Poštnina plačaua v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak pctck ob 14. — Nuročnina anaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5.50 tlin, za inozcmstvo 10 din — UredniStvo: Celje, Strossmayerjcva ulicn 5tev. l, pritlitje, desuo; uprava: levo — Tclcfrtn žtev. 65 — Račun pri poštnem čekov- ni'in ziivodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXII. Celie, pefeJc 4. oktobra 1940 Štev. 41. Zorau M. Vudler: Amerika se pripravfja Celje, 4. oktobra. Ogromni krediti za vojsko Združenih držav, milijarde dolarjev za oboroževa- nje — to so bili naslovi dnevnikov zad- nje dni. Združene države se nameravajo pripraviti za vsak primer. Ameriški publicist G. F. Eliot pravi: »Mi Amerikanci se moramo, čeprav bi želeli mir, zavedati nevarnosti, ki lahko vsak trcnutek ogrozi naše pravice in našo svobodo. Voditi moramo tako voj- no politiko, da nam bo zagotovila naše pravice«. Zemljcpisni položaj Amerike je izred- no ugoden. Pot do nje vodi po morju ali pa po zraku. Pot po zraku zaenkrat sploh še ne prihaja v poštev zaradi prevelikih oddaljenosti. Samo lctalske baze bi omogočale zračne napade. Za baze pa so Združene države same po- skrbele in so se z znano pogodbo z An- glijo v tem pogledu zavarovale. Pot po morju je lažja kot po zraku — pri ladjah nc igrajo daljine tako veli- ke vloge kot pri letalih. Toda preden bi se sovražnik izkrcal, bi moral prema- gati mornarico Združenih držav. Pa- namski prekop je ključ ameriške var- nosti, zato je zadostno zavarovan. Glav- ne pomorske baze Združenih držav so Newyork, Norfolk, Filadelfija, Boston. Te bazc zadostujejo za udejstvovanje ameriške mornarice na Atlantiku proti komur koli. Poleg teh je še več manjših in one nove, ki jih je prepustila Anglija v zameno za petdeset rušilcev. Baze na Kubi dominirajo nad vso severno obalo, na Tihem occanu sta bazi otok Mare in San Diego, na Havajskih otokih pa Oahu, najmodernejša in največja po- morska baza na svetu. Znana britanska pomorska trdnjava Singapur zaostaja daleč za to bazo. Mornarica Združenih držav je dobro oborožena, vse lad je imajo težke oklo- pe, zato je njihova brzina tudi soraz- merno majhna in znaša 21 vozlov. Zdru- žene države razpolagajo z 18 velikimi bojnimi ladjami. Kopna vojska je bila do nedavnega izredno maloštevilna, saj je imela samo 180.000 mož. In pravili so: »Nam ni potrebna velika, temveč dobra vojska!« Toda tega niti sami Amerikanci ne verjamejo več. Uvideli so, da je 180.000 mož kopne vojske prf> malo. Danes imajo skupaj z gardo okoli 400.000 mož pod orožjem. Pred dnevi pa je prispela iz Amerike vest o uvedbi splošne vojaške obveznosti, ki se na- naša na okroglo 15 milijonov mož. Se- daj gre za res. In tudi mornariške po- sadke bodo povečane od sedanjih 135 tisoč na 400.000 mož. Če pride do vojne, jo bo Amerika pričakala na morju, daleč od svojih mest in obal. In zato mora biti ameri- ška mornarica dovolj močna. In res, krediti za vojsko so ogromni, saj zna- šajo 5.251,480.000 dolarjev. S to ogrom- no vsoto bo ameriška vojska takole po- večana: popolnoma bo opremljenih 1,200.000 mož kopne vojske, zgradili bodo 15.000 novih letal, 4.000 hidropla- nov in 201 novo ladjo. To so šele na- ročila in nova mornarica bo docela do- grajena šele v prihodnjih letih, toda .končno so se Združene države le zganile. Konferenca na Dunaju, aspiracije Ja- ponske, protinapadi Anglije, gibanje mlajših francoskih osicirjev, dogodki v francoski Afriki, vse to je najbrž po- spešilo priprave Združenih držav za eventualen poseg v vojno. Eliot pravi: »Ne maramo se izključiti od vsakega dotika z drugimi državami. Zato moramo biti gospodarji morja, po katerem vzdržujemo zveze in nad kate- rim moramo bedeti!« Dogodki v Indokini, pred Dakarjem in trojna zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko bodo še bolj pospešili ameri- ške priprave. In končno Rusija, »ta ve- lika neznanka«, vse, prav vsi sili Zdru- žene države, da so pripravljene. Ameriško javno mnenje se obrača vedno bolj na stran Anglije. Kakor se Spomin na kralia Muienika V sredo 9. t. m. se bomo ob šestlet- nici marsejske tragedije spet z bolestjo spominjali prvega sina in vodnika našc- ga naroda, Nj. Vel. kralja Aleksan- dra I., viteškega vladarja in našega ze- dinitelja. Vsako leto se ob spominu na strahotni 9. oktober 1934 odpira naše- mu narodu vel Um r&na, ki mu je zadala zločinska roka v Marseillu, ki je v služ- bi sovražnikov našega naroda in naše države končala dragoceno in bogato živ- Ijenje nepozabnega kralja heroja, držav- nxka in preporoditelja. Marsejski streli so bili namenjeni tudi Jugoslaviji. Zlo- činski račun pa je bil napačen, kajti kraljeva mučeniška smrt nas je še bolj strnila in povezala v nerazdmžljivo eno- to in celoto. Kralj Aleksander in Ople- nac, kjer počiva truplo velikega pokoj- nika poles svojih slavnih prednikov, sta za ves naš narod najsvetlejši simbol na- še svobode, skupnosti ter požrtvovalne in eist*1; ljubezni do naroda in države. Globoka ljubezen, ki jo je izkazoval nas narod svojemu kralju vodniku, ob- daja tudi njegovega prvorojenega sina, Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo čez 11 mesecev prevzel vodstvo Jugoslavije v svoje roke. Ob šestletnici 9. oktobra 1934 bomo obnovili zaa bombardira- jo Berlin in druga nemška mesta ter nemške postojanke na nizozemski, bel- gijski hi sevemi francoski obali. Ti na- padi povzročajo velike letalske i'/gube in zelo obsežno niaterialno škodo. Na vzhodno afriškem bojišču, pred- vsem v Egiptu, ni bilo v zadnjem tednu večjih akcij na kopnem, pac pa se na- daljujejo akcije angleškega in italijan- skega letalstva. Bolgarske eete so 1. oktobra koncale zasedbo južne Dobrudže, kjer jim je bol- garsko i»rebivalstvo prirejalo navdušene sprejeme. Z naglimi koraki se bliža splošna sve- toMia vojna, ki bo odločila usodo člo- veštva za dolgo zgmlovinsko dobo. Po/jfjfca Dogma V splitskem »Narodhem listu« čita- mo: Jugoslovenski nacionalisti, ki imajo eno edino dogmo, se ne bodo ustrašili nikakih bojev, nikakih reform in spre- memb, kajti za nje ni dogma nihee in nič drugega: o-ni imajo eno edino dog- mo — Jugoslavijo. Russia in Balkan »Krasnaja zvezda«, glasilo sovjetske vojske, je objavila pred dnevi članek nekega Ajrepatjana o stališču sovjetske Rusije do Balkana. Clankar pravi, da je z zasedbo Besarabije ustreženo vsem željam sovjetske Rusije in da je nadalj- nja ureditev na Balkanu, ki sta jo pri- čeli Nemeija in Italija, ne