St, »o __ NmnntomMtMnummnm * v »•dtiio, ». aicimttri im. Posamezna stennca «su stot, Letnik LI lUt ufcaj« poreci«. Nsnlnina: sa 1 mm L 8.-» L 68© vet 30 sUt — Ojamln* a I om pncter« v HratotH a tog—te 111 otartae oflitt 7S atot, m smtolcc, L 1^0, egiiie denarnih savndav L 1- FM iffiV * II atat za bese^ najmanj L & EDINOST Uredništvo » upravniltro: Tr»i (3), ulica S. Frmnccaan đ'Aniii 20. T« kfon 11-57. Dopiai naj se poiiimo izkliaCno uredniitvu, oflui, r«ki*> aucijc in denar pa upravsiihru. Rokopisi m ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne „Edino*' PodnzedniStvo v Gorici: ulica Giosue Carducci St. 7. I. n. — Telet S t 337 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Semenj sv. Andreja Zgodovina in vzroki propadanj« Doba letnih semnje v zaznamuje v naši zgodovini svoj cvetoči razvoj v času obrtnih in rokodelskih bratovščin v 16. in 17. stoletju. Kljub nekaterim slabostim, ki so spremljale te bratovščine in jih nazadnje tudi uničile, so vendar le utirale pot razvoju trgovinskega pronreta In v tem svojstvu začrtale nove smeri kulturnemu napredku zadnjega časa. Dasi je kroš-ni ar jen je dandanes zelo* malo cenjen in kvalitativno najnižji trgovski stan, vondar je tekla zibelka poznejšemu i^romnemu razvoju modernega trgovi nstva baš v tej prvotni panogi. Kakor hitro pa je bila prekoračena i.- prva stopnja in so se pričeli utrje-. i ;i pojmi nakupa in prodaje, pov-i sevanj a in ponudbe, je tudi tvorba i zadobivala trdnejšo podlago, kate-• tvoril nov element v razvoju trgovin . namreč trg ali tržišče. Tu je bile? ^ele možno ustvarjati takratnemu trgovcu sodbo o količini in dobroti blaga kakor tudi obsegu ponudbe in povpraševanja. Kjer se zbira stalno redno večje Steblo ljudi, tam se vgnezdi tudi vedno večje število prekupčevalcev. Tako so ustvarili pred vsem cerkveni shodi v preteklosti po gotovih krajih periodične semnje, ki so se tradicionalno ohranili še do današnjih dni. Poseben in j, -ovnost ogromen razmah pa so za-; no vali semnji. ki so se ustalili na ali tudi križiščih dveh ali tudi več narodov, ki ^o izmenjevali tipične vrste blaga svojega rodu. Tako je tudi Gorica v preteklosti prav radi križišča dveh različnih narodov in tudi dveh popolnoma različnih kultur postala važen in odločujoč posrednik (vsaj lokalno) med severom in jugom, ter deloma tudi vzhodom in zapadom. Urarski izdelki, suknarstvo in platno, suha roba, najrazličnejše poljsko orodje, idrijske čipke, mirenski čevlji, solkanski mizarski izdelki, hribovski vozovi banjške planote, lokovški žeblji in najrazličnejši predmeti dnevne uporabe kakor slanina, žito, vino, meso itd. so tvorili glavne produkte nekdanjega e-oriškega semnja. Bili so takrat v pre-t večini zastopani domači in tuji t'-'niki. Število kramarjev in poklic-iiiii trgovcev pa se je z moderniziranj] em, narodnega gospodarstva in napredkom prometne tehnike tako razširilo, da je skoraj popolnoma potisnilo ob stran obrtniške in rokodelske panoge. Tako je že pred vojno prevladovalo kramarstvo, ki je nudilo obiskovalcem vse mogoče produkte domačega in tujega izvora. Največji promet pa je zavzemalo živinsko sejmišče, ki je privabilo v Gorico živinorejce in mesarje iz vse bližnje in daljne okolice. Tu so se kovale cene živini, ki so tvorile temelj vsej živinski kupčiji v zimski in pomladanski seziji. Bila je to ]*rava živinska borza, ki je imela znaten vpliv tudi daleč preko lastnega interesnega področja. Sveža in preka-jena slanina, zaklani prašiči in vsi v to skupino pripadajoči izdelki so bili natrpani v ogromnih množinah, kajti takrat se je meščanstvo zalagalo z večjimi količinami za celo leto in se ni uveljavljal še sistem dnevnega kritja živ-ljenskih potrebščin, ki dandanes vključuje že skoraj vse meščanske sloje. Približno tako sliko je nudil semenj sv. Andreja v Gorici pred dvajsetimi leti. Z moderniziranjem, pred vsem tehničnih prometnih sredstev, s postavi-t\ ijo gostega železniškega in avtomo-I nekega omrežja, ki je odprlo trgovini t - najbolj zakotno gorsko vasico, t., *elo semnjarstvo pred vsem na-#¥ln propadati. Razvoj stalnih prod ar-j. .lic je potisnil semnjarstvo v navadno kramarstvo, ki si je prilastilo še ce-I oblike krošnjarstva, ki nudi v malo-vrednem blagu slabo zadovoljitev potreb. Te stalne prodajalne so razvijale po-ebno po vojni radi takratne ugodne 1 cnjunkture in radi svobodne trgovini v naši državi veliko delavnost in se je njihovo število tako v mestu, kakor po deželi najmanj podvojilo. Z isto če ne še z večjo delavnostjo pa je pričela i < vozna trgovina, ki je s svojim na v h licitacijah in konkurznih ma-. , napol skvarjenim in cenenim blagom kaj uspešno konkurirala solidni trgovini in marsikaterega trgovca spra-vila na beraško palico, medtem ko je konzumentu vsiljevala najrazličnejše ki ga največkrat niti potreboval ni, ter mu s tem iztisnila zadnji belič iz žepa. Pripomniti moramo, da so bili na£i glavni semnji vsaj v večjih središčih tržišča s kupčijo na deželi na de- SMILAJOD čisti kri PRSNI SIRUP izborao sredthro proti kailja GLYKOL nejbol/Se okrepčovatno sredstvo Lekarna CASTELLm *CH - Trst, V. * 6t*aal 42 }__La^tafe : F. PeLAFFžO_ J belo in so šele postopoma, kakor smo, zgoraj izvajali, potisnjeni na kramar-' sko stopnjo. Nekdanji pomen sejmišč Jje izginil. Podeželska obrt je z razvojem industrije skoraj zamrla in Še tista, ki ji je j še ohranjena delavnost po naravi produktov, ki jih izdeluje, se organizira v zadružništvu in stopa tako v direktno zvezo z odjemalci. Tudi promet tovarnarja z grosistom kakor malim trgovcem je zavzel povsem drugačno obliko in ravno tako tržno izenačevanje povpraševanja s ponudbo. Tvorba cen se vrši dandax*e-s po popolnoma drugačnih načelih: novinarstvo, prodam po vzorcih in katalogih, delavnost potnikov, večja neodvisnost od letnih časov itd., vse to je z razvojem modernih prometnih sredstev preobraženo. Sele po vojni je pričelo moderno trgovinslvoj zopet iskali starih potov nekdanjih] semnjev in to poeebno v eksportnom prometu. Vendar lastno današnji «sej-mi» od pre^fšniih sejmev poiraittoma druga-čen značaj. Mesto blaga samega se izstavljajo na. današnjih sejmih po večini le vzorci, da na podlagi istih pridobivajo producmti naročnikov. Namesto starih sejmov ro stopili njihov* moderni nasledniki: borza, trgovinski5 muzeji, vzorčna skladišča, avkcija, trgovinske razstave itd. Toliko v splošno utemeljenje propa*-. danja semnjev v obče. Kar se pa tiče semnia sv. Andreja posebej, moramo, priznati, da so si goriški krogi še pred leti prizadevali, da obnove ono nekdanjo živahnost, vendar se jim to vkljufc veliki brigi do danes še ni posrečilo. Kakor smo izvajali zgoraj, je po g-ol-ro teoretičnem raziskovanji vsak napori v tej smeri le malo uspešen. S^>«cieln0j za Golico bi bilo ugotoviti, da se je; gravitacija gospodarskega življa s po-j stavitvijo novih državnih mej povsem i preosn ovala, tako je na pr. vse Bovško, | Kobariško, deloma tuđi Tolminsko iz-j Jiralo pot v Videm, ki v marsičem prednjači Gorici. Tudi zapadna Brda, spi oh goriška Furlanija se je po vojni oprijela po večini videmskega tržišča. Vzro-: ki so različne narave, tu pa tam cek>j lokalno-politični. Mnogo napak in ne-; uspehov pa leži v goriških pridobitnih ! •krogih samih. Sejmska organizacija! deluje na pre«ranju svoje najboljše in! najfcigumeiee klijentele: dežele, kateri j ne posveča prav nobene brige. Koliko pritožb smo čuli i« \mi naših defeelanov, j tako o slabi postrežbi v trgovini kakor t gostilni, o poniževalnem tonu različnih trgovskih uslužbencev in tudi prezira-! nju našega jezika. Zato