Št 23.
V Ljubljani, četrtek dne 24. marca 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1’20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28 —
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Rusija in balkanski Slovani.
Bel gr a d, 22. marca.
Niso pretekli niti trije dnevi odkar sem vam pisal o pravem razpoloženju, ki ga je pri Srbih zbudilo potovanje kralja Petra v Petrograd in o bojazni, da se zaključi sporazum med Rusijo in Avstro-Ogrsko ravno v momentu, ko se bo kralj Peter nahajal na potovanju v Rusijo in že je prišla vest, ki v polni meri potrjuje vse slutnje vašega dopisnika.*)
Ali četudi je Srbija, vsaj prosvitljeni njeni elementi in ljudje, ki v politiki niso optimisti, pričakovala ponovni udarec od Rusije, vseeno je bilo prehitro razkrito zahrbtno delovanje gospoda Izvoljskega. Srbi morajo zopet z bolestjo v duši konstatirati, da Rusija ne more opustiti svoje protislo-vanske politike o kateri je podala tako eklatanten dokaz za časa aneksijske krize. Ono, kar je srbski narod s strahom čutil, se je sedaj izpolnilo — rusko zunanjo politiko vodi še dalje nemška klika v carskem dvoru.
Na mesto, da je poset kralja Petra provzročil splošno narodno veselje, je on provzročil splošno narodno ogorčenje. Javno mnenje v Srbiji se nahaja sedaj pod veliko depresijo. Srbski narod se je zopet prepričal da ne more in ne sme verovati nikomur.
Tukaj so vsi prepričani, da je predmet sporazuma med Avstro-Ogrsko in Rusijo balkansko vprašanje, četudi to zanikajo na Dunaju in v Petrogradu, kjer pravijo, da se je dosegel samo sporazum glede čuvanja status quo-a na Balkanu. Tukaj se misli, da ta sporazum ni nič drugega kot samo nova redakcija starega sporazuma, sklenjenega med Rusijo in Avstro-Ogrsko v Mtlrzstegu. Tudi se misli da se nahaja v novem sporazumu določba o razdelitvi interesnih sfer na Balkanu, za katero se je Avstro-Ogrska svoječasno toliko zavzemala. V avstro-ogrsko sfero bi spadala, kot prej Srbija, a v rusko sfero, kot po prejšnjem sporazumu, Bolgarska.
Danes napadajo vsi belgrajski listi Rusijo in sicer zelo ostro, kot protislovansko državo, ki trguje s patriotizmom svojih bratov in ki radi sumnjivih in efemernih koristi izdaja idejo vjedinjenja jugoslovanskih rodov. Srbija je dobila nov udarec od »slovanske" Rusije, ki tako rada paradira od časa do časa kot protektorka Jugoslovanov, a za njihovim hrbtom prodaja
*) Dotičnega dopisa nismo priobčili, ker smo mislili, da pesimizem našega dopisnika ni popolnoma osnovan. Ali naš dopisnik je imel, žalibog, prav. Službena Rusija, ki stoji žalibog še vedno pod pogubnim vplivom nemške dvorske kamarile petro-gradske, se popolnoma nič ne zaveda svojih dolžnosti napram južnim Slovanom. Jugoslovani, posebno oni ki imajo svoje samostalne države, to vedno bolj uvidevajo in ako jih bo kedaj Rusija zopet hotela vleči za nos, se bodo oni stokrat prej premislili kakor bi se dali varati od petrogradske nemške dvorske kamarile. Je pač žalostno ali resnično, da Nemci vladajo tudi v največji slovanski državi, vse po krivdi ruske dinastije.	Uredništvo.
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.	[17]
»Vi . . . Vi, gospod Potrato, hočete zasnubiti mojo sestro? Kako ste prišli na to misel, ali ste govorili ž njo?“
Mirno in odločno je odgovarjal Potrato:
»Sklenil sem, da storim ta korak takrat; ko sem prvikrat srečal Rene . . . ona ne
nr'«niičesar 0 tem’ za*° sem Pa najprej .emkai> da govorim z Vami, predno se oglasim pri Vaši sestri.
•	r(!?DC. n/ mogel razumeti tega, kako
je stari Potrato prišel do teh misli, spoštoval ga je, visoko cenil, in sedaj naj bi ga prevaral ? Poznal je dobro sestro, bil je dobro prepričan, da ne bi mogla osrečiti svojega soproga; a mogoče bi se pa vendarle opremila, ko bi živela v tihem domu, kjer bi postalo njeno življenje mirno in zadovoljno.	.
»In kaj hočete, da naj storim?« je vprašal Potrato. Na vsak način morate govoriti z Rene, ako ona neve, ničesar, tedaj je najbolje, da bi govoril najprej žnjo jaz.
njihove najvitalnejše interese prav po ceni njihovim in — svojim sovražnikom.
Vse srbsko časopisje pričakuje z največjo nestrpnostjo komunike ruske vlade, v katerem se iznese resničen rezultat pogajanj, ki so se vodila med Rusijo in Avstro-Ogrsko. Ta komunike mora biti jasen, brez misterioznih diplomatičnih fraz, in potem zavzame srbski narod napram Rusiji svoje stališče in določi svojo politiko napram temu svojemu protektorju, branitelju integritete Srbije in status quo-a na Balkanu. Ako službeni Rusiji ta politika ne bo po volji, naj ve, da jo je ona sama zakrivila s svojim izdajstvom.
Srbski narod pa radi tega ne obupa. On je doživel in preživel že dosti nesreč, pa bo tudi to najnovejšo.	P.
Slovanski Jug.
Hrvatski sabor. Najvažnejše kar se je zgodilo v torkovi saborski seji, je izjava bana Tomašiča, glede železničarske pragmatike in sklep, da se frankovski poslanec Zatluka izključi od 15 sej. Banova izjava o pragmatiki je mnoge iznenadila, ker mnogi niso pričakovali, da bi se novi ban tako odločno postavil na stališče hrvat-sko-srbske koalicije in izjavil, da z njo stoji in pada. On je to izjavil in sedaj naši klerikalci menda ne bodo več kričali, da se je koalicija prodala Tomašiču in odnehala v vprašanju železničarske pragmatike. Koalicija ni kapitulirala pred Tomašičem, pač pa se je ta prilagodil prilikam in se sam postavil na njeno stališče. — Drugi važni dogodek je predlog, da se podeli frankovskemu poslancu Zatluki strog ukor in da se ga izključi od 15 sej. Prišlo je do tega predloga vsled tega, ker je Zatluka
— po svoji stari navadi — naravnost nesramno razžalil poslanca Magdiča, rekši mu, da je zločinec. Frankovci so taki ljudje, ki nikdar ne izbirajo besedi in izgovarjajo besede, ki jim ravno pridejo na jezik, a te besede navadno niso primerne. Radi tega bo revež Zatluka sedaj skoraj gotovo izključen od 15 sej in izgubi za toliko dni
— kar je za vsakega Frankovca najhujša kazen — poslanske dijete. In še kričati in žaliti ne bo mogel 1 — In sedaj naj še Raucha postavijo na zatožno klop, kakor se pripravljajo, pa bo konec Rauch-Fran-kovega režima res žalosten. Najboljše bi bilo, ko bi Raucha sodili v isti dvorani, kjer so sodili njegovim žrtvam, srbskim »veleizdajnikom*. To kazen bi Rauch zaslužil v polni meri, ker nemoralnejšega režima na Hrvatskem še ni bilo, kot je bil Rauch-Frankov režim in pravica zahteva, da pride ta režim v osebi barona Raucha na žatožno klop. — Velika pridobitev bo za Hrvatsko kreiranje upravnega sodišča, ki je tudi v programu novega bana.
