Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Ithaj* 'vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
IH\ W. 22nd Place Chicago, DL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Eatertd m S«oad-Gla« MiH« jumtj 1916, the Po* off«* GW<mgo, miaok, under the Act of Augmt U, 1911.
J-L
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL
No. 34. Stev. 34.
Chicago, IUL, 1. septembra (September) 1915
Leto 1. Volume 1.
Lokalne vesti,
—	Člani društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. so naproseni, da se v velikem številu udeležijo prihodnje redne mesečne seje dne 5. septembra t. 1. Na tej seji bode sprejeto v društvo 36 kandidatov, ki so že od vrhovnega zdravnika potrjeni. Lepo bi bilo, da bi se tako redke seje vdeležilo vse članstvo tega društva. Člani ki še niso oddali društv. tajniku starih
* certifikatov naj to storijo pri tej seji.
—	Tekoči teden se je mudil v našem mestu Rev. Janez Ev. Schiffrer, župnik slovenske fare iz Chisholm, Minn. Tem povodom je obiskal svojega šolskega tovariša in prijatelja Rev. Ant. So-jarja kojega že ni videl več let.
% — Dne 27. avgusta je zadel Mrs. Johano Poglajen na So. Robey St. in W. 23. St. vdovo po pok. Avgust Poglajenu zopet u-darec, ker ji je neizprosna smrt ugrabila 10 letno -hčerko Marijo. Omilovanja vredna deklica je bolehala že nekaj tednov za vročinsko boleznijo, kljub vsej zdravniški pomoči pa ni bilo mogoče o-hraniti jo pri življenju. Mrs. Po-glajenovi, ki je izgubila komaj pred .5 meseci svojega ljubljenega soproga izrekamo tem potom iskreno 30Žalje.
—	Družina rojaka Josip Žni-deršiča, na 2226 Blue Island Ave je izgubila tudi dne 27. avgusta svojega ljubljenega sinčka Joško-ta v starosti 8 let in sicer na ja-ko tragičen način.
Dečka je poslala označeni dan njegova mati v prodajalno po mleko. Vsled neprevidnosti je pa pritekel fantek na So. Paulina in 22 St. ravno pod neki avtomobil, ki mu je stri prsa in' ga hudo poškodoval na glavi. Umrl je v gromih bolečinah 3 ure kasneje v bližnji bolnišnici.
Ravno tej družini je umrla pred tednom .dni tudi 5 letna hčerka, tako da so izgubili Žni-deršičevi v 7 dneh oba svoja starejša otroka, preostal jim je sedaj edinole še 3 mesece stari novorojenček. Naše sožalje!
—	Dne 27. avgusta je bila v South Chicagu tudi od avtomobila do smrti povožena rojakinja Katarina Sušič, stanujoča na 9021 Green bay Ave. Smrtna nesreča jo je zadela, ko je križala E. 91. cesto in Greenbay Ave.
—	Kakor zahteva običajno sko-ro vsaka nedelja nekaj svojih žrtev iz vrste neprevidnih avtomo-bilistov, tako sta bili tudi dne 29. avgusta do smrti povoženi dve osebi in sicer: 48 letni Albert Rush ter 8 letni Ralph Souther-ton ,poleg teh je bilo več ali manj od avtomobilov poškodovanih 9 oseb. Tudi na nadulični železnici se je pripetila minulo nedeljo nevarna kolizija. Na So. Park Ave in 63 cesti sta zadela 2 vlaka, napolnjena z izletniki skupaj. Pri
►	tem je bilo ranjenih okoli 60 o-seb, 10 od teh leži v kritčinem stanju v Washington Park bolnišnici.
—	Vsled odredbe policijskega načelnika v Chicagu so pričeli razni detektivi in drugi policaji zasledovati številne osumljene osebe v mestu. Od minule sobote do nedelje je bilo aretiranih 310 o-seb. Med temi je policija spoznala dosti nevarnih tatov, roparjev, postopačev itd. Na ta način hočejo iztrebiti iz Chicaga vse neza-željene, in javnosti nevarne osebe.
—	Dne 29. avgusta smo imeli tako hladen dan v našem mestu, kakorSnega se že dolgo ne pomni. Toplomer je kazal namreč samo
►	47.2 stopinj. Tako mrzel dan v
avgustu je bil tudi pred 38 leti (26. avgusta 1887).
— V nekaj tednih bode izdala neka družba nov adresar mesta Chicago za leto 1915. Družba zatrjuje, da prebiva sedaj v našem mestu že 2,500.000 ljudi. Izmed različnih imen, povzetih iz 21 narodnosti je najti v tem adresarju največ Johnsonov (10.000) temu sledijo v velikem številu Smithi, Andersoni, Millerji, Nelsoni, Browni, Petersoni, Thompsoni itd.
Ameriške vesti.
Ugodno znamenje. Washington, D. C. 28. avgusta.
Kakor kažejo okolnosti, se bodo vse zapreke in neprijateljski od-nošaji med Nemčijo in Zedinjeni-mi državami v kratkem času odstranili. Zadevo "Lusitanije" in "Arabica" hoče Nemčija mirnim potom urediti. Danes se je mudil hemški poslanik grof Bernstorff pri državnem tajniku Lansingu in mu je razložil mnenje svoje vlade v tej zadevi. Izrazil se je, da bode Nemčija prenehala z nadalj-nim torpediranjem parnikov na kojih se bodo vozili Američani, dalje da bode plačala nemška vlada nekaj odškodnine za one ameriške žrtve ki so utonile na "Lusitaniji" in "Arabicu," samo da se bo še vnaprej ohranilo medsebojno prijateljstvo in sporazumnost.
V tuk. vladnih krogih se celo zatrjuje, da bo nemški admiral von Tirpitz upokojen. Tirpitz je poveljnik nemške podmorske flo-tile; kapitana onega nemškega podmorskega čolna, ki je potopil parnik "Arabic" pa nameravajo poklicati na zagovor?
Razstrelbe smodnišnic. Wilmington, Del. 29. avgusta.
, Danes je nastala v tuk. Du Pont smodnišnici velika razstrelba večje količine dinamita. Vsled te razstrelbe sta bila na licu mesta ubita 2 delavca, Hagley skladišče dinamita je pa popolnoma porušeno. Sodi se, da je povzročila to eksplozijo zlobna roka.
Acton, Mass. 29. avgusta. V tukajšnji veliki tovarni za smodnik, last American Powder Co. je nastala danes proti jutru grozna razstrelba, ki je celo tovarno porušila. Človeških žrtev ni nobenih, pač pa je materijalna škoda ogromna, ker je zgorela velika zaloga smodnika, namenjenega za Evropo. Na tisoče in tisoče šip je bilo v razdalji več milj pobitih. Kako je nastala razstrelba, policiji ni znano; vsekako se pa domneva, da je to storila kaka, od Nemčije podkupljena oseba.
Baltimore, Md. 29. avgusta Velika E. J. Coddova izdelavnica srapnelov je sinoči do tal pogorela; ker so vsi stroji uničeni, je škoda ogromna. Ta tovarna je dobila iz Evrope šele pred kratkim naročilo za večjo količino šrap-nelov.
Slučaj Edmund Kayser.
Gary, Ind. 30. avgusta. O sen-zacijonelnem umoru nemškega luteranskega pastorja Edmund Kayserja iz Tollestona se poroča tukajšnji policiji več podrobnosti, iz kojih se da sklepati, da se je izvršil umor od nekih zarotnikov. Vendar še nima policija o storilcih nikakega sledu. O umorjenem pastorjp se trdi, da je bil nemški ogleduh: Pisal je v razne nemške liste vedno proti Zedinje-nim državam naperjene članke, dalje je bil v tesni korespondenci z nemškim poslanikom Bernstorf-fom v Washiiurtonu, kojemu je vedno poročal |^ko posluje Aetna smodnišnica v Gary Ind.
Šele pred kratkim se je nameravalo to tovarno spustiti v zrak samo radi tega, ker pošilja svoje blago zaveznikom v Evropo. Ponudbo za to peklensko delo je dobil nek uslužbenec tovarne, ki trdi, da sta ga hotela zato pregovoriti dva, od Kayserja najeta pristaša. Obetala sta mu celo $1500 — če izvrši ta čin. Sedaj je ta tovarna noč in dan zastražena. .
Ker se je 29. avgusta pripetilo v raznih krajih več razstrelb smodnišnic, se lahko sodi, da je tukaj v Ameriki neka dobro organizirana nemška tajna družba, katera si je vzela nalogo, uničiti vse ameriške smodnišnice. In s to družbo je bil umorjeni pastor najbrže v ožji zvezi.
Stric Sam kupuje municijo.
Te dni se je vrnil iz Washing-tona D. C. v Chicago Geo. M. Getschow, uradnik neke velike firme, ki zatrjuje, da je naročila vlada Zedinjenih držav pri njegovi tvrdki 100.000 6 palčnih krogel za topove v vrednosti $640. 000. Istotako je baje naša vlada naročila tudi veliko drugega streliva pri raznih drugih tvrdkah.
Cela družina zgorela.
San Francisco, Cal. 28. avgusta.
V vili brigad, generala Frances Warren Pershing v Presidio, nedaleč od tukaj je nastal danes proti jutru požar, ki je liišo po polnoma vpepelil. Vsled te katastrofe je zgorela generalova žena in 3 hčerke v starosti 6, 7, in 8 let.
General Pershing se mudi sedaj v El Paso. Tex. kjer zapoveduje 8. infant, brigadi. Pershinga so o veliki nesreči takoj brzojavnim potom obvestili.
Štiri osebe zgorele.
Toledo, Ohio. 30. avgusta. Sinoči je nastala v hiši tapetnika J. W. Staderja razstrelba plina vsled pokvarjenih cevi. Pri tem se je zadušil la°tnik hiše, njegova žena in dva bližnja sorodnika.
Velika pošiljate v zlata.
New York, N. Y. 30. avgusta.
Neka angleška bojna ladja je pripeljala v Halifax, Kanada zopet veliko množino zlata in vrednostnih papirjev, po naročilu Anglije. Zlato, v vrednosti $20,000.000 in za $25,000.000 vrednostnih papirjev je došlo danes semkaj v varnem spremstvu javnih organov, denar je namenjen za nakup mu-nicije in vojnega materijala.
V znamenju miru.
Kansas City, Mo. 30. avgusta.
Neka velika orožarna iz tukajšnjega mesta je dobila te dni naročilo za 500 milijonov nabojev, patron) katere mora do 10. novembra izdelati in poslati zaveznikom v Evropo.
Pittsburg, Pa. 30. avgusta. —
Dosedaj se je v tukajšnih jeklar-nah izgotovilo že dosti žice, ali omrežja, katero so pošiljali zaveznikom v Evropo. Varnostno ži-čevje se je običajno galvanizira-lo; zanaprej bodo pa tovarne te žice prebarvale samo z zelenim, kajti tako izdelano žičevje se ne more razločevati prav nič od drevja, grmovja, ali trave.
Seetanek guvernerjev.
Boston, Mass., 30. avg. — Minuli teden se je vršil v našem mestu sestanek guvernerjev raznih držav naše Unije. Nt tej konferenci se je v prvi vrsti povdarja-lo, da je potreba nujnih korakov za^ zadostno obrano Zedinjenih držav. Sestavilo se je tudi resolucijo za odpravo smrtne kazni v vsaki posamezni državi.
Pomenljiv govor podpredsednika. Edwardsville, El., 29. avgusta.
Sinoči je drža] na nekem banketu v tem mestu govor podpredsednik Zedinjenih držav Thomas Marshall. O sedanji evropski vojni in inozemcih v naši domovini se je ^izrazil sledeče: "Prečital sem zadnji čas vso svetovno zgodovino za 100 let nazaj, pregledal vse važne državne listine v zvezi s sedanjo vojno, a odkrito vam povem, da še danes ne vem čemu se vrši v Evropi sedanja vojna!
Jaz sem dalje naklonjen gotovim, v Zedinjenih državah biva-jočim inozemcem, sicer onim, ki se privadijo našim razmeram. Kdor pa vedno misli na svoj stari kraj, — takega moža naj bi se takoj vrnilo nazaj. Uradi za nabornike so še vedno odprti v Londonu, Parizu, Berlinu in na Dunaju!"
Dirka z brzovlakom.
Terre Haute, Ind., 29. avgusta.
Harry O. McGee je danes s svojim avtomobilom skušal prehiteti brzovlak med Indianapolis, Ind. in Terre Haute, Ind. To razdaljo (72 milj) je prevozil v 77 minutah in je dospel na cilj 12 minut preje nego brzovlak.
Angleške kri žarke blizu New Yorka.
New York, N. Y., 28. avgusta.
Dane^ se je zapazilo pri Sandy Hooku neko večjo angleško bojno ladjo; poleg nje je krožila po vodi kakih 15 milj oddaljeno od obrežja še neka druga angleška križar-ka s 4 dimniki. Tekom zadnjih treh tednov je to prvi slučaj, da bi se kaka ^angleška bojna ladja nahajala v newyorškem zalivu.
Inozemske vesti.
Veliki porazi Rusov. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. Z zavzetjem velevažne ruske trdnjave Brest-Litovsk se je zadalo Rusom tako hud udarec, da se morajo ti na celi črti umikati nazaj. Še nikdar v svetovni zgodovini ni bila kaka, tolikoštevilna armada (3,000.000 mož) pognana naenkrat nazaj, kar je povzročilo, da je padla v nemško-avstrij ske roke celo poljsko ozemlje.
Iz vsega tega se lahko sklepa, da bodo Nemci in Avstrijci prodrli še do Petrograda in Odese, kar bode šele povzročilo pravi konec vojne.
Danes se tukaj uradno poroča, da se naše čete uspešno pomikajo na celi fronti, osobito pa južno od ruske trdnjave Kovno. Pod uspešnim vodstvom bavarskega princa Leopolda prodirajo njegove čete vedno bolj in bolj ob Bjalistok železnici do Šerežovega; ta postojanka se nahaja približno 60 milj severnoiztočno od Brest-,Litovskega.
Peld maršal von Mackensen pa vodi svoje čete bolj južno ob reki Pripet, med tem ko se je feldmar-šal von Hindenburg utaboril s svojo armado pri Dombrovu in Grodeku.
Naše čete so zajele ruskega sovražnika tudi ob Zloti Lipi; rusko mestece Narew, ki je 'oddaljeno samo 20 milj od Bjalistoka se nahaja že v naših rokah. Rusi se sedaj v velikih skupinah umikajo severno in južno od trdnjave Brest-Litovsk in so zašli na neko močvirnato ozemlje, kamor jim bo lahko slediti.
velikemu navalu sovražnika, je pričakovati, da jo bodo Nemci in Avstrijci kmalu zavzeli, osobito še radi tega, ker ima sovražnik iz že podjarmljenega mesta Kovno zelo pristopno pot do Vilne.
Orodno v nevarnosti Berlin, Nemčija, 30. avgusta. — Nemške čete se vedno bolj in bolj pomikajo proti znani ruski trdnjavi Grodno, ki je še edino utrjeno mesto nedaleč od nemške meje. Semkaj iz glavnega vojnega stana se dalje poroča, da je že padlo tudi mesto Lipsk na severnem ruskem Poljskem v naše roke. To mesto se prostira samo kakih 20 milj na zapadni strani G rod nega.
Rusi zajeti od treh strani.
Berlin, Nemčija, 30. avgusta. — Zmagoslavne nemške-avstrijske čete so sedaj pretrgale bežečo rusko četo na treh straneh. Na ta način ne namerava zajeti zopet večje število sovražnika, deloma v manjših in deloma v večjih pozicijah.
Vseeno se mora priznati Rusom, da se znajo mojstersko? umikati, ker pustijo raje ves vojni materi-jal xa sebo, samo da rešijo svoje vojaštvo, kjer je to mogoče.
Naprej do Petrograda.
Cilj_ nemško-av8trijske skupne armade je dospeti prej ali slej do glavnega ruskega mesta Petrograda in do Moskve. V to svrho se dela v naših strategičnih krogih načrte, da bi se sprayilo na jesen glavno rusko armadno silo v kako močvirje, kjer bi se isto zajelo od vseh strani.
Kakor kažejo dosedanji uspehi, so si nemško-avstrijske čete tekom zadnjih treh tednov pridobile na lahek način kar 8 večjih ruskih trdnjav. Sedaj bi se moralo pridobiti še Rigo, Dvinsk, Grodno in Vilno.
Evakuacija Vilne. Bukarešt, Romunija, 29. avg. Privatno se semkaj poroča, da so pričeli Rusi zapuščati znano rusko mesto Vilno. Ker se ta stara trdnjava nikakor ne more braniti
Angleži priznavajo ruske poraze.
London, Anglija,« 29. avgusta.— Na 900 milj dolgi fronti, od baltiškega morj a do reke Dn j ester, se je ruske čete zadnje dni pognalo daleč nazaj. Vobče se sodi, da je carjeva armada baš sedaj v največji nevarnosti. Nemci se bližajo že ruski trdnjavi Kovno in Vilna.
Ruska armada, ki se umika od Brest-Litovskega, je zašla te dni v neko močvirje blizu Rakatnega, kjer jih bodo Nemci lahko zajeli.
Istotako je ruska frontna črta v iztočni Galiciji pretrgana. Sedaj se ta naglo umika proti trdnjavi Doubno in Loutsk. Ondi je padlo v roke sovražnika en sam dan 10.000 Rusov. To armado vodi general, grof Bothma.
Hindenburg se pomika dalje na severni strani, bavarski princ Leopold in von Mackensen pa operirata uspešno na iztočni strani trdnjave Brest-Litovsk, ki leži nekako v središču cele fronte, med tem ko avstrijski generali: Bothma. Boehm, Ermolli, Pfanzer in Baltin podijo sovražnika iz Galicije.
Bothma je že zavzel mesto Pod-hajev in se bliža mestu Zborow, Pahullo operira blizu Loutska, med tem ko je Boehm, Ermolli zavzel mesto Zloczow južno od Lvo-va; Pfanzer in Baltin pa sledita sovražniku blizu Buczacza.
lo tako, da bo štela na spomlad ruska armada približno 5 milijonov vojakov.
Japonska pomoč Rusiji
London, Anglija. 30. avgusta.—
Med Rusko in japonsko vlado se je doseglo sporazum in pogodbo, da bode Japonska dala Rusiji vse svoje orožje in municijo kolikor ga ima od več; osobito pa se ono, katero je pred leti Japonska pridobila pri zavzetju trdnjave Port Arthur.
Poleg tega je Ruska naročila od raznih japonskih tvrdk 1,000,-000 pušk ter ogromno količino nabojev. Japonska vlada je celo tako naklonjena Rusiji, da ji bode dala na razpolago več svojih častnikov, veščih tega jezika, ki naj bi služili v ruski armadi kot učitelji vojakov-novincev.
Napad na Pariz iz zraka.
Pariz, Francija, 28. avgusta. — Danes proti jutru so skušali štirje nemški vojaški aeroplani napasti naše mesto. Vendar se je pa še pravočasno posrečilo francoskim zrakoplovcem prepoditi to sovražno zračno flotilo nazaj; dva nemška aeroplana sta vsled obstreljevanja padla na tla. Ostala dva sta pa metala bombe nizdol 15 milj oddaljeno od Pariza, a sta se morala konečno tudi umakniti nazaj.
Rusija se pripravlja na odpor.
London, Anglija, 30. avgusta.— Semkaj se poroča iz raznih krogov, da zbira Rusija novo, veliko vojno silo, s katero hoče ustaviti nadalnje pomikanje sovražnika v rusko ozemlje. Car /tfikolaj je izdal te dni ukaz, da se ima poklicati pod orožje 3 milijone novincev. Te se bode čez zimo izvežba-
Preklic vojnega stanja v Franciji.
Pariz, Francija, 30. avgusta.—
Vojaška oblast bode s 1. septembrom letos preklicala vojno stanje v vseh onih okrajih, ki so izven vojne zone.
Hudi boji na Goriškem.
Dunaj, Avstrija, 29. avgusta.— Med italijansko infanterijo, katera se je hotela približati zakopom in našim strelskim jarkom blizu sv. Mihaela na Goriškem, je prišlo^ včeraj do krvavega spopada. Naše čete so konečno pognale sovražnika nazaj.
Italijani skušajo vedno z pomnoženimi silami prodreti preko reke Soče; osobito se vršijo slični napadi na doberdobski planoti, dalje v okolici Tolmina, Mrzlega vrha in Bovca, — a vse te napade je naša artilerija uspešno odbila.
Oarlbaldijev sorodnik ranjen.
Udine, Italija, 29. avgusta. — Ezio Garibaldi, sin generala Ric-ciotti Garibaldija, ali vnuk znanega nekdanjega italijanskega generala Garibaldija je bil na italo-avstrijski fronti te dni nevarno ranjen.
Obsojen ruski vohun.
Bukarešt, Rum unij a, 29. avgusta. — Dimitrij Sančesky, glavni dopisnik ruskega lista "Novoje Vremja" je bil te dni na Dunaju obsojen na smrt, na vešala zaradi vohunstva in izdajalstva.
Naval na Srbijo.