priporočamo j tudi mi pristojnim krogom, naj ne iščejo konsumentov tam, kjer jih ni, pač pa naj bodo tam korektni in strpljivi, od koder prihaja njihov največji zaslužek. Će se bodo držali vsaj tega skromnega, vendar elementarnega trgovskega pravila, bodo mogoče zajezili za nekaj časa popolno propast semnje, svetega Andreja. Najglavnejši vzrok pa tiči nesporno v splošni gospodarski krizi, ki jo preživlja vsa dežela, posebno letos, ko so poleg mizerne letine odnesle našemu kmetskemu prebivalstvu povodnji zadnje prihranke. Z gotovostjo tedaj lahko pričakujemo, da bo sv. Andrej nrivaJtfl obilo prodajalcev, ampak le malo kupcev. V prihodnje pa je tehnična preorijentacija tega semnja neizbežna in bi bila v tej smeri potrebna popolna reorganizacija po modemih tnfovskih principih ustvarjanja današnjih sejmov. S sodelovanjem dežele, obrtništva, industrije in trgovine, bi se gotovo našla povoljna rešitev, ki bi morala seveda ovreči sedanjo preživelo obliko semnja in izbrati tak način izenačevanja, ponudbe in povpraševanja, ki bi prinašal koristi tako producentu kakor konsu-mentu. mei]!Be govorite o izpreraenifeaii i vladi «Fo|tio d;Ordini» proti razširjanju takih govoric HIM, 4. (Izv.) Danes zvečer je izšel «Foglio d'Ordini^, ki v kratkem uvodnem članku zanika govorice, ki krožijo že nekaj časa o predstojeći spremembi v ministrskem svetu. Ob koncu tega članka pravi Člankar: «Vse želje in vsi apetiti so obsojeni, da bodo ostali neizpolnjeni in nenasičeni. Vlada in stranka imata danes in vedno le eno skrb: razrešiti probleme, katere je postavil vodja za neposredni cilj. Vseka-Kor je obžalovanja vredno, da tudi nekateri fašisti oziroma ljudje, ki se izdajajo za fašiste, zbirajo in razširjajo podobne govorice, katere so defetistič-ne in protifašistovske narave«. Strašna eksplozija v rudniku Nove Zelandije LONDON, 4. V premogovniku pri Grejrmouthu v Novi Zelandiji se je vnel premogovni plin. Nastala je strahovita eksplozija. Sedemnajst rudarjev je prišlo ob življenje, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Zračni pritisk, ki je nastal radi eksplozije, je bil tako močan, da so v Wellin*rtonu popokala stekla na oknih in je bilo tudi mnogo streh poškodovanih. Pred sestankom Sveta Družbe; narodov Vesti o sestanku it^orice zunanjih miaMmr - Mnenje rimskega časopisja JMM, 4. (Izv.) V pondeljek se sestane v Ženevi Svet Družbe narodov. Francoski, nemški, angleški in več ali manj tudi vsi ostali evropski časopisi posvečajo temu sestanku .že ves teden cele potoke črnila, ra"zpravijajo o raznih političnih kombinacijah, medtem ko vlada v rimskem in tudi v ostalem italijanskem časopisju naravnost neverjeten in zagoneten molk. Ko se drugod ugiba in tuhta o sestanku štirih (zunanjih ministrov) in o njegovih moftno-F.tih in {posledicah ^ omejujejo rimski časopisi na prinašanje ponoči! svoji}) korespondentov o tem kar pišejo v i tem pogledu francoski, angleški in nemški časopisi. O piedstoječem sestanku je prine3el v&oraj edini «11 Te vere« uvodni članek, iz katerega je prit-ajeno zvenelo, da bi b* s»tan-4t štirih narodno sprejet od iU*tjaav>ke zunanje politika. Po poslednjih vesteh do tega sestanka štirih pa najbrž ne bo došlo, ker se menda temu upira francoski zunanji minister Bri-and. Danes je prelomila ta trdovratni molk rimskega časopisja o predstoječem sestanku naposled tudi ^rimska «Tri-bana», ki piinaša o tem vprašanju daljši uvodni članek, izpod peresa poslanca Forges-Davaiizati-ia. Zadostuje broz boja polastili pristaši Kantoncev. .Glavni poveljnik obrambenih čet ni hotel izpostaviti mesta opustošenju in je raje umaknil svoje čete. General Čang-Yi, ki poveljuje kantonskim pomožnim četam, prodira proti Šanghaju in se sedaj nahaja v bližini Fu-Čieva. Prebivalstva se je polastila panika, čeprav so napadalci obljubili, da ne bodo prelivali krvi in da ne bodo plenili po mestu, i Iz dobro poučene strani javljajo, da bodo morali vsi delavci, ki se nahajajo ■.na ozemlju zasedenem s strani kantonskih čet, odstopiti gotov odstotek svojih poviškov za vojne fonde generala ; Čang-Kai-Šeka, vrhovnega poveljnika južnih voiska. Zato je baje general tudi : nasproten stavkam. Do splošne stavke, j ki bi se morala jutri pričeti v Han-Ko-! vu, naibrž sploh ne bo prišlo. Zastop-| nik. Anglije Miles Lampson se tozadev-j | no pogaja z generalom Čang-Kai-Še-; kom. 8 V ' i Pri difcrtznani tvrdki izdtlktv za noike in dečke TCostoris TRST 39 - VIA CARDUCCI - 39 d«b;te najboljše izflotevijese obleke, površnike in suknje pa nsiusodngjlili cenah &gT 6overi se slovenski Pašić in korupcija BEOGRAD, 4. (Izv.) Pašić se je danes dopoldne posvetoval z Markom Trif-kovičem, predsednikom nar. skupščine in več uglednimi radikalskimi prvaki. Glasom informacij iz P-ašićeve okolice je PaŠić nezadovoljen z kon-promisnim predlogom Stj. Radića, tla naj bi se poročilo anketnega odbora taSto prilagodilo, da bi odgovarjalo tudi željam opozicije. Pašić zahteva jasiai odgovor od anketnega odbora: ali je pošten ali ne, odločno ali je na »jem kaj krivde glede korupcije aii ne. Kakor ge doznava, obstoja v vladnih krogih tendenca, da se poročilo anketnega odbora nikakor ne predloži narodni skupščini, ki bo itak zasedala samo še nekaj dni, nakar bo odgodena do 28. januarja, da bo vla Jfl. decembra t. 1. V sporazumu s tukajšnjo kvesturo se pozivajo prizadeti, da predložijo dovoljenja. najkasneje do 15. decembra tržaški pokrajinski sekciji fašistovske trgovske zveze, Corso Vittorio EmamreFe III št. 41 I. Ftropje (telefon 27-53), kjer dobijo tudi potrdilo o predložitvi. Obenem z dovoljenjem naj predložijo vsi tudi izjavo vsebuiočo podatke o najemni pogodbi za lokal. Prizadeti dobijo za to izjavo potrebne vzorce pri gori omenjeni sekciji. Tisti, ki imajo tudi posebno dovoljenje za točenje močnih alkoholnili pijač, morajo predložiti tudi to dovoljenje. Pri predložitvi plačajo imejitelji dovoljenj po tri lire za vsako dovoljenje. Za posebna dovoljenja za točenje močnih alkoholnih pijač se plača še za vsako tako dovoljenje 35 lir pristojbine, če se nahaja o-brat v mestu, in 18 lir, če se nahaja obrat v okolici Do gori omenjenega roka se morajo vrniti tudi dovoljenja za one obrate, ki so bili začasno ali trajno zaprti. Opozarjajo se vsi prizadeti, da je zakon zelo strog in da predvideva takojšnje za-pretje lokala, če gospodar ni prosil ali dor-bil obnovitve dovoljenja. O ODPUSTNEM POSTOPANJU NAPRAM UČITELJEM Iz zanesljivih, uradnih virov smo izvedeli, da bodo učitelji, ki so prejeli od na-učnega ministra odloke o odpustnem po-stopa,iiju še tekom tekočega meseca, odgovore na vložena opravičila Nekaterim izmeri njih so bita, vedno po zatrdilu omenjenih virov, njihova opravičila sprejeta in ostanejo še nadalje v službi, nekateri so pa končnovcijavno odpuščeni iz službe. Pravočasno bodo priobčili tozadevne sklepe m a učnega ministrstva. UKREPI NAČELNIKA VLADE GLEDE PROSLAV. Nj. E. načelnik vlade in minister za notranje zadeve je poslal prefektom kraljevine sledečo značilno okrožnico, ki je strog1 opomin na vse državljane: «Doba proslav, otvoritev, praznovanj je končana. Narod mora v mira delati in ob strogem varčevanju. Vaša blagorodja so na-prošena, da izdajo ukrepe jrfede odgoditve proslav vseh vrst na drugo dobo». Iz Rfflfa M tfr. JHHmiT v Trsta Fr. Kgjida - Staro&ele: Poviški pritičejo vojnim invalidom od o. do 1. kategorije; inora pa imeti priznano doklado za zdravljenje. Lahko je invalid L kategorije brez po&iade za zdravljenje, zato nima pravice : Manjkajo listine civilnega stanja Vašega županstva. Priskrbite jih, pa bo stvar kmalu