zanima več. Te dni pa je sovjetska uradna agencija Tass objavila pojasnilo, da je Ajrepat- janov članek v »Krasni zvezdi« pod na- slovom »Druga imperialistična vojna in balkanske države« samo osebno mišlje- nje pisca, da se pa uredništvo ne stri- nja z vsebino članka in smatra za po- grešno, da ga je sploh objavilo. Ofici- elni sovjetski politiki torej niso hoteli dati nobenih uradnih izjav o dogodkih v Rumuniji in urejanju razmer med Rumuni in Madžari s posredovanjem Nemčije in Italije, pa tudi ne o nadalj- njih dogodkih na Balkanu. Zato je mo- ral iziti v »Krasni zvezdi« Ajrepatjanov članek, ki je dal potem uredništvu lista povod za objavo omenjene izjave po agenciji Tass, ki zavrača Ajrepatjanovo mnenje, da nima sovjetska Rusija no- benih interesov več na Balkanu. Knjiga sloven sirs ft pesmi Y sovjetski Rusiji V sovjetski Rusiji je nedavno izšla v 10.000 izvodih knjiga, ki vsebuje pre- vode pesmi slovenskih pesnikov. V tej knjigi so zastopani Oton Zupančič, To- ne Seliškar, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Za knjigo je vladalo tako ve- liko zanimanje, da je bila vsa naklada v nekaj dneh razprodana. Male driave Nemški časopisi so objavili nedavno članek dr. Frica Teila o osnovah bodoče ureditve Evrope. Pisec pravi, da bodo izginile male miniaturne države, ki niso mogle živeti in ki so jemale sosednim velikim državam možnost svobodnega Stran 2. »NOVA DOBA« 4. X. 1940 Stev. 41. Jubilei vzorne iene Ob 80-fefnici gospe Amafl/e Gradišnikove v Cefjif Gospa Amalija Gradišnikova, vdova po Arminu, nadučitelju celjske deake okoliške sole, znanem narodnem, vzgoj- nem in stanovskem delavcu, je slavila v četrtek 3. t. m. 80-letnico svojega bo- gatega življenja. Rojena ie bila 3. okto- bra 1860 v Šraarju pri Jelšah kot hči sodnika Josipa Drenika iz sloveče ljub- ljanske narodne rodbine. Njen oče, kot pravnik v službi graš- kega gubernija, se je 1. 1848. odšel borit v yrste Nacionalne garde na dunajske barikade, zaradi Cesar je izgubil mesto in je šele kasneje mogel preiti v sodno službo. Komaj dve leti stara Amalija je iz- gubila mater, šestletna je pri teti v Ko- njicah pričela obiskovati solo, nato pa je spet sledila očetu sodniku v Bre- žice in Stično. Iz škofjeloškega samo- stana je vstopila na ljubljansko učitelji- šče, ki ga je končala 1879. Dobro se spominja iz te dobe svojih profesorjev skladatelja Nedveda, Lazarja, ki je učil slovenščino, ter Sammhaberja, ki slo- venski ni znal, a je s pomočjo zavednih gojenk Kobilčeve, Šušteršičeve, Bohinj- čeve in jubilantke prevajal Prešernove pesmi v nemščino. V tern času ji je umrl še oče. Kot učitelji&čnica je 1879 na svečni- co posetila »Vodnikovo besedo« v Ljub- Ijani v stričevi družbi. Tu ji je v dvorani j prišel nasproti dr. Stare, ki ga pa ni poznala, z besedami: »Kje pa imate go- spoda Kersnika?« Hotela je ugotoviti njegovo pomoto a ta je vztrajal: »Saj ste vendar njegova nevesta!« To na- i ključje jo je ta večer privedlo v družbo duhovitega pisatelja Janka Kersnika in njegove mlade neveste, pa so se zmoti dr. Stareta veselo smejali. Nastopila je pot uciteljice 1879 v Šmartnem pri Litiji, od koder je odšla v Trbovlje, kjer je poučevala do 120 otrok v razpadajoči stavbi. Tu se je se- znanila z idealnim učiteljem Arminom Gradiänikom, ki je bil v Trbovlje pri- spel iz Senožeč, doma pa je bil v Vran- skega, kjer se je njegov oče, zdravnik, naselil iz Zelezne Kaplje. Z njim se je porbčila 1886 v Hrastniku, kamor je bila k njemu premeščena. V srečnem zakonu se jima je rodilo osem otrok. Gradišnik je po Lopanovi smrti 1897 dobil mesto nadučitelja na deški okoliš- ki šoli v Celju. Bil je ustanovitelj Slo- venske učiteljske zveze in dolgoletni predsednik Celjskega učiteljskega dru- štva, ki je s krasno besedo in smelimi dejanji znal dvigniti duha in pogum. Tu je gospa Amalija po 20-letnem službo- vanju stopila v pokoj, da sc čim bolj posveti domu. V mestu Celju, kjer se je zatirani slovenski živelj vse krepkeje uve- ljavljal, ie čakalo Armina Gradišni- ka mnogo dela, pa tudi burno življenje. Nacionalen, znacajen, borben in dela- ven, kakor je bil, je stal med najvidnej- šimi idealnimi Slovenci. Opiral se je tu- di na vzorno učiteljstvo svoje sole, ene izmed najvažnejših utrdb proti germa- nizaciji mesta in okolice. Tu je bil letos umrli učitelj Franio Krajnc, mecen CMD, njegov najožji prijatelj in sode- lavec. Stalni napadi v nasprotnem časo- pisju in denunciacije, pogoste disciplin- ske preiskave, sledeče ovire v napredo- vanjih in začasne suspenzije ga niso spravile z ravne poti. Da je tu mogel vzdržati, je zasluga tudi njegove gospe, zveste in močne tovarišice v dobrem in slabem. Toda že dve leti potem, ko je po težki vojni dočakal vstajenje sloven- skega Celia v svobodni Jugoslaviji z veliko radostjo, je legel v grob. Tako je gospa Amalija že dvajseto leto vdova. Niso je strle brige, trpljenje in leta. Duševno in telesno krepka in sveža živi v Celju svoje mirno življe- njo, ki bi ga mogla vsega posvetiti od- dihu, vendar je neumorno skrbna in de- lavna ostala. Saj izvira iz klene rodbi- ne, živijo ji še sestri z 92 in 86 leti ter brat z 82 leti, dočim ji je drugi umrl 86 let star. Z vso ljubeznijo je na- vezana na svojih pet živečih otrok. Iz- med njih je Fedor, znan tudi kot pisa- telj, lekarnar v Celju, Stanko in Minka sta sledila učiteljskemu poklicu staršev, dve heerki pa sta se poročili v tujino. Njeni najljubši in najpogostejši obis- ki veljajo pokopališču na grobova nepo- zabnega soproga in prezgodaj umrlega sina Kamila, cigar izguba jo je nadvse hudo zadela. Tako bo vzorni gospe, polni visoko inteligentnega duha, naklonjenih goto- vo še mnogo tihih, solnčnih let, ki jih bo doživela iskreno spoštovana od svoj- cev in vseh, ki jo poznajo. Med njimi vsemi uživa sloves gospe z najplemeni- tejšo dušo in najboljšimi vrlinami. V zavesti, da je vse življenje nesebično posvetila sreči dragih svojcev in v opo- ro idealnemu delu soprogovemu, naj bo tudi njena sreča velika. V njeni zarji je nasrnehljana slavila svoj lepi jubilej. gibanja. Kljub temu lahko tudi male države gledajo z zaupanjem na delo osi za definitivno ureditev Evrope. Državi osi pa kljub temu ne bosta mogli upo- števati naeionalističnih želj malih naro- dov, ki bi bile upravičene samo z nji- hovim nacionalnim in kulturnim življe- njem, a ne bi upoštevale gospodarstva in prometa. Frankovska karta »Seljačko kolo«, ki ga izdaja Adam Pribičevic, se duhovito bavi