9. številka.
Ljubljana, v četrtek 13. januvarja.
XX. leto, 1887.
Izhaja Tsak dan s-večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-o gerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., [za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 j|d., za četrt leta ft gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom rafiona se po
IO kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta.JW Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznan ila plačnje se od čet i ris t opne petit-vrste po 6 kr., fte se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. čo se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, „GledaliSka stolba4*. , U pr a v u i š t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
FRAN ERJAVEC t
im rob obdaja danes zopet našo pivo stran, izražajoč naj-0f globejšo bol, ki nas je pretresla v dno srca, dobivši v roke danes dopoludne pretužno vest, da je preteklo noč ^S*FJ^ v solnčni Gorici za vselej zatisnil svoje oči profesor <T» Fran Erjavec. Kakor nas, tako bode tudi vsacega rodoljuba prešinila britka žalost, ko dobi v roko te vrste, ki mu naznanjajo, da je prenehalo biti naj plemenitejše srce. da smo izgubili moža, ki je bil uzoren kot rodoljub, kot pisatelj, kot soprog in oče, kot prijatelj, ki je bil značaj, čist kakor zlato, trden kakor kremen.
Prerano umrli Erjavec ni bil zastopnik narodov niti v državnem, niti v deželnem zboru, a bil je toli odličen in upliven, da je nam vsem bil avtoriteta, da smo radi in brez ugovora poslušali njegove modre svete, da smo a slastjo prebirali njegove mnogovrstne Bpise, bil je toli plodovit, da smo se čudili njegovi neumorni delavnosti in izredni marljivosti, bil nam je zrcalo pristnega domoljubju, in da je nam sojeno, pisati mu nekrolog, je izvestno najžalostneja naloga, ki nas je kdaj zadela.
Fran Erjavec porodil se je dne 9. septembra 1834 v Lj ubijam, na Poljanah, dovršil ljudske in latirske šole v Ljubljani ter šel leta 1855 na Dunaj, kjer je svoje študije končal leta 1859. Jedno leto bil je potem prefekt v Terezijšči, leta 1860 pa odšel za profesorja v Zagreb, kjer je služil deset let. Leta 1871 preselil se je v Gorico, kjer je bil profesor na realki do svoje prerane smrti.
To so kratke črtice iz njegovega življenja, ki jr, izza mladih nog bilo posvečeno narodu in naši književnosti, za katero si je stekel neprecenljivih zaslug in katera je po njegovi smrti silno prizadeta. Dijak še priobčeval je že svoje jedrnate spise v dijaški list „Vaje", katerega so si osnovali 1854. leta Ljubljanski osmošolci: V. Bril, Fr. Erjavec, Simon Jenko, Valentin Mandelc, Ivan Tušek in Valentin Zarnik.
Pozneje, ko je Janežič v Celovci začel izdajati „Glasnik", bil rr»u je Erjavec zvest in plodovit sotrudnik. Spisal je za omenjeni list „Crtice iz življenja Šnapšnepskovskega", v katerih je satirično šibal delovanje nekaterih Ljubljanskih naravoslovskih obrtnikov, povest „Zamorjeni cvet", v katerej je dal duška svoji prvi, žal, da nesrečni
ljubezni, satirični potopis „Iz Ljubljane v Šiško", prelepo povest „"Na stricovem domu", „Husarji na Polici", dalje spise: „Kako se je sli-narju z Golovca po svetu godilo", »Ena noč na Kumu", „Žaba", „ Zgubljen mož".
Kakor za „Glasnik", tako je bil delaven pozneje tudi za druge naše zavode. Za družbo sv. Mohorja spisal j« „Hudo brezno", „Ži« valstvo", „Prirodopis živHstva s podobami", „Naše škodljive živali", „Domaće in tuje živali" in še v letošnjem koledarji družbe sfc Mohorja lopo poučno povest „Ni vse zlato, kar se sveti". Za „M»co Slovensko" spisal je „Botaniku" in „Zoologijo", „RiulninoslovIB in izborno zbirko „Iz potne torbe1 v katerej nam je nabral toliko in tako kritično obdelanega narodnega gradiva. Poleg tega nahajamo v Dunajskem „Zvonu" njegove „Spomine s fjota", v „Ljubljanskem Zvonu" pa „Raka" ,in »Rastlinske svatbe" ter nam jo omenjati njegove BSo-inatologije",  ki se < dlikuje po izbornih tehničnih izrazih
S tem pa še ni obrisano vse njegovo delovanje, kajti Erjavec bil je delaven od zore do mraka, od mraka do dne. Ni ga-bilo narodnega podjetja, katerega bi on ne bil duševno in gmotno podpiral, ni ga skoro bilo društva, kateremu on ni bil član Kakor „Matici Slovenski", tako je bil tudi član in ustanovitelj „Slovenskemu otroškemu vrtu" v Gorici, tamošnji posojilnici in čitalnici, delničar »Narodne Tiskarn«" in dasi je živel le ob svoji plači, je Erjavec vender mej prvimi uplačal 2O0 gld. za „Narodni dom" in tako položil svoje trdo prisluženo darilo na domovine oltar.
Morali bi pisati še dolgo in obširno, da bi dostojno označili pokojnega Erjavca, a žalost krči nam srce in bridkost nas naudaja, ko premišljujemo, zakaj kruta osoda bas naš narod tako neusmiljeno tepe .Ne dovolj, da smo razkosani, kakor Absirtovo truplo, poseza neizprosna smrt z odurno svojo roko neprenehoma mej naše vrste in si izbira naj plemenitejše žrtve v najlepši dobi življenja. Jedva smo na 1'tuji izgubili Ilaiča, Gregoriča in Urbanca, jedva je ozelenela Kribmova gomila, že zadene nov udarec goriške in ž njimi vse druge Slovence, kajti moža, kakeršeu je bil Erjavec, pogreša vsak narod. Taki značaji so redko sejani in blagor narodu, ki jih  ima mnogo!
Franu Erjavcu bodi v nas večen spomin in slava njegovemu imenu !
LISTEK.
U n d i n a.
(Spisal Andr e The uri et; poslovenil Vinke.)
III. (Daljo)
„Se li to mnogokrat zgodi?" vpraša Jacques z lahko ironijo.
Ona se ustavi, ga poredno pogleda ter odgovori s prijetnim, jako krotkim in jako odločnim glasom:
„0 seveda, če drugi store, kar jaz hočem."
n 1 Ini!" meni Jacques, „to je zadostilo, katerega človek v svojem življenji nema čestokrat."