rešena. vsod so K prihajali njegovi pozdravi in želje do svidenja. Se hujši muki je izpostavljena obtožen-ka. Tudi pisma hčerk, čita predsednik z nekim mehkim naglasom. Neobičajna, mehka ljubav do »tarišev — oboževanje matere veje iz teh razposajeno veselih, tu-patam prisrčno gfcrtjivih pisem, pisanih v zavodu, kjer se hčerki odgojujeta. Večno objokane r Preti uradnict gičm Snril jani Mogorovič, sestri sodnika Mogoroviča, zaposleni na goriSkem tribunaJn*. je uvedeno odpustno postopanje. Odpustno pogtogaajfr se je uvedlo tudi proti f. Kramarju Francetu, učitelju v Via-njeviku. Odpustno postopanje je uvedel prosvetni minister Fedele proti Paljk Leopoldu, učitelju v Lokavcu pri Ajdovščini, proti kateremu je istotaka uvedena že od 1. sept. t. L disciplinarna preiskava. Goriški komisar peervlje lastnike smrek, parkov in vrtov, naj poberejo zapredke in naj za gotovo uničijo te zapredke do 31. decembra. Kdor tak db tega. čaaa ne pobral zapredkov in j&h bo moral dovoliti, da mu oblast na, njegove stroške odpravi tega sovražnika boravih nasadov, in ni izključeno, da mu oblast ne naložR poleg tega še občutno denarne globo. Sedaj je pripravnejši čaa za zatiranje te zalege. Opozarjamd na tn- ne le meščane, marveč tudi deželane, posebno pa Kraševce, naj umčtjo to golazni, dane bodo trpeli nasadi radi njihove m mm —iti, sicer jih zna doleteti še občutna, kasen. prit"'^nfrTtaefaiSrMJSnl? Srednje število zavarovancev pri okrajni goriški blagajna znaša približno 12 tisoč moških in 4 tisoč žamsk Goriški mesarji so sklenili — in ta njihov sklep je sprejelo občinstvo z zadovoljstvom — da znižajo cene mesu in sicer za. eno liro tako da bo stal kilogram v zadnjem delu sedaj devet lir (prej deset) in kilogram v sprednjem delu osem lir (prej devet). Kakor se govori, se namerava znižati cena tudi prekajenemu mesu; za koliko, še ni določeno. Odprta lekarne. Danes v nedeljo dne 5. decembra bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden: lekarna Pontoni v Raštelu št. 26.; da ene ure popoldne pa lekarni: Korner, Corso Vitt. Rmanuele III. št. 4. in Alesani (prej Giron-coLi), Carducci št. ^Devetaki — Kobarid. Dne K. decembra WS5 od lff. đo 11. ure se bo vršila pred videmskim prefektom v Vidmu javna dražba za zakup uzd rže valnih del na državni cesti od križišča Deve-taki pa do Kobarida v dolžini 54.060 m iz-vzemši prehod skozi sledeče kraje Miren, Gorico, Solkan, Kanal, Volče fn Idersko. Dozdeven zakupni amk lir 994^42, podvržen nižanju. Ponudbe tajne v kuverti na kolkovani poli za 3 Ure. Ziaknpna doba traja 3 leta. « Natančneje o listinah In drugih pogojih lahko izvedfr konkurenti pri goriškem pod-uredništvu via Carducci 7. I. Ivan Snstč - Sv. Ivan: Vam je pokojnim priznana. Kmalu boste dobil tozadevno knjižico. Ivan Da|Mioe4fi . Oetrovica: Manjkajo nekatere ii«tiiM> materijskega županstva. Pospešite jih osebno. Tajništvom TRŽAIKI BLAGOVNI TRO 4. it. im Trg je bfl precej dober. Blaga ni primanjkovalo. Morda je bilo pomanjkanje kupcev nekoliko večje, četudi je bil trg precej živahen. še vedno so kupčije osredotočene v krompirju in zelju. Te kupčije so bile nekoliko šibke, a bolj številne. Cene so bile sledeče: Zelenjava: Radič zeleni veliki in mali 70—360; radič rudči 300—380; čelen 150 do 200; malancane 150—180; grah —.—; paradižnik —.—; zelje belo 60—100; zelje zeleno («firuxelles») 60—80; vrzote 40—65; «topinamboun> 60—00; fižol v srtročju mali 420—6®0; krompir 60—80; valerjana 150 do 300; čebula 35—60; česen 150—180. — Sadje: jabolka 100—#00; hruške 120—520; kostanj «maroni» 120—250; pomaranče 100 do 120 za kvintal oziroma 35—40 za zaboj; limone —.—. Iz tržaškega živlienla Vfestaaerfitnaat rfftmk« sreče. — Mnogo '/" a malo plena pri napada na blagajno. I-redpreteklo noč so zlikovci zopet poizkusili svojo srečo z napadom na blsurajno, o katerem so brezdvomno upali; da se jim bo bogato izplačat. Toda to pot so imeli smolo. Blagajna, kateri so svedrovci predsinoč-r juti posvetili svojo pozornost, se nahaja v p :s ar ni tvrdkc Antonio De Lorenzi v uliti Antonio Caccia št. A. Ho svojega cilja so pa prišli pn zelo napornem delu. Morali sc najprej e pomočjo ponarejenih ključev odpreti vrata gostifne «Ai tlue Leoni«, ki se nahaja v isti hišir ijato so morali prevrtati debel zid, ki loči gostilno od pisarne, tvri-ke De Lorenzi. Ker so s tem delom potra-tili mnogo Časa. so se morali zlikovci brezdvomno pod viza ii z vrtanjem blagajne. Kljub temu se jim je «operacija» pc-pohio-ma posrečila, iz česar se da sklepati, da so bili svedrovci pravcati izvedenci v svoji stroki. Toda,, kakor rečeao, so imeli smolo, kajti v blagajni so našli le borih 6G0 lir, pač zelo skromno «plačilo« za tako naporne in nevarno delo. Hrezdvomno so zlikcvt-i odšli s kislimi obrazi, ker niti niso imeii prilike, da bi se poto?ažiIi z dobrim prigrizkom in vinsko kapljico, kajti dotična gostilna je že delj časa zaprta. Vlom je odkril včeraj zjutraj ravnatelj tvrdke Hermanu Canciani, ki je takoj obvestil o dogodku kvesturo. Pri izvidu na licu mesta so policijski organi našli in zaplenili razno vlomilsko orodje. Težka obtožba, ki je bila brez podlag«. Pred kakimi 14 dnevi smo poročali o skrivnostni smrti 28-letne zase i) niče Bernardine Bressan, stanujoče v ulici Cano-va št. 11, ki so jo dne 18. preteklega meseca našli v smrtno nevarnem stanju v veži hiše št. 26 v ulici Torre bianca in je kmalu potem umrla v mestni bolnišnici, ne da bi zdravniki mogli dognati vzroka smrti. Kakor znano, je Bressanova pred smrtjo izustila proti svoji tašči Frančiški Bressan težko obdolžitev, da jo je ona zastrupila. Ta obtožba, v zvezi z naglo smrtjo je nesrečne ženske, je dala povod aretaciji tašče, čeprav je slednja trdila, da je v tem oziru popolnoma, nedolžna. Ker zdravniki niti pri raztelesenju trupla niso omgli ugotoviti vzroka smrti, so sklenili, da dajo preiskati drobovje pokojnice potom kemične analize. Izid te operacije, ki je bila dovršena te dni, pei je bil popolnoma negativen, kajti kemiki - izvedenci niso našli pri tozadevnih poskusih ni kakega sledu o strupu. S tem se je seveda ne o vr žao izkazalo, da je bila obdofžitev, ki je visela nad Fran-čiško Bressan popolnoma neutemeljena. Zato je bila starka izpuščena iz zapora, v katerega ©o jo pabnile nepremišljene besede, ki jžb je snaha izustila bresdvomno v hipu, ko že si bila več pri potni zavesti. Tržaška perota Proces Nade Kontsrafeiaaesi v zakffndnfh fazah. - V pendelfek govor* državni partvd-nik in branitelj. Včeraj se je zaključilo zasliševanje prič v tej obravnavi. Toda koj po zaključitvi zahteva branitelj, da se de enkrat zasliši priča De Carlo Cezar giede pokojnega Hirsch-manna. Državni pravdnik se upre z vso silo temu predlogu, ker se je konstatiralo, da je De Carlo vstopil istočasno s Cataldijem. Vname se oster prepir med obezaa strankama, kateremu napravi predsednik konec s tem, da pokliče še enkrat De Carlo. Poslednjega vpraša branitelj, odvetnik Radogna, da li ve, kakšni so bili odnošaji med Hirschmannom in nekim Kuzanom, ki mu je bil nekak adoptiven oče. Priča: Kuzan je bil prav žalostna figura! Nekdaj sem ga tudi jaz oklofutal — sicer pa ve skoro ves Zader, kakšen človek je bil! Ko se je incident polegel, je državni pravdnik stavil nekaj vprašanj na obto-ženko. Med temi je bilo tudi to> kako je prišlo do sporazuma med Hirschmannom in Monterubianesijevo glede nakupa samokresa. Obtožen ka: PribIStno dva tedna pred umorom me je Hirschmann naravnost silil, da mu kupim pištolo, ker se je bal mojega moža. Predsednik čita še nekatere točke zapisnika, izrned katerih je