Bukarest, Rumunija, 30. avgusta. — Glasom privatnih poročil, se pripravlja Avstrija vsestransko, da bi svoje številne čete spravila čez srbsko in rumunsko mejo. Vlaki ki vozijo iz Ogrske preko meje so dobro zastraženi tako da potnikom ni dovoljeno gledati skozi okna pri vlaku, istotako se izvaža že na mf jo mnogo streliva, topov in drugega vojnega materijala. V obče se sodi, da bode Avstrija uprizorila svoj vpad na Srbijo tekom 10 dni.
Turčija za premirje.
Pariz, Francija, 30. avgusta. — Iz Aten, na Grškem se semkaj poroča, da Turčija namerava skleniti separatno premirje z zavezniki, ako Nemčija ne bo v kratkem času napovedala tudi Italiji vojne.
South Chicago, DL Rojakom in rojakinjam tukaj v South Chicagu naznanjam, da priredi naše vtIo "Žensko al tarn o društvo," veselico z igro "Poštna skrivnost," ali "Začarano pismo" v korist naše slovenske cer-
5. septembra 1915 (nedelja) zve čer ob pol osmi uri v Medoshevi dvorani, na 95. ulici in Ewing Ave.
Upamo, da se te veselice v obilnem številu udeležite, ker je značena igra zelo zanimiva in smešna. Vsakdo, — če še tako o-tožen, — se bode lahko ta večer pošteno nasmejal. Torej pozor na ta dan!
Ob enem tudi naznanjam našemu si. društvu Vitezi sv. Florija na št. 44 K. S. K. J. v So. Chicagu, da je bil namesto doseda njega nadzornika Louis Hudo-klin-a izvoljen II. nadzornikom brat Martin Golobič.
S sobr. pozdravom
Jakob Smrekar, tajnik. 8. 25.-9. L _
Iz urada društva sv. Jožefa št 2, K S. K. J., Joliet, HL
Člani zgoraj omenjenega društva so naprošeni, da se v obilnem številu udeleže prihodnje mesečne seje, to je dne 5. septembra, ali prvo nedeljo, v mesecu zaradi važne društvene zadeve, ki je dnevnem redu, da se na tej seji reši in zaključi.
Prosil bi dalje tudi vse one člane našega društva, kateri so bolj počasni z vplačevanjem mesečnih prispevkov, da se malo bolj za redno plačevanje potrudijo, in sicer brez vsacega opominovanja.
Ker je še nekoliko članov in članic zgoraj navedenega društva, da mi še niso izročili svojih certifikatov, — jih torej opozarjam in prosim, da to storijo najkasneje do prihodnje mesečne seje, da dobijo potem nove certifikate.
- Sobratski pozdrav
John Vidmar, tajnik. 1112 N. Broadway st., Joliet, 111.
Seminole, Pa.
Cenjeni sobrat urednik:—
Prosim Vas, da bi mi dovolili malo prostora v našem cenj. listu. Poročati.imam namreč o izidu naše zadnje veselice, kojo je priredilo naše društvo sv. Barbare št. 96 K. S. K. J. dne 14. avgusta t. 1. v Seminole, Pa.
Priznati moramo, da se je veselica kar najbolj povoljno obnesla. Pri tej veselici nas je počastilo s svojim obiskom društvo ''Narodna Sloga" S. D. P. Z. št. 67 v Seminole, Pa. Navedenemu društvu se zato iskreno zahvaljujemo, ker so brez vstopnine posebej darovali $14.50 v našo bolniško blagajno. Tem potom se dalje lepo zahvaljujemo našemu so-bratu tajniku in njegovi g. soprogi, ker sta darovala našemu društvu lepega "čikana," da smo se prav dobro zabavali in nam je donesel v blagajno $12.20. Hvalo izrekamo tudi našemu sobr. predsedniku Nick Zvonarichu, ker je daroval lepo obleko v prid druš tvene blagajne. Priznanje moramo dati tudi vsem tukajšnjim članom, ker, — dasiravno jih je tukaj bolj malo, — pa se tako vrlo zavzemajo za korist naše bolniške blagajne. V naši društveni blagajni nismo imeli dosihmal nič drugega, kakor nekaj dolga in malo pajčevine. In sedaj, hvala Bogu smo pa prepodili pajka in naša blagajna je začela zopet dobro napredovati. Na gorioznače-ni xeselici se je nabralo $48.55 čistega prebitka, dalje, je nam ena srečka toliko pripomogla, da i-mamo sedaj v blagajni $87.40.
Torej kličemo sedaj še oddaljenim članom našega društva: Stopite tudi Vi malo na noge! da se ne bomo samo mi trudili tukaj za društvo, kajti podpore smo, vsi enakopravni ali deležni! Prav i-skreno Vam kličemo: držite se tudi Vi gesla : Vsi za enega, eden za vse!
Na mesečni seji dne 15. avgusta je bilo enoglasno potrjeno, da vsak član, kateri se ni vdeleži te veselice mora plačati 50c v društveno blagajno; — pa ne, da bi se ga opominjalo dva ali trikrat. Mi nismo sami krivi, ker moramo izplačevati vedno toliko, — kajti dosedaj smo imeli vedno 2 ali 3 bolnike na mesec, koje je bilo treba podpirati. Asesmenti Jed-
note z raznimi dokladami so pa tudi obilni. Člani na potnih listih naj torej ne mislijo, da dela samo društvo naklade. •
Vse one člane našega* društva, ki so oddaljeni 50 milj od tukaj se opominja, da mora imeti vsak
kve. Ta prireditev se vrši dne potni list; ako ga nima, ni dele
žen ne bolniške podpore, ne po-smrtninske. Temu pa ni krivo društvo, ali Jednota. Posledice si mora vsak tak član sam pripi sati; saj ima vsakdo pravila ^ rokah, pa naj jih dobro pregleda prepričal se bo, da je temu resnica. Mi se moramo ravnati natanko po pravilih. Mi smo že poslali prošnje na Jednoto, pa so bile odbite.
Sedaj cenj. nam sobratje lahko izprevidite, da ako mi člani ne bomo držali skupaj, bode slabo za naše društvo, drugi itak ne popustijo ničesar. Jednoti se mora na vsak način plačevati postavno zahtevane asesmente.
H koncu pozdravljamo še vse člane (ice) našega društva m članstvo naše dične K. S. K. J.
S sobratskim pozdravom
ODBOR.
Sheboygan, Wis.
Žensko podporno društvo Kra ljica Majnika štev. 157 K. S. K. J. naznanja, da bo priredilo piknik v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. v National parku, na 1801 North 10. cesta in Lincoln Ave. Svirala bosta rojaka Anton Mar-tinčič in John Francekovič, znana kot dobra igralca.
Zraven parka je velika dvorana, kjer se bo lahko plesalo in sukalo staro in mlado.
Torej vabi tem potom naše društvo prav uljudno vse moške, ženske, fante in dekleta, da se blagovolijo tega piknika udeležiti v o-bilnem številu, osobito, ker bo to prvi piknik te vrste v našem mestu.
Želeti bi bilo samo, da bi ženske in dekleta malo bolj marljivo pristopale k našemu novoustanovljenemu društvu. Pa pregovor pravi: "vsaka dobra reč ima svoje nasprotnike," — jih naše društvo kot dobra stvar tudi mora imeti.
"Kaj neki bodo napravile babe?" se malovažno izražajo nekateri moški. — "Saj se bo vse razdrlo," zatrjujejo nekatere ženske. Pa "babe" so že marsikaj napravile! — Radi tega se tudi tukaj ne damo od nekaterih v kozji rog ugnati.
Če bi ženske hotele, bi imele me lahko močnejše društvo, kot je moško tukaj v Sheboygan, Wis. In one, ki same ne pristopijo, naj tudi drugim ne branijo. Ženske in dekleta.! Pristopajte k društvu, h kateremu bi morala vsaka pristopiti in si šteti v čast, da je članica tega društva. Vaši možje kot pametni in razsodni Vam gotovo ne bodo tega branili, kar je v njih in v Vašo korist. Od drugih si pa ni treba pustiti zapovedovati, kaj smete storiti, — kaj ne?
Konečno kličemo še enkrat:— "Na veselo svidenje na pikniku!'
Za društvo 'Kraljica Majnika', štev. 157.
Marija Prisland, tajnica.
Tudi opominjam vse one člane, ki so zaostali z upiačilom svojih asesmentov. čakalo se jih bo samo še do prihodnje seje, kateri član pa ne plača do te seje, — bode izbrisan iz društva in Jednote.
Zaeno poročam, da je naše društvo sklenilo sprejemati nove .člane do L januarja 1916 z jako nizko pristopnino, tako, da je vsakemu dana prilika, da postane član društva in naše slavne Jednote. Cenjeni člani društva sv. Jurija štev. 64. Agitirajte torej, da bode •naše društvo rastlo in napredovalo v vseh ozirih, to bo nam vsem v čast in ponos.
Tudi prosim vse Člane, da mi do prihodnje seje prinesejo svoje certifikate, da jih odpošljem na pristojno mesto; v prvi vrsti se to posebno tiče onih članov, ki stanujejo izven Etne, ali kateri so oddaljeni od tukaj.
Konečno naznanjam žalostno vest, o nesreči, ki je zadela našega člana Martin Volk-a, v Bra-ckenridge, Pa. Dne 23. avgusta t. 1. mu je namreč umrla njegova žena, zapustivši 7 nepreskrblje nih otrok v starosti od 1. meseca do 13 let. Pokopana je bila dne 25. avgusta na tukajšnjem slovaškem pokopališču v West Taren-tum, Pa. Kar je najbolj žalostno je to, ker ni pokojnica spadala v nobeno društvo, tako, da je za soproga ali moža še večja nesreča, ker se nahaja tudi sam v jako sla bem položaju.
Naše iskreno sožalje neutolaž ljivi Volkovi družini, — blaga pokojnica naj pa sladko in mirno v Gospodu počiva! .
K sklepu pozdravljam vse Čla ne in članice naše si. K. S. K. Jednote.
John dkoff, tajnik.
Iz urada društva Marije Sedem Žalosti štev. 84 K. S. K. J. .Tri-mountain, Mich.
Tem potom prosim vse sobr. tajnike krajevnih društev, kojim smo poslali tikete za žrebanje zlate ure, da mi izvolijo poročati, koliko tiketov se je prodalo? neprodane naj pa blagohotno vrnejo nazaj, da bomo zamogli žrebati uro, kakor je bilo določeno.
Za to uslugo se že vnaprej lepo zahvaljujem! S sobratskim pozdravom
Viktor Radoševich, tajnik box 56 Trimountain, Mich.
WilJard, Wis.
Članom društva Sv. Družine št. 136 K. S. K. J. se naznanja, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 5. septembra, ker ta dan se bo razdelilo članom nova društvena pravila, katera stopijo isti dan v veljavo. Ker je v novih pravilih marsikaj preme-njenega. so člani prošeni, da jih pazno prečitajo in se po njih ravnajo; ker v bodoče se bo moral vsak član ravnati le po pravilih, na druge izgovore se sploh ne bode oziralo. Posebno se opozarja člane na člen 5. točka 2., glede plačevanja mesečnih asesmentov: član, kteri ne plača dva meseca zaporedoma, ako se ne opraviči na društveni seji, se suspenda iz društva in Jednote.
Sobratski pozdrav.
Frank Perovšek, tajnik.
Etna, Pa.
S tem dajem naznanje vsem članom društva sv. Jurija št. 64 K. S. K J. Etna, Pa., da se naj udeležijo društvene seje dne 12. septembra 1.1. ker imamo več važnih stvari za rešiti.
So. Omaha, Neb.
"I dont need anyone" — tako so po zimi na Ely, Minn, rudniški delodajalci brezposelnim delavcem odgovarjali. Smelo trdim, da delavcu je hudo, ki sam svojo moč ponuja, a dela dobiti ne more. Od štapanja ni "pay daya," zato sem se 14. maja t. 1. podal za (leloni dalje po kontri. Prišel sem v Minneapolis, Minn, misleč, da najdem zaslužek. V Minneapolisu sem znal za rojaka John Strausa. in obiskal *sem ga. Pogovarjala sva se to in ono. Mr. Straus mi je pojasnil, da so v Minneapolisu slabe razmere za delavca itd. Potem sem odrinil v Omaha Neb. v tukajšnjem mestu mi je bilo znano, da živi nekoliko slovenskih družin. In res večinoma so doma iz Belokranjskega. Bil mi je potom pisanja še na Ely poznan rojak Anton Krašovec, ki sem ga naj del doma. Mr. Krašovec mi je vse potrebno pojasnil. Takoj sem postavil tukaj svoj šotor. Pojasni-lo tudi nekaj velja, zato kličem rojaku Krašovc-u: "Iskrena hvala"!—
Omaha je veliko mesto. Zidano je na več gričih, ima lepe, z opeko tlakovane ceste, mnogo ličnih cerkev in nekaj topilnic. Najboljš; zaslužek daje rojakom delo v velikih klavnicah in mesnicah. A delo se težko dobi, ker je' tukai dosti štaparjev. Pravijo, da se iz tukajšnjih klavnic pošilja meso ne le po Ameriki ampak tudi v Evropo. Za novodošle je tukaj zaslužek pičel. Cena hrani je pa visoka. Torej je delavcu težko prihraniti srebrnjakov. Nekateri delajo v topilnicah za $1.65 de§et ur. Slovenci v Omahi imajo 3 društva. Društvo sv. Cirila in Metoda in žensko društvo Marija Pomagaj pripadata h K. S. K. J. Tretje pa k J. S. K. J.
V tukajšnem mestu sta dva velika kolodvora (depot) na katerih je vedno dosti ljudi. Tudi vča-si se vidi in pozna z znakom raznovrstnih slovensk. Jednot kakega našega rojaka. Pri čiščenju vagonov znotraj so ženske usluž-bene. V mestu živi mnogo Nemcev
in Čehov, ki imajo na oknih napise v svojem jeziku. Okolico obdajajo lepe bogate farme. Meni se lepo zdi, ko'vidim da tukaj vse polno raste sadnega drevja. Tu pa tam je trtje in grozdje je že začelo rudeeiti. Vidi se tu okoli raznovrstne lepe cvetlice, s koji-mi se rahli veter igra. Kaj tace-ga res nisem videl povsod. V O-mahi bi bilo prijazno za živeti, če bi bile boljše delavske razmere in zaslužek, ker pa tega ni, z£to je slovensko naseljevanje v Omaho bolj malo. Good bye!
Član Jednote.
Forest City, Pa.
Cenjeno uredništvo!
S tem Vam poročam žalostno novico o smrti tukajšnega rojaka Vide Kuhel-na, ki je dne 20. avg. t. 1. po dolgotrajni in mučni bolezni umrl v Carbondale bolnišnici. Pokojnik je bil zvesti član dr. sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. in član Samostojn. dr. sv. Lovrenca, med tukajšnjimi rojaki je bil zelo priljubljen. Pokojnik je bil rojen v Gabrju fara Litija v sta-reim kraju zapušča žalujoče sta-riše, enega brata in 5 sester. Pokojnik je imel tudi enega brata, ki je umrl na bojišču v mesecu marcu. Bodi mu lahka tuja žemljica !
Zahvaliti se moram članom društva sv. Jožefa, kakor tudi društvu sv. Lovrenca za prekrasni venec in tako obilo udeležbo pri pogrebu. Iskrena zahvala tudi tuk. pevskemu crrustvu "Zvon" za prekrasno petje.
Nisem še končal teh par vrstic že se čuje zopet drugo žalostno vest namreč, da je ubilo v pre-mogorovu tuk. rojaka John Be-ber. Opravljal je v rovu svoje vsakdanje delo; kar se utrga nad njim skalna plast in je bil na mestu mrtev. Pokojni Beber je bil tudi član društva sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. kakor tudi še pri dveh drugih organizacijah, katere mi pa niso popolnoma znane.
Pokojnik zapušča tukaj žalujočo soprogo in 5 nedoraslih otro-čičev, tri brate in, eno sestro, ki živijo vsi tukaj. Bil je doma iz vasi Unec na Notranjskem. Naj v miru počiva!
Iskreno sožalje prizadetim družinam.
Sobr. pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Karol Zalar, tajnik,
na Vaša blagodarna srca z uljudno prošnjo za pomoč v mojem bednem stanju. Za vsako darilo, ali milodar Vam bodem vedno iz srca hvaležen.
Cenjeni mi sobratje in sosestre K S. K. J. Moje sedanje stanje je zelo tužno in slabo. Bolan sem že neprestano 14 mesecev. Dobival sem pač podporo za prvih 6 mesecev od društva Mar. Sedem Žalosti štev. 84 K. S. K. J. v Trimountain, Mich, sedaj, ali zadnjih 8 mesecev %em pa prepuščen samemu sebi in nemili usodi, ker ne dobivam nikake podpore. Boleham pa še vedno. Nimam niti toliko, da bi si zamogel omisliti zdravnika, ali kupiti potrebnih zdravil. Ne morem si torej pomagati nič, še manj pa moji bedni družini v starem kraju.
Za vsak, tudi najmanjši dar se Vam že vnaprej prisrčno zahvaljujem.
S sobratskim pozdravom Marko Fak, P. O. Ahmeek, Mich.
Vse milodare naj se blagovoli pošiljati na:.
Marko Fak, P. O. Ahmeek, Mich.
Resničnost gorinavedene prošnje potrjuje odbor društva Marije Sedem Žal. št. 84 K. S. K. J. v Trimountain, Mich.
Ivan Krkovič, p reds. Victor Radoševich, tajnik Tony Pintar, zastop. (društveni pečat.)
biti cela Avstrija, predvsem p* vojvodina Kranjska ponosna na
svoje sinove, ki so v 2401etni tradiciji po sijajnih zgledih svojih prednikov v 12mesečni borbi s hrabrim sovražnikom v podedovani zvestobi do cesarja in držav« izvršili junaštva brez primere in pripomogli k sijajnim zmagam, ki so našo domovino rešile iz težke stiske.
Čast spominu vseh junakov, ki so padli na bojišču za to sveto nalogo!
Blagovoli sprejeti Vaša eksce-lenca izraz naj odličnejšega spoštovanja, s katerim beleži
Vaši ekscelenci preudani
Adolf baron Stillfried m. p. polkovnik. Jedrzej6w, dne 26. julija 1915.
Mi in naši sovražniki
Če hočemo dobiti pregled velikanskega boja, ki divja že nad leto dni. moramo poznati velikost in število prebivalcev vojskujočih se držav. Za to nam zadostujejo gole številke, katere navajamo v naslednjem.
km.
1.	Nemčija 540.857 Kolonije 2,952.900
2.	Avst.-Ogr. 676.616
3.	Evr. Turč. 28.100. A*. Turč. 1,766.800
Prebivale. 67,812.000 12,358.000 51,390.223 1,891.000 18,709.000
To prošnjo priporoča K. S. K. Jednota po svojih uradnikih. Paul Schneller, gL pred. Joseph Zalar, gL tajnik.
Joliet, Dl. dne 26. avgusta 1915.
5,962.273 152,160.223
Naši sovražniki.
km. Prebivalci 1. Rusija 5,389.984 138,466.900 Az. Rus. 17,166.520 34,893.000 •2. Francija 536.464 39,602.528 K Kolonije 10,484.000 - 45,573.500 . Angleška 314.377 46,184.485 Kolonije 29,703.800 377,188.400
17.
kranjske
PROŠNJA.
Cenjeni mi bratje in sestre K. S. K. J.: — Ne zamerite mi. da trkam s tem
pešpolk — ponos dežele.
Kranjski deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz je prejel naslednji dopis.
Vaša ekscelenca prečastiti gospod deželni predsednik!
Pred letom dni sem imel čast in srečo, da sem vodil pred sovražnika slavni pešpolk vitez pl. Milde št. 17, ki se dopolnjuje s hrabrimi sinovi lepe dežele Kranjske, ki je izročena Vaši ekscelenci kot deželnemu šefu. Na lastne oči sem mogel opazovati, s kako občudovanja vredno smelostjo in žila-vostjo se bore njegovi častniki in njegovi vrli vojaki.
Kot takratnemu poveljniku mi bodi dovoljeno, da danes, ob obletnici mobilizacije, podam Vaši ekscelenci zagotovilo, da more
Italija Kolonije
5.Japonska Kolonije
6.	Belgija Kolonije
7.	Srbija
8.	Črnagora
286.610 1,6333.650 382.415 291.226 29.451 2,365.000 87.558 14.180
35,138.997 1,739.800 52,985.422 19,221.052 7,517.387 15,500.000 4,446.293 435.000
68,685.035 849 046.494
Iz tega vidimo velikansko premoč naših sovražnikov. Kljub temu pa po enem letu vojne ne morejo pokazati nobenih posebnih uspehov, še manj pa tako velikih zmag, ki so jih prav v zadnjem času izvojevale zavezniške armade.