„Pač," odvrne Antoinetta preprosto; „vsaj meni nazadnje vsakdo izpolni voljo. Papa pravi, da z laskavostjo vse dosežem od njega in Celina me razvaja."
»Kdo pa je Olina?"
„Moja služabnica; ona je pri meni od takrat, ko sem bila še otrok, zato jo imam pa tudi zelo rada in ona mene obožava. Kadar me je mati kaznila, prišla je Celina ter me tešila. Prišla je pa čestokrat, kajti jaz sem bila sila lena."
„Veste kaj," meni Jac<pies, „gospodična Celina bi bila bolje storila, da bi vas bila prijela malo za ušesa."
„No motite se," odgovori Antoinetta naglo; „pri meni se z nežnostjo vse doseže, s silo pa nič. Mislili so, da me ukrote, ko so me poslali v Sacre Coeur v Marmoutiersu."
„In kakšen je bil uspeli?"
.Tragičen! Ko so me utaknili v grozno, kot trava zeleno uniformo, bila sem tako obupana, da sem sklenila umreti. Prinesla sem bila s sabo škat-Ijico z barvami in vzela sem iz nje košček berolin-skega modrila. Celina je namreč vedno pravila, da je strupeno, kadar me je svarila, naj čopiča ne utikam v usta. Nadejala sem se, da bode dovolj, da me umori. Imela sem svoje berolinsko modrila vedno v žepu ter časih segla po njem, zvečer pa sem je polagala pod blazino. Ko sem bila nekega vrčera bolj nesrečna in zapuščena nego kedaj poprej, požrla sem barvo."
„In gotovo ste strahovito zboleli potem !" veli Jacques osupel in vznemirjen.
„Da, umrla pa le neseni," nadaljuje smeje se, „in vzeli so me iz Sacre-Coeura."
„To je bilo zelo napačno!" odvrne Jacipues,
znniislivši se. „Pustiti bi vas bili morali tam, in dobro vem, da bi nikoli več ne bili poskusili bero* linskega modrila."
Ona ga pogleda od strani ter zmaje z ramami.
„Nikomur bi ne bila svetovala, naj se zanaša na to," deje, potem pa pretrga razgovor ter skoči v goščo, kjer prične trgati divje kozje parkeljce, viseče z vej lešnikovega grma. Utrgano cvetje je metala proti Jacquesu Duhouxu, ki jo je čudeč so se gl-dal. Ker se jej je jedna mladika upirala, stupila je na prste in prijemši vejico z zobmi, skuša jo na ta način odlomiti.
Jacqnes se je čudil iijenej finej roki za pestjo in belim zobem, blisketajočim se v mesečini. „Ranili si boste ustnice." šepne z rahlo ginenim in skoro nežnim glasom. Razlika mej običajnim trdim in resnim naglaSevaujem njegovim bila ie tako velika, da je Antoinetta osupela prenehala. Prvi pot se srečata njiju pogleda in Jacquea se je čutil vzrujanega <>.i nog do glave.
Ko si je natrgali cvetk, šla sta doli v grapo. Bila je daljša pot, a JacqU68 se je udal vsemu ter se ni upal ugovarjati.
Kmalu sta dospela na breg. Ribnik, obdan od pripogibajočega se ločja, svetil se je v hajnej čistoti.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 4. januvarja 1887.)
••u. li.!
(Konec, j
Župan Grasselli nadaljuje: Ta trditev Dež-mauova je tol'ko originalna, da pač ne zasluži ni kakega odgovora. OĆital je Dežman tudi mestu Ljubljanskemu velike dobrote po ustanovah1, pozabil pa je povedati, da kar dežela daje mestu, je popolnem opravičeno, kajti rtaesto Ljtibfjansko donaša tretjino vseh deželnih pri klad. Rek$ j* Dežman tudi, da je zahteva mesta, katero hoče po goldinarji za' □ sežeuj svojega posestva, tik prisilne delavnice oderuška. Posestvo je toliko, da ne stoji □ seženj več nego jeden goldinar. Mesto samo pa, ko kupuje posestva za ceste in za zgradbe, plačuje trikrat, petkrat in tudi desetkrat <l nižje, nego je ponuia deželi. Deželnemu zdravstvenemu oddelku (dr. Kees bacher-ji op. ured.) privošči govornik popolnem zahvalo Dežmanovo, a dozdeva se mu, da vladnemu zdravstvenemu oddelku dela posebno radost, baviti se z zdravstvenimi zadevami mestne občine Ljub ljan8ke. Mestni magistrat zahteval je le povračilo onih stroškov, ki so nastali, ko se je zanes a kolera v bolnico za silo, to je 800 gld., družin 200 gld., katere je mestna občina plačala vsak inesec, pa ni zahtevala.
Deželni predsednik baron VVinkler pravi, da se zdravstveni oddelek deželne vlade ne bavi s posebno radostjo z zdravstvenimi zadevami Ljubljanskega mesta, da postopa le postavno in da ni zaukazal ničesar, kar bi ne spadalo v vlade področje. Če pa mestni magistrat drugače misli, lahko se pritoži pri državnem sodišči.
Poročevalec Luckmann meni, naj bi se opu stile vse rekriminacije, katere gotovo ne bodo pospeševale  dobrih razmer mej   mestom in deželo. Potem se vsprejmu vsi predlogi finančnega odseka.
Deželni glavar grof Thurn izreka vsem tistim, ki so po svoji srčnosti in vztrajnosti pripomogli, da se je kolera hitro zatrla v prisilni delavnici, v prvi vrsti obema relerentoma v deželnem odboru, hišnemu zdravniku, vodji, uradnikom in služabnikom, zahvalo.
Poslauec Luckmann poroča v imenu financ nega odseka o proračunu prisilne delavnice za leto 1887. Potrebščine je 83.106 gld., zaklade 70.786 gld., torej bode primankljaja 12.380 gld., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada.
Prošnje paznikov za povišanje plač izročile so se deželnemu odboru, da o prihodnjem zasedanji stavi svoje nasvete.
Glede pogozdovanja Krasa nasvetuje finančni odsek: 1. Izročitev opravil glede gospodarenja in zaračunenja denarja pogozdovalnega zaklada kranjski deželni blagajnici se odobruje. 2. V namen pogozdovanja IČrasa dovoli se dotičnemu pogozdoval-neinu zakladu za 1. 1887 podpore 1000 gld. iz deželnega zaklada.