vaina trditev Pat-tiere, da ni Hirschmann nikoli rabil kokaina. Kapetan Pasquale Mastrogiaeozno je v zapisniku opisal priprave, ki naj bi služile Cataldiju, da razkrinka Ženo. Crtanje zapisnikov se zaključi. Kmalu za tem da predsednik občinetvn v nabito polni dvorani priliko, da prodre globoko v tiho intimnost družine Cataldijevib. Citajo ae pisma, pisana v dobi od 5l januarja — dneva ko je Nada postala žrtev Hirscbinanna — do 5. februarja — dneva smrti in zločina. So to pisma moža Cataldijeve iz Brin-disi, Ancone, Bari in Rimini, kjer ae je Nadin soprog- nahajal po opravkih. Tiha, toda strašna Ijnbezen vaje iz teh pisem. Ne iz vseh — v mnogih govori utrujen človek o skrbeh in gospodarstvo. Povsod se ie Cataldi spominjal žene — od po- danje precej zgodaj in napove zaključne zasedanje za pondeljek ob 9. uri zjutraj. — TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UOmTŽEIfJEi Uradno poročile. . Opozarjajo aa m Sanice na člena 24. in 25. pravilnika letošnjih tekem, ki pravita, da igralcem na igrišču ni dovoljeno govoriti. V smislu naknadno sprejetih sklepov se bo proti takim igralcem nastopalo z vso strogostjo. Priziv Pzoaveto ee zavrne radi oblike istega. Izkakaznice, ki na bodo dvignjene do 31. decembra, se bodo smatrale kot nepredlo-; žene ter se uničijo, i Prenesejo se sledeče tekme: j Sv. Ivan — Rocol nogomet; Adrfa — Pri-i morje bazena in to, ker je današnja nedelja do poldneva delaven dan. S. U. člane e, kater« niw i* drijfaa* bbofe igralcev, jtfc dobije dnee lt. v pvoatorib & U. Dl L N. Tauunca Točno ob 1.15 uj m vsi nogometaši zberejo v društvenih prostorih, oziroma ob 2. na igrišču «Obzora*. — Vodstvo. M. D. P. - Trst Domenjena nogometna tekma rezerv odpade cadt mynifiJoBTi ovir. M. D. Zora. IGKBCE nsmmL Oksor — Zora. Dene« ob 14-30 se srečata gornmenovani ic.li. Tekma oketa biti Taairrriva, kar si bo stala nasproti Cela teJke igre z lahkimi Z orasi. M. D. Zora. Psa ti točno ob 14. uri se snidejo prva m druga četa v svebo s—tav«. istsb. Sp. Vod. ioriškega i Zanbnlvaat. j V izložbenem oknu znane trgovine Hri-[bar na Corsu je razstavljena prelepa ku-' pa, ki jo je velikoduSno daroval Po-kra/fnakemn odboru S. U. v Gorici snasri ; nrar gospod Jakob Suligoj v Gespe-jaki niici. Knpa pride v last oni no&eraetnt I četi, udruženi v Pokrajinskem odboru v [Gorici, katera bo tekom dveh let snago-{v alka turnirja. Opozarjamo vse naše okoličane, ki jH*idejo ob priliki sejma sv. Aadre-i ja v Gorico, da si ogledajo prelepo Šuttgo-fjevo kupo, ki je delo umetnika iz Curiha v 'Švici OĐBOZ» IN PRTHOTI ViABOV PO N0-i VKX 2SZ.£ZNI^£M U3WIXU Z DNE t ^ 2 DSCEM521A. i Isreraa drferna svotagerska postaja. L Prikodi vlakov >z Podbrđa v Gorico ob; [6.40, 10.01, 23.22, 18.40, 20.55. I. Odhodi vlakov iz Gorice proti Podbrdu: 14.08, 17.10, 1^.22. Pribodi vlakov iz Trsta v Gorica ob: 7.48, S47, 14.03, 1&J4, 20.40. Odhodi vlakov iz Gorice v Ttst ob: 6.45, 10.09, 13.30, 19.21, 21.03. Južna centralna poeta ja. Pribodi vlakov izt Ti*sta v Gorico ob; 7.18, 8.12, 10.23, 14JJ3, 16^2, 1&.01, 21.12. Odhodi vlakov iz Gorice v Trst ob: 6.0<* J 7i>(i, 9.42, 13.02, 16.23, 18.42, 21.13. Pribodi vlakov iz Vidma v Gorico ob: 0.02, 7.51, 9.41, 12.54, 16.14, 18.16, 18,41, 21.03. Odhodi vlakov iz Gorice v Videm ob: 752, 6.06, 8.15, 10.28, 16.27, 19.10, 21.20. Ajdovska železaisa: Odhodi iz goriške južne postaje ob 7.57, 13.03, 19.35. Pribodi na goriško južno postajo 6.00, 12.32; 18.30. Odhodi Iz Ajdovščine ob: 4.25, 11.—17.00. Prihodi v Ajdovščino ob: 9.25,1455, 21.15. Pripomba: Izrezi iz lista navedeni urnik vlakov ter pa shrani v listnici, da ga imaš lahko vedno pri roki v s luča jn potovanja. PRVAČINA. Brv eraz Vipava Dopisnik iz Dcrnberga omenja v M. listu, od 19. nov. št. 47., da je Vipava odnesla poleg drugih mostov tudi brv pri železniškem mostu. Dopisnik pravi, da je zgradila dorn-fcerška občina omenjeno brv in da prvaška občina, ki tudi uporablja brv, ni prispevala niti iicka. Dopisnik prosi novega občinskega predstojnika, naj poskrbi, da se brv pri železniškem mostu Čimprej zgradi, k stroškom pa naj prispeva zraven vlade in dežele tudi prvaška občina. Mi priznavamo neobhodno potrebo sosedov, želimo tudi, da izpolni načelnik dopisnikovo prošnjo, toda mi Prvafckovci, nimamo skoraj nobenega zemljišča onstran vode in če uporabljamo brv, se to zgodi le, ko gremo v Zalošče k maši aJi v Đornberg na sejem. Ne vemo potemtakem, kako naj 4)ride naša občina do tega, da bo nosila stroške, četudi delne, te brvi. Mi nočemo nobene krivice. " Več Prvačkovcev. * r (Opom. uredništva. V tem oziru ne zav-„zema uredništvo nobenega stališča; zadeva je bolj notranjega značaja dveh sosednjih občin. Upamo, da se stvar uredi, da bosta obe stranki zadovoljni.) Z\30UCN Kova cesta. Mi Zatoiminri smo pohlevni ljudje in zato si mislimo, zakaj bi se brez potrebe oglašali svetu. Vendar pa pridejo tudi do nas dogodki, ki nas vznemirjajo, pa naj si bodo prijetni ali ae. Čutimo jih, in če niso vredni zanimanja, jih pustimo molče naprej. — Že nekaj časa merijo skozi našo vas inženirji cesto, katero mislijo menda speljali do bivše vojaške c«yte, ki vodi v planino Polog in odtod dalje do izvira Tef-minke, ter skleniti s cesto, ki se bo delala, po trentarski dolin L Obe cesti bo vezal predor, ki bo menda napravljen pod Prehod« na> Duplje. Cesta, bo široka 4—5 metrov. Kot se govori* jo bodo delali približno eno leto. Na ta način bi cesta vezala trentarsko dolino s tolminsko in bi imela važen pomen. Naša vas je vložila prošnjo, da bi se gospodje ozirali tudi na občinske potrebe in bi sprtjaH šunko cesto tako, da M šla v vijugah skozi našo vas in bi tako nadome-etila ono grapo, ki obstoja sedaj ter bt bito ljudem delo nekoliko nlajfi inft_ kar bi lahko vozili prav do Zaposlenost pri delu ceste pa bi bila dobrodošla tudi najffm fantom in m"***^ ker M si lahko fiblnifll z delom kako Uro in bi so vsaj naša beda nekoliko olajšala. Kot so po vari govori, jo dobilo sedaj ie okrog 40 domačinov delo pri podjetniku G. G» Sigom iz Vicenze, ki je prevzel napravo ce- ste od vojaške uprave. Upajmo, da pr niki prihodnje Velike noči, če rte prej. _ bodo tako mizerni kljub slabi letini Od novoustanovljene pod prefekturo % Tolminu ter od tolminske občine pričaka« jemo, da se bosta zavzeli pred vBom aa zaposlitev domačinov iz okraja pri isocifat te ceste. Brezposelnost davi ljudi te lMGf za grlo. RENČE. Cas, v katerem se vračajo mftj zidar}! ta raznih tujih krajev na domačo grudo, jo tu. Vsaki dan vidimo tega ali onega s kovčegom v roki prihajati z vedrim licem domov k svojcem. Največ jih prihaja i* Švice, kjer jih je bilo zaposlenih v letošnji sesiji okrog 150. Sposobnosti in že predvojne simpatije, katere so uživali tamkaj, so dale povod, da so se nekatera podjetja obrnila takoj po vojni s prošnjo na g. F. Mozetiča policaja, ki se je- bil že pred vojno po svoji zmožnosti izkazal kot strokovnjak, naj bi priskrbel večje Število dobrih zidarjev. Le njem« gre največja zasluga, da je danea zaposlenih pri Švicarskih podjetjih nad polovica renških zidarjev. Da pa uživajo naši ljudje Se danes veli« keprednosti v Švici, so nam priča tamkaj* Saga časniki, ki so se pred kratkim zelo pohvalno izrazili o njih. Posebno pohvalo so prejeli naši zidarji pri gradnji lelezniškega mostu v Uztrilu, kjer je bil gradbeni vodja prav g. F. Mozetič. Nemški časopis «St GaUer Volksfreund» jim izreka popolno priznanje v zid. stroki in jih postavlja za vzor svojcem. Da pa ne pozabijo svoje domače časopise se svečer, po delu, zberejo v določenem lokalu, ki jim služi za čitalnico. Tu