12.30 (tel. 213403).
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmučar-ska telovadba na sedežu društva v Ce-rovljah vsako sredo od 18. do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
. ZADRUGA BIKE TEAM iz Prečnika priredi v nedeljo, 2. t septembra »1. kraški pokal« z gorskimi kolesi (mountain- bike). Zbirališče bo pred Občino v Zgoniku ob 8. uri, start pa bo ob 9. uri. Za informacije tel. 200939 (Marko).
BRUNO
KRIŽMAN
^ MALDIDO
—’ a... .
GRINGO
9.
■‘V*
Kako različen od mehiškega je moral
biti socialni ustroj, katerega si je zamišljal Jezus Kristus, ko je umiral na križu!
Sam Teotuhuacan se posebno lepo občuduje iz piramide Lune, ki na severovzhodu zapira dolgo avenijo, ob kateri je serija nižjih ploščadi z običajnimi stopnišči. Priložnostni sopotnik, ki je bil na istem kraju pred 20 leti, mi je povedal, da sta bili tedaj vidni le obe piramidi. Vse ostalo je bilo še prekrito z debelo plastjo prsti.
Stopnišče na prvo ploščad piramide je bilo moje prvo v tistih krajih. Čeprav so stopnice visoke kakih 30 centimetrov, sem se zagnal po strmini, da bi jo premagal v naletu. Delno zaradi potovalne utrujenosti in še več zaradi velike nadmor-' ske višine, se je moj tipično anaerobični napor končal nekje pri tretjini višine, ko se mi je pred očmi zatemnilo in sem moral pošteno dihati, da sem nato previdneje dosegel prvo ploščad, opustil pa sem sam vrh.
Pogled je bil veličasten in nižje na aveniji se je na levi dvigovala 77 metrov visoka piramida Sonca, najvišja zgradba predkolumbijske Amerike. Vrhova obeh zgradb sta na enakem nivoju, piramida Lune pa je visoka le 45 metrov. Razliko izenači viseč teren.
Previdno sem sestopil nevarno stopnišče in prevzet od slovesnosti prvega srečanja s staro mehiško kulturo mimo stopnišč in preko širokih pravokotnikov stopil k drugi piramidi. V urbanističnem načrtu izgleda piramida Sonca celo postranska v odnosu z lepše postavljeno prvo, lunino. Na piramido Sonca se je vzpenjala prava množica ljudi. Po strmih in nevarnih stopnicah je vsakdo hotel doseči vrh in s tem romanjem zadostiti svojemu ponosu rasne pripadnosti. Res sem imel občutek, da so bili domačini Slovenci, ko iz Kredarice, Planike in Doliča masovno jurišajo na vrh Triglava.
Še dlje ob aveniji je v Teotihuacanu tempelj Ouetzalcoatla, razkrit z odstranitvijo dela dodatne zgradbe, s katero so svoj čas prekrili prvotno. Serija glav grozečih pošasti in v kamnih izklesan dolg trup kače ni moral preveč blagodejno vplivati na obiskovalce v časih, ko je svetišče delovalo s polno paro. Tudi tedaj je verjetno bila na oblasti kasta duhovnikov, ki je po mili volji razpolagala z ljudmi in celo z njihovimi življenji.
Da se domačinom ni godilo posebno dobro niti pred 500 in več leti, priča tudi arheološki park v Tuli, sto kilometrov od glavnega mesta proti severu. Na koncu svojega tavanja sem bil že popoln gospodar razmer in namesto 25 dolarjev za organizirano ekskurzijo potrosil za popolnoma enake usluge samo 4500 lir.
V Tuli najdemo ponovno zloglasnega Chac Mola, ki na pol leži in na pol sedi. Na trebuhu drži pladenj, na katerega so duhovniki polagali komaj iztrgano-srce nesrečne žrtve. Obraz tega zahtevnega božanstva je kot fotokopija tistega v Chichen Itzi in na sličnosti slonijo teorije o preseljevanju Toltekov, ki so bili gospodarji Tule, na daljni južni Vucatan.
Chac Mol pa je v Tuli postranski element. Obisk tega kraja zahtevajo štirje visoki kipi, brez dvoma stebri slovesne zgradbe na visoki ploščadi. Kipi so visoki po 4,7 metre, niso pa monoliti. Skrbno so v temnem granitu izrezljani okraski, obličje pa je brezizrazno z očmi, ki strmijo nekam v daljavo. Na ploščadi je še nekaj kamnitih stebričev pravokotne oblike s skrbno izrezanimi figurami in okraski.