Dr. Poki u kur poroča v imenu finančnega odseka o popravljanji poslopij in nakupu živine, go spodarskega orodja itd za deželno vinarsko in sadjarsko šolo v Grmu ter nasvetuje: a) Za popravljanje in adaptiranje poslopij GO00 gld.; b) za nakup živine 1000 gld.; d) za nakup voz 400 gld.; e) nakup vinograda 3500 gld., skupaj 12.100 gld. 2. Deželni zbor pritrdi izjavi  deželnega odbora glede
Antoinetta z naglim ukretom spusti kapuco ter si plašč vrže nazaj preko lamen. „Kako je to lepo!" vskiikne naudušena. „Ja/. ljubim vodo, ljubim jo brezmejno!"
„Morebiti vam je bila kakšna Undina botra [u veli Jaeques smijoč se.
Ona se nasmeje, nabere mulo usta ter pravi:
„Evonvme trdi, da sem sama Undina, ker imam zelene oči."
„Zelene!" mrmra Jacques, „resV jaz sem mislil, da so modre."
„Gotovo neste prav videli. Le poglejte!" doda nepremišljeno, približavši Jaequesu od lune obsevano obličje.
„To so oči [trave pravcate Undine!" Jacques je že izgubljal  svojo hladnokrvnost. „Ali  veste,  da so Undine precej na slabem glasu?" pravi z nekoliko tresočim se glasom. „Pra-vijo, da so za tiste usodepulne, ki jih ljubijo."
„Kaj še!" veli Antoinetta, bližajoč se jeze rovej plazini, „samo takrat, če jih ljubimci ue lju bijo prav. Človek mora ljubiti preveč, da ljubi do-pa hočem, da bi bila že kmalu v mojem da natrgam nekaj cvetic ter si popoluiin
i Dalju p
volj. Sicer kraljestvu, kito"
ingerencije e. kr. poljedelskega ministerstva o točkah normalnega ukaza z one 14. marca 1887 izrečene. 3 Deželnemu odboru se naroča, da prosi c. kr. poljedelsko ministarstvo za zvišanje ustanovne podpore za šolo v Grmu. 4. Dež«Uii odbor se poobla-ščuje. da začasno upelje za šolo v Grma nov statut in učni načrt v sporazum ljenji in po pritrditvi po • Ijeđelskega ministerstva, z'izretnim naročilom, da v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru predloži statut in učni načrt v polrjenje. Vsi predlogi se vsprejmo in potem seja sklene.
Poli^n^ r^gled.
Notranje dežele*.
V Ljubljani 13. januvarja.
„Gazeta Narodovva" pravi, da je jako čudna logika manifesta nemških poslancev eeAkega deželnega zbora. Tako govore ljudje, ki neso ničesar pozabili pa ničesar naučili se. Videti nečejo onega narodnega gibanja, ki je v tridesetih letih naredilo iz skoro popolnem ponemčenega mesta zlato Prago. Vedno pojo staro pesen, ki je pa zaradi premenje-nih razmer postala jako smešna. Če danes nasledniki onih rodovin, ki so res prinesle višjo nemško kulturo na Češko , če se danes Schvvarzenberg, Lobkovic in Clam potegujejo za češko narodnost, kako morejo potem še Schmevhal, Knotz in Plener braniti „lepo češko domovino" kol, nemško deželo. Tako politično don quix.otstvo ne bode preprečilo razvoja samostojne slovanske kulture na Češkem. Ko bi Čehi tudi ne bih tako pravični proti Nemcem, kakor so, vender bi slednji ne bili smeli izstopiti i-, deželnega zbora. Nemški kulturonosci si domišljajo, da so le sami sposobni za vladanje. 22. decembra se pa pokazali, da Avstrija prav lahko obstoji brez Schtnevkalove, Herbstove in Plenerjeve vlade. Ko bi se eksodus IH bil tako hitro zgodil, mislili bi se prav lahko, da je vlada vse to spretno pripravil.!, da si utrdi svoje stališče.
Viianje države.
„Pester Lloyd" je izvedel, da so se odnošaji m j Avstrijo in Kupijo poslednji čas jako zbolj-Sali. Rusija je pripravljena v marsičem od jenjati, da se le reši bolgarsko vprašanje, popustila je svoje jednostransko stališče. Nadejati se je zategadelj, da se ohrani mir.
Po poročilih iz Sofije izrazil se je francoski minister vnatijih zadev proti Itolgurukej deputaciji, da je nezavisnost Bolgarske zajamčena po mejnarodnih pogodbah. Nobena velevlast se ne sme mešati v bolgarske notranje zadeve. Francija bode potrdila vsacega kandidata za bolgarski prestol, ka terega bode volilo sebranje. Priporočal je, da naj si Bolgari prizadevajo ohraniti mir in red. Predvčeraj je bolgarska deputacija bila pri seji zbornice, ter se je pri tej priliki pogovarjala s Clemenceauom. „TempsM graja one liste, ki so poslednji čas napa dali Bolgare. Javno mnenje se bode še vedno une malo za bolgarski narod, kajti sovraštvo izvira le iz napačnih nazorov. Bolgare so napadali, da bi se prikupili Rusi/i. Sedaj se pa že kaže, da smo bili prevarani, kajti tudi druge vjnsti si prizadevajo pri dobiti rusko prijateljstvo Nikakor ni bilo umestno Žrtovati tradicije, svobode in velikodušnosti domišljiji in Francija bode simp&tlzovala z Bolgari, kakor zasluži narod, ki se bori za nezavisnost.
Na prvo vabilo turške vlade ni hotel vodja lM»3gati<Nltc opozicije, (Jankov odpotovati v Carigrad. Se le na drugo vabilo velicega vezirja je odpotoval. Kak namen ima to potovanje, se prav ne ve. Govori se, da hoče Turčija Cankova imenovati vzhodnorumeliJ8kiin generalnim guvernerjem. Drugi pa mislijo, da se Cankov v Bolgarijo niti več ne povrne, ampak odpotuje iz Carigrada v Rusijo. Sicer je pa ta bolgarski rodoljub imel prav, da se je obotavljal odpotovan v Carigrad. Vladna stranka je že porabila to potovanje v svojo korist Mej narodom ngituje proti Cankovu, češ, do hoče domovino izdati Turčiji. V Plovdivtl je na kolodvoru cela dru-hal pričakovala (Jankova. Žvižgala jr, kričala: „Smrt izdajici in ruskemu vohunu," ter železniški voz, v katerem je bil, ometala z blatom. Ko bi vojaki ne bili zabranili, bila bi druhal ulomila v voz in ubila starega moža. Res lep red vlada v Bolgariji pod sedanjo vlado.