vidiš vsakovrstne Časopise, ki romajo iz roke v roko. V letošnji seziji so imeli v Curihu tudi svoj pevski zbor. Za pevovodjo je bil neki nem3ki proiesor v pokoju, ki se je zelo zanimal za naše pesmi. Le tako naprej! Temelj naj bo trdno, položen. iAtec Vlekama Naša mlekarna je počela letos ie zelo agodaj delovati. Odprla se je že v mesecu oktobru in vos čas pridno izdeluje svoje . mUoae izdelke, ki obstojajo iz sira, kateri se spravlja na trg, in skute, katera se večinoma porabi za domačo rabo. Dnevno se prinaša v mlekarno od 100—150 litrov mleka in izdela povprečno dnevno po eno kolo sira, tehtajoče 10—12 kg. Živine je v vasi približno 130 glav in če računamo torej, da vsi še ne nosijo v mlekarno, se bo potemtakem produkcija slednje še povišala. Toda, saj so ti izdelki edini naš dohodek in vsaj deloma zakrivajo veliko našo bedo, ki je rastopila radi slabe letine. SV. LUCIJA Poštne razmera. Glede naše pošte se čuje več pritožb od strani občinstva, posebno pa še od naročnikov časopisov. Zelo se pritožujejo naročniki iz Idrije pri BaČi in Bače. Bača na pr. je oddaljena od postaje komaj pet minut, Sv. Lucija pa cel četrt ure. Kljub temu pa dobimo «Edinost» tukaj že isti dan, ko hade, in sicer pol ure po prihodu poštnega vlaka, t. j. okrotr 11. ure, na Idriji pri Bači in v Bači pa šele naslednji dan ob isti uri. Tukaj se namreč pošta takoj po prihodu razdeli, ona za BaČo in Idrijo pri Baci pa se odpošlje dalje šele naslednji dan, tako da leži tukaj en dan in eno noč. Kavno tako se godi tudi z odpošiljanjem pošte. Vse pošiljatve, ki so oddane na Idriji pri Bači ali v Bači, pridejo isti dan ob 18. uri k Sv. Luciji, kjer morajo čakati do drugega dne do 17. ure, preden se odpošljejo dalje. Ako bi kdo iz. Idrije pri Bači hotel, da bi njegova pošiljatev šla še isti dan dalje, jo mora nesti k Sv. Luciji, skoraj eno uro daleč, kar pa brez drugih opravkov — posebno sedaj po zimi in v slabem vremenu — gotovo ni prav prijetno in je škoda zamujati čas. Zato so vse pritožbe občinstva v tem oziru popolnoma upravičene. Ti nedostatki pri pošti pa bi se prav lahko odpravili, in sicer na ta način, da bf tukajšnja pošta dnevno in takoj, ko se pošta razdeli, poslala pismonošo v Bačo in na Idrijo. S tem bi bila stvar rešena. Ako se to ne more storiti, pa naj bi se prizadetim dala vsaj ta ugodnost, da bi tudi vsi lahko dobili svojo pošto. Večkrat je namreč kdo iz Idrije pri Bači ali Bače po opravkih pri Sv. Luciji. Tem potom bi stcvnl lahko tudi na pošto po svoj časopis ali pismo. Naš gospod poštar pa tem ljudem noče razdeljevati pošte, ampak jih kar lepo odpravi, češ, da je za nje pošta na Idriji, oziroma v Bači, ne pa tukaj. Ako pa bi se tukaj razdeljevala pošta tudi za omenjeni dve vasi, bi bilo ljudem iz Idrije pri Bači zelo ustreženo, poštna uprava pa bi ne trpela prav čisto nobene Škode. IDRIJA OB BACI Naša vas je razdeljena na dva dela: nekaj hiš s cerkvijo in šolo je na desnem bregu reke Idrijce, nekaj pa na levem. Oni vaščani, ki stanujejo na levem bregu, morajo hoditi po vse potrebščine na to stran. Prav tako morajo tudi svoje otroke pošiljati v šolo na desni breg, ker je — kakor že omenjeno — na tej strani šola in cerkev. Prav tako pa morajo tudi oni, ki so na tej strani, hoditi dnevno na levi breg, ker imajo tam svoje senožeti in gozdove. Kljub temu pa po vojni še ni bilo dostojne^ mostu čez vodo. Deloma je most porušila že svetovna vojna, toda ko bi se tedaj hitro popravil, bi lahko še danes stal. Ker pa ga ni nihče popravljal, ga je leta 1321. voda popolnoma odnesla. Zatem so vaščani napravili nekak splav, s katerim so se potem preperjevali na dru-ge stran. To pa ni bilo brez nevarnosti in le skrajni previdnosti se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka nesreća. Toda tudi to prevažno sredstvo ni dolgo obstojalo, ker je splav kmalu odnesla voda. Kar mosta še vedno ni bilo, so napravili zasilen prehod. Položili so v vodo par stolov in poloZili po njih lestvo. To pa je bilo aapet nevarno za pasante in skoraj bi voda ob povodnji odnesla dve osebi, ker je bila lestev postavljena komaj pol metra nad vodo. Tako je stala vsa stvar nekaj časa, dokler ni voda malo narastla. Kakor hitro pa je voda začela naraščati, je tudi ta prehod vedno porušila in odnesla Radi tega so lestvo polotili malo viSe nad vasjo. Pa tudi tu je vsak* ^»jh«.^ povoden j vse odnesla. Ko so prizadeti videli, da ni to vse skupaj nič, so začeli na pravi jati les, da bi se »gradil po polen motit Bil je napravljen žo ves les in tudi šest železnih traverz. 2} gradnjo mosta Da so le odlašali in odlašali. V Trstu, dne S. decembra 1926. •EDINOST* m Nekaj časa je les gnil ob vodi, dokler ga niso odpeljali. Kam, tega marsikdo še danes ne ve. Ker pa je prehod čez reko moral biti, so važčani kupili železno vrv in napeli čez vodo. Napravili so torej nekako «zračno Železnico«. Vsak pa, kdor se je prepeljeval po tej vrvi, je bil v veliki življenjski nevarnosti. Več oseb je namreč padlo v vodo In se lahko poškodovalo. Pokojni Jožef Lukman, o katerem je «Edinost» svoje-Časno že poročala, pa je tako nesrečno padel in se težko poškodoval, da je ie v par lirah podlegel zadobljenim ranam. Kakih 60 oseb si je pokvarilo prste^ ker so jim prišli pod železno kolo, ki je teklo po vrvi. Lansko leto je to vrv povodenj odnesla. Toda vaščani še vedno niso mirovali in so jo kmalu zopet napeli ter zboljšali. Dne 27. jgeptembra t. L pa je povodenj porušila steber, na katerem je bila vrv pritrjena; odnesla pa ni ničesar. Pred kratkim so začeli to «zračno želez-niroa zopet popravljati. Bilo je že vse na mestu, ko je neko noč kar nenadoma izginil zaboj, v katerem so se ljudje prepelje-vali po vrvi. Kam je prišel, se do sedaj še ne ve; da bi ga bfl veter odnesel, je neverjetno, ker je tehtal okrog 100 kg. Sedaj torej zopet ni prehoda čez reko. NedoFgo tega so neki inženirji hodili tukaj okrog vode, merili in računali. Upali snro, da bomo kmalu imeli betonski most. Prejšnji g. župan je v ta namen odločil 80 tisoč lir, katere bi prispevala občina gradnjo betonskega mosta. Sedanji g. teštat je to svoto zvišal na 88 tisoč lir. Kljub temu pa se bomo najbrž morali še dolgo prepeljevati čez vodo po vrvi. PREGLED ŽITNEGA TRGA. 4. XII. 1926. Ravnokar pretekli teden je stal pod vplivom nazadovanja cen pšenice. Ni sicer k temu pripomoglo ponovno padanje stavk prekomorskih tovornin, — ki so ostale ne-izpremenjene —, pač pa ugodna žetvena poročita iz Argentinije in Avstralije. Kanadski žiini pool se je ustrašil predvsem konkurence Avstralije. Zato je odposlal tja svoje odposlance v svrho skupnega nastopanja na tržiščih, kar so pa Avstralci odbili. K že številnim ponudbam Zedinjenih držav in Kanade so se pridružilo še argentinske in avstralske. Cene so pod tem pritiskom precej nazadovale. Opaža se izravnava. cen med bližnjim in daljšim terminom, iz česar sledi, da bodo morale cene za daljše termine še precej nazadovati. Položaj na italijanskem žitnem tržišču -bi bil približno sledeči: Daljši termini so skoro popolnoma zanemarjeni. Povpraševanje vlada po takojšnjem, plavajočem ali potujočem blagu in po plenici za januar, februar in marec. Povprašuje se pa predvsem po pšenici z visoko specifično težino. Blago izpod 75 kg je zanemarjeno. Kovno isto velja tudi za domačo pšenico, ki notira približno L 195 do 200. Preteklega tedna smo imeli na tržaškem trgu nekaj bolgarske stare koruze, katera se je prodajala zacariujena v vrečah po L 105—108, = franko vagon Tvst. Jugoslo-venska umetno sušena je dosegla v tržaškem prometu L 101—102 — {z vrečami vred). Gotovi agenti ponujajo po deželi umetno sušeno koruzo po Din 100.