®offtTitn» ptateas * cotoftnL Leto XVI., št. 254 Ljubljana, petek 1. novembra I935 Cena t Din ^ yj.ix\i aiaivo; -juoijana. K-nafijeva Ulica X — lelefon SL 8122, 8125, S124. 3125. 81241 uisemtnj xiaeieit. Lijaoijana, Selen-burgova m. &. — Tei »492. 2492. r,oari.i?.nica Maribor: Gosposka ulica •t. U. — l«fetOH 61 2456 PodruZmca Jeije: K.oceno va ollca Št. a. — Telefon St I9a ttačuffl pn pošt Se K zavodih: LJubljana SL 11.842, Praga člalo 78JL80, VPipn 10S 241 Naročnina imate mesečno Din 2&.— Za inozemstvo Oln »O.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. relefon 8122. 3123. 3124. 8125, 8126 Maribor, Gospoaka ulica 11 relefon «t 2440. Celje, Strosamajrerjeva ulica šter. X Telefon St 65. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Zaradi današnjega praznika Vseh svetnikov ljubljanski dnevniki v soboto ne bodo izšli. Poljska na razpotju? Velike mednarodne politične afere, ki so se nanizale okrog a bes insko- itali jan -skegu konflikta in katerih zapletenost se je: z vsakim tednom stopnjevala, so potisnile druge politične probleme v ozadje. Zlasti je izginilo iz ospredja zanimanje za oni vzhodni pakt, katerega projekt se je pojavil v območju skup nega francosko-britanskega prizadeva nja, ki pa je bil predvsem francosko delo, a tako, da ga je tudi Dritanska diplomacija z izrednim poudarkom pod prla. Kakor znano, so paktu nastale težave z nemške in potem tudi s poljske strani. Bile so tako velike, da se je načelo že zdeti, kakor da je pakt odstavljen z dnevnega reda. Toda namesto njega je nastal poseben pakt med Francijo in Sovjetsko Rusijo, malo kesneje pa še sličen pakt m«d Rusijo in Češkoslovaško. V Parizu pa kljub temu še niso opustili nade, da se jim ve.idarle še posreči doseči veliko vzhodno skupno pogodbo, dasi v močno spremenjeni obliki. Zadnje čase so se pričele francoskih virov ponavljati vesti, da je stališče poljskega zunanjega ministra Becka omajano. Poročalo se je, da so se pojavila neka nesoglasja med Beckom in ostalimi člani nove poljske vlade. Iz Varšave sicer ni bilo potrditve takih poročil, marveč so prihajale celo neke enuncijacije, M so se tolmačile kot nekaki posebej naglašeni izrazi soglasnosti vlade z zunanjim ministrom. Ali kljub temu se še ponavljajo napovedi, da ;je pričakovati polagoma drugačne akcije iz poljskega zunanjega ministrstva in da pozicija minis* a Becka v resnici ni več tako trdna kakor nekdaj. Težko je presojati zunanjemu svetu o priprav»ljajočih se spremembah, ki temeljijo tako rekoč na osebnih momentih. Saj se moramo zavedati, da je bilo v poljski politiki na odločilnih mestih v toku zadirkga desetletja osebno razpoloženje in temu primerno odločanje ja ko važen činitelj; dajalo je znaten delež obeležja režimu pokojnega maršala Pilsudskega. Toda že se najavlja nekoliko drugačna doba. čeprav za enkrat le še v drobnih značilnostih. Nova vlada, ki se je sestavila pred nekaj tedni, je prinesla pomembno novost Krmilo j« namre* zapustil oni najožji krog starih sodelavcev maršala Pilsudskega, ki je bil v javnosti znan pod imenom režima polkovnikov. To so bili •vodje legionarskega pokreta iz protiru-eke sfere, pokreta, ki mu je dal pečat in življenje pokojni maršal; na te vodje se je opiral Pilsudski tudi za časa svojega gospostva v toku zadnjih osmih let če ne izključno, pa gotovo vsaj v večini. Ko je stari maršal zatisnil svoje trudne oči za vedno, se je posebno zunanji sve"' z zanimanjem vpraševal, kako bodo upravljali njegovi sotrudniki veliko dediščino in kako bodo uspeii, da izpolni jo silno vrzel, ki je os al a po preizkušenem nacionalnem vodji. Prve volitve, ki so se vsvedle po maršalovi smrti, hkrati prve po določbah nove ustave in novega volilnega reda, so prinesle vsekak ?r razočaranje Volil-ei so v toliki množini prešli v pasivnost, da, se je res samo še manjšina izrekla za vlado. To je bilo tem pomembnejše, ker so se volitve smatrale obenem za nekak plebiscit o novi ustavi. Izid je tedaj predstavljal jako nepovoljno sodbo občinstva o političnem delu odločujočih faktorjev. Ni stvar zunanjega opazovalca, da razmotriva o tem, v koliko je bila s tem izrečena sodba sploh o sistemu. Vsekakor pa se je ta sodba nanašala na može, ki so se nahajali tisti čas na krmilu in katerim se je očitalo, da niso znali pridobiti množic na svojo stran. In tako se je morala izvesti sprememba. Vlada polkovnikov je odstopila, a na njeno mesto je prišla vlada mož, ki so seveda prav tako iz velikega političnega bloka, nastalega okrog Pilsudskega, ki pa se označujejo kot strokovnjaki gospodarskega področja, poklicani, da izvedejo nu jno potrebna dela gospodarske in so-cia.lne sanacije. Njihova politika naj bi stremela za tem, da se republika izmota iz gospodarskih težav. Pri tem je naravno, da se računa z možnostjo nekoliko drugačne orientacije tudi v odnošajih do zunanjih sil, s katerimi mora gospodarski program računati S tem smo se že dotaknili onega področja, iz katerega bi mogla izvirati tudi sprememba v smeri zunanje politike. Beck, ki je ostal zunanji minister tudi v novem kabinetu, je vsekakor še zastopnik polkovniškega kroga. Domneva, da se za trajno ne bo mogel dobro počutiti v novi sredini, pa se zdi neutemeljena. Politiki, ki hočejo, da ^poišče režim tesnejšega kontakta z množicami, morajo računati tudi z dejstvom, da je sedanja smer poljske zunanje politike vse prej ko popularna med prebivalstvom. Prijateljstvu z Nemčijo množice ne zaupajo, zlasti ne v zapadnih pokrajinah, kjer morejo od blizu opazovati, kako hudo se godi poljski manjšini pod hitlerjevskim režimom prav sedaj, ko Odločilni dnevi v Ženevi Včeraj se je sestal veliki sankcijski odbor, da določi rok za uveljavljenje gospodarskih sankcij, ob enem pa se bodo vršila pogajanja za likvidacijo vojne Ženeva, 51. oktobra, o. Danes se je sestal veliki koordinacijski odbor Društva narodov za sankcije, ki mu pripadajo vse države članice Društva narodov razen Italije, ki je bila označena za napadalca in proti kateri se izvajajo sankcije. Naloga tega odbora je določiti točen termin, od katerega morajo vse države, ki so na to pristale, začeti izvajati sklenjene sankcije. Jugoslavijo zastopa v tem odboru prvi delegat pri Društvu narodov dr. Subotič. Na današnji seji so najprvo objavili odgovore, ki so prispeli od posameznih vlad, ki so bile ne glede na to, ali so članice Društva narodov ali ne, pozvane k sodelovanju pri izvajanju sankcij proti Italiji. Do današnjega dne se je 47 držav izreklo za predlog št. 1 glede prepovedi izvoza orožja v Italijo in ukinitve te prepovedi za Abesi-nijo. 45 držav za predlog št 2 glede finančnih sankcij, 43 držav za predloga štev. 3 in 4 glede prepovedi izvoza italijanskih proizvodov in prepovedi uvoza nekaterih siro-vin v Italijo, in končno 31 držav za predlog št. 5 glede organiziranja medsebojne pomoči pri izvajanju gospodarskih sankcij. Po sprejetju tega poročila je začel odbor razpravljati o podrobnostih glede izvajanja gospodarskih sankcij, pri femer tvori glavni problem vprašanje odškodnine onim državam, ki bodo zaradi izvajanja gospodarskih sankcij in prekinitve trgovinskih odnošajev z Italijo najhujše prizadete. Gre na eni stra- ni za to, da se tem državam omogofi izvoz njihovih pridelkov na druga tržišča, na drugi strani pa, da se jim za primanjkljaj, ki bo nastal za nje zaradi zmanjšanega iz roža, nudi finančna odškod (i prihodnji seji poslanske zbornice. Do konflikta je prišlo tudi v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice. Levičarji so očitali Lavalu da namenoma za\ tačuje ratifikacijo francosko-sovjetake-ga pakta, češ da je v zadnjem času pod vplivom Londona zopet izpremenil svojo politiko do Sovjetske Rusije. Odbor je sklenil da bo kljub temu sestavil poročilo in ga predložil poslanski zbornici z zah_ tevo naj takoj ratificira francosko-ruski pakt. Ožji pristaši Lavala so skrajno ogorčeni nad tem postopanjem levičarjev in jim očitajo, da mečejo Lavalu pod noge polena v trenutku, ko bi bilo najbolj potrebno da podpro njegovo akcijo za likvidacijo abesinskega konflikta, ki ogroža tudi mir Francije. Splošno pa vlada prepričanje, : da bo takoj po Lavalovem povratku iz ženeve prišlo do razčižčenja notranje.politične situacije in v parlamentarnih krogih že računajo s tem, da bo Laval podal ostavko Kdo bi v tem primeru sestavil novo vlado, je še docela nejasno. Izbruh vladne krize zavlačuje samo zunanje-po-litična aktivnost Lavala. Italijani zasedli šilavc čete generala Grazianija so se že tako približale Gora' heji, da je vsak čas pričakovati njenega padca Rim, SI. oktobra. AA. Listi poročajo, da so Italijani včeraj zavzeli šilavo in nagla-Sajo, da pomeni padec te abeslnske trdnjave velik uspeh za Italijo, žilava doml-nira nad vso pokrajino in skozi njo vodi cesta proti Gorahejl. London. 31. oktobra, a. Na ogadenstki fronta so oddelki generalk Grarziama naleteli ma ve&ji odipor, kaikor se je v početku priča/kovalo, vendat pa jšm je uspelo pro- mora tudi poljska mladina sodelovati v hitlerjevskih organizacijah. Zakaj praktično pomeni to zanjo toliko kot obnovo najhujše, povsem sistematične germani-zacije. Ti ukrepi so sprožili ostro polemiko v poljski javnosti in vedno češči so glasovi, ki obsojajo službeno poljsko politiko napram Češkoslovaški. Tudi listi, M ne veljajo za opozicionalne, že primerjajo usodo majhne poljske manjšine v ČSR z usodo milijona Poljakov pod Nemčijo ter se sprašujejo, zakaj se vlada tako ostro zavzema za t ješ hiške Poljake, dočim ne stori ničesar za nemške Poljake, čeprav se jim godi stokrat slabše. Poleg tega se pojavljajo že javna razmotrivanja o tem, ali je politika izolacije, o kateri je treba govoriti izza naslonitve na Nemčijo, prinesla Poljski kakih koristi. Iz tega stvarnega ozadja izvirajo vesti, da je stališče zunanjega ministra Becka omajano. Tudi če je to ~es, se ne sme računati s hitro spremembo, marveč je treba pričakovati, da se ho pre-orientacija poljske zunanje politike vršila zelo previdno in počasi dreti v neposredno okolico Gonaiheje. Padec tega mesta se pričakuje vsak čas. Iz Hararja poroča po®obrni poročevalec Reuterjeve agencije, da se tam zbira vedno večja abesinska vojska pod poveljstvom dedžasmača Amde. Iz Hadaime je odšlo proti Hararju 6.000 vojakov, jačje oddelke pa so odposlali v Džidiigo. Harar kakor Džidžiga sta dve važni cestna križišči. Skozi obe mesti prevažajo veliko količino orožja in streliva iz Britanske Somalije v notranjo Abesinijo. Goraheja padla. Rim, 31. oktobra, b. Kakor poročajo iz Asmare, so Italijani po dolgotrajnih bojih zavzeli Gorahejo. Zaposlitev domačinov v zasedenem ozemlju Entišo, 31, oktobra. AA. Agencija Štefani poroča: V zadnjem času ponuja prebivalstvo novozasedenih krajev vse pogoste-e svoje prostovoljno delo italijanskim vojaškim oblastvom; zlasti iščejo zaiposll-tve pn cestnih gradnjah. Vse prošnje so bile uslišane. Drugi domačini so bili zopet zaposleni kot spremljevalci transportov. Domačini, ki stopijo v s'nžbo Italijanskih vojaških oblasti, dobe vsak dan štiri lire v gotovini in vojaški obrok hrane. Sprevodniki prevozov imajo po pet lir na dan in hrano Italijanska vojaška zasedlba niti na-manj ne ovira poljskih del. ki lih opravljajo ljudje v teh krajih v sedanjem letnem času. razama ▼ vgeh nafelnih vprašanjih, slasti tudi za primer, da hi tudi ta poizkus »prave ostal brez uspeha. Nihče več ne dvom', da bo v tem primeru Francija podprla politiko Anglije ter se pridružila njenemu stališčui da je treba Italijo z najstrožjimi sankcijami prisiliti, da sprejme kompromisno rešitev abesinskega konflikta. Laval je imel pred svojim odhodom v Ženevo dolgotrajne raz:-govore z italijanskim in angleškim poslanikom. Glavno besedo bo imel v ženevi vsekakor angleški zunanji minister Hoare, ki hoče že s svojo prisotnostjo v Ženevi manifestirati odločno voljo Anglije, da ne odneha v obrambi osnovnih načel Društva narodov. Razpoloženje v ženevi skeptično 2eneva, 31. oktobra, g. V splošnem J>e razpoloženje v krogih DN bolj skeptično. Naglaša se, da so predloge odbora petori-ce za mirno ureditev italijanskega pohoda v Abesinijo. številni delegati, posebno Litvinov in Titulescu. označli kot skrajno osnovo, ki bi bila združljuva z duhom pakta DN. Vladi v Londonu in Parizu sta se sporazumeli glede nadaljevanja francoske posredovalne akcije v Italiji in ansle-ške sankcijske politike. Dejstvo, da se Fo-reign Office aktivno udeležuje diplomatskih korakov v Rimu, in da so se franco- ski Msgatt ▼ n&Mfikeu odbora Izrekli dum m »rtoaiMiW.no in neprekinjeno uporabo postopka DN, dokazuje, da je ta »Porazom na trdni podla«!. deljenega mišljenja Pariz, 31. oktobra. AA. Francoski tisk smaitra dejstvo, da pride Aloisi ▼ Ženevo, splošno kot dokaz, da je italijanska vdada konično uvidela, da se mora pogajati in m-cor le ▼ okviru Društva n-aroekrv. L«vai in Hoare se bosta razgovarjaki prod vsem o izvajanju sprejetih sankcij, pa tudi o sodelovanju francoskega in angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju. »iFetšt Parisien« poroča o včenajJnjem Lavalovom ra^go-voru z apostolskim nuncijem v Parizu in sodi, da skuša tudi papež posredovati v vzhodno-afriiakesrn sporu. »Petk Jounrkal« pravi, da je aitmoefera še vedno zelo po voljna, in da je Lava«! vedno bolj prepričan, da bo njegova posredovalna alkedja uispela. »Ouvre« sodi, da spora ne bo mogoče rešiti na podllagi sedanjih naičrtov, ki jih nobena od prraartietih držav ne bo hotela sprejeti kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Lavail im Hoare bosta imela v Ženevi prilifko, da odlkršto govorita z Aloisijem m morda istočasno t zastopnikom Abesini je. Edini pozvtivrai element je soglasje med Francijo in Anglijo glede eventualnosti na Sredozemskem morju. ČJe Anglija ne bo dovolj močna za obramfoo svoje domrnatrrfcn« pozircrje na Sredozemskem morju, se samikcfje ne bodo mogle izvajati t?iko, da bi biio od njrh pričakovati resničnega efekta. V danem primeru se Ho trelba smrijaTmiti z misHjo blokade rtailijansik.iih 1-uk. Italijanski uspehi na severu In jugu Danes se pričakuje vkorakati je Italijanov v Makalo, ki |e že izpraznjena Rim, 31. oktobra, d. Listi podrobno opisujejo v svojih poročilih z eri tre jake fronte operacije italijanske vojske, zlasti utrjevanje italijanskih postojank na fronti med Adigratom, Aksumom in Aduo. Vsa froiita je bila včeraj znatno ojačena. Po vsem zasedenem ozemlju se urejajo novi tabori, prevažajo topovi, streijivo, hrana in drugo blago- Motorizirani oddelki prevažajo na fronto dnevno po 60 ton mesa in 120 ton leda. Trenska služba sploh normalno funkcionira. Po informacijah poročevalca agencije Štefani je intendantsko poveijnižtvo organiziralo takoj po prvi italijanski ofenzivi dovoz ogromnih količin prehrane in stre-ljiva iz Masaue in Asmare v neposredno zaledje fronte, tako da so se okrog Adue zbrale že izredno velike rezerve. Od morja do prve bojne črte je 360 km daleč in to daljavo morajo vsak dan premagati bodisi z železnico, bodisi »z mehaničnimi sredstvi ali pa tovornimi živaini. Razdeljevanje hrane se vrši brezhibno. Italijanske čete na severu Abesinije porabijo vsak dan približno 500.000 kg živil, živali pa 260.000 kg krmil. Vsak vojak prejme po 2 kg živil na dan. Glede na stanje cest ne morejo tovorni vozovi prepeljati več kakor po dve toni. Tovorne živali so zbrali iz vseh delov sveta. 500.000 mul so dobavili iz Južne Amerike, dromedarji so bili poslani s Cipra in iz Libije, kamele pa iz Dedžasa. Jem ena ™ Sirije. ^VojaStvo se je že docela prilagodilo pod_ nebju na abesinski visoki planoti. Vsi trije armadni zbori se pripravljajo na novo prodiranje proti jugu. Izvidniški pohodi se vršijo že čisto sistematično in obenem se tudi vsa vojska postopno premika dalje proti jugu- Vse akcije so se v zadnjih dneh izvršile brez odpora, z abesinske strani. računati pa je treba, da bodo skušali Abesinci nenadoma napasti Italijane. Abesinski oddelki se skrivajo zlasti v gorskih predelih tik nad cestami,, ki vodijo proti Makali. Poročilo italijanskega glavnega stana Adua, 31. oktobra, o. italijanski gAavni stan je izdto! naslednje poročilo: Italijanske predstraže na levem krilu prvega armadnega zbora se približujejo Makali. Danes pričakujejo vkorakanje italijanskih čet v Makalo. Abesinci so italijanska letala, ki stalno krožijo nad mestom, hudo obstreljevala, toda brez uspeha. Komunike St. 37 Rim. 31. oktobra. A A. Mnistnstvo za tisk in propagando objavlja komunike &t. 37: General de Boho javlja, da so Da eritrej-skem bojišfu oddelki črnili srajc prvega armadnega zbora zavzeli veeraj pas studencev med Edago. Haiuusom in SlaKalc. V pa*n, ki ga je zasedel drugi armadni zbor domačinov, je končan« št^tjp osvobojenih sužnjev. Na-teli so jih 16.000. Na somalskem bojišču so naše sprednje čete napadlo a,>e-sinske oddelke severno-zapadno od rpke Bane. Sovražnik je na begn pusti! 11 mrtvih, na naši strani pa ?o padli tri?e voiaki. Delovanie Maistra se normalno nadaljuje na vseh odsekih. • Adua, 31. oktobra. AA. Posebni vojni dopisnik agencije Ha vas poroča: Genereil de Lkmo, vrhovni poveljnik italijanskih čftt v vzhodni Afinkj je sprejel italijanske in tuje novinarje »ki jim je izjavil med drugim: Nastopili smo v dosedanjih bojih g tolikšno silo in s takšnim poletom, da bi štrli še mnogo hujši odpor, kakor smo nanj naleteli. Prinašamo tem krajem prosvetljenost. Hočemo r zavzetiii krajih izvršiti vse, kar smo izvršili v Italiji sami. Ne podcenjujemo sankeij. mislimo pa, da bomo na koncu zmagali. • Na italijanskem desnem krilu Pariz, 31. oktobra, o. Afoesinci so ▼ zadnji noči sflcuNaiti prekoračiti reko Setit, pa so morali po kratkem boju odnehati, Abesinski vojaka, ki so jih ujeli Itateanri, potrjujejo. da je dobiti rais Biru nalog, na/j napade sikrajno desno krilo italijanske severne armade. Senzacionalna aretacija v Berlinu Berlin , 31. oktobra, o. Dane« je bil iz-uradni komunike, da je tajna državna policija te dni aretirala glavnega referenta v uradu pooblaščenega ministra in zunanje političnega eksperta Ribbentropa dr. Kugtferjia. Dogodek je rnzrvaJ v vseh političnih krogih tem večjo pozornost, ker je bil dr. Kugler desna roka Ribbentropa. ki Je zopet eden najožjih Hitlerjevih zaupnikov. Tajna državna policija je dobila namreč v roke neko tajno Kuglerjevo spo-menic6, ki navaja razne slabe posledice narodno socialistične zunanje politike. Dr. Kug-ler se zagovarja, dia ta spomenica ni bila namenjerna javnosti, marveč samo strogo zaupnim kr0gnm v vodstvu stranke. Takoj Po aretaciji so številni ugledni prvaki nanvfeio socialistične stranke, med njimi celo Hitlerjev namestnik minister Heiss intervenirali, todta zaman. Danes je RibbentroP osebno interveniral pri Hitlerju, vedar pa mislijo, da bo tudi njego va intervencija ostala brez uspeha, ker Je dr. Kiigler obtožen od ta;ne državne policije, ki je v Nemfiii vsemosočna. Tajna policija obtožuje dr. Kuglerja, da Je organiziral revolucijo radikalnih elementov v stranki, da bi vrgli sedanji režim. Proces proti Velčeva in tovarišem Soiija, 31. oktobra, t. Prve dni novembra se bo pričel veliki zarotniški p-oces proti Damjanu Velčevu in tovarišem, za katerega vlada tako v Bo! garij i kakor tudi v inozemstvu veliko zanimanje. V političnih krogih so splošno prepričani, da bodo obtoženci oproščeni. Ni še znano, ali se bodo moreM zagovarjati pred rednim ali pa pred vojaškim sodiščem. Prvot.no je bilo določeno, da pridejo vsi obtoženo; pred vojno c^od.išče, ker pa je bilo med tem ukinjeno obsedno stanje, se zavzemajo bramite-lji obtoženih za t;>, da pridejo vsi ob'o?eni zarotniki pred redno ■ sorl išče. Po uradnih poročil :h ie v zveri s to zaroto sedaj v zaporih okrocr 30' »Zvenovcev*. 30 do 40 pro'.o2wovcev. okrog 600 mrptaSev bivšo zemljedelske stranke ter veliko število aktivnih in rcrervnih oficirjev. To bo eden navečjih procesov v zeodo-v;ni bolga rskega r*rnvofv>dia. Že seda i je oriHv,ličnih za proces mnogo inozemskih Kovinarjev. Premog za železnice Z današnjim dnem stopijo v veljavo znižane dobave tudi za rudnike TPD Iz Trbovelj nam pišejo: Z današnjim dnem nastopa nov položaj za slovenske rudarje. Danes stopi namreč v polnem obsegu v veljavo znani sklep ministrskega sveta o novi razdelitvi dobav premoga za državne železnice. Po tem sklepu sta rudnika v Velenja in Črnomlju izločena iz nadaljnjih dobav, rudnikom TPD pa je količina dobav znatno znižana. Znani so napori za revizijo razdelilnega ključa. Napori so ostali brez uspeha. Velenjski in črnomeljski rudnik sta morala prenehati z dobavami premoga železnicam že s 1 oktobrom. Za ostale premogovnike v Sloveniji je bil rok za redukcijo za številne intervencije vseh prizadetih odložen do 1. novembra. V tem času so se vršila še nova pogajanja, da bi se znižanje naročil vendarle še preklicalo. Na žalost do tega ni prišlo in tako bo z novembrom stopilo v veljavo tudi znižanje za rudnike TPD. Skupno znaša to znižanje 40.000 ali 4.000 vagonov na leto. Le za kočevski rudnik se je posrečilo doseči spremembo prvotnega sklepa, tako da so mu znižane dobave le od 100 na 80 vagonov mesečno. Skupno bo Slovenija odslej dobavljala državnim železnicam okrog 6 tisoč vagonov manj nego je dobavljala zadnja leta. Samo še eno upanje (»taja. Zaradi bližajoče se zime imajo trboveljski rudniki precej privatnih naročil. Zato bodo, vsaj govori se tako, lahko čez zimo obdržali še dosedanje število delavstva in ga tudi zaposlili približno v dosedanjem obsegu. To to trajalo kake tri, največ štiri mesece. Ta čas morajo slovenski predstavniki napeti vse sile, da vsaj v zadnjem hipu še dosežejo omiljenje sklepa o naročilih premoga. Če se jim to ne posreči, bo v zgodnji pomladi brez posla in brez kruha zopet par sto novih rudarskih rodbin. Skrbi Sr Kongres francoske radikalno sosislističae stranke proti Skrajno nacionalistično orientiranim ligam in za obnovo državne oblasti in sijesse neodvisnosti AA. Pariz, 29 oktobra. Pariz prav za prav ne ljubi radikalno socialistične stranke. V oceh prestolniške družbe j« ta stranka izra^ mišljenja in interesov malih kmetskih in mestnih ljudi, solidnih varčevalcev, učiteljev in druge podeželske svobodomiselne inteligence. Radikali so skratka malemeščani, in vidijo Pariza na takšne tudi v radikalnih prvakih, oe glede na to, ali so ministri ali ne. Zato jim je težko pognati globlje korenine v pariški družbi in se ne počutijo prav prijetno v Parizu. Radikali so že po svojem progra. mu zoper vse, kar je pretirano veliko: zoper pretirano močne banke, zoper veiike prevozne družbe, zoper zveze težke industrije, skratka zoper vse, v čemer vidijo steber moderne fevdalnosti Vse te stvari so pa združene ravno v Parizu. Že ritem pariškega življenja se upira pravovernemu francoskemu radikalu, ki gleda v njem nekaj nezdravega in nesmotrenega. Mogoče je radikalski voditelj Herriot, videč, kako so nekateri njegovi malomeščani, ki so prišli ▼ Pariz na strankarski kongres, preplašeni, ravno zato prvi dan radika!skega kongresa tako lepo govoril o Parizu. Res, da je za takšno govorjenje imel še drugi razlog. Naj-brže še je hotel polaskati Parizu, da bo prestolnica lažje prenesla udarce, ki jih je radikalski kongres pripravljal proti nekemu gibanju, ki se je baš v Parizu najbolj razvilo, to je proti oboroženim fašističnim ligam. Pariški kongres radikalno socialistične stranke, ki se je vršil te dni, je dejansko potekel ▼ znamenju protifašizma. Pri slehernem sklepu, naj se je že tikal zunanje aii notranje, finančne ali gospodarske politike, je kongres neprestano imel pred očmi fašistično nevarnost. Le tako se da pojasniti na primer, da so na kongresu sorazmerno zelo malo in zel« milo govorili o znamenitih uredbah in dekretnih zakonih, o katerih je bilo še pred nekaj meseci toliko krika in vika v Bourbonski palači. Skoraj ni točke v resoluciji o splošni politiki, kd ne bi bila odkrito ali prikrito naperjena proti fašizmu. Kongres n. pr zahteva obnovo državne oblasti in njene neod-v.. 21. uri 4.ngrla zalokar gustav grcsd<;ens heinrich george Devica Orleanska Film nad filme. Oživljanje najstarejše dobe evropske zgodovine. Francija ▼ bojih srednjega veka. Mistično junaštvo device zmagovalke Rezervirajte vstopnice ud 11. do 12.30 in od 15. ure dalje I Narod naš dokaze hrani Iz Celja nam piše o: Po mestu nosi nekdo poimenski seznam onib »zarotnikov«, ki so se udeležili član skega sestanka JNS v Celju, na katerem je poročal nar. posl. Ivan Prekoršek. Radikalno g.asiio za Slovenijo je nekaj ten imen tudi javno pribilo in je pri tem po svetilo posebno pažnj0 javnim in samoupravnim nameščencem. Storilo Je to so-tovo zato, da jim v teh težkih časih prinese utehe in morafl.ne op^e. Odločna beseda iz Moravč V podeželskem radikalskam glasilu »Domoljubu« čdta.mo naslednji dopis iz Moravč: »Odbor moravške posojilnice ima polno razumevanje za vlagatelje. Najodločneje graja vse tiste narodove zastopnike, ki do zdaj niso nič naredili za vlagatelje, ampak le izključno za dolžnike. Vlagateljem svetujemo, naj se nikar ne znašajo nad ubogimi tajniki v posojilnicah, ker ti niso nič zakrivili. Pač pa naj od narodovih zastopnikov zahtevajo, da se popravi krivi, ca. »Domoljubu« m »Slovencu« smo prav od srca hvaležni, da se pogosto zavzemata Za vlagatelje, in ju prosimo naj tudi v bodoče neprestano kličeta našim višjim zastopnikom narodovim: Vrnite našim denarnim zavodom staro veljavo, nekdanje zaupanje. Iste resolucije naj bi prišle na program naših političnih shodov. Mi zaupamo v svoje narodove zaupnike, samo to jih prosimo: Rešite naše gospodarstvo, tako ne more iti več naprej! Ali denarne zavode čimprej ozdravite, ali pa jim za-dajte takoj smrt! Najhujše je počasno umiranje«. O okaterjih med delavstvom »Delavska politika« objavlja uvodnik o delavskem gibanju pri nas in pravi med drugim: »Delavsko gibanje zahteva iskrenost, vdanost in sodružnost članstva med seboj. To morajo vedeti pred vsem vsi vodilni organi organizacij t' čuvati organizacijo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, ki skušajo z obrekovanji, z izmišljotinami ali z demagogijo rušiti sodružno sodelovanje med člani, med člani in zaupniki ter člani in vodstvom organizacije. Pogosto prihajajo med delavstvo agenti provokaterji, ki z lažmi ali frazami skušajo rušiti vrline v organizaciji- Na čigav račun to delajo, sicer ne vemo: vemo pa, da to delajo z namenom, da škodujejo delavstvu, ki le prerado naseda provokacijam. Načelo delavstva je emancipacija od vseh tujih vplivov.