„Pali Mali Ga/.ette" objavila je senzačen članek v naslovom: „Bombardovanje Carigrada". Ta list nas pouči, di je zadme tedne le malo niankalo, da ni prišlo do vojne mej Anglijo in Turčijo. Sporazunaljebje mej Iluzijo in Turčijo dalo bi bilo povod vojni. Ruski veleposlanik Nelidov je turškej vladi predložil več pogodb in slednja bi se ne bila dosti obotavljala je podpisati, ko bi Anglija ne bila začela pretiti z vojno Gadban efendi je pa v Sofiji pritiskal na regentstvo, da bi se Bolgari sporazumeli z Rusijo. Ti dogodki dali so povod znanemu članku v „Moining Posti", v kut-reiu se je Turčiji pretilo z energičnimi naredbami. Turški veleposlanik v Londonu Rustein paša zahteval je od angleškega ministra vnanjih zadev pojasnila zaradi dotičnega članka. Lord Iddesleigh mu je pa odgovoril, da je v Angliji časopisje svobodno, a vlada in večina angleškega naroda se strinja popolnem z izjavami „Mor-rib\)ning Poste". Sicer so se stvari  nekoliko zboljšale
poslednji Čas, a vender je še lahko mogoče, da se-dauja vlada Anglijo zamota v vojno.
Vso evropsko časopisje bavi se z govorom nemškega kancelarja. Rusiji sovražne časopise je jako poparilo, da je Bismarck poudarjal prijateljstvo z Rusijo in se izrazil, da Nemčija nema nobenih koristij v Bolgariji Ruskim listom se pa dozdeva, da je preveč poudarjal dobre odoojjaje z Avstrijo. Sploh se je videlo iz njegovega govora, da Bismarck nikakor ne misli prav podpirati ruske politike; v orijentu, ampak se hoče ruskega prijateljstva wrao posluževati pfbti Franciji. Francoski listi mislijo, daje Bismarck jo dobro pogodil, trdeč, da sedanja Francija ne želi vojne, da se pa za zmi-roni ne bode dal mir ohramti, ker ima Nemčija AL zaci jo in Loreno.
FruiMMkMki vojni minister Boulanger pred ložil je ministerskemu sovetu  brzojavno poročilo o dogodkih v Tonkingu v začetku tega meseca. Muogo ustajnikov utaborilo se je pri Thanhoi in se hitro zagradilo z utrdbami. Vojaki so je skušali pregnati, pa se jim ni posrečilo.  4 častniki so bili ranjeni, 5 evropskih in 8 tonkinskih vojakov mrtvih, 15 evropskih in 27 tonkinskih vojakov pa ranjenih. Hitro so se odposlali močni oddelki  vojakov pod poveljstvom polko nika Brissauda v Thanhoo.  - Zbornici sta se predvčeraj sešli.  Starostni predsednik Blanc je v svojem nagovoru priporočal republikancem slogo, da bode novo zasedauje zbornice srečneje nego je bilo zadnje.   Treba se je poprijeti politike napredka, gospodarstva in dela. Zbornica je potem zopet Floqueta volila predsednikom. V senatu je pa starostni predsednik  Curnot poudarjal,  da sta notranja stalnost in mir najbistvenejša pogoja za razvoj Francije.   Vojm. bi 1« povekšala bedo. Narodi to ravno tako dobro vedo kakor vlade, in dandanes se tudi monarhistične vlade morajo ozirati na narodno mnenje. Francija želi mitu, samo tam jo slikajo za vojevito, kjer treba zmagati pomisleke parlamenta. Francija je razumna dežela, kjer narodnega duhu no oživlja strah pred inozemstvom. Na Francoskem ni vojaške stranke. Vojska je tesno zvezana z drugimi stanovi io želi miru.   Ko bi pa kak dogo iek varal njene nade, bode Francija pokazala, da je poslednjih 15 let dobro porabila  m znala bode postaviti legije za hrambo, kakor v prejšnjem stoletji.   Novega predsednika volil  bode senat d>nes.
Pri volitvi v Castellamare v Italiji prišlo je dn krvavega boja mej vladno in radikalno stranko. Vladnega kandidata so nevarno ranili. Več osob je mrtvili, nad 80 ranjenih. Vojaki so morali z orožjem napraviti red. Razburjenost  bda je velikanska.
Dopisi.
1% Ciiorive 11. januvarja (Interpelacija dr. Rojca. — Samomor? — Veselice.) Včeraj dne 10. t m. bila je zopet seja v našem deželnem zboru. Seja bila je zelo zanimiva in zbralo se je k nji tudi nenavadno število poslušalcev. Inače, zborujejo naši deželni očetje pri popolnem praznih prostorih,  poslušateljem  namenjenih.   A včeraj so kazali že ti prostori, da pride  na dnevni  red kaj nenavadnega Sem ter tja pošepetal je prijatelj prijatelju: pridi v zbornico, danes bode dr. Roje iu-terpeloval vlado o razmerah  v  tukajšnji bolnici in blaznici. To je zadostovalo, da se je galerija v zbornici  še  precej   napolnila.   In  res po dokončanem dnevnem  redu  da g. glavar besedo dr. Rojcu, da stavi označeno interpelacijo.   Dr. Roje je poldrugo uro čital svoj elaborat, a koj početkom,  ko je nekoliko pojasnil odbornika dr. pl. Pajerja postopanje v tej zadevi, zapustil je ta gospod zbornico, njemu so sledili drugi gospodje italijan-ke stranke polagoma.  Zdelo se je, da gospodje  ne zazumijo slovenske zelo zanimive interpelacije.  A tudi na desnici pričeli so poslanci zapuščati sedeže in zbornico in ko je dr. Roje hotel prečkati par prilog in spričeval tej interpelaciji — bilo jih je 25 — opozori gospod glavar, opozorjen na  to, da zbornica ni sklepčna, pretrga  sejo za 10 minut in po preteku tega časa objavi, da ni mogoče dalje zborovati, ker ni zadostno število poslancev v zbornici. Prihodnjo sejo napove v dan II. t. m. z opazko, da bode dnevni red poslancem pismeno objavil.   Danes bila je zopet seja ob 5. uri popoludne, občinstva še več nego prejšnji dau. Prebere se zapisnik seje dne 10. t. m. in potem, se je pričakovalo, da bode  dr. Roje svojo interpelacijo nadaljeval, a {prišlo je drugače. Gospod glavar, grof Coronini,   razlaga na  dolgo in široko, da je prijatelj svobodni besedi, a da ne more dopuščati,  da bi interpelaut nadaljeval, češ, to ni interpelacija, temveč polemika zoper deželni odbor, ki je bil po dr. Kojci napaden in žaljen.
