Številka 253 TRST, v soboto 12. septembra J908 Tečaj XXXIII — IZHAJA •t Mdeljah \u praznikih ab 5-, tfc HMdtlJklb •* t. ijitrtj, F«Mtmtla« it« v. se prodajajo po 9 nv6. (6 stol) ▼ mnogik a»fcikm>ih v Trstu in okolici, Gorici, Krtnjo, 9%. Petro, FMiojnl, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnc^i, Tolminu, Ajdov-ni, Dcmberpn itd. Zastarele Itev. po 5 ari. (10 atol). 9«t_A81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T ftirokosti 1 teicce. GENE: Trgovinske in obrtne oglas« po 8 at. mm, «Hcrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O n mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka t ai -1 j - - vrsta K 2. Mali oglasi po 3 sto t. beseda, naj-saci pa 40 stol Oglase sprejema Insaratni oddelek uprava »Maorti*. — Plačaje se izključno le upravi „Edinosti Edinost Glasilo političnega drufttva „Edinost" za Primorsko* V edinosti )m mod 1 _ HABOČNINA ZNAŠA — aa vae loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9 K; aa a*. ročbe brez doposLane naročnine, se uprava ne ozira, ■inhlii ■■ BilUlrti tsSaaJ* „ZDIIOBT1'' atan« : —— Itmm X t'M, »•! Uta a eo —— ▼ai dopisi m^ aa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa aa sprejenaja la rskepitl sa vrsčsja. Ifaročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisW UREDNIŠTVO: affoa Sioralo Galattl IS (Raradnl dea) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA, Lastnik konsorcq lista „Edinost*1. - Natisnila tiskarna konsorcjj« lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 1B. P«Stno-faraa]lal£al rabin It 841 652. fELEFOH It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Zaprisega tajnih svetnikov. BUDIMPEŠTA 11. Danes predpoludne je cesar v kraljevi palači zaprisegel nedavno .icenovane tajne svetnike bana bar. Raucha, drugega predsednika kraljeve kurije Gezo Bematb in grcfa Pavla Festefics. Pri tem slovesnem činu so bili navzoči minister za jnanie stvari baron Aehrenthal in ogrski dvorni maršal grof Ludovik Apponi. Zapri-aežrto formulo je prečital dvorni in ministeri-aini Bvetnik baron Fran Buechmann. v Zaprisega banjaluškega metropolita. BUDIMPEŠTA 11. Po zaprisegi tajnih svetnikov je cesar zaprisegel banjaluškega metropolita Popovića ob navzočnosti skupnega jnančnega ministra barona Buriana in dvornega maršala Ludovika Apponyi-ja. Zapri-sežno formulo je prečital sekcij s ki načelnik v skupnem finančnem ministerstvu baron La-zarini. Baron Burian je bil v ogrski gala uniformi. Po zaprisegi je cesar vsprejel v avdijenci nove tajne svetnike in metropolita Popovića. Avdijence pri cecarju. BUDIMPEŠTA 11. Cesar ie danes ob 11 */♦ vsprejel hrvatskega bana bar. Raucha v posebni avdijenci, na kateri je ban poročal o položaju na Hrvatskem. Cesar je sinoči vsprejel v posebni avdi--'enci ministra za unanje stvari barona Aehrenthala. Avdijenca je trajala četrt ure. Minister za unanje stvari baron Aehrenthal pride bržkone popofudne zopet na avdijenco a cesarju. Minister odpotuje najbrž že danes na Duna\ Nizozemska kraljica. AMSTERDAM 11. Tukajšnja Reuterjeva Egentura poroča: Tajnik kraljice Viljelmine je pooblastil nekoliko listov, da dementirajo vest, da so nade na kraljičin porod izginile. Vendar naš popisnik je pii prejšnjih priložnostih podal eklatantne dokaze o svoji verodostojnosti, tako da popolnoma vzdržujemo naše iče--ajšnje