« Znano je, da skušajo razni skrajno levičarski elementi zanesti razdor v socialistične strokovne organizacije odnosno se jih polastiti. Svarilo »Delavske Politike« je oči-vidno naperjeno zoper nje. Sreski odbori JRZ Konstituiral se je sreski odbor JRZ za srez Maribor desni breg- predsednik je Marko Kranjc, duhovnik v Mariboru, podpredsednik Ivan Jerovšek iz Nove vasi1 pri Slovenski Bistrici, tajnik pa Jožef Hercog iz Pohrežja pri Mariboru. Predsednik sreskega odbora JRZ za brežiški srez je Josip 'uesar iiz Brežic, podpredsednik dr. Rok Jesen k o, odvetnik v Sevnici, tajnik pa brežiški župnik Prane Klasiinc. Med odborniki je tuidi rajhen-btirški župnik Jožef Tratnik. Ljotič in mačkove! V zadnji številka »Otadžbme,« glasila Dimitrija Ljoitiča, je cela vrsta ostrih napadov proti dr. Ma/okiu im združeni opoziciji. Med drugim očita »Otadžbina* združena opoziciji, da se sikrivajo v njenih vrstah martksisiti, ki pod njenim plaščem razbijajo shode in konference nacionalistov, predvsem hodžerovoev in pristašev nacionalističnega potkreta »Zlbora.« Na te napade odgovarja »Obzor,« da so vsi očitki o nekih marksistih v vrstah pristašev združene opozicije grda podvada in zlonamerna intriga. Združena opozicija ne občuti prav nobene potrebe razbijati shodov in konferenc gg. Ljotiča in Hodžere, ker sita ji oba povsem neopaena. O tem se je lahko prepričal g. Ljotič saim, ko je pretekle dnri zboroval po Gorenjem Pri-morju. Težkoče JRZ v Sarajeva »Jugoslovenska Pošta« iz Sarajeva prinaša pod naslovom »Težave s snovanjem JiRZ v n::ših krajih« daljše poročilo, v katerem med drugim pravi: »Kakor smo izvedeli, je nas-talo med člani radikalskega krila JRZ zadnje čase nezadovoljstvo zaradi gotovega postopanja v javnem življenju. Tako nam je izjavil ugleden radikal, da se vedno bo*ij množe težave s snovanjem JRZ v bo:anskih krajih. Glavni vzrok za to je, da so prišli med volilno borbo pri muslimanih do upliva ljudje, ki so dale? od osnovnih linij katere zastopa JRZ. Radikali verujejo, da se bo posrečilo vodstvu musimanov odstraniti pravočasno te elemente ki nimajo ni kake zveze s politično linijo JRZ, niti s pravilno pojmovanimi interesi bosanskih muslimanov. Nemocoče je d-i«ti za politično linijo, k; je protivna raši, pa za n;o uživata polno podporo oblasti, za katero nosimo odgovornost samo mi.« Nova palača Narodne skupščine Beograd, 31. oktobra p. Po dvajsetletni gradbeni dobi se bliž:i novo p i»'opje Narodne skupščine svoji končni dograditvi. Sedaj izdelujejo notranjo opremo poslopja, električno instalacijo in cer.tra'no kurjavo. Nova palača bo. kakor zatriujojo. najmodernejše urejeni parlament v "Srednji Evropi in na BaJkanu. Urejen« bo tudi posebna aparatura za glasovanje, tako da bo glasovanje. ki traja sedaj včasih po več ur. končano v par minutah in a\t^mat:čno objavljen rezultat. Kupola rove ?a pos'opja N "»rodne «kunščine bo najvišja razgle^ra točka v Beogradu in bo d^sloprw tvd' za občinstvo. V pos'opjn bo okrog soh '"n več dvoran Okrog poslopja ho lepo u-ej> n park. obdan z ograio iz kVsfrca kimni in žele/a. V sejni dvorani bo 400 a*e in novinarie. Popolnima dogot->vl :ena bo nova z:radba do 1 oktobra prihodnjega leta Prometni minister .odpotoval v inozemstvo Beograd. 31. oktobra, p. Prometni nvni-ster dr Mehmed Sp-aho je odpotoval v inozemstvo. Za dobo njegove odsotnosti ga bo zastopal minister brez porrfeija Sefkija Belmen dr. Iskrena beseda boinim na revmatizmu! Da TOGAL zares pomaga pri revmatizmu. se ponovno ugotavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za Togal-tablete, koliko bolečin svojega dolgoletnega revmatiz-ma bi si bil lahko prihranil in koliko trpljenja preprečil! Zelo sem srečen, ker lahko iskreno izjavim, da so Togal-tablete resnično učinkujoče zdravilo, brez vsakih postranskih pojavov s strani srca in želodca. Priporočam jih rad vsakomur. Se enkrat hvala: S. Stojanovič, službenik uprave vodovoda O. G. B. Beograd. Kn. Mihajlova ulica 3.« Togal-tablete uspešno in hitro delujejo proti revmatizmu, protinu, ishiasu, hripi, živčnim bolečinam in prehladu. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v V3eh lekarnah. Odobr. od Min. soc. poL in nar. *or. H. br. 18146 od 22. X- 1932. L »595 Konec »Msrze Na Prnovem pri Veliki Pir&šici so ga včeraj popoldne izsledili orožniki — Ker ranjen ni mcs?e1 več pobegniti, se je ustrelil sam Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Celje, 31. oktobra. Danes ob 12.30 je prejela orožniška postaja na Dobrni pri Celju obvestilo s Prno-vega pri Veliki Pirešici, da se na majhnem, samotnem kozolcu skriva sumljiv, elegantno oblečen človek. Takoj se je napotila z Dobrne h kozolcu patrulja treh orožnikov, obenem pa je poklicala na pomoč tudi orožnike v Žalcu- Okrog 15. je več orožnikov s treh strani obkolilo kozolec, četrto stran pa so pustili odprto, da bi bili v primeru stre-ljanja varni. Na kozolcu so opazili moža — bil je France Omerza —, ki je nosil nahrbtnik Takoj, ko je opazil orožnike, je Omerza skočil s kozolca in jo ubral proti nezavarovani strani. Orožnik g. Cuk z Dobrne je zaklical za njim: »Stoji« Omerza pa se je med begom naglo obrnil in na slepo oddal proti orožnikom iz samokresa štiri ali pet strelov na razdaljo 150 korakov. Orožniki so za trenutek obstali, a takoj nato se je pognal naprej orožniški kaplar g. Župane z Dobrne in ko je bil vzporedno z Omerzo, ga je ponovno pozval: >Stoj!« Omerza se za ta poziv ni zmenil, ves razdražen se ]e obrnil in dvakrat ustrelil proti njem". Orožnik je videl, da je v življenjski nevarnosti in je zato štirikrat ustrelil proti Omerzi. Ena krogla je zadela zločinca v desno nadlaket. Omerzi je omahnila roka in samokres mu je padel na tla. Videč, da ni rešitve, je z levico naglo pobral na tleh ležeči samokres, si ga nastavil na levo sence in se ustrelil sa levim nSesom. Krogla je izstopila za desnim ušesom- Omerza se je zgrudil in čez dve minuti je izdihnil. Na odredbo orožnikov je bilo njegovo truplo preneseno na pokopališče v Galiciji. Orožniki so o dogodku obvestili celjsko orožniško postajo in prosili, naj pride Omer-zov oče ali pa njegov brat, ki sta oba v celjskih zaporih. Ker pa je Omerzov oče bolan, a brat je bil na delu, so se v Celju spomnili, da pozna paznik Valentin Mak zelo dobro Omerzo. Poveljnik celjskih orožnikov kapetan g. Pajkič in orožniški podporočnik g. Veljko Javkovič sta prosila gospo Ježovnikovo, soprogo industrijalca iz Ar-je vasi pri Petrovčah, da ju pelje z avtomobilom na Prnovo. S seboj sta vzela tudi iVla-ka, ki mu pa nista povedala, za kaj gre. Ko je prišel Mak do trupla je nenadno vzkliknil: »Hudi?, to je pa UmerzaU Omerza je imel brazgotino za levim ušesom in na levi strani obraza, ki jo je dobil v borbi z orožniki. Pri njem so našli vse izrezke iz »Jutra« in »Slovenca«, vse članke, ki so se nanašali nanj, 6 do 7 fotografij, žepno uro, 290 šilingov, browning 6.30 nun in 40 celih nabojev. Na roki je imel dva prstana, enega s svojim monogramom, in v žepu tudi žepno svetiljko. Oblečen je bil v elegantno sivo obleko, obut pa v nizke čevlje. kupljene pri Bat'i. Nosi! je kratko suknjo in za vratom je imel lepo zavezano zeleno kravato, ki je čedno harmonirala z zeleno srajco. Bil je sveže obrit in ostrižen. Vse kaže, da je po zločinu v Vrhpolju pri Moravčah potegnil v Avstrijo, odkoder se je pred dnevi vrnil v Jugoslavijo. Da je bil ▼ Avstriji, dokazuje tudi fotografija neke ženske, s katero se je dal tam slikati. France Omerza je bil eden izmed na jne varne :Sh krimin^nih tipov v Sloveniji saj smo samo v teku zadnjega leta o njem pisali več kakor desetkrat Že več kt so ga lovile vse orožniške postaje m policijska oblastva v dravski banovini. France Onerza je itd 31 let in bil doma z Rožnega pri Blanci ob Savi. Kom^j je postal polnoleten, je že bil zaradi vlomov in tatvin obsojen na daljšo ječo. ki bi jo bil moral odsedeti v Stari Gradiski. Leta 1931. je iz ječe pobegnil, a že naslednje le-to ga je vnovič zajela roka pravice. Nato je 13 mesecev prebil v zaporih celjskega okrožnega sodišča. Ko je bil na svobodi, je samo kradel in vlamljal. Pri svojih dejanjih pa je bil zmerom toliko previden in zvit, da mu orožniki niso prišli na slad. Od lanskega junija naprej ie beležila policijska kronika eno samo nepretrgano verigo njegovih zločinov. Na debelo je za^el delo po samotnih naseljih »narfko-kozjan-skega sreza in je svoje področje kmalu razširil na vasi ožje domače okolice pri Brežicah in celjske okolice. Od časa do časa se je z raznimi malopridnimi prijatelji in znanci, ki jih je bil po večini spoznal v kaznilnici, udeleževal vlomilskih pohodov po vaseh ne samo na bivšem Štajerskem, temveč tudi na bivšem Kranjskem. Naši javnosti je gotovo še v spominu strašen zločin, ki je bil izvršen 28 maja v Vrhpolju pri Moravčah. Tam je neznan zločinec streljal na orožniškega narednika Franca frlJka In p°dnarednika Franca Štefančiča ko sta stopila v hišo bajtarice Brigite Ga-berškove m ga vprašala, odkod in kam. Oba hudo ranjena orožnika sta v noči od 31. maja na 1. junija v ljubljanski bolnišnici podlegla hud;m poškodbam. Ome^ri se je :akrat posrečilo pobegniti. Ves kriminalni aparat Slovenije je bil tiste dni na nogah, da izs edi zločinca in morilca obeh orožnikov, toda kakor zmerom prej, se je tudi to po I« <.«"••'- »•« * *•- 11,1 " '♦•'*««. »•»» Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno vedro, ponekod nekoliko oblačno, v ostalem toplo in stalno vrem^. Dunajska vremenska napoved za petek: Milo vreme, toda v prostih legah lahka jutranja slana. Podnevi temperatura nad 10 stopinj, ponekod megle v zgodnjih urah. V splošnem večinoma oi>lačno. Vsi sveti v Prlekiji Malo časa ima kmet med letom misliti na mrtve, pa naj so mu oili še tako dragi v življenju. Na praznik Vseh svetmikov pa nenadoma zaživijo vezi, ki ga vežejo z rajnkimi. Ta dan je ves posvečen spominu mrtvih. Malo prer' paznikom gospodinja prekopi je grobove, dekleta spletajo vence. Poznate »katarajšnee«, bele in rdeče? Že cvetijo po gredah. Kakšni venci bodo to! •.. — Gremo na »briitif«. — Vsi- Po cesti med praznimi njivami. Samo »kozače« samevajo tu in tam, kakor resni, dostojanstveni stražniki naših polj. Po ce-ti z razhojenim blatom, pod sivim nebesnim svodom, kjer se lovijo jate gavranov in zlovešče krakajo: — Kra-kra!-.. — Sneg mešajo — — Kakšen sever brije — — Kra.kra! ... * — Saj tu ni naš Peter — — Je, ali ne veš, poleg vrbe... — Ali je to dedekov grob, mati? —• -—Križa ni- Bog ve, kam se je izgubil . •. Le molimo ... Spredaj ob križu duhovnik moli. Njegov »miserere« plaka čez celo pokopališče. — Prižgimo sveče — — Še k Hanikinemu grobu •.. Nekdo stoji ob neprerahljanem grobu in joče. Veter ugaša sveče- Preko grobov, neprerahljanih, obra. Ščenih s travo, brez križev, hodijo ljudje s svečami, venci, s šopki »kata. rajšne« v rokah, žene s črnimi rutami na glavah in s solznimi očmi. — Miserere, poje ob križu duhovnik. — Poglejte, kako tam jočejo — mati so jim umrli___ Trde, zdelane roke so sklenjene, prebirajo jagode rožnega venca, za verne duše v vicah . •. — Pokleknimo še tu malo, to so moja botra... Tema je že, ko se vračamo domov- Gavrani drenrf.jejo na vejah hrastov-★ Fantje po vaseh zvonijo v »klenk«. Kajti z večerom se prične glavni del pravnika. Na vsaki mizi mora biti po_ gača, d.obra »haidmska« pogača in steklenica vina. Tudi otroci morajo okusiti ta večer malo vina. Skleda s poeačo in steklenica z vinom ostane vso noč na mizi. Zakaj to noč. okrog polnoči, r>ri_ deio duše umrlih na?aj. V^aka dii=a Tvsišče to noč Svoj dom- Morda Ho pri-šla utrujena lačna in žeina. Imeti mera vse pripravljeno, da se okreoča. Do polnoči bedimo, oo^lušamo Tvrme-nje v vienk, molimo tet čakamo duš. Pridejo .. • — Mati, na§«> Hanika in naš Peter?-.. — Da in jedla bosta pogačo in pila vino... — Ne zaspati, da bomo videli duše, ko pridejo .. • -A" V vsaki hiši bedijo do polnoči im molijo za verne duše. Opolnoči gredo spat, da bodo duše lahko nemoteno jedle in pile. "Vso noč mora goreti luč. In zjutraj vedno manjka v skledi pogače in v steklenici vina Prišle so duše in so jedle in pile, v resnici... KafaTin* Špur. Oceiom s? spomin Ko odšli ste z domačije na neznano, daljno pot, kaj ostalo je za vami žalostnih -- otrok sirot! Kaj prestali ste v tujini! Mučil vas je glad in mraz. Vaše misli v domovini — vedno bile so pri nas. Padli ste v naročje smrti, ki kosila je povsod, vam so bili upi strti, a živi vaš mladi rod. Vi ste mrtvi, a v spominu mi se z vami družimo, da, kot vi — sedaj mi svoji domovini služimo. Vi ste padli z nado v srcu, da, ko boj bo dokončan, tudi vaši domovini bo sijal svobode dan. Vi je niste dočakali, a dočakali smo mi, in v svobodni domovini naj spomin na vas živi. V tem spominu naj se rane težke vse ozdravijo, da imeli bomo srečno našo Jugoslavijo. Da v ljubezni, bratstvu, slogi, zanjo se žrtvuje vsak, ker za njo so padli mnogi, naj bo vsak miru junak. [9 egovi mriflci V zapuščenem občinskem skladišču sedi ob ognju Filipec, dreza in beza v žerjavico, prestavlja lonec s krompirjem v oblicah in se ogiba dimu, ki mu ■sili v oči. zmiraj v nasprotno stran od one, od koder potegne veter. Skopo ogleduje in tehta vejico za vejico suhlja. di. p redno jo položi na ogenj, kakor bi bila iz rumenega zlata. »Gorite, gorite, otročički moji-' Gorite. gorite, drva moja! Od daleč sem vas prinesel. Tam iz samega Leščja. Iz mestne hoste. ki je do nje in nazaj dve uri hoda. V večnem strahu sem bil za vas, da se ne bi skozi grmovje priplazil tisti črni Juribenko, gozdar in po-ljak, ki puško nosi na rami in mi vas ne bi vzel ter mi s škornjem katere ne naložil pod križ. Gorite, gorite! Hudo in močno se razgrejte in razžarite! Gospod Valent, župnik, so deiali. da je v peklu vroče. Da tam strašanski ogenj gori! Da tam plamen gori in kakor re. šeta velike iskre pršijo od tal pa do samega peklenskega =tropa. In vragi in drugi peklenščki — Bog bodi z nami — da plešejo in rajajo okrog ognjev. Rajajo — Plešejo — Plešejo — Takole da rajajo--« Filipec plane s sedeža in njegove suhe. s kocinami poraščene noge, oblečene v platnene brengeše komaj čez ko- lena, Se v urnem plesu zasučejo okrog ognjišča- »Takole plešejo vragi — Takole — Hop! hop! hop! In tulijo tisti — ne bodi jih treba — rogati — Tulijo — Takole tulijo---Hov — hov — hov! Ho — o — ov!« Filipec pleše in se vrti kakor navita vrtavka. Sive štrene las se mu stepajo po čelu in tilniku Umazana brada vihra, udrte oči se mu zalivajo s krvjo, iz zaraščenih prsi pod razpeto srajco se mu trga hropenje kakor volu pod mesarjevim nožem — »Hov! Hov — hov — hov! Ho.o.ov! Filipec zavija iz vsega grla in se ko. sa z vetrom, ki cvili nad razdejano streho in brlizga po razpokanem zidov, ju starega skladišča. Pleše svoj divji ples, dokler mu ne utrnejo kolena in se kakor izpraznjena vreča ne sesede zrno jen in truden nazaj na vlažno zemljo. »Tako delajo vragi v peklu —« sopi-ha in se smeje v ogenj pred seboj: »Tako — Gospod župnik so mi povedali — Jaz pa — jaz — Filipec — ki sem močnejši od cele čete vragov, znam ta posel celo boljše od njih — Pet peklenščkov nosim v glavi — Pet satanov mi gnezdi v možaanih — Vsa vas trdi tako in se me boji — Kar ta- Lojzeta Dolinaria nagrobni spomeuiK družine Zupančičeve Tisoč grobov — tisoč smrti Ne, nisem štel grobov pri Sv. Križu. Samo mrki grobar bi natanko povedal, ali jih je več ko tisoč, aii na tisoče. Še več kakor grobov je pa mrliCev v njih. Poznam ljudi, ki v vsakem kraju radi stopijo na božjo njivo. Več kakor starinske palače znamenitih mest, zgovorneje kakor spomeniki na javnih trgih jim govorijo grobovi, grobovi bogatinov in revežev, starcev, ki so odreveneli v sivih letih, mladenk, ki so umrle v ljubavi, in otrok, ki jih je materam iz naročja iztrgala smrt. Neprimerno zgovorneje in prepričevalne-je kakor naše ulice govori o Ljubljani pokopališče pri Sv. Križu. Tam so grobovi starih meščanskih družin, tam še pričujejo marmorne plošče nad grobnicami o tujih rodovih, ki so se Bog ve odkod priselili nekoč v Ljubljano in izumrli do zadnjega. Danes, pravijo, ni več v modi, klesati spominske stihe v nagrobni marmor. Podpe-čan in pohorski era:ut. žlahtni marmor iz Karare in švedski kamen — ti govorijo s skopimi besedami in s hladno plemenito lepoto. Naj bo, če je moda tudi na grobovih veljavna. Ali nikdo ne bo utajil, da so spominski stihi premnogokrat polili bridkosti, ki človeka prevzame, predoči mu sliko cele družine, ki jo je neusmiljeno zadela smrt rednika, razodene mu ganljivo lepoto umiranja sredi cvetoče mladosti, ne-odoljivo zdrami sočutje z materjo, ki je izgubila kodrolasega ljubljenca. Ksaver Meško je časih v Mohorjevem koledarju nizal nagrobnice s kmetskih pokopališč. Kazalo bi iih zabeležiti tudi pri Sv. Krištofu in pri Sv. Križu. Mnogo jih je. napolnile bi njmanj celo stran »Jutra<. Vsakovrstne so, povzete iz elegij naših pesnikov, iz tradicije, pa iz ljudske pesniške tvornosti same. Korak vam zastane ob tihem grobu med cipresami in bolj kakor kdaj prej vas tu mahoma prevzame eie-gično razpoloženje, ko razberete s spomenika že pol pozabljene stihe goriškega pevca: Kako bi zabil to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne! Blizu tam je napis skromnejši, pa enako poln vdanosti: Moja solza grob ti bo rosila dokler smrt s teboj me bo združila. In kakor da ga je napisal isti ljudski pesnik, zveni in teče napis na enem nadaljnjih spomenikov: Blag spomin naj ti ostane, svojcem le svidenje izbrisalo bo rane. kole zapdčim oči v tistega Kučičevega Miklavža, ki je soldat bil in vsi poba-lini zvečer pred njim beže, pa — ho — o — ov! — in že ga ni več — Miklavža. Čez cesto in čez dva jarka se vrže in se mi ogne, kadar bi se morala srečati — Hehehe! — Pet vragov! — To ni kakor bi se v senco vsedel in bi muhe klal — Hihihi! Jaz pa vem —« Filipec nasloni glavo v prgišče in podpre komolec s koleni —« jaz pa vem, da v moji glavi ni vragov! Kakšnih pet vragov! Niti ene. ga ni! Samo pet mrtvaških rakev leži v mojih možganih! In v vsaki rakvi je mrlič pokopan — V vsaki rakvi — Pet iih ie zloženih v moji glavi — Takole* prva zraven druge, druga zraven tretje — četrta zraven pete — Pet jih je — Dve črni in tri bele — In v sleherni je mrlič pokopan — Mhm! Mhm! In kadar se mrliči v rakvah prebude odpro pokrove in se pomenkujejo z menoj — Hahaha! Vraga ni ne na tem ne na onem svetu — Gospod Valent lažejo — Ljudi strašijo ž njim in s peklom na prižnici in na vasi — Vraga ni! Le hudoben človek je vrag! Drugega hudobca ni in ni! Kako bi v moji glavi prebivalo pet zlobnih ljudi? Hahaha! Pet rakev — tri bele itn dve črni — pet mr-ličev leži v njej — Pet! — In od Boga sem obsojen, da jih moram nositi s seboj — Pa kadar =e Bog domisli in je njegova volja, se moji mrliči — oh, moji mrliči prebude in jih moram od. nesti skozi celo vas ven na pokopališče in se tamkaj pod velikim križem pogo- varjati ž njimi — Hihihi! — Oh, norci, ki v vraga verjamejo! Oh, bedaki! —« Filipec s trsko sune iz lonca razku-han krompir, ga pobere in premetuje iz dlani v dlan. »Vroč si, vroč! Kakor peklenska žerjavica si razbeljen. Ampak si mehak. Kuhan si — Obelim te — Iz kože te de-nem — In — ham! ham! Pojem te! Pa tiste tam v loncu tudi! V7si pridejo na vrsto! Vsi! Vse bom požrl! Kakor za-rešni peklenšček pregrešno in pogubljeno dušo — Ham. nam!« Fiilipčev obraz se pači in kremži v lačnem rezanju. Vlažni, pšenično rume. ni zobje se pohlepno zagrizejo y kadečo se oblico. »H—m—m! M—m—hm! Krompir! Pečenka bi bila boljša, kakopak! Ali je tudi krompir sladak — Mora biti — Ham! Ham! Poln lonec ham! ham! Da bo želodec zvrhan! Da bom -sit! Da bodo z menoj tudi moji mrliči siti — Ham! Ham! —« * Privlekel sem vas. Prinesel sem vas, mrliči moji! Kam bi vas položil? Kje bi vas odložil? Kje bi vam izkopal jamo? Kje bi narnefl zemlje na vas. da nikoli več ne bi vstali? Da se ne bi nikoli ver prebudili? Da se nikoli več ne bi vrnili?« Oblake, ki so veter nosili s seboj, ie roka božja drugega za drugim zgrnila za visoke gore in je po čistem oboku nebeškem nasejala trope zvezd in zvezdic. Zvezd tihih in zvezdic pohlevnih v jesenski noči kakor čreda ovac in jag-njed na pozni planinski paši. »Pod križ vas zložim — Seveda —-Pod veliki križ. Na sredi pokopališča. In k vam se bom vsedel- Med vas. In se bom z vami pogovarjal tako, kakor Bog zapoveduje —« Na vasi zvoni s štirimi- Zvoni vsem svetnikom in Vernim dušam. Na njivi večnega miru in pokoja, na zadnjem prebivališču vse človeške ničemernosti dogorevajo in ugašajo svečice. Filipec se -krči v dve gubi na klečal, nik pod velikim križem. Ves se zgrbi, kakor bi na plečih nosil stot. Ves se zveriži kakor bi na duši nosil breme težje od dveh stotov- »Mati! O mati! Kaj mi boste nocoj povedali- Vem! že naprej vem! Večno in eno in isto povest mi boste govorili! Kar odprite krsto in recite: "Nisi -=mel! Mene ne! Če vse. mene ne! Ker je mati — mati! Prva edina in zadnja na tem svetu! Mene nisi smel, o sinček! — «To in tako mi boste rekli, o mati, kaj ne« Filipec obiema črni križ in pritiska obraz na trpki les. »Toda sem moral, o mati! Moral Vas zaradi njih prvo! Da sami na smrt obsojeni ne bi gledali smrti in skocičania tistih, ki so bili vašemu srcu najbližji in najdražji. Veste, mati. ko se je moja pot začela strmo spuščati nizdol in se je lomilo in trlo vse okrog nas. ste se s svojimi jadnimi rokami zastonj upirali in zastonj pos_ Svitoslava Peruzzija spomenik žrtvam 20. septembra 1908. Pol stoletja že deluje CM D, darujmo še za pol stoletja! Tu prisluhnite, kako šepeče tožna žena možu v grob: Pri tebi vedno sem, povsod i ti z menoj v življenju in še v grobu — Janko moj! Patriarhalično. z vsem spoštovanjem govorijo svojci očetu in gospodarju, bivšemu trudoljubnemu ljubljanskemu gostilničarju in kavarnarju: Veliko ste tukaj trpeli, prestali ste trnjevo pot, tam večno zdaj boMe živeli — plačilo deli vam Gospod. Mladenka, ki je umrla že pred vojno in bi danes bila že blizu naročja Abrahamovega, nas poučuje iz groba: Mlada še sem zemljo zapustila, da bi tebe človek v tem učila: . glej, vse nično, prazno je na sveti — moral bodeš tudi ti umreti. Grob se vrsti za grohom, da ostrmiš, kako pobrati smrt pod lopato, kar je rodil beli dan: neverjetno raznoliko po stanovih, spolu in starosti. Greš svojo tiho pot po belih stezah med cipresami in žalujkami in spet kar sama zastane stopnja. Na nizkem spomeniku je fotografija nežne mladenke, dež bi rad po malem izpral tožeči napis: Oko nam tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije. Zagrnil te je grob hladan... Ko stopaš dalje, spoznaš, da lahko tudi Četvero, pet besed brez ritma in rime izpove veliko tragedijo. Glej, pred teboj počiva družinski oče in napis na kamnu pove: »Obžalovan od žene in 9 otrok/... Blizu tam je grob Merice, ki so ji starši dali vklesati na kamen krik tuge in ljubezni: »Na svidenje, angel zlati!« — In spet boš srečal grob očeta: j Zapušča ženo in 8 otrok«. Na nekem kamnu je ime zabrisano, a stihi nas učijo kakor zgoraj pri mladenki, ki je umrla pred vojno: Čuj, popotnik, kaj iz groba duh pokojnika ti govori: glej. moj delež je trohnoba — to boš kmalu tudi ti! Lepo je hčerka zapisala zlati mami: £e zdaj. ko pod zeleno snivaš rušo, ožarja tvoja nežna me dobrota, ljubezen tvoja mi opaia dušo, da v njej najbogatejša sem sirota. In ne samo enkrat, večkrat so vklesani v kamen očetu ali materi naslednji trije stihi: Ko bi ljubezen govorila Borisa Kalina nagrobnik Vladke Batageijeve in solza mrtvece budila, ne krila tebe bi gomila. Nekje v Ljubljani je umrl hišni posestnik in mesarski mojster. Njegova smrt je uničil? srečo v družini: Oj, ata vzelo je nebo. a mi v dolini smo ostali, soproga in otroci mali za tako plakamo bridk6! Drugod je družina izgubila mater in tr>-guje za njo: Pod hladno, mirno to gomilo počivaj, trudna mamica, saj dokler mogla, Ti nosila si polno zemskega gorja. Mož, ki je s sinčkom sani ostal na svetu, je svojo žalost prelil v stihe, ki pesniško niso neoporečni, pa vendar tako zgovorni in iskreni: Svetnica žena, mueenica ti trpeti in molčati ti si znala nikdar nikomur tega nič izdala. Kar sva si želela — sva doživela, ali sreča nama ni bila mila, da bi skupaj se je vesebia. Temu je bil vzrok — tvoj prerani grob... Dovolj tega, dasi so — verjemite! — najlepši vprav tisti napisi, ki jih je preprosto, krvaveče srce izmislilo in napisalo na grob. Ne samo pokopališča na deželi, kjer počivajo Janezi Porente in kjer so citati na lesenih križih povzeti iz starodavne pesmi od tega žesinan'ga britofa. marveč tudi tu in tam po ljubljanskih pokopališčih najdete napise vprav kremenite v izrazu in preprostosti. Ali pojdite jih sami iskat! Zašli boste naposled med najmanjše grobove, k pokojišču otročičkov, kjer leže ka-meniti angeljčki na kamenitih blazinah, kjer so spomeniki tako majceni, kakor da so št-le komaj prirasli iz tal in kjer so grobovi tako tesno skupaj, kakor da pripadajo eni sami družini. Na tistih majhnih nagrobnikih so žalujoče matere našle dovolj prostora za besede neizmerne žalosti; takole: »Dušatr ček — edinček moj — tvoja mati vedno misli nate!