Sploh pa, nadaljuje, obrnjena je ta obtožba proti deželnemu odboru in na vlado, katera pa nema pravice soditi o delovanji deželnega odbora, ki je le zbornici deželnih poslancev odgovoren. Dr. Roje hoče ugovarjati, du on ni žalil in nameraval žaliti nobenega in tudi deželnega odbora ne,  navajal je
le fakta in statistične date, in — glavar zvoni — će mu je zabranjeno svobodno govoriti v zbornici, odvrača odgovornost za nasledke od sebe, bode zapustil denašnjo sejo ter po svojem prepričanji va-. rovaJ svoje pravic«! kot poslanec. Dr. Pajer.je mej, to kontroverzo mej Rojcem in glavarjem, ki je prav marljivo zvonec vihtil, v jako zaaičevalnem tonu klical: basta, basta! Poslanec Boje pobere svoje akte in zapusti zbornico, a tudi poslušalci pobrali so šila in kopita in pred deželno hišo kritikovali po svoje postopanje glavarjevo in drugih. To je faktura, kateri podajamo danes brez komentara, da si je izvestno, da ne bode brez nasledkov za Slovence na Goriškem, ki so bili do sedaj jedini in so se s skup nimi močmi branili proti navalom zjedinjene nemško-italijansko-liberalno stranke. Bolnica je žulj, katera občutijo naši posestniki jako močno.
Ni mnogo mesecev tega, da se je bil usmrtil v Poreči duhoven, rojen Korminec, katerega je po-reški škof dr. Fiapp iz tukajšnje škofije s seboj vzel. Danes pa se poroča iz Kor mina, da je brata njegovega zadela jednaka osoda. Pil je vesel in zdrav ob 10. uri zvečer dve boteljki piva, a pol ure ka sneje našli so ga v njegovi lekarni mrtvega. A no. vejša poročila vedo povedati, da je smrt pri omanjem nesrečniku nastopila radi tega, ker je dobil po pomoti boteljke s strupeno vsebino.
Naša Čitalnica objavila je red predpustnim veselicam, in sicer bode dno 22. januvarja in 5. fe-bruvarja plesna zabava, 20. februvarja pa ples. Tudi podporno društvo namerava prirediti v pred-pustnem čaBU besedo s plesom, toda določeno ni še, kje iti kedaj.
Iz Tratn 1 1. januvarja. [Izv. dop.] Zadnja naredba finančnega ministerstva, ki so jo dobila naša finančna oblastva vzdignila je na prvi mah nekoliko prahu. Saj je pa tudi res nečuveno, da gosp. finančni minister Slovence na tak način protežira. Slovenske uloge slovenski reševati, ni bil do danes vajen najzadnji davkarski urad na Primorskem, in vender so rubili kmetom vole, krave in kotle in kar je bilo, če niso hoteli ali neso imeli s čim plačevati davkov in taks. Vse to vršilo se je v najlepšem redu in miru, nikdo ni upil, nikdo se upiral, kaj jo bilo torej treba fiuančuemu ministru, kaliti ta lepi red in mir? Tako misli ogromna večina finančnih uradnikov, a ta nemir jih kmalu mine, prebravši naredbo jo založijo mej listine ter pojdejo z olimpiško mirnostjo staro svojo uglajeno pot, naj minister govori in piše, kar hoče. Našemu okoličanu pa bodo tudi za naprej pošiljali „čamade" (chiamate) in „ordiue di pagatnento" itd.
Ti modrijani vele, da je Slovencem dovolj, da poznajo številke, teksta jim ni treba razumeti. Številka pravi, da imaš plačati toliko forintov in toliko soldov, kako in zakaj naj te ne briga, vse to je naša stvar. Če imaš, daj, če pa nimaš „faremo i nostri pausi" pa Bog, s teboj se ne bomo prepirali in učili se tebi na ljubo tvojega jezika.
In tako se tudi godi, kmetje plačujejo, če prav dostikrat ne vedo zakaj, nšior škrivan v ufieiji" pravi, da treba toliko odšteti, on že ve, zakaj, če tudi neče ali včasih ne zna tega povedati plače-valcu. Kmet plača, zahvali se „šior skrivanu" iu gre svoj pot, ue da bi kalil ta prelepi in prestari mir in red! Kako vse drugače se godi eksotičnim našim Nemcem. Ti dobivajo vse uradne dopise v nemškem jeziku, v nemškem jeziku pogovore se lahko z vsakim uradnikom ter dobe od vsacega v svojem jeziku potrebna mu pojasnila, prav kakor doma v Mecklemburgu ali Bog ve kje. Le mi Slovenci, ki smo tukaj rojeni, ki tukaj živimo in umiramo, ki imamo tukaj svoja posestva, le mi smo tukaj tujci, nas nikdo ne pozna, našo eksistenco taji magistrat, taji jo vlada. A da je stvar prišla tako daleč, krivi smo si tudi sami. Še nikdar ni prišlo našemu okoličanu ali meščanu na um, zavrniti italijansk ali netnšk dopis, nikedar uložit« slovensko tožbo, slovensk rekuis ali bodi si katero koli uradno listino v slovenskem jeziku.
Vse pogodbe, odstopna pisma, ženitovanBka pisma z jedno besedo vse notarijatske akte pišejo v italijanskem včasih celo v nemškem jeziku. Vai zakotni pisači, pariti, notarji in advokati uradujejo v nemškem in italijanskem jeziku, v slovenskem pa nobeden. A vender mislim, da stranka, katera plača, tudi lahko zahteva, da jej dotičuik spiše pogodbo v jeziku, katerega dobro razumi. In vender so naši ljudje tako do okrajnosti „miroljubni", da ne rabim druzega izraza, da puste, naj jim „šior Skrivan" piše pogodbe po starem italijanskem „šimelnu", če
tudi od vsega, kar je „Skrivan' napisal dostikrat ne razumi ne besedice. Tako malo spoštovanja do sebe in svojega jezika je tako grdo, da razborit človek ne najde besede, da bi z njo izrazil svojo nejevoljo! Najbolj čudno se mi zdi pa to, da so v okolici mej temi pisači ali „periti", ki pišejo it a-lijanske pogodbe, pisma in rekurze ljudje, ki se štejejo mej narodnjake, mej stebre, da celo mej javne zastopnike in zagovornike našega naroda!