Pogled na četverico Atlantov je slovesen. Najbolje se jih občuduje iz bližnje delno porušene ploščadi, iz katere se jim lažje zre v oči. Se vedno pa ostaja njihov pogled brez izraza in obličja skrivajo večno tajnost.
V	precejšnji bližini Tule je bilo tudi
mesto Texcoco, postojanka Cortesa pri osvajanju stare prestolnice Tenochtitla-na, pomanjkanje vsakega zgodovinskega spomenika, ki bi pričal o tistih dogodkih pa me je prepričalo, da si kraja ne ogledam. Lahko bi tam sledil živahni »ferii del caballo«, razstavi konj, z rodei in drugim podobnim, stvar pa me ni posebno zanimala.
S Tulo šem sklenil moje obveznosti do arheologije, na katero nisem nikdar cikal iz znanstvenega ali psevdoznanstvenega nagona in vedno iskal v ostankih iz-starih časov predstavo o življenju, ki je tam potekalo vsak dan. Tudi tedaj so morali biti ljudje, ki so živeli dobro in drugi, ki so živeli le, da so prvi lahko dobro živeli. Igra besed, vendar enostavna resnica. Zgraditev tako velikih objektov, odstranitev celih vrhov hribov, postavitev prostranih in visokih ploščadi bi morala biti dela gigantov, opravili pa so jih drobni indios brez uporabe železa in celo brez poznanja kolesa, ki bi močno olajšalo prevoz orjaških kosov kamna.
V	Mexicu me je kot končni žig čakal še slovesni in istočasno osvežujoče po-
Romanje na vrh piramide sonca v Teotihuacanu
stavljen Muceo Nacional de Antropolo-gia, pravi biser in zakladnica neverjetnih in neprecenljivih lepot, ki so prestale preko srečnih okoliščin razdejanje španskih conguistadorjev m kulturno ropanje.
Piedra del Sol (spomenik sonca), znan tudi kot Calendario Azteca, je bil eden glavnih povodov, da so začeli misliti o zbirki, ki bi vsebovala vse primerke iz predšpanskega obdobja dežel današnje Mehike.
Ta kamniti monolit obdelan z neverjetno skrbjo, točnostjo in znanjem, so našli pri delih na tedanji Plaza de Armas leta 1790. Ustanovitev muzeja, 'ki bi bil namenjen izključno domačin starinam pa je odredil miramarski cesar Maksimiljan z podpisom ustreznega odloka leta 1865. Razsvetljeni mehiški predsednik Lazaro Cardenas je leta 1939 ustanovil narodni inštitut za antropologijo in zgodovino in leto kasneje je ta ustanova odprla nov muzej, ki je sedanji blišč dosegel leta 1964 v okviru priprav za olimpijske igre, ki so bile v Ciudad Mexico štiri leta kasneje.
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ
^4
;>A take
f mu odvrnem zdolgočaseno. »Tako, fant, tako,« vrne11*011*0' ^ me zaskrbljeno pogleda, jaz pa mu spadaj 0x m’ prvič, odkar sediva skupaj v razdrapanem in ni^, 111 avtobusu, mu pogledam v obraz. Nič poseb-.6 aiarvj zn??-,86^- J® eden od tolikih v teh krajih, ne bolj ehien Mor.cll®n, ne bolj na manj koščen, ne bolj ne manj °^e.	a le bolj izmozgan, izpit od žvečenja listov
^^aljeri kgK ^Večijo koko, da bi pozabili na lakoto. Kako 0 tuj mi je ta pojem: lahkota.
Antonio je že pred več urami prisedel k meni, ker se je pač hotel pogovarjati z mano - tujcem ter se s tem postaviti pred drugimi potniki avtobusa. Saj je tujec v teh krajih, kamor se ne odpravlja nihče, ki ni domačin, pravi časten gost. Pogledal sem proti grozečim oblakom ter skoraj siknil skozi zobe: »Ne bo hudega, če nas bo malo zmočilo. Še dobro nam bo delo, ko pa je tako neznosno vroče«, in sem pogledal skozi odprta avtobusna vrata, skozi katera je v notranjost avtobusa silil cestni prah.
