Kmečki delavec. y Vsak delavec naj čita easnike! TS)a letošnjem obenem zboru Jugoslovanske Strokovne Zveze vLjubIjani ,je poročal dr. Jakob 'Mohorič o potrebi časopisja za delavstvo. Kako lepo in koristno bi bilo, ako bi se delavci shajali večkrat, n. pr. vsak teden, in bi si pripovedovali svoje izkušnje in si potožili svoje težave, s katerimi se morajo boriti v svojem težkem stanu. Obenem bi se pa tudi navduševali za skupno delovanje v prid delavstva. To pa ni mogoče, ker bi bilo predrago in bi se delavec težko loftil od družine, v kateri prebije vsled dela le malo easa, da bi šel k pogostim zborovanjem. Je pa druga pripravnejša pot, po kateri lahko delavci vsak teden pridejo skupaj, ne da bi jim bilo treba zapustiti dom in družino in ne da bi zapravili denar. Te poti se lahko tudi najrevnejši 'delavec posluži, ako se naroci na delavsko glasilo ,,|Naša Moč". Delavski glasnik je neizmerne važnosti in velikega pomena za skupno delovanje in spoznavanje delavskib razmer. Kamor ne more clovek, prvde časnik. Kolikokrat se pripeti, da se delavci ne upajo pritožiti pri svojem gospodarju, ker se boje, da ne bi izgubili dela in z delom tudi zaslužka! V tem oziru je časopis velikega pomena. Delavec ali pa prijatelj delavstva napiše v svoje glasilo članek, v katerem se opisujejo slabe in žalostne razmere delavstva, ne da bi se pri tem koga osebno napadlo. Gospodar ali delodajalec bere in skoraj nehote pomisli: Kaj ko bi to meni veljalo? In iz strahu pred javnostjo ukrene vse potrebno, da bi ne imelo časopisje zopet prilike po njem udrihati. Casopisje je sila, katere noben delavec ne sme pozabiti v svojem budem boju za svoje pravice. In ne samo to! Vsak kršcanski slovenski delavec na.j vstopi v Jugoslovansko Strokovno Zvezo, ker le v odinstvu je moč! Vsak član Jugoslovanske Strokovne Zveze pa naj se naroči in marljivo širi glasilo slovenskega delavstva, ,,Našo Moč", kakor tudi ,,Slovenskega Gospodarja", ki je vedno bil in bo zvest prijatelj našega delavstva, in pri nas na Spodnjem Stajerskem najzvestejše brani pravice našega vrlega delavskega in kmeckega ljiidstva. y Izobrazba in šolanje delavstva. Nnše delavsko gibanje se bori s socialnimi demok-rati, z liberalci in ob mejali pa še z nemškutarji. V bojib se ie J. S. Z. porodila in napredovala. Mi dobro znamo, da se bodo ob sedanjem razvoju narodnega gospodarstva morali gospodarski in naeelni boji poostriti. Sedanji delavski boji z velikim kapitalom pa niso samomoc sile, marveč so postali že tudi veda, nepreslani boji dulia. To boje mora delavstvo tudi izbojevati. Izobrazba! Solanje! Ta klic moramo vedno ponavljati! Mi moraino delavske množice šolati, jim vliti prepričanje in jih dovesti tako daleč, da bodo vsi jugoslovanski delavci in delavke pojmovali gospodarski in narodni pomen J. S. Z. in pomen naših bojev. Samo to, koliko da bom dobil od organizacije podpore, ne zadošča. Dvigniti moramo število delavskib shodov, in splošno je potrebno, da pride nekaj več ognja v slovensko krščansko-socialno delavskdorganizacijo. Res, da naša delavska organizacija napreduje, a ne gre pa le tako naprej, kakor bi morala in kakor bi tudi lahko napredovala. Več sliodov, več. agitacije, več živahnosti, več življenja! Rodoljubi, delavci! Kjer želite shoda za delavce, sporočite to željo našemu uredništvu! y Gospodarji, podpirajte delavske organizacl- je! Zveza poljedelcev in lastnikov velikih gozdov za Nižjeavstrijsko se je pred kratkim posvetovala na Dunaju, kako bi se naj gozdarski delavci organizirali, da bi ne bili prepuščeni samim sebi in ne bi bili odvisni od socialno-demokraških organizacij. Ceravno so pri Zvezi tudi liberalni veleposestniki in celo nekateri židje, vendar se je enoglasno sklenilo, priporočati gozdarjem in lesnim delavcem, naj se vsi pridružijo krščansko-socialni 'strokovni organizaciji na Nižjem Avstrijskera. Gospodarji so se zavezali, da bodo gotovi del prispevkov za organizacijo mesto delavcev sami placevali. Ta korak je lep vzgled, kako naj bi dandanes gospodarji pospeševali med delavstvom