To izvestno ni narodno! Rajše nego da po italijanskih uzorcih sestavljate našim ljudem italijanska pisma, odprite jim oči, povejte jim, da jim dela to škodo in sramoto, napravite si jeden-krat slovensk uzorec ter pišite jim slovenske listine, katere bodete umeli vi in pa vaši klijenti ; italjan-skih aktov mnogokrat sesam i ne razumete, tem menj pa kmetje, katerim jih pišete.
Od finančnih uradov dobivajo naši ljudje plačilne naloge in dekrete itd. vse v italijanščini. Če hočejo vedeti, kaj da jim piše „uficijo", morajo k „skrivanu', da jim stvar prebere in razjasni, česar mislim, da ne dela zastonj. Ako je stvar zamotana in se godi kmetu ali meščanu krivica, gre zopet k pisaču, da mu napiše italijansk rekurs, če tudi bi slovenskega sam lahko spisal ter prihranil denar, ki ga daje „ učenemu peritu."
„Slovenski pravnik", ki ga izdaje družba sv. Mohorja, „slovenski spisovnik" iu druge jednake knjige ueso obrodile našim okoličanom nI najmanjšega sadu. Brez perita in njegove italijanščine, se naš okoličan še podpisati ne more ali ne ztia. To je križ, da nikedar tacega1,:da ljudje ne vidijo svoje koristi. Zato pač ni čudo, da dohajajo iz naših uradov samo italijanski in nemški dopisi ! Najprej si moramo sami pomagati, slovenskega uradovanja ne bodo oblastva'nikjer silila, če ne bode narod sam tega odločno zahteval! Pravice imamo, up orabl jajmo j i h vedno in po v s od p o t e g u j mo se zanje k r e p k o i n moško, ker ni ga človeka, ni ga oblastva, ki bi nam je mogel kratiti. Radoveden sem, če bodo, ako bodemo tako delali, naši nasprotniki še vedno tajili našo eksistenco?! Ako pa pustimo, da poj de vse staro svojo pot, ostanej on ain vse priznane pravice samo i) uzorične, imeli jih bodemo le na papirji.
Ign 12. januvarja. [Izv. dop.] Pri nas sta bili to jesen volitvi za županstvo in za prvomest ništvo k raj nega šolskega sveta. Mož, kateri hoče pri nas v vseh znstopih ukazovati, uriva svoje kleče-plazuike, kjer koli mogoče, na prva mesta. Kakor da bi bila domovina v največji nevarnosti, stopa pred volilce, ukazujoč, katerega naj izberd za kolovodjo Studeriške občine. Ni se nadejd, da bi se drznil kdo drugače voliti, nego jim je on namignil, a zgodi se vendar, da naš samosilec sramotno propade, on sam je z dvema drugima dobil samo 13 glasov in pri srečkanji je popolnoma v pleve pni.
Pri volitvi za župana je njegov kandidat delil usodo svojega pokrovitelja, umevno, kajti tukajšnje občinstvo ni teh mislij, da bi velik prilizovalec ter velik mož tudi tiste kreposti imel, katere mora dober župan imeti.
Zdaj je vender jasno, kolike veljave so neke table, na katere ta mož s takim ponosom pri vsaki priliki kaže, izmej na stotine broječih volilcev podpira jih na steni v to prisiljena peš&ica trinajsto-rice, — nezakonitim potom na steno pritihotapljetie table čestijo le sainopašuost nekaterih osob, ne pa zaslug, katerih samosilnik nema.
Drugače se je godilo pri volitvi za prvomest-ništva za okrajni šolski svet Studenški. Razšopiri se zopet naš diktator pred zbrane svetnike povzdigujoč svoj glas z nasvetom, uaj jednoglasno na to mesto volijo moža, kateri je po njegovih besedah „eminentno praktičen talent". — Podpiral je to volitev kot virilist in kot krajni šolski nadzornik. Z zvijačo pregovorjeui možje volijo v resnici ta njegov talent. A laž je šepava, poizvedelo se je, da krajno šolsko uadzorništvo zastopa nek drug mož, da je usiljeni vodja Ižanske usode le — krivi nadzornik.
Krajni šolski svet s talentom vabi pseudo-nad-zornika kaj uljudno na odgovor, toda zaman je ves trud, slednjič zakliče, kakor značajem jednake vrste navadno, srdito grozeč pravemu nadzorniku : 6 ... a bom pa jaz še v „cuhthaus" spravil.
Glejte, kam človeka napuh in častilakonmost zapelje! Nezmožen. <la bi svoji strasti drug dušek našel, celo žabjak na pomoč kliče. Da bi svoje sra-
motno dejanje zakril, prišteva može? poštenjake, katerim on ni vreden jermenov pri črevljih razvezati, mej zločince. Zdaj, ko so mu volitve očf odprle, da mej še nepokvarjevim- ljudstvom zaupania nema, maščevati se hoče za vse dozdanje nezgode s tem, da značajne može, site njegovega samopašnega vedenja, pred svetom osramotiti hoče. Ta grozna osveta ne pomisli, da se je kmet začel zavedati, da nema samo bremena, ampak tudi pravice. Kij ko bi vender kdo začel plašč tega moža iztejmvati, mogoče, da bi se marsikateri debel greh iz-za gub izt- pel:
O naših drugih socijalnih razmerah, kakor o iznajdbi novega cerkvenega sloga in nove Cecilijan-ske glasbe drugi pot.
Domače stvari.