Dopolnilna volitev v Splitu. Vsa znamenja dokazujejo, da postane volilna borba v Splitu, kjer je položil državnozborski
mandat dr. Fran Bulič, zelo zanimiva, ker hoče vsaka stranka in strančica afirmirati in prešteti svoje pristaše. Celo Italijani in krščanski socijalisti pomišljajo na svoje kandidature, kar je naravnost smešno. Frankovci postavijo, seveda, tudi svojega kandidata, a t. zv. hrvatska stranka se ne more vjediniti glede osebe kandidata, ker ponujajo se kar trije. Najmočnejša in najbolj edina je hrv. napredna stranka, ki kandidira svojega predsednika dr. Josipa Smodlako, ali te stranke, posebno njenega predsednika se vlada silno boji in stori — kot pri poslednjih volitvah — vse da onemogoči izvolitev njej tako neljubega drja. Smodlake. V to svrho poskusi svojo srečo gotovo zopet na ta način, da vjedini vse nasprotnike napredne stranke, ki bi potem prišli na dan s skupnim kandidatom. Potem pa še malo orožniških bajonetov in drugih takih lepih, v Dalmaciji običajnih reči, in Smodlaka propade — računa najbrže vlada. Da bi se le zmotila v svojih načrtih! Potem bi dalmatinski Hrvati imeli v državnem zboru vsaj enega poslanca, ki ne bi bil vladin mameluk in ki bi tudi slovenskim poslancem dajal — dober zgled.
Avtonomija Bosne. Bosanski Moha-medanci se pripravljajo za izdajanje novega lista, ki bi pod imenom »Avtonomija* izhajal v Mostarju. Svrha lista bi bila zbirati okoli sebe vse one radikalne mohamedanske elemente, ki se hočejo boriti neizprosno za popolno avtonomijo Bosne in Hercegovine. To stremljenje je opravičeno, ker kakor se danes vlada v Bosni, je to res sramota za dvajseto stoletje. V Bosni je še hujše kot na Slovenskem in ni nič čudnega, ako so Bosanci s takimi razmerami nezadovoljni; bilo bi čudno, ko bi oni bili zadovoljni. Te žalostne razmere v Bosni se morejo zboljšati edino, ako Bosna dobj, čim širšo avtonomijo, a njen deželni zbor čim večjo kompetemijo.
Splošni pregled.
Zadnji dnevi tretje dume.
Zgodovina dume je razvoj reakcije. Od revolucijonarno-opozicijonelne prve dume smo prišli k konstitucijonelno-liberalni dumi v znamenju »kadetov* in tretja, zmerno konstitucinalna duma kaže svojo »zmernost v steriliteti, ki mora vsled boječnosti in nedelavne brezenergičnosti oktobristov v zvezi z ekstremnimi reakcijonarci, katerih edina želja je odprava ustave, privesti dumo do razpada. Zanesljiv pojav v tem smislu je odstop predsednika Homjakova, ki je dobil naslednika v oktobristu Gučkovu. Ko so namreč oktobristi uvideli, da ima vlada edini namen ubiti konstitucijo in ta svoj namen vsled njihove popustljivosti le pre-jasno kaže, postali so nekoliko odločnejši in prešli v opozicijo. Sedaj pa je vlada organizovala one škandalozne nastope od nje favorizovanih ekstremnih reakcijonarcev,
Tunoškina in Puriškeviča, ki so imeli za posledico izpremembo predsedstva. Dosedaj je imel parlament zaslombo v centru, kajti desnica ga iz principa neče, skrajna levica pa je proti tej dumi, ker si želi boljše, četrte. Sedaj pa so razočarani še zmerni elementi, tako, da je duma ob razpadu na željo vlade. Ministrski predsednik Stolypin, pristaš 17. oktobra, pa vendar neče razpustiti dume, dobro vedoč, da bi bilo to smrt ruskega parlamentizma. Kajti, ko strmoglavijo še njega, mu je predestinirani, naslednik Kokovcev, ki je izjavil, da v Rusiji sploh ni ustave, ali pa kak Puriškovičev politični »prijatelj in sobojevnik* .
Po kravalih v ogrskem parlamentu.
Vsi madjarski listi z izjemo organov Justhove stranke, kakor tudi nemški in sploh evropski listi brez razlike obsojajo baje pripravljen in aranžiran napad Justhovcev na ministrskega predsednika Khuena in poljedelskega ministra grofa Serenyja. Justhovi stranki, iz katere sta Mavricij Putnoky in pl. Kalay že izstopila zaradi znanih insultov, se napoveduje težka izguba ravno tako popularnosti, kakor zaupanja pri kroni. V Kaši, Kapošvarju in Munkaču so bili veliki protestni shodi, na katerih so bili dogodki v parlamentu ostro obsojeni. Da bi se policijsko postopalo proti pregrešivšim se poslancem, ni resnično, ker traja imuniteta še 3 dni po razpustu parlamenta.
Dnevne vesti.
»Jutro* prvikrat pred deželnim sodiščem. Opozarjamo, da se vrši danes ob pol 5. popoldne obravnava o ugovoru »Jutra* proti trem zaplembam. Kogar zanima zvedeti, kaj smo strašnega zakrivili, da je državni pravnik kar trikrat »Jutro* zadavil, bo ob tej priliki lahko vse slišal. Posebno zanimiv bo prvi zaplenjeni uvodni članek. »Jutro* zastopa odvetnik g. dr. Švigelj. Obravnava je javna, vsakemu pristopna. Razpravna dvorana št. 79, I. nadstr. desno. K obravnavi sta vabljena glavni in odgovorni urednik. Mi pa še posebej po-; vabimo vsakogar, ki se za trikrat pobeljeno »Jutro* zanima. Četrta konfiskacija pride tudi kmalu na vrsto.
Nagle smrti umrl je včeraj opoldne bivši trgovec, v zadnjem času zavarovalni uradnik g. Ivan Nep. Škraba. Blag mu spomin 1
Umrl je včeraj popoldne trgovec g. E g e r, oče odvetnika dr. Egerja.
Komorni večer. Člani slovenske filharmonije prirede pod vodstvom kapelnika g. Talicha dne 1. aprila v mali dvorani »Narodnega dome* komorni večer, ki je zadnji v letošnji sezoni. Vspored: 1. Men-delsohn: Kvartet D dur; 2. Beethoven: Septet; Čajkovskij: Utisi iz iz Florence (sekstet). Sodelujejo gg Rezek, Talich, Kučera, Jonšk, Kul
»To sem Vas ravno hotel prositi," je hitro odvrnil Potrato. »Vi ste njen brat, poznate njo najbolje, poznate pa tudi mene! Pojdite k nji, pripravite jo na moj prihod in na mojo snubitev!* . . .