«... In tik ob poti je grobek. trije otročički ene matere, ki jih je izgubila v enem samem večeru, počivajo tam, njihova slika je na spomeniku in pod njo je zapisano : Nesrečna usoda vas je vzela, vaše starše pa odela neizmerna žalost... Več ko tisoč je grobov, menda jih je na tisoče. A vsak nam drugače govori o smrti, ki je ena sama. Res je, nešteti spomeniki nam pričujejo, da srečen je le-ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani... Ali našla je svoj izraz tudi tiha resignacija: ln tudi če ni svidenja po smrti, če vse je mrak in molk, je vendar — mir... V boju proti ječanju Ječanje je težko socijalno zlo. Dobro vemo, kako neprijetno, da, celo mučno je, poslušati jeoača. Kako se trudi in muči, da bi z govorom izražal evoje misli, kar se mu posreči le z velikim trudom, včasih pa sploh ne! Na licu mu beremo veLik fizičen, pa tudi psihičen napor. O tem predmetu je napisal daljši članek strokovni učitelj V. Mazi v >Glasu neduž-nih«, strokovnem glasilu učiteljetva z~ de-faktno deco. Glede na to, da se temu so-eijainemu zlu posveča v splošnem le premalo pažnje, navajamo iz njegovih strokovnih izvajanj nastopne zanimive podatke: Ječanje je ena izmed najbolj razširjenih in najbolj trdovratnih govornih motenj. Med šolsko mladino je dva do tri odstotkov je* caoev, v državi pa se jih nahaja najmanj do 150.000. pač ogromno število! Jecači se nahajajo v vseh slojih naroda, največ pa tam, kjer so starši zaradi izrednih gospodarskih razmer močno živčno razdraženi in zato pogrešajo mirno življenje. Veliik revež je jecač, ko se začne zavedati svoj napake. Ife sleherni korak je izpostavljen zasmehu družbe, večkrat mu je dostop v službo oviran, predvsem v nekatere poklice. Jecaču jemlje pogum do govora občutek in strah, da se mu bo govor na mah zataknil, da se bo tako osmešil, ali vsaj zbudil mučno pokornost. Vse to mu zbuja smisel zapostavljen ja. Tako postaja jecač polagoma črnogled mizantrop. V naši državi se posveča temu perečemu vprašanju vse premalo pažnje. V ostalih kulturnih državah se vrši že dolgoletni boj proti tej govorni hibi, pri nas pa imamo šele v zadnjih letih en sam am-bulatorij za odpravo govornih motenj v Zagrebu, kar je pač več kakor skromno za vso državo. Tudi literatura o tem vprašanju je pri nas še dokia.j borna. O kakih tečajih in špecijalnih zavodih, ki bi bili za take siromake tako nujno potrebni, kakršne pa imajo nekatere države že dolgo časa, pri nas ni govora vse dotlej, dokler j-ih me ustanovijo, bodisi javne oblasti ali pta privatna isiicijativa. Plemenit mecen bi si s tako ustanovo zgradil trajen spomenik splošne hvaležnosti. Po najnovejših dognanjih je ječanje psihična motnja, ki se pojavlja v krčevitem zatikanju govora, posebno v dialogu; zlasti tedaj, kadar ima jecač občutek, da ga poslušalec mučno opazuje, ali če mora naglo kaj zelo važnegta povedati, odnosno, kadar stoji pred kakim odločilnim trenotkom. Pogosto se zgodi, da ob tokih prilikah jecaču govor popolnoma odpove. Kadarkoli pa je sam, pri deklamaciji, pri petju, ali kadar se ne čuti opazovan, pa mu teče govor neovirano. Zato je glavni vzrok ječanja v nepripravljenosti in pod vplivom poslušalca, v strahu, da bi mogel naleteti govor na ovire. Imamo tri vrste ječanja: tako imenovuno tonično ječanje, pri katerem se govor zatakne na gotovem glasu ali zlogu, navadno v začetku besede ali stavka, po prema-ganju ovire pa gladko steče daJje. na primer p....et; pri kloničnem ječanju pa izreka ne obvisi, temveč teče ob večkratnem ponavljanju glasu, zloga ali celo poedine besede, na primer ppppet. Zelo pogost je pojav obeh navedenih oblik hkrati. Imamo pa še eno, doslej maLo znano obliko, ki jo je določil dunajski logoped dr. Froeschels in jo imenuje kaširanje. Ta pojav je večidel pri starejših, inteligentnejših iecačih, ki brez vidnega napora, kakor bi premišljevali. tako dolgo počakajo z izreko, da jih mine zadrega in se čutijo varne, nato pa gladko izgovorijo. Značilno pri tem je. da tak jecač, med tem ko se notnamje bori za pravilno izreko, ne gleda poslušalcu v oko, in mu med tem lahno, komaj opazno drgetajo nosnice. Skoro vsi jecači se bojijo pred izreko nekaterih komsonantnih skupin, pa tudi poedinih konsonantov in celo vo-kalov. Ta strah ni latenien, to se pravi, da včasih tiake težave sploh ne nastopijo in je izreka takih »nevarnih« mest nepričakovano gladka. Zanimivo je, da se skuša skoro vsak jecač izogniti takim težavam ter zamenjava težje izgovor] ji ve glasove, zloge in besede z lažjimi.. Jeoač vidi v nekaterih glasovih strahove, ki jih pa v v govoru ni in se pripravlja na vsak pogovor ko na težak izpit. To v nasprotju z nonmalno govorečim, ki smatra govorno funkcijo kakor katerokoli ostalo avtomatično opravilo, na primer dihanje, hojo itd Ječeič dvomi o svoji govorni zmožnosti, dvom pa rodi strah, ki zbega arliku-lacijske organe. Tako vidimo, da je ječanje bolj miselna nego govorna motnja. Značilni pojavi pri ječanju so tudi so-gibi, to je krčevito migotanje mišic na ustnicah in spodnji čeljusti, mežikanje, ski-mavanje glave na eno ali drugo stran, po-tresavanje z rameni, podrsavanje z nogo itd. Taki eogibi so po mnenju strokovnja- Križaljka »Grobnica dr. žerjava" Besede pomenijo: Navpično: 2 ime slovenskega politika, 3 to, kar damo, 4 doba, 7 pamet, 8 francoski veznik, 11 pridevnik iz samostalnika, ki je ime dežele, 12 del sobne opreme. 16 tekočina, 17 zdravilo, 20 naša prestolnica, 21 mesto v Srbiji, 22 mesto ob Dravi, 23 mesto ob Savi, 24 francoski spolnik, 25 francoski spolnik, 33 ograja, 34 veznik, 35 izraz v računstvu, 36 živalski glas. 37 osebni zaimek, 38. predlog, 39 kratica, 40 hrvatski izraz za »suženj«, 43 francoski spolnik, 44 kratica, 45 nikal-nica, 47 latinski veznik, 48 francoski osebni zaimek, 56 mesto na Notranjskem, 57 žensko krstno ime, Vodoravno: 1 moško krstno ime, 3 sorodnik, 5 turški plemič, 6 francoska reka, 7 hrvatski izraz za »vrv«, 9 dejanje metanja, 10 škodljiva snov, 11 moško krstno ime, 13 avtomobilska znamka, 14 del cerkve, 15 žuželka, 16 mineral, 18 vajeti, 19 trije soglasniki, 26 žensko krstno ime, 27 sklon osebnega zaimka, 28 isto kakor 13. 29 vodna žival, 30 isto kakor 7, 32 naše pristanišče, 39 svatba, 41 sibirska reka. 42 kovina, 46 povzročitelj bolezni. 49 moško krstno ime, 50 žensko krstno ime, 51 rumunski denar. 52 predujem, 53 kos celote, 54 predlog, 55 pripadnik mongolskega plemena. 110 173 ifr 1/5 1/6 11* I" 4J kS JJ M 34 kušala zadržati in ustaviti nesrečo. Pre_ šibke so bile te vaše ljube roke. In preslabo to vaše zlato srce, o mati! Zato — mati, ker sem vas ljubil in preveč rad imel, ste vi morali oditi prva! —-Dobro sem preračunal in premerili udarec — Sred čela, sredi svetega, belega čela je zadela sekira, da so možgani brizgnili po blazinah — »Al vas je močno bolelo, mati?« »Ni, sinček — ni!« »Ail vam je težko pod zemljo, mati? O, meni je težko na zemlji! Težje, verjemite, mati, kakor vam pod rušo. Ali umreti ne morem. Živ v grob tudi ne! — Molite zame, mati..' —« Fflipec se tesneje privija h križu in z zobmi šklepeta je modi: »Za mojo mater — Oče naš —« »Kam -se te zadel, o Marica? Kako? Niti gospodom na sodni ji nisem vedel odgovora na vsa taka in podobna vprašanja. V moji glavi se je tiste noči naselila grozna rdeča megla in še danes ni od nikoder blagodejne in usmiljene sapice, ki bd jo razgnala — Le tega se spominjam, da s5 — v srcu se smehljaje — objemala najmlajše na svojih prsih — In predno sem zamahnil in je bi_ lo konec, da so iz tiste moje krvave megle za trenutek zasijale vame tvoje oči — Zasijale so in se potlej zaprle za zmiraj--Tak grunt — tako gospodarstvo, Marica, žena moja! Bogastvo! Celo bogastvo! Pa je v dveh. v treh letih odšlo vse! Raztopilo se kakor maslo na soncu — Kos za kosom se je krhal in trgal od zemlje, njivica za njivo, goz- dovi za vinogradi, košenice za pašniki — Samo kup cunj je še ostalo — Kupček cunj, ki soli za krop ne bi dobil za njih — O črvički moji nedolžni! Otro- ( čička moji nedolžni! Otročički moji! Rožice moje! Mrlički — mrldčki moji! Francek — Jožek — Anica--Pet udarcev -=s sekiro, ki sem jo tri dni prej ostro in bridko nabrusil — Pet udarcev — pet mrličev — Na me je čakala puška — Na mene — zadnjega — Ali so odpovedale moči — Roke so otrpnile in prst je nemočen obvisel na petelinu — Po treh letih so me izpustili. Za jetniš-nico sem bil preblazen — Za blaznico prepameten — Ker da so spoznali, da resnično nosim pet vragov v glavi — Oh, niso to vragi — To ste vi, mrliči moji — Vi ste, ki ležite v mojih možganih--Rdeča megla je to z tiste noči, ki mi zavija možgane — Vaša kri je, ki se drži mojih rok in se je iz vaših razmesarjenih teles prelila v moje telo — Mrliči moji — Mrliči moji--« Filipec pobrska z roko po nedrih- Izvleče izza srajce svečico in vžigalice-Prižge lučko in jo prilepi na klečalnik. »Svečico — eno samo svečico za vas vse, mrtva moja družinica — Ena za vas petero — —« Na vasi zvoni s štirimi. Zvoni Vsem svetnikom in Vernim dušam. Filipec ihti in joče trd jok — In moli — Moli očenaš za očenašom — — »Za večni mir in pokoj moje matere — Za večni mir in pokoj moje žene — Za večni mir in pokoj mojih otrok — Za moje mrliče — Oče naš--« kov hotne narave, to se pravi, da jih jecači zavestno uporabljajo, da bi se mogli z njimi prebiti preko težkoč. dokler se govorni organ ne bi sprosLii. Taki sogibi so popolnoma individualni; nekateri jecači pa se jib sploh ne poslužujejo. Vzroki ječanja so zgolj psihične narave. V minulih stoletjih pa so mnogi trdili, da je ječanje organska napaka. Tako je bil Aristotel mnenja, da ima jecač prekratek in pretrd jezik, dočim je že pred njim Hipokrat pravilno trdil, da tiči ječanje v neskladnosti med mišljenjem in govorom, še leta 1S41. je izvršil nemški kirurg Dieffen-bach na nekaterih jecačih krvavo operacijo jezika, v trdnem prepričanju, da je vzrok ječanja anomalija jezika. Seveda ni s tem dosegel nikakega zboljšanja. Danes govorimo le se o treh vzrokih ječanja, ki so končno vsi ps;hičnega izvora. Navadno povzroča ječanje kak strašen dogodek iz rane detinske dobe, ki se je utisnil otroku globoko v podzavest in gia ni mogoče več popolnoma izkoreniniti. Ječanje povzročajo tudi težka infekcijska obolenja, kakor tifus, škrlatinka, vnetje možganske mrene itd. Končno je vzrok ječanja tudr posnemanje, in sicer tudi lo v zgodnji dobi. Napačno je mnenje, da je ječanje prirojeno; otrok si ga pridobi le s posnemanjem slabih vzorov. Ječanje se pojavi v dobi govornega razvoja, do prvih šolskih let. ki so še posebno nevarna. če se druži tak otrok z ostalimi jecači. Tudi doba pubertete je za iecače nevarna. Zanimivo je. da je število moških jecačev večje nego ženskih, in to pri vseh narodih. Različna so sredstva, ki so se jih posluževali za odpravo ječanja. V 16. stoletju je italijanski zdi ravnik Hieronvmus Mercuria-lis jecačem odsvetoval umivanje in kopan ie, češ da povzroča ječanje prevelika vlažnost telesa. Še mnogo kasneje so hoteli odpraviti ječanje z vce pip njem raznih serumov. Poedini Nemci in Francozi so hodili že mnogo bolj razumljiva in uspešna pota. Francoz Bertrand se je postavil na pravilno stališče, da je ječanje krčevita živčna afek-cija. ki se da odpraviti zgolj s psihičnimi pomočki. zlasti z odvajanjem pozornosti od govotrne funkcije, bodisi to že s katerokoli metodo, da :ma le pacijent dovolj trdno voljo, iznebiti 6e svoje napake. Nemec Den-hiairdt je smatral za glavni vzrok :ecanja strah pred glasom in govorom t«r je zato uporabljal zlasti psihoterapevtične pomočke. Danes dnbro vemo, da za odpravo ječanja ni nobenih materijalnih pomočkov. Jecaču ni mogoče pomagati z nobeno medicino niti z operacijo. Zato tud' ne moremo aovoriti o zdravljenju ječanja, temveč le o odpravljanju ječanja. To je psihotherapeutska zadeva in predvsem stvar pedopsihologa. ki na mora biti tudi dober poznavalec fonetike. Tu mora pomagati izkušen pedopsiholog-fonetik, ki mora kot tak dobro poznati anatomiio in fiziologijo govornega organa in centralnega živčevja, če hoče postaviti svoje znanje na pravo podlago. Zoper trdo stolico, hemoroide In črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Mnogo je metod za odpravo ječanja, po katerih je mogoče doseči povoljne uspehe. Ti uspehi pa so pogosto le navidezna in tre-notoi, kajti čim se vrne jeoač iz takega tečaja ter pride v količkaj vznemirljivo okolje, začne takoj spet jecati in pogosto še hujše, kakor je jecal poprej. .Metoda, ki nima pomočkov za odpravo strahu pred govorom in poslušalcem, ne more roditi trajnega uspeha. Jecaču mora pokazati in dokazati njegovo napačno pojmovanje govorne funkcije. Z največjo rezervo moramo vzeti v roke razne knjige, v katerih ovtorji kažejo na presenetljive uspehe 6vo>jih metod. V praksi je stvar največkrat čisto drugačna. Nas mora predvsem zanimati vprašanje, kaj je tTeba storiti v pomoč logopatični deci, katere je pri nas na tisoče. Tehnično, pa tudi materialno je nemogoče, da bi vso to množico obrnili na zagrebški aiiibulatoriij. Treba je torej to skrb postaviti na širšo podlago. Prvo, kar bi mogli prav kmalu storiti, bi bilo preventivnega značaja. V kratkem poljudnem spisu* bi bilo treba narod poučiti, kako se je mogoče ubraniti govornih motenj in kako je treba ravnati z logopa-ticnim otrokom. Stara resnica je tudi tu. da je preprečiti mnogo bolje nego leč,ti. Redki so primeri, kjer znajo starši pametno in obzirno sami ravnati z jecači. S tem. da takega otroka neprestano opozarjajo na njegovo napako, ker ga šiloma hočejo pripraviti do lepega govora, napravijo še večje zlo. Tedaj šele se začne jecač prav zavedat svoj napake ter koncentrira vanjo vse svoje mišljenje, vao svojo pozornost. Otrok Dostame prav bolestno interesiran na svoif*m govoru, v svojih težkofah vidi vedno večje strahove in se trudi čimbolj, da bi dobro govoril, pa mu tem prej izpodleti. Tako nastane psihični moment r^vome motnje in s tem je zlo že tako močno vkoren:njeno. da ie pogosto skoro nemogoče na iti uspešno ->omoČ. Tudi učiteljstvo bi morali poznati osnovna logopedična pravila. k<*r s>e zlo logonatič-nega otroka navadno šele v soli praV raz-Kar se tiče tečaia za logopatično deco. ie treba stvar temeljio preudariti. Na hitro roko ni mogoče nič dobrega ukrenili. Znano je. da ima inozemstvo že mnogo takih ustanov, znano pr> je tudi. da le malo teh ustanov zanje zadovoljive uspehe. Temu so krive razne pogreške. katerim bi se morali izogniti. Glavna napaka ie fa. da se ne uva-žuje individuelneg?? pouka, ki >e za iecače še pmav posebno potreben. S ooul-om v m1"*! se more tu prav malo d^eči. Nič mnniša napaka Pa ie tudi ta. da iecaci niso ločeni od ostalih logopatov. Te ustanove imajo gotovo tudi mnogo no«nemanja vrednega, tako v sroii nrgnrvzaciji kakor tudi v metodi. Zato bi si jih morali ogledat? tie*. ki bi Hm bila roveriena naV>?a. da organ^ra io tudi pri nas pom^č lo«ror>a"čn; deci. Naposled b; trlo ^oha dolo^-t; s^noV^vno naobrazbo bodočim logopedom. Ta mora ob- * 0 tem predmetu je izšla brošura strok, učitelja Vilka Mazija: Govorne motnje. Ljubljana 1935. Samozaložba, razste. Učiteljska šola pa nima danes v svojem roačrtu nitj ene logop°dične tire. Pred teti smo imeli to vsaj v Ljubljani, kjer ie vod'l tak pouk naš največji strokovniak na pol ju praktične fonetike in logopedi ie. ravnatelj gluhonemnice g. Grm. To važno pedagoško panosfo bi bilo treba razširiti na vso državo, pa so jo črtali še na tem odinem zavodu. segati vse tisto znanje, ki se zahteva danes I od učitelja gluhonemcev. poleg tega pa še špecijalni študij gov trnih motenj in metod za njihovo odpravo. Pouk logopatične dece je še prav posebno delikaten, zato ga more uspešno opravljati le tisti, ki je ves na svojem mestu. Domala vsi logopati so obenem tudi neuropati, ki jim je treba največje ob- zirnosti. Nervozen učitelj pri takih kaj malo opravi. Zato se mora tcike učitelje skrbno izbirati, zagotoviti jim nenioieno delo .dati zadostna sredstva, da bi jih ne trle mate-rijalne skrbi ter bi miogli zasledovati ogromno literaturo in bogatiti svoje znanje na srečo in zdravje teh siromakov, ki jim naposled tudi pri nas zašije boljša UcoJa. Čopasti škrjanček, jesenski pevček Kadar odmeva v gozdu in logu, pa ravninah, poljih in travnikih, pa tudi v v šokih gorah ubrano, glasno ptičje p-tje, kadar poje kukavica, se odlaša drozg, žvrgoii v sinjih višavah poljski škrjanec, v nizkem grmovju pa taščica, penica. palček in črnoglavka. — tedaj 6c nihče ne zmeni za ponižnega škrj«nčkd, ki nosi visoko, pr-ostreno čopko na glavi in je prav zato Jo-bil ime: čopasti škrjanec. Kakor bi mu bi.a skromnost prirojena kakor da bi sam smatral svoje napeve, klice, piske in žvižge za nekaj manjvrednega, se v svoji pohlev-I nosti z mehkim, očitnim samozatajevanjcni le malokdaj oglaša v pomladnem pestrem zboru onih znamenitih pevcev, kakor da bi se z njimi ne hotel meriti, kakor da bi ubranosti njihovega koncertnega petja ne hotel motiti. Ko konec avgusta začno srvrdokavre in k ob ilar j i zapuščati naše listnate gozdove, ko jim sredi septembra slede lastovke, vr-toglavke, grlice in d;vji gol; bje, njegovi pesem še vedno molči. Ko pa so odleteli na jug tudi poj ki Skrjančki. škorc', pogo-relčki. rumene penice in nap s'ed še slju-ke in pastaričice, sredi oktobra, ko se že bliža praznik Vseh svetn kov in Vseh vernih duš dan, tedaj zadoni in 6e ranega dan za dnem. od jutra do večera, njegova pesem, pesem čopastega škriančka. nova. prava pesem naše jeseni. NTe samo njegova pesem, tudi pevček jeseni sam poživij-a 6 svojo prikupno prikaznijo, svojo živahnostjo in gibčnostjo enoličnost, praznoto, m 1!< dolgočasnega jesenskega dr.e Navadnemu poljskemu, enako manjšemu drevesnemu škrjancu povsem sličen tako po neočitni prsteno rjasti, za njegovo življenje in varnost velevažni varnostni barvj svojega perja, kakor tudi po svoji postavi, rasti, stasu, po gibanju, po kretnjah, popolnoma podoben in v resnici njim najbližji sorodnik, se naš pevček jeseni v svojem življenju, v svojih navadah kaj močno razlikuje od njiju, zlasti od poljskega škrjanca. V sivih davninah se je morebiti tudi čopasti škrjanček za nekaj mesecev jeseni selil v južne kraje, saj tudi njegov bratranec, poljski škrjanec ali koliber ostaja !e malo mesecev v top ih južnih krajih, odhajajoč tjakaj šele pozno jeseni, vrača pa se k nam že februarja skupno s prvimi škorci. Stalna ptica v naših kru;ih je ljubi pevček jeseni. Yendar pa se zelo rad potepa in klati, ne morebiti kakor sinice in drugi klateži od vrta do vrta, od gozdička do gozdička temveč vedno le nizko sc držeč svojega tako rekoč podedovanega in priposestvovanega p!es'šča. Kakor najmodernejša letala se v nedog'edne zračne višave v vijakastem poletu dviga poljski škrjanec zdaj glasno, zdaj tiho in mimo pojoč slavo Vsemogočnemu čopasti šk jan-ček pa ne bo zletel niti na visoko drevo: vedno se drži zemlje, skoro vedno se giblje na tleh. v zelniku gnezdi: čim manj so tla porasla, čim bolj so pusta, prazna in peščena, tem ljubše toriš*e so zanj_ Človeka in človeška bivališča pa ljub' tako močno, da brez njih živeti ne more. Kjer biva človek v nižavah, tam boš 6reeal tudi čopastega škrjančka, drugod ne. Sredi vasi, na va&rvi.i potih, na poljskih kolovozih in stenah. i:a široki cesti, cb njivah in strniščih. na elegantnih treih in asfaltnih sprehajališčih velemesta. ob pokopališču, i_riš"u in dirkališču, pred mestu m kolodvorom, ob Železnikih nasipih, na železniških tirih in tračnicah. vedno n.i tleh se giblje, skače in pic-še poleti, jeseni, pozimi, ob vsakem vremenu. v dežju kakor v folncu. Vendar pa je najživahnejši, najglasnejši vprav vse jeseni, ko po odletu vseh drugih pevcev skoro edini s svoio pesnvjo in družbo obvladuje cs-tale škripavčke in pevčke na svojem pr tlshnem torišču. Ni jih vel k) v družbi: navadno štirje: najrajši pa dva. Ko se jim približaš, se postavijo na -oge, dvignejo glave in pernafe čopke na njih. pa čakajo, kaj bo. Pusii jih p i miru in videl boš. kako ljubko, kako elegantno stopicajo po trdili cesti, iščoč si hr: ne n ed ra :li"rimi odpadki. Če jih prestrašiš, se pc?tu.lv nejo in ostanejo na mestu, kakor da bi ve-de:i. da jih itak ne opaziš, ker ma njihovo pcrje enako pepelnato. rjasto b rvo. ka- or tla. Če pa se jim zdi prav, odlete ti nagli, urni pajBeši; ne dale*, sr.mo deset korakov. Tam spet živahno stopicajo na gibčnih p--stih, opirajoč se tu pa tam na o-trogo zadnjega prsta al: pa tudi na ren, in si delajo poiklončke z kpo glavico in pe-janico. V čudovitem skladu z menjajočim sc P-cem in obrazom :er z melodijo jesenskega časa je pesem klic in napev čopastega škriančka. Kadar se po dva ali štirje potepajo in najdašijo po mestnih ulicah, pisk.ajo in žvižgajo kakor me-tni postopači, kakor čevljarski ali pekov-ki vajen-ki, tedaj so nagajivi in razposajeni. Če pridrvi avto ali vlak. se razbeže na vse strani, jedva je urno vozilo odbrzdo. že sede lepo m veselo zbrani na istem mestu, kakor da se ni prav ničesar zgodilo. Samec zna peti najrazličnejše pesmi, prav tako kakor polj-ki škrjanec. Njegov napev vriska z vriskajočo pesmijo veselega jesenskega vinograda, ob obilni trgatvi, se ujema z razposajeno popevko koroških terc in je polna ubranih zvokov in barv. kakor jesenski gozd. k' v njem zdaj prevladuje resmi. temnozelena barva starega smrekovja in borovja, zdaj spet zlatorumena, o-an/na in rdeča boja bukovja in hrastja Ča=i'n doni milo. vdano in tiho kakor izraz id:!c v mesečini pozne oktobrske n^či. Potem spet polna hrepenenja in domotožja, kakor tisti neskončni razgledi v lep, sin ji jesenski dan Nizko pri zemlji na golih tleh ali na kupu gramoza ob cesti poje čopasti škrjanec samec ;n venda-dosega njegova pe«em po vsebini in iz-azu pesem poljskega Skrjanca. pe;em o solncu in višavah. Ampak glavna vsebina pesm", ki prihaia iz grla rašega pevčka jeseni, je ona otožnost. ono hrepenenje po nekem izgubljenem sv^tu :n času. ki je z"oščeno v okrašenih grobovih vaškega pokopališča. B'izu njefa se razlega pesem čopastega škriančka ob slovesu lepe ;eseni in zvonje-njern ce kven b zvonov doni v pozdrav in slovo vsem rajnim. Korotanski. Za prehrano siromašnih šolarjev Akcija državne poliklinike za pobijanje bede med šolsko mladino Ljubljana, 30. oktobra. Oddelek za prehrano siromašne dece, ki posluje pri državni šolski polikliniki, razvija po zaslugi šefinje ge. dr. I^unačkove ter zaščitnih sester, ki prav marljivo delajo »na terenu-: zadnji čas prav živahno aktivnost, šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije, ki ima svoje prostore v Prečni ulici in ki jo je s pričetkom novega šolskega leta prevzel v oskrbo oddelek za prehrano sam, sprejema v svojie okrilje zmerom večje število gostov in tako se je pričela javljati tudi potreba, da se način uprave reorganizira na praktičnejši način. V smislu novega statuta, ki ga pripravlja šoteka poliklinika, naj bi bila kuhinja, ki se finansira predvsem iz rednega mesečnega prispevka Nj. Vel. kraljice v znesku 5.000 Din, namenjena slabotni in zdravi siromašni srednješolski deci, pa tudi učencem osnovne šole, in 6icer onim, ki se z vlakom vozijo v Ljubljano, pa tudi onim, ki stalno bivajo v mestu, a so njihove gmotne razmere takšne, da so potrebni prehrane iz javnih sredstev. Vodstvo kuhinje naj bi bilo v bodoče v rokah posebnega kuratorija, ki naj bi sa tvorili dva zastopnika šolske poliklinik^, zastopnik hisienskesra zavoda in dva predstavnika javnopravnih oblasti. Ko bodo urejene tudi te potrebne formalnosti. b0 kuhinja, ki so se ji zlasti.v dobi gospodarske stiske in be, je pripravljajo napad na cdinice vojne mornarice, vsidrane v poji j s.k;i luki. Ta napad je bil določen za noč od 31. oktobra na 1. novembeir 1918. Za izvedbo nevarnega načrta sita biila določena italijanska mornariška častnika Pau-luzzi in Rosetti. Imela sta nalogo, da s posebnimi rušilnimi napravami prodreta v notranjost pristanišča in tam potopita kako večjo ladjo. Poročnik linijskega broda italijanske mornarice Rosetti je o tem pi-s>al takole: — Dne 31. oktobra 1918. sem odipl-uil s Pauluzzijem na torpednem čolnu iz notranjega beneškega pristanišča. Brez kakih zaprek sva se okrog polnoči približala istrski obali. Zapovedano je bilo. n:ij bi se napad izvrši-l do 2..10 in potem naj bi se midva, če je le mogoče, vrnila v torpedmi čoln. ki je čakail pred luko. Morje je biilo mirno, noč pa tako temna, da sva komaj ra-zlo&eva/la oba''o. Z vso opreznostjo sva plula proti barikadam in tam nekaj časa postala. Pot izpod bairikad na drugo stran je biila silno naporna. Določeno uro za izvršitev načrta sva že davno zamudila in mislila sva že, da bi se vrnila, ker se je jelo že svitati. Ko sva se srečno prerila izpod barikad, pa sva sklenila, da za vsako ceno izvedeva napad na najbližjo ladjo. Tudi tehnične priprave so zahtevale precej časa in točno ob 4.40 sva bila pod trupom najbližjega broda. To je bil »Viribus Unitis«. Na steno ladje sva srečno montirala rušilne naprave ter postavila uro na 6.30--— Pristaniško poveljstvo v likvidaciji je kmalu po polnoči obvestilo poveljnika Vu-koviča po telefonu, naj razsvetli vhode v pristan, ker se opaža ta.m nekaj sumljivega. še danes se ne ve, zakaj se to ni zgodilo. Ob 6. zjutraj pa so z »Viribus Unitisa« opazili dve postavi, plavajoči proti obali. To sta bila Pauluzzi in Rosetti. Službujoči častnik na krovu je takoj odredil zasledovanje in čoln je prestregel begunca pred obalo. Na ladjo privedena italijanska častnika sta se silno začudila, ko sta videla na kapah mornarjev jugoslovenske trobojnice in napis: Jugoslavija. Takoj sta zahtevala razgovor s poveljnikom. Povedala sta mu, kaj se je zgodilo, a tedaj je kazala ura že 6.15. Poveljnik Vukovič je alarmiral posadko ter odredili izpraznitev ladje. Točno ob 6.30 sta po vrsti na levi strani orjaške ladje odjeknili dve detonaciji. Mornarji, ki so še ostali na ladlji, so se trudili na vso moč, da bi zamašili dve veliki odprtini, ki sta zijali na levi strani. Voda je s strahovito močjo dtrtla v notranjost ladje. V 10 minutah se je bred nagnil in rešeni mornarji so lahko še videli poveljnika Vukovica, stoječega na poveljniškem mostu. S kapeta-nom Vukovičem je utonilo 400 podčastnikov in mornarjev šele rojene jugoslovenske vojne mornarice. Italijanski mornariški častnik Rosettii je še enkrat pozneje pisal o Vukoviču: — Ob obletnici potopa »Virih usa Unitisa«, na katerem so umrli kot junaki poveljnik Vukovič in 400 hrabrih mornairjev, sem se podal s tovarišem Paiuluizzljem na pulj-sfco mornariško pokopališče, da bi izkazal časit velikemu junaku. Čuvaj pokopališča pa mi je dejal, da niso mogli najti Vinkovi-čevega trupla. Tudii spomenika ni bilo v spomin teh hrabrih mornarjev. Grob Junakov in miteenikov v Radgoni Ha pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni so v skupnem grobu, ki ga vidimo na sliki, pokopani Maistrovi borci iz leta 1919 in radgonske žrtve iz leta 1918. Na lesenem križu je tablica z napisom: »Radgonske žrtve 1918 in Maistrovi borci 1919. Slava junakom svobode.« Tam, kjer stoji zdaj križ, bodo postavili kamnit spomenik Po mariborskih pokopališčih Maribor, 31. oktobra Mariborska pokopališča so oživela-Grobišča so se -pripravila, prenovila in preuredila za praznik mrtvih. Tudi staro mestno pokopališče ob Strossmayerjevi ulici je oživelo, pa tudi studenško in račL vanjsko. Največ življenja pa je na pobreških pokopališčih na mestnem, magdalen-skem in frančiškanskem. Najstarejše med njimi je magdalensko pokopališče, ki obstoja 30 let. Na mestnem pokopališču pokopavajo mrliče že 25 let. Preje je tukaj bilo zadnje počivališče revežev, M so umrli v splošni bolnišnici. Frančiškansko pokopališče pa obstoja šele nekaj let, krasijo ga krasne arkade. Vsega skupaj počiva na pobreških pokopališčih preko 20.000 mariborskih meščanov. Točna statistika o tem se vodi šele zadnjih 12 let. Med tem časom pa je narasilo število gomil na pobreških pokopališčih za 15.700. Letno pokopljejo okoli 700 Mariborčanov, dočim je še pred 10 leti znašalo to število 500. Na vojaškem grobišču spi svoje večno spanje 900 pre-rano ugaslih mladih življenj, dočim so pred dvema letoma izkopali 119 grobov, v katerih so bili pokopani v Mariboru umrli italijanski ujetniki med svetovno vojno, katerih zemske ostanke so bili prepeljali v Italijo. Na starem mestnem pokopališču v Strossmayerjevi ulici je še samo kakšnih 1000 grobov, ostali so izravnani s površjem ali pa so preraščeni. Imamo pa v Mariboru še eno pokopališče, za katero le malokdo ve. Je to pokopališče moške kaznilnice, ki leži za zidov. jem okoli kaznilniškega kompleksa. Tukaj ni spomenikov in imen, le stebriči s številkami govorijo o poslednjem bivališču ljudi, ki so si bili v življenju obremenili vest z ziločinom in ki so našli svoj konec za visokim kaznilniškim zidovjem. Spomenik delavca — mucenika Na magdalenskem pokopališču na Po-brežju pri Mariboru so v nedeljo 27. oktobra slovesno odkrili spomenik, ki ga je Narodna strokovna zveza postavila delavcu mučeniku Avgustu Kelnariču. Kelnarič je, zasut v vodnjaku, dotrpel letos 17. aprila na veliko sredo, ko je že 75 ur zrl smrti v oči in se boril z njo INSERIRAJTE V „JUTRU" Ivan Gosar — junak dobrovoljec »Zelo ljubim cvetje«, je rekel mladi škofjeloški rojak, dobrovoljec srbske vojske, poročnik Ivan Gosar, ko so ga mese- ca januarja 1916 avstrijski vojaki odvedli iz beograjskega zapora na morišče. Mladi inženjer Ivan Gosar je bia prežet jugoslovenskega nacionalizma in zato je v začetku vojne stopil kot dobrovoljec v srbsko armado. Na frontah se je hrabro boril, dokler ni bil nekega dne iz bolgarske strojnice težko ranjen. Bolgari so ga ujeli in v bolnišnici so zvedeli, odkod je. Izročili so ga Avstrijcem in v zasedenem Beogradu mu je sodilo avstro-ogrsko vojno sodišče. Sodnic Kraft mu je svetoval, naj se kot avstrijski podanik javi v avstrijsko vojsko, sicer mu smrtna kazen ne uide. Poročnik Ivan Gosar je ta nasvet odločno odklonil, češ da tega srbski poročnik storiti ne more. Obsodili so ga na smrt... Ko se je v mesecu januarju 1916 poslavljal od svojih zaprtih tovarišev, jih je prosil, naj mu, ko bodo svobodni, posujejo njegov grob s cvetjem. Zaprti gospodični dr. Orlušičevi je rekel: »Zelo ljubim cvetje«. To so bile tudi zadnje njegove besede, predno so ga odvedli na morišče. Bil je ustreljen, toda nihče ne ve, kje mu je grob. Oni Beograjčani, ki so bili skupaj v zaporu z Ivanom Gosarjem, še danes pripovedujejo o njegovem junaškem vedenju pred avstro.ogrskimi sodniki. Mnogo Pa jih je, ki se še spominjajo mladega srbskega poročnika — Slovenca, kako je skozi beograjske ulice, ko so ga gnali na morišče, vzklikal: »živel kralj Peter! živela Srbija!« Ali bodo danes. na vseh mrtvih dan, njegovi škofjeloški rojaki izpolnili skromno željo Ivana Gosarja? Na pokopališču v Stari Loki je postavljen spomenik žrtvam svetovne vojne. Na njem je tudi ime Ivana Gosarja. Ali bo danes pred tem spomenikom mnogo domačega, škofjeloškega cvetja? Upamo, da škofjeločani niso pozabili zadnjih besed svojega rojaka^junaka: »Zelo ljubim cvetje«. Trdo stolico, katar debelega črevesa, neprijeten občutek radi zapeke ozdravi naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, ki jo je treba popiti zjutraj iu zvečer malo čašico. Novo delo slikarja Hinka Smrekarja V izložbi Tiskovne zadruge v 'Lijuibljani je razstavljena okusna spominska lista, ki jo je poklonilo Tuijsko—prometno društvo v Kranjski gori svojemu idealnemu Pokrovitelju in sodelavcu načelniku g. dr. Rudolfu Mamil ob 60-let.niei njegovega rojstva in ob 30-letnici obstoja Zveze za tujski promet. G. načelnik dr. Marn je od začetka nemnorno sodeloval pri društvu ter v sodelovanju z g. dir Krisperjem dosegel pomembne uspehe. Kako zna ceniti društvo delovanje svojega organizatorja, je pokaralo tudi s tem, da mu je izročilo lepo umetnino našega priznanega mojstra Hinka Smrekarja. Listina je precej velikega formata ter predeta vil ja slovenskega fanta in dekle z bogato kito rož. V ozadju se dviga špiko-va skupina. Nad posvetilom je v medaljo-nu izvrstna slavljenčeva slika, ob straneh pa se vije v nežnih barvah planinsko cvetje. V vseh detajlih se dobro opaža tehnično dovršena roka našega neizčrpnega umetnika v fantaziji, risbi in formi. E. Justin. ALBUS Terpentinovo milo odstrani vso nesnago in varuje Vale perilo Pritožbe invalidov Razne ovire pri iskanju priznanih pravic Ljubljana. 31. oktobra. Invalidske organizacije so že mnogokrat na svojih zborovanjih sprejele resolucije, ki prosijo za nujno rešitev perečih invalidskih zadev, ki pa prav za prav niso sanio invalidske, ker se pač [x> skrbstvu za vojne žrtve ocenjuje vsa narodna in državna skupnost. Tudi na invalidskem kongresu v Beogradu, ki se je vršil pred tedni v zvezi s kongresom svetovne organizacije vojnih žrtev, je bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje najvažnejše, nujne rešitve potrebne invalidske zadeve. Te zadeve še vedno niso rešene in je položaj invalidov tak. kakršen je bil ali pa še slatši, zakaj zavlačevanje raznih važnih zadev inia za iniioki zakon ni tak. kakor bi moral biti. Sestavljen je bil urez pravega sodelovanja invalidskih organizacij. Jii-bam zakona se pridružuje počasno reševanje raznih invalidskih prošenj, veliko ulogo itjra pomanjkanje denarnih sredstev, pri vsem tem pa povzročajo invalidom velike nepri-like tudi nekatere odredbe o izvajanju določil invalidskega zakona. Tako na primer je letos 17. maja izšel pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov, ki predpisuje, kako je treba voditi evidenco po posebnih kontrolnih organih v ministrstvu socialne politike, pri finančnih direkcijah in pri davčnih upravah. Ta pravilnik je povzročil invalidom hude neprilike. Višje invalidsko sodišče izda vse rešitve v treh izvodih ter jih pošlje najprej ministrstvu socialne politike. Dokler ministrstvo ne odobri nakazila invalidnine, finančna direkcija ne sme ničesar nakazati. Sicer pa finančna direkcija ne dobi naravnost od višjega invalidskega sodišča nobene rešitve, pač pa pošlje ministrstvo, potem ko je odobrilo izplačilo in odobritev zabeležilo v svoji evidenci, dva izvoda rešitve naravnost finančni direkciji, od koder dobi rešitev t"di stranka. Pri ministrstvu pa se vrši kontrola za invalide iz vse države in morajo zaradi tega invalidi čakati ne samo mesece, temveč iudi leta. Zakaj imamo potem v pokrajinah invalidska sodišča in ostale urade, če se mora vse naposled rešiti v Beogradu- Na enak način je bilo letos uvedeno tudi izdajanje invalidskih železniških legitimacij. Invalid, ki je upravičen do železniške legitimacije za trikratno polovično vožnjo v le- tu. mora po novem pravilniku o voznih olajšavah predložiti prošnjo na ministrstvo =o-cirlue politike v Beogradu in vsako leto mora s[>et tam prositi za podaljšanje legitimacije. Prošnji pa je treba vsakokrat priložiti sodno potrjen prepis rešitve za legitimacijo. za katero je troba posebej po poštni nakaznici plačati takso. Poprej pa je vsak invalid dol ival železniško legitimacijo pri pristojni železniški direkciji in tam so jo tudi podaljšali- finančna direkcija je potrdila. da on upravičeno prejema invalidnino in mu je legitimacijo takoj podaljšala, ali pa naročila novo nri železniški direkciji. S?-daj pa je treba vlagati prošnje v Beograd ter prepisovati ter overavljati dokumente. Za državne upokojence na pr. pa izdajajo vozne olajšave še vedno finančne in železniške direkcije. Zakaj je baš pri invalidih napravljena izjema, ni mogoče razumeti. Tudi invalidska sodišča sama ne ]>osluje-jo tako. da bi se mogli invalidi zanašali na pravočasno rešitev svojih zadev. Ljubljansko invalidsko sodišče je ik> večini rešilo že vse spise po invalidskem zakonu iz leta 1929, le nekaj primerov je še ostalo nerešenih zaradi raznih ]>oizvedb. Po vojaški administrativni razdelitvi pa spada več naših obmejnih krajev pod zagrebško divizij-sko invalidsko sodišče zaradi pripadnosti pod varaždinsko ali karlovško vojno okrožje. Naši invalidi in vdove, ki imajo svoje zadeve v Zagrebu, se pritožujejo, da ne dobe novih rešitev in da uživajo invalidske podpore še po starem, ali pa jih sploh ne dosežejo. Invalidske organizacije so že mnogokrat predlagale ter prosile, naj se zadeve slovenskih invalidov vrnejo ljubljanskemu sodišču, ali pa naj se na kak način uredi, da bodo pri zagrebškem sodišču rešeni siari spisi iz dravske banovine. Ljubljanska protezna delavnica spet nima sredstev.( Spomladi nekaj mesecev ni mogla redno obratovati in je bil obrat skrčen na 3 dneve v tednu. Na invalidskem kongresu je bilo ugotovljeno, da se narodni invalidski fond izkorišča za razne druge svrhe in invalidi so odločno zahtevali, naj se v bodoče to na vsak način prepreči, protezne delavnice pa naj dobijo potrebna sredstva, če ne iz invalidskega fonda, pa iz kakega drugega vira. kar bi vsaj deloma odtehtalo dosedanje neprimerno izkoriščanje invalidskega fonda. Pred otvoritvijo novega mostu čez Savo Sava pri Litijri, 30. oktobra. Dolgoletni želji prebivalstva med Litijo in Zagorjem bo končno ustreženo v bližnjih dneh. Novi savski most med Savo in Spodnjim Logom bo otvorjen v nedeljo 3. novembra. Ta dogodek bo velik prazivk našega ljudstva iz savske, polšniiške in šentlamberske fare. Zato bodo most blagoslovili tudi trije župniki iz Save, Polšnika in Št. Lnmberta. Prvotno je bilo preračunano, da bo most poraben že sredi poletja. Tekem dela pa so se pojavile različne ovire, ki so dela podaljšala do kasne jeseni. Prve lopate so zapele pri mostu takoj letos po svečndci, 15. februarja pa so pričeli z beton;ranjeni prvega betonskega nosilca. Pri postavljanju lesenega ogrodja se je primerila hujša nesreča. Ogrodje se je zrušilo in ob tisti priliki . je bilo ve>č delavcev poškodovanih, tesarski mojster Golobar iz Smartna pa je na posledicah, ki so mu jih zadali padajoči t.rarni, umrl. Pri delu je nagajala nekajkrat tudi visoka Sava. Ko je v pomladi čez noč Sava nenadoma narasla, je valovje spodneslo opornike, segajoče prav v nizko strugo in spet se je zrušil del mostu. lesovje pa je odplavalo. Večino lesa so vjeli v Mošeni-ku. Renkah in Zagorju. Prav ugodno vreme pa je bilo poleti, ko so beton irali glavni opornik sredi Save. Postavili so ga na živo skalo, ogrodje v obliki barke za opornik so zgradili na suhem, nakar so ga potegnili na sredo toka. Med stene modela so zabili ilovico in na ta način zaprli vodi dotok v model. Nizko vodno stanje v poletju je znatno pripomoglo, da so dela brzo napredovala. Med delom so se sicer pojavile ovire, po večini finančnega značaja. I pravni odbor za gradnjo mostu pa je zapros"'] za posojilo in je pričakovati, da bo tudi denarna stran zadovoljivo rešena. NTa Savi se zdaj marljivo pripravlja io za veliki nedeljski praznik. Neumorno dova-žajo zemljo, da izravnajo dohod s ceste k prvemu mostnemu oporn;ku. Saj pa bo požrla kotanja polnih 20f)0 kubičnih metrov zemlje. Novi most bo tudi arhitektonska posebnost. V dolžini 35 metrov ravno sredi Save bo pokrit z leseno streho iz dolgih skodelj. Tekega mostu nimrnio v vsem okolišu in bo zato tudi posebnost za oko Spored nedeljske otvoritve je rasled-nii: ob pol 10. dopoldne otvoritveni govori, sv. maša sredi mostu, nato hIa'J, 300 pa tudi po več dinarjev in bodo lep spomin na dan, ko sta se zvezala Sava in Spodnji Log po suhem. Spominu vrlega škuljeločatia Škof j a Loka, 31. oktobra. Včeraj popoldne je izpred svoje hišice na Spodnjem trgu nastopil spoštovani g. Babič Franc- svojo poslednjo pot. Njegov Pogreb je bil Jep dokaz, da je legel z g. Babičem v grob človek, ki si je pridobil dolgo vrsto prijateljev in znancev. Pogreba So se udeležili med ftrugimi gasilci, ki so krsto tudi nosili, nadalje rokodelci, pevci, zadružni prijatelji in sodelavci. Ostalega prebivalstva je bilo pa toliko, da &mo doživeli ža.lni sprevod, ki ga že dol" go nismo videli. G. Babica, krojaškega mojstra in posestnika. je zadela v nedeljo kap, potem pa se je priključita še pljučnica in strla dobrega moža v 61. letu staro?*i. Pokojnika sta odi i k0 val a poštenost in resnicoljubnost. Mnogo je deloval tudi v javnosti, zlasti prejšnja leta. škofjeloški občini je bil dva rteseca celo gerent in dolgo let občinski svetovalec. Gasilci so imeli v njem najvnetejšaga pripadnika, zajednici doma in meščanske šole je predsedoval od njenega početka, pri obrtni šoli je vodil posie blagajnika, ljudski hranilnici in Posojiilici pa je b'l odbornik. Ob odprtem grobu sta se od zaslužnega moža poslovila mestni župnik g. Pod-bevšek in g. Planina, pevci pa so zapeli žalostLcko- G. Ba.biča, ki zapušča poieg žene šest otrok, od katerih vodi sin France sokolski pevski zbor, bomo ohranili v najlepšem spominu i Stavka v „šešlrfta" traja dalje Škofa Loka, 31. oktobra Položaj v tovarni -šeširju« se ni izpre. menil. Lastniki slej ko prej vztrajajo na svojem stališču in delavstvo prav tako. Kaže pa. da ti odmošaji ne bod0 mogli trajati dolgo časa. Cuje se. da bi bil dei delavstva pripravljen sprejeti delo, S stavko v »šešir^uc ima škodo vse gospodarsko življenje Škofje Loke same, ker lfiO delavcev nima zaslužka, s čimer je bilo kolikor toliko odporna srano že tako hudemu gospodarskemu zastoju. Domače Testi * Opozorilo. Včerajšnji številki so bie priložene položnice za ccnj, naročnike, ki prejemajo list po posti in ki jun je naročnina potekla. Prosimo j>in, da vplačajo naročnino za november in event. z-a deccmber takoj prve dni meseca., kdor bi imel še kak zaostanek, naj ga hkrati 7_ redno naročnino poravna. Naročn.ki, ki naročnino redno plačujejo, so pri zavarovalni družbi za primer smrtne nezgode zavarovani za 1U.OOO dinarjev. Uprava »Jutra«. * Slovesen sprejem šaljapina v Beogradu. V sredo zjutraj je prispel iz Pariza v Beograd slavni pevec šaljapin. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica, posebno številno pa je bila zastopana mladina. Okrog slavnega pevca je bila velika gneča mladih ljudi, ki so v rokah držali njegove slike in prosili za avtogra-me. šaljapin je obljubil, da jim bo željo pozneje izpolnil v hotelu. Na kolodvoru je slavnega gosta pozdravil upravnik beograjskega gledališča dr. Vojinovič, potem pa so se z njim seznanili mnogi člani drame in opere ter predstavniki združenja gledaliških igralcev, šaljapin se je nastanil v hotelu «Srbski kralj», kjer se je dalje časa razgovarjal s poročevalci listov. Veseli ga, da je imel spet priliko obiskati Beograd, ker so mu pač najljubši obiski slovanskih držav. Ves slovanski svet mu je domač in spominja se na svojo domovino Rusijo, ki je najbrž nikdar več ne bo videl. Iz Beograda bo odpotoval v Zagreb, potem v Budimpešto, na Dunaj in morda tudi v Berlin. Nekaj časa bo ostal v severnih državah, v drugi polovici decembra pa bo odpotoval na Japonsko. šaljapin je poudaril, da je nedavno praznoval 45-letnico svojega delovanja na gledaliških odrih in da je v tem času prepotoval vse države, razen Japonske, Kitajske, Južne Afrike in Indije. Upa, da bo spoznal tudi še te dele sveta. Slavni umetnik bo v Beogradu, kakor znano, dvakrat nastopil in je že nekaj dni velik naval na gledališko blagajno, dasi so vstopnice zelo drage, celo do 1.000 Din. * Mrtvim čast — lačnim pomoč- Odbor za narodno pomoč, ustanovljen v Zagrebu v pomoč prebivalstvu onih krajev, ki so letos izgubili svoje pridelke zaradi prirodnih nezgod, je uvedel posebno akcijo za zbiranje prispevkov v ta namen. Po predlogu društva «Hrvatska žena», ki sodeluje v odboru, bodo danes po mestu prodajali kartone s slikami vencev in napisom »Mrtvim čast-lačnini pomoč!« — Vsa društva, ki sodelujejo pri odboru za narodno pomoč, prodajajo take kartone, izkupiček pa se izteka v odborov sklad. Odbor je izdal tudi proglas, v katerem opozarja meščanstvo, da se izkaže najlepša -čast mrtvim, če se z dobrimi deli reveže rešuje propadanja in smrti. Dober večer Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VLt. * Ob grobu ugledne koroške Slovenke. V Bačah je umrla 78 letna Terezija Mul-lerjeva, daleč na okrog znana in čislana pod imenom Fonarieva mama. Pokojnica je z vsem svojim življenjem nudila najboljši primer žilavosti in zavednosti našega živi j a na Koroškem, že pred 35 leti je izgubila svojega moža in je na posestvu sama skrbel a za številno družino. Imela je 11 oktrok, živi jih še 6. Dva sinova sta študirala, eden je sedaj višji železniški uradnik v Ljubljani, drugi pa finančni kontrolor v Bohinjski Bistrici. Fo smrti Fonarjevega očeta je domačija trikrat pogorela in trikrat jo je rajnka z velikim trudom obnovila. Njena hiša je slovela po pristni slovenski gostoljubnosti radi so se oglašali tam številni izletniki iz okolice in tudi iz Jugoslavije. Tudi pisatelj dekan Meško je za časa svojega žup-nikovamja na Mariji na Žili kaj rad pose. čal Fonarjevo hišo. Zadnja pot rajnke vzorne žene in matere je bila veličastna. Neprijeten duh v ustih preprečite takoj z grgranjem odlične ustne vode Chlorodont. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica Din 16. * Smrtna kosa. V Žabji vasi pri Novem mestu je umrla v sredo po daljšem trpljenju 61 letna «oepa Marija Plhak, rojena Sklemba, soproga upokojenega šolskega upravitelja. Bila je rodom iz Gaberja pri Celju in vzor matere. Blago gospo bodo položili k večnemu počitku danes ob 16- na šmihelskem pokopališču. — Na Kotavljah v Poljanski dolini pa je v sredo nenadoma preminil v starosti 50 let g. Fran Urši«-, posestnik in večkratni župan tratarske občine. Kot odločen pristaš bivše SLS je zavzemal nekdaj važnejša mesta pri raznih gospodarskih, krajevnih in okrajnih ustanovah in korporacijah. Pri volitvah v oblastno skupščino je bil kandidat za kranjski srez. Kot župan jc vneto deloval v korist domače občine. V privatnem življenju ni poznal nestrpnosti in ho zaradi osebnih vrlin ohranjen v blagem spominu. Bil je v bližnjem sorodstvu s pokojnini pisateljem prof. Luko Pintarjem. Zapustil je prav čedno domačijo, na kateri je bil skrben gospodar, a tudi večjo nepreskrbljeno družino. Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobUeno perilo v najlepšo izdelavo * »Lux« pasto za čevlje poizkusite tudi Vi danes. Sveža tješHjGa. pristnega netPe&Hega liGjega etla pravkar prispela. Olje je fino prečiščeno, brez zoprnega vonja in za vsakogar lahko užitno. Za kvaliteto jamči Apoteka Mr. L« Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12. * Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: uradnika VIII- položajne skupine: Svoljšak Venceslaj, prometni uradnik, iz Hrastnika na Zidani most; Guberka Jelena, blagajničarka voz. list. in prt., iz Novega mesta na Zidani most; IX. položajne skupine: Sepič Oton, prometni uradnik, iz Rogaške Slatine na Jesenice; Pilaj Alojzij iz Maribora glav. kol. v Št. IIj; uradniška pripravnika: Magličič Mi jo iz Vidma—Krškega v Hrastnik in Tomi-čevič Radoslav iz Ormoža v Trebnje na Dolenjskem. * Predavanje ZKD. Meddruštveni odbor v Kočevju priredi 3. t. m. ob 11. predavanje o problemu vzhodne Afrike. Predaval bo g. prof. Stepišnik, po predavanju pa bo predvajanje kulturnega filma. — Sokol Hotedr-šica priredi 3. t. m. ob 11. predavanje o Abe-siniji. Predaval bo g. dr. Branko Verčon. * Za zvezno skavtsko skupščino, ki se bo vršila 10. t. m. v Beogradu, je prometno ministrstvo z odlokom št. 19.549 od 16. oktobru dovolilo vsem članom skavtske organizacije 50 odstotni popust na državnih železnicah. Popust velja od 6. do 14. t. in- KAVARNA TABOR vsako nedeljo in praznik KONCERT prvovrstnega orkestra. Začetek ob 17. uri. * Družbi sv. Cirila in Metoda 60 darova li za jubilejni sklad meseca oktobra Narodna banka v Ljubljani 4.000 Din; CM podružnice: Ka-mnica 50 Din; Slovenjgra-dec 510 Din; Celje m. 230 Din; Gornja Radgona 120 um; Poljane 444.50 Din; Ljubljana, mestna železnica 470 Din; Ljubljana, šentjakobsko trnovska 490 Din; Ljubljana, šentpeterska moška in ženska 100 Din. Darovalcem iskrena hvala. Prosimo pa še nadaljnih prispevkov in zbirk za jubilejni sklad ODM. * Razdelitev občine Polskave. 2 odlokom notranjega ministra je bila razdeljena občina Polskava, srez Maribor desni breg, v dve občini: v Zgornjo Polskavo, ki obsega bivše občine Bukovec, Gaber-nik, Oglenšak in Gornjo Polskavo (sedež občine Gornja Polskava) ter občino Spodnja Polskava, ki obsega bivše občine Spodnjo Polskavo brez Pragerrkega in Pokoše (sedež občine Spodnja Polskava). Sedež dosedanje občine Polskava je bil na Pragerskeim. Kam pripade Pragersko,, iz uredbe ni razvidno. * Razpis dveh literarnih nagrad. Podpisana založnica izda za božič filozofsko knjigo izpod peresa zdravnika dr. Fr. Der-ganca z naslovom »Svetozor, prvi zvezek izbranih esejev.« Po zgledu drugih narodov in z mcnenom, da se Tazširi zanimanje za filozofijo in literaturo sploh, razpisuje založnica dve nagradi po 2500 Din za dve tiskani, objavljeni kritiki, prvo za ugotovitev pcmembnejše stvarne, drugo za ugotovitev pomembnejše logične napake v knjigi. Pozivamo slovenske pisatelje starejše in mlajše generacije, da se udeleže literarne tekme in svoj objavljeni prispevek pošljejo do velike noči 1. 1936. na naslov, kjer odloči razdelitev nagrad po^ebro razsodišče strokovnjakov. Po potrebi se bo rok tekme podaljšal. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. □ Damski plašči □ PAULIN, Ljubljana Zvezda □ □ □ □ □ ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SINOČI JE LJUBLJANA doživela senzacijo. VELEFILM B E N G A L I mora videti vsak, ki hoče poznati razkošje in sijaj Indije. B E N G A L I je doživljanje, pesem junaštva, šala in humor. Opozarjamo na to, da si vsak rezervira karte v predprodaji. Film v nemškem jeziku. Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9'i uri, jutri ob 4., 7. in 9\i. Predprodaja od 11—'/213. + OBL)AVL»JAMO VAM PRESENET. LJIVO NOVOST! Zaupanje naših cen j. odjemalcev do naših izdelkov, nam je po. magalo k prometu ki nam daje možnost k novi kalkulaciji. Naše stremljenje je, vedno pomagati tistim, kateri se morajo odreči dragim oblačilom. Prinašamo trj serije popolnoma novih kamgarn-oblek v različnih, prekrasnih vzorcih, barvah in najnovejšem kroju. Kroji so tako popolni i da so za vsaki- če. prav zelo razvajen okus, vsako postavo, tudi če imate kakšno telesno napa-ko Dobro nas poznate kdo smo: TI V AR. OBLEKE. Te naše nove obleke imamo za Sloveni. jo za enkrat samo v največjih prodajal, nah v Ljubljani, Mariboru in Celju Prijetno boste presenečeni če si brezobvezno teh naših prodajalnah ogledate obleke. Tudi nehote se boste odločili k nakupu. Pripominjamo, da so te nove obleke iz blaga ki je v kakovosti dragemu inozem. skemu suknu iz svetovnih tovarn popol. noma enakovredno. Ob tej priliki ne zamudite tudi ogleda naših novih zimskih sukenj (Ulster) v izbrani kakovosti, modernem kroju in oku. snih vzorcev. TIVAR-OBLEKE. * Za čiščenje srebra kupujete najfinejša čistilna sredstva in to upravičeno, ker se le z najfinejšim in najboljšim sredstvom doseže, da postane srebro blesteče in da se pri čiščenju niti najmanj ne opraska. Srebro je dragoceno, še bolj dragoceno pa je vaše zobovje. Tudi zobovje naj se blesti, izbrati pa morate pravo čistilno sredstvo, ki zobovje temeljito snaži, a pri tem ne poškoduje zobne sklenine. Odolova zobna pasta je najfinejši prašek v obliki paste. Samo taka pasta izpolni vse zahteve idealnega sredstva za čiščenje zob. Odolova zobna pasta pa učinkuje tudi osvežujoče. □ najcenejši - ker najboljši. Z ovrat- □ □ nikom iz finega krzna Din 550.—, □ □ 650.—, 850.—, 1000.— 1200.— do g □ 2000.—. □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p * Sodna razprava proti VI. Fabjančiču. V sredo smo poročali o izidu sodne razprave v Konjicah na tožbo dr. Pivka in dr Mejaka Dotično poročilo izp p in ju jemo v toliko, da je bilo glede dr. Mejaka inkriminirano, da mu je Fabjančič očital, »da se je ta reva spozabila proti njemu (Fabjančiču), ki se je boril in bil Tanjen na Ceru. mesto da bi se skrili v kot in svojo p'-eteklo=t objokoval ter vprašal samega sebe, kaj delaa njegov brat in sestra v Avstriji«, s čimer je prozorno narnigaval na klevete, ki so se takrat raznašale o dr. Mej' ku, češ. da ie bil protiraroden. Glede dr. _ Pivka Je Kilo inkriminirano besedilo, da j- bij dr. Pivko »italijanski dobrovoPec in da je osnoval jugoslovenski dobrovoljski bataljon v Italiji proti prenovedi Jugos'ovenskega odbora in srbske vlade. S tem se je rod-črtavalo klerikalno obiskovanje proM »dr. Pivku. češ da ie bil ra-odni izdaja'ec Karakteristično je, da je Fabjan~i£ po svojem napadu na dr. Pivka p-ejel iz gotovh krogov celo vrs-to čestitk, češ vendar enkrat se je našel človek, ki si je upal povedati Pivku, kar mu gre! KAVA-MOTOH dnevno sveže pražena, Ljubljana — Vodnikov trg 5. □□□□□□□□□□□□□□□□LiUUUUUUUUODO * Za avtobus"i izlct v Benetke in Pado- vo od 10. do 14. t. m. je še nekaj sedežev prostih, zato hitite s prijavami do 5. t. m. Cena vožnje je 4-20,— Din za osebo vštevši potni list. Putnik, Ljubljana. * Decemberski izlet s posebnim vlakom na Duuaj. Na podlagi turističnih konvecij z Avstrijo organizira »Putnik« v zvezi z avstrijskim turističnim birojem v Beogradu sredi decembra izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod iz Beograda 14. decembra ob 14.40, iz Zagreba pa isti dan ob 22.50 in bodo izletniki prispeli na Dunaj 15. decembra ob 8.30- To je 40 minut pred rednim brzim vlakom. Cena vožnje od Beograda do Dunaja in nazaj v 3. razredu znaša 470, v II. pa 605 Din. Te cene odgovarjajo popustji okrog 70 odstotkov rednih cen. Avstrijski vizum je brezplačen. Potuje se s kolektivnimi in posebnimi potnimi listi. Za kolektivni potni list so potrebne tri fotografije in plačilo takse 50 Din. Na Dunaju ostanejo izletniki 3 in pol dneva. Vrnili se bodo 18. decembra ob 12-80 ter bodo istega dne prispeli v Zagreb ob 22.30. v Beograd pa 19. decembra ob 6.40. Prijave za ta zanimiv in cenen izlet sprejemajo vsi »Putnikovi« uradi in avstrijski turistični biro v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 35. u— Predavanje prof. dr. inž. Mirka Rosa. Pod okriljem Združenja za preiskavo materiala je predsnočnjiim predaval v predavalnici mineraloškega instiLu/ta na univerzi znameniti slovenski rojak. prof. dr. inž. Mirko Roš, ravnatelj Švicarskega za. vo«ia za preiskavo materiala in profesor tehnične vi«oke šole v Curihu. Izbranemu občinstvu, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, je predstavil uglednega znanstvenika predsednik združenja umiv. prof. dr. inž. Kral, nato pa ga jo v imenu univerze pozdravil še dekan tehnične fakultete prof. inž. Oana. Prof. dr. inž. Roš je nato v poldrago uro trajajočem predavanju, spremljanem s ^kiopt.ičnimi slikami razpravljal o trdnosti in deformaciji zvarjenih konstrukcij. Predavatelj je po dal najnovejše ugotovitve o načinu varjenja, pridobljene po večini na podlagi laboratorijske preiskave in lastnih izkušenj, in je pokazal, da morata iti praksa in teorija z roko v roki in se med seboj izpopolnjevati Predavanje je bilo namenjeno predvsem strokovnemu poslušalstvu in se je tikalo v prvi vrsti statičnih računov trdnosti pri varjenju raznih vrst jekla. Prof. Rog je žel za svoja izvajanja zasluženo odobravanje, posebej pa se mu je zahvalil še univ. prof. dr. inž. Kral. Zvočni kino Ideal — Dan os ob 3., 5., 7. in 9.15 uri premiera velefilma po znanem ( DUMASJEVEM romanu - Grof Mcnte Christo Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Danes ob pol 11. uri matineja. VSE ZA DENAR Vstopnina samo 3.50 Din. Iz Celja Odhndnica g. polkovnika Nikoliča. Oficirji celjske garnizjje so priredili v sredo zvečer poslovilni večer dosedanjemu komandantu celjskega vojnega okrožja ii. mešata g. polkovniku Aleksandru Nikoliču, ki je imenovan za komandanta kumano*"-iskega vojnega okrožja. Poslovilnega večera so se udeležili vsi oficirji ter s-ro.ski in mestni načelnik. G. polkovnik Nifcolič se s prisrčnimi besedami zahvalil za prijetno iznenadienje, ki so ga mu pri-rediili oficirji. Podpolkovnik g- Mirko Stoj" kovič je v lepem govora oris-aH odlične zasluge g. polkovnika Nikoliča v vojni in mira ter ga kot viteza Karadjordjeve zvezde z meči postavil oficirjem za zgleo. Poudaril je, kako si je polkovnik Ni kol'č v kratkem času svojega bivanja v Celju pridobil srca vseh oficirjev kot vzoren m plemenit starešina. Nato sta govorila mestni župan in s res k i načeilnik. Poročnik Radisavljevič se je poslovil od g. polkovnika v imenu mlajših oficirjev in obžaloval o''ihod tako priljubljenega in sijajn^sra starešine. G. kapetan Franjo Toš je nasrte" sil. da je pokazal g. polkovnik v Celju veli- Potrebujete II sredstvo za iztr eblf enf e ? Zgodaj zjutraj boste imeli normalno, milo izpraznjenje, ako boste na predvečer vzeli 2—3 ARTSN-BRAŽEJE dr. Wandcra. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 12258 32._ * Gospodinjski koledar za 1936, urediia Utva, VI. letnik, ki se je tako dobro uvedel pri vseh redoljubnih gospodinjah, je že skoro dotiskan in izide v prvi poloVid novembra. Naroča se v upravi ;Gospodin,-skega koledarja., Ljubljana, Mirje 27 io stane Din 20 — za izvod, po pošti Din 2.— več. Opoldne, zjutraj in zvečer, Petanjsko pijte venomer! Iz Ljubljane u— SVEČANA BLAGOSLOVITEV KRI-ŽEV PRAVOSLAVNE CERKVE IN PROSLAVA 700-LETNICE SMRTI SV. SAVE. Pravoslavna cerkvena občina bo svečano blagoslovila križe za novo pravoslavno cerkev sv. bratov Cixiila in Metoda v zvezi s proslavo 700-letnice smrti sv. Save, duhovnega očeta samostojne srbske nacionalne kulture. Zaprošeni smo za objavo progTama teh svečanosti naših pravoslavnih bratov: Pravoslavni mitropoHt pride v Ljubljano v soboto 2. novembra ob 17, Na postaji mu pravoslavni verniki prire-de skromen sprejem. Potem pojde g:, mi-tropolit v pravoslavno kapelo sv. Nikolaja, kjer ga bo pričakoval ljubljanski pravoslavni paroh s šolskimi otroki. V kapelici bo kratka večerna molitev. Pravoslavna cerkvena ob5ina vabi člane, da se v Čiim večjem številu udeleže sprejema g. mitropolita na postaji kakor tudi v kapelici — Duhovni koncert v proslavo 700-letnice smrti sv- Save bo v soboto 2. novembra ob 20.30 v dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, Bleiweisova 28. Na koncertu bo predaval o pomenu sv. Save mitropoht g. Dositej. Ker za ta koncert ne bo posebnih vabil, se opozarjajo prijatelji lepega cerkvenega petja kakor tudi vsa nacionalna iavnost, da sj pravočasno preskrbe vstopnice, ki se prodajajo v Dolarjevi trafiki. Tyrševa 12. poleg Ag-nolove trgovine. Cene so zelo zmerne: sedeži po 15, 12, 10. in 8, balkonski sedež 10. stojišče 5 in dijaki 3 Din. — Sv. arhi-jerejska liturgija v novi zgradbi še nedo-vršene pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metoda bo v nedeljo 3- novembra ob 9. Pel bo mešani zbor Srbskega pevskega društva iz Zagreba. Po končani li-turgiji bo blagoslovitev križev, ki se bodo takoj postavili na vseh pet kupol cerkve. Pravoslavna cerkvena občina vabi pravoslavne vernike, da se te sv. službe udeleže v polneim številu- — Sknpno kosilo pravoslavnih vernikov bo v nedeljo ob 13. Prijave za kosilo se sprejemajo v upravi pravoslavne parohije do sobote ob 12. Kosila se lahko udeleže vsi pravoslavni verniki. u— Dramatskl tečaj Zveze kulturnih a padle vojake, ki bo ob 15. Pozivamo vse borce, da se udeleže tega obreda in naprošamo vsa društva in javnost, da prisostvujejo tej pijetetni svečanosti. Odbor. u— Čela vrsta naših izvajajofih umetnikov: altistka ga. Golob-Bernotova, violinistka Vida Hribar-Jerajeva. sopranistka Štefka Ivorenčanova, čelisl Bogomir Leskovic in pianista Marijan Lipovšek ter dr. Danilo Švara so se postavili v službo propagande slovenske moderne glasbe. V ponedeljek 4. t. m. ob 20. izvajajo na intimnem koncertu Glasbene Malice skladbe Franca Šiurma, Slavka Osterca, Švare in Bogomira Lesko-vica. Spored je zelo raznovrsten, obsega skladbe za glas in klavir, za čelo in klavir ter violino in klavir. Dovolj pester in zanimiv. pa tudi poučen, da spoznamo stremljenje slovenskih modernih komponistov. Se-deži po 10. stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v Hubadovi dvorani. u— Uprava Hubadovc župe opozarja 'n vabi v^e ljubljanske moške zbore, da se vrši skupna pevska vaja za žalostinke v petek 1. novembra točno ob 10. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. P0P<>!dne ob 15. uri nastop na pokopališču pri Sv. Križu. Peli bomo: »Usliši nas, Gospod! — Fol ana toži — Blagor muc, na vojaških grobovih pa >Vigred« in - Oj Doberdob!«. Note prinesite seboj! Uprava u_ Pri »Kralju Edipuc sodelujoče statiste pr0si gledališka uprava, da se zbero v ponedeljek 4. t. m. ob 19. v opernem gledališču zaradi sodelovanja v -Aidi«. n— Ali ste žp videli kulturni film *i'ri-roda kot učiteljica«, ki kaže fabrikacih umetne svile? Film se predvaja v kinu IV'-onu dflevno od 1. do 7. t. m. u_ Tovariški sestanek vseh nižjih državnih uslužbencev in upokojencev, sklican za nedeljo 3. t. m. v hotelu >Metrop0-lu;<, se zaradi nastalih zaprek ne bo vršil. u_ Za revno ljubljansko dec°. Društvo Skrb za mladino bo tudi letos pobiralo pred pokopališčem pri Sv. Križu in Sv. Krištofu danes in jutri prostovoljne prispevke za revno dcco. Organiziralo bo tako zvani števni novčii in bo tudi najmanjši dar hvaležno sprejet- u— Parna kopel Okrožneca urada »a zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. 2JJ. je Zopet šti.niikrat tedensko odprta. Za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih vsakokrat o^ 14- do 18- "ro-Pršnc in kadne kopeli so razen ponedeljkov odprte vsak dan za moške in ženske od B. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od "8. do' 12. ure. u— Vlom v tovarno pletenin. pre<'>5noč-.iim je neznan tat obokal skladišče g. Roberta Donatba. lastnika pletilske indiirstri" je v Zgornji Šiški, in mu odnesel 43 ženskih puloverjev in jopic raznih barv. Okno skladišča je bilo odprto in verjetno je, da je tat s kakšnim pripravnim drogom povlekel puloverje na pLan. in ^fCaSel} bripavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni sestavljeni iz smrekovega ekstratka in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. SntreGa" bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 3.— in 5. Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 9 P ko ljubezen do Slovencev in iskal vedno stikom z narodom. To je dokazal tudi v občevanju s krajevnimi oblastmi. Zato «=o ga vsi vzljubili. --2. ponoči se je g. polkovnik ginjen poslovil. Želimo mu na novem siužbeuc-m mestu mnogo uspehov in sreče. e— Vsi sve*i. Dines ob 15. b do zapeli združeni pevski zbori Celjskeca pev^keca društvi, »Oljka« in Celbk ga »Zvona« na okoljem, nato ra mestn m in rapos'e 1 Š2 na vojaškem pokopališču. Skurni pev. ska vaja bo danes ob 14 v Nvodn m domu. Mes ni avtobusi bedo vozili danes In jutri po potrebi izpred celjskega kolodvora na mestno in oko iško po'ona'irč -. e— Kako se smeši o. V e aišn i »G1 s Naroda« je objavil v ce!j'k' rubriki notico. v ksfteri sc bridko p-ifo/u;e. da smo v smislu naše že več let vcl avrc p godbr s kinom I nionom v Celiu preprečili predvajanje reklamnih diapozitivov »Glasa N roda« v tem kinu. Dopi«n'ku menda nj znano da se mora veljavna pogodbi oboiestran-ko točno i-;vajati sicer se re b; tako nepremišljeno zacnal v n:-.s in k:ro. Če se je pi vodstvo kina odloči'o za rekami v r:cn .listu, je to sto-ilo zato. ker smatra rek'?rn-> v naiem l:stu za reprm?rno h ljšo in uspešnejšo, nego v »Ghsu Na- d >«. ki se se:'ai naenk-at tako briga za k'no L mm in n:eg->^ obsioj. Z objavo om n ene no, tiče v^Glasu Narod '« je n :e"ov ^dop:s: ik zopet obogatel /a novo — blamaž Iz Maribora a— Mariborska proslava češkoslovaškega praznika se jc morala odložiti na poznejši čas m bo z d ru žena z velikim koncertnim nastopom tukajšnje Glasbene matice. Nedeljska proslava je bila le v okviru tukajšnjega O.rkcga kluba, dooi«m bo oficiijelna proslava pozneje. a_ Samesio pomožne akcije — socialna doklada. Mestno s-ocia'!no-politi<čni od-d.Jek predlaga v zvezi z novim proračunskim predlogom za leto 1936/37, da se na mesto pomTŽne akcije, ki nima izgledov na uspeh, uvede nova socialna doklada na vse neposredne davke po 10/ž, kar bi vrglo okoli 700.000 Din. a— Mariborski kipar ji in slikar ii K r.rel Jirak, Martin Kolibič, Ivan Kos. I:r. Košir, Z. Mu"ič. J. Serncc, Albert Sirk, VI. Sto-viček in Anton Trstenjaik bodo razstavili svoja dela v tukajšnji Kazini v času cd 3. do 17. novembra. a_ V a avstrijski tovorni vlak je skočil T*red šcntiiiljskiim p-edorr»m 22-letni Jurij Brivec iz Sxmobora. Č!ujeoi obmejni organi pa ?jo 2a 7-a«ač:li in prijeli. Brivec ie pri zaslišanju navajal, da je hotel v Abesinijo. a_ Kletni plini so do nezavesti omamili čS-let-nega posestnika Alojzija Bezjaka ii je pridobila največ zaslug Češkoslovaška. Že davno pred svetovno vojno je bila Praga središče slovanske kulture, v svobodni republiki pa je zavzela vprav nenadomestljivo mesto v razvoju slovanskih kulturnih stikov. To. kar dela Praga v duhu slovanske misli, je edinstveno. Prizadevanja Čehov so tem večjega pomena, ker ne slone na čuvstvenih fantazijah, marveč na znanstveni podlagi. Češkoslovaška vlada je. kakor smo na tem mestu že ponovno pisali, ustanovila Slovanski institut. Slovansko knjižnico in slovanske arhive, kamor prihajajo učenjaki in pisatelji z vseh strani sveta, da se seznanjajo s slovanskimi problemi in da na vzorno zbranem gradivu proučujejo posamezna konkretna vprašanja. Za vsemi temi akcijami sta stala prezident T. (i. Masaryk in zunanji minister dr. E. Beneš, oba realista tudi v slovanskih vprašanjih, oba nasprotnika čuvstveno fantazijskega vseslovanstva in vendar oba prijatelja kulturnega zbliževanja Slovanov. V organizacijo slovanskih stikov pa sega tudi zasebna inicijativa. Največje praško založništvo Melantrich«. ki samo v Pragi izdaja šestnajst časnikov in časopisov (med njimi ^Večerne Ceske slovo< v 550.000 iz-tisih. ilustrirani tednik >Hv6zda« pa v 350.0f.t0 iztisih). je nedavno ustanovilo slovanski oddelek, ki je poseten del njegove velike knjigarne- Ta oddelek skrbi za sor-timent slovanske knjige. Taka osrednja knji-garna je bila potrebna že zdavnaj, zato moramo v interesu slovanskega kulturnega zbliževanja toplo pozdraviti ukrep podjetnega velezaložništva. To tembolj, ker vemo, da v sedanjih neugodnih gospodarskih 'razmerah in spričo neurejenih poslovnih stikov med posameznimi slovanskimi narodi tako poslovanje ne obeta dobička, marveč prej zgubo Centralno razpošiljalnico slovanskih knjig pa je bilo treba ustanoviti, če naj se organizacija slovanskih kulturnih stikov zopet pomakne dalje. Je to tako rekoč njena tehnična potreba. Z druge strani pa tudi že prest"žna zadeva. Slovanom pač ni v čast, da so bili doslej Nemci skoraj izključni posredovalci knjigarniških stikov med Slovani. Knjigarne v Jugoslaviji, Bolgariji itd. so doslej naročale poljske, ruske in druge slovanske knjige preko Lipskega. Poslej bodo lahko dobile fleherno knjigo, ki izide kjerkoli v kateremkoli slovanskem jeziku, preko slovanskega oddelka Melantricha v Pragi. II. (Vaclavske namesti) pod enakimi pogo i, kakor naročajo knjige pri nemških razpošiljalnicah. To je pomembna novost, ki je vredna, da jo posebej naglasimo na tem mestu- Pisec teh vrstic je na delovnem sestanku Jč lig Jugoslavije in Češkoslovaške v Ljubljani I. 1933. predlagal resolucijo v podobnem smislu. Pravkar izvem, da je na neoslovanskem kongresu v Pragi 1. 1908. re/eriral takratni goriški založnik Andrej Gaberšček o centralizaciji slovanskega knji-garništva v Pragi, po lipskem sistemu. — Sedaj je ta izpodbudna ideja dozorela pri praškem Melantrichu in je bila oživotvor-jena. Vsa čast podjetni praški založbi, ki v teh trdih časih uresničuje tudi to točko realnega slovanskega programa! -i- Te dni se je mudil v Ljubljani vodilni uradnik Slovanskega oddelka tvrdke Melantrich g. Michal Obolenskv, ki se je dogovarjal z ljubljanskimi založništvi glede komisijske prodaje slovenskih knjig, časopisov in uiuzikalij v Pragi. Razgovori so polekli ugodno in prinesli razveseljivo novost, da Ivo poslej v slovanskem oddelku Melantricha stalno na razpolago velik izbor slovenskih knjig, kar je za našo knjigo tem večjega pomena, ker prihajajo v slovanski oddelek le praške knjigarne vsi domači in tuji slavisti. Posebna važnost se polaga na znanstvena dela, munumentalne izdaje in ilustrirane publikacije- 15. novembra bo knjigarna otvorila v znanem Mysl-bekovem paviljonu na Prikopih razstavo slovanske knjige. Tu ho obilno zastopana tudi slovenska knjiga, če založniki izpolnijo svoje obljube. Pripomniti je treba, da sloni vsa akcija na zdravi poslovni podlagi, Čeprav — kakor rečeno — ne obeta Melantrichu poslovnih dobičkov. Samo velik založniški koncem se je lahko v teh -"asih odločil za tako akcijo, ki je vredna moralne podpore javnosti v vseh slovanskih državah. Zakaj tu ne gre za besede, marveč res za detan ia. Ne pozabimo, da ni ne v Zagrebu ne v Beogradu knjigarne, ki bi imela na razpolago toliko sloven.sk i h kn jig, kakor jih bo poslej stalno v slovanskem oddelku Melantricha v Pragi. * Organizacija knjisrarni^kih stikov ne gre posebno gladko iz|>od rok. Težava ;e v tem. da zlasti na slovanskem Balkanu ui pravega razumevanja za kulturni pomen take akcije. Slovani premalo uvažujejo in čislajo svojo kulturo. G Otoienskv nam je pripovedoval več značilnih primerov- Če prav slovanski oddelek Melantricha do ur suje v vseh slovanskih jezikih, mu vodilni beograjski založnik trdovratno odoovaria v nemščini. Morda zato. ker je vodilni beograjski založnik tujeca porekla in mu je pač malo mar za slovanske kulturne stike. Iz Bolgarije oduovariajo celo v angleščini. Neka slovanska tvrdka je zapisala pod »Praga« v oklepaju Indija (s'c!). Dokaz, da se ni treba norčevati iz Francozov, ki težko razločujejo med Lublinom. in Ljubljano in včasi napotijo kakšno pošiljatev knjig v Ljubljano (Pologne). Znatne ovire so tudi v čisto poslovnih zadevah. Na pr Nemci dajejo svoje časopise v komisijo s pravico polne remidende. Slovanski časopisi pa prihajajo v komisijo z zelo omejeno remidendo (po navadi 10°'«), kar praktično pomeni, da se lahko naroči najmanj deset izvodov in vrne ne glede na razprodajo samo eden. — Dalje- Nemci znižujejo za svoje publikacije inozemsko ceno (pravkar so jo založništva v Nemčiji znižala za 25°'»)• medtem ko mnoga slovanska založništva celo povišujejo ceno za izvoz v slovansko inozemstvo, vsekako pa dajejo knjigarnam večidel tako majhne popuste, da le-te izgube veselje do prodajanja slovanskih knjig. Nemci in Francozi tudi obračunavajo v daljših rokih kakor mnoga slovanska založništva. Takih razlik in praktičnih neprilik je mnogo in na njih se je doslej razbila dobra volja prenekaterega knjigarnarja. Kakor vidimo. se je praško podjetje z veliko energijo oprijelo organizacije knjigarniških stikov s slovanskimi založništvi in lahko trdno upamo, da bo spričo znane češke delavnosti in žilavosti naposled le uspelo. Za sedaj posveča pozornost predvsem osre-dotočitvi prodaje slovanskih knjig, časopisov in novin- Ob istem času že začenja organizirati tudi predajo muzikalij. V bližnjem delovnem načrtu je ustanovitev stalne prodajne razstave slovanskih likovnih umetnin. Kaj čuda, če imenujejo ravnatelja Melan-trichovega koncema g. Jaroslava Saldo — »dru«i Bat*a«. —o. Zapiski .Še en roman o srbskem umiku 1. 1915. Poleg nemškega spisa g- Gesemanna ^D-!e FluchU, o katerem je iJutrocc prvo v Jugoslaviji priobčilo daljše poročilo, je izšel v zadnjem času roman >Pod krstom«, ki ga je spisal Stevan J. Jakovljevič. Pisatelj, ki je že prej objavil vojni roman »Devet sto četrnoeste«, prikazuje v tem romanu v obliki dnevnika (torej prav tako kakor Ge-semann) srbski umik čez Albanijo 1. 1915. Knjiga je izšla v zbirki »Naša knjiga« v Beogradu. Lois Barthou v srbohrvaščini. V Beogradu je izšel v prevodu Ljubomira Niki§a spis pokojnega francoskega politika in esteta Louisa Barthonia »Političar«. Prof. dr. E. Spektorskij je objavil v pravkar izišlem zvezku »Arhiva za pravne i društvene nauke« (Beograd) razpravo >Sto godišnjica Ketleove Socialne fizike«. Knickebrokeriev spis »Ali bo v Evropi vojna?« je pravkar izšel v srbskohrvaškem prevodu pri »Privredniku« v Beogradu. Nova revija v Beograd". Geza Kohn namerava izdajati revijo z naslovom: »Smotra. Časopis za kulturna pitanja«. Prva vte-vilka izide že 1. novembra. Nova knjiga Andreja Jlauroisja. Pisatelj in esejist Aridre Maurois, znan po življenje-' pisnih knjigah o Byronu. Shelleyu, Edvardu VII. i. dr., je pravkar izdal pri Gras-sjelu v Parizu novo knjigo študij in člankov iz angleške lilerature »Magiciens et logiciens«. Med tedva tipa angleških pisa-tel:ev uvršča Maurois Kiplinga. H. G. Wella, Sha\va, Cestertona. Conrada. L>ttona Stra-chega. Katarino Manspreld, 1). H- Lawren-cea in Aldousa Huxleya. Celotno korespondenc« pesnika Hdlderli- na. velik človeški dokument o liriku, v katerem se je genialnost borila z blaznostjo, je izdala berlinska založba Inselc z uvodom Ernesta Berttirama. Henri de Montherlaut je izdal zbirko svojih esejev, člankov in odlomkov z naslovom ^Service inutile« (pri založbi Grasset). V uvodu podaja svojo svetovnonazorsko in življensko izpoved. Nušičevo »Gospo ministrico« vprizori te dni neko gledališče v Budimpešti. o k o 8 Na zadnjem zboru župnih načelnikov in načelnic je bilo sklenjeno, da bo prihodnji tak zbor 7. in 8. decembra letos in b0 obravnaval program tekem za leto 1936, dalje bo moral rešiti vprašanje raznih prednjaških tečajev v prihodnjem letu; obravnaval pa bQ tudi zadevo tekmovanja sokolov za državno prvenstvo Ker je na vidiku velika reorganizacija, Do Potrebno, da tudi najvišji strokovni forum pove svoje mišljenje. Važnost, ki ga polaga zveznn načelništv0 na udeležbo So koistva na Berlinski Olimpijadi. narekuje, da 6e bo razprava vršila tudi o tem vprašanju Poljaki Sokoli b0do prihodnje let0 slavili 15-etn'co uedinjenja vseh poljskih sokolskih organizacij v edinstven sav^z ter priredili v to svrho v Varšavi svoj VIII zlet Tudi tamkaj bo moralo biti zastopano jugoslovansko Sokolstvo s primernim številom telovadcev in telovadit. Kako, bodo rešili br. načelniki in načel-nice. Sokolska društva v Zagrebu, ki tvorijo Posebno okr0žje sokolske župe v Zagrebu s skupno 7 društvi, s0 priredila nedavno svoje lahkoatletske tekme, ki se jih jt udeležilo 296 tekm0valcev in tekmova'k iz vseh telovadečih oddelkov. To so bile največje lahkoatletske tekme v Zagrebu, kar jih je bilo doklej prirejenih, prvenstvo izmed vseh društev je dr,iseglo društvo Zagreb II. Sodelovalo je tudd 68 Sodnikov in sodnic, tekme pa je vodil načelnik okrožja br. Valadžija. Doseženih je bilo mnogo zelo lepih rezultatov. Sarajevsko sokolsko društvo ;e ob tuž-ni obletnici smrti kralja Aleksandra I. položilo temeljni kamen svojemu Sokolske mu domu, ki b0 nosil ime blagopokojnega Velikega kralja. Dom bo eden najlepših in največjih v Jugoslaviji ter bo stal v najlepši mestni čptrti. v ulici Mis -Irbi. Mestaa občina je darovala 2 milijona dinarjev, isto toliko pa tudi banska upra va drinsike banovine. Peviski zbor bolgarske junaške zveze namerava prirediti v novembru t. 1. umetniško krožno potovanje po Jugoslaviji. Prvi koncert b0 v Beogradu. Štafetni tek Slovaške sok0lske župe ki ima svoj sedež v Bfeolavi na avstrijski meji ter obsega najjužnejši del vzhodnega Moravskega, je bil 20. oktobra, obvezen za V6e edinice. Udeležilo se ga je 1100 oseb. Pot predajnega teka je vodila iz Bfeelave ob župni meji naokrog zopet v Bfeclavo v dolžine 150 km. Začetek je bil ob 7. uri izpred spomenika prezidenta Masaryka, zadnji udeleženec teka je dospel na cilj ob 13. 2. Tekači, moški in ženske, s« nosili in si predajali državno zastavico. Kot prvi je odtekel od spomenika prezidenta najstarejši telovadec brec. lavskega Sokola, 75-letni br. Matoušek, k cilju pa je prinesla zastavico naraščajnica Karasova. Povprečna brzina predajnega teka je znašala 25 km na uro. Kaj pišejo Nemci o Sokolstvu. V zra-ne.m nemškem strokovnem listu »Leibes-ubungen« je bil priobčen o Sokoi 1-stva po vsej deželi narastlo za 1066 ljudi. Regulacija Rase Ministrstvo za kmetijstvo tn šume je dovolilo zadrugi za regulacijo Raše nov kredit v znesku 1.555.000 lir za osuševalna dela v 3 odseku ob čepičkem jezeru. Delo mora biti dovršeno do konca prihodnjega leta. Osuševalna dela so se pričela že pred 3 leti. Ko so bila v 1. in 2. odseku dokončana. je vse delo dolgo počivalo, ker je manjkalo potreonih finančnih sredstev. Ker pa se je v zadnjem času zaradi medna-rodne sankcijske akcije vlada pričela vse bo'j zanimati za raške premogovnike, je postalo tudi vprašanje osuševanja ozemlja okrog njih spet aktualno- Drobne novice Zaradi naraščajoče draginje je izdala pulska prefektura proglas na vse prebivalstvo pokrajine, v katerem ga poziva, naj aktivno sodeluje v borbi proti draginji in špekulaciji. Ljudje naj bi oblastem ovadili vsakega trgovca, ki prodaja živila in druge najnujnejše potrebščine po višjih cenah. kakor jih določa vsakokratni uradni cenik. Poseben urad za zbiranje zlatnine «o ustanovili pri pokrajinskem tajništvu fašistične stranke v Trstu. V urad-u se ima oddajati vse zlato, ki je uamenjeno v dar državi. Glede na akcijo fašistične stranke med najširšimi sloji prebivalstva se nadaljujejo, da bodo darovi v zlatu sčasoma zelo narasli. Zato b0 urad posloval spočetka le Po dve uri na dan, pozneje pa morda kaj več. Tudi na Reki so te dni pri pokrajinskem tajništvu fašistične stranke ustanovili poseben urad za zbiranje prispevkov v zlatu. »Vcdetta d'Italia« je objavila tu-i* že prvi seznam fašistov, ki so že oddali svoje prispevke. Skupno jih je 23. V Puli je prefekturna komisija kaznovala trgovca Petka Simoniča, ker je prodajal živila po višjih cenah, kakor jih do'o-ča uradni cenik Odredila je zaporo njegove trgovine za nekaj dni. Sečnja v gozdovih Julijske krajine je znašala Lani okrog 192.000m' lesa vseh vrst. 2,244.000 ni' drv in 160.000 stotov oglja. V vsej državi pa 2,878.000 m' lesa, 34,507.005 m' drv in 5,720.000 stotov oglja. StllUtlll ¥ Pesem naj pobrati mestno in podeželsko mladino Kedelja, '20. oktobra. Motor avtobusa brni zamolklo, jezno. Trojanski klanec premaguje. Od trenutka do trenutka se nam odpira vse krasnejši pogled. Oktobrsko jutro je. Kro£ in krog nas, v dolinah in po vrhovih kraljuje pozna jesen. Megle se trgajo, zagri-njajo vrhove, da za trenutek spet prikažejo vse veličastje mehko nagubanih velikanov in tihih, globokih, vase usanjanih dolin. Nekaj čudovitega ima v sebi jesen v oktobru, ko gozdovi žare v svojih prelivajočih se ognjenih barvah celo pod sivim nebom, ki trosi nanje biserne kapljice, da je njihov lesk še čarobnejši. In v tej prekipevajoči pesmi k počitku se odpravljajoče, v tihi čar slovesa odete prirode, se veselo smehlja šestnajst parov svetlih otroških oči, se meša šestnajst zvonkih glasov, ki nimajo v sebi še nič jeseni, še nič skrbi, ki jih je le čudovita pomlad, razodevajoča vso silo mladih, v tem sivem jutru solnca polnih src- Na vrhu Trojanskega klanca. Motor molči. Kako tiha morajo biti jutra tu cori. Ničesar jih ne more motiti. Danes je pa v to tišino planil vesel, zmagovit otroški smeh. vse osvajajoč živžav dečkov in deklic, ki tekajo okoli vozila, se vzpenjajo nanj. Iz roke v roko gredo veliki šopki jesenskih rož In pref težko, dolgočasno vozilo je kmalu ovenčano in videti lahko. Tako nadaljuje svojo pot v dolino, nosi. svatovsko odeto, svatov-Bko ubrana srca prešerne mladine — ljubljanske male harmonikarje. Vransko. Cesta je prazna. Ljudje so pri maši. Nič ne de. Izstopamo. Otroci s harmo- nikami. Mali petletni Bahar že igra ob cesti. Malček potrebuje kar dva stola- Eneca za noge, da mu velika harmonika ne omahne z naročja. In že teko ljudje skupaj, iz hiš, iz krčem. — otroci, cospodinie. staro in mlado. Vse strmi v malčka v gorenjski narodni noši, ki igra valčke, narodne in umetne pesmi na kromatično harmoniko, kakor bi bj| ž njo prišel na svet. Za njim, najmlajšim, se vrste drugi, in nazadnje virtuoz Kosec, ki mu instrument izpod gibčnih prstov dobesedno poje. Vzklikanja ni ne konca ne kraja. Mali harmonikarji se mu odzovejo iz polnih grl. Vransko bo za ta dan polno pesmi. Vozimo se skozi Prekopo. Pred gasilskim domom švignemo mimo slavoloka, ki je nam namenjen: s Dobrodošli!«. Tja se vrnemo po|>oldne. Zdaj pa v Šentjur ob Taboru. Prve hiše so pred nami. Avtomobilska hupa skoraj slovesno zapoje. Prvi signal. Ljudje dero iz hiš in za nami. Hupa poje nenehoma Od daleč nas pozdravlja slavolok Pred njim množica praznično, svetlo oblečene šentjurske mladine in faranov. V trenutku smo od rož malone zasuti. Vsa cesta, ves trg je z njimi pokrit. Vsem je na smeh. Zadnji vzkliki poienjavajo Drobna deklica pozdravlja z zvonkim erlasom Iiublianske male harmonikarje in njihovega učitelja prof. Rančigaja S čudovito otroško prisrčnostjo se jim zvon-ko zahvaljuje za prihod. Vse Je pokonci. Zbrala se je mladina iz Šentjurja, iz Pre- kope. iz Čepeli in od drugod. Vse je pri sprejemu ljubljanskih olročičev Toliko prisrčnosti doživi človek malokdaj v življenju. Treba |e hiteti. Malčki in siuiujsi naizlo zajtrkujejo. Za vse so preskrbeli dragi Šent, juičani. Otroci ne vedo kam s čajem, s sladkim pecivom in s sadjem. Toda prof. Rančigaj veselo priganja k skušnji. In otroci, kakor bi dobri vojščaki ukaza le čakali, že teko v dvorano Katoliškega doma. Ura je osem. Ob desetih bo koncert. Dvorana je pa že zdaj skoraj polna. Ljudi je treba z dobro besedo lepo napoditi. Skušnja teče kakor koncert. ★ Zvon vabi k maši. Harmonike in pesem jTotihnejo. Profesor Rančigaj gre s svojimi štirimi violinisti in s harmonikarji na kor orglat. Maša je bila redko umetniško doživetje- Šentjurske orgle so dobile svojega mojstra. ★ Koncert. Ura je deset. Dvorana je napolnjena do zadnjega kotička. V velikih skupinah sloje zunaj še farani in gledajo malce mrko predse. Za vse ni prostora. Nekateri gredo domov, drugi se pa tišče zidov in poslušajo. Harmonike in violine pojo koračnico: '.Jugoslavija, oj!