APRIL 1 P Hugon, škof 2 T Frančišek Pav. 3 S Riliard 4 C Izidor 5 P Vincenrij 25 6 S Viljem__ 7 N 2. po Velik. ® cS P Albert, očak 9 T Marija Egipt. 10 S Mehtilrfa 11 Č Leon I. LOVENEC PRVI BLQ VENSKI LIST ® »ERIKI jfrtftrs v^rfi in narod — i« 9 rutico i* retničo —. od boj« do tmagSl GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI 1 CHICAGX; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, [(Official Organ of four Slovenian Organizations), NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 66. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. APRILA — THURSDAY, APRIL 4, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Chamberlain opozoril nevtralne države, da znajo postati. n f/ A C D/1 D M A žrtev Nemčije, ako ne bodo sodelovale z Anglijo pri; UV A Ji U Kil A blokadi. — Gospodarska vojna proti Nemčiji po-ostrena. — Miru ne bo prej, dokler se ne zagotovi varnost Evrope. London, Anglija. — S po- vdarkom, da ste zapadni zaveznici občutno ojačili gospodarski obroč okrog Nemčije, je min. predsednik Chamberlain v svojem govoru pred parlamentom ta torek izrekel svarilo nevtralnim državam, naj ne skušajo rahljati tega obroča ter pomagali Nemčiji do zmage, češ, da bi se s tem izpostavljale nevarnosti enake usode, kakoršna je zadela dosedanje žrtve Nemčije. Ojačenje protinemške blokade se je dosegla, kakor je dejal Chamberlain, prvič s poostreno kontrolo na morju, da se ovira dovoz v Nemčijo tudi iz Skandinayije in preko D al j njega Vzhoda, in drugje s pogodbami z nevtralnimi državami, ki mejijo na Nemčijo. Pri tem zadnjem koraku je uspela Anglija deloma na ta način, da je ponudila za blago, ki ga te države izvažajo, več .kakor Nemčija,deloma pa z grožnjo, da ne bodo dobile več nobenega uvoza iz britanskega imperija, ako ne bodo omejile prodajanja svojega blaga Nemčiji. Ta ekonomska vojna pa še ni končana, je povdaril min. predsednik. Dočim so se do zdaj dosegli lepi uspehi v državah severno od Nemčije, se je zdaj osredotočila pozornost na južne in jugovzhodne države, ki izvažajo olje in pšenico; s temi se nameravajo skleniti pogodbe, da bo tudi njih produkte kupila Anglija. Vse to se je podvzelo v svrho, je dejal govornik, da se ta vojna izpelje s čim najmanjšim razdejanjem, namreč s tem, da se na gospodarskem polju Nemčija porazi, ker ji bo odvzet materija!, katerega nujno potrebuje za vojno. V svarilo nevtralcem je Chamberlain dejal, da njih pomoč Nemčiji, ako bo dovolj znatna, zna nje same dovesti do "strahovite usode, kakoršna je zadela prejšnje žrtve nemške politike." V po jasnilo k temu je pokazal, kako že zdaj nastopa Nemčija napram nevtralcem, ko po svoje razlaga njih obveznosti in dolžnosti ter jim obenem grozi s strašnimi posledicami, ako se ne bodo uklohile nemškim zahtevam. Zaveznici zavzemate napram nevtralnim državam temu popolnoma nasprotno stališče, je povdaril, namreč, da vestno upoštevate njih pravice. Obenem je zanikal resničnost govoric, da bi Anglija skušala zaplesti Balkan v vojno; nasprotno, verjetno je, da bo nje pogodba s Turčijo zagotovila jugovzhodni Evropi mir in varnost. Med splošnim odobravanjem parlamenta je Chamberlain končno ponovno podal izjavo, iz katere se razvidi, da upanja na mir. Dejal je namreč, da Anglija in Frančf-ne boste niti razpravljali^ nikakem mirovnem predlogu, dokler ne bo obstojala mož- SENATORJI PREISKUJEJO Poslanik Bullitt zaslišan. na banketu PREDLOGA Kongres čakate zadevi. dve kočljivi Washington, D. C. — Kakor že poročano, je Nemčija z objavo raznih dokumentov, iz katerih, kakor trdi, se razvidi, da je Amerika pripomogla do izbruha vojne, povzročila pravo vihro v kongresu. Nekateri člani naravnost zahtevajo, da se poslanika Bullitt in Kennedy postavita na zatožno klop. V resnici se je podvzela preiskava, ki pa ima točasno še neuradni značaj. Tako se je priredil ta torek banket, katerega se bodo udeležile vodilne osebnosti senata in na katerem bo Bullitt podal svoje pojasnilo. -o---- FRANCIJA ŽELI VEČ OTROK Pariz, Francija. — Zadnji ponedeljek je stopila v veljavo nova odredba, katere, namen je, da pospeši porast števila rojstev. 'To število je zadnja desetletja stalno padalo in je tvorilo resen problem za Francijo. Tako se je pred pol stoletjem rodilo okrog milijona otrok, toda zadnja leta ni bilo rojstev več kakor okrog 600,000. Po novi odredbi bo država plačala zakonskim parom za prvorojenega otroka po !$:10 do $60 in poskrbele se bodo tudi mesečne denarne podpore materam, katere se bodo ravnale po finančnem stanju zakoncev. Državo bo to stalo na leto po 180 milijonov dolarjev, kar se bo deloma krilo s posebnimi davki na samce in zakonce brez otrok. Povrhu vključuje nova odredba tudi določbe za pobijanje pij ančevan ja, nemoralnosti, splavov in drugih podobnih činov, ki povzročujejo padanje števila rojstev. KLJUB 1. APRILU NI BILA ŠALA Chicago, 111. — Na dan 1. aprila je prejemala policija od raznih hudomušnežev toliko klicev, da se končno sploh ni več ozirala na nje. Proti večeru pa pokliče neko stražnico še neki moški in z razburjenim glasom pove, da je našel v svoji garaži veliko svoto denarja. Policist malomarno odgovori: "Ali res?" in natakne slušalo. Cez deset minut se klic ponovi, toda z enakim uspehom. Nekaj minut pozneje pa prihiti na stražnico moški s a m, namreč John Novak, z 5751 No. Menard ave., ter vrže zavitek na mizo, češ, da ga je našel v garaži. Policija razvije in najde — $1,580 v bankovci)!. Washington, D. C. — Prihodnje dni se bo imel kongres baviti z dvema zadevama, ki boste gotovo izzvali dosti vroče debate. Prva od njih bo predlog glede nakazila za WPA v prihodnjem proračunskem letu. Nekateri predlagajo v to svrho eno miljardo dolarjev, dočim zahteva druga struja znatno več. Drugo sporno točko, ki utegne tujli v volilni kampanji igrati važno vlogo, pa bo tvoril Wagner-jev delavski .zakon, oziroma njega izprememba. I z p r e-membe se sicer zahtevajo od delavcev in delodajalcev, toda predlogi teh dveh skupin so si daleko nasprotni. ■-o-- VOJNA ZAHTEVA OGROMNE IZDATKE London, Anglija. — Med tem, ko Anglija in Francija ■delate ftačrte, da 'Nemčijo z blokado gospodarsko zadušite, pa obstoja med prebival stvom strah, da vojna tema deželama samima ne zadrgne vratu. V Angliji gre že zdaj za vojno celih 45 odstotkov vseh dohodkov in v Franciji 50 odstotkov. Primerjajoč to 7. ameriškimi razmerami, pomeni, da bi morale Zed. države na loto potrošiti od 27 do 30 miljard dolarjev v bojne svrhe, ako bi bile y vojni ter bi bili stroški za njo procent-no enaki. Da se ti ogromni izdatki krijejo, je prebivalstvo do skrajnosti obremenjeno z davki, kateri pa se še vedno zvišujejo. — Vojna je res do-bičkanostno podjetje! --o-- KITAJSKA PRIPOROČA POSREDOVANJE ZA MIR Cungking, Kitajska. — Vrhovni načelnik Kitajske,Ciang Kai-šek, je v nekem govoru zadnji ponedeljek priporočal, naj bi Zed. države, Anglija in Rusija pričele sodelovati, da se upostavi mir na Kitajskem. Obenem je pripomnil, da je Japonska z ustanovitvijo nove vlade v Nankingu pokazala le svojo slabost. V NAPAČNO STRAN TEKEL Chicago, 111. —- 25 letni Mary Reed je v ponedeljek zvečer neki Črnec iztrgal ročno torbico na križišču State in Goethe. Ženska je zakričala "Ropar!" na kar se je ta ustrašil in zbežal v neko alley. Tam pa je padel direktno v naročje nekemu policistu, ki mu je prišel nasproti. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Neka organizacija je zadnji ponedeljek objavila, da ena petina vseh Nemcev živi v tuje-zemstvu, od teh 8 milijonov v Zed. državah, ter je apelirala, naj se deluje na to, da ti ne Nemci ohranijo svojo zvestobo Nemčiji. — Pariz, Francija. — S. posebno odredbo bo Francija skušala podvojiti število ženskih delavk, zaposlenih v raznih municijskih tovarnah, ako drugače ne bo šlo, s silo. Točasno je v teh tovarnah zaposlenih okrog p 61 milijona žensk. — Tokio, Japonska. — Zunanje ministerstvo so je v ponedeljek izrazilo, da pričakuje,s da boste Italija in Španija prvi državi, ki boste priznali novo kitajsko vlado v Nankingu. Tej vladi, ki je pod japonsko kontrolo, načelu je Wang Cing-weL- ODKLANJA DE-MOBILIZACIJO Rumunska vlada ni pri volji, da bi poslala pol milijona vojakov domov. — Nemčija ji zagotavlja varnost. VERSKO VPRAŠANJE VPLETAJO V POLITIKO Chicago, 111. — V nekem tukajšnjemv baptistovskem listu je zadnji ponedeljek izšel članek, v katerem se napoveduje, da bo pri letošnjih volitvah stopilo versko vprašanje s tako ostrostjo v ospredje, kakor je v letu 1928. Omenjenega leta so, kakor znano, razne protestantovske skupine vodile proti Al Smithu srdito propagando samo zato, ker je bil katoličan. Do nekaj podobnega, pravijo baptisti, bo prišlo letos proti Roo-seveltu, in sicer zato, ker je nedavno imenoval poslanika za Vatikan, češ, da je s tem kršil ustavo, po kateri mora biti cerkev popolnoma ločena od države. Clankar grozi, da se bo pri volitvah dvignilo Bukarešta, Rumunija. — Nemčija hoče izrabljati Ru-munijo ne samo kot proizvajalko petroleja, marveč tudi kot svojo žitnico. Zadnje njene zahteve, ki jih je stavila tej državi, imajo za cilj, da naj Rumunija čim najbolj pospeši poljedelsko proizvodnjo in naj v ta namen pošlje domov pol milijona svojih vojakov, ki jih ima pod orožjem, da bodo obdelovali polje. Rumimiji v resnici grozi nevarnost, da bodo njena polja ostala zanemarjena, ker drži v armadi nad en milijon in pol moških. Že lansko jesen se je oranje zanemarilo, deloma zaradi mobilizacije, deloma zaradi zgodaj nastoplega mraza in povodnji. Kljub tem okoliščinam se vlada upira zahtevam Nemčije, ,ker .an^:. tra, cla bi ne bilo varno, v tem času oslabiti svojo 0-brambno silo. Temu nasprotno ji zagotavlja Nemčija, cla se nima od nobene strani bati nevarnosti, zlasti še, ko je ruski vladni predsednik, Molotov, v svojem govoru zadnji petek izrecno omenil, da Rusija Ru-munije ne namerava napasti. Povrhu tega je Nemčija pripravljena, poslati v llumuni-jo 6,000 poljedelskih izvedencev, da bodo pomagali prebivalstvu pri umnem izrabljanju zemlje. -o- STAVKO ODLOŽILI New York, N. Y. — Unija uslužbencev -tukajšnje podzemske železnice je v ponedeljek zvečer objavila, da bo odložila proglas na stavko svojih 26,000 članov. OmenK la je, da se bo počakal dohod Johna Lewisa. iz Jugoslavije Slovenci izven Slovenije se čutijo ogroženi, kot poroča neki sarajevski list. — Stroga obsodba zaradi zaprtega sodnega eksekutorja. — Smrtna kosa. — Še druga poročila iz domovine. tere je zarubil. Ko pa je gospodinja videla, da je ekseku-tor našel denar, je hitro odšla iz hiše ter zaklenila vežna vrata za seboj. Eksekutor je bil na ta način ujet ter ni mogel na prosto. Skušal je vrata odpreti,pa se mu dolgo ni posrečilo. Šele ko je snel zapahe, so se vrata udala. Tedaj pa se je pojavil pred vhodom v hišo poleg Firbasove tudi že njen mož. Oba sta zahtevala od izvršilca, da jima zarublje-11 i denar vrne. Ker tega ni hotel, ga je Firbas Martin začel nagovarjati, naj mu vrne samo 700 din, 200 din pa naj si obdrži ter potem reče, da ni ničesar našel. Zakonca Firbas sta bila obsojena vsak na en mesec zapora. Dve nesreči Ko se je 52 letni železni-čarski kretnik Franc Jevšinek iz Vrh pri Štorah vračal ne« Glas Slovencev zunaj Slovenije Ljubljana, 1. marca. — Časopis Slovencev, ki živijo v Sarajevu, "Zora," je v eni zadnjih številk objavil članek o položaju Slovencev izven banovine Slovenije in pravi med drugim tole: Po ustanovitvi banovine Hrvatske so Hrvati pričeli odpuščati ali stavljati na razpoloženje Slovence, ki so do sedaj delovali med njimi. Bodočnost se nam potem takem niti med Hrvati niti med Srbi ne kaže preveč rožnata. Vemo, da se je v teh letih stanje spremenilo, brezposelnost je v vseh krajih. Srbi in Hrvati so izučili ter skovali svoje ljudi. Ne moremo jim zapisati v zlo, če jim dajejo precnost v službah na 'svoji zemlji; Toda det 'njih zahtevamo toliko poštenosti, da nam priznajo vsaj to, kar smo jim v 20 letih Slovenci dali, da to uvidijo in da se po tem ravnajo. Mi smo jim dali kega večera domov iz službe, mnogo dobrih del. Mi smo jih mu je na poledenelih tleh učili povsod poštenega načrt- spodrsnilo da je padel in se proti temu 10 milijonov baptistov, povdarjajoč, da baptisti so sicer demokrati, toda prej kakor demokrati pa so vendar baptisti. — Tako nameravajo protestanovski fanatiki zopet mešati vero s politiko. nega dela in smo vse popravili, kar bi brez nas ostalo za vedno pokvarjeno. Pomagali smo jim spoznavati in ceniti bogastvo in vrednosti njihove pokrajine in njihovega naroda. Delali smo in smo jih istočasno učili s svojim delom. Dobro si zapomnimo, kaj smo Srbom in Hrvatom dolžni in za kaj nam oni morajo biti hvaležni. Naenkrat pa smo prepuščeni samim sebi. Potrebna nam je zveza vseh slovenskih delavskih in kulturnih društev v Jugoslaviji 5zven Slovenije. Ta zveza naj bi zastopala 0-grožene interese Slovencev v neslovenskih krajih Jugoslavije in naj bi sestavila natančen program za njihovo delavnost v novih raznierah. Od bodoče banovine Slovenije pričakujemo največjo podporo, ker je to v njenem lastnem interesu. rtrtčt prtpravx tent nost za tak mir, ki bo zagotovil varnost Anglije in Francije same, kakor tudi varnost drugih evropskih držav. , Ribiške ladje v pristanišču mesta Seattle, Wash., ki stoje pripravljene za ugodni čas, ko se bodo odpravile na odprto morje, kjer ostanejo ribiči po tri tedne. Sodnega eksekutorja sta zaprla Maribor. — Ni prijetno, če pride eksekutor v hišo, še neprijetneje pa lahko postane, če se potem s sodnim organom prav ne postopa. Zaradi takega prestopka sta prišla danes pred okrožno so-djšče v Mariboru zakonca Marija in Martin Firbas iz Biša pri Svetem Lenartu v Slov. goricah. Dne 8. junija lanskega leta se je pri zakoncih Firbas zglasil izvršilni