s karto Hrvatske, ki so jo izdali frankovci. Ta karta obsega vso Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo do Beograda, Vojvodino, Bosno in Hercegovino, Crno goro, San- džak in večino Dalmacije. »Seljačko ko- lo« ugotavlja, da bi bilo v takem sklopu okrog 10 milijonov prebivalcev in da bi bilo med njimi samo 4 milijone Hrvatov. Omenjeni list imenuje to karto, ki so jo izdelali in jo prodajajo frankovci, — norišnico. Ol/e in maslo v ftafi/i V Italiji dobiva vsak prebivalec od 1. t. m. dalje 500 gramov olja in 300 gramov masla na mesec. Olje je v Italiji ena glavnih življenjskih potrebščin. --------------------------------------------------------- i Domače vests — Razpust emigrantskih organizacij. Notranje ministrstvo je razpustilo emi- grantsko zvezo »Istra, Trst, Gorica« in z njo vse njene organizacije. Arhive zveze so zaplenili. — MoSanje pšonlene In koruzne moke. V kratkem bo objavljena uredba o novi mešanici ljudske moke, ki bo vsebovala 75% pšenične in 25% koruzne moke. Iz te moke bodo pekli tako zvani ljudski kruh. Koruza, ki smo je pridelali mno- go, se bo najbrž pocenila. Pravijo, da bo novi ljudski kruh za 75 par pri kg ce- nejši od sedanjega. — Jedilno oljc, ki ga bo sedaj dovolj, bo stalo na drobno 26 din liter. — Prijava zalog drv. Lastniki go- zdov in trgovci morajo do 5. t. m. pri- javiti zaloge drv političnim oblastvom. — Glavna skupšeina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je sklicana v Be- ograd za 26. in 27. oktober. Po doseda- njih odredbah se bodo sestali v soboto 26. oktobra dopoldne, zbori župnih na- čelnikov in načelnic ter župnih prosve- tarjev, popoldne pa se bo pričela glavna skupščina, ki bo trajala še v nedeljo. — Poseben prispevek za narodni in- validski fond. Minister socialne politike in narodnega zdravja je izdal odlok, da se mora 1-odstotni prispevek za narodni invalidski fond pobirati tudi od kmeto- valcev pri plačevanju računov po členu 1. uredbe o 1-odstotnem prispevku za narodni invalidski fond za dobavljene konje, človeško hrano in živinsko krmo ter za drva, nabavljena po neposrednem komisijskem nakupu, če se ti posli opravljajo za potrebe vojske. — Železobetonski most eez Mestinj- ščico pri Podčctrtku. Nedavno je bila na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani druga licitacija za zgradbo železobetonskega mostu čez Mestinjščico in za preureditev banovinske ceste v bližini novega mostu v Sodni vasi pri Podčetrtku. Gradbena dela za most in cesto so bila proračunana na 593.091 din Najugodnejši ponudnik je bilo gradbeno podjetje Karel Jezernik iz Celja, ki je prevzel delo za 592.838 din. Ban je lici- tacijo potrdil. — Žele/jiLška nesreča pri Dobovi. Na progi med Zagrebom in Zidanim mo- stom blizu postaje Dobove se je v so- boto popoldne zgodila huda nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je gmotna škoda milijonska. To- vorni vlak proti Ljubljani je imel s se- boj tudi 30 vagonov nafte iz Rumunije KINO METROPOL CELJE BBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBB Od >k. do 7. oktobra Nanette Vrsto komičnih zapletljajev povzroči mlad pisatelj, hi se predstavi lepi kabaretni plesalki N a n e 11 i pod na- pačnim imenom. V glavni vlogi ljubka Jenny Jugo, Hans Söhnker, Albrecht Schönhai* za Nemčijo. Najbrž je pri enem izmed vagonov počila os, nakar se je voz pre- vrnil, za njim pa je padlo s tira še 8 drugih vagonov. Nafta se je razlila. Če je bilo v vsakem vagonu kakih 13.000 kg nafte, si lahko izračunamo, kakšna škoda se je zgodila. Zaradi tc nesreče je bil prekinjen tudi promet osebnih in brzih vlakov, ki so nekaj časa morali voziti iz Zagreba skozi Karlovac v Ljub- ljano. V nedeljo je bil promet spet ure- jen. Celiemokolica c Otvoritev cedjske gledališke sc7X)ne. Novo sezono Mestnega gledališča v Ce- lju bodo otvorili v torek 15. t. m. z go- stovanjem Ijubljanske opere, ki bo upri- zorila slovito Janačkovo opero »Jenufo« Predstava je za abonma. Prijave za no- vi abonma sprejema Slomškova knji- garna. c Ljudsko vseučilišče v Celju je imelo v ponedeljek zvečer reden občni zi.or. Podpredsednik g. ravnatelj Fran Cilen- šek se je v globoko občutenih bcsedah spomnil pokojnega ustanovitelja in čast- nega člana Ljudskega vseučilišča g. vladnega svetnika Emilijana Lileka, ki je vodil društvo 19 let. V dobi predsed- nikovanja tega odličnega znanstvenika, publicista in narodnega delavca je pri- redilo Ljudsko vseučilišče nad 400 pre- davanj in več tečajev ter izdalo razne njegove brošure kot društvene izdaje. Društvo so podprle s podporami banska uprava, mestna občina celjska in ga. Erna Lilekova. Podpredsednik se je za- hvalil časopisju za naklonjenost. Tajnica gdč. Debelakova je poročala, da je pri- redilo Ljudsko vseučilišče v pretekli se- zoni 22 predavanj in pričelo sezono z zelo uspelim ciklom pedagoških preda- vanj. Predavanja je obiskalo 1710 oseb, povprečni obisk pa se je dvignil od 65 na 78 oseb. Predavanje je obiskovalo znatno več delavcev nego v prejšnjih letih. Društvo je priredilo o binkoštih poučen izlet v Budimpešto pod vod- stvom prof. Meliharja. Društvo ima 136 članov. Blagajničarka ga. I. Zupančičeva je poročala, da je imelo društvo v pre- teklem poslovnem letu 9.578 din dohod- kov in 8.394 din izdatkov. Prebitek je znašal 1.184 din. Društvena gotovina znaša 8.430 din, fond za nabavo novega skioptikona pa 10.877 din. Knjižničar g. Javšovec je poročal, da ima društvo 317 del, po večini znanstvenih, čitateljev pa je bilo 19. Na predlog pregledovalca ra- čunov g. ravnatelja Turnška je prejel odbor razrešnico, blagajničarki pa je Vinko Gaberski: Sivfra (Iz zbirke »Srečnih 11 let«) Tista stara mačka je živela pri hiši gotovo svojih petnajst let. Bila je taka, da je delala svojemu plemenu vsako cast. Vzor vsem mačkam in zgled mač- jemu plemenu. Čudno rjavkasto maro- gasto in tako zabrisano barvo je imela po dlaki, da se je zdelo vse sivo, dasi ni bilo sivo. Mačka je bila mogoče tem- nožoltkasta, a ker je bilo tu pa tarn nekaj rahlo temnih lis, prepredenih z belkastimi dlakami, se je zdela vsa ta zmes siva. Zato so ji dali tako ime. Ali pa je bila v svoji mladosti res prav »iva, da so jo tako imenovali. Ime se da in se ne spreminja. Sivka je bila delovno bitje. Delala je, se trudila in ravnala tako, da se je zdelo, da ima v svojem značaju poleg lepih črt delavnosti, skrbnosti in zave- sti stanovskih dolžnosti tudi neke po- teze, ki cikajo na pretirano štedljivost, bolno skopost