Kdor se zakoplje v dolgove, je podoben zrakoplovcu, ki lahko pade na zemljo. — Kdor bi se pa rad otresel dolgov, je podoben človeku, ki pleza po gladkem drogu navzgor. •
n fh ^n rpi r*r rr*i fa rpi r*n rpi rpi fh jpi ^n f3! ^n rpi rpi fh m m fpi rpi i^i fpi mipir n rpi i-n firr rpi rri fi ri1. n=T 5nl	O ILirO ll=>i ilZJ I anCrerOiafOiSnniisrS^
Splošna napaka.
Na tisoče ameriškega prebivalstva boluje na črevesnih boleznih; najnavadnejša bolezen je zaprtje in nje posledice. Večina takih bolnikov napravi veliko skupno napako, da rabijo namreč pilule in drastična zdravila, ne da bi se preje prepričali, če so škodljiva ali ne. Vsako drastično izčiščevalno zdravilo, katero oslabi telo ali fcahteva stalno uživanje zdravil, je nezdravo, škodljivo. Ako boluje-te na zaprtju ali na kaki drugi, iz njega izvirajoči bolezni, rabite zdravilo, katero vas ne bode samo olajšalo, temveč bode ob istem času tudi ojačilo prebav'.jalne organe. To zdravilo je
■ ■ • -	•	_ i	M
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo sestoji iz rdečega vina in zdravilnih zelišč, — je odvajalno sredstvo, tonika in arornatika — ter vam da olajšanje pri
ZAPRTJU,
NJEGOVIH POSLEDICAH,
PREBAVLJANJU,
ZBIRANJU PLINOV IN VETROV,
BOLEČINAH V DROBOVJU,
BOLEZNIH V ŽELODCU,
NERVOZNOSTI,
SLABOSTI
Posebno dober učinek pa ima v bolezni, katero povzroča ali katero spremlja zaprtje in slabost. Zato bi se moralo rabiti to zdravilo takoj, ko se čuti prvo znamenje nerednosti organov.
CENA $1.00.	V LEKARNAH.
. Trincr
Izdelovalec In kemlst 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
Ako vas nadlegujejo revmatične in nevralgične bolezni, tedaj poskusite Triner's Liniment Ta vam bode prinesel hitro olajšavo.	Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
GLASILO
■ . " '-T ,	„».

S. K. JBDNOTB.
(Dr. Jos. Mal.)
Pravico nadzorovati trg in nanj postavljeno blago si je mestna oblast ohranila od sive davnine: trgovanje š pridelki zemlje in z izdelki rok je dalo ravno podlago prostemu razvoju mest. Tudi ljubljanski magistrat je od nekdaj izvrševal te pravi ce. 'V easih draginje in lakote pa je, kot čitamo v virih, je dežel-ska gosposka iz lastnega nagi ba dovolila magistratu sodno oblast eelo nad onimi, ki niso živeli v mestnem obgradju. Tako je n. pr. ob easu velike draginje leta 1624. predlagal kranj ski vicedom, naj se podeli vsem mestnim sodnikom pravica kaznovati vse one kmete, ki bi hoteli na trgu svoje blago čez mero drago prodajati.
Stalno nadzorovalno oblast je izvajal magistrat nad obrtniki, ki so se kakor rokodelci združevali v zadruge; monopoliziraliso na ta način (saj v mestih) vso obrt v svojih rokah, sprejemali, oziroma bolje rečeno, odklanjali so nove člane, ki so se hoteli s svojo obrtjo naseliti v mestu, določevali so cene blagu in gledali zlasti na to, da je bila že v kali zadušena vsakršna konkurenca. Rokodelec ali obrtnik, ki je ceno "kazil", ni odšel kazni zadruge; — edino s čemur je lahko z drugimi tekmoval, je bila dobrota blaga, a tudi pri tem so zadruge pazno gledale na to, da je bilo blago povsod enako dobro ali enako slabo; kakor že hočemo. Ako se pa te s skupnostjo interesov tesno med seboj zvezane zadruge le preveč terorizirale posamezne člane ali pa kupujoče občinstvo, tedaj je po lepi stari navadi posegel magistrat vmes, ter napravil red glede cen in se dal po svojih tržnih komisarjih tudi sicer od časa od časa prepričati, če se izpolnjujejo njegove naredbe in povelja.
Nobena zadruga pa ni delala mestnim očetom toliko sitnosti in preglavic, kakor ravno mesarska. Kakor podedovani greh se vlečejo pritožbe- meščanov, da jih mesarji pritiskajo s previsokimi cenami, da goljufajo pri vagi, dajo preveč doklade, da so surovi in nečejo revežem prodajati manjših množin blaga. Ve nomer, kolikor daleč segajo poročila nazaj v minulost, se je moral rovati magistrat s temi re-nitentnimi ljudmi, kakor jih imenuje Vrhovec.
Najprej so jim morali zapove-dati (1541. leta), da ne smejo več prodajati na oči, marveč na funte; potem so dobili ukaz, da morajo sprejemati vsak denar, ne pa samo "belega".—Pri raznih pregreskih je bil ljubljanski magistrat večkrat dokaj strog. Vljudnost in postrežljivost se zdi. da takrat ni bila ravno prva mesarska čednost. Leta 1635. se je neki mesarski pomočnik obnašal nekaj surovo proti občinstvu; mestni očetje so tedaj naročili mestnemu blagajniku, da naj d& zopet postaviti križ za špitalom tik pri mesarskih stojnicah. Priveza val i so namreč mesarje na križ ali sramotni - kamen in jih razpostavljali javnemu zasmehu. Zločincem so v takem slučaju privezali na prsi tablico z njego* vim imenom in načinom pregrehe. Taka kazen je bila že jako stara, omenja se že v XVI. stoletju, pa je prišla počasi iz navade. Toda ker je učinkovala, jo je imenovanega leta magistrat zopet obnovil in jo v tržnem redu za mesarje iz leta 1764. zopet srečamo. Ker ta tržna odredba doslej še ni prišla v javnost, podam v naslednjem njeno vsebino.
Predvsem je bilo mesarjem zabičano, da smejo na deset funtov govedine dati kvečjemu 1 funt priklade v govejih jetrah, plju-čah ali goveji glavi. Odjemalce siliti, da bi vzeli več doklade, je bilo pod občutno kaznijo prepovedano. Ako je kdo hotel kupiti govedino brez teletine ali narobe, mu je moral mesar prodati vsako, tudi najmanjšo količino mesa, ne da bi ga silil še kako drugo vrsto mesa kupiti; razen tega so morali po predpisani ceni in proti gotovemu plačilu prodajati blago vsakomur, ne pa le stalnim odjemalcem.
S temi določbami je bilo ustreženo predvsem revnejšim slojem, ki si niso mogli kadarsibodi privoščiti mesa od vsake vrste in v večjih množinah; vrhtega so bili mesarji glasom tega ukaza prisiljeni prodajati na zahtevo pljuča, jetra, rajželc in podobno samo zase, ne da bi bilo treba kupiti le en funt mesa, kar vsekakor ni bilo v navadi, oziroma so se mesarji temu upirali. Edinole telečje glave je bilo prepovedano razsekavati in iz kože devatl — zakaj, ni nikjer povedano.
Kar se tiče klanja, so takrat — radi potrebnega naraščaja prepovedali klati krave, tri ali več mesecev, oziroma manj kot tri tedne stara teleta, eno- ali večletne telice in junce. Kdor bi se v tej točki kaj pregrešil, ga je čakala kazen na križu ali pa še kaj hujšega. Stroga kazen je čakala tudi tiste, ki niso dajali pravične vage in teže; v svrho kontrole je mestni magistrat vsak mesec enkrat ob nenapovedanem času po svojih komisarjih dal pregledati vse tehtnice in uteže po mestu.
Klati po so. morali brez ugovora vsi mesarji le v javni klavnici, in sicer skozi celo leto po dvakrat na teden: ob torkih in petkih. Da so mogli mesarji (katerih je bilo takrat v Ljubljani o-krog dvajset in je vsak izmed njih razpečal na teden približno le enega vola) svoje meso vedno sproti razprodati, je vlada takrat vnovič prepovedala kmetom uvažati teletino z dežele v Ljub-jano na prodaj: kupcu in proda jalcu se je to meso zaplenilo in vrhtega sta bila navadno še oba dva kaznovana. Vlada pa je zato mesarski zadrugi strogo naroči-da se naj glede na to ugod
ues so bili le razni predmeti ia ral vsesti obsojeni pek, ki so ga uksus, dišave in prekomorsko bla- potem mestni biriči od navzoč-go sploh, kar pa za življenje ni nosti številnega občinstva potap-aeobhodno potrebno, vzemimo, jali v Ljubljanico in zopet kviš-da je navaden težak zaslužil 20 ku dvigali. — Ob času francoske do 25 krajcarjev na dan, si je revolucije so tudi peki tožili, da lahko kupil s tem denarjem 5—6 jim huda prede. Zabredli so v funtov govedine, kar je danda- dolgove in pekli slab kruh tako,.
nosti njeni člani potrudijo, da bodo občinstvu postregli z do-)ro in okusno teletino, da ne bo večnih pritožb. Vendar so smeli graščaki, ki so stanovali v Ljub-jani, kljub temu kot doslej zrf svojo uporabo uvažati v mesto meso telet z lastnih posestev, in sicer proti vsakokratni izkaznici svojih uradnikov. Ko je bila žival enkrat v mestu, kdo je bra nil, da ne bi mesa naprej proda jali, zlasti če še pomislimo, da so dolenjski plemiči imeli v mestih lastne gostilnice, da so tako razpečali svoje vino, ki so ga sami pridelali ali ga kot davščino prejeli od podložnih kmetov. Ko so meščani to plemičem oponašali, so se le-ti izgovarjali, da drugače dolenjca ne morejo prodati, ker ga razen na Kranjskem nihče ne pije. — Navadnim meščanom je bilo dovoljeno brez davka zaklatpna leto po enega prašička, kdor je rabil več mesa, je moral plačati.
Končno je bilo v tržnem redu iz 1. 1764. poskrbljeno tudi za enotne cene. Sicer ni meso tekom stoletij v ceni tako valovalo, kakor druge stvari, predvsem n. pr. vi no. Bokal dolenjca je stal 1. 1605 5 kr., bokal vipavca 8 kr.; 1. 1744 je stal cviček 8 do 12 kr., črnika-lec pa 17 kr. Cene mesu pa so se gibale ves čas nekako na višini cenikp. iz 1. 1764., katerega v naslednjem objavljam "v pouk in zabavo" in če bi šlo, tudi v posnemanje. Takrat sta vlada in magistrat določila, da sme stati v Ljubljani: 1 funt govedine 4 kr., 1 funt teletine 4 kr., 1 funt bravine (ovce, kozli) 3 kr., 1 funt vdovskega smrčka 3 kr., 2 funta opranih vampov 3 kr., i funt lepe slanine 8 kr., 1 funt slanine, srednje vrste 7 kr., 1 funt slanine, slabše vrste 6 kr., 1 funt masti, sveže, 8 kr., 1 funt masti, stare 10 kr., 1 funt loja, surovega 6 kr., 1 funt loja, topljenega 7 fcr., 1 funt belih loje-vih sveč 8 kr., 1 funt črnih loje-vih sveč 6 kr.. 1 funt sveže svinjine 5 kr., 1 funt prekajene svinjine 7 kr., telečja glava (cela) 8 kr., par telečjih nog 3 kr., raj-željc ali kreželjc 4 kr., telečja jetra ali pljuča 8 kr., čista vo-lovska noga 6 kr., svež volovski jezik, poleti, 10 kr., svež volovski jezik, pozimi, 12 kr., prekajen volovski jezik, po velikosti, 16 do 18 kr., svež kozliček ali jag-nje 24—34 kr., 1 mesena klobasa, ki tehta najmanj funta, 2 kr., 1. prekajena klobasa 2 kr., 1 seženj čev 1 kr. 2 fen.
Srečni, zlati časi! Res je, da so bile plače delavcev in uradnikov mnogo manjše, vendar so bila živila kljub temu zelo cena; razmeroma mnogo dražji kot danda-
nes kljub visokim plačam tudi v miru popolnoma nemogoče.
Gorenja naredba je še določala, da bo vsak mesar in pomoč nik, ki se ne bo držal imenovanih cen; ki bo hotel goljufati ali ku povalce na nedostojen način zmerjati, strogo kaznovan. Po sebni magistratni pazniki so mo rali vedno gledati, da si tudi kupci sami niso dražili blaga ali se od mesarjev dali k temu p risi liti: za vsak kos, oziroma vsak funt mesa je potem plačal kupo valeč 1 gld. kazni, prodajalcu je bila pa brez usmiljenja za vedno odvzeta ta obrtna pravica. Da se ni mogel nihče izgovarjati, so nabili ta cenik in odredbe ne le pri' vseh mesarskih stojnicah marveč tudi na rotovžu, na vseh mestnih vratih, ter sploh na vseh bolj prometnih krajih.
Gotovo je, da s tem cenikom mesarji niso bili odškodovani. 20 let pozneje (leta 1872.), ko je cena živini poskočila že skoro za eno tretjino, je stalo še vedno par volov 60 gld., velik bik 20 gld., telica 5 gld., ovca samo 44 kr., jagnje 24 kr., prašič 2 do gld., krava 6—12 gld., prekajen jezik 17 kr., prekajena robotna klobasa 1 kr., funt slanine 7 kr., mernik pšenice pa 1 gld. 33 kr. (1 gld.=60 kr.). Toda mesarji so kljub temu tarnali, da ne morejo več prodajati mesa po spredaj določeni ceni. V sveti jezi nad tako predrzno hudomušnostjo je razpustil (v postu 1. 1778.) magistrat zadrugo mesarjev, jim odvzel meščansko pravico in zaprl njihove mesnice, ter prevzel na višji ukaz klanje v svojo oskrbo.
Toda vsled raznih vzrokov je utrpela mestna blagajna že tekom prvega leta znaten primanjkljaj, okrog 20.000 gld. Za to izgubo so naredili odgovorno bivšo mesarsko zadrugo, ki je zopet prosila ,da sme klati. Magistrat jim je ustregel proti obljubi, da bodo mestu povrnili vso izgubo. Ali komaj so plačali v obrokih še ne tisoč kron, da se že zopet začeli puntati; izjavili so, da dolga ne bodo več odplačevali, ker da se niso tako zmenili in klali bodo le še štiri tedne, ako ne poviša magistrat cen mesu.
To pot je pa zadela mesarje prav občutna kazen. Naložili so jim vojaški eksekucijon in jim zaplenili vse premoženje, ki bi se imelo prodati na javni dražbi kar se pa ni moglo izvršiti, ker ni imel nihče srca kupiti kaj ta-cesra. Dalje so razglasili, da sme vsakdo prosto prodajati meso prodajalci so prinašali meso 1 mesnice za špitalom. Izkazati so so morali le s potrdilom, da je meso od zdrave živine. Davka jim ni bilo treba plačati nobenega.
Ljubljančani so bili na ta način preskrbljeni z dobrim in cenim mesom, mesarji pa so bili v ne mali zadregi, ko so videli, da mesto tudi brez njih prav lahko izhaja. Zato so zopet okrenili, obrnili so se do samega cesarja za milost. V maju 1. 1783. je izšel cesarski odlok, ki iz posebne mi-osti dovoljuje, da dobijo mesar ji z ozirom na njihove številne rodbine svoja zaplenjena posestva zopet nazaj, toda klanja in prodaja mesa je ostala prosta, mesarskih pravic niso dobili nazaj, a tudi izgube jim ni bilo treba več mestu povrniti; to izgubo je pokril nov nadavek na vino. Trma mesarjev je dobila zasluženo plačilo. Začeli so ponovno laziti okrog magistrata, mestni očetje so se izkazali milosrčne. ter (1791) dovolili mesarjem zopet osnovati razpuščeno mesarsko zadrugo, potem ko so obljubili ,da bodo sekali meso po 6 kr. funt.
Razen mesarjev tudi od pekov ni smel magistrat nikdar obrniti parnih oči. Peki, ki so pekli premajhen ali preslab kruh, so se morali ob tržnih dneh vsesti za nekaj ur na sramotno klopico pri čevljarskem mostu, da so si jih ljudje malo ogledali. Razentega so jih ravnotam. kaznovali tudi s potapljalko: na dolgo bruno so na enem koncu privezali pekovski jerbas, v katerega se je mo-
da je slednjič moral vsak zazna movati svoj kruh, da so takoj lahko spoznali, čegave peke da je. —
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domo vino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jamčeno.
5 kron pošljemo za .-..$ .85
10 kron pošljemo za... 1.60
lOO KRON
ZA
$15.SO
Pošiljatve in pisma naslovite
na:
AMERI&ANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois. J
SEDAJ JE ČAS!
Kakor se poroča iz zanesljivih virov, se bode otvorilo največjo jeklarno celega »veta v Gary, Minn., poleg New Dulutha že 1.
novembra letos.
Obratovanje se otvori z več tisoč delavci.
Kdor hoče sedaj denar naložili z lepim dobičkom od 50% do 100%, naj kupi loto v Gary, WEinn. Imamo na prodaj po niz-rih cenah lepe lote za kupčijske, ali privatne hiše; te lote se ne-iajajo poleg nove jeklarne. Dobiti je iste od $300.00 in višje. Plačilni pogoji so lahki, ker se odplačuje zneske na mesečne obroke.
Rojakom, ki se zanimajo za ta craj, pošiljam obrise od novih tovarn z zemljiščem zastonj.
Opomba: Vsi oni, ki ste že kupili lote v Gary, Minn., držite te ote. ker se Vam kaže lep dobi ček!
Zraven tega prodajam tudi le pa farmerska zemjišča v Wiscon sin (Marinette County) ter hiše in lote v Chicagu blizu slovenske cerkve.
MARTIN LAURICH, 1900 W. 22 Place Chicago, 111 3x8-18—9-1
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
, J*!"*— M Sl0V<mc<,m' d* ****** den»T pri na, bodi* n* ^ kovni ah obrestni «*un in jim ugotovimo r^ej knlantno po^tibl
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovene« ia je torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar ie živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. driav.
Dva člena K. 8. K. Jednote •ta naia dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dun da, predsednik asdzornega odbora K. 8. K. J. in g. Joe. P. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
PoiQjamo denar v staro domovino sanesljlvo in po najnižjem knrsn. Oddajamo v najem varnostne žkrinjice po $3.00 na leto ta shranjenje vrednostnih papirjev In listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Iadajamo menjioe na vse kraje.
*
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naia banka je d«poritni urad ea mesto Joliet, za okiaj WI1L sa državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
RAD BI ZVEDEL
za svojega brata Josip Torkar. Pred 4 leti je delal na Eveleth, Minn, potem je šel v stari kraj in je prišel tam nazaj pred 3 leti; za tem pa nisem vec cul od njega. Delal je pri majni za kovača.
Cenj. rojake prosim, da mi blagovolijo naznaniti njegovo sedanje bivališče; ali naj se mi pa sam pismeno javi, ker imam zanj neko važno poročilo.
Louis Torkar, R. F. D. No. 5 bx 109
Joliet, HI. 3X 8/18. — 9/1.
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike oni je
United Mine Workers of America.
-District 12.
# —
Osobito se pripotoča delavcem odškodninskih tožbah.
gov naslov je i
Nje-
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILDINC
Springfield,
Illinois.



NASLOV
99

v slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in, upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnik.
3 ffivfir Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali '' managerjev" ia opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranj siri Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo ie kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU.
Pozor krajevna društva K. S. K. J.
Kadar potrebujete nova druitrena pravila, pisma ali korart«, vstopnic« za raza. T— lic. ali druge tiskovine, obrnit, s. tudi na:
Narodno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
Tiskarno
CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vam bode irrriil« vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas j. vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članic., katere rabijo tajniki ali blagajniki pri meaečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congrus Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pilite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
Lxxxxxxxrvxx\xvxxx\xxxxxxxxx\xxvxxxxxx^\\x\\xvxvv\\vvvx'«
____I
I
Martin Nemanich
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina«
Telefon: Canal 80
\ 1900 W. 22nd St.	Chicago, I1L
:%%XWVXXXXXXXXXXX\\XXXXXXXXXXVVXXXVXXVXXXVVXXXV»VVW
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telefoa: Oaaal 29S
* Chicago, Illinois
Se priporofe rojakom ffloveaeem m obilen poeet. "Dete* ia 4ete» ytjaftft", te je moje geelo.
■ - 5	"V---' ^ ■
A

credo.
Kmnjsk*61oTen*ke Ksiofltte Jednote t Zdruienik dri»rak
Uredništvo in apmvniHre: 19S1 West 22nd Place, Chicago, DL Telefon: Canal S487.
Ka aeilane
In inosemstvo.
.JVaročnina:
leto.......
.$0.00 .$1.00 .$1*0
OFFICIAL ORGAN of the
•BAND CARNTOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED 8TATE8 OF AMERICA.
Ieesed every Wednesday.
Owned by the Grand Oamiolian Slo-▼eninn Catholic Union of the United State« of America.
OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, ZIL Phone: Canal 2487.
subscription rate:
For Members, per year..........#0.60
For Nonmembere .1.............. $1.00
For Foreign Oonntriee...........$U0
81
Izseljevanje v Ameriko.