Antonio me pomenljivo pogleda, se izogne mojim očem, ter skoraj sam sebi razlaga, kot to pač delajo taki, ki jih tako radi proglašamo za norce: »Ne izzivaj usode, prijatelj, ne izzivaj. Nekaj hudega se bo zgodilo, nekaj hudega«, ter spet pomaha proti grozeči črni masi na nebu, ki je še zelo daleč, kot neka irealna gmota nekje za sedmimi griči v pravljici, ki se ne bo nikoli uresničila.
»Tako je bilo pred leti, ko je bil potres. Kot danes, sem se tudi takrat peljal z avtobusom proti Popayanu. Naenkrat se je stemnilo, nebo je zadobilo zeleno-sivo barvo, mi pa smo začeli moliti.«
Skoraj nagonsko sem pogledal proti razpelu in svetim podobam, ki so krasili prostor okoli šoferja našega avtobusa, on pa je nadaljeval kot da bi hotel hitro končati ta pogovor, ko ga je že zelo neprevidno začel: »Ko smo prišli v mesto, smo odkopavali mrtve...«
Domačin se je spet, skoraj usodno, dokončno razrl v strašilno nebo, mimogrede premaknil ustnice, skozi katere je boječe ušel stavek kot »nekaj se bo danes zgodilo« ter se zaprl v trdovratni molk.
Ne spominjam se, kdaj je Carmen stopila v avtobus. Prav gotovo je to bilo na eni od tistih vmesnih postaj, kjer je Antonio za trenutek skočil v bližnjo trgovina in kupil cigarete. Ni napravila prav nobenega posebnega vtisa name, saj je verjetno morala biti v avtobusu že kako uro, ko sem si skoraj nagonsko rekel: »Poglej črnolasko!«
In to opazko sem izrekel naglas, saj jo je Antonio slišal ter se vprašujoče obrnil po avtobusu.
»Katero, a tisto...« Dekle je bilo malomarno naslonjeno na stol, kjer sta bila dva otroka, ki sta se igrala in se prerivala ter srepo, s pogledom, ki ni izražal ne«-radovednosti, ne sanj ne zanimanja ne upanja ne ničesar, s pogledom, ki ni izražal nobenega pogleda, nobenega notranjega odseva, zrla skozi zaprašeno šipo. Le nekaj metrov je bila oddaljena od naju.
Antonio se sedaj zazre vame s predirnim pogledom, ki bi mu ga nikoli ne prisodil. Bil je obenem zvit, premeten, vprašujoč, varljiv, prosojen, prazen, medel in malce spačen, na dnu pa se mu je zrcalila iskrica hudobije. Te iskre sem se prestrašil. Kot da bi napovedovala tisto grozno, kar se po njegovem mora zgoditi, kot da bi opravičevala črne grozeče oblake, ki se bohotijo tam daleč na zahodu, nad džunglo, kot da se bliža konec sveta.
Naposled mi reče: »Mladi fant, jaz se umaknem s tega sedeža, saj bo nanj sedla zala črnolaska.« Antonio res vstane s stola. To opravi nekoliko okorno, malo preveč narejeno, da bi bilo resnično, tako da ga še šofer pogleda v vzvratnem ogledalu pred seboj. Nato stopi k črnolaski, ji nekaj šepne, se zasmeje, nato pa jo prime za roko. Mine le nekaj trenutkov in dekle se premakne k meni ter prisede.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 29. avgusta 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijan*11* zvaza čaaoP'*"'
založnikov Flti*
Erevan bi umaknil »vojsko« iz pasu ob azerbajdžanski meji
Novi napadi na redne enote zapletajo položaj v Armeniji
Kamorista so aretirali v soboto v Braziliji
Za Ammatura stekel postopek za izgon
MOSKVA — Položaj v Armeniji ostaja še naprej izredno napet in tudi v noči na ponedeljek naj bi ilegalne oborožene skupine napadle eno od oporišč sovjetskega notranjega ministrstva. Vest o tem je v intervjuju za časopis Krasnaja zvezda včeraj potrdil general Surkov, vodja političnega oddelka erevanske garnizije. Surkov je spregovoril tudi o spremenjenih političnih razmerah v Armeniji, kjer je prišel na oblast nacionalistični voditelj Ter-Petrosjan. Pod njegovim vodstvom je armenski parlament tudi zavrnil ultimat Gorbačova, ki je 25. julija zahteval, da vse ilegalne oborožene skupine v SZ predajo orožje. Ter-Petrosjan je takrat izjavil, da se je Armenija sposobna sama braniti, mnoge oborožene skupine pa naj bi bile pripravljene »ubogati« novega armenskega predsednika.