in celö grdo oderuštvo ali zoprno skrb za svoj ljubi jaz. Kaj je vse nosila k hiši! Ulovljeno miš je gotovo na mestu pohrustala ka- kor slaščico. Domov namreč ni nikoli nobene zanesla. Miš, to je bila za njo malenkost, da ni bilo vredno kazati jo. Miš. Pah! Saj vse miši lovi, kar mačka rodi. Čemu se torej kazati s takim ple- nom? Povsod ga je dovolj in ni težko priti do njega. Ampak zažeta podgana, zelen kuščar, ob vsej svoji koristnosti ostudna krastača, srebrnkast slepič, to je že nekaj. Ko je prihajala s takim lovom k do- mu, je pretresljivo mijavkala in napo- vedovala svoj prihod. Glas ji je bil za- molkel kakor bi se davila. Seveda, ko pa ni smela ziniti, da ji še morda živa stvar ne bi pobegnila. Sivka se je ustav- Ijala pred vhodom v hišo in je klicala na pomoč. Taka je bila navada, da ji je gospodinja vsakikrat nalila v plitko glinasto skledico, ki je včasi služila za podstavek loncu za cvetlice, presnega mleka. Gospodinja včasi res ni vedela, kaj bi z gnusnim plenom, in si ga tudi ni želela, a vendar je Sivki vedno meri- la nagrado in ji dajala mito, češ, le še. Vsakikrat je tudi pogladila Sivko po hrbtu, da ga je ta kar usločila. Tedaj so dlake vedno zaprasketale. Uhajala je energija, kar je je bilo preveč v tern starem, že precej zgaranem, a neskonc- no pridnem telesu. Ko ie pri glajenju zdrknila roka s hrbta, je mačka s pri- pognjeno glavo vedno zopet sama zlezla pod dlan. Kadar se ji niso odprla velika vrata v hišo, je Sivka zavila po vrtu pod go- spodinjino okno in jo mijavkajoč rotila, naj pride in pogleda. To je zmerom de- lala tako v temi, zlasti ob ranih jesen- skih večerih. Nič ni pomagalo. Gospo- dinja je morala vstati, jo povabiti okoü hiše in v vežo, kjer ji je bilo zopet po- streženo. Tako se je to godilo skoraj vsak dan. Starkin glas je bil poln ob- čutka in lirike. Nekoč se je pa pozimi zgodilo, da so opazili Sivko, kako je po celem trdem snegu nekaj mučno ritenski vlačila v smeri od gozda navbreg k hiši. Bil je zajec. Ljudje na Vrhu so bili še precej pošteni. Vsaj očitih sleparjev in skriv- nih tatov ni bilo med njimi. A težko je reči, kaj je bilo z zajcem. Saj zajec ni taka osebnost, da bi pisali zavoljo njega kronike. Dogodek je utonil v po- zabljenju. Ampak če bi bili žival vendar pojedli in bi žandarji potem našli za slemenom neustrojeno zmrzlo kožo, ka- ko bi bilo s kaznijo? Mačko bi pač pri priči obsodili in bi z njo opravili. Gospo- dar bi pa menda tudi dobil svoje, ker ni zanesel zajca k tistemu škricu v Ma- ribor, ki je trdil, da je njegovo vse, kar leta in hodi po vrških gozdovih. Dva huda dogodka je imela Sivka v svojem dolgem življenju. Vsaj dva, ki sta izprlčana in dokazana. V levi sla- bini pod vrhom stegna na trebuhu je namreč imela pod kožo drobno trdo bo- biko. Bila je to gotovo kroglica sekan- ca. Morali so jo bili nekoč kje obstre- liti, ko je čepela na njivi, ali pa ko je bila zašla preblizu do gozda. Kaj ve uboga mačka, kaj je dovoljeno in kaj ne. Ce hodijo vsi Vršniki tarn okoli po svojem, pa ona ne bi smela, ki je ven- dar tudi upoštevanja vredna članica do- mace zajednice? Druga njena nesreča je prvi podob- na. Nekoč je namreč pridirjala domov s krvavim repom. Bilo ga je samo še pol, a iz njega je štrlela kake tri centi- metre dolga koščica. Jasno je, da jo je bil kje iznenadil in žlavsnil kak pes. Rep se ji je skoro zacelil. 0 tisti suhi koščici pa še na koncu nekaj drugega. Tudi resničnega. Da je bila Sivka res prcvneta lovka, priča dogodek s piščetom. Takole za veliko noč je bilo, ko je koklja vodila svoj zarod v mchkem zmladletnem solncu. Po dvorišču polno mladega živ- žava, Sivka pa Čepi na preddvorju pred vrati ob kuhinjski strani. Opazovala je jnladi zarod in mežikala v toplem soln- cu. Predla je svoj mr-hr-mr-hr in včasi pogoltnila sline, ki so se ji zbirale. Oh, kako se ne bi delale sline ob takem po- gledu! Povsod naokoli drobni žoltkasti ptički. Kakor bi jo bes obsedel, je planila in pograbila najbližje pišče ter skočila v kuhinjo h gospodinji po nagrado. Za njo pa s strašnim hrupom prestrašena ko- koš. Pišče je bilo že mrtvo. Kap ga je bila zadela od straha. Stov. 41. »NOVA DOBA« 4. X. 1940 Straa 3. bilo izrečeno priznanje. Za predsednika je bil izvoljen g. ravnateli Fran Cilen- šek. V odbor so bili izvoljeni dosedanji člani, na novo pa gg. dr. Drago Mušič in prof. dr. Lino Legiša. c €«ljski mestni svet bo imel danes ob 1S.30 redno sejo. c Koncert »Trboveljskcßa slavčka«, ki naj bi bil 5. in 6. oktobra v Celju, je preložen, ker je bil zbor povabljen, da priredi koncert za vojaštvo mariborske garnizije, in bo ta dva dneva gostoval v Mariboru. c Skupno združe-nje obrtnikov v Ce- liu bo imelo izredon občni zbor v nede- ljo 8. t. m. s pričetkom ob pol 8. zju- traj ( v primeru nesklepčnosti pa ob pol 9.) v Celjskem domu v Celju. Na dnevnem redu so med dr. poročila o re- organizaciji združenj, poročila o poslo- vanju ukinjenih in pripojenih združenj, ustanovitev strokovnih odsekov, volitev nove uprave, sklepanje o premoženju ukinjenih in pripojenih združenj, usta- novitev poverjeništev, nastavitev tajni- ka in pomožne moči ter aktualna obrt- niška gospodarska vprašanja. c Poplave. Močno deževje, ki se je pričelo v soboto zvečer in je trajalo nato vso noč, je povzročilo, da so Sa- vinja in njeni pritoki v nedeljo zjutraj narasli za več kot dva metra nad nor- inalo. Savinja in njeni pritoki so po- nekod prestopili bregove in povzročili ¦manjše poplave. Voda je tudi zalila pro- menadno pot na levem bregu Savinje pri izlivu Sušnice. V nedeljo okrog pol- dne je začela voda upadati in se je kma- lu vrnila v struge. Deževno vreme je trajalo do četrtka. V noči od srede na četrtek je voda spet močno narasla in ponovno poplavila manjše predele ob bregovih. Ponovno jc bila poplavljena omenjena promenadna pot pri izlivu Sušnice v Savin jo. Proti jut.ru je začela voda upadati. c Kaznovani nävijalci con. Predstoj- ništvo mestne policije v Celju je kaz- novalo več oseb v Celju zaradi navijanja cen. Tako je kaznovalo dva jnesarja za- radi prekrška po čl. 9., odstavku 2. od- ločbe banske uprave z dne 7. septembra 1940 vsakega na 2.000 din globe, dva trgovca špecerista zaradi prekrška po čl. 4. odredbe banske uprave z dne 11. septembra 1940 vsakega na 2.000 din, po 1 trgovca manufakturista in 1 gostil- ničarja zaradi prestopka po čl. 1. ured- be o kaznovanju dejanj, s katerimi se ograža redna preskrba z živili in osta- lim blagom, vsakega na 