Ker smo skoraj vsi ameriški Slovenci priseljenci naše nove domovine, bode morda tega ali onega čitatelja, ali člana zanimalo nekaj podatkov o priseljevanju novodošlecev v Zedinjene države.
Žal, da nima niti vlada Zedinje-nih držav nikjer uradnega seznama, koliko priseljencev je prišlo semkaj že v istih letih, ko je postala naša nova domovina neodvisna, od 1. 1776 dalje do 1. 1789. Statistika nam kaže le toliko, da je prebivalo 1. 1776, ali za časa proglašenja neodvisnosti v tedanjih 13. kolonijalnih državicah o-koli milijona stanovalcev.
Prve uradne podatke o številu priseljencev najdemo šele od 1789 dalje, tedaj ko je bil izvoljen prvi predsednik .Zedinjenih držav George Washington. V istih leti še ni bilo tako lahko potovati pre ko morja semkaj, ker še niso meii parobrodov. Izseljeniki so se morali voziti semkaj iz evropski pristanišč le na bolj malih trgov skih ladjah z jadri, kar je trajalo včasih po cele mesece. Dosti lakih izseljeniških ladij se je na visokem morju potopilo in to je dajalo ljudem strah pred potova njem.
Zgodovina nam kaže, da se je priselilo v Zedinjene države od le ta 1789 do 1820 samo 266.038 tujcev; torej se računa povprečno na leto samo 8585 izseljencev za to označeno dobo. Pač pa je o-gromno število izseljencev, došlih semkaj od 1. 1820 do 30. junija 1914; isto znaša 32,027.424 oseb Pri tem naj bode omenjeno, da se računa v Zedinjenih državah vse uradno poslovanje in razne druge Statistične podatke od 30. junija do 30. junija v letu in ne od jan. do 31. dec. kakor je to v dru gih državah običajno.
Tukaj navajami uradno tabeli co ki nam kaže sorazmerno, kako je naraščalo izseljevanje v Ameriko tekom zadnjih 21 let ali od 30. junija 1893 do 30. junija 1 1915 m sicer:
krat manj kot prejšnje fiskalno leto. Vzrok, da ni prišlo že tekom zadnjih 16. let, ali od 1. 1899 ni kedar tako malo priseljencev semkaj je ta, ker je v Evropi splošna vojna.
Leta 1913 je došlo semkaj iz Avstro-Ogrske 204.825 izseljencev, 1. 1914 pa 278.152; kakor povzemamo iz uradnega izvestja je bilo L 1913 med temi 42.499 Slovencev in Hrvatov, L 1914 pa 37.-284. Drugih narodnosti je prišlo 1. 1914 semkaj: Zamorcev 8,447 Armencev 7,785, čehov in Morav-cev 9,928, Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 15.084, Kitajcev 2,354, Kubancev 3,539, Dalmatrncev, Bošnjakov in Hercegovcev 5.149 Holandcev 12,566, Angležev 51.-476, Fincev 12.805, Francozov 18.-166, Nemcev 79,871, Grkov 45.-881, Judov 138.051, Ircev 33.898, Italijanov 296.420, Japoncev 8,941, Litvincev 21.584, Ogrov 44. 538, Poljakov 122.657, Portugalcev 9.647, Rumuncev 24.070, Ru sov 44.957, Rutencev 36.727, Škan-dinavcev 36.053, Slovakov 25.819, Špancev 1.554, Sircev 9.023, Tur kov 2.,693.
voijnostjy gledali preko meje na od vekomaj sklenil, da se naj člo-svoje rodne sobrate v Avstriji, ka- vek svobodno odloči, kako hoče teri so uživali veliko več prostosti uporabiti prosto voljo — ali v
aego pa oni pod ruskim tizmom.
absolu-
Brest-Litovsk.
	priseljencev
leta 1894—	314.467
leta 1895—	279.948
leta 1896—	343.267
leta 1897—	230.832
leta 1898—	229.299
leta 1899—	311.715
leta 1900—	448.572
leta 1901—	487.918
leta 1902—	648.743
leta 1903—	857.045
leta 1904—	812.870
leta 1905—	1,026.499
leta 1906—	1,100.735
lete 1907—	1,285.349
lete 1908—	782.870
leta 1909—	751.786
leta 1910—	1,041.570
leta 1911—	878.587
leta 1912—	838.172
leta 1913—	1,197.892
leta 1914—	1,218.480
Od 30. junija 1914 do	
30. jun. 1915—	326.700
Ako pregledamo dobro te pred stoječe ogromne številke bodemo pronašli, da se je 1. 1907 izselilo največ ljudi v Ameriko namreč 1,285.349; druge letnice, ki so prekoračile milijon izseljencev so: 1905, 1906, 1910, 1913 in 1914.
Pomenljivo je dejstvo, da znaša skupno število izseljencev od 30. junija 1. 1914 do 30. junija 1915 samo 326.700; torej primeroma 4
Ves svet se je čudil, ko se je dne 25. avgusta letos raznesla novica o padcu največje in skoro najbolj močne trdnjave v Evropi, Brest Litovsk, katero so zavzele hrabre avstrijske in nemške čete Ker se prostira ta važna stra tegična točka ravno v osrčju Ru-sko-Poljske, so mesto Brest Litovsk Rusi leta in leta držali in cenili kot punčico v svojemu očesu. — In vseeno je padla pred nekaj dnevi v sovražne roke. S padcem te pomenljive trdnjave se je zadalo glavni ruski fronti grozen udarec, kajti od tukaj dalje se bodo lahko Avstrijci in Nemci pomikali dalje proti ruskem ozemlju, ker imajo s tem -odprto pot. Kakor je pri padcu belgijskega mesta Antwerpen, dalje pri padcu ruske trdnjave Novo Georgijevsk največ pripomogla avstrijska ar-tilerije z svojimi 30*4 centim. topovi, tako so tudi baš ti topovi povzročili najnovejši padec ruskega Gibraltarja: Brest Litovsk.
V tem mestu je stanovalo naj več Malorusov oz. Rutencev in Litvincev, koji se po svojih na rečjih dosti ne razlikujejo, pač pa po veri. Ruska vlada se je leta in leta trudila, da bi pridobila vse tamošnje prebivalstvo za sv. sinodo, ali za ortodoško rusko držav no cerkev, koje načelnik je sam ruski car.
Iz zgodovine posnemamo, da so se vršile koncem 15 stoletja v Ev ropi velike verske prekucije. Leta 1596 se je vršilo v mestu Brest veliko zborovanje raznih cerkve nih dostojanstvenikov iz Rusije kjer so se tedanji stanovalci od povedali ruski, ali ortodoški cer kvi in so se združili z katoliško Cerkvijo v Rimu. Tedanji papež jim je dovolil, da smejo obdržati svoje stare cerkvene obrede in svoj lasten cerkveni jezik. To je naravno ruski dvor nepopisno jezilo, ker so Rusi, v tedanji Polj ski bivajoče Rutence vedno silili in priganjali, naj postanejo tudi njih verski sobratje. Z eno besedo v Petrogradu se je merilo na to, da bi se vse Rutence porušilo.
Rutenski jezik se razlikuje ec ruskega toliko, kakor se razlikuje danščina od nemščine. Uradno se niso smeli tedaj Rutenci nazi vati kot take, temveč kot Malo-ruse. — Ta verski boj je trajal leta in leta, dokler ni 1 1875 ruski car Aleksander II. s silo ukazal, da morajo vsi Malorusi oz. Rutenci prestopiti k ortodoški veri.
Vse boljše se je pa radi tega godilo Rutencem (Malorusom) živečim v Galiciji in Severnem O-grskem. Število teh je znašalo po zadnjem ljudskem štetju okoli 4,000.000 duš. Avstrijska vlada jim je dala svoje lastne ustavne pravice in tako se tudi ni brigala dosti za njih verska vprašanja. V Lvovu je bil vedno sedež ruten-skega nadškofa, katerega so Rusi ansko leto meseca sept. odvedli v ujetništvo na Rusko, — ko so prvič zavzeli to mesto. V Przemy-slu in Stanislawu se pa nahajata rutenska pomožna škofa. — Rutencem je Avstrija obljubila univerzo v Lvovu še pred leti, ker so se rutenski ljudski zastopniki v rzavnem zboru vedno zanjo potegovali.
Ni čuda torej, da so v Brest Litovska in okolici živeči Malorusi (Rutenci) z nekako nezado-
svojo pogubo ali v svoj blagor. Kljub vsemu hudemu, ki sledi zlo-... . , v v , rabi Pr°ste volje, je vendar pro-
Vojna m Krscanstvo. *ta volj& p^agocen dar, ki d*
--duši Človeški posebno veljavo.
Znani nadškof Ireland iz St. fe,r ima človek Pr<>sto volj°> je Paul, Minn., se je dotaknil v svo-	™f ston' njegova last, za-
jem pastirskem listu od 4. okto- sIuzna *ela' ki. Jlh vrSi» 80 *jego-bra 1914 tudi svetovne vojske, ki va' ximaj0,zanj posebno vrednost divja najhuje ravno med krščan- '' lfe ^ knžaJ° voiske Pot* Ploskimi narodi. Z nepobitno logi- veštva' kl .n!s0 Potrebne, ki izvi-ko zavrača Ire land pri tej priliki 12 kri™e — tedaj seveda že večkrat pogreto očitanje, da Bog teh 7°isk ne dobrava, ako-pomenja sodobna vojska med kr- ™vn? V^ipusti, da se vrše, pa za-ščanskimi državami popoln polom knvi*a Jlh 111	vera.
besede samo za javnost, njim sa- ranila črna skrb. Nepremično g* mim je povedal nekaj več, kar pa je gledala mati. Bolestna poteza ne sme v javnost.	ji je rezala okoli usten, v očeh ji
Ta odbor ima svoje pododbore je ležalo vse brezmejno gorje v Nišu, Severni in Južni Ameriki trpečega materinstva.
a za svoje zaupnike ima: Dr. Po-j točnjaka v Rusiji (ki je šel tja
"Odkod, mama?" Dvignila je glavo, me pogleda-
krščanBtva, češ, da krščanstvo, ki je vera miru, ni moglo preprečiti klanja in moritve med lastnimi pristaši; zato je ta vojska obenem tudi sodnji dan za krščanstvo!
Temu nasproti izvaja ameri-kanski nadškof: "Seveda tudi mi obžalujemo vojsko, vedno jo moramo obžalovati. Toda treba nam je biti opreznim, da ne gremo predaleč v svoji sodbi in ne delamo zaključkov, ki jih niti naš razum, niti naša vera ne more opravi čiti. Ni res, da se mora vsaka vojska obsoditi, češ, vsaka vojska je nepotrebna in krivična, ali: vsak, kdor se udeležuje vojske, jc krivičnik, naj se že bojuje na katerikoli strani. Ne ubijaj! pravi zapoved.
Dokler ostanejo ljudje — ljudje, dokler tvorijo ljudje narode, tudi prepornih vprašanj med ljudmi in narodi ne bo zmanjkalo. Večkrat pa za poravnavo prepornih vprašanj ni drugih sredstev kakor odločitev na — bojnem polju. — Kakor strašna je taka razsodba, je vendar potrebna, da se ne pogazijo v prah najsvetejša prava; je potrebna, da zmaguje pravica nad krivico. Priznavam, da je težka žrtev, katero terja vojska od posameznih ljudi. Toda posamezni človek jc samo člen celokupnega narodove ga telesa, in nikdar se ne sme src ča celega telesa podrediti sreči posameznega člena tega telesa.
Če tedaj zavest pravice zahte va obračun in če so izčrpana vsa druga sredstva, krivico mirnim potom poravnati — tedaj je voj ska pravična: in vojak, ki v tem slučaju sledi klicu domovine, sledi vzvišenemu klicu pravice in domoljuba, nebo in zemlja mora ta z odobravanjem gledati na takega vojaka
Zato tudi ni res, da vojska mec krščanskimi narodi kaže, kako je krščanska vera s svojimi nauki pustila svoje pristaše v najbol. kritičnem trenotku na cedilu, ni res, da visoko nad nami ne vlada nobena vsemogočna in usmiljena previdnost božja, ki bi dobrohot no vodila usodo ljudstev in narodov.
Krščanska vera uči sicer in o-znanja vesoljni mir, a ta zahteva je — ideal! Mir bo zagotovljen kristjanom dejansko samo tedaj, kadar bodo. kristjani spoznali, kaj je in kje je pravica ter bodo to pravico odločno iskali brez o-zira na lastne koristi ali javne koristi. Ta ideal oznanja krščanstvo narodom ter ji htudi opominja, da se potrudijo ta ideal doseči. Krščanstvo pa ni porok, da človeško oko ne bo nikdar toliko motno, da se krščanski človek ne bo nikdar tako daleč spozabil, da bi se dvignil zoper vzvišene nauke krščanstva! Krščanstvo ni porok, da se človeško srce ne bo vdalo strastem ter se zapletlo v krivična dejanja.
Nepobitna pa je resnica^ da krščanstvo s svojimi nauki ni vodilo nikdar in ne vodi" v zmoto. Svoj vzvišeni namen doseže le pri
vera,
ampak človeštvo..."
"Duhovni Pastir".
Jugoslovanski odbor v Londona.
Ljubljanski "Slovenec" piše z dne 4. avgusta t. 1. sledeče:
Že zadnjič smo poročali o delovanju nekega "Jugoslovanskega odbora" v Londonu. Zagrebška "Hrvatska" prinaša dopis iz Ženeve, ki nam bolj podrobneje opisuje delo teh jugoslovanskih romarjev.
Kaj pa vse delajo? Par primerov.
Knjigotržec v Pitsburgu Ma-rohnič je odšel«v Kanado ter iz-posloval, da izpuste iz taborov in-ternirancev tiste Hrvate, ki so pripravljeni izdelovati strelivo za trozvezoj ali pa iti k^ prostovoljcem. Tukaj delujejo Čehi skupno s tem "Jugoslovanskim odborom. Odbor hoče ustanoviti "Hrvatsko-jugoslovensko legijo," ki naj bi se borila z Angleži in Francozi proti nam. V Avstraliji so že pridobili Hrvate in ti gredo sedaj proti Dardanelam. V južni Ameriki zbirata dva odposlanca tega odbora denar za prostovoljce. Na brali so že ljudi, pa jih mislijo sedaj voditi po Parizu in Londonu pod "jugoslovanskimi zasta vami." Ti prostovoljci naj bi š v Srbijo, a njihov poveljnik bi bil zlo znani sedanji srbski pod polkovnik Milan Pribičevič. Do pisni k "Hrvatske" pravi, da so člani "Jugoslovanskega odbora' prevzeli razne vloge. Pred enim mesecem se je pojavil v Ženevi dr. Potočnjak, ki se je vrnil iz A merike in odpotoval v Niš; v Pa riz je odšel Supilo, od tam pa v London, kjer se še sedaj nahaja . Dopisniku se zdi po pripovedo vanju, kar je slišal od članov jugoslovanskega odbora, da so člani tega odbora v Rimu in Petro gradu prvič izvedeli za tajne spletke Italije in da so potem tem obvestili Pašiea, ki je v teku dveh mesecev poslal zaveznikom tri note, v katerih opozarja, da se dogovor z Italijo Srbije prav nič ne tiče., ker ni bila niti vprašana, .niti se ji ni odgovora na znanilo in da noče dati ne Dal macije, ne. Hrvatske, ne Istre, ni ti Slovencev ne, in miru ne bo ako se vse to ne združi. Člani te ga odbora pravijo, da bo dala Srbija Hrvatom in Slovencem "beli list," na katerega naj napišejo vse svoje posebne želje. Najbolj nezadovoljen je ta odbor z Italijo; ta namreč zahteva, da Srbija in Črnagora ostaneta dve posebni državi, da dobi Črnagora Hercegovino in Dalmacijo do Neretve, a Srbija Bosno in Dalmacijo do Trogira Pa Italija zahteva še nekaj več. Italija najbolj nasprotuje združitvi Hrvatske s Sr-rijo in zato zahteva, da ostane Irvatska pod Budimpešto ali pa da bo popolnoma samostojna, da dobi Reko ali brez Kvarnerskih o-
namesto Supila), v Rimu Bakoti- otožno in odgovorila v mehki ča, v Parizu Hinkoviča, v Ameri- furlanščmi: ki Pupina, Biankinija in Grško- "I* »lovrenca pri Moši, gospod! viča, v Južno Ameriko so odpo- Laška patrulja je prišla včeraj v slali dr. Mičiča. Ti imajo neke vas in začela oleniti po hišah. V vrste "dopisno pisarno", katero cerkvi smo bili, pri Šmarnicah. urejuje Milan Marjanovič. Ta Našega starega gospoda — Ve» je pričel izdajati svoja poročila siv je že in bolezen — so bili po v angleškem, francoskem in ru-: obrazu, se norčevali iz njega, po-skem jeziku. Sedaj so pričeli iz-' »adili na. kolo in odpeljali med dajati tudi neke brošure in zem-; krikom in krohotom . .. Moj Bog, ljevide. Tajnik tega odbora je Tr-j moj Bog!" žačanom dobro znani dr. Josip' Zaihtela je. Preko razoranfo Jedlowski. Posnetek njegovega lic ji je kanila biserna solza na
otrokov obraz, ki se je zbudil in gledal s prestrašenimi očmi. Dvig. nil je drobne ročice, jih sklenil ner Gustinčič. Miož je znan na okoli materinega vratu in pristis-Kranjskem in Primorskem. Za- j nil svoj obraz k njenemu, nimivo je, kako misli ta odbor! Mater dveh otročičev so tudi pridobiti preprosto ljudstvo. Sa- odpeljali, bogvekam . . . Poglejte mi pravijo, da za njihov program jih, tam sti, siroti. — Skrili smo se ne bodo gospodje aristokrati in v klet. Čez nekaj časa slišimo veleposestniki in ljudje, toda na- pokanje pušk. Bili so naši, ki so rod bo z njimi, kajti prišli bodo s pregnali Lahe iz vasi. Polagoma Srbi in bodo proglasili demokra-, smo brez strehe ..." cijo, tako .da ne bo več grofov in Še tesneje je privila k sebi veleposestnikov. Zemlja se bo otroka, še globje se ji je zarezala pravično razdelila med seljake ln bolestna poteza okoli usten, še male posestnike. Oni pa, ki se večje je bilo njeno gorje, bodo borili kot prostovoljci, boaoj "Kdaj pojdemo domov, ma-dobili nekaj več zemlje, ker je bo ma?" je vprašal otrok.
"Kmalu, kmalu, otrok moj!" Srce so ji trgale te besede.
pisma priobčuje sobotna "Hrvatska." Izdaje jo tudi list "Obrana," v katero piše članke inže-
ramo otroka, ki ji je gladil lase. "Ne jokaj, mamica, ne jokaj!" Mater dolorosa . . .
e e •
Dva starca sta ležala poleg na
tokov in del Dalmacije, ali zopet ljudeh, ki so blage volje. Če se brez otokov, ali da*bo pod laškim
protektoratom in da ne bi smela imeti samostojne vojske, a njen vladar bi bil laški vojvoda Abru-ški. Slovenci, kolikor ne bi prišli pod Italijo, bi tvorili majhno
toda pod
tedaj ne kažejo povsod jasni sadovi krščanstva, je krivo človeštvo samo, ker manjka blage vo-je in pa sodelovanja!
Pri verskem življenju se mora >redvsem vpoštevati prosta volja avtonomno državico, človeka. To je najdragocenejši, laškim gospodstvom. dar duše človeške, sam Bog gaj Odposlanci "Jugoslovanskega ceni in uvažuje! Krščanstvo j>0 odbora" so bili tudi v avdijenci volji božji proste volje ne more pri lordu Creve, ki je nekaj časa ne omejiti, ne uničiti!	1 nadomestoval odsotnega Greya.
Samo človek, ki ne pozna niti Seveda jih je Creve na angleški krščanstva, niti njegovega poslan- način potolažil. V imenu odbora stva, bo grajal krščansko vero je delegat Trumbič zahteval "o-radi nemirov in vojske med krist- svobojenje in zedinjenje." Lord jani. Seveda bi Bog lahkotno Creve jih je nazval "apostole preprečil vsak greh in vsako kri- svojega naroda" in jim priporo-vico, če bi le hotel; igrača bi bila čal, naj nekoliko potrpijo, kajti 3ogu, prisiliti človeštvo, živeti noben narod se ni Dreko noči o-Uako blago, obzirno in pravično, svobodil ali celo združil, ampak da bi bil vsak prepir nemogoč, pa to gre od stopnie do stopnle... tudi vsaka vojska. Toda Bog je Odposlanci pravijo, da so bile te
na obilico... V dopisu "Hrvatske" stoji še to-le:
"Še nekaj je zelo zanimivega:' Grizla je ustnice, da ne bi zajoka-Slavosrbi. kateri hočejo na vsak la na in «krila je obraz med način pod eno Srbijo stlačiti vse hrvatske in slovenske zemlje, vidijo sami, da to ne bo šlo tako lahko, ker ve cel svet, da Srbija nima pravice do vseh teh zemelj. Zato se po svetu sedaj ne govori vozu. Trde, težke besede so se toliko o Veliki Srbijit ampak o jima trgale iz prs. jugoslovanstvu ali o srbsko-hr-: "Kje je naš dom?" je.vprašal vatski državi."	s tihim, tresočim glasom prvi.