kršcansko socialno organizatorično misel. Slovenski gospodarji, uplivajte, da bodo vaši delavci in posli vsi pristopili k .lugoslovanski Strokovni Zvezi! y Zabranitev nezgod v kamnoloiuih. Ministrstvo je izdalo za Stajersko odredbo, ki določa vse potrebno za obvarovanje življenja \n zdravja delavcev v kamnolomih in pri podobnih delili. Ista dolofia med drugim, da morajo biti lestvc, ki se uporabljajo pri delu, iz močne tvarine. Dehivci, ki delajo na strminah, morajo biti privezani z vnrnostnirai vrvmi. Delavstvu se raorajo dati na razpolago tudi obrambne očali in obrambna pokrivala, kakor tudi obrambne stene. V bližini se mora postaviti koca, v kateri so delavci v slučaju vremenskili nezgod dobro zavarovani. Preskrbljeno mora biti tudi za zdravniško pomoč. Za izpolnjevanje teli predpisov so odgovorni lastniki ali pa njihovi namestniki. Vsak dan, predno se začne z delom, se raora dclavni prostor nataneno pregledati, 6e je vse varno. Kdor so no drži natanfinih navodil te odredbe. zapade kazni, ki se odmeri z globo v znesku od 3—200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. (Odredba trgovskega in notranjegaministrstva zdne 14. III. 1913, dež. zak. in odredbeni list št. 16.) y Avstrijski delavci v Ncm6iji. V Berolinu ob- stoji osrednja pisarna za delavsko posredovanje, ka-. tera ima namen, spravljati delavce iz inozemstva v Nemčijo ter jim tam preskrbeti delo. V letu 1912 je ta delavska pisarna spravila 729.575 delavcev v Nemčijo. Od teh je bilo 397.000, torej nad polovico, poljedelskili delavcev, in sicer čez 70.000 Rusinov. in 70 tisoč Poljakov iz Galicije, 50.000 avstrijskih Nemcev in 20.000 Madžarov. Zanimivo je, da so slovanski delavci iz Avstrije skoro večinoma prevzeli poljedelsko kinečko delo, docim Nemci silijo le v tovarne in v velike obrti. Iz tega je razvidno, da slovansko pleme ljubi in spoštuje kmečki stan bolj kot Nemci. Iz gornjih  številk pa je tudi razvidno, kako veliko je število delavcev, ki se leto za letom selijo iz Avstrije v Nemčijo. Ako bi neinški kmet ne dobil delavstva iz naše države, bi mu slaba predla za delavske moči. Delavski urad nižjeavstrijske kmetijske družbe se trudi sedaj z raznimi oklici, da bi veliko preseljevanje poljedelskib delavoov iz Avstrije v Nemčijo ustavil. V ta namen so dobili občinski uradi v Galiciji in Bukovini pozive, naj vsak mesec naznanjajo delavskemu uradu, koliko delavcev iz ene ali druge občine želi dela v tujini, da jim poskrbi delo pri avstrijskih kmetih. Potom te«a poizvedovanja in posredovanja upa nižjeavstrijska kinetijska družba tok avstrijskega delavstva v tujino ustaviti in jih ohraniti avstrijskim kmetom. Ta delavska pisarna je lansko leto poslala samo na Ceško fiez 4000 tujih poljedelskih delavcev, od katerih so mnogi postali celo stalni hlapci in dekle. Celo k nam na Štajersko že prihajajo delavci iz Galicije. Veleposestnik Kolerič v Cirknici pri St. Ilju ima n. pr. čez 20 delavcev-Poljakov najetili na svojem polju in svojih travnikih. y 401etnlca dela. Pri društvu postrežčkov v Ljubljani obhaja letos že drugi član 401etnico. Prvi jo je obhajal še vedno čvrsti postrežcek Anton Novljan, ki se je kot vojak 17. pcšpolka odlikoval pri Kustoci. Sedaj pa obliaja svojo 401etnico postrežček F. Knez, ki izdeluje pri peku Bizjaku tudi preste. Službo pri drušlvu postrežčkov je nastopil dne 21. aprila 1873. Preste prodaja že od 1. 1870. Doma je iz župnije Smlednik. Taki jubileji so pa6 redki in zaslnžijo, da se javnost oj)ozori na-nje, ker so to jubileji stanovske zvestobe in poštenega dela. L'pamo, dajubilantalsprejmeta od merodajne strani zasluženo odlikovanje. y Usnelii Zveze krščansldh strokovnlh zvez v Nemčiji 1. 1912. L. 1912 je stavkalo 10.782 v krš6anskili strokovnih zvezali v Nemčiji organiziranili delavcev, katerim so se plače za letno 916.940 mark 96 fenigov povišale. Delovna pogodba se je članom znižala za 372.472 ur. Skienili so tudi 45 plačilnih potrodb za 71 delovršb s 7382 uslužbenoi, med katerimi jih je 2545 organiziranih v kršč. strokovnih zvezali.