2.000 din, 1 go- stilničarja pa zaradi prestopka po čl. 1. iste uredbe na 1.000 din globe. Dva trgovca špecerista sta bila kaznovana, ker sta prodajala moko po 5.50 name- sto po 5 din. Neki manufakturist je bil kaznovan, ker je prodajal volno po pre- tirano visoki ceni. Dva mesarja sta bila kazncvana, ker sta prodajala mast in slanino po previsoki ceni. Neki gostil- ničar je bil kaznovan, ker je ribe, ki jih je uvozil iz Dalmacije in zanje plačal 16 din kg, prodajal po 28 din. Vsi kaz- novani so vložili priziv proti kazni. V teku je še postopanje proti drugim ose- bam. Kazni bodo izrečene v prihodnjih dneh. c Obisk tujcev, umrljivost in delovni trg. V mesecu septembru je obiskalo Celje 1428 tujcev (1358 Jugoslovenov in 70 inozemcev) nasproti 1569 v letoš- njem avgustu in 1047 v lanskem sep- tembru. Obisk tujcev je v letošnjem avgustu in septembru v primeri z istim razdobjem lanskega leta znatno nara- sel. V preteklem mesecu je umrlo v Ce- lju 44 oseb in sicer 13 v mestu in 31 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 290 brezposelnih (150 moških in 140 žensk) nasproti 304 (161 moškim in 143 ženskam) dne 20. 1 septembra. Delö dobi 15 rudarjev, 2 hlapca, 1 oskrbnik, 8 kuharic, 7 kmeč- kih dekel, 2 postrežnici in 1 sobarica. V nedeljo 6. oktobra 1940 koncert na Svetini v na novo otvorj oni turistovs ki gostilni Mrzla in topla jedila — Most— Priporoča se gostilniCarka Angela Kraiun c Poletna sezona v naisih planinah jc zakljueen». Nekatere koče v Savinjskih Alpah so že zaprte, tako Kocbekov dom na Korošici, Aleksandrov dom v Logar- ski dolini, Češka koea, Cojzova koča in Koča na Jermanovih vratih. Ob sobotah in nedeljah bo ves oktober za silo oskr- bovan samo še Frischaufov dom na Okrešlju, stalno pa je oskrbovano Pi- skernikovo zavetišče v Logarski dolini. V minulem tednu je na planinah zapad- lo skoraj pol metra snega, solčno vrcme zadnjih dni pa je sneg do malega že pregnalo, tako da je obisk planin še mo- goč, posebno obisk Okrešlja. Stalno oskrbovane postojanke Piskernikovo za- vetišče ter Mozirska in Celjska koča vabijo izletnike. c Celjska številka »Planinskega vest- nika« bo izšla sredi tega meseca z lepi- mi članki in slikami z okoliša Savinjske podružnice SPD v Celju. Na to izredno izdajo že sedaj opozarjamo naše pla- nince. c Nagradno streljanje za celjsko strelsko okrožje je preloženo na nede- ljo 13. t. m. c Iz državne službe. Gosp. Evgen Pra- šelj je premeščen iz Novega Sada k od- delku kontrole mer v Celju. c Iz železniške službe. Prometni urad- nik Janez Koželj je premeščen iz Celja v Maribor, prometni uradnik Franc Znanc pa z Zidanega mosta v Celje. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce lje in celjsko okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Razla- govi ulici. c Smrtna nesreča na Krekovi cesti. V petek 27. septembra okrog 19. se je vračal 54-letni vojni invalid in bivši celjski postrešček Ernest Pust, ki je bil že nekaj časa v oskrbi v mestnem zave- tišču v Medlogu pri Celju, po državni cesti iz mesta v Medlog. Pust je bil vinjen. Blizu Butejevega mostu na Lož- nici je omagal in sedel na sredo ceste. Kmalu je privozil iz mesta Kotarjev avtobus. V tern pa je privozil iz na- sprotne smeri tovorni avto tvornice mesnih izdelkov iz Zaprešiča. Šofer to- vornega avtomobila ni mogel pravočas- no opaziti Pusta, ki je sedel na cesti. Avto je zdrdral čez Pusta ter mu pre- klal lobanjo, zlomil nogo in mu priza- dejal težke notranje poškodbe. Pusta so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. c Iz sodne dvorane. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala 22-letni Pavel Rožman in 27-letni Jože Lipar, oba delavca s Kljukove gore pri Sromljah, ker sta v pretepu drug drugega poškodovala. Rož- man je bil obsojen na 3 mesece, Lipar pa na 20 dni zapora. Okrožno sodišče v Celju je v torek oprostilo 70-letno j Ivano Ocvirkovo iz Velenja, ki je bila obtožena, da je izmaknila posestniku Rednaku 300 din. Prav tako je opro- stilo 35-letnega Ivana Palmana iz Ko- njic, ki ga je bilo sresko sodišče obso- dilo zaradi pretepa. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o, z. v Celju pomaga cuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolskc župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,Sokol-matica:Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. c Saharin je prodajala po Celju 28- letna Justina G. iz Trnovelj. Policija jo je prijela in našla pri njej poldrugi kilogram saharina. Saharin so zaplenili. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju prične redne pevske vaje v torek 8. t. m. Vsi pevci naj se odzovejo pozivu polno- številno in točno. Vsi oni, ki imajo ve- selje do petja, se bodo sprejemali 8. t. m. in dalje vsak torek in petek ob 20. v društvenem lokalu v Obrtnem domu Važno jer da zobe temeljlto castimo ne samo zjutraj, arnpak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont z o bn a pasta Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjigo, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVfcZNA TISKARNAlastna knjigoveznica CELJE, STROSSMAYERJEVA UL. 1 Sedaj pa ni bilo nagrade. Stroga { sodnica je pograbila Sivko, jo stisnila za sinjak in ji potučkala glavo k piščetu na tleh. Nato je z drugo roko izdrla iz äibnate metle za pometanje krušne peči rozgo in je mačko natepla. Po tern za obe stranki mučnem obredu je mač- ka pobegnila. In nekaj dni je ni bilo na spregled. Trajalo je nekaj Časa, da je prictla zopet v svoj lovski tir. Nosila je domov vse mogočc zveratvo, piščeta pa ae ni več lotila. Ko je kje zapazila tak drobiž, je zamežala in globoko vzdihnila. Bolestni spomini. V krogu svojih pa tista časti vredna Sivka ni imela sreče. Ena njenih ma- čic, ki ji je tudi po zunanjosti ni bila nič podobna, je bila za pridno staro prava sramota. Čisto mlada se je že potepala. Ukradla je pa vse, do Cesar je le mogla. Bila je tudi na pol divja, da je niso mogli vloviti, ko so jo hoteli ugonobiti. Z zvijačo so jo ujeli, tako da so ji odprli vrata, ki so jih takoj močno pritrznili, ko se je pojavila na pragu. Tako so jo zadušili. Tudi eden njenih mačkov je bil iz- rodek. Nič prida stvar. Tistega so spra- vili domači sinko in tuji otroci v staro vrečo, da bi ga utopili. Ali otroci so pač primitivni kakor divji narodi. Brez kul- ture so in kruti. Zato so mačku kazen sprcmenili in so ga v vrečo zavezane- ga s kamenjem ubili. Grozno. Maček se je premetaval pod lučaji v temni