depeše iz Apeldoorna. HAAG 11. List „Vaterland" vzdržuje v kljub dementijem svoo vest, da je bila kratica Viljelmina v svojih nadah na porod prevarana. Parnika se potopila. CENTA 11. Francoski parnik „Vosis" v megli trčil tkupaj z nekim angleškim parnikom in se potopil. O usodi posadke ni že niče%ar znano. RIO DE JANERIO 11. Kakor poročajo ;isti, se je angleški parnik „Spartiau" Princa*' eb obali Zeuta potopil. — Utopilo se je 14 mornaijev. Parnik je trč:l skup z neko drugo ladijo. Električni promet na ruskih železnicah. PETROGRAD 11. „Rus** poroča, da se bo koncem meseca septembra vršil tukaj kongres načelnikov železniških upniv. Načelniki se bodo posvetovali o uvedenju električnega obrati na sledečih glavnih progah: Petrograd — Moskva — Harkov— Sebastopol; Petrograd—Varšava in Petrograd—Viina— Sijev—OdeBa. Budimpešta 11. Nadvojvodinja Marija Valerija zapusti b svojimi otroci Budimpešto ;n se vrne v lil. Albany 11. (Zapadua Avstralija). — Semkaj je prispela ameriška pacifiška es-kadra. Slavnost slovanske ideje.! Sinoćnji komers na čast slovanskim gostom. PODLISTEK. 9 Nekdanji ugled. Spisal Ivo Trošt. Palničevi rodbini so se začeli neveseli časi. Adela je slutila, da je prav sorodnica Mici — še nezadovoljna s ponižanjem zaradi posojila — obvestila Alfreda o raznih p'tre bah in težavah v Palničevi rodbini. Pi. AVehr-maier se ji je sicer smilil, ker je vedela, da se ga razna njena sumničenja prijemljejo oritko. Le skrivno isk:ico nade je še gojila do nekdanjega čestilca, češ, saj nikdar ne izve, kdo širi take nelepe stvari o njem in gospe stotnikovi. »'•elo potrebovala je Alfreda kot zaveznika v svojem bojnem načrtu za obrambo nekdanjega ugleda, in vendar ni mogla drugače, da je trpel tudi on, ki je na najlju-Oezi.iveji način odklonil — naravnost ponu-jano nevesto in tudi pozneje mirno, taktno odgovoril na list, ki je ž njim gospa Adela sama zagvebla vse ostalo spoštovanje, kar ga je še gojil do nje v svojem srcu mladi častnik. Obljubil ji je pa večni molk. Iz rsznih tajnih novic in raznih slabosti, ki jih je trosila med znankami Adela o so* Potem ko so si gostje po dnevu ogledali naše mesto in okolico, kjer so bili izlasti na Opčinah prisrčno pozdravljeni od deželnega poslar« a Ivana Goriupa in drugih okoličanov, so se ob 8. uri zvečer sešli v gledališčni dvorani „Nar. domaw h komerzu, prirejenemu njim na čast. Ni to bil banket, ampak bil je to prijateljski sestanek, kjer so slovanske goste pozdravili ne morda kaki hladni oficijelni zastopniki, ampak narod v najlepšem pomenu besede, to je, delavsko ljudstvo. Kaj takega, kot včeraj, Trst ni še videl ; to navdušenje, ki je spontanno izviralo iz globine src, je najbolj-;« priča, da Slovanstvo si fraza. (Valerija je bila nabito polna pretežno ljtidi delavskega stanu in tudi v parterju se ie kar trlo občinstva, proletarec ob gospodu; to je največ imponiralo našim gostom. To Eccemo reči : sijaja in slavnosti pri nas oni niso videli, videli so pa, kako bije srce našega naroda. Dr. R y b a r je otvori! vrsto napitnic : Gd nekaj časa prihajajo sem tujci, da si ogledajo naše krasne kraje. S veseljem gledamo ta množeči se promet. Tembolj pač, ko vidimo, da tudi naši brati Slovani prihajajo k nam. Kaka radost pa sedaj, ko so prišli k nam oni, ki s peresom v roki branijo pravico svojih narodov, bratskih nam narodov. Z navdušenjem je naše ljudstvo, to siromašno ljudstvo, prišlo k Vam nasproti. Vprašali ste si morda, da-li Vam pokažemo svoje kulturne zavode, svoje Šole itd. Mi jih nimamo, kajti nas, gospoda, nočejo šteti med kulturne narode. Nam nočejo dat: sredstev za to in kar imamo, si moramo sami priboriti. Pač nekaj smo Vam mogli pokazati: zlato srce svojega naroda. To ljudstvo, ki se mora boriti za najelementarnejše zahtevke ekzistence, je ohranilo svoj jezik, svojo ljubezen do narodnosti svoje in do Slovaiistva. Prepričali smo se, da le pod zastavo Slovanstva je naša rešitev. Zato tudi Vi, ki se borite pod isto zastavo, pomagajte nsm 1 Vi, ki ste videli naše razmere, trdno upamo, da nas boste podpirali. Šole hočemo. Kar se daje Bulga-rom na Turškem, tega se nam v tej državi ne daje, elementarnih šol. To pravimo, da boste spoznali našo najhujšo bolečino, ker se nadejamo od Vas pomoči! V imenu vseh nas Vas prisrčno pozdravljam !,in upam, da odne sete od nas lep spomin in ga tudi ohranite. Gotovo ste videli bolj naprednih narodov na svojih potovanjih, a verjamite, tako navdušenega za svoje brate še niste videli. Rus gen. Volo dimirov, pozdravljen z malokdaj vidjenim navdušenjem, se je divil naši disciplini in navduševalnosti, s katerimi da nas je obdarila priroda. Rusi poznajo našo borbo. Vošči Slovencem, kakor vsem slovanskim narodom, da postanejo sami svoji na svoji zemlji. Dr. Dobosczynski iz Krakova: Slovenci v Trstu imajo ključ do najlepšega slovanskega morja. Zahvaljuje se na navdušenem sprejemu. Napil je na čast dr. Gregorina. Češki državni posl. dr. H a j n omenja dva dogodka: protipolj&ko politiko na Ruskem in revolucijo v Rusiji, prvi žalosten, drugi radosten. Oba pa sta imela ta učinek, da sta približala Poljake k Rusom. Narodi se hitro razvijejo: že sedita poleg sebe Poljak in Rus. V tem pogledu gre velika zasluga novinarskim roduici Mici, je spoznala ta kmalu, kje je pravi vir in tovarna obrekovanj in laži. Osveta proti osveti! Alfred, gospa Mici in stotnik Kraszina, njen soprog, so sklenili sovražno napadovalno in odbijalno zvezo proti Angeli. „Pa ona da bo sumničila koga, ona — saperbleu! Donnenvetter, ko bi molčala! Jaz tudi vem nekaj," je pomagal Alfred, dočim je Kraszina mirno svetoval soprogi, naj toži za posojene novce. „Zares bom tožila, prav zares !" udari z nogo ob tla gospa Mici, Alfred pa pristavi: Ko bi Palcičevka pometala pred svojim pragom, bi ji ne ostalo prav nič časa, da bi Še brusila jezik ob poštene, mirne meščane. E, hej !u Pl. Wehrmaier je pomenljivo mlasknil z jezikom, tlesknil s prsti na desni in potem ija levi roki: „Mnogo sem že doživel, a kaj takega, kar je počela gospa Palničeva še ne," Stotnikova soproga je silila, naj pove, kaj je počela, pa Alfred je denil prst navpično črez usta : „Nikdar.u Toda imam jo v pesteb. A moja čast mi je nad vse. Dovolj, da jo spomnim ca oni dogodek, pa bo mirovala. Osveta napram ženskim ni za nas junaštvo. Stotnik in soproga sta mu pritrdila, potem so šH skupno na delo osvete, Prvi kongresom, ki so dali tudi povod k praški konferenci. Naš program je: autonomija vseh slovanskih narodom. Vi Slovenci imate posebno nalogo: ohraniti morje Slovanstvu. — Bodite prepričani, da ks.kor poslanci in novinarji, storimo nasproti tržaškim Slovencem svojo dolžnpst. Čestita tržaškim