« Dvorano zajema val navdušenja. Domači župnik pozdravlja z zbranimi besedami male ljubljanske godce in poudarja vzgojni pomen harmonike za širjenje in ohranitev lepe narodne pesmi med ljudstvom. Na odru je šestnajst malih harmonikarjev, štirje violinisti in združen mešan mladinski pevski zbor iz Šentjurja, Prekope in Čepelj — trideset pevcev in pevk v najlepši otroški dobi — joj — in koliko neprecenljivega pevskega bogastva med njimi — v tej Savinjski mladini, ki dorašča za trdo delo in še za trši čas. Profesor Rančigaj jih vodi bolj s pogledom, z lahno kretnjo glave kakor s harmoniko v roki. Vse strmi vanj, se poglablja v izvajanje, ki bi delalo vso čast velikemu, z vsemi sredstvi razpolaga jočem u mestu. Že po prvih točkah je čutiti, da jih ni izvežbal le za ta dan — ampak za vse težje nalosre v bodočnosti — hkrati pa preprostemu človeku pokazal, kaj se vse da ustvariti iz mladine prav s preprostimi sredstvi — a s temeljitim delom. Nad 30 točk obsega program. Junak dneva je petletni harmonikar Bahar Franc, ki igra valček kakor kak gorenjski korenjak »Terezinko« tako. da vse strmi. Sedemletni Čekada Andrej in osemletni Pat® Milan sta že mojstra. Od starejših je pa po elegam-i svoje igre in doživljanja enajstletni Kosec Pavel mnogo obljubljajoč talent, na svojem velikem kromatičnem instrumentu pravi mojster, ki mu jii le za zunanji efekt. Njemu sledi Jeran Branko, ki mu je pa zaenkrat še bolj za zunanji efekt, kar tuiutam moti skupnostno doživljanj-' zbora, ki je pod Koščevim vplivom in kaže vse vrline in veliko zmogljivost. Paradi tega se je odlični pevski material savinjska mladine v v&ej svoji naturnesti in z *-metniško amb cijo po zaslugi prof. liančigaj-i in s pomočjo violin krasno skladal z ljubljanskimi, dobto izšolanimi godci l pri v čudovit in proti vsemu pričakovanju u-pel je pa bil na>»*op šestih triletnih dckiic, ki so ob spremljavi harmonik zapele n-Aaj pesmi. Odpela *o jih z vso detinskn prUrr:nost|0 - pričakujoč vsaka po pest oblinb'i>*nih b.unbončkov; sicer olročičev ne bi spravili n;« oder. In zal a ve bilo na prit-»k. uspeli poskus izredno zanimiv. PrazničniMt in navdušenje naraščata od točke do točk;. Pogl.-d v dvorano odk»iva pravi čudež Saj tam ni več videti resnobnih, od dela in skrbi razoranih obrazov sa- SCJSVO I1! Ji G PRISTNO zon javo ZRNATO KAVO ZAJAMČENO K0FEIH4 PROSTO RABI O Izvieček iz programov Petek 1. novembra Ljubljana T.iO: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko). _ 8: Cas, poročila, s.pored. — 8.15: Vokalni in orgelski kuucert. — 9-15: Vensko predavanje (dr. M. Opeka). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. _ 11: Ura resne glasbe — radio orkester. — 12: čas, spored, obvestila. — 19.30: Xa<\ ura. — 20: Čas, poročila, spored. — 20.15: Žalne pesmi po,:e Slovenski vokalni kvintet. — 20.45: Mrtvi govorijo (zvočna igra), izvajajo Slani radijske dramske družine, režira inž. Pen-gov. — 21.15: Koncert radio orkestra. — 22: čas, vreme, poročila, spored. Sobota 2. novembra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Pester program na ploščah. — 14: Vreme. — 18: Na delopust _ veselic lic, radio orkester. _ 18.40: pereča zunanja politična vprašanja < d>r. Alojzij Kuhar). — 19: čais. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. uira. — 20: Po božji njivi — literarno glasbena prireditev in reportaža z grobov naših velikih mož. Sodelujejo: Radijski orkester, instrumentalni solisti, g. I>. Mrzel (reportaža), članica nar. gled. ga. šaričeva, vmes plošče. — 22: čas. vreme, poročila, «pored. Beograd 16: Vojaška godba. — 18.1-5: Prenos koncerta z univerze. — 20: ^ester večer. — 22.20: Lahka godiba. — Zagreb 12: plošče. — 20.30: Slehernik- . _ 21.30: Nabožna glasba. — Praga 19.15: Zborovski koncert. _ 20: Spevoigra. — 21.05. češka glasba. — 22.15: Plošče. —Varšava 20: Čelo in org-!e. — 21: Literaren program. — 21.30: Operna glasba. — 22.50: Plošče. _ Dunaj 12: Simfonična glasba. — lfi.ov: Orkester mandolin. — 17.45: Plošče. — 19.30: Mozartov »Requiem<. — 20.30: Zvočna igra. — 22.10: Schu.bertove pesmi. — Orgelski koncert. — Berlin 20.10: Mešan glasbeni pro.gram. — 22.30: Lahka in plesra muzika. — Munchen 19.05: Neimške pesmi. — 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 23: Lahka godba. — Stutt-gart 19: Koncert nordijske glasbe. — 20.10: Zabaven pr0gram. — 22: Zvočne slike. — 22.30: Skladbe za čelo in klavir. — 24: Orkestralen koncert. — Rim 20.50: Prenos žalne prireditve iz Rovereta. Točno plačil) »Jutru« naročnino Vami svojcem zavarovalnino r-------------------------n ._ . vinjskih ratarjev in ratark. ampak zd'j se vsi kakor veliki, dobri otroci, ki jim obrazi sijejo od resničnega veselja. Ustnice se jim smehljajo kakor same od sebe. Mladost, otroška leta so se jim povrnila. Pozabljene so težave. Srca. polna hvaležnosti jim utripajo od notranjega razkošja kakor otročičein na odru. ki jim. ti mali mojstri, z mehko slovensko pesmijo, z valčki in polkami ča-rajo vso nekdanjo mladost, lepi, zlati otroški čas. Mladina je zavzela svet. Prepeva: Delajmo, delajmo nova kolesa, U boj, u boj, Jager pa jaga. Vsi so prihajali, Ko so fantje proti vasi šli, U moravški far, Daj daj srček nazaj, Hrvatski I a novci Jaz sem muzikant, — pesem za pesmijo se vrsti — polni dve uri, na koncu je pa skupina deklic med petjem in igranjem vsega velikega zbora zarajala Soljančico, nakar je koncert nlogočno izzvenel v krasno podani pesmi: »Naj živi Jugoslavija'c šentjurskemu delu Savinjske doline, ki se je tako poln nad in z nepopisnim gostoljubjem pripravil na sprejem ljubljanskih malih harmonikarjev, ostane ta dan nepozaben. Kakor so šentjurčani malčke sprejeli s cvetjem, jih z vso ljubeznjivostjo takoj po prihodu pogostili, tako po koncertu niso vedeli več ne kam ne kod in so male mojstre z dobrotami kar zasuli. Plavšakova gostilna še ni doživela takega kosila kakor to nedeljo. Glasovi harmonik, zvenčanje žlic. vilic, porcelana, živžav, ka--kor da so se vsi vrabci znašli skupaj, obrazi veseli, povsod otrok, povsod smeh otroško glasen, pri starih pa tih, bolj v očeh, kakor na ustnicah. Po kosilu pa je mala vojska še manjših harmonikarjev in ljubljanskih gostov odšla na Rančigajev dom. po domače k OreSniko-vim. Prišedši tja so otroci zavriskali — v naskoku so zavzeli veliki kozolec, pod, se razkropili po hosti, se kmalu vrnili z žepi ŠPORT : Jadran v nedeljo ob 14.30 na igrišču TSK. M°-Bte. Preteklo nedeljo odpadla prvenstvena tekma Ilirija : Jadran se vrši to nedeljo ob 14.30 na igrišču športnega kluba Moste ob cesti na Fužine. Igra obeta zanimivo in napeto borbo, ker bosta družini, zave. dajoč se, da se borita za prvo mesto v pr-ivemstveni tabeli, pokazali svoje najboljše znanje iii bosta nastopili tudi v najmočnejših postavah. Ilirija, ki velja letos za resnega kandidata v državnem prvenstvu, ima sicer večje možnosti, da si osvoji zmago in s tem sigurno prvenstvo v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja, morala pa bo vizeti stvar z najrevnejše strani, ako noče doživeti presenečenja. Jadra. nova družina je v poslednjem času močno napredovala, kar je dokazala v obeh tekmah na Jesenicah, kjer je sigurno in s precejšnjo razliko odpravila izvrstne in borbene Gorenjke. Komu obeh ljubljanskih rivalov pripada prvenstvo v tej športni panogi, se bo odločilo v nedeljo- Službene objave LNP (8. seja u. o. (lne 23- oktobra 1935) Na spraznjeno mesto II. tajnika se koop-tira Rado Bordon. Na spraznjeno odborni-iko mesto se kooptir-a v upravni odbor mesto pokojnega Slanovca na predlog Ka-č-arja dr. Marjan Ahčin. Vzame se na znanje ostavka S. Sancina na mesto v kazenskem odboru. Suspendira se SK Laško do poravnave dolžnega zneska sodniku Andreju Svetku. Odobri se sporazum med Slavijo in Reko, po katerem se Slavija obveže poravnati svoj dolg Reki tekom spomladanske sezone 1936, s tem da se eventuelni poznejši spor ne bo več obravnaval v u. o. LNP. Kaznuje se po § 58 k. p. Gradjanski z globo 200 Din, ker se je v preiskavi dognalo, da je namenoma prepozno oddal prijavo proti Panoniji. 0 tem se na lastno zahtevo obvesti JNS. Kaznuje se z globo 25 Din Grafika, ker ni pravočasno dostavila savezne izkaznice bivšega igrača Kataviča po zahtevi centralne kartoteke. Pozivajo se klubi, da ob prestopkih igralcev v druge klube takoj ugodijo zahtevam poslovnega" odbora in v stavljenem roku predložijo savezne izkaznice z odjavami. Protest Grafike z dne 23. oktobra t. 1. glede kazni Ceglarja se ne obravnava, ker ni predložena predpisana taksa. Obveščajo se ljubljanski drugorazredni klubi, da je bila vloga LNP na občino in banovino glede črtanja takse 100 Din za drugorazredne tekme negativno rešena. V vezi nekaterih incidentov na raznih igriščih, ki so se v zadnjem času pripetili, se pozivajo klubi, ki še niso uredili na svojih igriščih barijer, da jih do začetka prihodnje spomladanske sezone preskrbijo, sicer se na njihovih igriščih ne bodo dovoljevale prvenstvene tekme. Opozarjajo se vsi funkcionarji LNP, ki niso določeni v službo, da je na tekmah njih mesto za barijerami, Vzame se na znanje konstituiranje o. o. Celje: predsednik ie zaradi premestitve podal ostavko, podpredsednik Kocmur Tine. tajnik Mahkovec Josip, blagajnik Hrastnik Herman, kapetan Svetek Andrej- Prošnja o. o. Trbovlje za brezplačno izstavitev izkaznic odbornikom se odbije, ker so izkaznice stavljene v promet po nabavni ceni in predstavlja določena cena faktičen izdatek LNP. Prošnja Zaloga za podporo se bo obravnavala skupno z ostalimi prošnjami. Z ozirom na sklep JNS, službeno br. 37, 1č 21 (zapora igrišču ASK Primorje) in k. o. pri JNS okr. br. 22 (kaznovanje igralcev) ugotavlja u. o. LNP: 1. JNS je kljub svoji dosedanji praksi, da čuva avtoriteto podsavezov, šel preko LNP ter izvedel zaslišanje po svojem delegatu, da si je prvotno odredil zaslišanje prekp LNP, kasneje pa je ta nalog iz neznanih motivov spremenil. 2- Delegat JNS je le majhen del zaslišanja izvedel z vednostjo LNP, vsa ostala zaslišanja pa je izvršil, ne da bi za to vedel LNP, službujoči odbornik JNS, prizadeti klub ter igralci, ki so bili obdolženi. 3. S takim postopkom je delegat JNTS vedoma kršil določbe § 70 k. p., ki dajejo vsakemu obtožencu pravico, da prisostvuje zaslišanju, stavi vprašanja in ima tako možnost ovreči obdolžitve odnosno z novimi pričami dokazati neresničnost obdolžitev. 4. Dasi je JNS pri izreku njegovih ukrepov moralo pasti v oči, da je postopanje pomanjkljivo in so kršene določbe § 70 k. p., je izrekel zaporo nad igriščem in ostre kazni, ki bazirajo na neresničnih podatkih. Motivacija kazni »pasivno zadržanje fun kcionarjev ASK Primorja — sodelovanje poedinih igralcev pri neredih — večkratni vdor načelnika nogometne sekcije ASK Primorja na igrišče — nagovarjanje publike po nekaterih igralcih ASK Primorja': je popolnoma neosnovana, kar morejo potrditi vsi funkcionarji LNP in tudi vsak objektiven gledalec dotične tekme. Zaradi navedenih ugotovitev u. o. LNP obsoja tak način izvršene preiskave, kakor tudi izrečeno kaznovanje na podlagi nepopolne preiskave ter pričakuje, da bo u. o JNS iz lastne iniciative popravil krivico, ki jo je prizadel enemu svojih članov ter istočasno ukrenil vse korake, da se zaga-rantira striktno izvajanje pravil in pravilnikov JNS, krivci, ki so vedoma in hote te pravilnike kršili, pa pozovejo na odgovornost. Obvešča se Mladika, da je pr. ss Kos vrini razliko preveč izplačane takse iz tekme Mladika - KAC jun., ki se vpiše v dobro klubu. Na okrožnico Litije z dne 16. oktobra 1.1. glede izstopa državnih nameščencev iz kluba, se klub obvešča, da LNP tozadevno ne more nič ukreniti. 11. seja p. o. dne 30. okt°bra 1935. Prvenstvene tekme dne 3. novembra 1935 V Ljubljani; igrišče se določi naknadno, ob 13. Primorje-Jadran jun., ob 14.45 Pri-morje-Hašk, službujoči Logar, nadzor nad blagajno Jugovec, Primorje 10 rediteljev; igrišče Primorja ob 8.30 Mars-Hermes jun., ob 9.45 Svoboda-Slavija jun.. ob 11. Iliri;a_ Mladika jun., službujoči Žiigon, vsak klub po dva reditelja; igrišče Korotana ob 9. Korotan-Reka jun.. ob 10.15 Korotan.Slcga službujoči Belič, Korotan in Sloga po tri reditelje. V Mariboru, igrišče Rapida ob 14.15 Ra-pid-ČSK, ob 13.15 Rapid-Železničar jun., službujoči Fischer. V Trbovljah, igrišče določi o. o., ob 15.30 Retje-Trbovlje. službujoči Hvala. V Tržiču ob 15. Svoboda-Gorenjec, služ. bujoči Lajbacher. V Škofji Loki ob 15. Sora-Korotan, službujoči Šega. Na Jesenicah, igrišče Bratstva ob 15-Bratstvo-Kovinar, službirioči Smo!«j. V Celju, igrišče Jugoslavije ob 15. Jugo-skvija-Zailec, službujoči Hrastnik. V Domžalah, igrišče Domžal ob' 15. Dom. žale-Radomlje, službujoči Breskvar. V Ptuju, igrišče Drave ob 14.30 Drava-Lendava, službujoči inž. Celotti. V kolikor niso k posa.mezn m tekmam določeni reditelji, preskrbijo rediteljsko službo prvoimenovani klubi. Odobrijo se prijateljske tekme 3. novembra: Litija - Javornik, Zagorje - A»r>ater. DASK - Svoboda, Hrastnik - Rudar, Reka-Ririja. Preložita se tekmi Iliri ja-Atletiki in Železn-ičar-Svoboda na poznejši termin. Preložijo se tudi za 20 oktober določene tekme 'Atletiki-Primorje. Iliri ja-Hermes, Maribor-Svoboda, in za 27. oktober določena podsavezna tekma Primorje-Ilirija na poznejše termine. Prekinjena tekma Svoboda-Mars se sporazumno med kluboma ne bo nadaljevala in se verificira z doseženim rezultatom 0:3. Službeno iz s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam dne 3. novembra 1.1.: Primorje— Hašk stranska sodnika černe in Jurkas; Primorje—Jadran jun Dorčec; Mars— Hermes jun. Vrhovnik; Svoboda-Slavija jim. Bašin; Ilirija—Mladika jun. Sondag; Korotan—Reka jun. Pečar; Korotan—Sloga Martelanc; Rapid—ČSK Jordan (sporazum); Retje—Trbovlje čamernik; Svoboda—Gorenjec Ramovž; Sora—Korotan Cimperman; Bratstvo—Kovinar Lukežič; Domžale—Radomlje šketelj; Litija—Javornik Hobaoher; Reka—Ilirija Dolinar. Igrišča so razvidna iz objav p. o. prav tako so razvidni začetki tekem. Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. Za prven. tekmo Ilirija : Jadran se določi nov termin 3. XI. Za navedeno tekmo se delegira ss. Doberlet. V nedeljo 3. XI. se izvedejo praktični sodniški izpiti, na kar se opozarjajo sodniški kandidati in člami izpitne komisije. Eni in drugi naj bodo točno ob 14.30 na igrišču TSK. Moste v Mostah. SK. Ilirija in SK- Jadran se pozivata, da pošljeta na ieto igrišče in ob istem času vse verificirane hazenašice, ki ne bodo zaposlene v prvenstveni tekmi Hirija ; Jadran. Igralke morajo imeti s seboj kompletno opremo. Teoretski izpit za hazenske sodnike sta položila kandidata Grintal in Kosmač. Verificira se prven. tekma Gorenje Ilirija s 6 :0 par forfait. Naprošajo se sodniški kandidati, ki so prejeli v svrho učenja. savezna pravila, da jih nemudoma vrnejo v roke podsaveznega tajnika. SK. Ilirija se poziva, da se sporazume z SK. Viktorijo Brod za termine obeh finalnih tekem za drž. prvenstvo, v protivnem slučaju, bo savezna uprava določila termine 10. XI. v Brodu in 17- XI. v Ljubljani. Reka : Ilirija B. Na igrišču Reke nastopi v nedeljo znano B moštvo Ilirije. Reka, ki je zna.no kot tehnično moštvo, bo naletelo na enakovrednega nasprotnika. Z ozirom na poslednji neuspeh bodo pa Rečani gotovo napeli v6e sile, da zmagajo in potolažijo svoje pristaše. Tekma se prične ob 10. na izrišču Reke. S. K. Ilirija (Hazenska sekcija). Po nalogu podsaveza morajo biti v nedeljo ob 14.30 na igrišču TSK. Moste vse verificirane igralke, ki ne bodo zaposlene v prvenstveni tekmi proti Jadranu katera se vrši na istem igrišču ob 14.30. Vsaka igralka mora prinesti s seboj kompletno opremo. Izostale bodo najstrožje kaznovane od podsaveza, kakor tudi od kluba. Tiste, ki nastopijo v tekmi proti Jadranu, morajo biti na igrišču najkasneje ob 14. Jutri morajo biti ob 13.30 v posebni sobi kavarne Evropa Oman in Bernik, ob 18. Zaje, Papež D., ob 18.30 Papež I., Vlasta, Silva, Rupel, ob 19.15 pa Pribošek. Obvezno za vse. SK Reka (smučarska sekcija) vabi članstvo, mladino in vse one, ki se zanimajo za zimski šport, da se udeleže važnega sestanka v soboto 2. novembra ob 15.30. na igrišču Reke. Istočasno je tudi vpisovanje novih članov. V slučaju slabega vremena se vrši sestanek ob isti uri v gostilni Konzum. SK Svoboda. Danes ob 18.30 obvezen članski sestanek. SK Slavija. V Soboto »b 20. pri Marin-škii članski sestanek ju morskega .n I. m o" štva. Juniorsko moštvo dobi opremo na sestanku. Udeležba obvezna. Maribor-središče letošnjega zimskega sporta v držav1. V smislu ugodno zak'/učenih pogajanj bodo dne 18 in 19. jamaria 1936 v Mariboru državne jmučarske tekme. Ker bodo 5. in 6. januarja razen tega še vsesokolska smučarska tekmovanja, pos'a. ne Maribor letošnje središče smuskega sporta v naši državi. Smučarski klub Dovje — Mojstrana. Na reclnom letnem občnem zboru Smučarske ga kluba Dovje — Mojstrana je bil izvoljen do malenkostnih sprememb stari ol. bor. Bivši predsednik g. Jože Zupan je bil enoglasno izvoljen za častnega klu.bovega predsednika, dočim je prevzel predsedniške posle znani smučarski učitelj in tekmovalec Rabič Maks. Celoten odbor nam jamči za procvit kluba največ zato, ker je ostala večletna tajnica vsem dobro znana sportašica Rabič Minca, učiteljica in hčerka dvornega nadlovca iz Mojstrane. Tudi ostali člani odbora bodo storili svoje in prepričani smo, da bo žel tudi letos ta naš najagilnejši klub zaslužene lavorike. Na Mužaklji, kjer 6i je klubovo članstvo z veliko požrtvovalnostjo zgradilo kočo, je bilo zadnjič ob prvem snegu vse živo smučarjev, ki so drseli s popolnim obvladanjem smuške tehnike nizdol po krasnem pršiču, kakršnega še sredi najhujše zime težko najdeš. Padlo je ca 20 cm suhega snega na malenkostno staro zmrznjeno Podlago. Tudi danes je tam gori že mo-oče smučanje, vendar za popolnoma iz-vežbane, ob prvem 6labem vremenu pa dobimo tu snega dovolj. Vremensko poročilo 31. oktobra Ljubljana 7. 765.0, 8.4, 92, —, 10, —, —; Ljubljana 14. 766.5, 10.8, 89. NE, 10, Maribor 7. 763.8, 6.0, 90. W3, —, —, —; Zagreb 7. 765.3, 9.0, 80, 0, 2, —, Beograd 7. 766.0, 7.0, 80, SE1, 4, —, —; Sarajevo 7. 768.2, 1.0, 90, 0, 10, —; Skoplje 7. 768.5, 3.0, 90, 0, 0, —, —; Kumbor 7. 765.9, 12.0, 80, NE3, 0, —, —; Split 7. 765.6, 11.0, 60, NE3, 4, —, —; Rab 7. 764.9, 13.0, 70, SE3, 6, —. Temperature: Ljubljana 11.0, 8.0; Maribor 12.0, 6.0; Zagreb 17.0, 9.0; Beograd 15.0, 7.0; Sarajevo 16.0, 0.0; Skoplje 14.0, 2.0; Kumbor _, 10.0; Split 16.0, 10.0; Jubilej sarajevske tkalnice platna V državni tkalnici je zaposlenih preko 300 muslimanskih žena Sarajevo, 31. oktobra. Narodni motivi na kmečki oblek' so do danes prav dobro ohranjeni v nekaterih krajih Bosne in Hercegovine. Pri negovanju narodnih motivov so bile vedno v prvih vrstah muslimanke. ker je pač vezenje važna domača obrt muslimanskih žena. Pod vplivem zapadne mode. ki so jo začeli v Bosni uvajati tujci in uradniki po okupaciji, so bili narodni motivi potisnjeni v ozadje. Da ne bi popolnoma propadli in da bi se doma in v tujini izvedla primerna propaganda za vezenine s prekrasnimi or-nanienti, je bila od nekdanje deželne vlade 1. 1892 v Sarajevu ustanovljena tkalnica platna in vezenin. Že v prvih letih je dosegla ta ustanova lepe uspehe. Njeni proizvodi so si pridobili sloves daleč po svetu. Tkal niča je morala povečati svoj obrat in v nekaj letih so bile po Hcrceg-Bosni ustanovljene številne podružnice. Do danes še delujejo podružnice v Travniku, Kreševu in Fojnici. LTstanovitcv tkalnice pa je bi'a važna tudi v socialnem pogledu, ker je bilo v njej in njenih podružnicah zaposlen;h nekdaj preko 600 žena. veMadame Butterflv« nocoj nemogoča. Veljajo znižane operne cene. OPERA Začetek ob 20. Pelek. 1. novembra. Manon, gostu je gdčna Erika Druzovič. Izven. Znižane cene. Sobota, 2. novembra. Fau^t. Izven. Znižane cene. Nedelja, 3. novembra. Ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol- Ob 20. uri Manfzelle Nitouche. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 4. novembra. Baletno - koncertni večer I šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15 uri Nedelja, 3. novembra 193."). »Legionarjk MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. novembra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari« Znižane cene. Razbojnik Omerza se je, obkoljen od orožnikov, sam ustrelil. (Glej poročilo na 2. strani.) Skadarsko jezero se širi Podgorica, 31. oktobra. Med važnimi prob!emd zetske banovine je tudi izsušenje Skaderskega jezera, ki se neprestano širi na našem področju. Deroča Moreča prinaša zlasti nozkni v jezero ve. like količine p^ska, blata in tudi kamenju in se zaradi stalnega povečavan.ia teTi naslag Skadcrsko jezero širi v veliko škodo zetske ravnine. Mnogim posestnikom iz Zete je vodovje jezera že davno pokrilo in razoralo zemljišča. Jezero pa tudi na drug način uničuje plodno zemljo zetske ravnine. Keka Mora-ča se ob svojem izlivu v jezero deli v rokave, ki so na vse strani globoko razorali zemljišča, deroča voda. ki teče po njih pa meče na bregove velike kupe peska in kamenja. Ta škoda ie večja od leta do leta. Med poletno vročino so nekateri roka. vi popolnoma suhi in tudi v g'avni rečini strugi proti izlivu v jezero je le malo vode. ker se vola od<~ek'i po globokih razpokah in med sk'adi kamenja. Ob močnem spomladanskem in jesenskem deževju pa je vse pod vodo in se del Morače in njenih rokavov popolnoma združi z jezerom. Ob obali jezera in ob bregovih reke Morače še niso doslej postavili nobenih nasipov in obrambnih zidov. Iz življenja na dežel! Iz Hrastnika h— G. dr. ing. Mirko Roš, ki je nedavno predaval v Ljubljani, je pravj bratranec še živečih Rošev v Hrastniku in v Laškem. V članku je bilo omenjeno, da je bil njegov oče rojak iz slovenske štajer-ske. Točno je, da je bil inž. Sebastjan Roš Hrastničan, brat že pokojnega Ferdinanda Roša iz Hrastnika, veleposesnika, dolgoletnega župana trboveljske občine in deželnega poslanca- h— Za brezposelne in revne šolarje. Zadnja občinska seja je sklenila ustanoviti kuhinjo za brezposelne. V poštev pride nad 50 brezposelnih delavcev. Banska uprava je dala na razpolago 15-000 Din. kuhinjo pa bosta podpirali občina in TPD, ki bo dala tudi prostore v starem samskem domu. Iz vrst občinskih odbornikov je bil izvoljen odbor za vodstvo kuhinje. Siromašni šolski deci pa bo občina pomagala z obleko in obutvijo. V občini Hrastnik-Dol je 1.572 šolo-obveznih otrok, polovica od njih pa ne more v šolo, ker je brez obleke. Upamo, da bodo siromašni deci pomagali tudi banska uprava in vse tri industrije. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja v soboto ob 20. in v nedeljo 3. t. m. ob 15.15 in 20. sovjetsko—ruski kulturni film »C e 1 j u s k i n c i«. Za dodatek nov Paraimountov zvočni tednik. Pride »Carica vseh Rusov«. polnimi kostanja, si nabrali v sobi spet sladkih dobrot, se napili sladkih pijač, se s polnimi usti med vikom in krikom spet zagnali na prosto čeprav je rosil dež, se spet vrnili s kostanjem in s sadjem, niso prizanesli niti trdim koruznim stokom, dokler jih ni ugnal stari šentjurski Škrabarjev Pe-pi, ki poje dva štacijona prate, dva Štefana carine in dva konca čaja. Kot odličen pevec je otrokom s »krasnimi vižamk zapel, da se je ta ali oni skoraj valjal od smeha, še bolj se je pa Škrabarjev Pepi izkazal kot diri- glasovi harmonik. Pesem zazveni iz otroških harmonikarjev: Pika poka pika poka, da jih je morala slišati vsa sosednja fara. Le težko so se ločili od gostoljubnega doma Orešnikovih — toda Prekopa je nestrpno pričakovala koncerta. Prekopa. Pred gasilskim domom je zbrana velikanska množica okoli slavoloka. Staro in mlado vzklika, pozdravlja. Avto, obsut grl tako čisto, tako ubrano, da jo je slikati zo k mizi, posadili k njim vso mladino in pričela se je gostija, kakršne Savinjska dolina še ni videla. Prav vse je premagala prisrčnost otrok, ki so se po dveh koncertih v enem dnevu počutili kakor v nebesih in se po tako krasnem uspehu izročili veselju s srcem in dušo. Pevci in harmonike še dolgo ne bi potihnile, otroškega rajanja bi še dolgo ne bilo kraj, ali noč je klicala k odhod". Ljudem iz Šentjurja, Prekope, Cepelj in od drugod pa iskrena hvala za vse, prav za vse, kar so dali savinjski mladini in ljubljanskim malčkom, zlasti gre pa vsa hvala kot organizatorju in učitelju mladine prof. Pavlu Rančigaju. R. K- gent, katerega kvalitete so se res odlično pokazale v huronskem zavijanju naših malih s cvetjem, vozi skozi gost špalir ljudstva. Šestnajsta ura je že potekla. Zamuda. Nič ne del Praznik mladine je — in praznik Savinjčanov. Saj so jih Ljubljančani počastili — pa še tako lepo! Deklica iz Prekope pozdravlja naše male umetnike, izroča Rančigaju velik šopek, in spet se usiplje cvetje od vseh strani. Dvorana je že nabito polna. Malčki harmonikarji in pevski zbor se kobacajo kar skozi okno na oder. Kmalu se oglase prvi daleč naokoli. Program je isti kakor je bil v Šentjurju. Nastop še bolj zmagovit Navdušenje doseza višek. V dvorani je zbrana skoraj vsa tamošnja elita. Priznanje je odkritosrčno in povsem zasluženo. Koncert ljubljanskih malih harmonikarjev in savinjskega mladinskega pevskega zbora sta nudila ne le velik dogodek, ampak res vse omembe vredno umetniško doživetje. In vrli ljudje iz Šentjurja, Prekope in Cepelj so mladini priredili po koncertu pravo narodno veselje. Klopi so bile v trenutku ob stenah, v dolgi dve vrsti so pa farani postavili mi- Okrog Sv. Marka v Benetkah Skupina slovenskih upodabljajočih umetnikov, ki je šla v začetku oktobra na izlet v Padovo in Benetke (o čemer je poročalo »Jutro« v zadnjih dveh nedeljskih štev.) si je v nedeljo 6. t. m. zjutraj ogledala do-ževo palačo in njene sobane. Velikanske so Tintorettove in Veronesove dekorativne slike. Stropi dvoran so rezljani in pozlačeni s skoro polmetrskimi reliefi sadežev in or-namentov. Potem sem prestopil prag edinstvenega svetišča na svetu — cerkve sv. Marka. Strop in stene vse je obloženo z barvastimi mozaiki, ki predstavljajo kompozicije iz sv. pisma z zlatimi ozadji. So dela mojstrov različnih stoletij od najstarejših do najnovejših slikarskih oblik. Ob strani je vhod v zakladnico. Tu so se nahajale lepe sohice 12 apostolov iz čistega zlata. Pa je prišel zmagoviti Napoleon, odstavil zadnjega doža, vzel sohice, jih pretopil v napoleondore z geslom učenika: »Pojdite in učite moje narode!« — tako mi je pripovedoval za eno liro varuh Markovih kosti in prta. shranjenih v zlatem precepu z žigom in pergamen-tom. Na vrhu strehe sem otipal pozlačene bronaste konje. So 1.60 m visoki, delo grškega kiparja Lvsippa. Izdelani so bili za Nerona, pozneje so krasili Trajanov slavolok. Konstantin jih je prinesel v Bizanc, kjer so stali v hipodromu. Dož Enrico Dandolo jih je pri peljal kot vojni plen v Benetke, Napoleon pa 1797. v Pariz. Od leta 1815. so zopet na strehi cerkve sv. Marka. Iz cerkve se povzpnem peš na Markov zvonik, da se prepričam: po tej poti je res lahko Napoleon jezdil konja in dosegel vrh. Napotim se v Museo di Venezia (beneški muzej), občudovat dela nesmrtnega Canove (1757—1S22), Fran. Guardija, pokrajine 18. stoletja, male bronaste plastike, flamske gobeline, portrete različnih dožev, njihove insignije svetovne moči in zmag, kompletni salon groba Papandopola. Ob pol 16.se popeljemo po glavnem kanalu do kraja našega prihoda. Tu nas je že čakalo vozilo in po 16. uri smo zdrčali po gladki cesti proti Trstu. V Trstu smo dospeli zvečer okoli 22. ure. Ogledali smo si pristanišče, ki je bilo prazno V neki tržaški restavraciji sem mogel ceniti prirodno bogastvo naše domovine; saj sem plačal za mal prigrizek 5 lir (cirka 17 Din). Pri nas bi dobil vsaj dva taka za ta denar. Nekaj pred polnočjo je bil odhod preko obmejne postaje Planine, ki nam bo zaradi ustrežlji-vosti obmejnih organov obeh strani ostala v lepem spominu. In ob 4. zjutraj, v megtl, smo dospeli v Ljubljano, mesto naših želja in novega dela. E. Justin, stikar-grafik. Doževa palača Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Gospodarstvo Trgovina in obrt še vedno nazadujeta Zbornica za TOI v Ljubljani je sestavila statistiko glede prijav in odjav trgovinskih in obrtnih obratov v tretjem letošnjem četrtletju, ki nam kaže, da trgovina in obrt še vedno nazadujeta. Trgovina Trgovinskih obratov je bilo v tretjem letošnjem četrtletju prijavljenih 173, odjavlje-nih pa 327, tako da so odjave zopet presegale prijave za 154- Vendar se zdi, da je vsaj tempo nazadovanja popustil, kajti lani v tretjem četrtletju so odjave presegale prijave celo za 419. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je bilo vsega na novo prijavljenih 471 trgovinskih obratov, odjave pa so znašale 1141, tako da so v prvih treh četrtletjih letošnjega leta odjave presegale prijave za 670 obratov. V zadnjih treh letih je bilo gibanje naslednje: prijave jan. — sept. 1933. 611 jan. — sept. 1934. 525 jan. — sept. 1935. 471 odjave razlika 1645 — 10ai 1618 —1093 1141 — 670 Presežek odjav je že v letih 1932, 1933 in 1934 znašal skupaj 3166; če temu številu še prištejemo letošnji presežek odjav, tedaj vidimo, da se je število trgovinskih obratov v dravski banovini od začetka leta 1932 skrčilo že za 3836. Ker je po zbornični statistiki znašalo število trgovinskih obratov ob začetku Jeta 1932. 12.935, se je sedaj to število skrčilo že na 9.(i99. Navzlic temu skrčenemu številu =e padanje še vedno ni ustavilo, OBRT Tudi pri obrtnih obratih opažamo, da število cdjav nadalje presega števii.lo prijav. V tretjem letošnjem četrtletju je bilo prijavljenih 212 obrtnih obratov (lani 245), odjavi ienih pa je bilo 274 obrtnih obratov (lami 671), tako de so odjave v tretjem četrtletju presegale prijave za 62 obratov, do-eim smo lani imeli v tretjem četrtletju še presežek 426 od javnih obratov. Padanje torej tudi tu popušča, četudi se še vedno ni ustavilo, kar br bilo pričakovati glede na številne odjave v prejšnjih letih. V prvih treh letošnjih četrtletjih so znašale prijave 632, odjave pa 1054, tako da je znašal presežek odjav 422. V ziad-njih treh letih je bilo gibanje naslednje: prijave odjave razlika jan-eept 1933 ' 723 1694 — 971 jan-sept 1934 757 1832 — 1075 jan-sept 1935 632 1054 — 422 Kaikor vddiiirto ,so odjave precej popustile, vendar se število prijav ni morda •dvignilo, temveč je nazadovalo. Skupaj je v letih 1932. 1933 in 1934 število obrtnih obratov v dravski banovimi nazadovalo za 2685; če še prištejemo padec v letu 1935. tedaj vi dimo. da se je od začetka leta 1932. število obrtnih ohrator v drarski banovini zmanjšalo »a 3107. Gostilnifarstvo V tretjem letošnjem četrtletju je bilo prijavljeni: h 80 gostinskih obraitov (lani 84), odnavljenih pa je bilo 61 obratov (74). tako d« imamo presežek prijav v višini 19 obratov. Skupaj je bilo v prvih treh četrtletjih prijavljenih 217 obratov 0«.ni 241), odinv-Ijemih r>a je bito 222 obratov (233). Industrija V letošnjem tretjem četrtletju so bili prijavi jeni tnije industrijski obrati. odijfl-vljen pa je bil eden. Skupai je bilo let-"* v treh Četrtletjih pni iavl jenih 17 industrijskih obratov Člani 13), odjavi jeni pa so bili trije obrabi (5). Gibanje zaposlenosti v posameznih strokah Iz statistike OUZD v Ljubljani, posnemamo naslednje podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih strokah v Sloveniji. Od avgusta na september se je dvignilo predvsem število zaposlenih delavcev pri gradnjah nad zemljo, in sicer za 238 na 5097, tako da je le še za 64 manjše nego lani v istem mesecu. Kakor se zdi, se .je gradbena delavnost proti koncu letošnje gradbene sezone povečala. Tudi pri gradnji cest in voduih zgradb vidimo od julija na avgust prirastek 212 članov in je skupno število naraslo na 2412, vendar je pri tem še vedno za 728 manjše nego lani v septembru. Po delni ureditvi spora med grafičnimi podjetji in delavci je v septembru zopet naraslo v tej stroki število zavarovancev za 227 in je za S'- večje nego lani. Naraslo je v septembru tudi število zavarovancev v kovinski industriji, in sicer za 132 na 6189 in je pri iem za 154 večje nego lani. Prirastek beležimo tudi v septembru v tekstilni industriji, in sicer za 181 na 13.003. vendar je v tej stroki nav-Ilie temu še za 198 delavcev manj zapo-»lenih nego lani. Povečanje vidimo končno pri usnjarski stroki za 125 na 2790, v oblačilni industriji za 139 na 4202. Občutnej-ši padec je zabeležiti predvsem v industriji gradbenega materijala. kjer se je število zaposlenih delavcev v septembru zmanjšalo za 332 na 4416. pri tem pa je še vedno za 213 večje nego lani. Padec beleži tudi papirna industrija za 189 na 1770. Zaradi končane turistične sezone pa se je v septembru skrčilo tudi število zavarovancev v gostinskih obratih za 299 na 3388. Gospodarske vesti = Sv°boden promet z valutami. Na predlog Narodne banke in po odredbi finančnega ministra od 26. oktobra je dovoljen na naših borzah svobodni promet po faktičnih tečajih z naslednjimi valutami (bankovci): grške drahme, rumunski leji, bolgarski le. vi, avstrijski šilingi in madžarski pengi. = Vprašanje subotiške železniške direk-c!je. V zadnjem času se je v Beogradu ponovno načelo vprašanje premestitve železniške direkcije iz Subotice v Beograd. Naravno je. da se subotiška mestna občina tej nameri odločno upira in je napravila že ponovne korake, da se obdrži železniška direkcija v Subotici. Sedaj pa je prišla še novosadska mestna občina, ki 6e je postavila na stališče, da se mora subotiška direkcija premestiti v Novi Sad, če že ne more ostati v Subotici. Mestno na-čelstvo je že pred leti, ko je bilo govora o premestitvi subotiške direkcije, stavilo na razpolago brezplačno zemljišče za zgradbo direkcije in za stanovanja uradnikov. Mestna občina v Novem Sadu bo to ponudbo sedaj znova stavila. = Gibanje števila zavarovancev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Ob koncu avgusta je število zavarovancev pri TBPD doseglo 7429 nasproti 6898 ob koncu lanskega leta, 6314 ob koncu pred'anskeaa leta, 6005 ob koncu leta 1932, 5791 ob koncu leta 1931 in 5345 ob koncu leta 1930. = Iz Virovitice dovažajo kr°mpir za in. dustrijske svrhe v Slovenijo. Kakor poročajo iz Virovitice v savski banovini, so tam pretekli teden naložili 250 vagonov krompirja, ki je šel v Banat in Bačko, OBRTNA BANKA V LJUBLJANI POSLUJE OD 1. NOVEMBRA T. L. V NOVIH PROSTORIH Gradišče št, 2 — vogal Kongresnega trga Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije, sprejema vloge na knjižice in tekoči račun na ugodno obrestovanje, kupuje in prodaja devize in valute najkulantneje, izvršuje vsa nakazila v inozemstvo, posojuje vrednostne papirje za kavcije in izdaja garancije. krompir za industrijske svrhe pa so v večjih količinah poslali v Kranj in Domžale. Cena se je gibala za drobni krompir v višini 40 Din, za debeli krompir pa po 50 Din za meterski stot. = Udeležba italijanskega kapitala t jugo- slovenskem gospodarstvu. — Kakor znano ,je italijanska vlada že pred mesecj zasegla dobro metja privatnikov in tvrdk v inozemstvu in je v enakem namenu zahtevala tudii prijavo udeležbe italijanskega kapitala v inozemstvu. Namen tega ukrepa je, da italijanska vlada v primeru potrebe mobilizira ta dobroimetja in te naložbe v inozemstvu kot rezervo ra plačilo uvoza blag«. V tej zvezi so zanima vi podatki;, ki jih navaja Slobodan Č ur čin v nedavno iz-išl-i knjigi »Penelratiom eoonomique et fi-nanciere des capitaux čtmngers en Yougo-slavie«. Od pomembnejših denarnih zavodov je v Malijamekih rokah Hrvatska banka v Zagrebu. k; ima 20 milijonov glavnice in jo je smatrati kot podružnico Banke Com-merciale ItaPana. V majhnem obsegu je italijanski kapital udeležen tudi pri Jugoslo-venski udruženi banki in pri Privilegirani bosamsko-hercegovvnski banki- Vrhu tesra je v Dalmaciji nekaj malih italijanskih bank docela lokalnega znoeaja. Kar se tiče jugo-Movenske industrije, je italnjnnski kapital udeležen v dalmatinski cementni industriji, pni nekatenh tvnrnicah sardin in pri enem premogovniku. Končno obsito^ udeležba ita-lijanskeea kanitela pri neki tvomiri salam v Srbiji, pri tvornic.i volnenih tkanin v Ze-munu in pri tvomiri jute na Hrvatskem. Tu dr v jugoslovanski trgovini udeležba i tali itfnskecra kapitala ni znatnejša. = Vojna hosa na mednarodnem triišču sirovin se je ustavila. Pod vtisom italijan-sko-abesinske vojne in zaradi naslega oboroževanja so se cene na mednarodnih tržiščih sirovin in živil v zadnjih mesecih prav občutno dvignile. Razpravljanje o sankcijah proti Italiji je sredi oktobra povzročilo, da se je to dviganje usrtavilo. Na nekaterih tržiščih je prišlo tudi do reakcije, ki je bila zabeležena predv<=>e.m pri svincu, bakru in cinku, kjer so cene popustile. Pozneje je nastopila neeigumost tudi na drugih tržiščih, tako na žitnem trgu pri konoplji in sladkorju. Le sirovo svila se je v zadnjem času ponovno dvignila v ceni. Tudi cene bombažu so nasproti najvišjim tečajem nekoliko nazadovale . = Konkiirz je razglašen o Imovini zapuščine Jurkoviča Joče. trgovca s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Mostah. Zaloška cesta t. (Konkurzni upravnik dr. Pegan Vladislav. odvetnik v Ljubljani: prvi upniški zbor odpade, prijava terjatev do 25. novembra, ugotovitveni narok 29. novembra ob 9- dopoldne). = Povišanje glavnice. Novosadska fabri-ka šrafova in gvozdene robe dd. sklicuje za 12. november izredni občni zbor, ki bo sklepal o predlaganem povišanju delniške glavnice od 2 na 8 milijonov Din. Borze 31. oktobra. Na ljubljanski borzi sta se danes v skladu z zunanjimi notacijami okrepili devizi Newyork in London. V privatnem ki:ringu notirajo avstrijski šilingi S.47—8.57. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.47, v angleških funtih po 241.70 in v grških bonih po 27.50, dočim so se španske pezete nudile po 5.85. Italijanke kompenzacijske lire so se ponovno nek°liko dvignile in so bile v Zagrebu zaključene po 307.71, v Beogragu pa je bil zabeležen tečaj 311.30—313.70. Okrepitev tečaja kompenzacijskih lir od zadnjega petka, ko je bil zabeležen najnižji tečaj 277.67, je očitna posledica večjega zanimanja od strani uvoznikov italijanskega blaga, ki tudi pri sedanjem tečaju lahko še znatno ceneje poravnajo svoje obveznosti, če polovico fakturnega zneska, kakor je to dovoljeno, poravnajo s kompenzacijskimi lirami. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj_ na škoda za malenkost popustila in je bil za kaso zabeležen promet po 3v> (v Beogradu po 354—355.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana Amsterdam 2974.58—2989.17, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 735.61— 740 67, Curih 1434.22—1431.29, London 215.01—217 07. New York 4347.51-^383.82, Pariz 388.85—290.29, Praga 181.05—182.16, Trst 355.39—358.47. Curih. Beograd 7, Pariz 30.2850. London 15.1350, New York 307.75, Bruselj 51.80. Milan 25. Madrid 42 0250, Amsterdam 20S.S250, Berlin 123.70, Dunaj 56.80. Steck-holm 78.15, Oslo 76.05, Kobenhavn 67.5750. Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 363—355, za dec. 353—355, 7% invest. 76.50 bi., 7% stabil. 76—78, 4% agrarne 44 bi, 7% Blair 68—70. 8% Blair 80 bi., 6% begluške 61.50 bi.: delnice PAB 225— 232, Trboveljska 100—110. Šečerana Osijek 130 bi. Beograd, Vojna škoda 355.75—356, (354— 355.50), za dec. 356—356.50 (353.50—356), 7% invest. 78_50—79.25, 7% stabiliz 78.50 bi. Narodna banka 5800—5900, PAB 229— 230. (229.50—230). povpraševanje. Pač najboljši nauk, da je treba danes tudi hmelj pravilno oskrbovati, gnojiti in škropiti, ako hočemo pri. delati gladko zeleno blago, ki edino ima še primerno ceno in po katerem je tudi vedno povpraševanje. Hmelj Sklepno uradno poročilo hmeljskega tržnega nadzornika. Žalec, 31. oktobra Povpraševanje je od včeraj do danes ponovno poživljeno- P<«sebno živahno je bilo zanimanje za elabše kvalitete, ze dobro tretjevnstno blago, za katero so nu»1ili 22 Din, in za drugovrstni hmelj. Največja inozemska tvrdka je izjavila, da bo koncem tedna začela zopet z rednejšim nakupovanjem. Položaj je čvrst. V sm^lu odločbe kr. barske uprave od 5. avgusta t. 1. z današnjim dnem neha redno prihajati v Žalec sreski kmet. referent iz Celja kot hmeljski tržni nadzornik. Kmetijski referent bo prihajal v Žalec in Savinjsko dolino v zadevi hmeljske trgovine le o priliki splošnih službenih Potovanj in v primeru posebnega poziva. Sicer pa se naj hmeljarji z ev. pritožbami zgtašajo pri sreskem načelstvu v Celju-Kmetijski referent bo vse nadagnje in vse dosedanje pritožbe v teku prihodnjega meseca zbral, uredil in predložil nai-rejeni oblasti v rešitev in poslovanje. Prvovrstni zeleni hmelj je razen kakih dveb vagonov, ki so v rokah večjih pro-ducentov, že skoraj docela prodan. Na razpolago bo v zeloti pri hmeljarjih še nekaj nad 800 met. stotov bolj drugovrstnega, več ali manj vsled perono^ore nekoliko porjavelega hmelja, po katerem je biJo v teku sezone vedno manj živahno Blagovna tržišč* ŽITO + Chicago. 31. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 97.875, za maj 98, za julij 99.375; koruza: za dec. 58.75, za maj 5S.50. za julij 5^.50. + Winnipeg. 31. oktobra: Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86 25, za maj 90. Ljubljanska borza (31. oktubra). Tendenca stalna. Nudijo se (vse franko nakladalna p>staia): pšenica: bn-ka 79.80 ka po 167.59—172.59. banatska 78 k'J po 167 50 — 172.50: koruz8: hruška stara 110—115. ba-natska stara 10.5—107.50, baška nova. času prmemo suha po 88—89; o\-es: 132.50 — 137.50: moka: baška in bar.at-ka »O g« po 360 270. »2« po 240—245, »5« po 220 -235: otreb': baški po 110—115: kromp r beli štajerski 60—65. Novosadska blagovna b-->rza (31. okt.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška in banatska 1.59 — 162: baška, lad ja Tisa in Bese j 166 — 168; slavonska 162 — 164: sremska 162 — 164. Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 137.50. Ječmen: bnški in sremski, 64 kg 132.50 — 137.50. Turšrica: ba^ka in sremska 100 — 10*2; banatska 100 — lol. M«k:>: briška in sremska »02« in Ogg« 240 — 250 »2« 220 — 2-10: »5« 200 — 220: »6« 180 — 200: »7« 160 — 180: »8« 115 — 120. Otrobi: baški, sremski. in banatski 87 — 89. Fižol: baški in srem=ki beli 256 — 270. + Budšmpešt'nska term nska b^rz3, 31. oktobra Tendcn a s'a na. Pšenica; za m are 17.94—17.95, za maj 18.20—18 21: koruza: za maj 15.85—15.87. BOMBAŽ + Liverpo°l, 70. oktebra Tendenca mirna Zaključni tcča:i: za nkt. 6.22 (prejšnji dan 6.22) za dec. 6.12 (6.13). soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo H. EL VVerner: 36 Iffr.Tiiorsfen hoče bol! In res — zdaj je Buzz začul njihove korake v predsobju. Nekje so se odprla vrata in se spet zaloputnila. Poročevalec je kakor hipnotiziran strmel v medeno kljuko na ■vratih pihalne sobe. Srce mu je brezumno razbijalo. Naj so bili vlomilci, kdorkoli že, njemu je bilo vse eno! Vseka-ko so bili ljudje, ki so ga mogli rešiti iz tega mučnega položaja. Nato so vrata odletela. Redar se je pokazal na pragu in ob pogledu na poročevalca za_ čudimo vzkliknil: «Oha!» V naslednjem trenutku je že priskočil in mu potegnil zamašek iz ust. •eNu, kaj pa delate tu?» je vprašal, kakor da ne bi mogel takoj razumeti čudnega položaja. «Odvežite me», je zastokal Buzz, ki je biil zdaj res na koncu svojih moči- Redar je ubogal, in tudi stari mož, ki je bil tačas pokazal v sobi, bržkone hišni vratar, je pomagal pri reševanju. Nato sta zavlekla poročevalca na zofo in mu jela krepko drgniti premrle ude. Le počasi je višnjeva barva izginjala Buzzu z obraza, in dolgo je trajalo, preden je mogel z ne baš salonsko, a v teh okolnostih odpusti jivo kletvico sesti pokonci. Ko je hotel nato seči v žep, je spoznal, da mu prsti še niso bili pokorni. Z naglim stresljajem glave je poklical redarja k sebi im komaj razumljivo zakrakal: «Pipo — natlačite mi jo — to jo pri_ žgite!> Po prvih oblakih dima mu je nekoliko odleglo. Globoko se je odahnil in se spustil nazaj na zofo- «Dajte, pokličite takoj policijsko predsedstvo in naprosite komisarja Helntzeja, naj pride s^m! Povejte mu, da je tu poročevalec Buzz in da gre za Thorstenovo zadevo! Brž, podvizajte se že!» je nejevoljno dodal, ko je uradnik še vedno osupel stal pred njim, kakor da se ne bd mogel odločiti. A ČJez pičle pol ure je prihitel komisar v službenem avtomobilu. Dokaj začuden je pozdravil poročevalca, ki se je zdaj preteaal v naslanjaču, v katerem je bil prebil nekaj tako neprijetnih ur. «Nu, kaj je novega ?» je vprašal potem in se hitro spogledal z uradnikom, ki je spoštljivo stal v kotu sobe. Buzz je zadnjič potegnil iz pipe. ki so mu jo bili že nekajkrat natlačili, in jo nato iztrkali na ogoljeno preprogo. «Zdaj sem vendar že dobil pravega!» je rekel s ponosnim, čeprav še nekoliko hripavim glasom. «Res je, da se mi je spet izmuznil, ko me je najprvo privezal na stol- A zdaj vsaj vem, kdo ima Mr. Thorstena ujetega!» «Hm, in kdo je skrivnostni zločinec ?» «Neki Apnster, ki je najel to stanovanje od njegovega lastnika in si uredil v njem glavni stan.» Smehljaj nerazumevanja se je pokazal na Heintzejevem obrazu. «Pardon. ta reč mi ni popolnoma jasna! Ali mi je ne bi hoteli nekoliko razložiti ?» Menda je hotel! — S hlastnimi, odsekanimi besedami je pove, dal, kaj se je bilo zgodilo, in nazadnje razburjeno zatrdil: «Lahko se zanesete, da je wessentin res zapleten v to nesnažno zadevo! To, da mu je Arnster pisal pismo, nikakor ne kaže, da bi bil nedolžen.» orNe kaže.» Komisar je zamišljeno zmajal z glavo. «A vendar se mi zdi vsa reč zelo nejasna! Zdaj morava rajprej dognati, kdo je prav za prav ta skrivnostni Arnster in kakšno vlogo igra v Thorstenovi zadevi. To, da sva prepričana o njegovi i rivdi, nama ne pomaga dosti. Morava ga tudi dobiti, da ga zaslišimi. In ker jo je spet popihal, vidim v prihodnosti še mnogo težav-* «Najti ga moramo •'» mu je poročevalec razburjen segel v besedo. «To je lahko reči — a kako? Berlin je velik, in slučaj nas ne bo zlepa spet spravil na njegovo sled!* «Slučaj ne — toda premišljevanje!» je rekel Buzz, ki se je ▼ njem spet oglašal kriminalistični kompleks. Komisar si ni mogel kaj, da se ne bi veselo namuznil-«Vaše besede niso nepačne, gospod Sherloch Holmes Drugi! A kakšno premišljevanje mislite ?» Poročevalec je skomignil z rameni itn stisnil ustnik svoje pipice med zobmi «Mda — tega za zdaj še ne vem » ❖ Naslednj ukrepi niso bih težki. Hemtze j ebii predložil, da bd se najprej peljala v hotel *Impe-riab, povedala Regini Thorstenovi, kako so se stvari obrnile, in jo vprašala, ali je oče kedaj omenil Arnsterjevo ime. Morda bi tako zvedela kaj koristnega. Potem naj bi Regina še povedala, ali so oblačila, ki jih je bil našel Buzz v Arnsterjevem kovčegu, res Thorstenova — čeprav po vsebini listnice -koraj ni bilo moči dvomiti o tem Tudi rjavo listnico je je vzel komsar s seboj, ko je v naglici pre_ gledal vsebino. Vtej so bili samo spisi, ki so se nanašali na serum zoper raka. Bržkone so bili izpod Faljriciusove roke, zakaj pod nekaterimi je bil njegov podpis. Pičle pol ure po Heintzejevem prihodu so vsi trije, on Buzz in redar, je sedeli v komisarjevem avtomobilu. Kovčeg z dokazili je stal ?pdreaj zraven šoferja- Vojnja je šla po Wilmersdorfski cesti, nato po Bismarchovi cesti navzgor in skozi Živalski vrt in Bradenburška vrata, dokler voz ni obstal pred hotelom «Imperialoim. Trojica je izstopila in krenila v vejo. Moj v sprejemni pisarni, ki so se obrnil do njega, jim je rekel, da je Miss Thorstenova v svoji sobi- Hitro so se vzpeli po stopnicah Nihče izmed njih ni črhnil besedice. 1 i ANEKDOTA Igralec Hans Brausewetter je skromen človek. Nekdo mu je rekel: »Ugajate mi, g. Brausevvetter. Ne samo zato. ker >te veseli in dobro igrate, temveč pred vsem zavoljo svoie velike skromnosti. Nikoli ne govorite proti svojim tovarišem. Nimate nobene zavisti in domišljavosti«. Kaj pa naj bi svojim tovarišem zavidal?« je meni! Brausewetter. Saj nobeden med njimi ničesar ue ve'< VSAK DAN ENA rCTHCCš« s! ==______________________________- 10 -------------------— = Petc£. T. TT mi. Abesinska krasotica Trenutek med mvidtzm in resnično smrtjo — Nevešči reševalci Dozdevna smrt zaradi električnega toka Mladenka iz Hararja, potomka amharskega rodu Smrt In smrtni boj Umirajoči ne čuti tega, kar vidi njegova okoliša Bodi zmeren v življenju in se smrti ne nas uči, Ha tisti, ki so bili smrti blizu m boj, tako nam priporoča stari Hufeland. ! so se po kakšnem čudežnem naključju spet Schiller pa poje. da je pravi mož le tisti, i vrnili v življenje, umiranja r.iso občutiti, ki zna s pogumom gledati smrti v obraz. | l>aš zato. ker so bili v takšni nezavesti. Besede so lepe. toda koliko strahu in pra- j Iz smrtnih drgetov, ki ni?o nič drugega ne- znoverja je še med ljudmi v posrledu smrti', j go naravna reakcija rnuičja, ne sinemo Smrtni boj umirajočega se nam vidi poln j sklepati, da umirajoči vse to čuti. kar vidi :e in muke. Toda umirajoči sam tega ! njegova prestrašena okolica. Padavičnik in občuti, kajti še pred smrtnim bojem i bo'nik v krčih tudi ne občuti vsega tega, je objela dobrodelna nezavest. Izkušnja ' ker je v nezavesti. Isto je z umirajočim. Sranitelj Goraheje Malo čudno se sliši, a je vendar res, da se mnogi ljudje prave smrti boje manj aego navidezne smrti. Grozotne pripovesti o mrtvecih, ki so se nenadoma zbudili v življenje med pogrebnimi ceremonijami, ta strah še podkrepljajo. Na Angleškem obstoji celo društvo, ki mu je edina svrha, izključevati možnost pokopa pri živem telesu. Čeprav obstoji v večini kulturnih držav že dolgo časa obvezno pregledovanje mrličev, tako da je možnost takšnega j>okopa tu skoraj izključena, je vendar še dosti ljudi, ki določajo v svojih oporokah, naj jim po smrti z iglo prebodejo srce- Ves ta strah je bolj ali manj neupravičen. Zgodi se sicer, da človek v kakšni bolezni za dalj časa obstane brez vidnih znakov življenja, brez dilia in utripa in se potem nenadoma spet prebudi. To pa ni navidezna smrt, temveč globoka nezavest, ki jo zdravnik takoj spozna. Med taksno nezavestjo in navidezno smrtjo so bistvene razlike. A celo izšolanemu zdravniku je včasih težko ugotoviti, kdaj je kdo v resnici ali samo navidezno mrtev. Sicer pa nastopi pred vsako normalno smrtjo kratek stadij navidezne smrti, zato je »trenutek« smrti težko določiti. Ljudje sicer govore o >zadnjem dih-ljaiu«, v resnici pa tli življenje še kratek čas dalje. To je pol minute navidezne smrti. Sele potem pride prava, dokončna smrt. in sicer v obliki nekakšnega komaj opaznega požirka. Pravilneje bi torej bilo govoriti o zadnjem požirku, ne pa o zadnjem diliu. Kaj je navidezna smrt, je prav za prav težko povedati. Lažje je našteti njene negativ ue strani: konec dihanja, konec utripa, konec zavesti in gibanja. Edino po tem se razlikuje od prave snirii, da je mogoče navidezno mrtvega človeka oživiti z umetnim dihanjem in podobnimi ukrepi. Ce umre človek od starostne onemoglosti ali od kakšne; težke bolezni, nam seveda ni treba upoštevati navidezne smrti. Pač pa je zelo lahko mogoče, da je človek navidezno mrtev, če je dobil kakšen udarec, če ga je zasulo, če je utonil, padel in posebno, če ga je oplazila elektrika. Naša doba. ki je prinesla tolikšen razvoj športnega gibanja in tehnike, je število takšnih primerov zelo povečala. Tembolj je torej potrebno, da se tudi ši- O ŽIVLJENJU IN SMETI Samo duh živi. Samo življenje duha je pravo življenje. Življenje telesa se mora temu podrediti, duh ga mora obvladati, ne pa narobe- (Hufeland) Kako prijetno je človeku, če ima v smrtni bolezni najlepše upanje in se počuti celo v smrtnem boju dobro! (La Bruyere) Življenje je treba ljubiti, a tudi smrti se ni treba bati. Ne glej v njej nič drugega nego spremembo oblike in lep pokoj, v katerega se ne glasi več noben krik in nobena bolečina življenja. (Ganghofer) Ne boj se smrti! Čim prej umremo, tem dalje bomo nesmrtni. (Benjamin Franklin) Smrt objame človeka kot počasno, globoko spanje in mu vzame vsako zavest, vsako gibanje. Tako ni v umiranju nič grozotnega. čeprav se ga sredi življenja, v polnem zdravju tako bojimo. Umirajoči sam obupuje in toži le redkokdaj, konec, ki je pred njim, ga ne straši. (Henry de Varigny) Dantejev hotel Rimski guverner Bottai je odredil, naj se restavrira prastari rimski hotel »Albergo deli Orso;< (Hotel Tiri medvedu), v katerem je po ustnem izročilu stanoval Dante okrog 1. 1300. Dokazano je, da je ta hotel eksis-tiral vsekako v 16. stoletju, kajti 30. novembra 1580 je stopil kot njegov gost vanj sloviti esejist Michel de Montaigne. Tndi Goethe je ob svojem prvem prihodu v Italijo stanoval tam. roki krogi seznanijo čim tolj s problemom navidezne smrti in pred vsem s tem. kako se ta onemogoča. Mnogo navidezno mrtvili ljudi, ki bi se dali mogoče rešiti, so usmrtili nevede nevešči rešitelji. Znani dunajski profesor Jellinek, ustanovitelj cele elektro-patološke šole. je nekoč dejal: "Električni tok je nevaren, še nevarnejše pa je nest rokovnjaško reševanje.