vreči in je strašno mijavkal. Pa saj to ni bilo več mijavkanje. Otrok ni ganila ne ta strašna obtožba, ne čisto okrvavljena vreča, ki se je povsod in tod še barvala z novimi krvavimi lisami. Otroci, otroci, kaj je danes iz vas? Koliko so vas že povesili, če ste tako napredovali? Kdo bi danes vedel, kak konec je vze- la Sivka! Mačja je bila njena smrt. Go- tovo jo je našla na službeni poti ali pa sredi dela. Konec proletarca, pridnega in vztrajnega. Delala je, se trudila iz dneva v dan. 2ivela je iz krempljev v gobec. Dajali so ji pač seveda tudi kar i in kolikor je potrebno za golo življenje. Česa pa je treba ubogi pari, ki ni raz- vajena in ji je malo dovolj? Zadnje dni je na pol slepa uživala miloščino. Oh, to mora biti hudo: miloščina. .. Po dolgih letih in mnogem delu. In ko je nekoč krenila od hiše, je ni bilo več nazaj. Dokler je še bila, je predla pod stop- cem pri peči. Mr-hr-hr-mr. Rezmišljala je o tistih svojih, ki so jih ji bili takoj prekleli in zavrgli, pa o onih dveh, ki sta bila zavoljo življenja brez časti ob- sojena in sramotno pogubljena. Sivka, ostal je spomin na tebe. Kljub vsemu lep spomin. In kaj ostane za nami razen spomina? Nič. In če je spo- min slab, velik nič. # Pa ono o suhi koščici. Pod Vrhom ob Bistrici je bil mlin. V mlinu pa mlad mlinar. Fant je bil pri- jeten, ampak nekoliko norakast. Ko je hodil kam pri delu pomagat, so se radi z njim norčevali, ne da bi mu kaj hu- dega storili. Nekoč je bil v temi prišel k Vrškim obrezovat korenje. Bilo je tam več mladih ljudi. Petje, sale in smeh. Neki šaljivec je bil prej Sivki s škarjami odstrigel tisto koščico z re- pa in zmenli so se, da začnejo govoriti o sladkem korenčku. Sladka koreninica je res okusna in dočim so neki začeli grizti in guliti pravo koreninico, so mla- demu mlinarju Lojzu dali mačji rep. Bilo je jako mučno, ko so mu še tisti večer med bučnim smehom povedali, kaj je imel v ustih. Pa je res bedasto, da ni začutil, da to ne more biti korenček. Lojza je bilo tako sram, da je skoro potem iz kraja izginil. Neroden je spomin na nerodne ljudi. Vse šolske potrebščine kupite ugodno pri tvrdki KAKL GORICAR vdv., Celje. v Celju. Pevovodstvo je prevzel šolski upravitelj v p. g. Albin Schmidt, c Slogaši - pravniki! Pravni del štu- dijske knjižnice je v glavnem že urejen. Prošnje za izposojanje pošljite knjiž- ničarju na naslov: Branivoj Majcen, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15-II. V prošnji naj vsak prosilec navede, ka- tere knjige in skripta želi, kakor tudi termin, do katerega bo knjige potre- boval. c Nenadno je umrl v torek v vojaški bolnici v Ljubljani v starosti 20 let Mi- livoj Voršič, sin celjskega župana in odvetnika g. dr. Alojzija Voršiča. Pod- legel je srčni kapi. Pokojni je služboval kot prostovoljec pri 1. planinskem pol- ku v Škofji Loki. Truplo so prepeljali v Celje na pokojnikov dom na Kralja Petra cesti, od koder je bil v četrtek po- poldne ob veliki udeležbi občinstva po- greb na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi chranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Žetev smrti. V Gosposki ulici 8 je umrla 27. septembra 77-letna zasebni- ca Marija Korenova iz Lokavca pri Zi- danem mostu. V Zavodni 59 je umrla v ponedeljek 54-letna babica Katarina Zupančeva. V celjski bolnici so umrli: 26. septembra triletna hčerka ključav- ničarja drž. železnic Marija Pavlinčeva od Sv. Petra pri Zidanem mostu, dne 27. septembra 63-letni zasebnik Ivan Pungeršek iz 2usma, v ponedeljek štiriletni sinček železostrugarja Albin Jenko iz Creta pri Celju, v sredo pa 64-letni dninar Anton Amersek iz St. Jurija ob Taboru. N. p. v m.! c Celjski pododbor Združenja rezerv- nih podoficirjev je imel v nedeljo pri- jateljski sestanek s tovariši v Trbov- ljah. Na sestanku so sklenili, da se osnuje v Trbovljah poverjeništvo. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen g. Kuhar. Sestanka se je udeležilo okrog 40 članov, ki so vsi vsto- pili v organizacijo. V območje poverje- ništva v Trbovljah spadata tudi Zagor- je in Hrastnik. c Za poučni avtobusni izlet iz Celja v Ifrvatsko Zagorje in Slovenske gorice, ki bo v nedeljo 6. t. m., je na razpolago še nekaj mest. Prijavite se takoj v dro- geriji »Sanitas« v Celju. c Kostanjarji so se te dni pojavili na celjskih ulicah. Pečeni kostanj pro- dajajo po 6 din liter. Kostanj je dobre kakovosti. c Zdravniško dežurno nlužbo za člane OUZD bo imel v nedeljo 6. t. m. zdrav- nik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. Iz obiinstva Opustoienje kostanjev Nad mestnim vrtom se bohoti več le- pih kostanjevih dreves. Kostanj sedaj šele dozoreva, opažamo pa zadnje dni, posebno po 16. uri, da plezajo na dre- vesa paglavci, lomijo veje ali pa s koli neusmiljeno klatijo po vejah. Tla so da- leč naokoli posuta z okleščenimi vejami in razmetanim kostanjem. Ker kostanj še ni zrel in je neužiten, je treba to ravnanje tern bolj grajati. Vemo, da mestnim stražnikom ni mogoče, da bi ta okoliš pogosto nadzirali, toda v dobi, ko dozoreva kostanj, naj bi šli izjemoma večkrat pogledat v ta kraj nad parkom. Če že ne toliko zaradi škode, pa zaradi tega, da odvrnejo mladino od surovosti, ki jo kaže napram prirodi. —č lokolstvo x Komemoracija za kraljem Mučeni- kom. Sokolsko društvo Celje-matica pri- redi v sredo 9. oktobra ob 20. v telovad- nici mestne osnovne sole komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Na spo- redu so spominski govor in dve ali tri točke društvenega orkestra. Članstvo in naraščaj vabimo, da se te spominske proslave polnoštevilno udeleži in da du- ška boli, ki tli v naših srcih za nepo- Stran 4. »NOVA DOBA« 4. X. 1940 Štev. 41. zabnim in nenadomestljivim velikim po- kojnikom. x Zbor društvenih in četnih prosve- tarjev celjske sokolske župe bo v nede- ljo 17. novembra v Celju. Zbor bo celo- dneven. Opozarjamo že danes sokolske prosvetarje na ta dan, da si že v naprej zagotovijo udeležbo na zboru in si to nedeljo prihranijo za zborovanje pro- , svetnih delavcev. x Sokolska tombola. Socialni odsek celjske sokolske župe bo priredil v ne- deljo 20. oktobra ob 14. pred Narodnim domom veliko tombolo. Obsegala bo po- leg neštetih stranskih dobitkov 10 glav- nih dobitkov in sicer: 1. gotovina 3.000 din, 2. šivalni stroj, 3. in 4. žensko kolo, 5. in 6. moško kolo, 7. 1500 kg premo- j ga, 8. vreča najfinejše moke (85 kg), ! 