Do Hvatske, Slavonije, Dal-j "Svet!" je zamrmral mrko .macije in slovenskih pokrajin ni-. drugima pravice ne Srbija, ne Italija.I "Spomladi sem popravil hišo. Samo naše ljudstvo ima pravico LePa in nova je sedaj. In hlev sem do teh zemelj in zato jih brani povečal za šest glav ..." danes z orožjem v roki proti obe-j "Vse bo porušeno, hiša in hlev, ma, Srbiji in Italiji. Volje in u-|V8e'"
sode našega naroda v teh pokra-! "Krompir bi izkopali sedaj! To-jinah ne bo odločeval kak "Ju- liko ga nismo imeli že dolgo let. goslovanski odbor" v Londonu, Si videl, kako žito imam na po-ampak ljudstvo, ki je ostalo do-	zori! In turščica je letos
ma in šlo do zadnjega sposobne- bogata! In trte lomijo se od pre-
ga moža v boj ali z orožjem ali drugim delom pod vodstvom svojega častitljivega cesarja in kralja. Naš narod edini na jugu Avstrije krščanska zapoved zvestobe do sedanjega prestola, ena kri, en jezik, ena zemlja, ena u-
velike teže."
"Vse bo uničeno! Vse poman-drano!"
Molk. Glavi sta se sklonili globoko na prsi.
"Ti! Zvonik v sosedni fari so porušili. Si videl? 04 otroških
soda in tudi ena volja, iskati Jf1 fem nisem še jokal. Zdaj sem. pravega zboljšanja naših razmer in resnično združenje vseh, ki so danes v kraljestvu dvoglavega orla, samo pod žezlom Habsbur-žanov. To je naše staro, vedno enako politično stališče, katero naj si zapomni vsakdo, kdor i ma ušesa za poslušanje. —
Ali ste videli ta narod v Kar patih, ali ga vidite sedaj na njegovi kraški rodni grudi ob Soči,f Smrt sprejema za življenje, toda z junaštvom in to junaštvo mu bo priborilo življenje po njegovi avstrijsko-jugoslovanski volji.
Borimo se, trpimo in umiramo za to domovino, in zato je bolj naša nego vsakega drugega. To vemo mi sami, to vedi sleherni, ki se briga za Avstrijo ob sinji Adriji
Brez doma...
(Izvirno poročilo "Slovencu".)
Sredi visokih, vitkih, nepremičnih cipres je sanjala stara kapela.
Okoli nje vozovi, v naglici na-oženi z omarami, posteljami, lonci, s senom in culami. Med njimi matere, starke in starci, otroci in živina. Begunci so.
Ogromna, neusmiljena roka je zavihtela krut bič nad njimi, jih razkropila in pregnala z rodne grude. In zdaj romajo izgubljeni, izgnani v nepoznani svet, bogvekam. Oči jim begajo v daljavo in iščejo domove, skrite med zelenjem dreves, obdane od rodovitih polj. Zdaj leže prazni, zapuščeni, izumrli ti domovi in vabijo nazaj, nazaj . . .
Žena je sedela na tleh. V naroč ju je imela otroka, ki je zaspal ves truden od daljne poti. Še v snu se je smehljal, njegova lica so žarela tihe, otroške sreče, ki je ni še oskrunila temna misel, ni še
Tudi zvon je zajokal, takrat ..."
"Grešili smo preveč, Matija! Ves svet je strašpo grešil!"
"Da, grešili smo preveč! Zato nas je Bog udaril!"
Zopet molk. A ena misel jim je rila neprestano po možganih, da se jim je spačil obraz od trpljenja:
"Brez doma! Birez doma!"
In spomnila sta se uničenih polj, požganih vasi, spomnila, da udarjajo granate vedno nove rane v to grudo, ki jo ljubita, kot še nikdar.
In zopet so zašepetala onemogla ustna:
"Brez doma! Brez doma ..."
Vse društvo na bojiičn.
V Pragi je bilo atletsko društvo "Žižka", ki ga sedaj ni več.
Društvo je štelo 200 članov in ima sedaj samo še enega, edinega predsednika. 199 članov je bilo namreč potrjenih in poklicanih pod orožje ter se nahajajo na naj-raznovrstnejših bojiščih. Društveni predsednik je star 43 let in bo gotovo tudi potrjen pri prihodnjem pregledovanju Čmo-V vojnikov. Tako bo društvo popolnoma brez članov. Društva ni, dasiravno ni razpuščeno, temveč dobesedno — vpoklicano pod orožje.
Kako zdravijo kozaki svoje ranjence.
Ruski zdravnik dr. Paskov, ki je mnogo let prebil med kozaki, poroča o jako enostavnem in lahkouporabljivem načinu, ki g® uporabljajo kozaki takoj, če dobe kako rano. bodisi vsled ndarca» ali pa sunka. Zažge se bombaževi na ali laneno blago in se pokrije rana s pepelom, nakar se šele preveže. Od 28 ranjencev, ki jih je dr. Paškov celil na ta način, jih je 26 okrevalo v izred- j dno Inatkem času, ne da bi se rana morda gnojila.


K dr. sv. Barbare. 96, Kaylor, Pa., 21009 Dugič Matija 17, 1000, spr. 15. avg. 1915.
K dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, I1L, 21010 Boštjani Anton 18,1000. — 21011 Kocjančič Franc 18, 500. — 21012 Batista Ivan 19, 1000. — 21013 Matka Josip 28, 500, spr. 17. avg. 1915.
ttaxvxv VSXXXVXXVXXXXVVVXXXXXXXVX^XXXVVXXXXXXXC^SXVV^
Ustanovljena v Jolietu, HI dne 2. aprila 1891 Inkorporirana ▼ Jo* lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
* GLAVNI URAD: JOLD5T, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora
$1,081.666.43.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, m.
rnnn^ ^JEj Lovrenca 63> Cfleeland, Ohio, 19723 Kane Anton 32, 1000. — 18602 Rešek Anton 39, 1000. 14. avg. 1915
a* ^r' 8V' Jeronima 153. Canonsburg, Pa., 20265 Bergoe An-drej 26, 500. - 20266 Delost Josip 27. 500. 1. avg. 1915
K dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 21014 Dobrilovič Miha llvan, ^^!^ ž^lTr H *****	16977 ^^
HRt.w!f SifWhertan, Ohio, 21015 Kukenberger Lan^	Youngstown, Ohio, 18951 Meglic
FerK^.5sv°: £	111., 21016 Papež Ivan 21, 2, a^ ^ ^ ^ ^ ^	* ™
1000K dr. Iv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 21017 žvonar Anton kar Kar^im&21 ^ ^ ^	11769 T°pU-
19' TdrTv. M* 148,^ Bridgeport, Conn., 21018 Szabocsan ^ fl^^^^b	^ ^ ^ 13154
žef 20, 500. — 21019 Bogdan Jožef 22, 1000. — 21020 Nemec Franc Od dr sv Aloiziia 8S Flpmm«, ur™«,	it u j i*
27, 500. - 21021 Zlatar Aleks, 27, 500. - Markoja Štefan 34, 500, 19, 1000. Ž. avg l915	^ '	Rlldolf
spr. 15. avg. 1915. ^	dr' 8V- B****** 96, Kaylor, Pa., 20141 Perkovič Matija 34,
PRISTOPILE ČLANICE.
500. 23. avg. 1915.
Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, .Ind, 20429 Ropar Ivan 34, 1000. 22. avg. 1915.
_ 0d dr- Marije Majnika 154, Peoria, 111., 20470 Škof Josip 25, 1000. 8. avg. 1915.	'
8USPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Družine 5, La Salle, IU.. 3524 Hrovat Jera 25, 500.
__ _ _ _ .	_	.	. K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 7473 Kave Ivana 22,
IL Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. 500, spr. 8 avg 1915.
•lavidtajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.	K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7474 Grum Marija 17,
Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. 1000, spr 8 avg. 1915.
ttavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L	K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 7475, Vovk Marija 30, 1000,
Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. spr. 15. avg. 1915.
Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Porest City, Pa.	K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 7476 Šeme Marija 26, 1000,19. avg. 1915
Vrhovni sdravmk: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., JoHet, Dljspr. 14. avg. 1915	.	Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., 3874 Golobič Marija
K dr. sv. Jan. Krstn. 60, Wenona, 111., 7477 Besovshek Liza, 32, 32, 1000. 18. avg. 1915
500, spr 20 avg. 1915.	^	Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2306 Useničnik Marija 21.
K dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 7478 Kovačič Marija 29, 500. 8. avg. 1915.
500. — 7479 Čučnik Pavlina 31, 1000, spr. 15. avg. 1915.	Od dr. Mar. Zdr. Boln. 94, Sublet, Wyo. 5119 Mrazek Neža 36
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 7480 Marinič Marija 18, 1000. 8. avg. 1915.
1000 spr. 15. avg. 1915 ^	^	Od dr. Mar. Pomagaj 121 Little Falls, N. Y., 6329 Bastlc Ma-
K dr. Mar. Pomagaj 129, So. Omaha, Neb., 7481 Cvetaš Ana, rija 20, 500. 8. avg. 1915.
20, 500 spr. 8. avg. 1915.	Od dr. sy. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 6239 Dežman Jožefa 18,
K dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 7482 Katušič Zlata 1000. 15. avg. 1915.
18, 1000. — 7483 Kelekovič Katarina 32, 1000, spr. 13. avg. 1915.	Od dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, M5ch., 4356 Štefanek
K dr. sv. Jožefa, Bridgeport, Conn., 7484 Zlatar Marija 24, Ana, 20, 1000. 8. avg. 1915. 250. — 7485 Nemec Marija 28, 250. — 7486 Levačič Helena 38, Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg Pa 6109 Kirn Karolina 500, spr. 15. avg. 1915.	17, 500, 1. avg. 1915
K dr. sv. Ane 150, Cleveland, O., 7487 Slak Marija 21, 500, spr. 15. avg. 1915.
K dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 7488 Kordič Marija 30, 1000, spr. 16. avg. 1915.
K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa. 7489 Bučar Dora 28, 1000, spr. 15. avg. 1915.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., 7490 Lisjak Bara 18, 1000, spr. 22. avg. 1915.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn Prank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaoonda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Prank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Prank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Krnežič 23,
T Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ■a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PI., Chicago, HI.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k dr. sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mbnt., 1597 Bižal Jurij 28, 1000. 11. avg. 1915.
Od dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 4332 Žovne Jakob 36, 500. 16. avg. 1915. Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., k dr. sv. Cir. in Metoda
Od dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 5844 1000. _ 5794 Vičič Bara 24, 1000. 19. avg. 1915.
ODSTOPIL ČLAN.
Od dr. sv. Roka 132. Frontenac, Kans., 15304 Vičič Anton 31, 1000. 8. avg. 1915.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Alojzija' 95, Broughton, Pa., 5409 Pietrovška Marija 25, 1000, 10. avg. 1915.
Od dr. Mar. Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5632 Jurjevie Marija 24, 500. 8. avg.
IZLOČENA ČLANICA.
Od dr. Mar. Pomagaj 119, Rockdale, 111.; 6273 Malnar Veronf-
144, Sheboygan, Wis., 4971 Frančič Josip 28, 1000. 17. avg. 1915.1 20- 50°- 14• av&- 1915-
PRESTOPILA ČLANICA.	|	ZVIŠAL ZAVAROVALNINO $500 NA $1000.
Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., k dr. sv. Cir. in Metoda I Pri dr- sv- Jožefa 56» Leadville, Colo., 19002 Nemanič Marko,
144, Sheboygan, Wis., 2279 Frančič Terezija 31, 500. 17. avg. 1915. 41» zviš- 14• 1915'
I zniž. 8. avg. 1915.
Imena umrlih članov in članic K. S. K. Jednote. Naznanilo štev. 9—15, za mesec sept. 1915.
3056 Marija Boben, stara 27 let, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo,	, _
Colo., umrla 10. julija 1915. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi.	SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 28. febr. 1907. R. 19.	K dr. sv. Barbare 24, Blockton, Ala., 17962 Burek Lovro 28,
5138 Anton Brodnik, star 48 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland,	1000. — 1538, Paluh Ivan 38, 1000, 15. avg. 1915.
Ohio, umrl 10. jul. 1915. Vzrok smrti: Oteklina jeter. Zava-	* K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6045 Koporc Anton, 31,
rovan za $1.000. Pristopil k Jednoti 16. febr. 1903. R. 36.	1000, 18. avg. 1915
1409 Karolina Ausenik, stara 42 let, članica dr. sv. Frančiška Ser.	K dr. sv. Alojzija 52, Ind'polis, Ind., 11071 Matelič Ivan 21,
46, New York, N. Y., umrla 28. junija 1915. Vzrok smrti:	500. — 5536 Ivančič Ant. 34, 1000, 1. avg. 1915.
Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan.	K dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12842 Žarzut Jo-
1901. R. 28. 4	sip 42, 1000. 10. avg. 1915.
16706 Matevž Zakrajšek, star 38 let, član dr. sv. Jožefa 56, Lead-	K dr. Mar. Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo., 17737 Tadič Mike, ^ , v
ville, Colo., umrl 20. jul. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zava-	29, 1000, 8. avg. 1915 Sledeča, tudi za sedanje case
rovan za $1000. , Pristopil k Jednoti 14. avg. 1910. R. 33.	K dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 18358 Slabe Lovr. 29, HTT^Se "r^ l^T
5574 Marija Herljevič, stara 38 let, članica dr. Marije Sedem Ža-	1000, 15. avg. ,lz lete 1848 ah one dobe' ko 80 ho"
losti 81, Pittsburg, Pa., umrla 31. julija 1915. Vzrok smrti:	K dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15303 Katzman Martin
Vtonila. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 23. febr.	131, 500, 8. avg. 1915 1913. R. 32.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO $1000 NA $250.
Pri dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, M5ch, 15116 Šti-mac Josip 41, zniž. 14. jul. 1915.
Pri dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15311 Tens Frank 42,
JOSEPH ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J.
Nič se ne bojmo!
dišča zelo priljubljena in znana; glasi se takole:
teli Ogri udreti na Slovensko. Peli so jo naši slovenski vojaki, ko
1 xr	n- * 4. j ~t 4 a ni *	w.	T* v. i so dne 29. oktobra 1848 odrinili
K dr. sv. Cir, in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19094 Eršte	^ v _ • , ^ xrn
6729 Josip Kovač, star 30 let, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., Matija 18, 500. — 19099 Jelar Franc 42, 1000. 1. avg. 1915.	pr®U Urmozu na °toJ®™®m''
umrl 30. julija 1915. Vzrok smrti: Ponesrečil se pri splašenju K dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, 2727 Useničnik Ivan 18, 1000, 7 ^J?®^?J*
konj. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. aprila 23. avg. 1915.	|kom olrol1 PtuJA* 0nnOZa m Sr€"
1904 R 19
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE
Imena poškodovanih flfenov in članic.	K dr. sv. Barbare 24, Blockton, Ala., 4266 Paluh Effie 36, 500,1 Kaj bo začeti,
119 Terezija Lilek, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operirana 15. aVg. 1915.	fantje, na sveti?
6. julija 1915. Opravičena do podpore $50.00. R. 27.	K.dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 2909 Svediš Ana 37, Cesar nas vabi v svojo službo!
5446 Frančiška Lenaršič, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa	1000, 16. avg. 1915.	Nič se ne bojmo.
operirana 27. maja 1915. Opravičena do podpore $50.00. R. 22. K dr. sv. Ane 134, Ind'polis, Ind., 5375 Gregorc Ana 42, 500. glasno zapojmo:'
9317 Frank Zlebnik, član dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, ope-	8. avg. 1915.	i	|Saj nam Slovencem hudo ne bo!
riran 7. julija 1915. Opravičen do podpore $50.00. R. 21.	k dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5892 Mohar
15687 John Komin, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran	Ivana 19, 1000. 1. avg. 1915
16. julija 1915. Opravičen do podpore $50.00. R. 22.	K dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, 2306 Ušcničnik Marija 21,
1967 Neža Možina, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., ope- 500. 23. avg.	.
r i rana 27. julija 1915. Opravičena do podpore $50.00. R. 19. K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa, 5719 Neral An a 37, Vsf' ^ ^ le čujc' 5574 Marija Herljevič, članica dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pitta- 1000. 24. avg 1915.	— ""
burg,' Pa, operirana 6. jul. 1915. Opravičena do podpore	_
$50.00. R. 32.	I	SUSPENDOVANI ČLANI
[Bistri rojaki bomo vojaki,
znancem 'mo dajali doma slovo. Vse, kar nas 1 naj ne žaluje:
I Saj nam Slovencem hudo ne bo!
__________________________Naše trpljenje
17958 Frank Florijan, član dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, ope-1 Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 19324 Mrlak Franc 31, 1000. I bo zasluženje,
riran 18. junija 1915. Opravičen do podpore $50.00. R. 28.	23. avg. 1915. L tem si zaslužimo sveto nebo.
5584 Antonija Leskovec, članica dr. sv. Martina* 126, Mineral,	Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111, 11292 Hrovat Vencel 28, Fantje, korajžni
Kans, operirana 23. junija 1915. Opravičena do podpore	1000. — 535 Baškovac Matevž 31, 1000. 9. avg. 1915.	bod'mo na rajži:
$50.00. R. 22.	Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, .8985 Zidar Alojz 24, [Saj nam Slovencem hudo ne bo!
20015 Jurij Razum, član dr. sv. Petra &Pavla 89, Etna, Pa. operiran	1000. 8. avg. 1§15.
11. julija 1915. Opravičen do podpore $50.00. R. 20.
PRISTOPILI ČLANI
K dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa, 20995 Matičič Josip 20, 500, spr. 8. avg. 1915.
K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 20996 Jurajevič Franc 31, 1000, spr. 5. avg. 1915.
K dr. sv. Jožefa 53. Waukegan, 111, 20997 Grahek Jakob 27, 1000. — 20998 Škrbec Franc, 27, 1000, spr. 8. avg. 1915.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 20999 Bahor Peter 24,
Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont, 20483 Hench Franc I 24, 1000. - 17309 Vidnevič Josip 36, 1000. — 13454 Golobič Jakob Ldo1 na M*dJarsk(>• 44, 1000, 18. avg.	bomo 2,1 .vas prelivah krL
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, 2727 Useničnik Ivan 18, N.ič se ne b.0J°10' 1000. - 11039 Širc Franc 19, 1000. 8. avg. 1915	g1^0 ™Wm0:	^
Od dr. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 19167 Medosh Franc I 16, 1000. 16. avg. 1915.	. Zdaj 'mo odišli.
Od dr. sv. Alojzija 47. Chicago, 111, 9089 Habjan Josip 29, Če boste sliš'li, 1000. 16. avg. 1915.	da 'mo pokojni djani v zemljo'
-	_	,	.	_ ,	Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich, 7578 Sečen Ivan 19, le potrebočim
1000. _ 21000 Šutič Mihael 33, 1000, spr. 4. avg. 1915 in 21001 Jur- iooa 31. jul. 1915.	pros'te pomoči,
kovič Anton 34, 1000, spr. 12. avg. 1915.	Od dr. Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich, 20862 Zelinski |saj nam Slovencem hudo ne bo!
K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 21002 Kvas Rudolf 28,	Peter 21, 1000. — 20861 Kalinovski Tropin 21, 1000. 18. avg. 1915. 1000, spr. 14. avg. 1915. • Od dr. Frid Baraga 93, Chisholm, M5nn, 20797 Tomazetič Jo-
K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y, 21003 Capkovič Pavel 20,	sip 21, 1000. — 14010 Martimčič Jožef 32, 1000. 18. avg. 1915. 500. — 21004 Kovačič Jožef 18, 500, spr. 7. avg. 1915. Od dr. Mar. Zdr. Boln. 94, Sublet, Wyo, 20732 Lupša Andrej
K dr. sv. Jurija 64, Eetna, Pa, 21005 Dokman Ivan 33, 250, spr.	17, 1000. — 17165 Marzek Josip 43, 1000. — 20426 Lupša Andrej 43,
14. avg. 1915.	1000. — 20427 Zaje Ivan 44, 1000. 8. avg. 1915.
K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 21006 Gjunč Jo- Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10002 Hartman Ivan
žef 21, 1000, spr. 15. avg. 1915.	24, 250. — 12874 Nadu Franc 32,1000, 17. avg. 1915.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, 21007, Kerže Franc 34, Od dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, ni, 19951 Blnth Alojz M. I ni plačati zdravnikov račun, ko 1000, spr. 8. avg. 1915.	. 119, 1000. 1. avg._1915.	| je vnovčila $3 000 vredno zavaro-
IVERI.
Žena z jokom več doseže nego mož s kregom.
Ona žena ni poštena, ki se bra-
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 21008 Supienka Andrej 33, 500, spr. 8. avg. 1915.
Od dr. sv. barbare 24, Blockton, Ala., 3388 Sušteršič Matija valninsko polico za svojim pok. 24, 1000. 15. avg. |p ™	| možem.
Preveč veselja v jnladosti, dosti žalosti v starosti.
Mož ima ravno isto pravico potrošiti 10 centov za eno smo d ko, kakor njegova žena 10 centov za lepotično barvo.
•V prazni glavi je včasi cel kup brezpomembnih nasvetov.
Pravijo, da je zakon loterija; izvzemši kakega evropskega plemiča, ki se poroči s kako ameriško milijonarko.
Na stebliču rože vrtnice ostane trnje še tudi potem, ko je roža že ovenela.
Ako mož sam ne spozna svojih
slabosti, jih bode pa njegova
žena
Pri ljubosumnosti gre ljubezen
običajno na počitniee.
Najboljše sredstvo za mirno
spanje je poštena in mirna vest. •
Včasi te tudi mrzel srebrn dolar spravi lahko v hudo vročieoL
Kadar prihaja zaročenec na o-bisk v hišo, mu bode vedno zaročenka vrata odprla.
Ako te osrečujoče stvari več ne zanimajo, zamenjaj iste zopet s takimi.
Priletne ženske so veliko bolj praktične kot molki. Moški kupujejo običajno brezvspešno za plešato glavo razna mazila, ženske pa, — lasulje in kite. •
Izkušnja te večkrat uči, da je boljše molčati, kakor pa preveč
govoriti.
Mlada ženska je na svojo lepo postavo tako ponosna, kakor bogatin na svoje milijone.
•
Nekaterim se pripisuje, da pijejo kot ribe, — vendar je pa pri tem v vrsti pijače velika razlik*

Siora Therapia.
Spisala Mara Gregoričeva.
Somrak je legel na krajino in mrzla burja je žvižgala izza kras- i kih hribcev ter dirjala preko | klancev in potov našega obmor-' skega kraja, kakor da jo kdo pre-1 ganja. In lahno, kot labudovo)
-

"Ej, žal, da niste prišli uro preje. Sedaj nimam nič takega, kar bi vas okrepčalo. No, Čakajte, nekaj še lahko dobim. E vo tu v kožici je nekoliko jabolčne jedi in eno jajce vam hitro o-cvrnem, kaj ne?"
Zahvaljevala se mi je z nekim čudnim bleskom v očeh, s čudnim nasmehom okrog usten in kar je govoričila, so bila sama vosčilca:
perje, so se vedno gosteje vrteli ? ^ dodeU dolgo življenje v ozračju snežni kosmiči, dokler1 *
in zdravje in srečo in blagega mo ža, in vse, kar si sami želite!"
In medtem, ko sem ji izkaplja-la za pol kozarca vina, je prasa la po materi. Ko sem ji poveda la. da leži, se je skoro prestrašila rekoč: "Ooh, sem jo hotela nečesa poprositi; dobra žena, kakor-šna je, bi ne bila odrekla!-" "No, kaj želite, saj ji lahko
je-bila pokrita s prebelo odejo vsaka streha, vsak obzideh in vse ceste. Ker je bilo že v temnem somraku in je ledena burja razsajala z divjo razbrzdanostjo, ni bilo na cesti paglavcev, da bi se kepali drug z drugim ali pa škodoželjno lučali sneg v mimoidoče. Pa niti izmed odraslih ni bilo nikogar Ha poti in le radko kdaj so zacvilile duri sosednje I sporočim!''
krčme in bližnje prodajalne.	"Oh, prosim Vas! Tu pri vas
Majhna druščina nas je bila,I bi čada prenočila!" trojica le, ki smo sedevali pred "Pri n*8? Prenočila? Kaj ni zakurjeno pečjo s taso kijevske- mate doma?" ga čaja v roki. Približno vsake "Oh, ne, gospodična! Že par pol ure so zacvilila steklena vra- mesecev živim brez zaslužka in ta naše izbice in tedaj je ena ali zato nisem mogla plačati stana-druga — jaz ali sestra — stekla rine. Gospodar me je_zapodil iz gori v prvo nadstropje, pač go- podstrešja in romala sem od hi-tovo obe z enim in istim* vpra- še do hiše, od stanovanja do staranjem: "Ej, mati, ali ste pokli- novanja; ali saj veste, ljudje v cali? Ali prinesem čaj? Ste-li mestu imajo komaj toliko, da so dovolj odeti? Ali naj pustim vra- pod streho sami. In zato sem se ta odprta?" — Mamica je imela domislila vaše hiše, ki imate pro-hripo in ostala v postelji, seveda štora pa vas je vseh tako malo. proti svoji volji, zakaj mislila je, I Spomnila sem se ravno tiste va da ako ni nje v kuhinji, metla še velike sobane tam na oni stra-gotovo ne bo na svojem mestu, I ni, v kateri sem vam poleti rah-ptiček ne bo napojen, cvetlice ne ljala volno in šivala žimnice!" bodo zalite, juha ne zadostno o- "Ali če se domislite, da ste po sol jena in z mleka bo prekipelo heti hvalili tisto izbo, ker je bilo ravno ono, kar je najboljše ... baje v nji tako prijetno, prepri-Pnjetno je prasketal ogenj v 5ani ste torej lohko, da je v tej peči in tisto prasketanje in tisti Limi prava ledenica, zlasti ker je plamenasti zajčki, ki so uhajaje docela prazna skozi vrata, skakali po nasprotni <<Ej bolje mi bo vendar v njej steni semtertja, so krepili v nas L zunaj na	g^odič-
domisljijo, kakor da je kdoveka-1 ? UBmffite §e me!„^j . ko toplo v jedilnici. Bilo nam «Saj bi vam rada p0magala, je vsem prav prijetno, zakaj naj- toda g ^ se b(>ste odeyali po_ bolje raz^lozeni smo prereseta-l ,oU ge človeka kmalu ^^
_ ,	.	, ,. .ali pozimi porabi človek zase vse,
Pa kar naenkrat smo postali | kftr ima tople^a y hiši!>
, ... j . ,	Ne prašam vas ne postelje, ne
ci, postavili menda prst pred usta i •	.	• j
_____A__[odeje, samo to vas prosim, da me
pustite pod streho."
Ali bi ne bilo bolje, da bi po skusili ,pri tem ali onem sosedu ki ima kak topel hram, ali pa
Že dolgo sem počivala pod
mehko pernico, toda ne spanec ne čtivo mi nista hotela zatisniti oči. Nisem si nikakor mogla iztrebiti spomina uboge žimničar-ke ali kakor jo nazivi je ves kraj, siore Therapie. Vendar mi ni bil v mislih nocojšnji dogodljaj, pač pa razgovor, ki sem ga imela ž njo o priliki, ko nam je preteklo poletje prenavljala žimnice. Vse-kdar, ko sem se oprostila kakega opravilca, sem pohitevala k nji ter se ž njo razgovarjala, kajti cenila sem tolikoveč njeno inteligentnost, baš ker je bila preprosta ženska. In. spomnila sem se tudi, kako je bila nekega dne o-tožna, kako sem jaz — zapazivša njene solze — hotela molče oditi — in kako me je ona zadržala. I
Revica! Ali se spominjate, mati, kaj nam je pripovedovala tisfto jutro, ko je odhajala od nas, £eš da je še pred dvajsetimi leti živela kraljevsko. Ona da je iz stare knežje rodovine Dionysos; njen soprog da je bil bogat turški poslanik v Carigradu. Njene bede pa da je vzrok neki Lloydov kapitan, s katerim je pobegnila iz Turčije, kakor hitro si je nabavila potni list in veliko vsoto denarja.'
"Domislim se, da! Saj je rekla, tudi, da ko ji je zapravil ljubimec denar, jo ie pustil v Brindisi. ne?"
"Da tudi to je že povedala!" "Hm, kaj misliš, da je to vse res? Blaznela je včasih same do-
Manjkajo tedaj štiri, in sicer Se I ležnosti smemo reči: Bog je bil z ni Italija napovedala vojske Nem- nami. Sovražne armade, ki so ho-čiji in Turčiji, nadalje sta Črna- tele vkorakati v Berlin, so vržene gora ip Japonska napovedali voj- daleč nazaj. Notranja moč in e-
sko samo Avstriji in Nemčiji, ne' pa tudi Turčiji.
Angleške izgube na Dardanelah.
List "Nation" izvaja glede na izgube Angležev, ki so izgubili na Dardanelah do 18. julija 99.000 mož, v Franciji pa 226.000 mož: Izgube na Dardanelah, kjer se nahaja komaj petina v primeri s močjo v Franciji, kakor na Dardane" lah, se ne morejo primerjati z izgubami v Franciji in.je na Dardanelah za Angleže trikrat večja nevarnost kakor na Francoskem.
Zakai lokate, zakaj ste tAko J^**1* pa je vse to Popove-žalostni?"	dovala ljudem, da bi se jim smili-
^ Oh, gospodična moja, plakam |	80 tudi b*rači pre-
bi vam
"Kaj, še je tisto v hiši?" "Seveda! Kaj ni prosila, naj ji
za marsičem, ali čemu pravila."	I "Končno lahko vržete v smeti
"Ot le olajšajte %i dušo, ako tisto njeno raztrgano obleko vam utegne biti bolje."	ki Je Pustila zadnjikrat pri nas
"Nikar, saj obžalujem, da stekaj ne» mati?" videli moje solze. Vendar, zastonj ! Imam pač take dni... So
hipi, ko prenašam svoje življenje I shranimo, dokler se ne povrne le težkoma in bi se najrajša poto- No, sedaj smo lahko gotovi, da ne pila v morju, da bi ne trpela in pride več ponjo." životarila dalje na svetu."	''Moram še enkrat razvezati, da
"Eh, ne mislite na neprijetno- vidim, kaj je vse zavila skupaj," sti! Vsak človek jih ima," — je opomnila mati. sem ji govorila v tolažbo. In da «Nig drugega ne bo, kot polet-bi jo odvrnila od kdovekakih ne- no krilo in luknjast jopič," pra-milih misli, sem ji pripomnila: vim jaz.
Čujte. že. tolikokrat sem Vas	, . . g . . m
hotela izražati. Odkod ste t I^L J bUo v iepnr ' ° ^
Nemški cesar
je izdaL nemškemu ljudstvu ob obletnici vojske oklic, v katerem pravi med drugim: "Pred Bogom in zgodovino je moja vest čista. Jaz nisem hotel vojske." Nadalje omenja, da so strankarsko-politič-ni boji utihnili. Duh skupnosti preveva vse Nemce. "Polni hva-
notn^ narodna želja v duhu ustanoviteljev države jamči za zmago. Brez omagovanja bomo vztrajali, dokler ne nastopi mir, ki nam bo nudil v bodoče potrebno vojaško, politično in gospodarsko varnost. Tako bomo veliki boj za pravico in prostost Nemčije, naj traja, dokler hoče, 4astno prestali in bomo pred Bogom, ki naj blagoslovi naše orožje, vredni zmage."
Preosnova avstro-ogrskega železniškega ministrstva za prometno ministrstvo. .
Mažarski list "Az Est" izve z Dunaja, da pripravljajo v avstrijskem železniškem ministrstvu nekatere iizpremembe. ki se ne tičejo vodstva tega ministrstva, marveč merijo na to, da se strnijo re-sorti. Železniško ministrstvo se bo s tem, da se mu priklopi poštna uprava, izpremenilo v prometn0 ministrstvo.
Trsta gotovo ne, ker imate drugačno izreko!"
"Iz Korinta sem; prava Grki nja sem!"
"Grkinja? Vi znate grški?"
"O, dajte sem, da vidim, kaj je v tistem omotu."
In dočim je mati spravljala skupaj revne cape, sem jaz viknila
ali pa se ojtominjevalno sunili ob ramo. Čisto natančno pač ne vem, kako je že bilo.
Tamkaj ob voglu našega vrti-ča so namreč zahreščale železne
durce. Za tisto rijavo hreščanje skedpnj selia?"
1 "Gospodična ljuba, ne pošiljajte me proč, prosim Vas, rotim •Vas. Kdo ve, ako bi se me kdo
smo imeli vsi izvrsten posluh, a kar se tiče mene, sem se še celo v tujini ob podobnem razcvilenju spomnila naših dure in ž njimi vrtiča in hišice.
"Burja je butnila z vso silo ob vogal in otvorila duri," je pripomnil naš sosed.
"Ne, jaz mislim, da nekdo prihaja," je opazila Lotka. Jaz pa sem se dvignila raz sedež, se zavila v šal in z "grem pogledat" smuknila v vežo. Pred zaprtimi durmi sem obstala in gledala skozi pregrajno šipo v beli -svet, preko snegom odetih gredičic tjakaj do železne ograje in v enakem slogu izdelanih dure. Nekaj sključenega se mi je bližalo, na pragu hiše obstalo, potrkalo in naposled prijelo za kljuko, ki se je pa znotraj le malo Dri vzdignila, kakor da jo je premaknil o-trok.	'
"Kdo pa je?;'
Bupna sera! Aprite, prego!'' ste ? K
"Usmiljenjaf.. Jaz sem, siora Therapia!"
"A, vi ste?"
V raztrganih moških čevljih in razcefranem poletnem krilcu, ki je jej segalo komaj do glež-njev in ki je med počasno hojo plahutalo med korakoma v znak, da drugega ni imela na sebi, je ozebla starka prestopila prag na še hiše, stopila v vežo, iz veže v kuhinjo in tamkaj obsedela vsa drhteča od mrazu na leseni stoli-ci blizu štedilnika. Preko zgornjega života je imela baržunasto jopico, ki jo je prejela kržkone v dar kdove od koga. Ker je pol-nago telo pozne beračice začutilo v hiši takoj drugačno temperaturo, se je revica tako stresla po životu, da sem jo pridržala za komolec, da ni zdrknila s sedeža.
"Ali vam je še mraz?" sem jo vprašala, ogrnivša jo s svojim starim šalom.
"Oh, ne! Tukaj je prijetno, tukaj je ugodno," so zatrepetale cjene blede razpokane ustne. "Ste-li morda tudi lačnit" "Od včeraj nisem imela gorke-ga v ustih, danes pa Je košček trdega kruha."
usmilil; sicer sem že nekje prosila ali brezuspešno!"
Stopila sem nato do matere, da se posvetujem ž njo.
"Pa kje jo hočeš prenočiti,' vpraša mati.
"Pravi, da naj jo pustimo solo; tako smo nazivali poprej o menjeno sobano, ker je bil nekoč otroški vrtec.
Zmenili sva se nato z materjo, da ji je vendar treba kaj postla ti in sklenili, da ji staro tkanino napolnim z algo (morsko travo), tudi dve stari rjuhi, namenjeni za razstriženje, bi se še dobili, pogrnila naj bi jo pa s plahto za likanje.
Vsa srečna poletim v kuhinjo; vedela sem, da beračico osrečim s svojim poročilom.
'' Mama mi je že nekaj naročila, da boste shranjeni za nocoj."
svoje milosti," je rekla, prijem-ši me za roko.%
Prižgala sem svečo in šla od-klepat "šolo." Privlekla sem iz nje tkanino in sedem napolnjenih blazinic, ki smo jih razparali in z fdgo napolnili slamnico. Tiste blazinice so nam na neki veselici služile za posteljice sedmerih pritlikavcev.
Ne dolgo kasneje je stopala za mano uboga beračica na pripravljeno ji ležišče. Pustila sem v sobi leščerbo, ki naj bi gorela vso noč. Ko sem primaknila nizkemu ležišču še stol s kozarcem vode, sem ji prinesla še nekaj perila, da se preobleče, predno leže spat. Par trenutkov sem jo pustila samo, nato pa se zopet vrnila ne le, da ji voščim "lahko noč," nego tudi, da ji podarim ponošeno materino obleko za jutri. Odhajala sem naposled iz izbe, ob izhodu pa se še enkrat o-zrla po vsem mračno razsvetljenem prostoru, ki se mi je zdel no-^coi še večji, ozrla sem se po tisti nedolžni revi na tleh, ki ji ni bilo videti niti nosu izpod najraz-novrstnejšega pokrivala, pri sebi sem pa mislila: In to naj bi bila kneginja?...
"Grški jezik je moja materin-1 Presenečena: "Ali veste, mama, ščina! Govorim pa tudi turški in da J'e bila na kneginja?" francoski!"	"B®ži. n°!"
"Je-li mogoče? Ej, oprostite. Vi <<E» žuJte! Crno ^ beleQi stoji ste morda bili v mladosti bržkone tudi v Potnem listu. In tudi krst-služabnica v kaki taki družini in m ll8t Priložen." ste se navadili vseh teh jezikov "V kakšnem jeziku pa je pisa-kar igraje, ne?"	no?"
Jaz služabnica? Jaz? Ne, ne! "Krstni list je pisan grški, in Vi se motite. I'ujih jezikov so me razen imena ne razumem drugega, naučili posebni vzgojitelji. Ne, ne, toda potni list je francoski in se jaz nisem bila služabnica v svoji ujema s krstnimi podatki. Le po-mladosti, ampak — kneginja!" slušajte! "Therapia, kneginja Di In zaihtela je z otroškim jokom onysos roj. v Korintu 1854. Grške pa si zakopala obraz v žimnici. narodnosti; visokega krepkega Hotela sem jo tolažiti ali nobene stasa, razmernih potez v obrazu besede ni prišlo'iz mojih ust. "Ro- lepega malega nosu, velikih
m o
vica," sem si mislila tihoma, "i- drih oči in kodrastih črnih las."
ma pač momente, ko j-o muči fiks-l "Hm! Razen las se na ideja" in odšla sem neopaženo ujema!" iz njene delavnice, da bi ji preje minila bolest.
Tega prizora« sem se domislila tisto noč, ko sem popolnem brez spanca bulila z očmi semintje po svoji spalnici, ne da bi videla po-
vse drugo
"Od kdaj pa je tisti potni list?"
"Iz leta 1885. Napravljen pa je bil v Carigradu. To bo gotovo ti sti o katerem nam je pravila, da
samične predmete, ki sem jh med f1 Pod dekliškim imenom da premišljevanjem motrila. Moje la naPrav*i, P^dno je pobegnila
možgane je razvnemala edina mi-
z onim kapitanom.
sel:Pa če je morda vendarle resi "Potemtakem so bile vse njene knežje rodovine, kako, oj kako je blodnje istinita resnica. O, ti ne-prišla vendar na beraško palico. srečnica, ti! Bridko pokoro je na-Bilo je lepega spomladanskega redila za svojo nezvestobo. Te ca-jutra, ko sem stala na prizidku ter Pe» ki niso ^ ciganko, da je zalivala jedva poganjajoče rastli- nosila kneginja? Uh! Ali je bilo ne, ki so obetale krasiti celo sezo- treba nJ1 takega žalostnega kon
I__t T. J* j -v i rr •________• i , ,
no naš balkon na vseh straneh. Med tistim opravilcem me opozori nenavaden šum, da dvignem oči in pogledam preko trikotnega tr-
žiča, ki se razprostira pred mojim takozvane šole, vidim v duhu pred pragom.	seboj ob slabi razsvetljavi nizko
Preprost mrtvaški voz se je po- ležišče» pripravljeno v naglici iz
^	_ ffAL mikal mimo hiše na mestno poko- osehle morske trave- Na tistem
O, naj Vam rosijp nebesa vse pahm ^ ki	me8ta bornem slamnjaku pa vidim pre-
ca? Jejš, jejš! Kaj napravi lahko miselnost
Vselej, ko odprem vrata naše
naravnost na pokopališče, so tak- zebl° skr^em) truplo siore Thera-rat razširjevali in tako so prepe- pie- In kakor tisto nož' ki Je ljali mestne mrliče skozi naš kraj. Prebila pri nas, postojim in mislim
Za mrtvaškim vozom, ki ni kazal ^^ zase: In t0 naJ bi bila kne" nič okusa, je korakal le bolniški \8mi&> ^eginja Dionysos? . . uslužbenec in neka žena iz naše-	1
ga kraja, ki je bila bolniška po- - • DvaJ*et ^^ ^Povedi strežnica. Drugega spremstva si-| Od začetka svetovne vojske, ki
romašni pokojnik ni imel in niti ie stopila že v drugo leto, se je vaška otročad, ki je povsod tako izvršilo 20 vojnih napovedi: rada prva, se ni dolgo brigala za | 28- julija 1914 Avstrija Srbiji.
bedni izprevod. A to vse, ker ni bilo ne pogrebca, ne vencev ne godbe.
Ko se je znana mi bolniška po-strežnica vračala, jo vprašam, kdo je neki umrl.
"Kaj ste poznali siroto Thera-pio?"
"Kaj ona — da je umrla?"
"Prav ona! Reva! Nikogar ni imela blizu, ko je umirala, niko- j gar za pogrebom; zato sem jo u-božico spremila vsaj jaz!"
Minuto kasneje sem bila spodaj pri materi.
"Ali čujete, mati? V tistem siromašnem mrtvaškem vozu, ki je preje vozil mimo, je počivala siora Therapia!" "E, srečna ona! Kaj bi dalje
1.	avgusta Nemčija Rusiji. 3. avgusta Nemčija Francoski.
3.	avgusta Nemčija Belgiji.