Takoj je odšel Kovač k Rene, ki je ravno vstala in zajutrkovala; ni hotel delati nikakih ovinkov, zatd ji je rekel naravnost: »Rene, ali poznaš gospoda Potrato?* .»Da, včeraj si mi ga ti predstavil, a spominjam se, da sem ga že delj časa srečavala na ulici; ali pobližje ga ne poznam. Ali zakaj me sprašuješ o teh stvareh ?*
To je rekla samo navidez, ker je bila prepričana, da je Potrato. že gotovo govoril z njenim bratom o stvareh, ki jih je namigoval že včeraj. Torej je njegov sklep trden 1
»Danes se je oglasil pri meni in rekel, da hoče tebe zasnubiti — a predno stori to, hočem jaz govoriti, s teboj! Jaz poznam dobro Potrato, visoko ga spoštujem, zato ne morem in ne smem dovoliti, da bi ga zveza, ki jo hoče skleniti s teboj za vse življenje ubijala in uničila.*
»Kako to misliš?*
»Jaz ne poznam samo gospoda Potrato, poznam tudi tebe, in ravno zato se bojim I On je star, njegove misli in njegova načela niso tako moderna, kot jih imaš ti !*
»Radovedna sem, zakaj mi govoriš ti to, sploh ne razumem, zakaj se Ti tako vmešavaš v take zadeve, ako me gospod Potrato zasnubi, odgovorila mu “bom sama... in veruj mi, moj odgovor bo zadovoljil mene in njega.*
Henrik je uvidel, da ne opravi ničesar, Rene je postala nezaupna ... a hotel je biti priča med njo in Potrato, hotel je slišati izjavo svoje sestre!
Potrato ni mogel dolgo vstrajati, zato je kaj kmalu odšel proti stanovanju gospodične Rene, premišljeval je po potu, kaj naj reče; nekako bal se je ali odnehati ni hotel! Čim bolj se je približaval njenemu stanovanju, tim počasnejši je bil njegov korak, vsako svojo besedo, ki jo je namenil izreči, je natanko premislil . . . No, pa saj mu Kovač sam ogladi pot . . .
Rene je opazila skozi okno Potrato, sedla je hitro v fotelj, a Henriku ni rekla ničesar; tiho brez vsake besede sta sedela v sobi, oba sta bila v sebi prepričana, da sta v svojih načelih popolnoma različna. Vstopil je Potrato . . .
Tišina je zavladala v sobi, na obrazu vseh se je brala neka napeta radovednost... prvi je spregovoril Henrik:
»Gospod Potrato, svoji sestri sem po-
vedal Vaš sklep, a svoj odgovor si je pri* držala, sama Vam odgovori !*
Potrato je stopil k Rene, ta mu je podala roko, ki ji jo je poljubil:
»Gospodična, ker veste vse, torej mi takorekoč ni treba, dostaviti ničesar večl Jaz pričakujem Vašega odgovora!*
Resen in miren je bil v tem trenotku njen obraz, namignila je obema, da naj sedeta. Ko so se posedli, je začela govoriti počasi in premišljeno:
»Naravnost Vam povem, da me po Vaših včerajšnjih besedah ni posebno iznenadila Vaša izjava, ker sem nehote priča* kovala nekaj takega, seveda ne tako naglo kot se je to zgodilo! — Vi zahtevate moj odgovor, dobro, odgovoriti Vam hočem, samo poprej mi morate dovoliti par vprašanj 1“ »Govorite gospodična!*
»Vi me poznate šele par ur, mogoče ste slišali mnogokaj govoriti o meni, ali to ni merodajno pri stvari! Jaz sem odkritosrčna, zato Vam nočem zatajiti svoje živahne in vesele narave, ki se mogoče ne bi strinjali s tihimi zidovi vaše hiše . ...
»Motite se, gospodična, v svojem domu pogrešam veselja, smeha in petja ... in prepričam sem, da se z Vami vseli vanj vse to 1*
(Dalje.)
čer a star., Trnosta, Fišner, Mottl.
Spomladansko razstavo v Jakopičevem paviljonu je posetila te dni skupina jgojenk dekliškega liceja pod vodstvom prof. Siča. Priporočamo to dejstvo kot zgled slovenski srednješolski mladini, da si ogleda razstavo; a tudi dolžnost odgojiteljev bi bila, da s priporočanjem obiska vzbude v mladini zanimanje in čut za slovensko umetnost.
Na Jesenicah se ustanavlja gledališko društvo. Pravila so že pri vladi, pardon, v rokah ustanavljalcev. Bistro oko naše pre-modre c. kr. vlade je gotovo opazilo, da bo Avstriji veliko pomagano s tem, ako z raznimi šikanami zavljačuje potrditev pravil. Bomo videli, kako dolgo bo to še trajalo!
Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju so dalje poslali: 225 K Ljubljanska kreditna banka, 200 K Posavcev na Dunaju, po 100 K inž. Gustav Pibroutz, tehn. vodja na Dunaju in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 50 K Mestno županstvo v Kranju, Posojilniča v Ribnici in Kmetska posojilnica na Vrhniki; po 30 kron:	dr. Karel Hinterlechner, Dunaj,
Obrtno pomožno društvo v Ljubljani in Okrajna posojilnica v Ormožu; po 20 K: ga Ana Dobida v Trstu, H. A. na Jesenicah, Hranilnicah in posojilnica na Dolu, Posojilnica v Framu in na Vranskem; po 12 K Posojilnica v Vojniku: po 10 K: Dr. Matko Heric, prof. v Št. Pavlu, Minka Hrašovec v Radovljici, dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani. dr, Leop. Poljanec, c. kr. prof. v Mariboru, Juri Šenk, p. d. Makek, Jezersko in dr. Klement Seshun, odvetnik na Dunaju;
6 K: dr. Karel Janežič, Volosko; po 5 K: notar Jak. Kogej v Postojni, Jak. Vrečko,
C. kr. poštni nadkom., Zader in dr. Fr. Žižek, Gradec; po 4 K: Jelena Bavdek, dr. Fr. Detela, vlad. svetnik v Ljubljani in Iv. Šorli, c. kr. nam. svetnik, Pazin; po 2 K: F,r. Abulner, Ljubljana, prof. Mart. Mastnak, dorica in prof. Saša Santel, Pazin; 1 K: župnik Bolt. Bartol, Sp. Bernik. Skupaj 1067 kron. Odbor se iskreno zahvaljuje za poslane darove in prosi z ozirom na veliko potrebo novih podpor. Darove sprejema društveni blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj III., ReisnerstraCe 27.
V Gruberjevem kanalu je tvrdka Czeczowiczka pričela pretekli teden s po-globenjen, z zgradbo betonskih sten, s čiščenjem struge. V vporabi so trije parni motori za odvažanje materijala. Ali — delo gre počasi! Tvrdka ima v delu še le okolu 200 delavcev in ti so razdeljeni na tri mesta. Do spomladi 1. 1911 ima biti Gruberjev kanal dodelan, a če bo šlo delo tako po polževo naprej, je tak uspeh izključen. Ta teden je tvrdka odpustila kar tebi meni nič 40 težakov, ko jih najmanj še 2000 potrebuje! — Dr. Lampe je zadnjič v Stepanji vasi kmetom kvasil, da bodo morali napraviti pri obeh kanalih po eno zatvornico, da ne bo Barje po osuševanju trpelo — od suše da bosta zatvornici vodo pri-državali. Barje pa bo suho, to je za dr. Lampeta pojm o španskih vaseh.