9. seženj drv, 10. zapestna ura. Občin- j stvo iz Celja in okolice bo imelo priliko, da si z nakupom srečk zagotovi drago- cene predmete, ki mu bodo takorekoč podarjeni. Segajte pridno po tombolskih j kartah, ki jih bodo pričeli razpečavati prihodnji teden po 3 din. Gospode tr- govce, obrtnike in vse, ki so obljubili prispevke v blagu, prosimo, da jih bla- govolijo poslati ob dopoldanskih urah v pisarno sokolske župe v Narodnem domu, I. nadstropje, vhod s Krekove ceste. Zdravo! Iporf SIC Cefje : SK Jugoslavija Težko pričakovana prvenstvena tek- ma obeh lokalnih rivalov se bo pričela v nedeljo ob 15.30 na celjski Glaziji. Ti dve enajstorici se bosta borili prvikrat za prvenstvo, zato je zanimanje za ta prvi nastop tern večje. Težko je delati prognoze, ker moštvi v sedanjem. prven- stvu nista pokazali izrazitih razlik, ki bi bile odločilne za presojo. To srečanje bo gotovo privabilo na Glazijo pristaše obeh taborov, ki bodo vzpodbujali svoje ljubljence. Predtekmo bosta pa odigrali mladini SK Celja in SK Olimpa. Ta tekma, ki je prav tako prvenstvena, se prične ob 14.15. Ob 10.45 se prične na Olimpovem igrišču drugorazredna prvenstvena tek- ma med SK Storami in SK Radečami, ob 9.30 pa na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma mladin Atletikov in SK Jugoslavije. :: Lep uspeh jugoslovenske nogomet- i ne reprezentance v Budimpešti üi Beo- ; gradu. V mednarodni nogometni tekmi med Jugoslavijo in Madžarskp, ki je bila odigrana v nedeljo v Budimpešti, je dosegla jugoslovenska rcprezentanca ča- sten rezultat. Tekma se je končala ne- odločeno 0:0. V predtekmi je mladina Madžarske premagala mladino Jugosla- vije s 4:2 (3:1). V Beogradu je B re- prezentanca Jugoslavije premagala B reprezentanco Madžarske s 3:0 (1:0). * V tekmovanju za prvenstvo hrvat- ske lice so bili v nedeljo doseženi na- slednji rezultati: v Zagrebu Železničar: Hašk 2:2 (0:0), v Splitu Split :Sašk 1:0 (0:0) in v Osijeku Slavija (Osijek): j Slavija (Varaždin) 3:2. * V petem kolu slovenske lige so bili v nedeljo zabeleženi naslednji rezultati: v Celju Olimp:Kranj 3:1 (2:0), v Ljub- ljani Ljubljana:Mars 5:3 (3:1), v Tr- bovljah Amater:Bratstvo 5:0 (2:0) in v Mariboru Zeleznicar : Maribor 2 : 0 (0:0). Na tabeli dalje krepko vodi trbo- veljski Amater z 10 točkami pred Ljub- ljano in Železničarjem. Olimp je z 2 toč- kama še vedno na dnu tabele. * Prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom, ki je bila odigrana v nedeljo v Hrastniku, se je končala z zmago Hrastnika v raz- merju 2:0 (1:0), v Brežicah pa je SK Brežice premagal enajstorico SK Jugo- slavije iz Celja s 5:2 (2:1). V prven- stveni tekmi je mladina SK Jugoslavi- je premagala mladino SK Celja z 2:1 (0:1). Sah Spommskf turnir dr. Antona Scftwaba V torek 1. t. m. je bilo odigrano IX. kolo spominskega turnirja dr. Antona Schwaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje. Rezultati so naslednji: Mirnik:Ahtik 1:0, Regner :Hajsinger 1:0, Rajšek:Fajs | 0:1, Esih:F. Schneider 1:0, Slimšek:J. j Schneider 0:1, E. Csörgö :Domajnko 0:1, Verčkovnik:F. Csörgö 0:1, Haben- I šus:Golja 0:1, Pukmajster:Medved pre- kinjeno. Prekinjena partija iz 8. kola F. Schneider :Mirnik 0:1. S tern kolom je bila prekoračena po- lovica turnirja. Po devctem kolu vodita M. Fajs in J. Schneider z 9 točkami, sledi Csörgö ml. z 8 (1). Ti trije so favoriti za osvojitev prvega mesta. O tern bodo še odločila medsebojna sre- čanja. Golja ima s 7 točkami tudi pre- cej izgledov na prvo mesto in bo neva- ren tekmec prvim trem. Močno bosta zaostala sedanji klubov prvak Mirnik s 5 (1) točkami in E. Csörgö, ki si bosta verjetno do konca še opomogla, saj spa- data v vrsto najboljših igralcev Šahov- skega kluba Gaberja. Turnir je vzorno organiziran, kar je predvsem zasluga predsednika E. Csörgeja in tajnika Mir- nika sicer so pa vsi udeleženci turnirja ,zelo disciplinirani. Rezultati 10. kola: Fajs:F. Csörgö 0:1, F. Schneider :Slimšek 0:1, J. Schnei- der :E. Csörgö 0:1, Domajnko:Verčkov- nik 0:1, Ahtik:Esih 0:1, Hajsinger:Mir- Vodovode Rleparska delo Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenJni cenl, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan ^L C e 1 j e, Za kresijo 4 Telefon 245 | Zahf evajte ponudbe in proraiune I I nik 0:1, Golja :Regner 1:0, Medved:Ha- benšus 0:1, Rajšek:Pukmajster 1:0. Re- zultati prekinjenih partij: Medved:Puk- majster, Mirnik :Domajnko 1:0, Verč- kovnik:Slimšek 1:0, Habenšus:Ahtik 1:0. Stan je po 10. kolu: F. Csörgö 9 (1), Fajs in J. Schneider "9. Golja 8, Mirnik 7, Verčkovnik 6K>, Habenšus 514, Do- j majnko 4% (2), F. Schneider 4K>, E. Csörgö 4 (1), Hajsinger in Regner 4, Esih 3 (1), Medved 3, Slimšek 2 (3), Rajšek 2, Ahtik 1, Pukmajster 0 točk. Turnir bo zaključen konec meseca oktobra. Z zaključkom turnirja bo zdru- žena tudi proslava petletnice obstoja Šahovskega kluba Gaberja. Iz nasih kraiev 1 Minimalne mezde. Z velikim vese- ljem so sprcjeli poročila v dnevnikih o uredbi minimalnih mezdah naši delavci in pomočniki, ki so jih težki časi hudo prizadeli. Uredba sicer določa kazni od 100 — 10.000 din zaradi neizvajanja, kljub temu pa jih muči bojazen, da bo ostalo vse pri starem. Primerno bi bilo, da oblasti ukrenejo vse potrebno, da bodo prizadeti res dosegli skromno bla- godat te uredbe. Doslej so bile take uredbe često le Prizadeti. 1 Sresko načelstvo razglaša, da mora- jo peki prodajati 1 kg kruha iz enotne bole moke po 9 din, iz enotne krušne ali ljudske moke po 5 din, žernlje iz enotne bele moke po 4 dkg 0.50 din, po 8 dkg pa 1 din. Kruh iz enotne bele in krušne moke se sme prodajati samo v težini po pol in 1 kg. Ljudski kruh se sme prodajati šele dan po peki, nočno delo v pekarnah pa je sedaj prepove- dano. 1 Občni zbor Sokolskega društva v Laškem bo v sdboto 12. t. m. ob 20. v Sokolske mdomu. Članstvo se naj ude- leiž občnega zbora polnoštevilno. 1 Poroka. V nedeljo 29. septembra sta se poročila pri Št. Ilju nad Mariborom g. Evgen Gomboc, krojaški mojster v Laškem, in gdČ. Barica Galunčeva, bivša natakarica v gostilni Podergajs v La- škem, doma iz Št. Ilja. Mlademu paru želimo obilo sreče! 1 Tujska statistika. V mesecu septem- bru je bilo v naši Radiothermi 182 čla- nov in 153 nečlanov. Izmed inozemcev je bilo 11 Nemcev, 2 Italijana in 2 Čeha. Vseh nočnin je bilo 4867. Kljub težkim časom je poset rekorden. 