organ okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu Ivan Brumen. Prišel je rubit po naročilu sodišča zaradi dolgov, katere sta imela zakonca pri nekih lju deh. Doma pa je našel le Marijo Firbas. V njeni prisotno Rti je pregledal hišo ter odkril v omari 900 dinarjev, ka nevarno pobil. — 14 letni kočarjev sin Emil Šantl iz Ga-berja se je močno ponesrečil pri sankanju. Oba so morali odpeljati v celjsko bolnico. Smrtna kosa V Kranju je umrla Micika Požgaj, rojena Bizjak. — V Ljubljani je umrla Ivanka Kek, rojena Vesel,soproga policijskega stražnika. — Na Ločici pri Vranskem je umrla Francka Pestotnik, stara 26 let. — V Tržiču je umrla Katarina MohoriČ, najstarejša tr-žiška faranka, ki je bila rojena v Ljubnem pred 92. leti. — V Ljubljani je umrl Jožef Ganoni, skladiščnik v trgovini M. Pakič. -o- Usoden plaz V črnogorskih gorah so letošnjo z i m o kmetje prestali silno mnogo tegob. V samoti jim je primanjkovalo živeža, na pot pa ni bilo mogoče zaradi nevarnih plazov. Tako se je primerilo na planini Treskov] ju pri -Šavniku da je plaz snega zasul kmeta Marka Aleksiča in njegovo snaho Kosano, ko sta se podala v gozd po drva. Nesrečo so videli neki pastirji, ki so sklicali reševalce, a ko so ju od-kopali izpod snega, sta bila že oba mrtva. Neprevidnost vzrok smrti Smrtna nesreča se je pripetila neke noči v Mariboru pri stavbeniku Nasimbeniju. Njegova kuharica 21 letna Roza Nikl je zvečer pozabila zapreti v kuhinji plin. V svoji sobi poleg kuhinje se je vle-gla k počitku, zjutraj so jo pa našli mrtvo. Zadušil jo je uhajajoči plin. cat —Mnre4 bv flt»n»* Rpokl rvjltlbi.l'fl »t UNITED FEATURE 8YNDICATE. Inc. Stran 2 AMERIKAN5KI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Piw in najstarejši slovenski 7 list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročninai Za čelo leto Za pol leta — Za četrt lela Za C hita g o, Kanado in Evropo: Za telo leto______________$6.00 Za pol leta_________3.00 Za Četrt leta ____________________________ 1.75 Posamezna številka_______________________ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________________________$5.00 For half a year_______________2.50 For three months ______________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______________$6.00 For half a year____________3.00 For three months —___________...._ 1,75 Single copy------------------------------------- 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at tke post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ideologije Vse vojskujoče se države, pa tudi tiste, ki se morda še mislijo vojskovati, neprestano prepričujejo vsakogar, ki jih hoče poslušati, posebno pa male nax'ode, da jim gre izključno le za ideologijo. S to motivacijovsmo videli ustvariti trozvezo -Japonske, Nemčije in Italije proti Kominter-ni, ki pa je bila zelo kratkotrajna; Francija in Anglija pravita, da se vojskujeta ne proti Nemčiji, ampak proti narodnemu socializmu, in Italija zatrjuje, da ne bi mogla mirno gledati širjenja boljševiškega vpliva v Podonavje in na Balkan. Podoba je torej, da so zgolj idejni in idealni nagibi, ki so zapletli svet v vojno stanje. Ce pa stvari natančneje pogledamo, pa vidimo, da je sklicevanje na ideološke fronte le bolj povod, ki ugodno odmeva v ljudskih ušesih, kakor pa pravi vzrok za sedanje zadržanje velesil. Ideologije, s katerimi nastopajo razne velesile, gotovo drugim državam povzročajo skrbi, toda ne iz vidika, kakor na te družabne pojave gleda Cerkev, ki jih vrednoti po njihovi moralni vrednosti in jih odklanja kot protinaravna in škodljiva za mirno mednarodno sožitje. Vidik Cerkve narekuje zadržanje tudi katoličanom, ki se borimo na primer proti boljševizmu ali pa-ganskemu nacionalizmu ne prvenstveno iz političnih nagibov, — saj so nam na primer Slovencem Rusi kot slovanski bratje dragi in jih imamo radi, — ampak pobijamo boljševizem zaradi njegovega proti naravnega brezboštva dn popolnega zasužnjen j a človeka brezimnemu kolektivu. Države pa, ki so politične tvorbe, vrednotijo dandanes vse in tudi ideološke pojave le s stališča politične koristi ali škode. Opazujemo, da tudi raznih sodobnih ideologij države ne zavračajo morda zaradi njihove protinaravnosti, temveč jih presojajo izključno le iz vidika, ali in v koliko ti ideološki pojavi škodijo njihovemu lastnemu političnemu delovanju, oziroma v koliko morda netijo in pospešujejo ekspanzivnost in imperializem nasprotnika. Kar se dogaja pred našimi očmi, torej ni borba ideologij, ampak je v prvi vrsti borba imperializmov velesil. Teh trditev ni težko dokazati. Najbolj udaren dokaz je že omenjena trozveza proti boljševizmu. Najglasnejša v tej trozvezi je bila Nemčija, ki je tudi diplomatsko pripravila in ustvarila protikomunistično zvezo z Japonsko in Italijo. Po nemških listih in v nemških govorih smo leto in dan mnogo slišali o neizprosno načelnem stališču narodnosocialistične Nemčije proti boljševizmu. Manj vo-dilnejši nemški državniki so izjavili, da je zveza Nemčije mogoča z vsako državo, le ne s Sovjetsko Rusijo. Razvoj poznejših dogodkov pa je pokazal, da je ta protiboljševi-ška ideološka vnema bila kaj malo pristna. Nemčija se je borila proti boljševizmu dotlej, dokler je mislila, da So-vjetija nasprotuje njenim političnim načrtom. Toda kakor hitro je bil med boljševiško Rusijo in pa narodnosociali-stično Nemčijo napravljen političen sporazum o razdelitvi Poljske, je Nemčija tudi takoj vzela protiboljševiško propagando iz prometa. Prav isto velja za Sovjete. Sovjetska propaganda vsaj zadnjih 10 let ni proti nikomur tako rohnela, kakor proti nemškemu fašizmu, ki ga je označevala za najbolj nečloveškega, najbolj tiranskega in najbolj kapitalističnega. Kdor je bral tovrstne spise in poslušal komunistične govore, je moral priti do prepričanja, da Kominterna diha in živi le s tem edinim namenom, da ubogo nemško ljudstvo reši strahotnega fašističnega zatiravca. Bilo pa je treba le nekaj tednov, in že je ves svet strmeč lahko spoznal, kako moskovska Kominterna prijazno gladi pot do zveze z "zakletim sovražnikom" kapitalizmom in fašizmom — zato, ker je to služilo koristim sovjetskega imperializma. Sovjetski boljševizem, ki je od vsega početka naglašal, da je ena glavnih njegovih nalog borba proti imperializmu in zasužnjenju malih narodov in je s tem svojim programom ščuval k uporu celo kolonialne narode in povsod sebi lastil vlogo osvoboditelja izpod tujega jarma, je takoj popolnoma obrnil svoj obraz, čim je pričel pohod sovjetski Imperializem. Ko je sovjetska zveza raztrgala Poljsko, vzela samostojnost malim baltskim državam in prešla v vojno proti Finski, je mahoma popolnoma zmrznila najbolj glasna protiimperialistična zgovornost moskovske Kominterne. i Tako vidimo, da je tudi pri Sovjetih komunistična 'ves svet odrešujoča" ideologija, ki si išče povsod plačanih agitatorjev, v prvi