— (Nepotrjena konfiskacija.) Vender jedenkrat! vskliknili smo danes, ko smo dobili razsodbo, da jedna konfiskacija našega lista ni potrjena. V številki 285. dne 14. decembra 1886. priobčili smo bili dopis iz Celovca, v katerem je bil govor o novem krškem škofu. Državno pravdni-štvo nam je rečeno številko zaplenilo, češ, da smo po §. 63. kaz. zak. zagrešili razžaljenje velečastva. d), kr. deželna, kot tiskovna sodnija pa te konfiskacije ni odobrila ter odklonila državnega pravilnika predlog. Državno 'pravdništvo pritožilo se je proti temu na nadsodišče v Gradci. Slednje pa pritožbi ui ustreglo, ker v dotičnem dopisu ni predmeta za kažnjivo dejanje. V nagibih pravi namreč c. kr. nadsodišče:
(jiritndei
Def im beanstiindotcn Zeitungsartikel ontlialtone, die Beschlagnahme hauptsiichlich voranlassende Passus. vornach den Abgeordneten nahe gelegt wid, dnss sie, wenn anf ilire VVunsche in Wien koine Rucksicht genommen wcrden solite, dann gut wiasen, was sie zu thun huben, ist lediglich ala Gegensatz zu don uninittelbar vorangofuhrten Worten: „Und dieser gute Wille der Regierung vverde ihnen (den Abgeordneten) den Impuls geben, das gegenvvartigo Ministerium auch fernerbin noch zu unterstutzon.1' — Es kann dornnach der-aelbe um so woniger auf Soine Majestat den Kaisor bozogen werden, als es im bezuglichen Vordersatze heisst, dass sie itn Falle der Ervvirkung eines dor Blovenischen Sprache miichtigen BischofcB, loicbt iiborzeugt sein vverdeti, dass dab Ministerium auch die Beschvverden der slovenischen Staatsburger beriicksichtigc.
Mit Rucksicht darauf lin d unter \veitorer Bezugnalnne auf die Griindo des laudesgerichtlichen Erkenntnissos war die Besch\verde der k. k. Staatsanvvaltschaft zu vervverfen, nach dem sicb der Thatbostand einer strafbareu Handlung nicht erseheu liisst.
— (Državni poslanec dr. Ferjaučič) vabi volilce posebno vipavskega okraja na razgovor v Vipavo v nedeljo dne 16 januvarja t. 1. ob &. uri popoludne v grajšinskeni cvetličnjaku.
— (Za liaičev spomenik) poklonil je „Sokol" v zadujem občnem zboru 25 gld.
— (Vabilo k o lične m u zboru) slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec", kateri bode v nedeljo dne 10. jauuvarju 1887. točno ob 2. uri popoludne v prostorih „Glasbene matice" (Virantova hiša, 2. nadstropje.) Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, 'i. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovaleev računov. 5. Volitev novega odbora. C. Volitev dveh pregledovaleev računov. 7. Razni nasveti in interpelacije.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi »Čitalnica Postoj inska" v nedeljo dne 16. januvarja 1887. v svojih prostorih. Vspored: 1. F. Dii-rer: „Domovina", zbor. 2 Lldig : „Koncert na gosli" s spremljevalnem glasovira. 3. K. Mašek: „Zgubljena mati", solospev. 4. 1. 13. Ipavic: „Vabilo", čveterospev. 5. Tombola. 6. Ples. Začetek ob s. uri zvečer.
— (Vabilo k plesnim zabava ni,) katere priredi slovenska Čitalnica v (Joriei v društvenih prostorih o pustnem času, in sicer: V soboto dne 22. januvarja— plesna zabava. V soboto dne 5. februvarja — plesna zabava. V nedeljo dne 20. februvarja — ples. — Začetek vsakikrat ob 9. uri zvečer. Pri vseh treh plesnih veselicah svira godba c. kr. pešpolka št. 62.
— (Ravnateljstvo zavarovalnice .Assicur a zione generali") v Trstu izročilo je vodstvo glavne agenture v Ljubljani g. Tagliapietri, ker je umrl prejšnji zastopnik g. Vincenc Seunig.
— (Razpisana) je služba druzega učitelja na dvorazrednici na Vačah. Plača 400 gld. Dalje služba 4. učitelja na čveterorazrednici v Šraartiuu pri Litiji. Plača 400 gld. iu stanovanje. Prošnje do 25. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gorica 13. januvarja. Minolo noč nag-loma za mrtvoudom umrl profesor Fran Erjavec.   Slovenija žaluj!
Petersburg 13. januvarja. „Journal de St. Petersbourg" naglasa mirovne težnje, ki Be kažejo v Bismarckovem in Carnotovem govoru in sploh povsod in katere vse vlade potrjujejo. Rečeni list z jednakim zadovoljstvom navaja pravilne besede Gobleta in Flourensa na bolgarsko deputacijo in dotični komentar v „Journal des Debats". Vse to je neovrgljivo znamenje miru, katero pričetkom leta z veseljem beležimo in po katerem se sme upati, da tekoče leto tega tako ugodnega znamenja ne bode oprovrglo.
Rim 13. januvarja. V zbornici odgovoril Robilant na znano interpelacijo Ferraris-a, da se je oblastvo v Trstu le posluževalo pravice, katere ima vsaka vlada, da namreč zabrani, da se inozemska naznanila ne nabijajo na vogle. On torej misli, da ne treba niti po nagibih dotične prepovedi povpraševati. Ferra-ris z odgovorom ni bil zadovoljen.
Pariz 12. januvarja. Vsi časniki tolmačijo Bismarckov govor v mirovnem zmislu in vidijo v njem Nemčije pošten namen, da Fran-sije ne bode napala. Vsi listi izjavljajo, da tudi Francoska ne misli napasti Nemčije. „Temps" pravi, da bode Bismarckov govor po Evropi napravil jako pomirljiv utis.
London 12. januvarja. Iddesleigh v Sa-lisburv je vem uradnem stanovanji nagloma zbolel in v malo minutah umrl.
„LJUBLJANSKI Z70N."
ž
Gld. 4.60. (9aa-16j Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
Trpotcev Izvleček
z apno-ie exoin9 zanesljiv, upliven in 20 let pre-pkusVii proti MiiNii-i, pluenici, kataru, kašlju in pomanjkanju krvi. — Cena gld. 1.10. — Fran-ciokiiMovM lekarn* na l>uua|l, V., Hunds-thurinerstrasse St. 113, lekarna Vb. p!. Trnkov*? v LJubljani in v največ lekarnah. (855—1)
Meteorologično poročilo.
Caa opazovanja
7. zjutraj
Stanje barometra v m m.
Tem- ! Ve-peratura trovi
Nebo  krina v min.
711 56mm.
8. pop. 741 42 mm. 9. zvečer 74l-78mm.
—2 4 0 12 C
0 4l C
al. szh. si. /.ali. si. /.ah.
d.jaB. d. jas. o bi.
0-0 h
Srednja temperatura — 0*3', za 2-3" nad normalom.
dne 13. januvarja t. 1. ^-^Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.........                                          81 gld 60 k>.