O spopadih v Armeniji je prejšnji teden govoril tudi general Kolesnikov, ki je trdil, da naj bi v bojih med vojsko notranjega ministrstva in oboroženimi skupinami padlo 50 Armencev, toda v soboto je predsednik Ter-Petrosjan te trditve demantiral.
Da bi preprečile nadaljnje spopade, so armenske oblasti izrazile pripravljenost, da v petkilometrskem pasu ob meji z Azerbajdžanom nimajo oboroženih skupin, takoj ko bo ponovno odprta cesta, ki povezuje Armenijo z Gorskim Karabahom. Ta upravno spada pod Azerbajdžan, zaradi pretežno armenskega prebivalstva pa je že nekaj let jabolko spora med Armenijo in Azerbaj džanom.
BRASILIA — Italijanske oblasti so pri brazilskih pristojnih organih že vložile prošnjo za ekstradicijo kamorista Umberta Ammatura, ki ga je brazilska policija aretirala prejšnjo soboto v provinci Minas Geiras. Ammaturo je živel v nekem luksuznem stanovanju, skrival pa se je pod imenom Allan Amateus Valdez. Drugi priimek si je »izposodil« od svoje prijateljice, Peru-anke, s katero je imel tudi dva otroka. Ženska mu je menda pomagala pri begu iz Mondovija, kjer je imel Ammaturo leta 1987 prisilno bivališče.
Brazilske oblasti so včeraj potrdile, da je aretirani dejansko Umberto Ammaturo. Kamorist se ni podvrgel nobeni plastični operaciji obraza in rok, njegovo identiteto je bilo zato mogoče ugotoviti s prstnimi odtisi. Italijanska policija in Interpol sta mu bila na sledi skoraj tri leta, Ammaturu pa je vselej uspelo pravočasno zbežati. V tem času pa je policija aretirala nekaj njegovih najtesnejših sodelavcev, med katerimi je kamorist Francesco Tosca-nino, ter nekega Ammaturovega sorodnika, ki je bil glavni vezni člen
prekupčevalske trgovine z mamili’ ^ začetku letošnjega leta sta v policijsk0 mrežo padla še brata Torsi, ki sta Prl' znala, da sta delala za Ammatur3’ Priznanje je bilo hkrati tudi potrdil0; da Ammaturo živi v Braziliji in da sl je zagotovil perujsko državljanstvo.
Člani operativnega centra neapelJ' ske policije so medtem ugotovili, da !e neapeljski kamorist živel od rente, kar pomeni, da si je na tujem ustvaril pr°: cejšnje bogastvo. Umazani denar, ki ga je zaslužil s prodajo južnoameriškega mamila na evropski trg, je v glav' nem »pral« s kupovanjem nepremičnin predvsem v Afriki. Po aretaciji so mu brazilski sodniki odredili pripor, seda] pa bi mu morali po hitrem postopku soditi zaradi ilegalnega prestopa meje in posesti ponarejenih osebnih doku: mentov. Italijanska policija pa je nrep tem že zaprosila brazilski višji sodn1 dvor, naj pripor spremeni v začasn0 zaporno kazen, saj obstaja resna nevarnost, da se Ammaturo tudi t°kr® izmaže s plačilom kavcije. Neapeljsk policija pa preiskuje tudi, ali je Ammaturo januarja letos res bil v Italiji’
Ameriški boeing 747 pristal kar na trebuhu
Karabinjer v silobranu ubil neuravnovešenca: grozil mu je z nožem
Na Sahalinu japonski avion
MOSKVA — Humanitarna akcija je bila vzrok, da je prvič po 2. svetovni vojni na velikem sovjetskem otoku v Pacifiku Sahalinu'pristalo neko japonsko letalo. Otok sta si do leta 1945 do polovice delila SZ in Japonska, nato pa je prešel pod SZ. Letalo je prišlo na pomoč nekemu dečku, ki se je močno opekel z vrelo vodo. Na otoku mu ustrezne oskrbe niso mogli nuditi, sovjetski centri pa so zelo oddaljeni. Zaprosili so za pomoč s 100 km oddaljenega japonskega otoka Hokaida in deček se zdaj zdravi v Sapporu.