—. Pri tako nizki ceni pa se moramo vprašati, ali je ista res popolnoma umetno sušena, kajti v več slučajih se je že dogodilo, da jc po nižji ceni ponujano blago ni odgovarjalo. Jienomirane jugoslovenske tvrdke notirajo neizpremenjene, t. j. na bazi Din. 200.— za 100 kg frauko jugoslovenska meja pri Postojni ali pa Din. 204.— v relaciji Podbrdo. Ravnotako je ostala cena resnični več kot časovno suhi koruzi pri Din. 185.— v relaciji Postojna neiz premen jena. Oves je notira! Din. 200.—, otrobi domači L 101—102, jugoslovenski Din. 1&>.—. Fr. Cotič. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba javlja, da bo sprejemala prijave za semenski krompir iz Jugoslavije samo še ta mesec. Vabimo interesente, da ne odlašajo z na-ročitvijo, ker bo letos vsled velikih poplav splošno pomanjkanje krompirja. Pismena naročila sprejema TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca 13. - TeL 44-39 Semena in kmetijske potrebščine TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: Semena; zajamčena in sveža vrtna, poljska in cvetlična semena, dospela iz Nemčije. Trave: laška ljulka, angleška ljulka, francoska pahovka ali klasnica, mačji rep itd. L'etelje: lucerno ali večno deteljo in do-mučo aLi triletno deteljo. Umetna gnojila: Superfosfat, Th o m asovo žlindro, kalijevo sol, čilski soliter in Žveplenokisli amonijak. Stroje in kmetijsko orodje: Slamoreznice znamke MATFARTH, pluge, plužna telesa, gnojnične sesalke, tra^-ni^ke in njivske brane, mlečne posnemal-nike m razno ročno kmetijsko orodje. Dendrin ali drevesni karbolinej Sredstvo za pokončavanje raznih drevesnih škodljivcev, zatiranje mahu in lišaja ter raznih glivičnih trosov na sadnem drevesu. Umetna gnojila, 49% kalijevo sol, slamoreznice Mavfarth itd. iz naše zaloge imajo na razpolago: V Tmcvem: Mlekarska zadruga, katera ima tudi pluge Čeških znamk itd. v Vip*vl: pri Kmetski posojilnici; t Sež:>nl: v trgovini Goljevšček; v Dciini: pri g. Josipu Jerjan. v Malenjivasi: Kmetska Posojilnica in hra?iilnica oddaja med svoje Člane 40% kalijevo sol iz skladišča mlekarne v Pre-stranku. KUPIM lepo črno brinje in briaje»o olje. Pisat! množino, ceno in poslati vzorce na F. Cvek, Kamnik, Jugoslavija. 1802 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Baccin) Telefon 27-81. uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavidanje, pisaln%*a i. t. dL, papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti fawtaega izdelka. 1160 VODA -DELL*ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje lunin in je vsled tega posebno priporočljiva prsti prhljaju ta za njsf iajr korenin Steklenica po L 6 se dobiva samo v «Ca- stellaaovich. Trst. Via Gmfiani 42. 1350 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kraočnem fcaš- j lju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke. L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castclanovfeb, Test. Via Ginltani 42. 1481 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove ki- romat v via deli a Pieta 12. vrata 6. 1840 BABICA, donnma 1 jesu. noseče. Via Ma-1837 BABICA, avtorizirana* sprejema noseče. Govori slovenska. Slavec, Vi* Ghdia 29. Telefon 33-1« 1517 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. A dele Enerscbita-Skuzero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica). lastna vila, teL 20-64. 1428 PLESNI učitelj Pertot; diplomiran nčnje Charlestoa in nt mjaovejk Parizu, po-Corso 39. 1765 ZAHVALA zabne aiar stare HHraft^ ij^n«■■ Brf' Ane Kocjan *am je dodo i mmur sočutfa. -da «xao dofltai vsem se dostofata rihi Jli Najeeierteejčo zahval* šare k amo vaem, ha aha- ji lajša li tcpfea je v iasu dolgotrajne bole zrn«, č. g. iapoiku k Sežane za tolaAo in vnaafci mm'iKci paasl, ter vsem vsem. ki Ste prihitefi mi hfina in dale*, da y» spremne te na nje zadnji potk Večni bodi vsem iiJimIi ii plačah. Dane pri Seaani, Inn t li mihaa 198«. (1259) OBJAVA. V pcndeljek^ dne 6. decembra t. L | dopoldan, ob 9. uri se bo vršila v pisarni odvetnika U HIŽNA, sposobna za vsa hišna deJa, ki sna tudi kchaii, s spričevali, se sprejme. Naslov pove tržaško upravništvo «Edinosti» 1827 POROČNE sobe, masivne, bukove, fesenove, mahagonijeve od L 17C0.— naprej. Tur k« San Lazzaro 10. Pazite na naslov. 1831 FOTOGRAFIJA. Ciril Maurensič, večletni vodja folograličncga ateljeja Jerkić, naznanja, da je vsio-pil v atelje Hofmann Eckerl, Gerica, Cerso V. E. 111 št. 18 kjft družabnik, iznađe vsakovrstna dela; povečanja, posnetke v naravnih barvah, notranjosti, skupine, nagrobne slike. Slika tudi na prostem. 1835 POHIŠTVO, vsakovrstno novo in staro, se prodaja po najnižjih cenah. Spalni divani, železne postelje itd. Gorica, Via Duomo 4. psi veliki cerkvi. 1842 PRODAJO se po najnižjih cenah železne postelje in posteljice, spalni divani, podobe in drago pohištvo in o priložnosti pet železnih miz z mramor* jem za kavarne. Trst, Vta Stsparich 8L psi bolnišnici. 1843 FURLAN Josip. Podgora 84. daje žago in mlin v najem. Pogoji ugodni. 1832 HIŠA (vila) s hlevom, več zemljišča in gozda, se proda. Naslov pove tržaško upravništvo. 1828 ČEVtJARNICA se proda. Via Udine 65. 1829 PLANINO, nemške tovarne H L 2500.— Solitario 25-111 proda za 1830 PIANINO, koncerten mode!, izredno dober, križane strune, trije pedali, največje jemstvo, se proda. Solitario 25-IIL 1831 P5AOTNO, angleški, sanoren. skoraj nov se pr© J a. RujJiero Man na. 17/11 1841 Za se aatfaijiige na stalnih cenah, ki so najnižje in označene na vsakem predmetu. ♦ ♦ Prodajalna izgotovljenih oblek in blaga za naročila po meri Vodopivec vNabrežini se priporoča cenjenemu nabrežinskemu občinstvu in onemu okolice. Delo točno in solidno. Konkurenčne cene. Vestje iz pristne volne v vseh barvah in brezhibne pt L 45.- To |e edina in neverjetna cena, za razprodajo vseh ostalih vzorcev, ki so se prodajali do sedaj po L 55, 65 in 7S. „FONDACCO Dl CONVENIENZA" Via Genova 21A (tik pralnice Carnie!) Govori te slovenski FERRO CHINA PIGATTi Okrcptevnlno sredstvo, predpisane od zdravniških nvtsritet proti MALOKRVNOSTI, ftUEDICI in u OKREVANJE (HS3) LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazziaf Vin S« Caterina 7 - TRST - Piazza Mazzinl Veliki dohodi tu- in inozemskega blaga za moške fn ženske obleke zadnje novosti, po najnižjih cenah. Specijaliteta Paletots in dežnih plaščev. — SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA OBLEKE PO MERI Konkurenčne cene I 11*7 Konkurenčne cene ! CNercnft CmercKts GaUsrcdne G&bcrdlne Dežni piliti g Pffletsts dežni, doubie Podvlake velblfidja koža Suknje deubiekss, • • t • s pedvlako (vet- blodja koži . . • • • » s podv*ak« (v eib ledja koža .... od L 220.— i 310.— L 250.— L 325.— L 95.— L 285.— I 85.— 1180.— Via Mura« 4 (lik HftK Mor) SOBA, zračna, električna razsvetljava, •asrjroti Politeama, «e odda. Naslov pri triaakem upravni- štvu. »VRTNARJA, ki fe saraastofeB im razume vsa ▼ svojo stroko spadajoča dela, kakor tndi sadjarstvo m čebelarstvo, sprejme L. Cblak 1L Bistrico. Dobra piača, hrana in stanovanje v bišL> 1839 »ELEKTRIČNO podjetje L. Oblak v EL Bistrici sprejme dva »čenča s primemo šolsko imofarazbo pod obodnimi pokopu 1838 L 5.— kg. Socii ta Ifgftre-Lonb&rcii P?*»za Scorcoia 3, Trst. — bdritk. ki se p.e bo^i konkurence KVAS BORZNA POROČILA Trst, 4. decembra 192G. Amsterdam 915—935, Belgija 318—32S, Francija 91.50—92^0 Lemdon 110.75—UU50, New York 2230—23.10, Španija 345— griča 442—452, Atene 30—31, Berlin 540— 550, Bukarest 11^0—12.50, Praga 67.75— 68.75, Ogrska 0.