Z ljubljanskega trga. Včeraj je bil na ljubljanskem trgu za živila izredno velik promet. Kupčija je šla hitro izpod rok, nekaterih živil je kmalu zmanjkalo. Mestno tržno nadzorstvo je imelo obilo posla. Pri-godile so se tudi manjše tatvine. Tako si je n. pr. neka kupovalka zbrala lep kos masla, približno 2 kg, pod pretvezo, da gre maslo k neki branjevki zvagat in da bo potem plačala, ko se vrne, je odšla z maslom bogvelcam. Tudi žepni tatovi so poskušali svojo srečo.
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
III. umetniška razstava v paviljonu R.
Jakopiča.
Nemogoče je govoriti o slovenski umetnosti, ne da bj mislil človek predvsem stare sobojevnike, mojstre, impresijoniste. In ker so vrhutega tako daleč pred drugimi tovariši, govorimo o njih, preden poromamo do umetnikov, ki. jih je vzlic različnosti mogoče spraviti v skupen oddelek.
Grohar, znani poet gorenjske pokrajine pripravlja prijetna in neprijetna presenečenja. Jeremije, ki so zadnjikrat tarnale, da ne razbero predmeta njegovih smelih slik, ustvarjenih v stremljenju po izrazoviti barvi ne glede — vsaj tuintam — na sab-lonske zahteve o natančnosti rizbe, utegnejo to pot odhajati s potolaženim srcem. Kar nam pošilja Grohar za Veliko noč, je normalno vse tako prijetno jasno in razločno, da niti najduhovitejši slovenski umetniški kritik ne more več dvomiti, ali gleda mline ali kozolce. In da smo pošteni, priznajmo: lepota ni zaradi tega ni malo prikrajšana v svojih pravicah. Med ljubitelji velikolepne alpske pokrajine bo vzbudila slika „Pod Triglavom" mnogo občudovanja; pomlad ti skoraj čutno veje od platna in te vabi z nežnim zelenjem rastlinstva ter z žametno sitimi toni vode. Iz istega sveta je vzeta „Na sedlu," nedaleč je nastala „V Rovtah*: polje s kozolci, topečimi se v
Predrzna tatvina v železniškem vozu. Nek tukajšnji trgovec se je 21. t. m. z nočnim poštnim vlakom peljal po opravkih v Zagreb. Od Zidanega mosta proti Brežicam je utrujen nekoliko zadremal. To priliko je vporabil nek okrog 20 let star neznanec, ki je sedel trgovcu nasproti, izmaknil je iz blizo viseče trgovčeve suknje denarnico z vsebino nad 100 K; poleg denarja je bilo tudi več važnih listin. K sreči je imel trgovec še drugo dunarnico z večjo svoto denarja na skrivnem pri sebi v telovniku. Po izpovedbi sprevodnika je omenjeni uzmovičj vstopil v Zaprešiče. — Trgovec se je drugi dan ob povratku vstavil v Zaprežiču ter zadevo javil orož-ništvu. Tem se je kmalu posrečilo v neki gostilni zaslediti tatu v osebi Ernesta Hub er ja, krojaškega pomočnika iz Do-navic pri Ljubnem. Huber je tatvino sicer tajil, pa mu ni nič pomagalo. Oddali so ga sodišču v Zagreb.
Na smrtni postelji izpovedal uboj. Snoči se je raznesla po Ljubljani govorica, da je včeraj popoldne neki na smrt bolan človek v deželni bolnici izpovedal, da je on v družbi dveh tovarišev dne 1. januarja t. 1. ubil in nato v Gruberjev prekop vrgel pokojnega mizarskega mojstra Ivana Škrjanca, katerega so kakor znano, šele okoli 16. februarja dobili pri Slapu v bližini Device Marije v Polju. Ker nam do sklepa lista o tem ni bilo mogoče nič natančneje izvedeti, biležimo to vest kot govorico kakor smo jo sprejeli.
Svedrovci v Ljubljani. O tozadevnem poročilu (glej „Jutro“ št. 20, z dne 21. t. m.) smo se osebno informirali na merodajnem mestu. Dobili smo daljše zanimivo poročilo. Radi pomanjkanja prostora za danes le omenjamo, da je v poročilu omenjeno »društvo za straženje in zaklepanje" prav naš domač zavod, katerega vsakomur najtopleje priporočamo.
Sumljivi znaki. Kako hitro se je naše včeranjšnje prorokovanje uresničilo; glej brzojavna poročila: Potres v Južni Italiji. To pa še ni vse.
Cenjenemu uredništvu „Jutro“ v Ljubljani. Z ozirom na beležek v „Jutru“ z dne 21. marca 1810. št. 20, 4 stran, 1. stol-nič, pod naslovom: „Nič se ni zgodilo", prosim na podlogi § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863, da priobčite po določilih omenjenega zakona nastopni uradni popravek. Ni res, da „če vprašaš na policiji, ali je kaj novega, dobiš odgovor: Nič! Ni res, da je „dal policijski svetnik Lauter vsi mestni poticiji strog ukaz, da če razni nemirneži, vlomilci in drugi taki duhovi magari vso Ljubljano na robe prebrnejo, mora vsak stražnik „Jutro“ potalažiti: Nič se ni zgodilo". Ni res „da je čudež, da se ravno za druge liste toliko novega zgodi." Res pa je, da mestna policijska straža po svojih tozadevnih propisih ni upravičena, morebitnim, po novicah povprašujočim osebam dajati pojasnil, ker bi s tein kršila svoje službene dolžnosti in prelamljala svojo službeno prisego; res je dalje, da je policijski svetnik Lauter povodom nekega slučaja, ki se je v najnovejšem času pojavil, policijsko stražo na obstoječo tozadevno prepoved opomnil; res je končno, da je celo gradivo policijskega raporta, v kolikor je sploh namenjeno javnosti, v policijskem uradu ob uradnih urah, ne pa pri stražniškem osobju ali na stražnicah, ali na ulici, kakor vsem ljubljanskim dnevnikom tako tudi „Jutru“ na poljubno razpolago. — Iv. Hribar, župan.
Neka neznatna oseba, ki sliši na ime Teodorja Pajka, uslužbenca „Tr-
toplem zraku, priljubljen Groharjev motiv. S simpatično ravnovesnostjo in smotreno ubranostjo vseh povdarkov se odlikuje končno „Hiša na bregu"; o »Mecesnu" pa bi dejal, da je bržčas starejšega rojstva, kajti dandanes ni verjetno, da bi se krepki, izvirni Grohar še ukvarjal z uspelim pro-učavanjem Segantinijeve tehnike. Sicer pa gre sliki vsa hvala, v kolikor je Grohar Segantini.