Orjaško letalo boeing 747 s 323 potniki in 19 člani posadke, ki je letelo na progi Sydney-Los Angeles je na pisti kalifornijskega velemesta zaradi okvare na pristajalnem vozičku pristalo kar na trebuhu. Dogodivščina je potekla brez ranjenih	(Telefoto AP)
TODI (PERUGIA) — Nepričakovan živčni izpad je bil z8 34-letnega psihopata Giancarla Gobbinija usoden. Predsi' nočnjim je mladenič, ki je z materjo preživljal počitnice n8 neki kmetiji nedaleč od Todija, začel ljudem groziti z n0/ žem in vilami. Domačini so Giancarla že poznali, kl]uD temu pa so poklicali karabinjerje, saj ni kazalo, da se pomiril. Ko so karabinjerji prispeli na kraj, se je neuravn0' vešenec znesel nadnje; vile je sicer odvrgel, z nožem Pa J* začel mahati proti enemu od karabinjerjev. Po izjavah ni0"' postave kaže, da je karabinjer padel na tla, Gobbini se n> je nevarno približal, drugi karabinjer pa je segel po oroZJ0 in napadalca ustrelil najprej v nogo, nato pa še v prS1' Giancarlo Gobbini je bil pri priči mrtev.	.
Državni pfavdnik iz Perugie je že uvedel preiskavo. _ naj bi pokazala, kako se je dejansko pripetila nesreča. Ra’ njeni karabinjer je v bolnišnici, vendar je le rahlo poškod0. van po dlaneh in obrazu. Karabinjer, ki je proti GobbinjJ ^ streljal, pa trdi, da je tako ravnal zaradi samoobrambe. h°, rečeno, je bil Giancarlo Gobbini že star znanec tako kraJa nov kot karabinjerjev. Ljudi je večkrat ozmerjal in jim na’ gajal, vendar njegovo vedenje ni bilo nikoli nasilno.
Tempelj iz 1200 steklenic
' - •
| ir*?
T:irrWB! ■
:
«. ’ * * A A * A A A A ~
s8» * A A
'#S' 10 ‘0
V Bombayu so zgradili 5 metrov visok tempelj iz 1200 steklenic glukoze. Pobuda sodi v okvir proslav v čast nekega zelo popularnega indijskega božanstva	(Telefoto XP)
Srbija pod udarom zaradi Kosova
V evropskem in bližnjem azijskem prostoru izstopata zdaj dve vprašanji, ki sta lahko žarišči širšega spopada: to je trditev »VJashing-ton posta«, časnika, ki je navadno dobro obveščen, zna pa tudi biti zelo objektiven. In pojasnuje, da je kosovsko vprašanje sicer »deloma drugačne narave«, da pa utegne kljub temu »ogroziti širše območje«. Ti dve vprašanji sta, kakor je brž razvidno, Perzijski zaliv in pa Kosovo, zlasti pa odnosi med Kosovom in Srbijo.
O srbski hegemoniji vse bolj odkrito pišejo (in opozarjajo nanjo) tudi druga, svetovno znana in ugledna občila. Med njimi je dovolj omeniti »The Times«, »The indipen-dent«, »Journal de Geneve«, vrsto zahodnonemških in francoskih časopisov, v Italiji pa, na primer »La repubblica«. »Journal de Geneve« je te dni napisal, da utegne srbska hegemonija porušiti ne le Jugoslavijo, marveč tudi »majavo platformo«, na kateri stoji ves Balkan. Številni časniki podčrtujejo svoje ocene tudi z novicami o kninskih dogodkih.
Razmere na Kosovu so zmeraj bolj na dnevnem redu zasedanj pomembnih mednarodnih ustanov; nedavno je bilo tudi zasedanje komisije »Združenih narodov za človekove pravice«, ki pa se bo spet sešla, kakor kaže, pred koncem leta. Poročajo, da bo to nekak izreden sestanek, na katerem naj bi spet obravnavali žgoče primere kršenja človekovih pravic po svetu, tudi tokrat pa naj bi pri teh vprašanjih prednjačilo Kosovo.