«. Kaj vse zmorejo pravilni poskusi oživitve, nam kaže zgodba, ki se je primerila pred nekoliko leti. Neki električar je, zadet od električnega toka. padel brez znaka življenja. Slučajno je neki profesor nekoliko dni prej predaval v tem mestu in delavčevi tovariši so poskusili oživljanje po pre-davateljevih navodilih. Dolge ure so se trudili zaman in ponesrečencu so izdali mrtvaški list. Tedaj se je zgodilo nepričakovano: mož se je mahoma zbudil iz navidezne smrti, opomogel si je kmalu in je potem s pre-ee! m-^sjnim' ehčn»ki hrr' cvoi mrtvaški list. Koliko časa traja kritična doba med navidezno smrtjo in normalno ?mrtjo. ni mogoče točno povedati. Cesto gre za nekoliko sekund, včasih pa traja tudi nekoliko ur. Vsekako v primerih ponesrečencev, ki so videti mrtvi, ni izgubiti upanja in opustiti poskusov za oživitev, dokler ne nastopijo edino zanesljiva znamenja prave smrti, mrtvaška otrdelost in mrtvaške pege. Prav tako pa je važno, da opustimo poskuse za umetno dihanje, čim se pokažejo prvi znaki vračajočega se življenja. Tudi na pragu od navidezne smrti v življenje stoji že gori omenjeni — požirek. To je znak uspeha in znak, da bi umetno dihanje od tega trenutka dalje samo škodovalo. \ splošnem je mogoče utopljence rešiti še potem, če so bili 5 minut pod vodo, vendar je^ mogoče, da vživiš takšnega ponesrečenca še po 10 ali 2o minutah potopitve in nekemu pevcu se ie zgodilo, da so ga oživili še [»tem, ko je bil že 40 minut pod vodo. Metode za oživljenje ponesrečencev so različne, v vsakem primeru pa je potrebno, da se jih naučiš s prakso. Knjiga sama ne more vsega dobro povedati in lahko se zgodi, da pozabijo reševalci na to. kar je najvažnejše, namreč na to, da je treba jezik ponesrečencu potegniti iz ust. drugače namreč ziak navzlic vsem poskusom umetnega dihanja ne pride v sapnik in pljuča. Ponesrečenec se zaduši s svojim lastnim jezikom, ki zastavlja v Krenem stanju dihanju pot. Krogle izvlaeijo z jedkim obližem, kri pa ustavljajo z razbeljenim oljem in maslom, tudi s pasjim blatom Vojna kirurgija je v Abesiniji kaj preprosta in budi zelo bolestna zadeva. Prenesejo jo pač le možje, ki znajo pred bolečinami bolj junaško stisnili zobe, nego smo tega. vajeni v Evropi. Ce hočejo v Abesiniji na pr. izvleči krogljo, ki ne tiči pregloboko v mesu, tedaj polože na rano jedek obliž, ki izžre meso do kiroglje. Krvavenje iz ran ustavljajo z razbeljenim maslom, svežim pasjim blatom ali vrelim oUem — postopek, ki so ga v ostalem uparabliali prej pri zločincih, ki so jim zavoljo ponovnih tatvin odrezali roke. Na sveže, ne preveč široke rane polagajo v Abesiniji kakor dragod v Afriki neko vrs+o mravelj, ki ima nalogo, da robove rane stisne. Ko obtiči mraivlja na pravem mestu in se za grize v meso, ji telo odreže jo, tako da tvorijo njene čeljusti nekakšno naravno sklopko. Kjer vlada takšna kirurgija, nas ne sme presenečiti niti zdravilna metoda za angino. Ta metoda obstoji v operativni odstranitvi malega jezika v grlu in to je eden najpogostejših kirurgičnih posežkov v neguševi deželi. Brez noža in seveda tudi brez narkoze se spravi »hakimt, čarovnik, ki nadomestuje zdravnika, na jeziček s kosom žime, ki jo zavije v zanko okrog jezička Majhen poteg — in jeziček je odstranjen. Smatrajo g® za vzrok obolenja in menijo, da bi utegnil povzročiji tudi zadušitev, zato takšne operacije. Na Koncu dado pacientu, večinoma obroku medice, ki preprečuje hud>e krvavitve. Ker občuti vsak Abesinec vsaj enkrat v' življenju bolečine v grlu in pozove v 50 odstotkih takšnih primerov čarovnika, si lahko mislimo, da je tam velik odstotek ljudi, ki stopajo skozi življenje brez malega jezička v grlu. MNOGI NE VEDO... da se poti pes samo po jeziku, tako da mu je tesen nagobčnik res prava muka. v mreži V sloviti nemški ptičji opazovalni postaji Rossittenu ob Kurskem zalivu se je zbralo pred kratkim kakšnih SO nemških in 'no-stranih prijateljev ptic in ornitologov na tečaj, pri katerem so imeli priliko opazovati tudi ogromne jate vsakovrstnih ptic, ki so se iz dežel ob Baltu in iz Rusije selile proti jugozapadu. Ptice pevke je spremljalo vsak dan na stotine roparic. prava senzacija pa so bili morski orli. Dva mlada primerka njih vrste so ujeli celo v mreže in so jih potem ob-ročkali ter izpustili. Na tečaju so predavali razni strokovnjaki o selitvi ptic v Evropi in Afriki. Najzanimivejše je bilo nemara predavanje vodje ptičje postaje v Rossitte-nu dr. Schiitza o obročkanju 3500 belih štorkelj. O velikem delu med njimi je postaja prejela sporočila iz Egipta, Abesinije, Sudana in celo Transvaala. Avtomatična zibelka V Ameriki so izumili nekaj, kar bo za mlade matere, ki so svoje otroke razva-dile, precejšnja olajšava: avtomatično zibelko. Ob zibelki je mikrofon, ki sprejema kričanje detetovo in sprosti pri tem mehanizem, da se zibelka za-guga. Zibelka se potem guga toliko časa. dokler otrok ne preneha vekati. Puške v piramidah Pogled na skupino vojščakov rasa Nasibuja, poveljnika v Hararju in ogadeaski provinci Pokopica s piebodenim srcem Veliko razburjenj s zaradi zdravniškega vfect7a Dvakrat je umrl čuden slučaj londonskega vrtnarja, še be?: ^^es doživljaj strojepiske 29-letni londonski vnt.nar Victor Hors-ley bi se lahko postavljat da je dvakrat umrl - če bi v drugič, žal, ne umrl dokončno. Imel je težak tuberkulozni absces in so ga spravili v bolnišnico zaradi operacije. Ko so ga anestezirali in je začel operater dr. Robert Gray s svojim delom, je opazil, da pacientovo srce čedalje bo'j sdabotno utripa Po osmih minutah pa se je srce sploh ustavilo. V nadaljnih dveh minutah so ugotovili po vseh znakih, da je bolnik mrtev, vendar pa so poskusili z umetnim dihanjem. In res se je dihanje obnovilo. ®rce je začelo utripati, toda kratko potem se je spet ustavilo. Dve. tri minute ie bil bolnik brez življenja. Srce so m.u masirali in je začelo počasi spet biti. Ko so Horsileva spravili iz operacij- ske dvorane je diiuu, in žila mu je bila dobro- Nato je postalo dihanje slabotnej. še in so ga morali okrepiti z injekcijo. Dvanajst ur je nato Hors!ey živel, čep ra z v nezavesti. Potem se mu je pa kri sesi-rila in je dokončno umrl. Zanimivo je, da se je istega dne podoben nenavaden primer zgodil v neki drug! londonski bolnišnici, kjer so operirali tip-karico Gladvs Weeksovo. Med operacijo sta se ji srre in dih popkoma ustavila, čez sedem minut ji je začelo srce samo od sebe biti. dihanje pa se ji je obnovilo čez eno uro. Ni nobeneea dvom* o tem. da pacientka celo uro sploh ni dihala, pravi zdravnik, ki jo je operiral, operacijo so lahko izvršbi v redu. nakar so spravili J bolnico v posteljo k*er je pa čez dve uri umrla. B0leha!a .ie za srčno napako. Vročina in smrt ob Rdečem morju Shrambe s krstami za »gospode tajnike" V nekem nemškem medicinskem listu poroča zobozdravnica A. Dabbertova, ki je prebila deset let v Etiopiji, zanimivf-stvari o ondo^nih kra:ih. Značilno za vro čino, ki vlada ob Rdečem morju je to | da Evropec, ki prip0tuje tja, v prvi abe-i sinski gostilni ne dobi pravih vrat, tem-! več nekakšne žaluzije, ki se pričnejo pol metra od tal in se končajo že po enem metru nad zemljo. Kdor stopa po hodniku, lahko torej mirno opazuje »notranje* življenje vseh gostov. Seveda se jim vidi le noge in glave. Velikanska vročina povzroča tudi to da mrtvecva tam čim prej pokopljejo, po možnosti isfi dan. Trgovin s krstam; ne poznajo, pač pa si mno^e tvrdke potna-; gajo s tem. da imajo v shrambah krst*-za svoje nameščence Tulec, ki pride pr vič v deželo in takšnih običaiev ne poizna doživi lahko neprijetno presenečenje ka kor tisti tajnik neke solarne, ki je nedav . no prispel iz Evrope. Neki domačin ga je vodil po prf¥!torib nVen^eea novee-a delovnega ter'šča. Ko sta š!a skozi skladi-' šča, je tajnik obstal pred kupom krst. I »Kaj pomeni to?< je vprašal domačina. ♦.To so krste za gospode tajnike-*, e odgovoril ta. Sicer pa je tam toliko revnih ljudi, da nimajo dovolj niti za krsto in jih pokopljejo brez nje. Mraz v višini 30 km Leningrajski zavo-i za arheologijo j*? izpustil svoj 1252 rf-eistrirni balon, ki je dosegel rekordno višino 29.600 m Zanimive so temperature, ki so jih zabeležili aparati v balonu V višini 13.100 m je vladala temperatura 47.4 stopinj, v višini 19.000 m 51 stop in i. v višini 27.000 m pa je bila še nižja, namreč 57 stopinj p.)d ničlo- Dnevnik Krištofa Kolumba V muzeju -, g.-poia v =1.1 e^ Rusi.ii so našli baje dnevnik Krištofa Kolumba. Kakor poročajo moskovski listi, nosi ta dnevnik naslov: Krištof Kolumb, napisano Po njem samem za njegovega si na Diega 3. avgusta 1542. kakšnega človeka. Znani jurist vseučiliški profesor Vambery pa je izjavil, da po strogi razlagi zakona hišni zdravnik res ni bil upravičen prefcosti srca, dokler ni uradni zdravnik ugotovil smrti. Ne gre za to. ali je kakšen zdravnik sposoben ugotovili smrt ali ne. marveč za to. da se preprečijo zlorabe, ki bi bile brez uradnega mrliškega pregleda vsekako možne. Zaročeaka v omari Iz Gdine je pred časom izginilo mlado poljsko dekle. Vse iskanje n^ene zaskrbljene matere in policije je bilo zaman, čez neko-liko dni pa je mati prejela iz švedske pismo, v katerem ji je hči sporočala, da se je zaročila z nekim častnikom švedskega parnika »Trio« in da se mudi z njim v njegovi domovini. Te dni. po šestih tednih. je ta parnik spet prispel v Gdinjo, pa je policija takoj stopila na krov, ugotovila častnika in izvršila v njegovi kajuti pre:skavo. Mož je odločno zanikal, da bi dekle poznal in preiskava je bila v začetku tudi zares brezuspešna. Toda potem si je eden izmed policijskih uradnikov zmislil da bi pogledal v kajutno omaro in v njei so odkrili dekle, ki je prebila tako šest tednov na ladji, ne da bi bil kc'o o tem kaj slutil. Sedaj je morala mladenka to »idilično^ življenje seveda prekiniti. Hauptmennovi spomini V celici smrli. kjer čaka na končne sklepe o svoji usodi, ie ugrabitelj Liudbergho-vega sinčka Hauptmann napisal svoje spomine. Za rokopis, ki obsega fiO.OOO besed mu je neko založniško i>onudilo 2o.00Life«) 120 SI MORE VSAKDO PRITRGATI, DA POSTANE LASTNIK OKORISTITE SE S TO IZREDNO PRILIKO, KI VAM JO NUDI PHILIPS. — ŠEPET AFRIKE — SENZACIJE AMERIKE — EKSHIBICIOZNE PRIREDITVE EVROPE — INTRIGE AZIJE -ČUDA AUSTRALIJE IN OCEANIJE — POLITIČNE DOGODKE VSEGA SVETA — ŠPORTNE VESTI — POUČNA INTERESANTNA PREDAVANJA BOSTE ODSLEJ SPREJEMALI NARAVNOST OD VAŠEGA ZANESLJIVEGA IN NAJHITREJŠEGA SVETOVALCA — PHILIPS RADIA LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru — Grajski trg 7 POVERJENKTVO: LJUBLJANA — TYRŠEVA 84. naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu OKTOBRU 1935: Bergle« Anton, zasebnik, Maribor-Pobrežje Hanel Marija, zasebnica, Ruše Temjak Anton, vpok. poštni sel, Brezno Jecl Anton, pismonoša v pok., Šmarje pri Jelšah Esih Frančiška, prevžitkarica, Ponikve ob j. ž. Lesjak Marija, prevžitkarica, Nova vas pri Ptuju 2irovnik Marija, zasebnica, Gaberje pri Celju Kovačič Jože, posestnik, Glogovbrod Slavec Leopold, prevžitkar, Grajenščak Hajšek Peter, prevžitkar, štatenberg Veronik Helena, prevžitkarica. Vas pri Remšniku Vog~rtn Anton, delavec, Maribor FQrst Terezija, zasebnica, Vičava Knez Ana, žena nameščenca lesne trgovine. Črna Marzidovšek Terezija, prevžitkarica, Zbelovo-Loče pri Poljč. Pečovnik Matija, posestnik, Ritoznoj-Slov. Bistrica Scheneger Josip, železničar v pok, Ptuj Rumpf Ivan, viničar, Kamnica Sternad Josip, puškar, Maribor Krajnčlč Martin, nadučitelj vpote. Maribor Hoppe Auguste, vdova davčnega uradnika, Bauerwitz Pestevšek Kari, nadučitelj v pole, Maribor Obereki Ivan, posestnik, Taborsko fcnideršič Reza, posestnica, Zagreb Sitek Frančiška, posestnica, Mota Dobovišek Jernej, progovni mojster ▼ pok., Zastranje-šmarje Matek Marija, vdova po profesorju, Maribor Kolar Marija, prevžitkarica, Sesterže Schiff Marija, mestna reva, Ptuj Knez Janez, prevžitkar, Loče Stanoga Maks, slikarski pomočnik, Maribor MIhalič Marija, vdova nadučitelja, Videm-Sv. Jurij ob Sft. Frangež Marija, prevžitkarica, Podlože Goljat Anton, posestnik, Cirkovce Brunčič Marija, Gočova Zaveržnik Marija, Topovlje-Braslovče Tenšek Marija, prevžitkarica, Dratela Sancin Anton, činovnik drž. žel., Maribor Slezinger Ivan, vojni veterinar, Varaždin Horvat Marija, prevžitkarica, Obrež Bratanič Ana, prevžitkarica, Zakot Puhar Janez, kamnosek, Kranj Pjotnar Ivan, prevžitkar, Laznica Kreft Franc, čevljar, Ptuj Po vseh umrHh se je izplačala pripadajoča POGREBNINA v skupnem znesku DIN 403.900.— Kdor ils nI Baa »LJu?>li?č<» Pobrežje. Maribor, dne 31. oktobra 1935. Satnjoči ostali: rodbine Zinthauer, Laurich, VViessk r in ostalo sorodstvo. V" -v"*'--- * V '■*. . - • ' ' Strti v globoki Žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da nas je po daljšem, mukapolnem trpljenju, za vedno zapustila naša, nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, tašča, gospa MARIJA PLHAK, soproga šolsk. upravitelja v p. Pogreb predrage pokojnice bo v petek ob 16. uri, iz hiše žalosti, na farno pokopališče v šmihelu pri Novem mestu. 2abja vas pri Novem mestu, 31. oktobra 1935. Žalujoči soprog: HUGON PLHAK. uspehov na en oglas ▼ »JUTRU« NAZNANILO PRESELITVE. Slovensko čebelarsko društvo ▼ LJubljani vljudno naznanja, da se bo »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra t, L preselila v svoje lastne prostore v »Dom Antona Janše« na Tyrševo (Dunajsko) cesto štev. 2L -'U.L.JI L .1 JUUL'U.UJL r FINE ZIMSKE SUKNJE LASTNEGA IZDELKA — PRIPOROČA PO ZELO NIZKIH CENAH A. KUNC, Gosposka ulica ZAHVALA Za premnoge dokaze Iskrenega softalja povodom smrti našega nepozabnega očeta, gospoda MATEVŽA HARTMANA, gostilničarja pri »Flgovcuc kakor tudi za poklonjeno prekrasno cvetje tn vence ter za veliko udeležbo pri pogrebu se vsem tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, osobito gospodu patra Angeliku za tolažilne obiske, zastopnikom raznih oblasti, zavodov in uradov, veletvrdki L Knez, pivovarni Union, Gosti lničarski zadrugi in njenemu članstvu, čč. sestram usmdljenkam za požrtvovalni trud in nego med boleznijo ter končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem iz mesta in dežele, ki so našega dragega očeta v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji potL Sv. maša zadušnlca se bo brala v torek, dne 5. novembra t. L ob pol 8. uri r farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Rodbini: HARTMAN-KOSENINA. RADI OPUSTITVE TRGOVINE »PRI MIKLAVŽU« — VODNIKOV TRG — PRODAJAMO ŠPECERIJSKO BLAGO PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH. NUDIMO MESARSKE NOŽE ZNAMKE DISK, TER TRGOVSKI IN PISARNIŠKI INVENTAR. SAMO ŠE 8 DNI Izkoristite priliko! Oglejte si cene! MARIJA ČERNAK IN DRUG LJUBLJANA — ŠOLSKI DREVORED ^SBOCBsma^mBBmmmBsmaama f Rodbina notarja Karla Pleiwelssa naznanja v svojem In v imenu vsega sorodstva pretužno vest, da je Vsegamogočni po dolgi m mučni bolezni poklical k sebi našo srčno ljubljeno hčerko, sestro, nečakinjo, tetko in svakinjo, gospodično Olgo Pieiweissovo prevideno s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne L novembra L L ob pol 5h pop. iz hiše žalosti. Selenburgova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnlca se bo darovala v Četrtek, dne T. t m. ob T. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Blago pokojnico priporočamo v spomin in pobožno monter. V Ljubljani, dne SL oktobra 1935. v '• '-''P t Potrtega srca Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da Je naša dobra mati, stara mati, teta in tašča, gospa IVANA JANKOVIČ vdova posestnika v čertek, dne SL oktobra t L po kratki mučni bolezni v 74. let« njene starosti mirno v Gospodu preminula. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 2. novembra iz hiše žalosti Črna vas št. 329 ob pol 2. uri in od dolenjskega mostu pa ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnlca se bo brala v četrtek ob 7. nri zjutraj v farni cerkvi Trnovo. V LJubljani, dne 31. oktobra 1935. Rodbine: Jankovič, Štrukelj, Mišin in Kune j. CENE MALIM OGLASOM P» 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 30.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od odgovor, priložite Din !»• ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. E3SE522HB Beseda 1 Din. davek S Din. za Hfro sil dajanje naslova B Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Danes vsi V staro, znano gostilno k »Panju«, Vegova ul. 10, na prvovrstne domače krvavice in peeonice. Toči se priznano najboljši dolenjski cviček In fina štajerska naravna sortirana vina, dobavljena direktno od vinogradnikov. Toči »e tudi fini sladki mošt. Na razpolago ob vsakem £a-«u vsakovrstna gorka in mrzla in gorka jedila. Vsak dan igranje klavirja in še mnogo drugih vsakovrstnih zabav, tako, da se vsak gost ijajboljše in najcenejše zabava le v gostilni pri ■Panjn«. Zato vsi in vse ▼ Vegovo ulico 10. 3*213-16 Priznano dobre krvavice ki ■v&tace ter dobra vina gostilna Milil er, 2nao6-ie Kam danes in jutri? Mimo »v. Križa v gostilno Fintgar, Tomačevo. Krvavico, pečenioe im druge koline. Izbrana vina. 34318-28 Sli^ibodobi Beseda 1 Din davek * Din *n Kfro ali dalanie -.aslova 5 Dla Najmanjši rnesek 17 Dla Boljšo gospodinjo Izobraženo, skromno, brez . otrok, iščem k sodavičar- trezen in pošten se ffi&e Razvaževalca buriva Bolidnega, x nekaj kavcije, sprejmem. Emil More, prodaja kuriva, Ljubljana, Smartinfka e. UL 3TJ98-.1 Natakarico mlado, pridno in prikup-ljivo, sprejmem. Naslov v podružnica Jutra v Celju. 2-1237-4 Službe išče Vsak. beseda 50 B an davek Din, ta dajanje naslova 5 Din. naimanjši tnesek 12 Din. Kot kuharica bi Sla k starejSi družini. Vešča vseh gospodinjskih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 24:64-2 Perfektna šivilja gre na dom, 30 Din dnev-no. Vešča v plaščih in kostumih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >22« 2« 66-3 Gospodična sprejme psarnSka In podobna dela na dom. Pisati ; vembra Potniki Beseda 1 Din. davek S Din ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din. Zastopnika za Ljubljano. Celje, Kranj agilnega in dobro uvedenega, sprejme mlekarska industrija. Obširne ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Potnik«. 33330-5 Potnika sprejmem za prodajo finfh damskih copat W filea. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20% provizija«. 3*3111 ■-5 na ogl. odd. ■November« Jutra pod 31172-0 Strojni kl jučavničar mehanik in šofer želi mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5ten, želi praA ticirata pri solidnem mojstru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pomočnik«. 2434R-2 Inštrukci ie po 8 Din dajem h latinščine, francoščine. nemščine, italijanščine. Naslov t vseh poel. Jutra. 24070-1 Inštruktorja drArega matematika, iščem proti stanovanju, event. hrani za matematiko, francoščino, latinščino. Naslov y vseh poelovaindoah Jutra. 313134 r Beseda 1 Din. davek 3 Din, *p šifro ali dajanje o as k va 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din. Hubertus nepremočljiv, moški In damski 260. Din. otroški g kapuoo 145. Din. treneh coath. impregniran. samo 420. Din. pumparoe od Din 48. naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv Petna cesta 14. Sla Beseda I Oln. Javek 3 L za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 In. Prepisovanje na stroj vsako, prevzamem na dom. Naslov pnstiti v ogi. odd. Jutra. 341S7-3 &?ajenc* (tee) Vajenca za trgovino z mešanim blagom, a primemo pred izobrazbo, dobro vzgojenega, sprejme Norb. Zanier & sin. Sv. Peter v Savinjski dolini. Prednost ima taki, ki je ie služboval in ga priporoča gospodar. 34068-44 Vajenec nasmnljlv, priden '*n pošten, se želi izučiti briv-sko-frizersike obrti. Naslov v vseh posiovalnicah Jutra. 3-6280-44 Pozor mizarji! Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Bettscbienel »Kapo«. Prihrani delo k čas. Brci zadolbenja. Dobiva se ▼ trgovinah z železnmo: Schneider & Verovšek. Stu-pica. Breznik Erjavec, Zal-ta & Co. — vsi ? Ljubljani. Rok Arhar v 8t. Vidu, Omar za v Kranju, D. Rakusch v Celju in Andra-schitz. Lota t Mariboru. 2*5-6 Toplodare peči, štedilnike, dimne cevi, šamoto, malto in opeko priporoča poceni železnica Koutny, Šiška, Medvedova 26. 34183-6 Trieder 6X sik aro nov, čeme naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34185-6 Opravo I Jesensko sajenje n špecerijsko trgrovfao b sadno drevje registnrno blagajno ku- . , , . pim. Ponudbe na ogl. odd. j * _pntli^»o od^pn- Jutra pod »Taioj« " """ 341714-7 Staro lito železo (strojno) plačam 96. para za kg. Livarna Smole, Dobrova pri Ljubljani. Tel. 38-34 34156-7 | znanifc »ort po zmernih cenah. Zahtevajte cenik. Kmetijska družb« ▼ Ljubljani, Novi trg S. 31062-94 Rebraste cevj ali radiator za parno kurjavo kupi UNITAS, Celovška 90a. 34U5S-7 »Pancksol« zdravilno sonce, tudi brei žarnice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Paucksol«. 3« 19-7 Mizarsko in ključavn. orodje četudi v slabšem sitanju, kupi Matko Maretii. Ljubljana, Gosposvetska c. 5. 31244-7 Prehrana Beseda 1 Din. davek 1 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nairranjšl tnesek 17 Din. Abonente na dobro, tečno, vedno zanesljivo svežo hrano, zaj-terk, kosilo, večerja aJi poljubno sprejmem v Igriški ulici 3. Kosilo in večerja Din. M in 8-10 Din. 94163-14 Knjižice Kmtak* poeojilnlee fjutv ljanake, kupim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 94045-16 Beseda I Din. davek S Din. za 11J Beseda I Din. lavek 5 L . ta šifro al) -lajanje 'aslova S Din. Najm««'šl tnesek 17 Din Zaloga pohištva Gospodiu&&.e zadx-igc uil-zarsKib mojstrov v L ju Dljani, Vegova uL 6.. Spainice lz mehkega lesa •iperane, v moderni izdelavi, prvovrstne oreliove. polltirane, velika Izbira tuhinjske opreme, sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila. — Cene zmerne, delo solidno, točna pstrežoa. 23384-12 Avto, rttdto defted«. i Din, Javek Uu>. za šifro ali dajanje .aslova Dla. Najmanjši tnesek 17 Din. Potniški avto znamke »Opel« ugodno naprodaj. Voz j« v najboljšem stanju. Pripraven bi bil tudi za prevoz lažjega 1 blaga. Nosilnost 300 kg. Ogleda »e ga lahko pri . Sušterši-ču, Keršič, iška. 34193-10 Voljčaka čistokrmeea. 14 le-ta starega prodam po nizki ceni. Dežman Ambrožov trg 3. dvorišče. 31C60-27 Beseda 1 Din. davek * Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Gostilno dam v najem ali na raČTrn. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Ljubljano«. »4144-17 Trisob. stanovanje a vrtom v Rožni dolini s 1. novembrom oddam. Naslov v rtt-i posl. Jutra. 24171-21 Enosob. stanovanje prazno ali opremljeno, od- . „ dam blizu Tabora. Naslov « pisarno iščemo v sredini m< sta za j6. november. Beseda 1 Dla. davek S Din ta šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanišl tnesek 17 Dla Veliko svetlo sobo Lokal na prometnem kra^, oddam za lahko obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34217-'i9 Velik lokal H poljubno obrt ali zalogo, predeljen, lhako stanovanje rn lokal, se takoj odda. Din mesečno. Fiorjanska 32. 34163-10 Volčjaka pes in psica. 6 mesecev stara, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 341&3-27 Velik lovski pes sivorjavs barv«, se je našel. Lastnik se naj oglasi pri Kari Tajfcmajstru. Sv. Marjeta na Dravskem polj«. 94230-27 Stroj Beseda 1 Din davek * Din. ta šifro aH dajanje taslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din- Pletilni stroj znamke Pop M. 8, naprodaj. Naslov v vseh poeio-vt!:-!cah Jutri. 94316-3» Enosob. stanovanje komfortno, »s daleč od centra, iščem. Ponudbe ne ogi. odd. Juto« pod »Mlad par«. 34199-3!» Beseda I Din Javek S P'n. t? šifro ali dalanie naslnvs S D1& Naimanlii tnesek 17 01» Kup.m hiSo s pekarsko obrtjo, v bfiiml Celja ali Maribora. Ponudbe na - ogl. odd. Jutra pod »Pek arija«. »4006-30 v vseh poslovalncah Jutra. 24191-21 Enosob. stanovanje komfortno, parketirano. v pritličju, oddam. Vprašati pri oskrbniku, Sv. Petra e. 79. 31340-31 V Petrovčah pri Celju naprodaj vila. Poizve se pri gospodu Vodniku, Petrov če. 3433&J30 Lepo trisobno stanovanje S Hsifcoo kurjavo, plinom ter ostalim komfortom. oddam mirni, dobri stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ulica sredi mesta«. 34233-31 Parcela 900 v bližini Stadiona. )e na prodaj. Primerne ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »80«. 83607-30 Pri nakupu in prodaji nn<9 mvečjo Stanovanja Beseda t Din davek 3 Din. za šifro aH dajanie naslova S Din. Nalmanlšl tnesek 17 Dla. Stalna stranka 8 odraslih oseb. iiče 3 sobno, čisto stanovanje s kopalnico v centru za februar. 34tS8-31a Stanovanje 9 sob. kopal, in pritiklbie išče mirna stranka za februar v sredini ali blizu sredine Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Točna plačnica« 24164-31« Točen plačnik mirna redna tročlanska družina išče 3 sobno separira- Ponudbe na Konzumno društvo Medvedova 36. M.ce, -2Ba Katera boljša starejša osamljena nudi trafikantu prijeten dom. po petnajstem blizu tramvaja. I^smeno na briv-nioo »Rapid« Tyr$eva 3n. 3«<15-a3a Opremljeno sobo event. z vso oskrbo, išče bančni uradnik. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod značko »Snažna soba«. 34186-33» Dalmattnec žeM provesti 8n dam u Sloveniji. Samostalna gospodja. eospica ili ohi-t"lj. koja bi ga primila. sa nzvratom isto toliko bo-ravlienja u Dalmaciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. ao;o36«. 3T07-39a Stanovanje aa s+tješfrfea. Bčem pH (iortojni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začeta Ek«. 94Sie-23a ______. . ____v_ _ razpolag« poerednje ku- i n®. .^anovanje t kopalnico »okolskim in drugim druA Separirano sobo praen«. Učen za tskoj ali za pozneje, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 34023-33» Razno Beseda 1 Din davek 3 Din. ta šifro aH dajanje saslova 5 Din. Naimanjši toesrk 17 Dla. Jazz—orkester 4—6 članeU LJUBITELJI VRTOV ni vam več treba vsako leto na novo saditi cvetlic. Trajnice se vzdrže mnogo let in cvetejo od leta do leta čim lepše. VRTNARSTVO „Pere»vrt" vrtni arhitekt P. UNGAR, Zagreb, Vlaška ul. 85 vam nudi največjo izbero peren, rastlin za kamenite sklade, konifer, okrasno grmičevje itd. Zahtevajte takoj novi ilustrovani cenik! Urejamo vrtove po vsej Jugoslaviji. Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Hlsveosk« pl»»če rS ialiiv« kopieti. pene Jss«l 1 Sodbo, harmonike ■ r Tel Itd. 2e od Din. 30.-• » » «| prodata Kupimo vsako množino stare strujne in koinerčne litine po najvišjih cenah, Strojne tovarne ln livarne d. d., Ljubljana. Telefon 2059 Snha drva, premog k&roopakete dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva nI $t 5 K izbero lantno in uspešno realitei-na pisarna Adamič, Ljubljana, Gonpoevetaka Vil. Telefon ae-86. 80658-30 Opremo mlina ta tosaree k o« opni ne irvea pogona, iščem. Točne ponudba aa ogl. odd. Jutia pod »Mline. M145-20 pritiklinami in malo vrta v bližini oentra (najdslje 16. minut). Ponudbe oddati v trgov. Novak Kongresni trg. 341>49-31a Rabljeni šivalni stroji otrogki voajtffci. damska in moška kolesa ugodno ku- - .__. , . _ -. pte in. prodate pri *Pro- S^^J^ Enodružinsko hišo i vrtom aH tndl samo parcelo ▼ najbližji okolici Ljubljane kupim. Naslov v vseh posl. Jutra ali telefon 3773. 84069-30 Gostilno s mesarijo in mostno tehtnic« ob banovin ski oerta pri farni cerkvi s ali brerz zemljišča prodam. Lepi lokali, tujake sobe, ledei/ksa, go- Stanovanje enosob no ali dvosobno fšfe samostojna gospa za 1. de-oember. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna m stalna plačnica« 941-35 OROŽARNA J. PASTUOVie Zagreb. Jurišičeva nI. L Zastopstvo za vso Jugoslavijo tovarne P. N fPabriqne National, Herttal^. Opremljeno sobo t posebnim vbodom, takoj oddam. Barvarska steza 6. 341»7-33 Opremljeno sobo Informacije Naprošam onega kateri bi kaj vedpolnoma renovrrano, v bližini Sv. Jakoba se takoj odda. Povpraša se Sta- '■ sebnim vhodom, oddam ta-Za odgovor znamko Din. 3 ri trg 5 v trgovini. I koj. Trnovski pristan M/I. 34179-16 I 34169-31 i r-416&-^3 '«> prodana pri okrajnem fodipfn T Kozjem dne 7. - novembra hiea in nekaj zemljišča v Rc stan ju tff. pri Rajhenburgu. Najnižja ponudba Din :0..VT0. Pogoji na ogled pr ('krajnem »o dišču v Kozjem. 34-331-3L' Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Elfbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. — Za tnaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val t LdobUaiu