^15—0.0330, Dunaj 320—335, Zagreb 40.25—41.25. Uradna erna *lata (3. XII.) 450.66. Vojnoodškodninske obveznice 62.90 TRTE CEPLJENKE odlikovane tzinice. Črne vrste: refošk, borgonfa, frankinja, znerlot. Črn mar, por-tngalka, abkanie i. t. d. Bele vrste: nkoia. gr^aaia. klarenca, malvazija, zlaščina, rizling, glera, savi-gnor,, žlahtniaa in razne namizne. Cenik na zahtevo zastonj. Ivan Forčič. Vreserje p. Kosem. 1821 POSESTVO, 10 minut oddaljeno od mosta Idrije, obstoječe iz fačše a 2 cbaovaap. Mu—i sa 5 glav živine, kozolca ter 85 oralov zemljišča se proda o zelo ugodna ceni. Pojasnila dajo pocestnica rjaveč Mioij* v Idriji b. Vk. 398. 1826 I' COKLE lesene za delo na njivah in doma dobite pri Rebcu, Trst. Carducci 36. 112» HOTOCKLISTI! V novoodprti f dijiki Crena- scoli. Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Aniona) dobite vse potrebščine. Motoctkfi GnzzL RtacH G3e-rnL Harker-Davidsoa in HarieUe M* P«ck). 1844 PLESNI «fiteH Perlo«. Con* 39. Sfapi torek. petek; posamezne vsaki dan. 1834 PODLISTKI J U LES VERNE: Skrivnostni otok — Ves otak Lincolu se bo pranaknil! — Kaj takega pojdite drugim pravite je vzkliknil Penkroff, ki je -nevern«) zmigai z rameni, dasi ie imel veliko spoštovanje do Cira ^mitka. — Poslušajte, Pencroff, je nadaljeval inženir, kaj je kapitan Nemo izpovedal, in kaj sem jaz ugotovil, ko sem včeraj prei-skal Dankarjevo grobnico. Ta jama sega do ognjenika, a od njegovega osrednjega dimnika jo Loči samo stena. Ta stena ima špranje in razpoke, skozi katere uhajajo že sedaj iz notranjosti ognjenika žveplene pare. — No in kaj dalje? je vprašal Pancroff in namršil Celo. — Videl sem, da se te razpoke po notrar ji jem pritisku širijo in da se bazaltna stena polagoma odpira in prej ali slej bo morska voda vdrla v ognjeniSki kotel. — To je imenitno! je pripomnil Pencroff, ki se je hotel ponorfevatL Polon bo morje pogasilo ognjenik in vsega bo konec. — Da, vsega bo konec! je ponovil Cir Smith. Tisti dan, ko bo morje skozi steno prodrlo v osrčje otoka, kjer vro vulkanske mase, tisti dan, Pancroff, zleti otok Lincoln v zrak, tako kakor bi se zgodilo s Sicilijo, Če bi se Sredozemsko morje izlilo v EtnoN Naseljenci niso odgovorili besede na te inienirjeve trditve. Sedaj so razumeli, nevarnost jim je grozila. Treba je priznati, da ni Cir Smith v ničemer pretiraval. Mnogi so ie mislili, da bi se dali ognjeniki, ki leže skoraj vedno blizu morja ali večjih jezer, pogasiti na ta način, da bi spustili vanje vodo. Niso pa istočasno pomislili, da bi obstajala nevarnost, da bi del zemlje zletel v zrak, kakor se razleti parni kotel, če se para v njem prenaglo razgreje. Ker, če se voda vlije v zaprt in morda na več tisoč stopinj segreti prostor, tedaj se mora tako naglo izpremeniti v paro ali se razkrojiti, da ne more pritiska vzdržati nobena stena. Bilo je torej brez dvoma, da je otok ogrožalo razdejanje vsled premikanja njegovih podmorskih temeljev in da bo vzdržal le toliko Saša, kolikor bo držala stena Dak-karjeve grobnice. To pa ni bilo vprašanje mesecev ali tednov, ampak se je utegnilo zgoditi tudi v nekaj tednih, morda celo urah. Naseljencev m je polastila najprej globoka Najprej niso niti pomislili na nevarnost, ki njim osebno grozi, ampak si predočevali samo razdejanje koščka zemlje, ki je bilo njih pribežališče, ta otok, ki so ga napravili rodovitnega, ki so ga tako zelo ljubili in katerega procvit jim je tako prirsLbei k srcu. Toliko truda, zastonj, toliko dela izgubljenega. Pencroff ni mogel zadrtati debele solie, ki mu je spolzela po licu, ne da bi jo skušal zatajiti. Ta pogovor je trajal še nekaj časa. Naseljenci so pretehtali vse možnosti, toda prišli so do soglasnega sklepa, da je treba vsako uro posvetiti zidanju ladje, ki je bila še njih edina rešitev. Vsi so se z vnemo lotili dela. Kaj pa bi jim tudi koristilo žeti in pobirati pridelke, hoditi na lov in polnit shrambe granitne hiše? Zaloga je bila tolikšna, da so imeli za sedaj dovolj za življenje in že jiin je ostalo toliko, da so mogli ladjo preskrbeti z živili še za tako dolgo vožnjo. Samo eno je bilo potrebno: dovršiti ladjo in se t. njo rešiti. Z mrzlično vnemo so se popri jeli dela. 23. januarja je bila ladja že do polovice obita s pintkami. Do tedaj se ni na vrhu vulkana nič spremenilo. Neprestano se je iz njega kadilo, vmes so se prikazovali pla-meneči ognji in žareče kamenje je letalo v zrak. Ko so pa v noči od 23. na 24. januarja lavne mase dosegle prvo stopnišče ognjenika, so premaknile njegov klobu-čaat vrh. Strašno tresk anje se je razlogi o po otoku. Naseljenci so sprva mislili, da je ob otok. Naglo so stekh iz granitne hiše. IV. •EDINOST* V Tati, dne 5. decembra 1928. deklico, Phyllis Ayrs gotove smrti v valovih in jo potem črez nekaj tednov oddal dekličini stari materi v Londonu. Oče in mati deklice sta namreč z drugimi vred utonila. Stara mati mu je vsa srečna, da ji je ostala vsaj vnukinja, darovala večjo vsoto. Po končani vojni, ki se je je udeležil tudi mornar Janes, je obiskal ta deklico, ki jo je bil rešil iz valov. Dobil je 500 funtov od stare matere. S tem denarjem se je Janes naselil v Kanadi, kupil si malo po-sestvice in se večkrat s hvaležnostjo spominjal svoje dobrotnice. Te dneve mu je pa nepričakovano došla vest, da je gospa Ayrs umrla in mu zapustila volilo v znesku 100.000 funtov sterlingov in ga obenem imenovala za skrbnika male, sedaj pet-najsletne deklice Phyllis. Nenavadna usoda knjige. Te dneve je izšla v Londonu knjiga z naslovom «The VVhispering Gallery» (šepetajoča galerija) in z dostavkom: Strani iz dnevnika nekega diplomata. Založil je knjigo založnik John Lane. V prvih štiri in dvajsetih urah se je razprodalo kjijige 20.000 izvodov. Nenadoma je pa bila vzeta iz prometa in se ne dobi nikjer več. V tej knjigi so popisani dogodki iz življenja znamenitih Angležev,, državnikov, politikov, literatov, plemičev, toda bolj dogodki iz M:tfOvega privatnega življenja. Knjiga je . : =ulila nevihto. Pisec knjige ni navedel svojega priimka, marveč je le zatrdil, da je i j i 1 diplomat, Čigar ime je bilo trideset iei znano po vsej Evropi. Sedaj iztikajo, da dobe pisca, ki si je dovolil tako predrznost. Odlok o srednješolskih učnih zavodih RIM, 4. (Izv.) Današnja «Gazxetta Ufficiale» priAaSa kraljev dekret z dne 30. septembra t. L, ki pooblašča naučnoga ministra, da lahko ukine ali pa prenese v druga mesta srednješolske učne zavode. Tekom dobe od 1. oktobra 1926. do 1. akt. 1928. velja ta pravica. Sirite .edinost* Zilizlrmiiki amlrolatirij * Loterijske številke izžrebane dne 4. decembra 1926. BARI 86 90 50 32 25 FIRENZE 76 54 15 82 7 MILANO 32 20 40 48 39 NAPOL I 78 46 18 3 87 PALERMO 85 61 38 69 68 ROMA 69 72 25 1 53 TORINO 2 63 69 48 44 VENEZIA 63 24 45 29 38 Trs«, Via Sotto Fontano C, Trs« izvršuje vsako delo v zlatu in kavčuku. Sfovenrem z dežele posebni pnpusti za po; ne troške. Delo zajamčeno. (1158) Ljudske cene. Odprto od 9-13 in od 15-20 Novi gramofoni, Najnovejši dohodi plesnih komadov za Improvizirane moderne plese. Veliko Izbero gra-MfUIV od L 200.