Dočim stremi Grohar za vsem, kar tvori gledalcu harmonsko celoto in pojem slike kot takšem, je Jakopič apostol suverene barve, s tem pa ne le finejši, nego tudi bolj od tujcu širšemu razumevanju. Povdarjanje predmeta, ki je značilno za njegove vrstnike, se pri njem umika enemu temeljnih načel moderne umetnosti: vse je lepo, če vse — lepo podajaš. Zato ne išče junaškega patosa gorovja, niti ne lirike pestrih polj; navajena, vsakdanja slika ljubljanskega kotička mu je zadoščala, da je ustvaril čudoviti ciklus „Pogledov na križarsko cerkev." Ponuja nam jih v vseh vremenskih in dnevnih razpoloženjih zime in rane pomladi; navidezno konfužni ples njegove lopatice ti budi v ugodni razdalji tako elementarno silno sliko študiranega pogleda, da si vznemirjen od „Meglenega jutra," žalosten od „Brezsolnčnega dne," potolažen pred „Pomlad se bliža," vesel ob „Jasni se," in da zahrepeni^ po trnovskih zvonovih, ko pogledaš „Večer," ki se ti laska z mehko barvenostjo solčnega zahoda . . . Razne Jakopičeve „Breze" so vsem, ki z umeva-
govske obrtne banke" se po ulici zaletava v BJutro“. Malemu „inteligentu" svetujemo, da naj pazi na svoj jezik, da ne bo vprihodnje preveč opletal okoli mlečnih zob.
Iz slovenskih kr^ev.
Jesenice.
Ena najkorumpiranejših strank na svetu je gotovo jeseniška klerikalna strančica. Koliko so ti ljudje že zakrivili narodnih grehov, ni mogoče povedati. Da se bodo Nemci na Jesenicah utrdili, bo to zasluga naših klerikalnih brezdomovincev.
Nismo še pozabili čas'ov zadnjih volitev. Jeseniški maziljenci prav dobro vedo, kako so se odpirala Pongratzeva vrata in so šli z najstrupenejšim sovražnikom vsega, kar je slovensko, v boj proti rodnim bratom Slovencem. Izdajice, ljudstvo, na katerega vedno tako apelirate, bo še proklelo to gadjo zalego, ki ga je vrgla v žrelo požrešnih privandrovcev.
Še do danes se niso spametovali naši klerikalci. Vse kar store ljudje, ki ne prisegajo na škofovo rdečo brošuro, hočejo osmešiti, če je še tako eminentne važnosti. Nemce pa, ki so postali že od sile ponosni in oblastni, ščitijo in branijo, seveda. zastonj ne, nego za Judeževe groše.
Kakor povsod tako so tudi pri nas najhujši škodljivci slovenske stvari črne duhovne posode. Napol omejene ljudi ščuvajo do popolne nezavednosti v vseh dejanjih. Če mislijo na ta način privleči ljudi v nebesa, jim povemo, da se „vrlo dobro" motijo.
Pa tudi na liberalnih glavah-voditeljih leži mnogo krivde. Gospodje, ni samo to narodno delo, da se nosi v javnosti veliki zvonec, da se pride h kaki narodni prireditvi (če ravno nima drugega dela), če plača letno članarino kakemu društvu. Treba je dela, resnega dela, a tega se boje tako, kot gospodje iz Kopitarjeve in Knaflove ulice v Ljubljani — „Jutra".
Tužna nam majka! mora vzklikniti vsakdo, ko vidi, kako mlačni in zaspani so nekateri, posebno pa nekatere v narodnem oziru. Kakor noben pošten Slovenec ne more prestopiti praga ljubljanske kazine tako tudi noben Slovenec ne bi smel prestopiti praga kazine na Savi. Zjokati se mora človek, ko vidi toliko nezavednih in neznačajnih oseb nežnega spola, ki komaj čakajo, da morejo priti na ultragermansko nemško zabavo. Ne spoznajo se toliko, da so Nemcem le privesek in jih vabijo le takrat, kadar nemških dam primanjkuje. Da, da, za metlo ste že dobre, nemčurske gosi!
Blejska Dobrava.
Tudi pri nas imamo pomlad, ne samo Dolenjci; sneg je tostran naših Karavank v dolinah popolnoma izginil, seveda ne v gorah in je sedaj pogled na gorske skupine naravnost krasen. Res lepo je tukaj, a pota, ta niso lepa. Da še Dobravci nikoli niso skrbeli za svojo edino cesto — menim ono iz Javornika — to vedo dobro obiskovalci Vintgarja. Brv čez Savo na Potokih je bila že lansko leto nevarna. Skrajni čas je, da se brv ali zapre, ali pa popravi. Brv je v veliko korist tujskemu prometu, zelo potrebna pa Dobravcem in vasem onkraj Save na Potokih, Mostah in Žerovnici. Vkljub temu pa ni pričakovati, da bi se zanjo pobrigali ti interesenti. Dosedaj je vzdrževal- brv edin g. Mulej iz Potokov in s tem doprinesel veliko žrtev. Ker mu inte-
njem zasledujejo njegovo delo, že tako dobro znane, da bi bilo odveč dodajati hvalo. Pridružuje se več motivov z „Moč-virja" in „Izza Ljubljanice;" vzlasti prikup-ljivo je svitlo „Obrežje," čeprav je zračna in krajinska partija boljša od vode. Izmed ostalih pokrajin opozarja nase „V zelenju" s prozorno osolnčenim listjem in „Prijazna jesen" z rahlimi, prijetnimi barvami, z njo se kosate turobni, brezsolnčni Jeseni I. in II. „Gabri" kažejo poleg splošnih Jakopičevih vrlin nekaj več prijemljivejše telesnosti; morda bode marsikateremu lajiku dobrodošel most v mojstrovo deželo . . . Razen pokrajin razstavlja Jakopič odličen interieurje „V mraku" z damskim portretom, „Rotnan" — s krasnimi efekti petrolejske svetlobe in „Pri klavirju," ki nam je menda že znana. Krepka pijančeva glava „C2 n« O" in ,.Ikona“ sta pač najboljše v figuralki
lelošnje spomladi.	,.	.
Preden se z obnovljeno zavestjo, da smo omenili v Jakopiču najsilnej^o arti-stovsko potenco, kar jih premore naša umetniška četa, obrnemo k drugim, se nam vsiljuje opravičena misel. Slika m več zase, nego del interieurja, del opravljene sobe „To Stoji." In dolga leta še utegnejo preteči, da dobimo tiste svetle, jasne prostore, ki jih tirjajo Jakopičeve barve, prostore s tistimi širokimi razdaljami za oko, ki jih zahteva njegov prenos. Želimo, da bi Jakopič takrat še vedno nosil častni prapor naše garde; ali — bržčas bo kasneje. Skoraj gotovo krene dotlej umetnost preko zmage
resovane vasi nočejo ničesar prispevati in od S. P. D. baje tudi ni pričakovati podpore, bodemo bržčas izgubili edino pot, ki nas veže z Žirovnico in Savsko dolino. Pot v Vintgar je nedostopna. Nad Šumom se je ves hrib pomaknil navzdol proti Ra-dovni. Železniška proga gre seveda s plazom, ker je ves hrib iz sive ilovice. Železniška uprava je v velikih skrbeh, in čuje se, da bode že letos prišlo več sto delavcev popravljati progo. Delo ne bo lahko, ker meri plaz od železniške proge več sto metrov. Leseni mostovži in kanali so razdejani in le težko je priti po ilovnatih plazovih do Šuma. Opozarjamo merodajne faktorje na ta položaj steze, osobito, ko od železniške uprave ni pričakovati, da popravi pot, dasi je edino le železnica kriva plazovom. Proga nima trdnega fundamenta, in tako pride, da se pogrezuje. Jeseniška tovarna baje tudi noče v bodoče poti vzdrževati, ker pot ni neobhodno potrebna. Do elektrarne v Šumu si je zgradila lastno kolovozno pot in ta ji zadostuje.
Pot v Vintgar se mora popraviti in za to skrbi društvo za tujski promet.
Trst.
Škandalček pri upravi tržaškega mestnega pokopališča. Po Trstu se zadnje čase razširja vest o nekem škandalu pri upravi pokopališča. Upravitelj, oskrbnik in obenem čuvaj tega ogromnega pokopališča, imenom Markovič, da je tekom zadnjih 18 let prodajal kmetom travo, ki rase na pokopališču, kjer je zemlja pognojena s samimi gnjijočimi trupli. Krave so prežvekovale to travo, a ljudje v mestu so pili njih mleko. Za to travo skupljeni denar, je pa lepo Markovič deval v svoj žep. Poleg tega se je izvedelo, da obdeluje Markovič med grobovi kos zemljišča, ki mu rodi korenje, solato, radič, redkev, redkvico itd., kar Markovič vse pošilja na trg. Seveda bi teh zelišč ljudje ne jedli, če bi vedeli, da so vzklila in vzrastla na pokopališču.
Govori se pa še o drugih nepravilnih in nedovoljenih manipulacijah Markoviča, ki ima sedaj že preko 400.000 K naloženih v neki hranilnici.
Tatvina. Amalija, soproga Frana Tav-čerja, stanujoča v ulici Giuliani št. 20, je prijavila policiji, da so predsinočnjim neznani tatovi, med njeno odsotnostjo obiskali njeno stanovanje in odnesli 5 zlatih prstanov, zlato uro in zlato verižico, srebrno denarnico in revolver, v skupni vrednosti K 254. — O tatovih ni nobenega sledu.
Tatica. 41 letna Ivanka Markuža, doma iz Mokronoga, služeča v neki tolerančni hiši v ulici del Forno v Trstu, je bila predsinočnjim aretovana na zahtevo 521etnega Furlana iz Tržiča, imenom Jakob Pinosa, ki trdi, da mu je ona ukradla 28 K denarja. Ona taji in trdi, da je bil Pinosa pijan in da ni vedel, kaj počenja z denarjem.
ljubljanski občinski svet.
Izredna seja, dne 23. marca 1910.
G. župan Ivan Hribar otvori ob 6*15 zvečer sejo, konstatuje sklepčnost imenuje overovateljem zapisnika občinske svetnike gg. dr. Oražen in dr. Novaka in preide k dnevnemu redu. Nastopno kratek posnetek iz naznanil predsedstva:
t Karol Lueger.
G. župan omenja smrt dunajskega župana Karla Luegerja. (Občinski svetniki se dvignejo v znak sožalja). Lueger sicer ni bil Slovan, a on je bil prvi, ki je proti
v svoji današnji borbi v umirnejšo, bolj harmonsko, bolj vsestransko smer. Toda prav zaradi bodoče umetnosti so nam danes dragoceni prvoboritelji Jakopičeve vrste: da stremljenje umetnikov, opozarjano in podneteno zmerom iznova, ne opeša na svojem vzgonu do popolnosti. In kot prvo-boritelju gre Jakopiču, če mogoče, še višje mesto nego kot umetniku vobče.
Jami nedostaja Groharjeve temperamentnosti, njegova pota ne vidijo na višek Jakopičevega glasmštva. On si že danes prizadeva ustvarjati s pridobitvami novega evangelija to, kar je umevno in simpatično vsem sodobnikom, pri tem pa nikjer ne proneha biti fin in distinguiran. Tveganih eksperimentov in kričečih efektov bi iskali pri njem prav tako zaman kakor cene, buržoazne banalnosti. Zato ni dvomiti, da najdejo „Topoli", „Breze" v toplem solncu, veseli gozdni interieur „Mlado drevje". „Iz Laksenburga", zračni „Vrt“ in ostale mnogo iskrenega odziva.
Nekako v sredi med impresijonisti in slikarji po milosti Nj. Veličanstva konservativne kritike stoji Peter Zmitek. Vse slovenske razstave mu izpričujejo neverjetno marljivost in produktivnost. Izlet v Benetke mu je rodil nebroj marin ; njegovim akva-relnim in oljnim slikam in študijam iz domačih krajev pa je že celo težko došteti število.	(Dalje.)
madžarskem nasilju kot protiutežo uvaževal važnost Jugoslovanov. Njegovemu vplivu se ima Ljubljana zahvaliti za podporo v potresni katastrofi 1. 1895. Tudi je sicer ob posebnih prilikah odlikoval mestni zastop ljubljanski. Sporočilo se je torej sožalje podžupanu dr. Neumanu, znak sožalja pa se tudi bileži v sejni zapisnik.
Grof Oton Harrach
je volil mestni občini 2000 K za ubožni zaklad.
Družba sv. Cirila in Metoda
se zahvaljuje za podarjenih ji 665 K. Župan predlaga izvolitev 3 pokroviteljev ter namestnikov. Izvolitev poveri občinskemu svetniku dr. Švigelju.
Dr. Trillerjev nujni predlog
v zadevi vo 1 ilnega imenika. Ta isti je bil skozi 14 dni strankam na razpolago. Priglasile sta se le dve reklamaciji, med njima Slovensko učiteljsko društvo. — Predlog ugodivši reklamaciji volilno pravico v III. volilnem razredu sprejet.
Vodovod v Klečah.
Dr. Triller poroča o dopisu mestnega magistrata glede oddaje del novega parnega kotla in strojev za povečanje vodovodne zajemalnice v Klečah. Parni stroj se poveri tvrdki Andritz za 99.128 K; kotel pa praški akcijski tovarn, družbi za 21.593 K. Ostala dela prevzame tukajšnja tvrdka Avgust Žabkar.
Sprememba občinskega volilnega reda.
Isti poročevalec poroča o dopisu županovem glede sprememb občinskega in občinskega volilnega reda, sprejetih po deželnem zboru kranjskem v letošnjem zasedanju. Prečita tozadevni dopis deželnega odbora, nato v daljšem, čestokrat z odobravanjem in pri-trjevalnimi klici prekinjenem govoru kriti-kuje od deželnega zbora predloženi načrt. Pravi med drugim bistveno tako : „Občinski svet naj danes izreče svoje mnenje o zakonu, ki globoko seže v avtonomijo mestne občine in ki je bil sprejet preko mnenja občinskega sveta. Kakor se nam sedaj poroča, ne smemo niti pičice spremeniti na tem zakonu . . . Občinski svet je 12. marca 1. 1907. sklenil spremembo občinskega volilnega reda. Ta peticija se je pravočasno predložila dež. odboru, ki je imel časa do-velj za predložitev dež. zboru. A on je vrgel naso peticijo v koš in predložil lastni elaborat, ki nima prav nič skupnega z našimi sklepi. Deželni zbor je potem sklepal le o lastnem načrtu, ne da bi se mu zdelo vredno, mestno občino vprašat za njeno mnenje. Že ko je bil zakon sprejet, je dr. Šušteršič še v večjo ironiziranje dovolil, naj tudi mestni svet izreče o njem svoje mnenje ... To je proti navadi avstrijskih avtonomnih mest. To reformo niso vodili stvarni razlogi po gospodarskem izboljšanju, ampak zgolj le politična strast. (Res je!)... Govornik preide v merito kritike o načrtu. Zaključuje: A ko se danes z vso silo upiramo, da ta načrt ne postane zakon, storimo to le, ker imam o dokaz, da ta reforma vsebuje kršenje avtonomije, da je zakon krivičen, poguben in taktično neizvedljiv. (Po Filipu II.) kličemo: Kardinal, mi smo storili svojo dolžnost storite tudi Vi svojo.
Nato prečita sledeče predloge:
Občinski svet stolnega mesta Ljubljane:
1) se v polnem obsegu pridružuje vsem ugovorom in pomislekom, katere uveljavlja mestni župan v svojih poročilih z dne 5. in 15. marca 1910 zoper načrt zakona glede izpremembe občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, kakršen je bil sprejet navzlic protestu vseh ljubljanskih deželnih poslancev v deželnem zboru kranjskem v seji z dne 16. januarja 1910. — Poročili županovi tvarjata tedaj v tem pogledu sestavni del današnjega sklepa občinskega sveta. (Nadaljne točke slede.)
Nato govore še: dr. Tavčar, dr. Novak in Milahonija.
Prvi misli, da ne more biti v Avstriji vlade, ki bi mogla tak načrt predložiti v sankcijo. Upa tudi, da pride cela stvar še enkrat nazaj pre(j deželni zbor . . . Ljubljana tudi v stoletju ne bo tako napredovala, kakor je, ko je gospodaril naš prijatelj župan Ivan Hribar. (Živahno pritrjevanje!) Jaz za svojo osebo se ne vnemam za splošno In enako volilno pravico . . . Minister H&rdtl, pravi govornik, da je ošaben . . . Zaključuje: „Ne mogoče, da bi z L jfublj a n o na-
pravili res tisto kmečko vas, ki jo hoče j o.
Minister HArdtl ni ošaben.
Župan popravlja sodbo govornika glede Hardtlna. Hribar ga pozna kot vljudnega, previdnega moža. 5
Dr. Tavčarja je malo zafrknil:
Dr. Tavčar se malo v zadregi smejč izgovarja, češ, »mene je pa le malo zafrknil, ko sem ž njim govoril ovo-lilni reformi.8 Dr. Tavčar vzame besedo nazaj.
Korupcija je korupcija.
Dr. Novak med drugim pravi: Korupcija je pač korupcija, naj bo na strani klerikalcev, ali na strani katerekoli stranke.
Za pravice uradništva
se je kaj toplo potegnil obč. svetnik M i -lohonja. Tudi uradniki plačujejo če tudi indirektno, občinske doklade. Ves svoj denar puste med svojimi soobčani, s tem se okrepi moč davkoplačevalca. Uradniki plačujejo tudi užitnino ... Z vsakim grižlejem tudi uradništvo plačuje davke. Konečno v imenu uradništva ogorčeno protestira proti naravnost nesramnemu žaljivemu postopanju zadevno v tej reformi preziranega uradništva.
Glasovanje.
Na predlog županov je vseh 8 predlogov skupno sprejetih.
Zahvala.
Župan se zahvaljuje občinskemu svetu oziroma personalnemu in pravnemu odseku na izdelanem poročilu. Dr. Triller izreka zahvalo županu, a ta jo zopet nakloni poročevalcu dr. Zarniku.
S tem je bila seja zaključena.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 23. marca. Radi napadov v ogrskem državnem zboru na ministrskega predsednika Khuena in ministra poljedelstva Szerenkia je državno pravdni-štvo dvignilo proti šesterim poslancem ovadbo radi zločina po §§ 168 in 301, ki določujeta kazen osmih let ječe.
Budimpešta, 23. marca. Radi velikonočnih počitnic gre ministrski predsednik grof Khuen na svoje posestvo v Heder-vary, ter pride šele začetkom prihodnjega tedna poročat cesarju o dogodkih v ogrskem državnem zboru.
Češki deželni zbor.
Liber c e, 23. marca. Tukaj je govoril na velikem ljudskem shodu nemški poslanec Schicker, ki je popolnoma odobraval postopanje vlade, ker ni sklicala češkega deželnega zbora. Toliko časa ne more biti govora o delovanju češkega deželnega zbora, dokler Cehi ne dovolijo popolne nemške avtonomije.
Donavska paroplovna družba.
Dunaj, 23. marca. Pogodba, ki jo je sklenila avstrijska vlada s podonavsko pa-roplovno družbo stopi s 5. aprilom v veljavo.
Tatvina na bojni ladiji.
Wilhelmshafen, 23. marca. Na neki tukaj usidrani bojni ladji je ukradel neki mornar blagajno z vsoto 23.000 mark. Ko so ga zasledili je vrgel denar v morje. Potapljači že iščejo ves dan denar, a ga dosedaj še niso našli.
Zima v Španiji.
San Sebastano, 23. marca. Iz cele Španske prihajajo poročila v velikih snežnih zametih ter ostrem mrazu.
Potres v južni Italiji.
Catania, 23. marca. Danes so tukaj občutili okoli 20 precej močnih potresnih sunkov. Dopoldne je začela Etna bljuvati, odprlo se je novo žrelo v višini 2800 m.
Catania, 23. marca. Tekom dneva se je odprlo na Etni osem žrel. V velikih množinah se vali lava v dolino, bati se je največjih katastrof.
Mesina, 23. marca. Tudi tukaj so občutili precej močne potresne sunke.
Kralj Ferdinand v Carigradu.
Carigrad, 23. marca. Danes je bolgarski kralj Ferdinand prisostvoval maši, ki se je služila v bolgarski cerkvi. Do jutri ostane kralj še sultanov gost, a nato je gost mesta Carigrada.
Carigrad, 23. marca. Avstrijsko-ruski sporazum je naredil na carigrajske odločilne kraje jako ugoden utis, ter so se dogovori med turškimi in bolgarskimi državniki vršili pod utisom tega sporazuma.
Spopadi na bolgarsko-turški meji.
Solun, 23. marca. V okolici mesta Tiseljaka so bolgarski vojaki napadli večjo turško posadko. Vnel se je hud boj, a nazadnje so se morali Bolgari umakniti turški premoči.
Carigrad, 23. marca. Semkaj dohajajo poročila, da bolgarska vlada pošilja še vedno artelerijo na mejo, kjer so že zbrane velike množine trdnjavskih topov in brzostrelnih baterij.
Francoski senat.
Pariz, 23. marca. V današnji seji senata se je spremenila postavka v predlogi za starostno zavarovanje, kjer se je določilo, da uživajo pravice zavarovanje le one osebe, ki so bile naturalizirane pred svojim petdesetim letom.