Dejstvo je, da ni bilo primera, da bi vsaj eno od številnih mednarodnih zastopstev, ki so bila na Kosovu (mnogim so sicer preprosto preprečili delo), dalo ugodno, ali vsaj deloma pozitivno mnenje o srbski politiki v tej pokrajini. Srbski pred-
stavniki se v mednarodnih sferah trudijo, da . bi dokazali, »upravičenost« srbske politike, v glavnem pa delajo luknjo v vodi. Zasedanje podkomisije za boj proti diskriminaciji in za zaščito manjšin, ki je bilo te dni v Ženevi (to je spet institucija Združenih narodov in spada k njihovi komisiji za človekove pravice), je spet pokazalo, »kako tragičen« je položaj na Kosovu.
To je ocena sklepnega poročila te podkomisije, v kateri sodelujejo (in so sodelovale tudi tokrat) številne tako imenovane nevladne organizacije, ki niso »uradne«, so pa politično še kako mednarodno ugledne. Njeno zadnje zasedanje je vzbudilo pozornost, ker so prišli na dan nekateri novi odtenki, ki bodo problem žal še zaostrovali. Miša Miloševič, ki je generalni tajnik svetovne srbske zveze, je med drugim (češ, da gre Srbiji zasluga za ustanovitev Jugoslavije leta 1918 itd.) nadaljeval, da se na Kosovu »dogaja« albansko-islamska kolonizacija Srbov, da je tam začeT prevladovati islamski fundamentalizem na račun srbskega krščanskega prebivalstva in podobno. Skratka, pričeli so potencirati verski vidik, kar bo seveda še otežkočilo umiritev razmer.
Toda velika večina ostalih udeležencev zasedanja te podkomisije si je z bogatimi dosjeji pomagala pri razlagi »hegemonistične ih nacionalistične« srbske politike na račun Kosova. Husein Radjani, ki je govoril v imenu »Mednarodne organizacije za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije« je z vrsto podatkov prepričljivo dokazoval, da je v tej pokrajini prevzela zdaj vse nadzorstvo srbska policija, da so v enem mesecu odpustili z dela blizu 4.500 Albancev, od teh okrog 1500 miličnikov, da so tu kršene individualne, kolektivne in nacionalne pravice.
To mnenje je delil, med drugim1, Avni Spahiu kot predstavnik nevladne organizacije »Liberation11-Skupaj z zastopnico »Mednarodne organizacije za človekove pravice11
iz Pariza, Fabienne Roussot-LenoF.
je opozoril zlasti na »nepopisno nasilno dejanje« storjeno s tem, da le srbska oblast pred dnevi preprosto razpustila kosovsko skupščino m. vlado, kar da predstavlja najboh otipljiv dokaz o kršitvi še državljan' skih, političnih, ekonomskih, socia>' nih in kulturnih pravic kosovsn^ narodnosti. Roussot-Lenoirjeva 1. postregla še s podatki o množicn zastrupitvi šolskih otrok na Kosov spomladi letos.
Udeleženci niso varčevali s Pra^j nimi argumenti, zavoljo katerih bilo prav, če bi se mednarodn »uradna« javnost še bolj pozanim la za razmere na Kosovu. rha^°. nj bilo ugotovljeno, da v tej pokrapn dejansko ne obstajajo »sodne ms tucije«; nekateri so se ogrevali to, da bi Združeni narodi poslali ^ Kosovo neposredno »svojo komi jo«. Pri ugotovitvah, »da se na KO a vu kopičijo negativni pojavi« jo D tudi ta, da žal jugoslovanska na vlada, ki sicer pri drugih vpta njih uživa mednarodno podporo- v pokrajini ne ukrepa dovolj odločn0- yy
Skratka, so v glavnem zatnev .e v Ženevi, razmere so takšne, d ^ dejansko poražena vsa pahljača .a ločil, ki jih vsebuje Deklara,^ Združenih narodov o hlovek pravicah. V tem duhu pa Sffxnjli poročilo opozarja, da demokrati .g procesov ni moč zaustaviti, ar0iju nacionalizem v kričečem naS^iačia z demokracijo, da bi morala
j Vinških
poseči odločno, vendar iz aia) ,j izhodišč, ter da iz tega nastaLa »ki nepopisna gospodarska ^°a 'No«-da pelje državo domala v ra
MIRO KOCJAN