4.	avgusta Angleška Nemčiji.
5.	avgusta Avstrija Rusiji.
6.	avgusta Srbija Nemčiji.
11. avgusta Črnagora Avstriji. 11. avgusta Črnagora ttemčiji. 11. avgusta Francoska Avstriji. 13. avgusta Angleška Avstriji. 23. avgusta Japonska Nemčiji. 25. avgusta Avstrija Japonski. 28. avgusta Avstrija Belgiji.
2.	novembra Rusija TArčiji.
5. novembra Francoska Turčiji.
7.	novembra Angleška Turčiji. 7. novembra Belgija Turčiji. 7. novembra Srbija Turčiji. 23. maja 1915. Italija Avstriji. Ker je na strani naših sovražni-
na svetu, ko ni imela nikogar svo- kov °sem držav, bi moralo biti jih."	I pravzaprav 24 vojnih napovedi.
$1.00
otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se ^ obrestuje | po • . . .
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
pod državnim nadzorstvom.

DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
eJOSIF3 SVETE
1780-82 E. 28th St., Lorain, Otilo

CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO 80c. galona
VINO

Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim._
Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
1 I
UstiRtrljeni
lita 1857

i
1 i
j I
lacfjnalizt-t»ii lata HM
i - t mVuasIJ-':.
Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav
•NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje-
395
3%
i pripisuje polletno k glavnici
•	Mi pošiljamo denar v staro domovino po
•	najnižjem dnevnem kurzu.
(Rrva Nacifonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
^•sxrss $5,000.000.00
——
——
Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
—	V Rožni Dolini ie umrla gospa Marija Oblak-Kopačeva, po-
sestnica.
—	Umrl je v Zagorju ob Savi
dne 31. julija gospod Ivan Miiller st., posestnik in trgovec v starosti 72 let. Pokojnik je bil poglavar
veleugledne družine in si je za zagorsko občino pridobil posebne zasluge, zaradi katerih je bil izvoljen za častnega občana. Bodi mu prijazen spomin!
—	Smrtna kosa. .Na Bohinjski Beli je umrla v visoki starosti 81 let g. Marija Burja, mati g. župana. Pokojnica je bila sestra nekdanjega deželnega glavarja Poklukarja. Bila je vzorna gospodinja in blaga žena. Prej ves čas zdrava, je zadnjih par let začela hirati; posebno hudo jo je zadela vest, da je na bojnem polju v Przemyslu padel njen sin Josip. Njen pogreb je j)ričal, koliko spoštovanja in ugleda je i mel^ preblaga pokojnica ne samo med domačimi, ampak v vsej o-kolici, saj je bila belanska cerkev polna pogrebcev, ki so ji izkazali zadnjo east. Preblagi pokojni materi blag spomin.
—v Nesrečna smrt. Iz Loža po ročajo: Pred dvema mesecema je odšel ponoči tukajšnji posestnik in čevljar Anton Mule, oče petih nedorastlih otrok, od doma. Iskali so ga večkrat, a brez uspeha. Narastla voda iz kanala mestnega vodnjaka pa je v noči 30 na 31. julij spravila njegovo tru
i o na svetlo. Nesrečnež, znan žganjepivec, je zašel v kanalj najbrž s samomorilnim namenom in to seveda v od alkohola uničenem duševnem razpoloženju.
—	Deželni glavar v Ritmi«, Deželni glavar dr. Iv. Šusteršič je bil te dni osebno v Ribnici, da se prepriča o ogromni škodi zadnjega požara. Pod vodstvom g. dekana Skubica in g. župana si je ogledal pogorišče, na katerem je tudi še semtertja tlelo. G. deželni glavar je tudi seboj prinesel podpore pogorelcem v živilih in denarju in jo izročil pomožnemu odboru, ki pod predsedstvom gosp. dekana Skubica vrlo deluje. Pohod deželnega glavarja in nagla pomoč je prizadete Ribni-eane zelo razveselila.
—	Podpore pogorelcem. Deželni odbor je dovolil pogorelcem v Ribnici 4000 K, onim v Drnovem (okraj Krško) pa 2000 K deželne podpore.
—	Padel je 26. julija na južnem bojišču poveljnik baterije 7. tukajšnjega topniškega polka stotnik Oskar vitez Toms.
—	Eden najhrabrejših 17. peš-polka padel. Dne 21. julija je padel ob Dnjestru korporal 17. pel-polka Jožef Birtič, .doma iz Dobrove pri Ljubljani. Padli je bil eden najhrabrejših in najsmelejših vojakov v celem polku. Imel je že malo in veliko srebrno svetinjo za hrabrost. V bojih v ju-
,niju se je pri oddelku strojnih pušk tako odlikoval, da je bil predlagan za zlato svetinjo za hrabrost.
—	V italijanskem ujetništvu je sin postojnskega župana rezervni nadporočnik Stanko Lavrenčič.
—	Naš junaški 17. pešpolk. Pri našem 17. pešpolku je bilo do 20. julija 1915 odlikovanih 391. Poleg teh je polkovno poveljstvo predlagalo za razna odlikovanja še okoli 600 mož. V kratkem bodo tudi ti nosili na svojih prsih znamenja svoje hrabrosti. Polk se s svojim moštvom lahko pokaže pred svetom!
—Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil pod-lovec 31. lovskega bataljona Štefan Maršie. Bronasto hrabrost-no svetinjo so dobili: četovodja Jos. Sušek, desetnika Ivan Jančar in Miha Lesjak ter infanterist Franc Potočan. vsi 27. pešpolka; četovodja Miha Kurnik, korporal Ivan Rup, desetnik Rudolf Žnide-rič ter infanterist Josip Škof, vsi 47. pešpolka; infanterist 87. pešpolka Anton Švat„ nadlovec 7. lovskega bataljona Franc Slane.
—Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. Čez dalj časa se je oglasil iz Rusije Peter Brajdič svojcem, ki bivajo v Mali vasi blizu Novega mesta. — Žustov iz Vrha št. 11. pri Rovtah poleg Logatca pošilja pozdrave očetu, materi, prijateljem in znancem.
— Karel Jeretina je premeščen— kakor poroča svojim staršem v Ljubljano — v Taro. Tara je mesto v Sibiriji v tobolski guberniji, kjer se stekajo reki Arkaka in Irtiš. V rečenem mestu so velike usnjarne in cvete živahna trgovina z Buharo in Kino. Karel Jeretina je že videl precejšen del Sibirije in bo vedel mnogo povedati svojim učencem, ko bo zopet poučeval na ljubljanski mestni šoli. — Iz ruskega ujetništva so se dalje oglasili: Matija Grego-rin iz Brezja pri Dobrovi, Franc Mjlavec, ctoma iz tsreg št. d pri Pliberku na Koroškem in Matija Kavčič iz Št. Vida na Dolenjskem.
—	Zahvala nadvojvode Evgena deželnemu odboru. Izvršujoč sklep deželnega odbora je deželni glavar dr. Šusteršič izrekel brzojavno vrhovnemu poveljniku juž-nozapadne fronte Nj. c. in kr. Visokosti general-oberstu nadvojvodi Evgenu in junaški armadi najvdanejo zahvalo in občudovanje naše. ožje domovine za zmagovito obrambo kranjske dežele zoper verolomnega sovražnika. Na to je došla deželnemu glavarju sledeča brzojavka: Za patriotični pojav, naklonjen meni in podložnim mi četam, izrekam, radostno ganjen, najtoplejšo zahvalo. — Nadvojvoda Evgen. — Izvršujoč isti sklep, se je podal deželni glavar dr. Šusteršič k poveljniku ob Soči se zmagoslavne armade, generalu infanterije Svetozar pl. Boroeviču, in mu ustmeno predložil izraz hvaležnosti in občudovanja naše ožje domovine
—	Artilerijski boji in ljubljanska potresna opazovalnica. Tresenje, katero so povzročili topovi na goriškem bojišču, so prav jasno zaznamovali seismografični a-parati na ljubljanski potresni o-pazovalnici.
—	Ljubljana je bila dne'6. avgusta povodom padca Varšave in Ivangoroda vsa v zastavah.
—	Amerikanski darovi otrokom padlih vojakov iz Kranjske, ki bi morali biti razdeljeni že o Božiču, še vedno niso oddani onim, katerim so bili poslani, ker, kakor čujemo, dotični akt neki gospod pri deželni vladi že od Božiča dalje vztrajno greje.
—	Doslej c. kr. erarični rudnik v Idriji dobi zanaprej naslov: K. K. Landsturm - Arbeiter , Ab-teilung Quecksilbergwerk Idria.
Duhovniški jubileji L 1915. Demantni jubilej praznuje v Ljubljani bivajoči vpok. župnik iz lavantinske škofije ,Mihael Korošec. Zlato mašo obhajajo: Da-mian Pavlič, župnik v Kostanjevici; Kozma Pavlic, župnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Matija Kadunc., vpok. župnik v Žu-žemberku; Gregor Jakelj, vpok. župnik v Ljubljani. — Petindvajsetletnih mašništva, oziroma duhovniškega delovanja praznujejo: dr. Ferd. Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Franc Fer-jančič, podvodja v duh. semenišču; župniki; Jan. Bartelme v Sp. Logu na Kočevskem, Mart. Nemanič v Brusnicah, Matija Novak na Radovici, Ant. Pfajfar v Dražgošah, Ivan Piber v Gorjah, Franc Rajčevič v Lučinah, Lud. Schiffer v Žalini, Jan Soukup v Stari Oslici,- Janko Šiška v Šenčurju, Vaclav Vondraš^k v Pod-brezju, Ant. Žnidaršič v Štangi; redovnika: Franc Birk, misijonar sv. Vine. Pav. v Ljubljani, in P. Kazimir Kosobud, žup. vikar nem. vit. reda v Črnomlju.
—	Nemški službeni jezik na državnih železnicah. C. kr. železniško ministrstvo je izdalo odlok (št. 21.01316b), ki določa med drugim:
1. Vsi prosilci za kako uradniško, poduradniško ali za mesto u-službenca morajo še prej, ko so sprejeti, nadalje vsi tisti delavci, ki prjdejo v poštev za svoječasno stalno nameščenje, kolikor je to le mogoče, vsekakor pa pred imenovanjem za poduradnika ali u-
sani pouk od časa do časa in izkušnje od časa do časa vseh u-
službencev se morajo izvesti ie v službenem jeziku.
4.	Vsi razglasi, odredbe, napovedi, obvestila; odloki, itd., ki so določana le« osobju, se smejo izpolniti le v službenem jeziku.
5.	Vsi vodilni činitelji ravnateljstev naj z vso strogostjo pazijo na to, da se izvede službeno občevanje med predstojniki in podrejenci kakor tudi med uslužbenci le v službenem jeziku. Kdor bi drugače postopal, naj se najstrožje kaznuje. (Posneto po celovških "Freie Stimmen.")
—	Preskrba Ljubljane z jajci V svrho preskrbe mestne občine ljubljanske z jajci jč deželna vlada vsled zaprosila mestne občine ljubljanske sporazumno s c. kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom na podlagi § 4. ces. nared-be z dne 1. avgusta 1914, držav, zak. št. 194, odredila, da morajo lastniki jajec v sodnitf okrajih Mokronog, Litija, Višnja gora, Trebnje in Žužemberk svoje razpoložljive zaloge jajec prodajati izključno samo mestni občini ljubljanski. Izvzeta so samo ona jajca, katera se potrebujejo za domačo porabo in za domače, v ondot-nih krajih naseljeno ljuds%w. J?a slučaj, da bi se posestniki branili prodajati svoje razpoložljive zaloge jajec mestni občini ljubljanski, je c. kr. okrajno glavarstvo pooblaščeno, jih na račun in stro ške lastnikov prodati mestni občini ljubljanski.
—	Iz Amerike se je darovalo dozdaj - "Rdečemu križu" nad 660.000 kron. Španska* kraljica-mati je pa darovala 15.000 kron.
—	Mlad požigalec. — Dne 19. julija je začelo goreti v seniku posestnika Ivana Potočnika na Dobra včevem pri Žireh. Ogenj se je hitro razširil in vpepelil v dveh urah hlev z vso krmo in gospodarskim orodjem do zidu. Gasila je domača požarna brpmba. Škoda se ceni na 10.000 K, pogorelec je zavarovan za 6000 K. Zažgal je neki 61etni sosedov deček.
—	Ranjenci iz Goriške. — V ljubljansko deželno bolnico so 27. julija pripeljali 721etno užitkari-co iz Morskega št. 4 pri Kanalu na Goriškem. Kdo se je 20. m. m. vračala S polja, kamor je bila šla iskat piče za prešiče. jo je na potu proti domu zadela italijanska infanterijska krogla, ter ji blizu pod kolkom prebila obe stegni. Od starosti že itak oslabela starka Vsled ran veliko trpi. — Ista usoda je doletela Jožefa Pintar, 141etnega kočarjevega sina iz Pevme pri Pod gori, ko je kot begunec nekaj časa bival v Gorici na Pečuti št. 26. Ko je prišel na ulico, da bi si bližje ogledal vojsko, mu je priletela krogla v levo nogo pod kolenom, ter ga znatno ranila.
—	Kje se nahajajo naši begunci.—Na Moravskem 8627 Slovencev, 26.919 Italijanov; na Češkem 11.405 Italijanov; na Nižjeav-strijskem 1060 Slovencev, 13.556 Italijanov; na Gornjeavstrijskem 12.317 Italijanov; na Ogrskem: Tolna 8000 Slovencev, Fejer 3000 Slovencev, Šopronj 2200 Italijanov, Vas 3000 Italijanov, Zala 2600 Italijanov, Somagy 1200 I-talijanov, Bazenya 3500 Italijanov, Szongrad 700 Italijanov, Csanad 725 Italijanov, Szeged 1000 Italijanov, Hodmezovasahe-V 800 Italijanov, Veszprem 2130 Italijanov, Jasz-Nagykun-Szolnok 2200 Italijanov, Szilagy 300 Italijanov, Bekesl425 Italijanov. Te številke so izdane od odbora za pomoč beguncev na Dunaju pod predsedstvom mons. Faiduttija in pod pokroviteljstvom na dvoj-vodinje Marije Jožefe in so ra-ditega zanesljive.
—	Požar v Velikih Laščah.— Dne 23. julija je nastal požar v hiši, stoječi spodaj postaje Velike Lašče. Na lice nesreče so takoj prihiteli z brizgalno in orodjem načelnik postaje z železniškimi delavci, ki so ves čas neumorno gasili in reševali. Pri delu sta
Štajersko.
— Letošnje nove maše novo-mašnikov lavatinske škofije so s4
vršile po sledečem ^redu: Novomašnik Arlič Karol dne 8. avgusta v Št .Janžu na Vinski gori; novomašnik Guček Karol dne 1. avgusta v Celju (opatijska cerkev sv. Danijela); novomašnik Jarh Konrad dne 25. julija pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; novomašnik Jeraj Josip dne 15. avgusta v Rečici; novomašnik Kosi Alojzij 8. avgusta v Ljutomeru; novomašnik Krušič Janez dne 25. julija v Mengšu na Kranjskem ; novomašnik Lendovšek Bogdan dne 25/julija v Makolah; novomašnik Rehar Jožef dne 1. avgusta pri Sv. Martinu v Rožni dolini_; novomašnik Safošnik Jakob dne 8. avgusta v Sv. Lorencu na Dravskem polju; novomašnik Šlander Maks dne 8. avgusta v Gomilskem; novomašnik
vršilo ozir. se vrši: za Celje mesto 29. julija, za Celje-okolico od 30. julija do 10. avgusta, za Mozirje od 12. avgusta do 13. avgusta, Hrastnik 15. avgusta, Trbovlje dne 16. avgusta, Brežice od 18. do 20. avgusta, Kozje od 22. do 24., Sevnica 25., Konjice od 27. do 29., Rogatec od 31. avgusta do 1. septembra, Ptuj (mesto) 3. sept., Ptuj (okolica) od 4. do 9. sept. <>mož 11. in 12. septembra, Ljutomer od 14. do 17., Slovenji gradeč od 19. do 23., Velenje 25., Radgona 31. avgusta do 4. sept., Maribor (okolica) od 6. do 13. septembra, Slovenska Bistrica od 14. do 15. septembra, Št. Lenart od 17. do 18. septembra in Lip-nica od 21. do 29. avgusta.
PRIMORSKO.
Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Merica Visnjan, soproga c. Feliks kr. poštnega kontrolorja v Trstu.
VTŠič dne 8. avgusta pri Sv. Anto- _ Umrla je v Trstu gospa Mari-nu v Slovenskih goricah; novo- ja vdova Suban. mašnik Žmavc Jože dne 8. avgu-j" CManata je ubila v Gorici 151et-sta v Bočni; novomašnik Goro- nega sina bivšega okrajnega šol-granc Martin v Ponikvi ob juž. skega nadzornika Finžgerja.
žel.; novomašnik Medved Martin dne 1. avgusta v Artičah. — Promocije. Dne 21. julija 1.1.
V Gorici je koncem ulice Sv. Klare italijanska granata ubila znano krčmarico Princ. Krčma-
Je promoviral gospod Vilko Mar-, rica je bila na dvorišču, kar pri-ti.n, sin c. kr. učitelja v Mariboru žvižga granata in jo ubije. Gra-na graškem vseučilištu za doktor- nata je ubila redarja Perhavca, j a vsega zdravilstva.	redarja Marega pa težko ranila.
—	Toča v brežiškem okrajnem — Čudovita zvestoba v službi, glavarstvu. Iz Kozjega se nam po- "Novi Čas" poroča iz Gorice: roča: Dne 9. julija je strahovita Dne 14. julija zjutraj ob 7. uri, toča napravila velikansko škodo, so padali laški šrapneli skozi ce-Škoda seveda ni povsod enaka, trt ure kot toča na neki del me-Ponekod je tako velikanska, da sta. Seveda so se ljudje takoj po-vse kosijo, drugod manj. Jako pri- skrili ter čakali, da mine nevihta, zadeti so povsod vinogradi in Tega pa ni storil cestni pometač koruza.	. v bližini gostilne M. P., kateri je
—	DmiHci živine. Iz Gradca šrapnel zdrobil rob med streho in poročajo: Posestnik Fr Konrad hišnim zidom. Padla je cela grob-iz Spodnje Cerknice pri Stainzu lja na ulico. Naš cestni pometač je zahteval 15. junija na semnju pa, ko to zapazi, nikakor ne zbeži, v Grasu za par volov najprvo ampak z veliko vnemo skoči s 1900 K, potem 1840 K. Oba vola svojo metlo tja in hiti spravljat sta živa tehtala le 790 kilogramov, grobljo v stran od ceste. Šrapneli Enega vola je Konrad sam izredil, pa so pokali * dalje v neposredni drugega je kupil še v mirnem njegovi bližini. Celo vojaki se mu času v teži 200 kilogramov za 140 niso mogli dobro načuditi.
kron. Zahteval je torej za kilo-1 — Slovenska društva iz Trsta gram žive vage nesramno ceno 2 in okolice so imela sestanek. Vseh
kron 40 v., oziroma 2 kron 32 v. za kilogram. Prizivno sodišče v Gradcu je obsodilo Konrada na pet dni zapora z enkratnim težkim ležiščem in pa na denarno globo 300 kron, eventuelno na na-daljnih 30 dni zapora.
— Cene v Radgoni. Iz Radgone, (Slovencu): "Na notico v Vašem sobotnem listu "Cene v Radgoni" Vam sporočam da se tu sploh vse pritožuje nad neznosno draginjo in neprijaznostjo ljudstva. Koliko stane piščanec, vojaka ne briga,
društev je 72j deluje jih še 43. U-stanovila so si novo eksekutivo.
v
— Pri občinskih volitvah na Reki so razen 12 Madžarov izvoljeni v občinski svet sami Lahoni-renegati, čeprav je večina prebivalstva slovopska. V podobčinah Reke so tudi zmagali renegati, ki pravijo, da so semo "Recani." Reški Hrvati pa spe naprej. Med izvoljenimi občinskimi svetniki se nahaja stavbenik Kuret, rojen tržaški Slovenec, ki se pa sedaj piše Curet, bivši župan Korošec, katerega rodbina izvira tudi tam ne-
II." Bi-
a gotovo ena sama porcija vec, nego je bilo v "Slovencu" nave-jkje iz Trnovega oziroma deno. Belega kruha se ne dobi! strice, itd. Črn pa je tudi drag — 1 K 20 v. kilogram. Vino je po 1 K 20 v.,
Zvesti primorski Slovenci.