Srebrna renta ......                                 .   .    62   .. 6 „
Zlata rent« .........                                               112   „ 40
5°/0 marčna renta        .                  .   .    99   „ 80 „
Akcije narodne banke     .   .       .   .   ■   ^74   n — „
Kreditne akcijo........                                      290   „ — n
London   .   . .....                                        126   „ 65 „
Srebro....... ■—--»- s
Napol. ........9   „ 99
C. kr. cekini        ...          ...         f>   „ 94 „
Nemške marke Hi „ 95 „ 4% državno srečke i' I. 1854    860 gld.   131 „
Državne Bref-ke ti L 1864          10O *ld.   168   „ 30
Ogerska zlat* renta 4%          .               102   . 80 ,
Ogerska p>»piroa renta 5' „               .   . 92 gld. 75 kr.
5°/a Štajerske »emljiic. odvez, oblig. H*
Dunava reg. srećke 5%            100 gld 118
Zemlj obč. avstr. 4,/,',/0 zlati zast. listi 1^4 Prior, ohlig. Ehzabetine zapad, železnice
Prior. obbV. Ferdinandove sev. železnice 1O0
Kreditne srećke                        100 t 17«
Rudolfove srečke                      10   „ 19
Akcije an^lo-avstr. banke          120 112
Tiammway-dru8t  velj. 170 gld. a. v. 210
50 25
10 50
Cvet zoper trganje (Gicht)
po dr. JI a I i«*u il 50 kr.,
VABILO
!
L
zoper f >rot i n ter revaiatizeui. trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in Vite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro tel radikalno SdjutpnaTff. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj Iz najrazličnejših krogov.
Prodaja 749—14)
J I ItlltVi TKIVf£*>CZY*
■■ zraven rotovža v Ljubljani.
Razpošilja  se vaak dan po
i. m *
poŠti. ■
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki »ta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhinske umetnosti bili odlikovani  z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni ct.-iuio, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856 —33)
Dobiva  NC pri vseli boljših trgovcih in prodajalcih, de-likates, v lijiibl.jaiii pri g. Petru I^asaollc-u. Razpošilja ae v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in ceutr. razposiljaluica Dnnaj, IV., Allegass« Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
5. rednemu občnemu zboru
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani,
kateri bode
dne 23. januvarja 1887 ob 10. uri dopoludne
v društvenej pisarni na Marije Terezije cesti h. št. 3 v Ljubljani.
-------
Dnevni red:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo blagajnika.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Volitev ravnateljskeg-a odbor«, in sicer:
a) ravnatelja,
b) blagajnika,
c) kontrolorja in
d) 2 namestnikov.
f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor.
5. Predlogi društvenikov.
K polnoštevilnej udeležbi vabi častite deležnike naj-uljudneje
ravnateljski odbor.
(20-1)
Ljubljana, dnč 11. januvarja 1887.
IX11X11 Mililo
nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v LJubljani.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice' je pregledalo in primerjalo letne račune za 1886. leto in naznanja, da so pregledani računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 3 društvenih pravil.
Ljubljana dne 11.januvarja 1887.
Nadzorstveni odbor.
Razpis službe
občinskega paznika.
Pri mestni občini Kamnik izpraznjena je služba občinskega paznika (policaja) z letno plačo 420 gld.
Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer tisti, kateri so v javni službi, potom svojega predstojnega urada, najdalje do
154. jami varja t. i.
podpisanemu uradu pošljejo.
Mestno županstvo Kamnik,
10. januvarja 1887. (18-2> Župan: Franjo Fišerl. r.
Tllf Cl :
12. Jan livarja.
Pri Hi« na t Urhanift z Dunaja. — Hawel iz Kočevju. — Koziny Is Budimpešte. — Schlessinger t Dunaja. — pl. Stein, Hildebrand iz Laškega trga. — ROssler z Dunaja. — Mally iz Železnikov. — "VValtcr L Dunaja. — pl. Uccelli, Lu-zatto i2 Trsta. — Brauner z Dunaja.
Pri IjUalfeli Bernauer z Dunaja — Pili iz Gradca. — Erinacora iz Maribora. — Mileh z Duuaja — Morawetz Iz Grad.:«. — Putscbard iz Celovca. — Hoscbl z Dunaja.
Pri a v nI ,t'i |Nkdui eeMnrjI: Ropret iz Bleda.
llaarli s«» :
12. januvarja: Roza Kovač, 46 let, šiviija, Karlovska cesta štev. 7, za spridenjem pluč. — Antonija Grum, go-stiluičarjeva vdova, 67 Tet, Sv. Florijana ulice Št. 11, za spridenjem trebušnih delov.
<| psojamo se p. n. slavnemu občinstvu naznaniti, da smo, j@ U ker je gospod Vincenc Seunig, ki je mnogo let uspešno  vodil  našo  glavno agenturo v Ljubljani,   lani v c^) septembru umrl, izročili našemu nadzorniku gospodu Kon-J stantinu Tagliapietra, ki je že sedaj,   odkar je umrl §3 gospod Seunig, naše tamošnje posle začasno vodil, deli ni- Jpi m tivno vodstvo naše glavne agenture v Ljubljani.
<5        V TRSTU, dne 1. januvarja 1887.
Za centralno ravnateljstvo
ces. kralj. priv. ASSICURAZIM GENERALI.
Generului tuj u ile ;
J. Besso.
Srečko za uboge, ^n8 Dunajskega magistrata, ®& 1000 cekinov v zlatu
Originalne srečke
itd. p°
50 kr.
f I Javno žrebanje neprekljicljivo dne 22. februvarja 1887.   5100 dobitkov v vrednosti nad 80.000 gld.
Pfm
Mnogo dobitkov v cekinih, srebrnih goldinarjih, Dunajskih komunalnih srečkah po 100 gld., zlatninah in srebminah itd.
Ta loterija, katero napravi po izjemnem Naj vinjeni dovoljfiiji Niega veličastva Dunajsko meato, se ne sme primerjati s tako imenovanimi efektnimi loterijami, ki v primeri b številom srečk nudijo le neznatne, najvee ničvredne dobitke. Ako se naroči 10 srt'ćk za 5 jrld., so srerke franko požljej) z oficijidno listo irebanja. — Ako se pa naruči niiinj kakor 10 Breek, naj se priloži m20 kr. za franko^auje in poSiljatev oficijalne liste žrebanja. (9;>4—3)
Kdor kupi  več srečk, se mu pri tej loteriji nobena ne nuvrže.
MENJALNICA
V provincijah dobivajo se po batičnili podjetjih in menjalnicah, skoro vseh poštah in lot. kolekturab.
SCHELHAMIV1ER & SCHATTERA
unaji.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".