vrsti v službi sovjet- skega državnega imperializma. S temi razmišljanji lahko še nadaljujemo. Nekaj časa se je zdelo, potem ko je odpovedala Nemčija, kakor da je Italija idejni nositelj borbe proti boljševizmu. O tem se je po vseh listih mnogo pisalo, v tem smislu je izšlo tudi nekaj člankov v italijanskih listih. Toda polagoma so ti glasovi postali skromnejši in ostali italijanski tisk se je potrudil, da je z dokajšnjo odkritostjo opredelil italijansko stališče: Italija se je borila proti boljševizmu, čim se je pojavil v Španiji, torej ob obali Sredozemskega morja, ki ga imperialna Italija smatra za svoje interesno območje. Italija tudi smatra, da ne bi mogla ostati brezbrižna, če bi se sovjetske sile pojavile v Podonavju in na Balkanu, pa ne zaradi odpora proti boljševizmu, temveč ker bi sovjetski imperializem pričel segati na področje, o katerem misli imperialna Italija, da ima pravico v vseh političnih .vprašanjih bistveno soodločati. Toda boljševizem, dokler je ostal v mejah Sovjetije, ni fašistične Italije nič oviral, da ne bi med prvimi evropskimi državami z Moskvo navezala trgovskih stikov. Podobno je s Francijo in Anglijo. V teh dveh demokratičnih državah je v zadnjem desetletju padla marsikatera trpka na račun italijanskega fašizma, kar so jima seveda Italijani sproti plačevali s krepkimi tiradami proti "koruptni in samogoltni demokraciji". Toda vsa ta storija ne enih ne drugih v sedanjem trenutku prav nič ne ovira, da ne bi italijanska industrija s polno paro delala za angleške in francoske dobavke. Prav tako je danes pri zahodnih velesilah veliko ogorčenje na sovjetski boljševizem, ki pa je žal šele zelo svežega datuma in izvir^ iz časa, ko dolgotrajna pogajanja s Sovjetijo niso uspela. Do meseca avgusta lanskega leta pa ne Francozov ne Angležev ni preveč ženiral komunizem niti ne v lastnih državah, kaj šele v Sovjetiji. Bila bi torej utvara, ko bi mislili, da so v sodobnem trenju velesil odločilne ideološke fronte. Ideologije so le kulise, za katerimi se skriva prava stvarnost in ta je imperializem velesil, ki se bori za svoja območja. To morajo imeti pred očmi posebno male in srednje države, ki jih velesile žele spraviti v območje kakih "ideoloških front", ki pa so dejansko le na papirju, oziroma se jih velesile poslužujejo kot propagando za svoje imperialistične cilje. To pa seveda ne pomenja, kakor da bi razne politične in družabne ideologije ne imele udarnosti. Gotovo je, da morejo posebno malim narodom postati usodne, že zaradi tega, ker jih velesile lahko izrabijo kot dobrodošel povod za razmah svojih osvajalnih, imperialističnih načrtov. če drugi lahko - zakaj ne bi jaz? To vprašanje si zastavi tudi ti dragi čitatelj tega lista! Pomisli, v tvoji bližini živi najbrže kaka slovenska družina, katere prijatelj si ti. Ali si se že katerikrat prepričal če tudi tam čitajo "Am. Slovenec"? Ako ne, lepo priliko imaš, da stopiš do njih, predstavi jim "Am. Slovenca" in pridobi jih, da si naroče slovenski katoliški dnevnik. S tem boš storil veliko dobro delo sebi, svojemu prepričanju, pa tudi za svojo vero, katero izpoveduješ. Odloči se in napravi to predno bo zaključena letošnja kampanja tega lista. Stori to pa če le moreš, še danes! Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri! Zapomni si to in ko-rajžno na delo! Dogodki m m sirota se je Mari- 8 H NAS TO IN so ONO IZ LA SALLE La Salle, III. Kakor je bilo v zadnjem dopisu sporočano kaj vse bo v cerkvi sv. Roka za Veliko noč, je tako tudi v resnici bilo, samo da je bilo veliko lepše. Že ob 4:30 zjutraj sta zlezla v zvonik Mr. Joe Strukel in Mr. Louis Ahčin in začela tako lepo ubrano pritrkavati, kot da so pri Sv. Florijknu v vaški fari v domovini. K vstajenju se je nabralo ljudstva polna cerkev. Procesijo je vodil sam domači g. župnik Father Joseph s pomočjo Rev. Leo. Procesija je bila jako lepa z vstalim Gospodom. Šolske deklice in fantki so bili lepo zbrani v procesiji in zastopana tudi katoliška društva z zastavami. Cerkveni pevski zbor je veličastno prepeval vesele slovenske pesmi in ^el za to veliko pohvalo. Le tako naprej za čast božjo. Lepo petje je bilo tako pri procesiji, kot tudi pri obeh sv. mašah, ob 5 uri in oh 9:15. Tukaj znajo pevci pokazali, da žrtvovati za čast božjo. Zares, krasno je bilo samo škoda, da Velika noč traja vsaj* en teden, ker elikonopna Aleluja tako ve- ne ličastno doni. Na cvetno nedeljo je umrla rojakinja Mrs. Agnes Kupšek. Žena je bila jako verna in je vedno prav rada obiskovala cerkev ves čas svojega življenja, ki ga je preživela tukaj v La Salle. Pokopana je bila s sv. mašo dne 20. marca iz tukajšnje cerkve na katoliško pokopališče sv. Vincencija. Zapušča moža, enega sina in dve hčeri. Rojena je bila v Radečah pri Zidanem mostu v Jugoslaviji. Tukaj v Ameriki je živela 35 let. — Naj v miru počiva. — Dne 18. marca je pa umrla njena prav dobra prijateljica Mrs. Anna Fe-licjan. Kakor bi se bile zmenile, tako sta šli druga za drugo v grob. Tudi Mrs. Fe-licjan je bila pokopana s sv. mašo na katoliško pokopa- lišče. Pokojna je bila dolgo bolna. Štiri leta [mučila v bolnišnici sv. je. — Tudi njej mir in pokoj. — Na Veliko noč je umrl v mestu Mendota, 111. rojak Mr. Frank NoVak. Pogreb je imel na skrbi Mr. Charles Shim-kus, naš domač pogrebni zavod. Pokojni je ležal na mrtvaškem odru pri bratu Johnu na Tretji cesti, odkoder se je tudi vršil pogreb v Mendoto, kjer bo pokojni počival, kot je želel. Zapušča tukaj dva brata in dve sestri ter enega zeta. Rojen je bil v vasi M©' čilno pri Radečah pri Zida nem mostu. — Naj v miru počiva. Tudi bolnikov imamo v vedno za sproti. Tako je moral v bolnišnico Mr. John Ajster.sin Mr. Antona Ajster, ki se je moral podvreči ope raciji, katero je srečno pre stal in se sedaj nahaja pri sestri Rose Savnik. Želimo mu, da bi s k o r o popolnoma okreval. — V bolnišnico je morala tudi Mrs. Roži Killtar, rojena Baznik. Tudi ona je srečno prestala operacijo. — Za silo se je zdravje vrnilo bivšemu tajniku društva sv. Družine št. 3, DSD Mr. Antonu Kastigarju, kateremu želimo, da bi bil mož še mnogo let čil in zdrav ter vesel med nami, ker narod ga potrebuje za dobra dela vsepovsod. — Na bolniško posteljo se je moral vleči tudi naš dobri tajnik društva sv. Družine št. 3, DSD Mr. John Pražen. Moža je potresla "flu" in udati se je moral njeni zahtevi in se vleči. Želimo mu, da bi skoro okreval in da bi skoro šel na delo za nove člane v letošnji kampanji DSD. — Naš starosta Mr. Frank Mišjak je še kar naprej bolan, .toda upamo, da ko pride bolj toplo vreme, se bo zopet pokazal pod slovensko lipo zdrav in vesel in nam katero lepo zaigral na "alto" pihalo kot nekdanji slovenski muzikant Baude. — Tam gori na Sedmi (jesti leži že dolgo časa bolan naš dober faran Mr. Frank Ajster, kateremu želimo vsi, da bi se že pozdravil. — Na bolniški postelji je že delj časa tudi rojakinja Mrs. Mary Urbanija. Priporočljivo je, da bi jo slovenske žene rade obiskovale in ji krajšale dolge dneve. Želimo ji tudi, da bi se skoro pozdravila. Te dni prav moško pokon-cu hodi Mr. Frank Kastigar, Jr., sin Mr. in Mrs. L. Kastigar. Vile rojenice so obiskale njegovo družico in ji podarile v spomin luštnega fantka prvorojenca, ki so se ga jako razveselili. — Castitke! Kaj pa Vi dragi rojaki tu v La Salle, ali ste si že vsi preskrbeli vstopnice za k igri in petju, ki bo prihodnjo nedeljo 7. aprila, ko bota dva društva JSKJ federacije z drugimi društvi imela svojo veselico. Vabljeni ste vsi, da se veselice udeležite. Domač pevski zbor bo na tej veselici nastopil z lepimi pesmimi. Pridite in vem, da vam bota Danica in sv. Barbara za to hvaležni. — Vsem pozdrav, ki ta list čitajo. Zastopnik OD DRUŠTVA MARIJE PO-MAGAJ KSKJ V CHICAGI Prememba seje Chicago, 111. — Članom društva sv. Štefana št. 1, KSKJ. se naznanja, da se vrši redna mesečna seja v petek 5. aprila ob 8 uri zvečer v cerkveni dvorani, namesto v soboto 6. aprila. Prememba seje se je izvršila vsled tega, ker se v soboto in nedeljo vrši v Milwaukee, Wis. kegljav-ska tekma KSKJ., katere se udeleže tudi člani našega društva. Na tej seji bodo nadzorniki podali četrtletno poročilo o finančnem stanju in poslovanju društva. Zato pridite vsi na sejo. — Tajnik. Chicago, III. Drage sosestre/ Kakor vam je že znano, priredi naše društvo; igro v korist našim slovenskim čč. šolskim sestram v Lemontu, za zidanje samostanske hiše. , Vam ne bomo poslale vstopnic na dom,, pač stitke, jih pa pridno kupujte od članic, katere jih prodajajo, ali pa od šolskih otrok. Toliko na znanje glede vstopnic. Igra, ki se bo predvajala na tej veselici se imenuje "Večna luč." Je zelo lepa igra, katero bodo igrali pa tudi izvrstni igralci, katere vsi tako radi vidite na odru. Zato se vas še enkrat opozarja, da ne zamudite te prilike, ki se vam nudi v nedeljo 14. aprila. Z veliko udeležbo bote zelo u-stregli igralcem, obenem bo pa velika udeležba pomagala k večjem finančnemu uspehu. — Prav prijazno vabimo vse Slovenke in Slovence, da nas ta dan posetite za kar vam prav gotovo ne bo žal. Kdor se bo udeležil te igre, bo moral priznati, da je zares lepa. — Še enkrat vsi prijazno vabljeni in prisrčno dobrodošli. — Sesterski pozdrav! Karolina Pičman, preds. -o- Srebrni jubilej poroke La Salle, 111. — V tukajšnji slovenski farni dvorani se je vršila zadnjo soboto zvečer prijetna zabava, ki so jo priredili prijatelji in znanci priljubljenemu zakonskemu paru, Mr. in Mrs. Antonu Hor-žen, v proslavo 25 letnice njunega zakonskega življer nja. Zbralo se je ob tej priliki dvorani par sto ljudi iz domače naselbin e, in tudi ocl drugod, kakor iz Chicage, De Kalb, itd. Slavljenca sta vodila prej v La Salle groce-rijsko trgovino, na kar sta se pred par leti izselila na farmo. — Iskrene čestitke z željo, da bi se podobna prireditev vršila zopet čez 25 let, v proslavo zlatega jubileja! Vile rojenice Chicago, 111. — Vile rojenice so se oglasile na domu Mr. in Mrs. Thomas Z. Michaels, na 1932 W. Cermak Rd. dne 27. marca in jim podarile ' 'zalo h ce r k o," težko 7% funta. Srečna mati je hčerka Mr. in Mrs. John Fa-biana, tukaj dobro poznanega krojača na 1932 W. Cermak Rd. — Srečnim staršem ča-novorojenki pa zdravja in sreče! 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA Lepa starost Union Dale, Pa. — Pred kratkim je tukaj v bližnjem Vandlingu, Pa., praznovala vdova Mrs. Mary Puntar 90 letnico svojega rojstva. Živi pri svoji hčeri, soprogi zastopnika Amer. Slov. . Mrs. Frank Pancar. Kljub visoki, starosti prihaja ženska vsaki dan k službi božji v cerkev sv. Jožefa v Forest City. V svoji mladosti je bila s svojim možem v daljni Braziliji, kjer sta veliko hudega prestala. Njen sin Anton živi" s svojo družino v Clevelandu, O., kjer je tudi ona dobro poznana. Starejši sin Frank živi z družino v Vandling, Pa. Njena starej- ša hči Mrs. G. Beber, ki je bila mati Mrs. F. Drašler, v Clevelandu, je umrla že pred leti. — Dobri ženi želimo, da bi obhajala še velixo rojstnih dni v zdravju in zadovoljno-sti! TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko jc Major Barton zadnjikrat izdihnil, jc kraljica Alitea stopila skozi vrsto stražnikov, ki Jc obkoljevala Tarzana in ostale, ki so bili .ob mrtvem Burtouu, da tudi ona od bližje vidi položaj. Tarzan, ki je prej nepremično gledal v umirajočega, se je obrijil od njega proti Ahteji: "Postava mesta Tohr veli, da kdor je umoril prijatelja, se ima pripraviti za dvoboj, lil ta je bil moj prijatelj." "Pravico imaš," reče Alt tea grenko; "sanio pokaži/ kdo ga jc umoril." Tedaj je Tarzan dvignil roko in pokazal na velikana Munga, češ, on je zagnal smrtno sulico. Divjak Mungo jc pritrdil: "Da, jaz scih yagual sulico in vesel sem, da mi bo mogoče se spoprijeti s Tarzanom. Prepričan sem, da ga premagam." Alitea se je nasmijala: "Mungo jc najmočnejši tohrijski vojak. Tarzan od opic, sam sebi si izbral smrt. Sicer pa. .sem te že tako nameravala umoriti." Tako mi bo Mufgo vsaj prihranil lo delo," jc šc nadaljevala Alitea. "Jaz sem pripravljen," reče Tarzan mirno. "To se bo zgodilo v mestni areni," pravi Ahtea, da bo tako dana' prilika vsemu ljudstvu videti ta izreden dvoboj. To bo velik praznik za vse mesto, kakoršnega še ni bilo." VELIKONOČNO TRKLJANJE JAJC -odobrila Kdo bo končno zmagal v letošnji kampanji? Nihče še ne more prerokovati končne zmage. — Na delu so prav živahno vsepovsod in najbrže zna priti za marsikoga razočaranje. — Oas letošnje kampanje poteče z dnem 15. aprila. — Še ima čas vsak prijatelj katoliškega dnevnika, da zanj kaj stori. Po vseh naselbinah zbirajo agitatorji nove bombe, za končni spopad. Tisti, ki mislijo, da je zmaga že dobljena, se motijo in znajo ostati razočarani. Zmaga bo tam, kjer bodo te ostale dni kampanje res najbolj uspešno agitirali, zlasti za nove naročnine, ker te bodo odločile s svojim visokim številom glasov zmago. Zdaj je nastopila v deželi spomlad. Zdaj je kakor nalašč pripravno še celo vreme za agitacijo. Treba je le malo dobre volje in pa zavednosti, da je na nas katoliških rojakih samih ležeče, ali se bomo v tej kampanji izkazali za zavedne in za delavne do svojega katoliškega dnevnika. Nihče izmed nas se naj ne izgovarja, češ, bodo drugi naredili brez mene. O yes, bodo storili in ti "drugi" so nasprotniki vašega prepričanja, vaše vere, itd. Ti vedno švigajo iz kraja v kraj in zalezujejo naše katoliške družine in jim vsiljujejo svoj protiverski tisk. Ti nikoli ne mirujejo, ti se nikoli ne izgovarjajo, češ, bodo drugi opravili mesto nas! Le mi kato ličani se tako radi držimo stran od agitacije, kakor da to ni naša zadeva in vendar je to zelo važna, najvažnejša zadeva za nas katoličane, zlasti v teh časih, ko se bije noč in dan boj za prepričanja in razne ideje. Zato dvignimo glave slovenski katoličani vsaj. zdaj, ko gre kampanja slovenskega katoliškega dnevnika proti svojemu zaključku. Še malo bolj, kakor deset dni imamo časa. Toda, če se vsi podamo junaško na delo v teh ostalih dneh kampanje, še lahko veliko dosežemo in veliko naredimo. Zato od sedaj pa do 15. aprila vsak dan na agitacijo, vsak večer na delo. Zlasti pa še tekom teh preostalih dveh nedelj. Izrabimo ta prosti čas in napravimo vsaj zdaj še kaj dobrega za svoj katoliški tisk med nami Slovenci! Na delo prijatelji, pridobimo "Amer. Slovencu" vsak, ki le more, kakega novega naročnika! Pokažimo se, da je v nas še nekaj življenja. ■ » ...... ^ „ -U, -.-.-...... ^ Te zadnje dni so prejeli nadaljne glasove, kakor sledi: MR. JOŽEF FAJFAPv, Chicago, 111., je dobil sam te zadnje dni 17 starih naročnin, kar mu da 7600 gl.; od Mr. Johna Keržič, Chicago, 111. 300 gl.; Mrs. A. P. Domitrovich, North Port, Wash. 500 gl.; Mr. John Gradishar, Chicago, 111. 300 gl.; Mr.. John Den-sa, Chicago, 111. 300 gl.; Mr. Joseph Ray, Chesterton, Ind. 500 gl.; Mr. Jacob Turšich, Chicago, 111. 500 gl.; Sister or St. Francis, Le-mont, 111. 30,500 gl. Skupaj to pot dobi 40,500 NADALJNIH GLASOV. ■fifi' ' :"5 MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila te dni Mr. George Pavlakovich iz Denver, Colo. 23,000 gl.; Mr. J. Pavlin, Charleston, W. Va. 500 gl.; Mrs. Dorothy Dermeš, iz Steelton, Pa. 14,250 gl.; Mrs. Katherine Cesar, San Francisco, Calif. 500 gl.; Mr. Math Starešini«, Melvindale, Mich. 500 gl.; Mr. Carl Kovačič, Uniondale, Pa. 500 gl.; Mrs. Meglen sama je poslala 1 novo, kar da 5000 gl. Skupaj to pot dobi 48,750 NADALJNIH GLASOV. 1 RT. REV. JOHN J. OMAN, Cleveland, Ohio, je dobi te dni od: Mrs. Johane Mohar, Sheboygan, Wis. 1500 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio, 1000 gl.; Mr. Johna Prišel, Cleveland, O. 2 nove in 34 starih naročnin, kar da 22,450 gl.; Miss Mary Klun, LeadVille, Colo. 1000 gl.; Mr. John Pelhan, Canonsburg, Pa. 250 gl.; Mr. Frank Sustaršič, Moon Run, Pa. 500 gl.; Mr. Joseph Lav-ri'na, Uniondale, Pa. 500 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 250 gl. Skupaj to pot dobi 27,450 NADALJNIH GLASOV. REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn, je prejel te dni od Mr. A. Košmerl, Ont., Canada, 300 NADALJNIH GLASOV. MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salle, 111. je dobil te dni sam 2,250 NADALJNIH GLASOV. Kandidatje se nahajajo zdaj v sledečih pozicijah: RT. REV. J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0.............950,200 glasov MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.............799,950 MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111.................................740,600 MRS. ROSE DEŽELAN, Mil waukee, Wis.....................515,750 REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............427,300 " MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salle, 111.....1...................282,925 " REV. M. PIRNAT, BUTTE, Montana............................106,700 " MR. LOUIS ANDROJNA, Indianapolis, Ind................. 82,500 " MR. KONŠT. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo.........- 41,500 " KDO BO ZMAGAL OB ZAKLJUČKU KAMPANJE? zanimivostTsuhega jezera ^COO0WHK30<>O0<>00O0<>O0<)<><>O00OO<>0-CHJO00OOOO<>OW ) Vsi na volišče in volite Rooseveltov Tiket Za Predsednika Združenih držav: xl FRANKLIN D. ROOSEVELT X Za Governerja države Illinois: HARRY B. HERSHEY Za preglednika javnih računov: X JOHN C. MARTIN X Kljub "občutnemu mrazu, ki je vladal letos, na velikonočni ponedeljek, se. je vendar zbralo na tisoče otrok na travniku pred Belo hišo v Washingtonu k običajnemu trkljanju jajc. Slika kaže Mrs. Roosevelt, ko se zabava z otroci. Za državnega pravdnilca Cook okraja: THOMAS J. COURTNEY Za državne poslance (State Representatives) 15. se-natorialnega distrikta: MATT FRANZ X JAMES J. POLODNA kaj se sliši po svetu? 0 Za Wardnega načelnika (Ward Committeeman): ADOLPH J. SABATH Za senatorialnega odbornika (Senatorial Committeeman) : ŽENSKE 1ZUM1TELJICE Da izumiteljstvo nikakor ni talent, s katerim se lahko ponašajo samo moški, je razvidno iz najnovejših objav zveznega patentnega urada. Po teh poročilih so lani izdali ženskam nič manj nego 15.000 patentov za nove izume. Sicer ne gre za velike stvari, ki bi pretresale svet, gre pa za majhne pridobitve, ki koristijo v vsakdanjem življenju. Večinoma so v kakšni zvezi z gospodinjstvom. Takšni drobni izumi pa imajo za človeštvo pogostoma več pomena in tudi več uspeha nego izumi, ki naj bi preobrnili svet. Spomniti se je treba h. pr. samo na britvice, varnostne zaponke itd. -o- IZREKI O RESNICI O resnici pravijo, da je žen ska. To pa še ni noben razlog, da bi se delal z njo poročenega. Drugi pravijo, da je resnica boginja — zato je tako nedpseg Ijiva. 1 Celo stara resnica lahko nastopi nenašminkana. Občevanje z resnico je prav tako preprosto kakor z ljubeznijo — in prav tako težko. Resnico lahko poveš tudi z nasmehom: to ne škoduje niti njej, niti nam. Lahko resnico najdeš, ne moreš je pa iznajti. Resnica ve, kaj hoče — samo človek noče vedno, kar ve. IZ ZGODOVINE TANKOV Prvi napad s tanki je zmagovito prebil — Aleksander Veliki. Bojni vozovi so imeli v tedanjem času seveda še precej preprosto obliko. Ko se je veliki osvajalec iz Macedonije 1. 335. pred našim štetjem obrnil proti Siriji, je moral skozi sotesko, ki so jo Tra-kijci trdovratno branili. Zavarovali so se za svojimi bojnimi vozovi in Aleksander je pravočasno spoznal, da hočejo svoje težke vozove spustiti s pobočja na njegove čete, da jih pomečkajo. S spretnim manevrom jim je to namero preprečil. MRTVEC PRIKLICAL POMOČ Na zaledeneli cesti v bližini zgornjeitalskega mesta Lecca je prišlo do nenavadne nesreče. Z glino naložili tovorni avto je na ostrem ovinku zdrknil v zasnežen pre pad. Vozača je ubilo, njego vega tovariša, nekega delavca, je težko poškodovalo in vrglo v zamet, iz katerega se sam ni mogel rešiti. Ker se je. nesreča zgodila na kraju, kjer je malo prometa, ni imel upanja na pomoč. K sreči pa je vozačevo truplo padlo na gumb svarilne sirene, ki je zavoljo tega neprestano dajala znake. Ta glas je priklical ljudi, ki so poškodovanca rešili. Možu so sicer udje zmrznili, vendar upajo, da ga do ohranili živega.' -o--- X JOHN JERICH trost ima znašati nad 300 milj na uro in prevozil bi lahko brez postanka celih , 12,000 milj, kar bi bilo iz Kalifornije na Japonsko in nazaj. Oblasti niso niti zanikale, niti potrdile, da se tak aeroplan gradi. -o- BROWDER APELIRAL ZA OPROSTITEV New York, N. Y. — Glavni tajnik komunistične stranke, Browder, je zadnji teden vložil pri prizivnem sodišču apel za oprostitev od obsodbe štirih let zapora in $2,000 globe. Browder, kakor znano, je bil obsojen, ker je potoval po Evropi z napačnim imenom na svojem potnem listu. Kakor v prizivu povdarja, ni storil tega z namenom sleparije. Vse navedene kandidate je izbrala in regularna demokratska stranka 21. ward e. Primarne volitve prih. torek 9. aprilH .......n Humi uj mi mu i ji jiniii ilii ■ iium«......minimumu«................................. II.......................................TTrriiiifiiim----------t ..........11.................... Zahtevajte na volišču demokratski balot! Izrežite iz tega lista ta oglas in ga vzemite s seboj na volilni dar« in naredite križ pred imeni, kakor zaznamovano tu na tem balotu v tem oglasu. vH>0<>0^ W SLOVENSKI JAVNOSTI! Trgovec z avtomobili v vaši soseščini Prava geografska uganka je Lake Eyres, "suho jezero" v Srednji Avstpliji. Dolgo ča-je bilo to jezero popolnoma nedostopno, potem so ga ^skusili ražiskati z letalskimi Poleti, a sedaj ga je pogumen P°tovalec prečkal tudi v &v-^mobilu. Tri in pol dneva je trebil na jezeru, tri noči -je na njem, prečkal ga je v širino več nego 60 kilometrov. Na sredi jezera ni bilo pe-ne blata. Površina dela Vl.ls. zaledenele ploskve, na pa je skoraj pol metra debela plast soli rdečkaste Jarve. V to jezero so izvrta-/ sedem metrov globoke 3Hnie. Njih stene so ostale trd- ne, jame pa so se napolnile s slano vodo. Ob robovih je površina jezera dvignjena in razpokana, tako da dela vsa jezerska ploskev vtis krožnika. Nad jezerom se upodabljajo čudne fate morgane, tako da imas vtis, kakor da se povsod dvigajo mrtva drevesa in grmi. Pijoti sredini je ploska plast kamene soli. Ce si malo oddaljen od bregov, jih ne vidiš več in dobiš občutek, kakor da si muha sredi globokega krožnika. Ob robu jezera je največ mokrote. Tu je videti tudi sledove konj, krengurujev in emujev in najti je okostja živali, ki morajo ležati na teh mestih že mnogo let. VESTI O GRADITVI ORJAŠKEGA LETALA Washington, D. C. — Dočim je armadno vodstvo pred kratkim uradno objavilo, da je v delu 70 tonski bombni aeroplan, ki bo največji na svetu in, ki bo mogel leteti v Evropo in nazaj brez postanka, so se pa zadnjo nedeljo cule vesti, cla se gradi točasno še drugi, večji zračni orjak. Ta, drugi aeroplan ima tehtati 8-1 ton, tfer bi meril preko kril 230 čevljev. Njegova hi- naprodaj sledeče že rab-automobile in druge: 1935—CHEVROLET SEDAN, zelo čista kara, malo rabljena, se proda za samo .............. $225.00 1933—DODGE 4 DOOR SEDAN, "Beige" barve, v jako dobrem stanju in čista. Ima radio in peč, itd. samo ...... $145.00 1935—FORD TUDOR TOUR , ING SEDAN, ima radio, peč, itd. Izredna kupčija za vsakega,dobi se za .......... $195.00 1936—FORD TUDOR TOUR- i ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali ■e pa zglasite pri: john prišel 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO I ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. ' ■ 'Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni »vod. Dobite nas podnevi J« ptfnoSL Imam« tudi vsaikovrttno pohištvo po zmernih senah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. 3M§5 mm ■ fKWPlHuPR" ING SEDAN, ima električni pog*onski gumb, radio, itd. Nove gumi-je. Treba je, da ga vidite, da ga bote znali ceniti, dobi se za $265.00 1933—PLYMOUTH 4 DOOR SEDAN, ima "Homey Heater" itd. dobi se za samo .............. $165.00 1935—HUDSON (6) 4 DOOR SEDAN, zelo v dobrem stanju in zelo čist, popolnoma opremljen, ga dobite za samo..$245.00 Vsaka rabljena kara, ki se- jo kupi od nas je garantirana 90 dni. Pridite in kupite zdaj, po-služite se prilike. l. t. motors Pooblaščeni prodajalec HUDSON Automobilov 2647 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. , Phone: ROCKWELL 0575 Slovenski volile! ne smejo pozabiti onih, ki so njihovi prijatelji in kateri so se izkazali dobre v javnih uradih. Predvsem ne sme nobenemu iz vidika, da je PREDSEDNIK ROOSEVELT bil vedno prijatelj malih ljudi in delavcev, med katere spadajo po večini tudi Slovenci. Radi tega je upati, da bodo vsaj tisti, ki so bili deležni izboljšanja, ki ga je izvršil Roosevelt, volili za tiste kandidate, ki so z ROOSEVELTOM in katerim je on naklonjen: Posebno pa ne smemo pozabiti starih naših prijateljev v lastnem wardu. V mestu Chicago je zdaj izmed vseh Ward-Committeemanov n a j s tarejši ravno kongresnik A. J, Sabath. Za Slovence ni noben politikov še toliko storil, kakor on. Zato je upati, da slovenski volilci na dan primarnih volitev dne 9. aprila tudi njega ne bodo pozabili. Kongresnik SABATH je med svetovno vojno mnogo storil tudi za našo staro domovino, da je o vsem primerno in dobro informiral ameriške vladne kroge in predsednika Wilsona, kateri je potem zahteval, cla se da tudi Jugoslovanom neodvisnost in lastno državo. Kongresnik SABATH je pomagal še mnogim in mnogim našim ljudem. Pred kratkem je dosegel s svojim posredovanjem, da je nastavil mestni župan Kelly našega slovenskega odvetnika Mr. An thonya Darovica za pomožnega mestnega pravdnika, ki je važen urad in s tem, da je Slove nec na tem važnem mestu, je za Slovence vrlo važno, tako imamo Slovenci svojega človeka tu- di v tem uradu in kadar bo kak naš Človek imel opravka s tem uradom mu bo gotovo bolj prijetno, ker se bo lahko obrnil na svojega lastnega rojaka. To so le nekatere zadeve, na katere opozarjamo slovensko občinstvo. Drugi politikarji imajo navado le obljubljati. SABATH ne obljublja dosti, ampak raje napravi in stori kar more in kar se da. Nekateri, ki kandidirajo proti njemu obljubljajo vse mogoče reči..Kako bi pa obljube izvršili je drugo vprašanje. Zato naj volilci ne pozabijo tega, posebno ne na dan primarnih volitev. V 21. wardi kandidirajo za dosego nominacije na listi redne demokratske stranke poleg KONGRESNIKA ADOLPHA J. SABATH A, ki kandidira za ponovno izvolitev za Wardnega načelnika (Ward Committee-mana), kandidirajo še drugi, ki jih je odobrila redna demokratska stranka v 21. wardi. Posebej se apelira na volilce, lci žive v 21. wardi vzhodno od Hoyne avenue v 15. senatorial distrik-tu, da naj gotovo vsi volijo KANDIDATE kot) MATT FRANZ in JAMES J. POLODNA, za državne poslance (State Representatives). Ne pozabite, da kandidatje, ki jih je izbrala redna demokratska stranka, bodo najbolje služili vam volilcem. Na dan primarnih volitev vsi na volišče in volite kandidate, ki jih je izbrala in ki jih kandidira REDNA DEMOKRATSKA STRANKA VAŠE WAR DE! (Političen oglas) SEMENA — SHEBOYGAN — SEMENA Velika izbira čistih, zanesljivih VRTNIH, TRAVNIŠKIH in CVETLIČNIH SEMEN; ČEBULNIH SADIK in ČE?.ULN1H SKUPIN ter POLJSKIH SEMEN. — Tudi izvr.