Karol Bricelj z Gorenjskega piše
1 K 60 v. ip 2 K liter. Graje, gra- svoji ženi med drugim: Italijan je bi bilo tu potreba, ne pa hvale! si zelo prizadeva, da bi prodrl na-— Druga dopisnica se glasi: Da šo bojno črto, a dosedaj je vse pone bo kdo mislil, da se nam Pri- izkuse krvavo plačal in nič dose-morcem cedita tukaj mleko in gel. Naše izvrstne postojanke in med, kakor je bilo čitati v "Slo- naši hrabri vojaki jamčijo za to, vencu", sporočam, da je vino da se Lahu njegovi načrti ne po-tukaj po 1 K 20 vin, liter in ne po srečijo. Vsi smo ogorčeni in jez-80 vinarjev. Tudi drugače je dra- ni na Italijane, zato tudi prenaša-ginja.	j mo vse taljenje, ki nas zadene v
" — Prebiranje 43~501etnih črno- tej vojni. Primorski Slovenci so vojnikov na Štajerskem se je zelo dobri ljudje in nadvse zvesti
Avstrijci Človeka gane, ko sliši, kako se boje, da ne bi prišli pod Italijo, in kako žele, da bi zmagala poštena naša stvar. Med Slovenci ni izdajalcev, kakor so bili v Galiciji, pač pa vsi radi delajo in V6e dalo, samo da bi bila zmaga naša. Ko človek vidi to požrtvovalnost, ga navda trdno upanje na končno zmago. Bog bo tudi v bodoče z nami!
—	Obrtne pravice za Italijane iz kraljestva je tržaška politična o-krajna oblast razveljavila in odredila takajšnjo zatvoritev dotiČ-aih obratov.
—	Cigarete za dalmatinske vojake. Dalmatinski namestnik grof
Attems je glede na vest, da hrabri dalmatinski vojaki žele cigaret, takoj odredil, da se med dalmatinske vojake razdeli 50,000 cigaret. Dalmatinsko moštvo je te cigarete že dobilo.*
—	Verdi. Umetnik Verdi gotovo zasluži, da ga visoko čislajo I-talijani. Posebno so ga spoštovali primorski irredentovski Italijani, pa ne kot umetnika, ampak ker hrani to ime v sebi tako lepo začetnice imena italijanskega kralja :V(ittorio) E(manuele) R(e) d' I (talia). Zato je bilo po primorskih italijanskih mestih in gnezdih polno ulic Verdi. V Trstu so mu postavili spomenik z napisom: VERDI in savojsko zvezdo so postavili spodaj, da prav gotovo ne bo zmote, koga naj predstavlja pravzaprav spomenik. Grda zloraba umetnikova imena ali služba je namenu. V Trstu je sedaj-ta spomenik razbit Tudi v Gorici smo imeli čestilce "'Verdija" in Corso Vittoro Emanuele Re d' Italia. Jezilo jih je, da oni del proti južnemu kolodvoru pa se je zval Corso Francesco Giuseppe: najrajše bi bili imeli kar celo dolgo cesto Corso Verdi! In ravno isti del, ki gleda proti I-taliji, se je zval po našem cesarju. Verdija sedaj ni več, Corso Verdi je izjginil, VERDI pa pleše nekje po Furlaniji in po Brdih ter daje piti močno vino svojim vojakom, da bi čimprej vzeli Gorico in bi se on sprehajal po Goriškem Corsu VERDI. Kakor vse kaže, je izginil Corso VERDI iz Gorice za vedno.
—	Dober dovtip Tržičana. Kakor znano, so tržičani iredentovcl svojčas postavili spomenik kralju Viktorju Emanuelu. Pravzaprav Verdija, nanj pa napisali ime V (ittore) E(manuele) R(e) D'I(ta-lia); pogled spomenika so vsadili žalujko, ki naj bi prispodabljala hrepenenje Trsta no odrešitvi. Tako je dobil laški kralj v avstrijskem Trstu spomenik . Pri zadnjih demonstracijah so spomenik zelo poškodovali, črke "Verdi" razbili in žalujko posekali. Nato je. oblast spomenik obila z deskami. Nekdo je pa prilepil na deske listič z napisom: "Suddito Austriaco, richiamato!" (Avstrijski podanik, vpoklican... !")
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKEOAN. ILLINOIS. Zastopnik rasnih parobrodnih družb. P ožilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem ▼ Wan-kegan in okolici.
službenca dokazati znanje nem- tudi prav pridno pomagali gospa
škega jezika kot službenega jezika v besedi in v pisavi v toliko, da odgovarja popolnoma službenim zahtevam.
2. Delavoem, ki obvladujejo
dr. Raznožnikova in g. Hočevar-jeva in nekateri drugi, a nekateri pozneje d osli moški ali ženske so le zijala prodajali.
— Grmenje topov, ki se ob pri-
nemščino, nai se daje splošno pri mernem vremenu čuje na Bledu, sprejemu prednost pred takimi, v Škof ji Loki. v Medvodah, v Loki tega znanja ne morejo doka- gatcu, na ljublianskem gornjem zati.	'	i Rožniku, se sliši tudi na Koroš-
3. Vse uslužbene izkušnje brez kem, celo ob Vrbskem jezeru in vsake izjeme, kakor tudi predpi- -na Križni gori pri Celovcu.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $16.00, K 50 samo $8.00
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, IV. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.


m^KmmmmmmmtmKmmaiii........................
K. S. K. J. je izplačala do 31. avgusta 1915 že $1,081.060.43 skupne podpore.
i
ia1

KRONA V VIŠAVI.
SPISAL JOSIP PREMK.
• (Dalje.)
Jakob je prinesel vino in dva kozarca, natočil očetu in Dominiku in samemu sebi se je zdel tako neroden, da ni vedel nikake prave besede, kako bi nagovoril Dominika in ga vprašal po tem in enem. Prisedel je in se je zagledal v njegovo polno brado, in niti ene stvari, niti enega znamenja ni našel na tem suhem, bledem človeku, kar bi ga spominjalo nekdanjega rdeceličnega Dominika. Samo njegove rjave oči so bile še nekako iste, dasi so svetile skozi naočnike strogo in jezno in . brazgotina nad levim očesom ga je spomni j ala, da mu je zabrusil nekoč še kot otroku v čelo oster kamen. Tudi Dominik se je ozrl park rat vanj — tako mimogrede, ko je gledal ravno tjanekam po slivnjaku, pa ni rekel nobene besede, kakor da mu nima ničesar povedati. In Jakobu je postalo pri srcu nekako težko: čutil se je poleg Dominika tako majhnega in neznatnega, da si ni upal pričeti pogovora. Pa kako tudi! O Dominiku so pisali časopisi, za profesorja ga imenujejo in za doktorja, cesarjev prstan se mu blesti na roki,- on pa zna komaj podpisati svoje ime, kako bi se razgovarjal ž njin\, ko bi bila vsaka beseeda, ki bo jo izprego-voril, na pen a in neumestna. In vendar bi bil zelo srečen, ko bi mogel iti ž njim saj enkrat skozi zlatopoljsko dolino, ko bi se saj nekrat pogovoril ž njim o tistih davnih časih, ko sta spala skupaj na senu in klatila skupaj tuja jabolka. A sedaj je mislil na tiste davne dneve sam; Dominik je sedel na koncu mize in vrtel v roki kozarec, da je pljuskalo vino čez rob, njegove oči pa so bile zamišljeno uprte tja nekam v daljo, in tako se je zdelo Jakobu, da le napol posluša zgovornega očeta.
"Eh, da, tako je, Dominik," je govoril oče in venomer trkal ob njegov kozarec. "Ti si srečen, kakor.sva vedno želela z materjo od tiste ure, ko sva te poslala v mestne šole, in nič mi ni žal, dasi je stalo marsikak bankovec. Ko bi bil ostal doma, bi bil revež, kakor sem jaz ali tvoj brat Jakob in vsak, ki se mora ubijati od zore do mraka z delom. Pa ko bi se še vedno izplačalo in obneslo, pa pade toča, suša in druge ne-prilike, pa gre vse k zlomku. Tebi pa ne more vzeti ne moča, ne suša, poleti si lahko v senci, pozimi na gorkem in če parkrat potegneš s peresom, če parkrat izpregovoriS ali karkoli že, pa zaslužiš več kot izmed nas eden ves teden."
.Dominik je prikimaval in je prvikrat pogledal Jakoba naravnost v oči.
"Pa kako je s teboj, Jakob?" ga je povprašal nenadoma, ko Jakob ni prav nič pričakoval, in celo nasmehnil se mu je prijazno, da je tridesetletni Jakob, povesil oči kakor otrok, ki ne ve, kaj bi odgovoril.
"Saj veš," je odvrnil naposled počasi — "kmetujemo! Pij, Dominik!" In Dominik je prijel očetov kozarec in trčil z bratom Jakobom, s čimer se je čutil Jakob tako počešeenega, da je izpil v dušku.
"Bog te živi, Dominik!" je dejal in nalil očetu in njemu. "Ti ai srečen in če bi bil še stokrat bolj, bi ti ne bil nikoli nevoščljiv; vedno sem te imel rad, če sem prav včasih godrnjal, ko je šlo zate toliko denarja. Zdaj vidim, da ni bilo zastonj in vedno sem vesel, kadar se te spomnim. Ko-1 ikra t ai mislim, ko me žge vročina, da me skele oči in komaj diham kje na razbeljeni njivi: glej, ko bi te bili poslali v mesto
kakor Dominika, da bi se učil v šolah in postal -glasovit kakor on, bi ne bilo treba vsega tega. Pri pogrnjeni mizi bi sedel ob poliču vina in rumeni pogači; z lahkoto bi služil cekine in nikoli bi se ne spomnil na dolino zlatopoljsko, kjer je samo trpljenje in skrb. Pa ni dano vsakemu, da bi bil rojen pod tako srečno zvezdo, kakor si bil ti —"
"Prav govoriš, prav govoriš, Jakob," ga je prekinil oče. "Pod srečno zvezdo si rojen, Dominik, pod najsvetlejšo, kar jih sveti nad zlatopoljsko dolino. Včasih sediva takole zvečer z materjo tam na klopi pred hišo, gledava na nebo in zvezde in oba sva enakih misli, nobena druga kakor tista, ki sveti gori nad Sv. Ambrožem. je tvoja. Ravno proti naši hiši je obrnjena in čim dalje gledava vanjo, tem večja se nama zdi. Najsvetlješa je in včasih rdeča kot nagelj, najlepša je izmed vseh in najbližja zlatopolj-ski dolini in naši hiši, tako se vidi, da bi jo gori s Sv. Ambroža skoro dosegel.—Ta je Dominikova—praviva, pa čigava naj bi tudi bila, ako ne tvoja: ni ga v zla-topoljski dolini srečnejšega od tebe in ni je nad zlatopoljsko dolino svetlejše od nje. In tako gledava z materjo marsikateri večer vanjo in pomoliva očenaš in če-sčenomarijo za tvojo srečo. In kakor vidim, so najine prošnje uslišane: zdrav si in samo lepe reči slišim o tebi. Pij, Dominik!"
In Dominik je trčil z očetom in se je ozrl tja nekam gori proti Sv. Ambrožu, kakor da išče svoje
srečne zvezde. %
V belem prazničnem predpasniku se ie prikazala tistikrat mati na veznem pragu in je zaklicala sem proti hruški s tako krepkim glasom, kakor je nista slišala Jakob in oče že dolgo:
Stopite notri, da se ne ohladi!"
Nato je zopet izginila v veži in samo ropotanje loncev je pričalo, da ima še mnogo opravka pri ognjišču.
Na beli javorjevi mizi je bilo naloženo na dolgem krožniku ocvrt je, in po vsej sobi se je širil prijeten duh po žgani masti. Oče je stopil k omari in položil pred Dominika hleb koruznega kruha "Le posluži se, za hlapca, ki te je pripeljal, poskrbi že mati," je govoril oče in namigaval nekaj Jakobu, ki pa ni mogel razumeti, kaj hoče.
"I no," je dejal — "v klet po-stopi, saj vidiš, da je bokal pod hruško prazen!"
Dominik je hotel nekaj oporekati, pa Jakob je že odšel in oče je sedel smehljaje za mizo.
"Kaj bi, dolgo te ni bilo, spodobi se! Ko bi vedeli, da prideš, bi že kaj boljšega pripravili, tako pa moraš biti s tem zadovo-jen. Seveda tako ni kakor v me stu, pa opoldne se bo že kaj boljšega naredilo."
Za Jakobom, ki je prinesel veliko mero cekinastega vina, je pazno vstopila tudi mati. Počasi , je nesla proti mizi skodelico bele kave in jo prav tako počasi in pazno postavila pred Dominika.
"Pa čemu vse to, mati?" se je začudil Dominik in zmajal z gla-(vo. Komaj da se je dotaknil jedi, pa je odložil vilice in nož. "Pa čemu še kava?"
"I no, včasih si jo rad pil," je menila mati in sedla poleg Jakoba njemu nasproti. "Ah, da," si je domislila — "v gornji sobi ti bomo pripravili. Gori je orijetno, ali ne? Ce pa hočeš —" A Dominik jo je prekinil: "Zame ni potreba pripravljati nikjer. Saj sem že povedal očetu, da ne ostanem —"
"No, ali saj par dni —" je silila mati in ga gledala začudeno in proseče.
"Ne morem,zatrdil Dominik in nagubančil čelo v resne gube. "Prišel sem, kakor sem rekel — tako mimogrede, ker se ravno vozim skozi trg. A moje stvari, knjige'in vse je romalo že naprej in imel bi sitnosti, ko bi se kje zamudil. Ne morem, saj bi rad!"
. Oče in mati sta se spogledala in tudi Jakob ni vedel, kako, bi ga pregovoril. v
>*Pa kam misliš sedaj?" ga je vprašal oče in se primaknil bliže, kakor da se boji preslišati kako besedo.
"Saj sedaj si menda že vse končal in se vsega naučil?" je menila mati.
(Dalje prihod.)
Smešnice.
Pojasnilo.
Devetletni Joško, (očetu): "Kako nazivamo ljudi, ki se hranijo najr&jse z zelišči?"
—	"Vegetarijance."
—	"In kako se imenujejo v A-friki oni ljudje, ki vživajo človeško meso?"
—	"Humanitarijanci."
na moji levi strani, pa naslednji dan je to že prešlo in jaz nisem čutila več ničesar na isti strani. Vaše Elixir vino je «zelo dobro zdravilo za želodec, in jaz ga z priporočam vsaki sosestri našega društva. Suzana Durkos, E1 Se-gundo, Calif." Kakor se sodi, je bolehala ta žena vsle hude nervo-zitete. Trinerjevo ameriško Elixir zdravilno grenko vino je nedvomno dQber pripomoček pri nerodnostih prebavnih organov, v zvezi z zabasanoatjo. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Tri-ner, izdelovalec, 1333-13339 S.
Ashland Ave., Chicago, III. •
Trinerjev "liniment" ne spada v vrsto navadnih "linimentov." Isti je močan in »vspešen; lajša bolečine brez ozira, kje se iste na-hajajo. Cena 25c ali 50c; po po-šti 35 ali 60c.	(Adv.)
Dobrodošel.
Ko se je bivši ameriški predsednik Taft mudil na zapadu, so mu prirejali vsepovsod bujne ovacije. V izložbenih oknih domoljubnih vaščanov in meščanov je bilo videti ameriške zastave in slike predsednika Tafta z raznimi napisi.
Ko se je peljal preds. Taft po ulici nekega malega mesta, je velel vozniku da naj ustavi pred neko, vso z zastavami okrašeno hišo. Nad glavnimi vrati tega mestnega poslopja je bila tudi njegova slika z napisom: "Wel come!" (Dobrodošel). Taft se ni mogel nikakor zadosti nasme jati temu napisu, kajti ta hiša je bila mestna jetnišnica.
ZAHVALA.
S tem se podpisana prav lepo in iskreno zahvaljujem vsem ce-jenim prijateljem ter znancem za izkazano sožalje in sočutje povo
dom smrti moje ljubljene hčerke MARIJE.
Srčna hvala za darovane vence in šopke in vsem onim, ki so spremili našo, prerano umrlo hčerko na pokopališče.
Posebno hvalo pa izrekam na tem mestu še družini J. Perkotovi, rojaku John Stefhnčiču in Mrs. Mariji Kobal, ker so me v urah žalosti tolažili in skrbeli, da se je pogreb vršil tako lepo. Hvala lepa in Bog povrni vsem skupaj! Chicago, DL dne 31. avg. 1915.
Johana Poglajen, z otroci.
TEL.: CANAL «0*7.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
t8ta W. 2 2nd St.. Chicago. Ill.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doms narejeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom retencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se top/o priporočam:
fHAAJC G HILL.
iloTtniko-hrrat tki mUlra-
I BI 8 W. 2 2nd . Chicago. 111.
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
Iz šole.
Učitelj matematike: "Ako se odpelje iz naše Union postaje potniški vlak proti Milwaukee vozeč 30 milj na uro, kje ga bo dohitel ali zadel drugi vlak, ki vozi 50 milj na uro?"
Učenec: "Zadel ga bo nedvomno z lokomotivo v zadnji voz, ali vagon."
V velikomestnem hotelu.
Dva farmerja iz zapada sta se sešla v Chicagu v nekem znanem in večjem hotelu pri večerji. Starejši prijatelj je naročil za oba nekaj jedil in plačal skupni račun $2.00 rekoč: Kaj ne? Izvrstna večerja, — samo premajhne porcije so bile.
— Prav imaš.--Hej, natakar, prinesite še eno večerjo na moj račun!
Prebrisan potnik.
Židovski potnik Abraham Paj teles se je mudil v nekem hotelu v Pittsburghu 6 dni in je odšel brez da bi poravnal svoj račun.
Lastnik hotela mu je zatem pisal sledeče pismo: "Cenjeni go spod! Izvolite mi poslati znesek, kojega ste ostali meni dolžni. Spoštovanjem N. N."
Prebrisani Abraham je hotelirju na istem pismu sledeče odgo voril: Ker ne veste dolgujočega zneska, vam s tem naznanjam, da znaša svota $13.— Spoštovanjem A. F."
Redek slučaj.
Gospa Suzana Durkos nam je pisala v zadevi njenega bolestnega slučaja, kojega podajemo z veseljem našii» čitateljem: "Jaz Vam želim naznaniti, da sem prejela poslana zdravjla in da sem ista porabila. Trinerjevo ameriško Elixir grenko zdravilno vino mi je zelo veliko pomagalo. Takoj ko sem pričela isto jemati, sem čutila, kakor bi nekaj rastlo
POZOR, SLOVENCI!
Ker je letna sezona minula, nameravam razprodati vsa obuvala, kar jih imam sedaj v zalogi. To-raj se vsakemu sedaj nudi lepa prilika nakupiti si obuvala po nizki ceni. Cena bode znižana od 15c do 25c pri dolarju.
Razprodaja bode od 10. septembra do prvega oktobra.—Rojaki, ne zamudite te lepe prilike, katera se Vam nudi.
Za obilen obisk se toplo priporočam
JOHN ARTAČ, 10 — 10th St.. North Chicago, 111.
(Adv. 9/1—9/22)
Marija Sluga
2225 So. Wool St
Ckleafft, m. TELEPHONE: Lawndale 8390.
izkušena in z dri**, nim dovoljenje« potrjena
BABICA
M oljudne priporoča »b. venakim in hrvaikte
POZOR ROJAKI 1
Spodaj podpisani imam na pro. daj v okolici Willard in Qreo. wood, Wisconsin, dosti zelo rodo. vitne zemlje; torej Če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega:
Gregor Sehskar
R. 5. box 26 Greenwood. Wis.
Ad. 5. 5. — 11. 5.
o bias t v. potrjeni
POGREBNIH
210 St. Marker Street
peru. ill.
oe toplo priporoča rojakom blovenceir v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju
. _	____IN
ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ČUai podpirajte člana)
Za farme in zemljišča
ob dobrih cestah, blizu šol in blizu železniške postaje se obrnite na rojaka:
WML BRUNSCHMTD, farmer, Jump River, Wis.
(Ad. 12. 1. 15)
\\\\\\v\\\\\\\m\\\v\\\v\\
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., JoUet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. •
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
M. POGORELC
trgovec z zlatnino
29 £. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — ^*Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . Pittsburg, Pa.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik.
Pbyslttan-S u r 11 • ■
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOUET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
ŠOLA
sa učenje vožnje s avtomobili
Kdor se hoče temeljito in kmalo priučiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam v iolo, ker
mi vse. to učimo. Poduk se vrti poda* vu in ponoči t
Mi garantiramo, da dobi ačenee "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam!
PENN AUTO ŠOLA
Murtland Ave. and Kellj 8t (55.—11. 5.)	Plttaburg, Pa.
NA PRODAJ
je lota nasproti slovenske cerkv«
v Chicagu. Cena $675.00.
Nova moderna hiša v Cicero,
111., v dva nadstropja s pritličjem (basementopi) s 5 in 6 sobami. Nizka cena: samo $5500.00.
Oglasite se pri:	. j
FRANK KOSMACH,
2116 W. 22. St., — Chicago, DL
PETER CULIG
JA.VJVI JVOTA.7* 1245 So. Santa Fe Avenue,
PmUo, Colo
Izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
United Undertaking Go.
POGREBN1K1
Podjetje, ■ katerim ao v iveri tudi Slovenci.
Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Sloveneem sa blagohotno naklonjenost. 3.17.16
^ZA VSEBINO OGLASOV ni
odgovorno ne uredništvo, ne a-pravništvo."*3
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine
priporočamo
prvo in nafstara|šo domačo tvrdko
F. Kerže Co*
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.