1 Ali je to v interesu tujskega pro- meta? V Laškem imamo javno strani- šče na dvorišču graščine grofa Vettra von der Lilie. Za to stranišče plačuje občina malenkostno najemnino 10 din, stranišče pa je v obupnem stanju. Zi- dovje, tla in školjka so tako zanemar- jeni, da stranišča noben tujec ne upo- rablja, temveč s studom zaloputne vra- ta in odide. Kje so higiena, zdravstveni referent, občina, Koto, Olepševalno in tujskoprometno društvo itd. ? Za naše letovišče je res sramota, da imamo sre- di mesta tako škandalozno javno stra- nišče. Kolikokrat je že bilo govora o tem, toda zaraan. Občinska uprava je po §§ 76. in 77. občinskega zakona dolž- na, da skrbi za javne naprave. Naj uprava sporoči lastniku, da sploh opusti to stranišče, ali pa ga naj vzdržuje v dostojnem stanju. Lastnik ne more da- lje trpeti te javne sramote. 1 Huda nesreea na železnici. V sredo 2. t. m. zjutraj sta ala od doma iz Ra- dobelj proti Laškemu brat in sestra, 21- letni progovni delavec Mihael Deželak in 17-letna Angela Deželakova. On je šel na delo, ona pa je nesla v Laško mleko. Da si skrajšata pot in izogneta cestnemu blatu, sta krenila po želez- niški progi. Tik pod marijagraško cer- kvico ju je dohitel ob 6.40 tovorni vlak štev. 560, ki je privozil iz Rimskih to- plic. Lokomotiva ju je odbila s proge na škarpo. Mihael Deželak je dobil po- | škodbe na glavi, Angela pa težke po- škodbe na glavi in nogi. Tovorni vlak se je ustnvil in prepeljal oba ponesre- čenca v Celje, kjer so ju oddali v bol- nico. Nesreče sta si sama kriva, ker sta hcdila po progi. Zelezniški organi stalno opozarjajo občinstvo, naj ne hodi po železnici, toda zaman. Starši naj pazijo zlasti na šoloobvezne otroke. 1 Gradbena nesreča. V torek okrog 9. dopoldnc se je pri odkopu terena za pi- vovarniško ledenico zgodila nesreča. Nenadoma se je zrušila debela, od dežja premočena plast zemlje na 34-letnega delavca Josipa Razborška iz Leskovca pri Laškem in na 17-letnega delavca Antona Rička iz Debra ter ju zasula do prsi. Takoj so ju rešili iz objema prsti ter iu lahko poškodovana odpremili v celjsko bolnico, Razboršek si je zlomil desno nogo v stopalu, Riček pa si je poškodoval levo nogo v kolenu. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 5. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 6. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »Hurikan«, ki so ga povsod predv-ajali z velikim uspe- hom. Zanj vlada tudi že med našim ob- činstvom precej zanimanja. Zato si re- zervirajte pravočasno vstopnice. V glav- nih vlogah Dorothy L a m o u r, John Hall. Uživali boste v lepotah otočja Južnega morja. Store š Sportno veselico priredi SK Store v nedeljo 6. t. m. s prieetkom ob 16. v Inkretovi gostilni v Štorah. Za zabavo, jedačo hi pijačo poskrbljeno v obilni meri. Igral bo Sajevičev orkester. Vab- ljeni! Žalec z ZvočnJ ldno Žalec. V soboto 5. in nedeljo 6. t. m.: »Pazi, da se ne zalju- biš!« Izredno zabavna komedija. V glavnih vlogah Hans Moser, Karola Höhn, Karl Schönböck in Wolf Albach- Retty. Sofrofsfvo na češkem Sokolstvro je vedno v porastu Značilno za češko sokolstvo in njega ozko zvezo s češkim narodom je nena- vadno močen porast članstva. V času od 1. I. 1940 do 20. V. 1940 je porast naslednji: 1. Oeška: Člani: pristopilo 5976, iz- stopilo 2057, porast 3919. Članice: pri- stopilo 3381, izstopilo 1071, porast 2310. 2. Morava: Člani: pristopilo 3786, iz- stopilo 913, porast 2873. Članice: pri- stopilo 2089, izstopilo 459, porast 1630. 3. Dunaj in inozemstvo: Člani: pri- stopilo 32, izstopilo 6, porast 26. Članice: pristopilo 26, izstopilo 1, porast 25. Skupaj porast 10.783. V teku ne celega pol leta je porastlo češko sokolstvo za 10.783 moškega in ženskega članstva. V razmerah, v katerih živi danes če- ški narod, je ta porast tem pomemb- nejši. Varaždinsko zelje in krompir Prihodnje dni postavi ugleden veleposestnik na celjski kolodvor neknj vagonov prvovrst- nega zelja in krompirja nizozeinca, ki je zelo fin po okusu in odporen proti gnüobi, ter ga odda tvrdki »Maxim«, Fr. Kostunjšek v Celju, Krekova c. 10/1 v komisijsko prodajo po izredno nizki ceni. Zelje okrog din 1.—, krompir din 1.65 za 1 kg. — Zaradi odjema pri vagonu se javite pri navedeni tvrdki. IC ¦¦*«¦¦»• dobro ohranjeno ¦^•¦P1"*1 o b 1 e k o in obutev, in 2 v e 1 i k i m i z i 1 '/a in dolgi. P 1 a č a m t a k o }. Pltfflfllsim različno pohištvo, ¦^¦"ifHatWl iepo kredenco, primerno za lovsko hišo, otroške po- stelje, Iepo veliko preprogo. emitacijo perzijske in novo palisander jedilnico za polovično ceno. l^&CPim komfortno 3 - sobno ¦^**^""H stanovanje s kopal- nico ter več eno- in dvosobnih stanovanj. Offiffls&m 3-sobno k mfortno UUUdlll stanovanje s tekočo toplo! in mrzlo vodo in kopalnico, malo stanovanje med Štorami in St. Jurijem ob avtobusni postaji. RiisilrB se sPreJmc'° Iia sta- ¦""J«"*^" novanje in hrano z u- porab:} kopalnice, klavirja in vrta. l&f*A*M gospodinjo za B^**^1B" kuho inzanadzorstvo 12-letne hčcrke. ttarinarna. antikvariat, trgovina z znamkami in posredovalnica za stanovanja RIA JOSEK - CELJE Gosposfra ulica ¦ Jf ¦ ^ prvovrstno, išče um m aEn flbiilM0* sc za Beograd i% i ifiHrii H proti d°bri p'nci- ImUIIQI 1111 Ponudbe s pre- pisi spričeval in sliko na upravo „Nove dobe" v Celju, Pohištvo za obednico iz trdega lesa prodam za 3.000 din. VpraSati dopoldne v MiklošiCevi ulici 8 v Celju, ToSnjev. Stanovanje zelo čedno, 3 sobno, parketirano, ku- hirija, predsoba itd., elektrika, pUn sc odda. VpraSati v Miklošičevi 3, I nadst. levo. Otroka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v upravi lista. Več čevljarskih pomočnikov s p r e j m e takoj Konrad Gorenjak, Celje, 2 Gosposka ulica. 5 LüL solccno modBFRD stanovanje s kopalnico, pritiklinami in vrtom v mestu se išče za takoj, najkasneje za novo leto. Po- nudbe pod »Stalen« na upravo lista. Več rabljenih šivalnih strojev naprodaj pri tvrdki Ä. Bremec, Celje. Kuharica ki bi opravljala vsa hišna dela razen perila, poštena, samostojna, se išče za manjšo o- bitelj. Zaželjeno znanje ncmščine. Pogoj: Dolgoletna izpričevala. Predstaviti se od !/a8. do V->9. dop. na naslov: Mici Hörbartner, Cclje, Gregorčičeva ul. 3. Fiat awto v dobrem stanju se proda ali zamenja za tovorncga. Kirbiš, Celje. Službeno sÄanovanje obstojcče iz hiše in vrta. se odda upoko- jencu, ki bi z delom odslužil najemnino. K i r b i š, Celje Cenj. občinstvu so priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up« zlata, nrebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg ; Izkušcn optik na razpolago! Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Bado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju