rOJrednlStvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod če z dvorISCe nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo, ji VrednlSkegu telefona iter. 74. [ _____ »i M iijubljanl, v petek, 14. oktobra 1904. lahaja vsak dan, invioiiBi nedelje in prcznlke, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman; ta celo leto St K, »a polovico leta 13 K, xa četrt leta 6-50 K, ia 1 inesec 2K 20 h. Vupravništr* yrejem»n: aa celo leto 20 K, ia pol leta 10 k, ia četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. ta. poilljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah 7ipre|ema naročnino, Inserate in reklamacij*. I . ■ e r atl se računajo enostopna petltvrsta (dolžini TI milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trlkrnl 9 h, za več kal trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsU H b. — Pri večkratnem objavl|en|n primeren popisi. Cprarniiketa telefona iter. 188. r. ____________________-•■■ Kranjski deželni zbor. (Soja dne 14. oktobra 1904.) Gavar pozvoni. Splošna napetost. Dnevni red je danea isti, kakor v zadnji seji. Na čelu stoji dr. Suateršičev predlog o porofan:u korespondenčrega urada. Ukor. Deželni glavar pravi, da je radi vsega cbialc vanja vrednih dogodkov moral zaklju čiti tadnjo sejo in da ni prišlo do tega, d i bi bil pcklical k redu oba pr slane?, ki slu bila »spletena v rargovor. Deželni glavar z ozi-rom na dogodke v zadnji seji pokliče po slanca dr. Tavčaria in dr. Susteršiča k redu. Opozarja poslušalce na galejah, da se nimajo umešavati v razprave deželnega »bora, sicer mera dati galerije izprazniti, in graja, da so zadnjič nekateri na galeriji klicali, da ne gredo prej preč, predno ne prida policija. Zapisnikar čita zapisnik zadnje seje. Hribar je „napredtfl klub« malo zgugal Daž. glavarju sta b li izročeni dve in terpelaciji: poslat ca Ivana Hribarja in tovarišev n» dež. vlado radi zadnjo izjave »Lsibacher Zeitang« o kazimskih strelih, o katerih trdi uradni litt da se je res streljale, češ: državno piavdrištvo ]e bilo m n e -n j a , da se je streljalo. Iaterpelantje vprašajo: A i smatra deielna vladi*, da je državno pravdništvo poklicano izdajati razsodbe? Ce je smatra, zakaj ae n', predno ee je priobčilo pojasnilo v „Laib. Ztg.», vnovič obrnila do državnega piavdništva, da ji o stvari poroča na podlagi eedanjega stanja preiskave. Če se je pa preiskava ustavila, ali je dež. predsednik pripravljen poskrbeti, da so dež. zberu predložo vsi na to zadevo nanašajoči 88 sodni spisi ? Deielni glavar izroči interpelacijo dei. predsedniku. Interpelacija poslanca Demšarja in tovarišev na deželnega predsednika. Ker se pri trgovini z lesom na Kranjskem rabi kljub temu, da je /e davno vpeljana nova mera in vaga, še sedaj v škodo posestnikom in trgovcem stara mera (dunajski palec in veliki laški palec), vprašamo g. dež. predsednika: Ali se hoče deželni predsednik o tem prepričati? Ali hoče deželni predsednik po političnih oblastih prepovedati zlorabo stare mere? Hein odgovarja Demšarju. Dež. predsednik odgovarja na interpelacijo poslanca Demšarja v prvi seji. O tem prihodnjjč. Razume se, da je dež. predsednik branil svoje organe. Odgovor dei. predsednika Hribarju. Na prvo vprašanje Hribarjevo odgovarja, da drž. pravdništvo ni poklicano raz Bojati, pač pa poklicano, da daje mero-d a j n e izjave. (Kaj pa pravijo priče? Opomba ured.) Mnenja drž. pravdništva ni objavil celo leto, ker je mislil, da je najbolje, da bo o stvari ne govori. Miru ni bilo. Povsod ae je govorilo o tem in njega obre-kovalo. Končno se je moral braniti in povedati — kako podlago ima za svoje mnenje- Mislil je v zbornici to stališče pojasniti, a ni bilo prilike. Sa enkrat se sedaj ni obrnil do drž. pravdništva. ker je bila lanska izjava drž. pravdništva tako preoizna in kor on meni, da drž. pravd ništvo ni izpremenilo svojega mnenja. Ca drž. pratdništvo enkrat izreče svoje mnenje, ga ne izpremeni! On je zadovoljen, da se vsi spisi izroče posebnemu odboru na podlagi dr. Suster-šičevega predloga, in ta odbor naj zbornici poroča na ptidlagi teh spisov, da si bo javnost potem svo,e prepsifisnje napravila. Oo želi, da pride resnica na dan. Hribar predlaga, da bi se vršila o tem odgovoru razprava. Predlog je odklonjen. Dr. Susteršič : „Saj imamo že predlog o fcorespon uenčnem uradu, bo že potem odsek odgovoril I« Deželni glavar namani došla vloge. Dr Susteršičev predlog. Na vrsto pridi samostojni predlog dr. Susteršifiev o korespondenčnena uradu. Dr. Susteršič pravi, da se je zadnjič dejalo, kakor bi sa naša stranka veselila Maliževe afere. To nikakor ni iei in tudi gospod poslanec Pogačnik kaj takega ni dejal. M verjamemo g. Pogačmku, ker je on častnik in govori resnico. »Narod« je zamolčal toza devno Pogačnikovo izjavo. O izgredih pred kolodvorom ni bilo nobenega atika, nobe nega dogovora med poslanci, dekler tik pred zasedanjem deželnega ibora „Nj.rcd« ni prinesel notice, v kateri je trdil znane neres niče o namenih naše stranko. Povdarja, da se je vsled odklonitve nujnosti odvzela predlogu ost. Dr. Tavčar je to postopanje utemeljeval s tem, da je dr. Suitaršič lar,i stavil siičen predlog in da so narodno-napredni poslarci glasovali za nujnost. Ras Je, da sem vložil lani predlog glede korespondenč nega urada, ni pa res, da je narodno napredna stranka glasovala za nujnost; res pa je, da je v i s t e m h i p u , ko je imel ta predlog priti na vrsto, izjavila, da glasuje načeloma zoper nujnost tseh nujnih pred logov. Na podlagi stenografičnega zapisnika konstatira to. Takrat je on zaklical narod, naprednim poslancem : »Sedaj ste pa iz za drege!« Jaklič pa: »Korespondenčni urad«! Prehaja k H r i b a r j u, ki se mu je zadnjič prvikrat smilil. (Smeh.) Ta gromeči Jupiter, ki je metat časih strele v sovraž nike slovenetia — ta revež, vklenjen v spone parlamentarne situacije, to je prizor, ki mora kamen omehčati, in on nima kamna v svojem srcu. (Veselcst.) Prihajajmo k sili, ki ni prijazna naSemu narodu, k sili, ki mu je sovrsina, k eksee-lenci baronu Ileinu. Ta je trdil, da ga vo seli, da je to prišlo v raeptavo, a posedal je pravzaprav, da to veselje ni bilo tako iskreno, kakor njegova antipatija do naroda, ki je njegovi oskrbi izročen. Zadnjič je bil btron Hein boljši nego danes. Ko je govoril zadnjič o strelih, je govoril »o »ngebliohe oder wirkliche RevolverschiUse«, torej je zadnjič izrekel Se nekak dvom. Mod tem časom je pa to malo zadoščenje hitro pre klical, in danes stojimo pred dejstvom, d a ekscelenca baron Hein z vso vladno avtoriteto ponavlja b v o j o t r d i t e v , d a s e j » s t r e 1 j a 1 o pred ljubljansko kazino. Temu je treba dati odgovora. Baron Hein se je v »Laibacher Zeitung« skliceval na izjavi dri. pravdništva iz 1. 1903, ki soglašata v mnenju, da se je streljalo v ljubljansko kazino. Kako vrednost ima taka izjava drž. pravdnika? Izjava drž, pravdnika nima niti toliko vrednosti, kakor mnenje kake privatne osebe, ki se je iz akta infor Odirala, in pride do zaključka na to ali drugo Btran; taka iziava ima še manj vrednosti, kakor izjava dež. predsednika! Časii državnega pravdnika se na bom dotikal, če trdim : Baron Hein si je izvolil neko čudno pot Hein pravi, če se boče vlada o čem informirati, vpraša strokovnjake. Vlada ima konje derce itd., in pravi, da kakor je v kaki koniederski stvari konjederec izvedenec, je tu drž. pravdnik izvedenec. Kaj pa je naloga dri. pravdnika? Tožiti, sestavljati obtožnice. Ta naloga stori, da je vsak drž. pravdnik črnogled, in zato mnenje njegovo ni merodajno; on sme tožiti, razsoditi pa ima sodišče. Vzemimo statistiko v roke, in videli bomo, kolikokrat obtožbe dri pravd nišiva propadejo. Državni pravdnik je jaso pristranska oseba in zadnji, do katerega bi se smela vlada obrniti, če bi si hotela napraviti objektivno sodb o. Lahko trdim, da so v tem slučaju drž pravdnik. dež. vlada in osrednja vlada post op«!.! na tak način, kakor bi ne smeli! Dsielni vladi je drž. pravdnik predložil samo zapisnik par t i a t i h prič, ki so deiale, da so a t r e 1 s 1 i šala, druge je pa zamolčal! (Silno ogorčenje v zbornici). To je škandal! (Klici Ssaridal!) Če trdi državni pravdnik, da se je strol|alo, naj bi predložil tudi zapisnik tistih 100 prič, ki vedo, da se ni streljalo I (Burno odobravanje med poslanci in n« galeriji. — Klici „Živio dr. Susteršič !« Deželni glavar zvoni.) Dolžnost deželne vlade bi bila študirati ves akt; saj ima o dovolj gospodov pri dež. vladi, da hi lahko utiknili svoj nos vmes, mesto da sa sklicujejo na mnenje ene posamezne o s e o e , ki je, kakor sem dejal, v takih slučajih najbolj pristranska. Govornik navaja interpelacijo »Slovanskega središča« v drž. zboru o strelih prod kazino, v kateri je dokazano napačno poročanje deželna vlade in pojasnjeno, da se ni streljalo I De*, vlada bi se morala prej dobro poučiti, predno 0 a kaj v svet. ne pa postopati v pršem hipu Kar „bona file". Kaj se je zgodilo b to mojo interpelacijo ? Zasledil sem, da so v ministrstvu imeli predložene zopet samo tiste priče, ki so de jate, da so strel slišale. Na tej podlagi je hotela viada odgovarjati njegovi interpelaciji. Ko je odločno nastopil proti temu, so rekli, da budo zahtevali tudi diuge akte, potem pa — ni bilo odgovora. Hainu na čast moram misliti, da vstga akta ni prečita!; vtem slu Čaju je to silna malomarnost; Če ga pa je prečital, pošem vzamem nazaj besedo, da Be je postopalo „bona fide«. Z geometrično natančnostjo je dognane, kje bi bil stal dozdevni strelec; okolu in okolu je bile stotine prič, tudi policaji, a vsi ti trdijo, da ni bilo nobenega strela. Po iz vedencih je dognano, da strel v šipo napravi drugačno luknjo, kakor pa ono, ki je v šipi. Tega ne prevrnejo vsi državni pravdniki celega sveta. — Kroglje n so nikjer dobili, človeka ni, ki bi bil streljal, orožja ni, luknja ima drug značaj. in vendar ei upa c. kr. deželna vlada na podlagi mnenja enega samega človeka objaviti nekak „pronunciamento», da se je streljalo. Radi tega je dež- vlado veliko atroije soditi, kakor smo jo sodili zadnjič; sioer bo pa imel odsek, ki se bo volil, priliko podati javnosti natančno sliko! Streli in magistrat — Odločna be< seda dež. predsedniku. Uradna izjava se sklcuje na poročilo na ovadbo mestnega magistra ta ljubljanskega, podpisano od g. župana Hribarja, ki vBebuje stavek, da je nekdo ustrelil, da so kroglje prilelele v kavarno in da so obtičale v zidu, kjer so še, ter da aum leti na stavca Kranjca ! — Ta ovadba se vendar ne more naslanjati na uradne osebe magistratove, ker vsi policaji so trdili, da so ni streljalo, ampak ta informacija je prišla od druge strani. Dež. predsednik naj bi postopal tako, kakor župan Htibar; ko jo ta uvidel, da se ni stre!.''i, je stcril vse, da jo popravil krivico. Vi, deželni predsednik, pa vzdržujete neresnico, Vi ste vnovič žaliliLjubljano in nje no prebivalstvo. (Burno odobravanje.) Atera Malitsch. Reklo se je glede Malitschove afere, naj so počaka preiskave; zakaj pa ba- ron Hein ni počakal, predno je dal neresnično poročilo v svet? (Klici: Tako je!) D* je govornik zadniič navajal izpo-vedbo priče, da je kadtt Mditach potegnil sabljo in dejal dijaku : • I c h steche d i c h n i e d e r! «, je korespondenčni urad zamolčal. To bi bilo veliko bolj interesantno, kaser pa poročati, da sa je neki liberalec v zbornici, kjer ae navadno slišijo burni klici: »Abzug Hein!«, razbtopil v bl.cu: »Žlindra!« (Odobravanje.) Za slovenske Jesenice Govornik omenja pohoda heilovcev na Jesenice, ki ostanejo slovenske (Burno pritrjevanje) in katerih slovenski znala) bomo branili z vso odločnostjo. (Velikanska ma-nifostacija.) Jesenice so slovenski kraj, dasi »Industrijska družba« nalašč importira tuje uradnike. Izzivajoče je bilo, da so peli ti heilo\ ci »Die Wacht am Rnein«, pesem, ka« teri ne priznamo domovinske pravice (Tako je!), saj bo uradniki v Novem mesto celo v disciplinarni preiskavi, ker so samo poslušali rusko himno. (Povše : To ie pristranost!) Občinstvo je proti izzivanju po vsej pravici demonstriralo. Turnarji so pričeli kamenje metati, nato je občinstvo z istim odgovorilo. Nameatu, da bi orožništvo nastopilo proti tistim, ki so pričeli z izzivanjem, je z nasajenimi bajoneti vdrlo proti slovenski množici. (Klici: škandal !) Par dni pozneje se je izprehajal mirno akademik Pretnar z učiteljem Fabincem. Pretnarja je napadel uradnik ^Industrijske družbe" En-ders ter ga pobil na tla. Enders je bil tudi obsojen. A „Laibather Zaitung« in korespondenčni urad molčita tu kot grob (Olobravanje), molčita, dasi no moreta molčati, če pred kazino demonstrira samo par črevljarskih vajencev. Širni svet po mnenju objektivnega dež. predsednika (Smeb) ne sme vedeti, da so na Kranjsko privandrani heilovci tako nesramni, da mirne ljudi na tla pobijajo. (Velikansko odobravanje. Klici: Abzug Hain !) Baron Hein naj ve, da ima tudi potrpežljivost našega naroda svoj konec in naj ne čaka, da bodo težki bataljoni naših kmetov pokazali, kdo je tu gospodar ! (Nepopisno navdušenje na galeriji. Deielni glavar grozi, da bo dal galerije izprszniti.) Bar. Hein je rekel, da se veseli objektivne sodbe tega odseka, torej šo ni prepričan, da je res objektivno sodil. Ca bo v tem odseku šlo prav, potem izida ne bo vesel baron Hein. Ta odsek bo dognal, da imamo pri deželni vladi poročevalca, ki nima navade, da bi objektivno p o r o č a 1 v b v e t , in da je treba temeljitih izprememb pri deželni vladi, če hočemo Slovenci v miru živeti v svoji deželi. Govornik predlaga poseben odsek devetih članov. Razprava o volitvi posebnega odseka. Grasselli pravi, dajeta stvar upravne narave in naj sa predlog predloži upravnemu odseku. Susteršič pravi, da je debata po opravilniku izključena, ker pa je govornik utemeljeval svoje mnenje, bo tudi on svoje. Slovenska napredna stranka ve,- da se mi ne udeležimo sej upravnega odseka. Mi smo mislili, da j« to tako važna stvar, da so mora razpravljati v posebnem odseku, in da bodo v odseku tisti v večini, ki ljubijo svojo deželo in imajo namen potegniti se za čast dežele. (Burno odobravanje ) Grasselli umakne svoj predlog. Glavar graja dr. Šusteršičs, češ, da se ne more reči, da je baron Hein nasprotnik dežele, če ima drugo mnenje. On tega ne more dopustiti. (Klici .ia galeriji: V penzion naj gre! Dr. Susteršič: Jo dokazano!) Glavar se razburja radi izreka dr. Susteršiča o bataljonih in pravi, da je to nelojalno. Dr. Susteriič pravi, da ni v njegovi izjavi nič nelojalnega, ampak da se bodo kmetje tem živahnejše udeleževali političnega življenja nego doslej, da bo končno prenehalo potrpljenje in da bode ljudska nevolja popibnila z njegovega mesta sedanjega dež. predsednika. (Burno odobravanje. D jI. glavar: V samem to na znanje! Vendar pover o težkih bataljonih ... Dr. SaBteriič: »Da, težki bataljoni!« (Odobravanje.) Predlog o samostojnem odseku je bil sprejet z glasovi katoliško • narodnih in narodno naprednih poslancev. Za predlog je glasovalo tudi par Nemcev Odsek se bo volil konoem seje. Okrajne cesto. V imenu upravnega odseka poroča dr. Ferjančič o dovolitvi vi8|ih nego 20% doklad za cestne namene ter predlaga: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnocestnim odborom, kateri so pravo redno dokazali, da z 20% d klado ne morejo is h« jati. dovoli za 1. 1904. posledobno in za I. 1905. tudi višje, vendar pa 50% ne presegajoče doklade na vse neposredne davke z dokladami vred izvzemši osebno dohodnino in zaradi predpisa in pobiranja teh doklad potrebno ukrene. Dr. Susteršič predlaga: Zadeva se vrne dež. odboru z nalogom, da v najkrajšem času predloži nadrobno utemeljene predloge glede posameznih ceBtnih odborov o dovolitvi več ko 20% doklad, katera dovolitev pristoja izključno de želnemu zboru. Doslej je dež. odbor nezakonito postopal. Mi hočemo vedeti, v kaki meri nekateri cestni odbori zahtevajo večjih doneskov in zakaj! (Klici: Tako je!) Mi hočemo kontrolo in da cestni odbori večje svoje zahteve natančno utemelje (Velezanimivi govor o dosedanjem gospodarstvu priobčimo dobesedno.) Poslanec Demšar pravi, da se bodo po predloženem predlogu večine zvišale ponekod cestne naklade še za enkrat toliko. Posebno bi bili pri tem prizadeti Gorenjci. V nekaterih krajih bi prišle naklade na di rektne davke na 200 odstotkov. Ozira se obširneje na cestno gospodarstvo, v katerega odbore je treba imenovati može, ki imajo zmožnost prav delati. Če bi privolili danes v zvišanje doklad, bi izročili prebivalce v milost in nemilost dež. odboru. Graja postopanje pri zidavi železnice in posebno glede postopanja Cecconijevega (se čujejo klici »Škandal*!) Poslanec P a k i ž se je izjavil za zvišanje cestnih doklad v ribniškem okraju. Poslanec Pogačnik pravi, da bo treba dolgo časa, predno bodo popravljene ceste, kjer se je gradila nova železnica, a stroškov za to se vendar ne more nalagati samo občinam. Velika podjetja, ki bodo milijone odnesla iz dežele, se branijo plačati prispevkov. Deželni zbor naj odločuje, koliko se naj prispeva za cestne doklade! Poslanec Pire vprašuje kot član cestnega odbora kranjskega, kdo je Demšarju poveril nalogo protestirati? (Klici: Volilci!) Demšar pravi, da kot poslanec mora zastopati koristi svojih volilcev. Njegovi volilci bo v kranjskem in loškem cestnem okraju, če pa Pirčevi volilci hočejo toliko plačevali, je to njihova stvar. Pire skače. Dr. Susteršič: Kdo bo pa plačal! Pire bo plačal! P i r o: Demšar nima pravice protesti rati imenom našega cestnega okraja Susteršič: Pire ne ve, kaj je cestni okraj! Klici: Ni protestiral v imenu odbora, pravieo ima govoriti imenom volilcev v okraju! Poslanec Ferjančič ss seve ogreva za predlog upravnega odseka in za hitro rešitev. Predlog dr. Susteršičev je bil odklonjen, sprejet odsekov predlog. Za čast slovenščine! Dr. K r e k in to variti so vložili naslednji nujni predlog: Deželni zbor skleni: 1. Deželni zbor izreka bvo je obžalovanje, da deželni predsednik kot sastopnikde želne vlade govori v deželni zbornici domala brez izjeme v nemškem jeziku. 2. Deželnemu odboru se naroča, da ne sprejme od de želne vlade nobenega dopisa v samo nemškem jeziku! V for malnem oziru se predlaga takojšnja nujnost razprave po § 21. opravilnega reda. Krek izjavlja: Ta predlog ni obstruk cijski. Danes smo že v dnevnem redu in razprava o tem predlogu od moje strani ne bo predolga. Brozdvojbe je nuino, da ae za-brsni vsaka krivica. Če se je krivica že izvršila in se še dalje trpi, je še bolj nujno, da se to, kar krivico vzdržuje, odstrani. To kar omenjam v predlogu je res krivica, ki se godi našemu ljudstvu. Nedavno se je slišalo od min. predsed niks, da je države dolžnost braniti nemško posest. Slovanski narodi z remožstim postopanjem napram našim nasprotnikom sami delamo nemško posest in ker se še nismo uprli proti zgoraj omenjenemu postopanju, se bo smatralo skoro to za nemško posest Leta 1893. je govoril dež. predsednik kranjski 17 krat, a nikoli samoslovensko. L 1894 j« govoril 28 krat, a med tem samo 46 slovenskih besedi. L. 1895 ie govoril 3363 nemških be sed in s»mo 78 slovenskih L. 1896. je govoril 56 krat in sicer 3134 nemških in 91 slovenskih besedi. L. 1897. je govoril 39krat: 2381 nemških besedi in 103 slovenskih. Faktum je dokazan. Tudi v kasnejših letih je tako postopal. To ni 5% slovenščine, ampak komaj 1%. Jaz ne trdim, da deželni predsednik nima pravice imeti svojega prepričanja, jaz se samo borim proti šefu deželne vlade in postopanju njegovemu proti slovenskim pravicam. Nesrečno je bilo torej, če je zadnjič, dejal, da lahko govori v tistem jeziku, v katerem on hoče in je govoril o materinem jeziku svojem. Deželna vlada nima materinega jezika; ona je c. kr. avstrijska vlada in se ne sme zamenjatiz nemškim izvorom kakega uradnika. Baron Hein hoče uveljavljati pri nas zahtevo nemških strank: uve 1 j a v 1 jenje državnega jezika. Proti tej zahtevi se mora vsak pošten človek boriti. Na naši strani smo pripravljeni to storiti. Tisti mož, ki bi moral skrbeti, da bi se gojila v naši deželi državna misel, nastopa pri nas kot Nemec! čuvajmo svoje in zaprimo vrata, skosi katere sili naš najhujši sovražnik! Rešila se bo ta stvar tokrat Se-le, ko se upravno zvežemo zbrati Hrvati, a že sedaj pokažimo birokraciji, d a ne sme kazati v naši deželi nemškega značaja! Dr. Tavčar ie 13. maja I. 1893. sa klical medklic v dež. zboru: »b?honwieder die deutsshe Amtierung !« In ko je pozneje nekdo izprcgovoril par nemških besedi, je zsk lcal dr. Ta\čar: »Dss ist der Fluch, dass die Beamten nicht slovenisch ko.inen« — proti temu ima ost obrnjen prvi del mojeg* predloga. Glede drugega dela predloga smo čuli iz ust dež. predsednika nekako opravičevanje, kakor bi bilo to korektno in da se vlada sme posluževati nemščine, ker vlada v nemškem jeziku. S tem hoče vlada kazati svoj nemški značaj! Tako je podal dež. predsednik dokaz, da se hoče uveljavljati nemški drž. jezik. Dež. vlada pa ni kaka zasebnica, ona je eksekutivni organ in mora spoštovati tudi zunanje lice kake dežele ter ne sme kazati svojega nemškega značaja, ne le teoretičnega, ampak tudi praktičnega. Zahtevati moramo, da se bero spisi v dež. zboru v jeziku prebivalstva. Treba je spise pošiljati tudi občinam i. t. d. Sedanje postopanje dež. vlade se ne sme od strani dež. zbora odobravati! Dne 9. maja 1893. je predlagal dr. Tavčar, naj dež. odbor vse v njegovo oblast spadajoče javne napise predrugači, da pride slovenščina na prvo mesto. Tembolj je potrebno, da dež. odbor pokaže, da mora dež. vlada respektirati v občevanju z dež. odborom naš narod in naše pravice! Godi se pa z vladnim postopanjem tudi krivica državni ideji. Povdarja se često, da je dolžnost na naši strani varovati avtoriteto. Res je! Kaj pa bolj nasprotuje avtoriteti, ali raniti večino dežele v najobčutljivejši točki, ali pa potezati se za pravico in opozarjati na nevarnosti, ki iz takega vladnega pošto panja lahko izhajajo? Bolj nastopa za avtoriteto, kdor odkrito graja napake vlade, nego tisti, ki strahopetno sklone glavo. Dež. zbor ima nalogo nastopati za čast dežele. Nevarno je, ako prva vladna oseba v deželi ni na pravem mestu. Birokracija deželne vlade je vzrok, da avtonomija leži na tleh. Boj naš je tudi boj za ustavno idejo. Naša naloga ni braniti samo avtoriteto uradnikov, ampak tudi avtoriteto naših zastopov! Kjer eksekutivna oblast prestopa svoje meje, v takem slučaju moramo nastopati odločno proti nji. Govornik odločno govori proti biro-kratizmu. Mi vemo, kaj je birokratizem Slovencem ob mejah! Da je treba tak predlog staviti v naši deželi, je dokaz, da imamo tudi pri nas izrodke birokratizma. Vsako ped svoje posesti branimo! V tem smislu priporočam sprejem nujnosti, kajti nerad bi videl, da bi se o nekaterih gospodih dežele reklo, kakor pravijo Amerikanci „Hi went up like a rocket and came down like a stick. (Dvignil se je kot raketa, padel je nazaj kot kos lesa.)" Čudno staliiče deželne vlade. Baron Hein odgovarja, da ni pazil koliko besed je govoril slovenski in koliko nemški. Na slovenske interpelacije je odgovarjal slovenski, nato je predgovornik pozabil. (Krek: Sem omenil.) Zadnjič je dejal, da je dež. odbor urad in mora sprejemati dopise nemške in slovenske. Po tem načelu postopa dež. vlada. (Zakaj pa piše torej nemški?) Privatna oseba res ni deželna vlada, a tudi deželni odbor je urad in po zakonih imata oba jezika, nemški (Najprej nemški?) in slovenski enake pravice v tej zbornici. Mi pridemo do tega, kakor na Tirolskem, kjer se je morala vsaka beseda poslancev raztomačiti v drugem deželnem jeziku. To zadržuje obravnave! (Klici: »Katoliških narodnih poslancev: Mi hočemo enakopravnost!") Če smo na stališču večine, samo pri jezikn, ki ga govori večina dežele, je konec vseh temeljnih zakonov. (Šusteršič: Kako se pa govori v štajerskem deželnem zboru?!) Vsak se ima v tej zbornici posluževati jezika, katerega hoče. (Šusteršič: Vi niste poslanec!) Tudi deželna vlada, dokler postave niso izpremenjene. Danes sem tudi vedno slovenski govoril. (Klici: To hočemo !) Preziranja sloven šfline me ue morete obdolževati. (Smeh.) Na interpelacije bom odgovarjal v onem jeziku, v katerem bodo vložene. Končno meni, da je treba deželnega zakona, če se Krekov predlog sprejme. Odgovor Krekov Heinu. Krek pravi, da se njegov predlog glasi, da dež. zbor obžaluje, da dež. predsednik domala samo nemški govori. Kolikokrat je dež. predsednik govoril slovenski. sem povedal. Naš predlog ni proti enakopravnosti, ampak za enakopravnost. Pri nas gospodari nemščina na prvem mestu. Proti temu protestiramo ! Nemške vloge nenr.š(ih deželanov je dolžnost vlade nemški reševati. Novega deželnega zakona sa drugo točko ni treba. Dež. odbor je dolžan ustrezati naroSilom dež. zbora. Ca se sklene, bo deželni zbor dovoli močan, da bo to iz-vojev»l. (Viharno odobravanje. Klici: Ab zug Hein ! Dr. Sohweitzer predlaga p o -imensko glasovanje. Nemiki liberalni obroč začel pokati. Liberalni poslaneo Frane Arko glasuje za, Božič tudi. Galerija spremlja to glasovanje z velikanskimi ovacijami. Ferjančič: „Kaj pa je treba tolikega vrišča, bomo tudi drugi glasovali !« Klici: »Bravo« ! Katoliško narodni poslanci navdušeno ploskajo. B lo je prvič, da so vsi Slovenci zopet enako ghšivali. Tavčar je tudi glasoval za. Protiglasovanje nemških poslancev je spremljal posmeh in »Abzug«-klici. Glaso vanje Sveglovo spremlja galerija s fej klici. Nujnost predloga je bila sprejeta z glasovi slovenskih katoliško narodnih in slovenskih narodno napredn h poslancev. Večina je tudi odobrila, da se predlog da odseku, ki je izvoljen v zadevi korespon-denčnega urada. Ko je dež. glavar naznanil izid glasovanja, je galerija gromovito zaorila » A b z u g Hein«! Katol.-narodni poslanci se dvignejo in s krepkim ploskanjem pozdravljajo izid. Dr. b u s t e r š i č na ves glas kliče: »Proč s Heinom!« Katol. narodni poslanoi dvigajo roke in kažejo Heinu proti vratom. Hein sedi na svojem prostoru bled in upira oči v tla. Njegov tajnik Haas stopi k njemu in vidi se, kakor bi mu nudil svoje spremstvo za — odhod. Po dvorani se razlega kot en mogočen klic: „Abzug Hein!" »Vrzite ga ven!" Galerije hrupno demonstrirajo ob strani slovenskih katoliško-narodnih poslancev proti Heinu. Dež. glavar je vsled vrišča zaključil sejo. Takega viharja, kakor danes, še nikdar ni videl deželni zbor kranjski! Nemški poslanci so mrko gledali in Švegel je tekal po dvorani, kakor brez glave. Galerije se nikakor niso hotele izprazniti. Dolgo časa so trajale manifestacije. Nakrat zaori klic: „Ž i v e1 a slovenska sloga!" in natlačeno polne galerije se v hipu pridružijo temu klicu. „Živela slovenska sloga!" doni gromovito po dvorani . . . Nemci zapuščajo zbornico. Bil je danes pravi petek — za barona Heina! Konec seje ob 2. uri popoldne. Rusko - Japonska vojska. Rusom se slabo godi? Danes imamo na razpolago samo Ru som sovražna poročila, ki trdijo, da se Rusom slabo godi in da so Japonoi z velikimi žrtvami uatavili Kuropatkinov poizkus, jih nbiti. Desno krilo Japoncev se je baje vzdržalo v svoj h postojankah pri Pensiku cb Tajc>, levo japonsko krilo pa, kakor trdijo v Tokiu Rui?e pri Wu!itrjanu ni moglo do torka spraviti iz njihovih pozicij, na drugih kra jih so pa japonske čete pregnale Ruse iz pozicij, katere so z*sedli v ponedeljek in prodirale dalje. Seve so to Rusom sovražna poročila, treba je poiskati še vesti is Peterburga. Mogoče je, da so Rasi res le n • -v i d e z n o pričeli prodirati, da bi Japonce sedaj h tro zvabili k naglemu prodiranju do reke H u n h o , o kateri se je poročalo, da je to točka, kjer imajo Rusi mnogo ugodnosti se resno in uipešno spoprijeti z Japonci. Maršal Ojama poroča: Sovražne čete nasproti našemu desnemu krilu se jako gibljejo. Sovraži i oddelek, sestavljen iz ene pehotne brigade in 2000 jezdecev z 2 topoma je 9. t m. prekoračil reko Tajce in odrezal našo zvezo med S hojanom in Pen siku. Pozneje smo zvezo zopet dob li. V dvanajsturnem boju pri Pensiku so naši obdržali svoje postojanke. Bo|uje sa na celi črti. Tokio, 13 oktobra. Ojama poroča daljo: Vroč boi je divjal na celi črti našega desnega krila, ki so mu Rusi postavili nasproti okrog 80 topov ter najmanj 6 divizij pehote. Niš centrum in levo krilo sta se 11. oktobra borila istotako do mraka. Naše levo krilo je grozilo sovražnim zadnjim oddelkom Rusi so od 7. t. m. napadali Hai-šan, 25 milj severovzhodno od Sajmaoija, toda 10. t m. so bili vrženi nazaj. London, 13. oktobra. Dopisnik Reu-terjevega urada pri Okuovi armadi poroča brez datuma preko Fuzana 11. t. m.: Tekom noči so napadli Japonoi grič, ki so ga imeli Rusi ter ga zasedli. V centru in desnem krilu so se Rusi umaknili 3 milje nazaj. Jaoonska iolinterija se je opoldne približala 1500 jardov k ruski črti, odbila hud protinapad ter napadalce, ki so se vrgli trikrat proti njej, skoro uničila. Ruska artilerija je Btreljala ves dan, vkljub temu pa je bila sama izpostavljena hudemu ognju. London, 13 ektobra. V nedeljo se je pričela velika bitka med Mukdenom in Ljaojanom, ki traja še neprenehoma ter je še popolnoma neodločena. Tuintsm dosežejo Rusi kak večji uspeb, tu zopet Japonoi. Kuropatkinovo prizadevanje, obiti Kuroki-jevo armado na desnem krilu ter jo tako prisiliti, da se umakne, se doslej ni posrečilo, akoravno je to Kuropatkin na treh krajih poizkušal Nasprotno, situacija na tem krilu je za Ruse mnogo neugodneiša, ko za Japonce. »Daily Expres§« poroča iz Tokia, da je ruski oddelek, ki je hotel pretrgati Kurokija z zvezo pri Pensiku. izgubljen. Ta oddelek obstoji U 2 pehotnih polkov prvega sib voja, veš eskadro« kavalerije in 1 poljske baterije V Tokiu vsako uro pričakujejo, da bodo Japonci uieli ta oddelek, P e t e r b u r g , 13 oktobra. V Mukden prihajajo zaporedoma vlaki z ranjenimi Rusi. Tokio, 13. oktobra. Maršal Ojama poroča, da se operacije ugodno vrše. Tokio, 13. oktobra. Poročila iz boji? č« segajo do torka. V boju med Tajco in Hun sta dosegla centrum ter desno japonsko krilo precejšnje uspehe, med tem kose levo krilo še obupno bori ter si prizadeva obiti desno rusko krilo. Nadaljna Ojamova brzojavka pravi: Naša srednja armada je zaplenila 11. t. m. o polnoči 2 topova in 8 municijskih voz. Gan. major Murui je ranjen, en polkovnik ubit. Pariz, 13. oktobra. »Esho de Pariš« poroča iz Peterburga, da je iz skrivnih Ku-ropatkinovih brzojavk povzeti, da se ruska cienziva razvija na neroden način. Po poročilih kavalerije, so Jsponoi podrli most čez reko Tajci ter postavili 2 pontonska mostova. Berolin, 13. oktobra. Tu sem do« šle privatne brzojavke javljajo, da so Rasi pobiti na celi črti ter se umikajo. Tokio, 13. oktobra. Gen. Oku je zaplenil še 25 topov. Japonoi dosegaio uspehe. Peterburg, 13. oktobra. Brzojavke z bojišča javljajo, da o rezultatu boja še ni ničesar znanega. Tu krožijo nasprotujoče Bi vesti. Ene pravijo, da so Ruai zaplenili mnogo topov in zasedli postajo Jantaj, druge pa zopet trdijo, da bo se Rusi umaknili. Dne 10. t. m. so se Japonoi na desnem in levem krilu tako hitro umaknili, da so pustili brzojavno črto v doliini 14 vrst, ki so se je Rusi takoj poslužili. Japonoi trpe vsled pomanjkanja zimske obleke. Boj aa Port Artur. Berolin, 13 okt. Brzojavka iz Tokia Be glaBi: Po tridnevnem neprestanem bom-bardementu je velik del Port Arturja ▼ ognju. Velik del Rusov je razobesil belo zastavo ter se udal. Japonci so si osvojili še dve utrdbi. London, 13. okt. li Čifua poroiajo včeraj: V stanovanje gen. Steslja je udarila granata, kar je generala prisililo, da je Dre-menil stanovanje. Oiroci jako umirajo. RuBi so izpustili 11 Japoncev, ki so vozili blago v Daljni, ker so jih smatrali za nevojake. Po vsakem ponesrečenem japonskem napadu se opravlja zahvalna služba božja. Vojska na Koreji London, 13 okt. Iz Cilua poročajo z dne 11. okt.: 21000 kozakov je prodrlo 100 kilomotrov do Pinjana, pretrgali so zvezo med Sflulom in Genaanom ter razdrli več mil) daleč železnico. Vb« skladišča garnizij na veliki cesti so uničena. Zasedanje deželnih zborov. V Štajerskem deželnem ibo r u je deželni odbornik R o b i č odgovarjal na interpelaoijo dr. S c h a e h e r 1 a in to-varilev zaradi umeščeni« kancelistov pri bol-nišnioah in hiralnisah. Govornik je podal natančen pregled o plačah pomožnih uradnikov. Poslanec Gerlitz utemeljuje predlog o skupnem vzdrževanju oest. Poslanec dr. Dečko je utemeljeval predlog, naj s e uvrs t i o kra j• na cesta medVišnjo vasjoin Vitanjem v sodnih okrajih Celje inKoniice v prvi r a b r e d. Deželni poslanec Ilagenhofer utemeljuje predlog: Deželni cd bor se pooblasti, da porazdeli vsako leto 100 nagrad po 50 K takim kmetijskim poslom, ki so v sluibi najmanj 15 let pri enem in istem posestniku; 200 ustanov po 20 K, onim kmetijskim po slom, ki služijo najmanj 5 let pri enem go spodarju in niso stari nad 30 let; 50 hranil-ničnih vlog po 20 K za take posle, ki Aakajo na ustanove za 50 K, a Se niso stari 50 let; 100 hranilniinih vlog po 10 K za vs« bme tijske posle, med katere so bile porazdebene premije po 20 K; starostne rente po 200 K na leto sa take kmetijske posip, ki so nad 60 let stari ia so najmanj 20 let v službi pri enem in istem gospodarju. Vsak obdarovani posel dobi tudi diplomo. V ta namen naj se v 1. 1905. stavi v proračun 10000 K. Predlog so odstopili narodnogospodarskemu odseka. Predlog poslanca viteza Z a h o n y-j a o izpremembi zakona glede ubožne oskrbe so odstopili narodnogospodarskemu odseku. Občini R a d m n r so dovolili 160%; občini W i 1 d a I p e 109 %, mestni občini K n i t -telfeld 160%. S t. Peter 100% in občini R a h a v 100 % občinske doklade. V koroškem deželnemzbo-r u je včeraj odgovarjal deželni predsednik baron II e i n na očitanja poslanca Pupcvaca pri utemeljevanja predloga glede ustanovitve podporne zaloge za porotnike o po manjkljivi sestavi seznama za porotnike. Poslanec grof L a d r o n je poročal o nastav-ljenju in o starostni oskrbi okrožnih zdravnikov ter o oskrbi njihovih vdov in sirot. Predlog Be odobri. — Na predlog poslanca Mtlhlbacherja se za izredne cestne zgradbe v 1. 1905. dovoli Se 10.800 K, tako da bo deželni odbor v ta namen imel na razpolago 61.880 K. Poslanec F u n d e r je poročal o ustanovitvi kmetijskih zimskih dol, o njihovi organizaoiji in o nameščenju potnih učiteljev, kateri bodo nastavljeni kot deželni uslužbenci z letno plaoo 1200 K ter 300 K potne doklade. Začasno se ustanovita taki šoli v Spitalu in Velikovcu. Posla-necGrafenauer pravi, naj se s temi zimskimi šolami počaka toliko časa, da bo poljedelsko ministrstvo naznanilo, koliko hoče prispevati za te šole in naj poučujejo našoli vVelikovcu slovenščine zm o ž-ni učitelji. Deželni predsednik baron H e i n naznanja, da je poljedelsko ministrstvo dovolilo počenši z I. 1905. za vsako zimsko šolo za dobo petih let svoto 1009 K. Poslanec baron Aichelburg naznani, da se bo na velikovški šoli skrbelo za slovenski pouk. V moravskem deželnem zboru sa poslanci dr. F u x, baron dE -v e r t in dr. pl. O b e r 1 e i t h n e r vložili nujni predlog o izpremembi deželnega vo-livnega reda v tem smislu, da bodo v kmečkih občinah volili direktno in z volivnimi listki. K predlrgu so govorili poslanci dr. Hcuban, dr. Sileny, dr. Začek in Pokorry. Nujnost predloga so odobrili soglasno in od kazali predlog odseku za volivno reformo. Socialnodemokraška deželna poslanca na Mo ravskem, Hybesch in E dersch, sta imela posvetovanje z nemškimi poslanci o izpremembi volivnega reda. Ker so izjavili Nemci, da bodo nasprotovali vsaki volivni preosnovi, so soc. demokratje izjavili, da bodo njihovi pristaši odslej povsod volili češke kandidate. V včerajšnji seji š 1 e z i j s k e ga deželnega zbora so razpravljali o vladni izjavi glede slovanskih vzoorednic na učitelj šiih v Opavi in Tešinu. Sprejetje bil nujni predlog poslanca P o h I a : Nem ško prebivalstvo ne zaupa razvoju slovanskih vzporednic in zato pričakuje, da bo vlada našla drugo pot da odpomore pomanjkanju slovanskih učiteljev. Ogrski državni zbor Vladni pristaši se že bavijo s sostavo odseka, ki se bo pečal z revizijo poslovnika. Vse opozicionalne stranke so pa edine, da ne sprejmejo volitve v odsek in pa, da po izkusijo preprečiti volitev odseka. Dogodki na Balkanu. Akif paša, predsednik komisije, ki je v Parizu podpisala pogodbo zaradi najetja novega turškega državnega poaojila, je sultanu naznani), da je turški finančni m nister ReBad paša zastopal koristi otcmanska in nemftke banke. Finančnega ministra je nato sultan odttavil in ga imenoval za državnega svetnika. Turškim fiiančnim ministrom bo imenovan Ahmed Nazit paša. Demonstracija v Brnu. Dne 13 t. m. je bila v Brnu velika de-monstrseija aa splošno volilno pravico. Na sho lu je b lo več tisoč oseb Po shodu so priredili velik sprevod skozi mesto. Izgredov ni bilo. Novi predsednik v Argentiniji. V navzočnosti diplomatičnih zastopni kov in nemških, ameriških, brazilskih ter italijanskih častnikov je dne 12. t m nastopil novoizvoljeni argentinski predsednik Q u i n t a n a s'o resno svoje mesto. Irjavil je, da si stavi za načelo svojega vladanja pravico. Izpremeniti se mora volilni zakon ter izboljšati zakonodaja glede pouka in armade. Skrb vlade bo dvigniti poljedelstvo, živinorejo in naseljevanje Zapuščina Waldeck-Rousseaua. Pariški »Figaio« ie priobčil več pisem ir zapuščine umrlega f ancoskega državnika Waldeok Rousseaua, katere je pital C mbu, D^lcissejn in Mllerandu. V vseh p smih je Waldeck Rousseau ostro obsojal protiversko gonjo ombcvo. Nemiri v Sevilli. Dne 12 t. m. so pokopali v Savilli mar-kija Pickmanna, ki je padel v dvoboju z orožniškim kapitanom Paredesom. Na pokopališču je prišlo do nemirov, ker ssmnobsebi umevno duhovščina ni mogla v dvoboju utnorjereoau markiju dovoliti cerkvenega pogreba. V tej zadevi ie v španski zbornici in terpeliral poslanec Nojeda. Ministrski pred sednik Manra je odgovoril, da bodo prizadeti oblastveni činovniki kaznovan', ako niso ničesar storili v preprečenje nemirov. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 14. oktobra. Heinov Sedan. Po vseh parlamentarnih pravilih je dobil deželni predsednik Hein danes tako nezaupnico, da je sedaj nemogoč na Kranjskem; ako mu ves narod po svojih zastopnikih, ki representujejo 95 % prebivalstva, izreče tako grajo, tedaj naj si pomaga tja, kjer bode užival zaupanje vsaj male večine. Ta ogromna večina je slovesno izrekla, da ga ne mara. Mrtev!!... Dolgo je živel med nami — visoko nad nami. Hodil je med nami in poročal v svet o deželi naši, o našem ljudstvu neresnična poročila v svet. Življenje mu je dajala in daljšala nenaravna nemško-slovenska koalicija — a sedaj je mrtev. Mrtev on, ki nas ni nosil v srcu. Zasluženi grob mu je izkopala slovenska večina zbornice. Tudi napredna stran, ki je vsled žalostnih političnih razmer uklonila tilnik v Švegljev jarem, se je zavedla svoje narodne dolžnosti in se otresla sramotnega posla. Zbornica in vsa galerija je pela mogočnemu gospodu posmrtnico: Ab-zug Hein! Narod naš se veseli tega dne! Osebne vesti. C. kr. davčni praktikant Ivan K u š a r je prestavljen iz II. Bistrice v Brdo, g. Rih. K o 11 e r pa iz Škofje Loke v II. Bistrico. — Učiteljica gdč. Silvia Fux v Metliki je resignirala. Šestdesetletnlco svojega rojstva praznuje jutri pesnik Simon Gregorčič. To je hkrati štiridesetletnica njegove književne delavnosti. Odličnemu pesniku naše iskrene čestitke! Še mnoga leta ! Zaprisegel je cesar dne 13. t. m la-vantinskega knezoški f i prevzvišenega gospoda dr. Mihaela Napotnika kot novoimenovanega tajnega svetnika. Promoviran je bil danes na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Rudolf M a r n , c. kr. fin. konceptni praktikant v Ljubljani Čestitamo! — Strašna katastrofa v Samoboru na Hrvaškem Iz S tegnilo v globino. Na strmini Be zlomi o,e, kočija se zasukne zopet naprej, pri tem pa se prevrne na stran, tako da je bilo eno okno spodaj in eno zgoraj, ter tako dr« proti vodi — 10 metrov d»lsč. Uitavila se je približno meter daleč od Idrijce. Ko se je kočija zasuknila in se prevrnila, vrglo je g. učitelja Sabeca in voznika z veliko silo tako daleč prof, da ni prišla do njih kočija, ki bi ju sicer kar zmela. G Sabec je dobil rano na glavi, na levi roki pa si je ranil prste, seveda se je tudi silno pretresel ob strahovitem padcu, vendar poškodbe n so nevarne. V vozu je g. dekan Arko takoj opazil, ko se je jel voz pomikati proti Idrijci, kaj se godi, ter opomnil tovarišem: „Že gremo v Idrijco, gospodje, mirno !■ Ko je kočija ob Idrijci obstala, šli so pri oknu, ki je bilo eb prevrnjeni kočiji nad njimi, iz voza. Pretresli so se kolikor toliko pač vsi, a poškodoval se ni nobeden. Ako bi bila pa kočija le en meter naprej zdrsnila, prišli bi bili v deročo, radi obil nega dežja naraslo Idrjico, in izgubljeni bi bili vsi. Tudi konja sta ostala nepoškodovana. Stala sta ob zlomljenem ojesu, zadnje noge v vodi, sprednje na suhem, zapletena v jermene. Rešili so ju vezi in s tažavo spravili na ceBto. Vzeli so iz kočije tudi še kanarčka, ki so ga imeli iz Podmelca seboj. Rešil si je življenje, dočim je bila gajbica vsa zvits. V Idrijo bo napravili poldrugo uro do'go pot od kraja nesreče peš. Kočijo so erarični delavci v torek zjutraj dvignili zopet na cesto ter jo spravili v Idrijo, Trpela je ob oplodi mnog'\ — Ogenj 5. t. m. je pogorela v obč ni Nova Štifta posestniku Josipu V o g r i n o u hiša z gospodarskim poslopjem, klajo in ži vežero. bkode je nad 6OCO K. Vzrok požara še ni znan. — Nesreče Povozil se je Podbrdom na Goieajskem Anton Benedičič. Na Premu pri St. Petra na Notranjskem je padel raz zid Janez Saša in si zlomil nogo. Oba so prepeljali v tukajšnjo bolnico. — Sadna razstava v Radovljici. Kakor nam poroča osnovalni odbor sadne racata vs, ostane razstava na splošno željo odprta ie do konca t m. Do tega s<'ep» »*» odbor prišel osi b t zaradi tega, ker se mu naznanja obisk razstave s raznih Kraje , tt»o bo vreme lep . S.die v razstavi se drži izborno, le nekaj pia^ zgodnjih hrušk se je c sloma zmedenilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. — Slavno občinstvo naj torij vporabi lepše vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se lahko tudi naroče večje in man še množine lepega sad a tf>r izvirnih domačih sadnih pijač; enako pa tudi stiskal nic, vrtnega orodja, vrtnih ogra;, lesno volne i. i d — Na progi Mtrnapeč-Novo mesto je, kaknr nam poroča žt-lo*. ravnateljstvo v Beljaku, zaradi deževja in poškoib tovorni promet ustavljen. Osebni promet se vrši, t d< potniki morajo presedati. V dveh dneh bode promet zopet r^drn. — Vesti o trgatvi. Iz novomeške in šentjerne|ske okolico : Trgatev gre h koncu, mošta vseh vrst mnogo iu sladkega. Kvalitet« dobra, slsdka, čeprav ne tjliko kot lani. Ljudje so 8 trgatvijo zadovoljni, a vsak pač želi, da se gostilničarji potrudijo vino po-knpit priti domače, ne pa denar nositi — čez mejo l — Velika po vodenj. Iz Novega mesta se nam poroča: Ze je minulo skoro štiri tedne, odkar nismo videli svetlega solnca; nebo je temno in dež Kje neprestano, tako da je vse v vodi. S strahom zremo v bližajočo se zimo. Stari ljudje zatrjujejo, da tacega vremena ie ne pamtiio. Krompirja po veliki večini ljudje de niso izkopali ter bode vsled prehude moče popolnoma segnil, kar ga ni uničil črv, kateri je letos posebno v veliki množini v našem kraja. Biti se nam je, da poginejo zadnji pridelki, kar jib imamo ie na polju. Od sobote ie lije, kakor bi se vss zatvomice odprle, in Krka je narasla, kakor ie nikdar poprej. Obrežne njive in vrtovi so vsi preplavljeni in vsak dan se vidi, kaho prinafla rujava Krka OBtanke podrtega mostu blizu Fužin. V Kandiji pri Novem meBtu je nekemu posestniku iz hleva odnesla dva pre-iiča, enega so rešili. Drugemu posestnika je sopet polno vode v kleti, tako da niti do vinskih sodov ne more. Pa tudi od drugod prihajajo poročila o velikanski škodi katero je napravila pevodenj. Pitne vode pogrešamo že več nego cel tedo 3-1 Vaivazorjevtrg 6. Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Hagre v Ameriko, !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcuc. I tm- Pijte -m r Klčtuerjev 1 »Triglav"1 najzdravejši vseh likerjev. 544 150—U £> ,,Hotel Balkan" - Trst ^ c 1725 io—2 Piazza della Caserma (Narodni Dom) f 3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremlje- p»J nimi sobami. T Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna £ t Za .goste hotela posebna restavracija v 1. nadstropju. v * ---------— Kopališča. i /0 Dvigalo. _ Električna razsvetljava. Shajališče tujcev V >■■■< •■¥■•» ... « .v .'V ».t*V,M I iVlMV „W»t izurjena krojaška = pomočnika ===== sprejme fakoj Anton Cebulj, krojaški mojster, fesenice (Gor ). . • • ■> • • ■. x ••■: x v. v•> \sx ■ >:.. ■ 1783 1-1 Hišna, vajena na red in snago, dobi takoj Stalno službo v mestnem župnišču ne Kranjskem. 1716 5—4 Kje, pove uredništvo „Slovenca". Ž Nagrobne križe jjj slamoreznice, bakrene kotle za žgan jo, vlite kotle, |k mesoreznice, sploli vso želez- y nino, kakor tudi kompletne kuhinjske oprave se dobivajo nos 6-2 najcenejše pri Karola Kavšeka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. ■T Vakif lai |r*ta]t H vsakovrstnih trftavmlh papirjev, inik, denarjev itd. Kavarevanja ia ifnbe pr» ftrebanjlh, pri it&ebanju najnanj-Itga dobitka. — Froaili ca viake »rebanje. galaataa iavrlltev »are«!! aa boril. Menjarična delniška družba »1I EBCIJ II" I., IoILiIIi 10 In 13, Dunaj, I., Strobslguu 2. fflST Pojasnila, ■tvareh, . _____________________ vrednostnih papirjev in veitnt nasveti ia "dosego "kolikor !• mogoče viaoaega sbrestovanja pri popolni varnosti naloženih ojaantla v vseh goapodariklh in flnandnlb i, potom o kurinih vrednostih vseh ipekalaollsklh ■ f ntk 1____A_a _ ___1 ii i .... glavnlo. 134 385