Pariz, 23. marca. Poročevalec mornariškega odseka Chomean je poročal v zbornici o stanju francoske mornarice in izjavil, da bo leta 1920 francoska mornarica imela premoč v Sredozemskem morju, ako ostaneta Avstrija in Italija pri načrtih, ki sta jih sklenili za ta čas.
Spor v stranki francoskih rojalistov.
Pariz, 23. marca. V stranki royalistov na Francoskem se je pojavil hud spor, ki utegne imeti za stranko usodnih posledic, ker so volitve pred vrati. Večina v stranki je proti sedanjemu pretendentu vojvodu Orleanskemu, ter hoče postaviti pretendentom mladega in agilnega španskega častnika grofa Ludvika Caserta, ki je potomec Pilipa Anjana, ter je rojen leta 1778. v Cannes.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Prodajam najnovejše spomladanske obleke za gospode od K 8'— naprej, za dečke od K 4— naprej.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Več tisoč lepih vrbovih sadik, eventu-elno tudi protja za pletarstvo se ceno proda. Ogleda in izve se pri Milanu Žnideršiču, Matenjavas-Prestranek.
Istotam se proda lep črn dresiran pes „Pudel“.
Dobro ohranjeno damsko kolo se poceni proda. Izve se: Tabačna ulica 3.
»Chantecler* išče fazanko. — On je mlad dečko, gospodične iz boljših rodovin ne nad 20 let, imajo prednost. Pismo in fotografijo prosim poslati upravi »Jutra*. Slika se vrača. Korespondira se pod šifro »Chantecler* hrvaško, nemško, italijansko, madžarsko in francosko.
»Leopardi Trst“. Do danes še nič odgovora. Prosim oglasite se, da vem kaj je. Šifra je ista. Pozdrav!
Ljubo v R. V sredo nasvidenje. Pismo sledi.	Vladi.
Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. učiteljstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—3
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.
W 'Ws
Tržaškim gostom Injjjvsem, ki prjhajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne
„AH’ Ginasio“
v ulici Scuero nuovo št. 7. pri glavni pošti. Priznano izrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se priporoča udani	Hinko	Kosič.
Več tisoč dveletnih smrekovih sadik na Grosupeljskem polju, se po ugodni ceni takoj proda. Poizve se pri H. Ločni Škarju v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
Dober brivski pomočnik se sprejme. Ponudbe upravi »Jutra*.
Gospodična išče Slovenko učiteljico za glasovir. Ponudbe na upravo »Jutra*.
Okassion prodajal Kostum za dame od K 8'—	naprej, krila	od K 3-— naprej,	bluze
od	K	2-— naprej.	— Angleško skladišče
oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Okassion prodaja! Otročje pralne obleke od	K	1‘50 naprej,	otročje obleke iz	blaga
od	K	4*— naprej,	klobuke za moške	od K
2’— naprej, klobuke za dečke od K l’— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Angleško skladišče oblek v Ljubljani na
Mestnem trgu 5, prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence. — O. Bernatovič.
KORESPONDENCA.
Mlada gospodična bi hotela voditi zabavno korespondenco z mladim inteligentnim gospodom. — Pisati pod šifro »Irena* poste restante, Trbovlje.
iflitf &
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9.
Velika zaloga izgotovljenih £] oblek za gospode, dečke in :	otroke.	::
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se poSlfjajo zastonj in poštnine prosto,
10/10-1
J
Kr: | in okusno pijačo daje le dr.
* • pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN*! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka ž in sladkorjem.
MnAf S tem prihranite 50°/o na ITIUls- denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
Zdravje!
To resno obvestilo po-potrjujejo mnogo- j b r o j h a priznalria pisma.
50% prihraiika! SsSV3
Zahtevajte iga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sfadna kava, katere hranilna mcič se deloma vsled žganja uniči!
H
FR. MALLY & dr.
parna opekarna in tovarna za rezano opčko v Sr. Gameljnih pri Ljubljani.
Pisarna v Ljubljani, Pt-esljeva cesta št. 2. Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež-
nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči najobširnejše.
%
Model 1010.
Edino zastopstvo znamke
K.C.L.i
frcii*
K.C.L.I
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejem koles v popravo, emajliranje in poniklanje.
- Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERN1K, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda I
)
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
m
Kmetovalci, pozor!
ALOJZIJ KORSIKA
semenska trgovina v I jubljani, Šelenburgova ulica štev. 5,
naznanjam, da mi je ravnokar došla
velika množina travnega semena v 16 vrstah;
travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista ..Kmetovalec". Nadalje tudi krmilna pesa, rdeča in rumena, nemška detelja lucerna, domača štajerska, vsa preizkušena in v plombiranih vrečah, zanesljivo brez predalice. Potem veliko množino čebuljčka za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjad-
nega semena.
Radi velike množine znatno znižane cene!
J[ V	Ulllvlilllv tiiiuiliv	vvll	V •
Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto.
Gostilničarji pozor!!
Gramofon-automati lastne sestave nikako tovarniško blago.
Dobavljam električne glasovirje in orchestrione iz
prve svetovne tovarne na mesečne obroke pod najugodnejšimi pogoji.
JBrez konkurence glede trpežnosti In cene.
Plošče, potrebščine in popravila vseh glasbil preskrbuje vedno po najnižjih cenah
IVAN FRANZ
ZLs/£a,rIje Terezije cesta, štev. 20
poleg nekdanje Koslerjeve pivarne (čez železniški prelaz.)
Eksekutivna dražba
od K 1-50 naprej
M 4’—	„
n 6*—
.. 8*—
• -v
premičnin
kakor hotelske oprave, žimnic, raznili preprog, umivalnik garnitur ter posteljnega perila se prične
1. aprila 1.1. ob 9. dopoldne
v hotelu Turist v Boh. Bistrici.
si dovoljujem moje cenjene odjemalce	opozoriti	na	mojo	velikansko zalogo v konfekciji za	dame,	gospode,
deklice, dečke in otroke, posebno pa na spodaj
omenjene predmete:
Otroške obleke za prati .	.	.
n m iz blaga ....
Obleke za dečke...............
gospode..............
Površnike in športne suknje za gospode
Pelerine s kapuco.............
Klobuke.......................
Velour klobuki................
Zaradi prevelike zaloge v damski konlekciji so cene znatno znižane.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
-sr X^\xbloa,M±, na, Mestnem trg-u. št©-v. 5.
V
&
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno bla°-o, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam
v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6. ------------------------
ti
Zastonj in poštnine prosto:
Domača knjižnica
Zeznam. izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih -	prevodih.
Ig. pl. Kleinmay r & Fcd. Bamberg
r Ljubljani.
se anialh-aoa, sed_aj
y Šelenhrgovi ulici štev. 1
nasproti Kazine.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond K 400:000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
promese na 4°|one Tiske srečke a K 8*—.
Žre"barxje ±. a;prlla t- 1-	<3-la,T7-zi.I	d-oToitels	180.000	K.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje po čistili
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
— tovarna zarezanih strešnikov	=
ponudi vsako poljubno množino
pa/terrtirsiril d-Trojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola .
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.