-tne kakovosti VRTNIH in TRAVNIŠKIH GNOJIL ter HIDRATSKEGA APNA. Henry Stahl Seed Store 828 Niagara Avenue Telefon 219-J Sheboygan, Wisconsin Stran 8 AMERIKANSKI SLOVENEČ Stran r4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 4. aprila 19-10 ESETI BRAT IZVIREN ROMAN Osemnajsto poglavje. On, ki je sam bil ljubi moj, On, ki je pravi oče tvoj, Šel je,po sveti, Bog- ve kam, Tebe irT mene ga je sram ! Prešeren. "Zaje tega nekaj lot — tebe in mene še ni bilo — ko je v poglavno mesto naše dežele prišel mlad doktor, zdravnik; imenoval se je Peter Kaves. Ni mi treba praviti, da je bil to tvoj stric. Zakaj je svoje ro-dovinsko ime spremenil, tega ne vem. Mislim, da mu ni bilo všeč in hotel se je bolj učenega napraviti. Hitro je bil znan po mestu kakor najboljši svojega poklica. Imeli so ga za najbolj učenega in res je ozdravljal ljudi, ki so imeli take hromote, da že zdravja niso več upali. Tako se je raznesel glas o njem tudi po okrožju. Nekega dne je dobil povabilo, naj pride v graščino, ki je bila kake tri ure od mesta proč. Obenem se mu je s prošnjo vred poslal voz. Ker je ravno utegnil, šel je še tisto uro. Plemenitaš Strug — tudi ime smem povedati, ker je ta rodovina do današnjega dne že vsa pomrla. — Strug ga je prijazno sprejel in mu naznanil, da "je njegova strienica, bratova hči, katero pa kakor za lastno ima in ljubi, že več časa na očeh bolna. Tudi mu je tako povedal, da je doktor lahko uinel, da ne gleda za noben, še tako velik denar, če se le deklica ozdravi. Doktor Kaves je bil denarja lakomen. To je bila njegova največja strast. Zato je storil vse, kakor bom še povedal. Ker je doktor videl, da bo tukaj plača jako dobra, dejal je, ugledavši dekličine oči, da mora nekaj dni opazovati, odkod bolezen izvira. Graščak je bil tega vesel in mu je zatrdil, da če se za nekaj dni v gradu ustanovi, bo se dobro imel, kakor bi bil doma. Majdalena Strugova je bila stara tačas kakih devetnajst let. Lepa ni bila po o-brazu, pa imela je lepo dušo, srce dobro, ah, najboljše srce, kar sem jaz ljudi poznal. Doktor Peter Kaves se je na gradu seznanil bolj natanko z graščakom in njegovo stričnico. Bog mu je bil dal dober jezik, dar, katerega ne dobi vsak, po katerem se pa vendar vsak sodi. Govoril je doktor v tej mali druščini o tej in oni reči, vse pa je znal govoriti lepo in dobro. Tako se je prikupil graščaku in moji ma --moji materi —, saj ti moram povedati, da je Majdalena Strugova moja mati. Seznanil se je Kaves pa tudi z drugimi rečmi na gradu, tako na priliko je natanko zvedel, kako veliko je premoženje Strugovo. Tudi je zvedel, da bo po stricu dobila vse Majdalena. On je bil lakomnež. Koj je sprevidel, da ne bi bilo težko Strugovo premoženje priženiti. On je bil lepe vnanje postave in zaupal je tudi veliko svoji zgovornosti. Res se ni motil. Moja mati je verjela prilizljivim lepim besedam mladega doktorja. Revica je mislila, da je svet tak ko ona, da ne zna goljufati, legati in krivo prisegati! Moja mati ga je ljubila v resnici in z vsem srcem. Tudi on je dejal in kazal, da jo ljubi tako in tako. Ona je premalo po- znala ljudi in svet, da bi bila ločila hi-navščino in pravo misel. Ko se je doktor tako preveril, da mu na eni strani ni nobene ovire, potipal je na-lahko še na drugi, da bi zvedel, kako njen stric misli, varoval se pa naravnost vprašati in povedati, da ravno on namerava dobiti bogato Strugovo. Ali tukaj je zvedel, da stric nikakor ni namenjen s svojo deklico tako nizko sesti, da bi jo dal temu ali onemu, ki nima ni gotovega premoženja niti vsaj njemu enakega imena. Vendar ni obupal. Plemenitaš je bil star. Dolgo ni mogel živeti. Čez pet let pak je bila deklica zadosti stara, da se je lahko sama odločila. Tako je sklenil čakati, kaj pride. Oko je bilo ozdravljeno in doktor je moral zopet v mesto. Plemenitašu se je bil znal toliko prikupiti, da ga je pri odhodu vabil, naj pride večkrat v njegovo hišo. Sicer pa je imel tudi po zimi priliko govoriti z mojo materjo, ko je s stricem prihajala v mesto. _ Tako jo je tri leta slepil s svojo ljubeznijo, ki je bila, to se ve, samo navidezna. Vse to zaradi bogastva! Moj^ mati je bila dva in dvajset let stara. Ženini so se jeli oglašati. Marsikateri med njimi je morda iz ravno tako nepoštenih razlogov snubil kakor Kaves. Vendar vem, da bi bil najslabši med njimi boljši od doktorja. Pa moja mati je vero imela, da boljšega in blažjega nima vesoljni svet. Zato se ni vdala v stričevo voljo, ki je, že slaboten in postaren, želel, da bi se omožila pred njegovo smrtjo in ji je zdaj tega, zdaj onega izmed tistih nasve-toval, ki so mu bili pogodu. Stric je bil že nevoljen in je pretil tako in tako. To je doktor vse zvedel. Ker se je bal. da ne bi mu spodletelo, česar je čakal že tri leta, da bi namreč stric moje matere ne prisilil katerega drugega vzeti, sklenil je kaj takega nemogoče storiti. To, kar je malopridnež naredil, zgodi se v naši deželi težko še kdaj. Pregovarjal je mojo mater, da bi se natihem ž njim poročila. Mati moja je bila preveč vestna ženska, da bi se bila temu koj vdala. Ko je razvidel, da sam ne opravi ničesar, dobil je za denar nekega malopridnega duhovna, ki ni hotel poznati svetosti svojega stanu in je bil zaradi tega po višji duhovski oblasti od službe odstavljen zaradi več pregreškov, ki so vsi izvirali iz pijanstva. Ta je moji materi ska-zoval, da tako dejanje v teh okoliščinah ne bi bilo niti zoper cerkveni niti zoper deželski zakon če se le poroka čez nekaj let očito razglasi ali na videz ponovi pred svetom. Ker je doktor to obetal, privolila je moja mati in omenjeni duhovnik ju je poročil. Pač se je moja mati jokala in grenke solze točila, ko je bilo to končano^Nekaj ji je menda v srcu dejalo, da ta reč ne more srečnega konca doseči. Tudi se ji je koj zdelo, da se je doktor, popred ves ljubezniv in prijazen, po poroki vidno spremenil. Pa revica je molila in Boga prosila, da bi vse na dobro obrnil in molitev ji je dajala upanje. Upanje. — Upanje! Neumnost! — (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Peskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS iz DOMOVINE Raje bi umrl . . . V Celje so pripeljali .31 letnega trgovca Johana Rotschil-da iz, Nemčije in ga nekaj časa zadržali na celjski policiji, odkoder bi ga odpremili čez mejo. Rotschild si je pa v zaporu prerezal žile na levi roki, da bi s tem preprečil od-gon. Odpeljati so ga morali v bolnico, drugače bi izkrvavel. Pisano polje J. M. Tronic Velika šljoda 300.000 dinarjev škode je napravil ogenj v cerkvi Gospe Sinjske v Sinju. Med drugim je zgorelo veliko dragocenosti in več sto kilogramov sveč. Hiša je zgorela Iz Krškega poročajo, da je nedavno ogenj vpepelil hišo posestnika Karla Ramoža v Malem Cirniku. Ogenj je nastal zaradi slabe peči in se tako hitro razširil, da so se domači komaj še utegnili rešiti skozi gorečo vežo na prosto. Škode je do 24.000 dinarjev, posestnik je bil zavarovan pa le za 4000 dinarjev. Zemlja se pogreza "Franckovina" v Potoški vasi se polagoma a gotovo oogreza, tako poročajo iz Zagorja. Mere kažejo, da se je pogreznila že za tri metre pod svoječasno njivo. K sreči za enkrat še ni nevarnosti za nikogar, dočim rudnik črpa in črpa iz podzemlja premog. Cnje se, da bo v kratkem začelo vrtanje na Selu, ]