- flopreL sobe, jedilne sobe, kuhinje izredne lepote, po nizkih cenah, prodaja društvo mizarjev, Trst, Carducci 17, prodajalna. f M ■■i LISTNICA NAŠEGA GOR. UREDNIŠTVA G, K. F. v O. - Vaš izkaz prejeli. Ker je «>il pa popolnejši izkaz že priobčen vnašem listu par dni potem, ko se je bilo to zgodilo. jo zopet na priobčitev nepotrebna. Priporočamo se za kaj drugega! Pozdrav! Zadnje telefonsko poročilo Izjava kardinala Vannutetltja o Mussolinijn in o zbližan ju med cerkvijo in državo RIM, 4. (Izv.) K devetdesetletnici kardinala Vannutelli-ja sta mu čestital v imenu lista «L«Impero» urednika Santarelli in Garretto, s katerima imel kardinal daljši razgovor. Na vprašanje kaj on misli o današnjih časih, je kardinal odgovoril sie-/deče: «Prepričan sem, se gotovo dospe do cilja. Jaz sem vedno imel za-' upanje v to ozdravljenje italijanskega! naroda, ki je krepak in plemenit. Za j Benito Mussolinija sem izražal svoje, občudovanje že ob njegovih prvih de-j janjili na čelu vlade. Občudoval sem, ga tudi tedaj, ko bi mi podobno občudovanje lahko znalo povzročiti neprijetnosti, zato sem danes tem bolj vesel, J ko vidim ua se zbira vedno več soglasja; okrog človeka, ki ga je božja previdnost podelila Italiji. Molil sem in molim mnogo za njega, da bi mogel dokončati ogromno delo, za katero je prijel onega dne, ko je pred zastopniki države klical Boga na pomoč pri svojem težkem delu načelnika vlade. In z božjo pomočjo, ki se je že večkrat očitno izkazala, bo Benito Mussolini gotovo dosegel cilj». Na vprašanje kakšne nade goji glede zbližanja med cerkvijo in državo, je rekel kardinal:' «Taz sem vam že odgovoril in sem re-j kel, da se gotovo dospe do cilja. Do-' dam lahko še, da vlada na obeh stra-' neh najboljša volja piiti do rezultatov, f ki naj bi odgovarjali predvsem tpra-1 vičjijoati. Vprašanje je teško, toda ni j nerazrešljivo in to tembolj, ker je tudi javno mnenje dobro, razpoloženo. Jaz si želim, da bi došlo do te rešitve kmalu. Ne rečem hitro, toda došlo naj bi». Nato je jubilant omenil, da ima samo še eno željo na tem svetu: dograditi novo baziliko S. M. Maggiore, to naj bi zasigural njegov naslednik. Nato sta mu novinarja odgovorila: «Midva, kot katoličana in kot Italijana* vam želimo, da bi mogel prisostvovati posvečen ju vaše bazilike. Pasvetil pa naj bi jo rimski papež ob navzočnosti italijanskih ladij». Kardinal Vannutelli je namreč tmli ostijski škof in kot tak je pričel graditi v Ostiji veliko baziliko, ki je že pokrita in bo stala 8 milijonov lir. Ker primanjkujejo sredstva za dograditev, je papež pooblastil škofa Vannutelli j a, da lahko nabira v to svrho milodare po vesoljnem katoliškem svetu. !L Nehko bsiiimasto kožo dobiti z novega neprektsljivesa mila = BANFI = znamka Zlati petelin Poskusite ga, ksrje najfinejše na svotu Škrob, boraks Banfi je ttajbojte za likanje perila. 1277 n U A. Kunze s Trst, Via degB Artisti 3 prodaja šopkov, venccev in bonquets lastnega izdelka po fcMfcarenČnih cenah. Okraski za rakve, pajčolan, po-Olinjala in vse drage potrebščine za pogrebe. Na željo so posUofo cenikL s strojem Oscur L 18.— (s poukom vred) iii Mm Sadisti uzili las l\m (Unguento VegetMe Sm Biagio) tu« i kmnttaiti MIZARSKA DELAVNICA S ZALOGO navadnega In finega POHIŠTVA D. Cavalieri & E. Lids Trst, Via Parinf štev. 5, telefon 11-08 IbtufSe blaio. io4o lUjmUe cm Plačevanje na obroke. Ni)«B]e cene pličujim a KOZE ban, zlati«, lisic, dihurjev, vider, *ja«be-cev, mačk, vuerit, kri«*, divjih in de- tajcav Ud. iW. Sprejemaj« se p«§i^«ive p« pošti. D. ©latfspscU - Trst Via Cesar« Battr*! 1», H. rnt, vrata 16 Bdico, nen*doetsetH>va oredatro. ki ©idravJ tvore, Ltd.* Očisti — Uk*21 kale čin c — LokmUzira in raz- hngfr vnetja Vsi od svoje se t&ve ozdravi MAJHJD SAM BIMOtO tad> icgiiiaCTanu, bo Mm v kflflu, b«iedi»e v ladjfh m živčne ha*rrw1. P*oiqpa s« v k~iii—■ p« L ali so poti predplačila L 7 M m trum nqpo IzMc vdca Premlate ManMi f i\mn fanraceutico SL Godina - Mpnaa d' Isrria (ii27) Na željo se dajiaMfe fctln&M sl*vstv© bfazpl-č.-o C. VISI f TRST Via delle Torri 2 (vogal V. S. Lazzaro) Tel. 31-77 (blizu cerkve Sv. Antona) MONF^COKE Via Gabriele D'Annunzio 405 (£x Via Friuii) Ta- in Inozemska Sloss. Uclilm mrs iznotcrljsnili om za moške In flefte. Za hližfijočo se sezljo se je tvrdka preskrbela z veliko izbero paletots, dežnih plaščev, štajerskih oblek in Izgotovljenih oblek za moške in j?ečke.--Hlače fantazija.--Soeciialiteta triiets faotaziln. rerea v "ž rs 2«. Specijaliteta jrllets fantazija. Niijr.iijo cana v Vrs«i. •j-* lil & fAKOB BEVC Krama 2si zlatarna Tfftt, S« Giacoms 5 knpuje v vsak; mavčni po rmjviš.ia ceauh ^ftnifl f« WwTiM »Ml &TOM ptedccj« višje kot drugi. ' ! isA pj liUkiul ILtlvIh razaovwtnth ur in zia'.eaiae. 1247 Trst 1151 (1185) S SJ ■a « Nnftepžc, r*iboijse in najce- nctše oblivalo dobile pri REBCU, Via Carducci m h—b—i rrii iiiiirrrriT" čredne protfsta ECRSi^S, GOLOiKIAIUS ZLATO in obišAte zratarna ŽIŽKIH Via HmMH,43 kjer dobuc najviše cene. Kujiu>chi i^u^e mestne zastavljalnice. 1220 •d ifdu,1^ ^ iS 1 r m P p p m m Ž* m !! WF -m k^aiUSiUIUciL !! m* hiiMUluMUiUiiL ^s^L Dežni plaiči, dežniki, površniki, pnfrtots, obuvalo, pletea^iie, odeje, obleke in vsakovrstno perilo, blago itel Novi do^oeli. Govori se slovenski! ,111» KISi^JIR^iiO" VSa Rc^a 3, Is!?, r.a: lnstrtralte 9 „EtUirast!" S D B f C 63 Stroji za šfvanje, vezenje in pletenje, za ^ ^ dom ia vsako obrtnfjo. - Potrebščine - H TRST. Via Muda VM€hi« S Napeljave t noter, pogonom. Popravita Brazptaće« pook v vezenju V d«bri Tkanine in izdelanih aUek za molke ia dečke JLLE GRANM FftBBRICHE" Trst — Corso Garibal« štev. M — Telefon 31-21 dobila vedM popalno Izbero. OBLEKE Iz votneaeg« Uan za rioOm «d......... L 141.- naprej OBLEKE „ n drfjpe h!o€ot za aečke ...... ..L 78.— „ OILGHE Mtrtm. volnoM. kratka lilait za ...... L 45« — ff PALETOTi ali RANOLANS, blago z dvajnfm licem, za mo^ke . . L tla.— „ PALETOTS ali RANOLANS, Mago z rfvojol« licem, za daiko od L 99.— „ PALETOTS ali RANGLAKl, blajo z dvojadm licem, za otroke o4 L #5.— 0 HLAČE za moSke aH dečke, vsakovrstna Mag o p« L 3»f IS, 45, CO ttd. POVRŠNIKI Gabardin, Covercoats aH anglaako in Ztška bte^v za moftke in odrasle dečke od ..'............ . L • DEŽ Ml PLAŠČI, gumlranl, za moSke ali dečke od......L 90.— „ PLAŠČI lodea, s pokrivalo«, za fioiarje »d. ........L 45«— n PO D VLAKE le velbNdje kože, za povrSntke od.......L 75.— 9 GILETC pleteni, fantazija, vsake vrste. Zaloga tu« ta inozemskega sukna * za naročila po nori, ki ae izvrfeijej* tača tekoče čekovne račune. q J tuli vlili oa tekići um v Dina/ii^ ter iib Giresiujc nalagaliUti. | I Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirje v | ali dragocenosti.----— Eskomptira trgovske efekte, - iL USAMtE UAfi od S-«1/ Socijalistfieni „Avanti !•« bo pričel Izhajati v Parizu KIM, 4. (Izv.) Kakor poroča list «L'lmpero» iz Pariza bo pričel «Avan-ti», ki je bil suspendiran v Italiji, izhajati v Parizu kot tednik. mmm mascosis MODNI SALON Trst - Via XXX ottobre 15 - Trsi Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. Specijaliteta za otroke. i igo LfUBLJ&fiSIC Borze ostanejo zaprte do četrtka RIM, 4. (Izv.) Z dekretom finančnega ministrstva je bilo določeno, da ostanejo italijanske borze dne 6. decembra t. m. zaprte. Temu odloku finančnega ministra, je dala povod okolnost, da toda 5., 7. in 8. decembra borze itak zarprte, vsled česar je bil*vključen še 6. dec. Borze ostanejo zaprte potpmta-kem kar cele štiri dni. KRONE! KRONE! mm Plato. 20-kmskt m knili zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urarna Trsti VI* ManM 4* i: 19 Elavuta is mem lifiaiicv B9.0SUBT- p- Telefoni &-18, 22—98 3 POTJŽMCJI V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI ——ammmarnmmmamm- Blavnlu in mmĐlnirjai B1.0M.1M- Tele/oo: 5—13, 22—M 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 %% |vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, cemomeij, Kranj, Logatec Maribor :::::::::: Halprihladnejžg zoezn i Jnaoslaullo Blagajna Je odprta od 97,-127, In od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptaj, sns: Sarajevo, Split :::;:::