Slovencem, da imajo delavstvo, ki se verno glasi k svojemu narodu. Le v demokratizaciji je bodočnost narodov. Slovenski narod 7 Trstu mora zato zmagati. Rusinski drž. poslanec D a v y d i a k je govoril vidno ganjen, temperamentom in sakra-mentalnim glasom. Pravi, da še čuti v Trstu kakor doma. S svojim patosom je spravil občinstvo v salve navdušenja. Ko je napil na slavo, naprednega ..slovenskega naroda" je občinstvo ustalo in iz stoterih grl je ubrano zaorila pesem vseh Slovanov. Poljak C h a m i e c iz Varšave, govornik plemenitega izraza, je povedal prezanimive začetke stikov med našimi deželami in poljskimi deželami. (Žahbog nam prostor ne dopušča, da bi jih tukaj omenili že dane?). Napija vzajemnosti med obema narodoma in delavskemu ljudstvu. Slovak dr. Blaho, drž. poslanec v Budimpeštanskom državnem zboru: Prvikrat dogaja se, kar so se shajali slovanski novinarski shodi, da se ljudstvo vdeleži njih slav-nosti. Prvič je bilo to v Trstu. Takega ognja, kakor v Trstu — res da Vesuv in Etna nista daleč — nismo še videli. Iz tega številno največjega slovenskega mesta si odnesejo vsi neizbrisne spomine. Spomnil se je mučeništva slovaškega naroda« (Navdušene ovacije Slovakom). Sovražnik more jih tlačiti, a slovansko srce, ta ščit njih obstoja, jim ce strgajo. Od Vas, najognjevitejšega slovanskega naroda — zasljučil je govornik — smo se mi hladnejši narodi mnogo naučili! Na zdar Vam, delavskemu ljudstvu! Zmaga bo naša, kajti zmagati mora pravica v Avstriji in na Ogrskem ! Z nepopisnim navdušenjem so delavci dvignili dičnega dr. Blaho na rame in ga ponesli po celi dvorani. Ganjen je poslanec poljubil na lice priprostega delavca v halji. Čeh Ž a 1 u d iz Plzna : Pride doba, ko se bode govorilo, da je Slovan od Adrije do Balta. Pozdravil je elovenako ljudsko, demokratično dušo slovenskega naroda, v imenu velike slovanske misli. Pozdravil je, ob ova-cijah občinstva poedincem, dr. Rybufa, dr. Gregorina. dr. Mandića, prof. Mandića. Pije na zmago tržaškega Slovenstva! Dr. Josip M a n d i 6 burno pozdravljen, je poudarjal, da tržaško delavstvo se zaveda slovanskih idej. Zahvaljuje se na lepih besedah predgovornikov. Boj naših delavcev je obupen, ali mi vstrajamo. Mi se zavedamo, da se slovanska ideja da uresničiti. Usoda je hotela, da smo proletarski narod. Stopili smo v fazo realnega dela za gospodarsko emancipacijo. V tem imenu hoče tudi delati moderno Slovanstvo. Pozdravlja žurnaliste, kakor glasnike Slovanstva. Srečni smo, — je zaključil — da si odnesete iz Trsta prepričanje, da slovensko delavstvo je narodno in stanovsko zavedno. Podpirajte nas! Pomislite, da pot do Soluna in Carigrada vede preko Trsta. Pomagajte nam rešiti vprašanje slovenskega vspeh je bila bomba v krogih, ki so ž njimi občevali Palničevi: tirma Palnič et Co. je napovedala konkurz. V pokritje troškov so Šteli tudi posestvo v Podbrju, kar ie zlasti hudo speklo Josipa, ker se je bal, kaj poreče še tam živeči njegov papa, ki mu je svoj čas svetoval: Adela ni za trgovino, ni za te. Drugi vspeh je bil meteor, znaneč nezgodo na obzorju Palničeve sreče : račun o potratno s ti gospe Adele in njenem skrajno sprijenem življenju. Prvi je kazal troške malega kreza, drugi razkošje razpašenih Rim-cev, ki bi delalo v sicer pohujšanem Trstu tekmo Sodomi in Gomorhi. Širile so se razne pikantnosti — resnične ali izmišljene — od gospe stotnikove ali drugod — kdo more vse pregledati — o Adelinib zvezah z raznimi odličnjaki, ki se nadeja, da jo potegnejo iz mlakuže, kamor je zabredla z vso drufino po lastni krivdi. Tudi Vera, vzgojena pri taki materi, ne kaže, da bi bila kdaj boljša. Ta trditev je zadela gospo Palničevo naravnost v srce. A najhuje jo je porazila kot tretji vspeh združenih zaveznikov — bliskovna svetloba, ki je hkrati razsvetlila vso bedo Palničeve rodbine in nje glavarjev: izvedenci so trdili, da so v resni nevarnosti tudi obresti od denarja zapuščenega otrokom, ako delavstva v Trstu in pomagali boste rešit slovansko vprašanje na tej zemlji ! Lj. T o m a š i ć iz Beiegagrada je vzkliknil slogi med slovanskimi narodi. VcŠči zmago naši borbi ! Urednik H e j r e t iz Prage : Slovenci imajo še težji boj nego Čehi. Vzveliča Slovence v Trstu, ker pri njih je slovanska vzajemnost vresničena. Povzbuja h gospodarskemu okrepčavanju. Tržaški Slovenci naj bodo pogumni, ker za njimi stoji vse Slovanstvo. Zahvalil se je na krasnem VBprejemu mebtu in okolici. Urednik „Kurjera Lvovskega" P o 1 a k iz Varšave je napil gospej Gregorinovi kakor zastopnici nežnega spola slovenskega. Burno aklamiran je slednjič govoril dr. G r e g o r i n. Povdarjal je. kako ae od leta do leta postopno spoprijateljujejo Rusi in Poljaki. Letos slavimo jubilejno leto začetka rusko-poljskega sporazumljenja (Ob nepopisnem navdušenju so si Rusi in Poljaki navzajem pripili in stiskali roke). Vsled spora med obema največjima slovanskima narodoma smo največ trpeli mi, mali narodi. Napija onim, ki delajo največ zato, da se utrdi sloga med obema narodoma, v prvi vrsti gen. Volodi-mirovu (Navdušeni živio - klici). Dr. Ry bar je zaključil vrsto napitnic: Največja radost v modernem gibanju slovanskem je dejstvo, da slovanska ideja napreduje na Ruskem in Poljskem. Ako ona dva naroda sta za nami, tedaj smemo pač verovati v bodočnost. Tudi zastopnik malo-ruskega naroda je danes tu, velevažnega iaktorja v veliki slovanski rodbini. Spomnil se je Slovakov, podobnega nam naroda po jeziku in usodi. Vzveličal je veliki in slavni češki narcd, pred katerim se klanja vsa Evropa v spoštovanju. Zahvalja goste za lepe besede in izraža željo, da se skoro vidimo ie v lepših razmerah, ko bode imel Trst tudi slovensko lice. Takrat jih pozdravimo kot gospodarji na svoji zemlji. Navdušenje, ki je sledilo vsem govornikom, je nepopisno. Kdor je videl ta dan, ga ne pozabi nikoli. Hoteli bi vse govore dobesedno posnemati in pesniškimi besedami vz-veličati Balve navdušenja tega priprostega našega človeka. Ali čitatelj — oprosti, da postanemo osebni — usmili se ubogega vseslovan-skega poročevalca in pomisli, da so govori trajali do polnoči. Ti, slovensko zlato naše ljudstvo, bodi ponosno na ta dan. Kajti včerajšnji dan mora obroditi stoteren sad : bratsko pomoč. Prepričalo si se tudi, da „Največ sveta otrokom sliši Slave V očigled volilnemu gibanju v Istri. (!>opis iz učiteljskih krogov.) „Pred vsem moramo naglašati, da se naši bodeči poslanci ne smejo razvrščati po kastah ali po poklicu gotovega števila voiilcev. Neumestna — da ne rečemo dru-zega — bila bi zahteva: mi hočemo toliko odvetnikov in toliko svečenikov, učiteljev, županov, poljedelcev, trgovcev itd."' Na čelu zapisane besede so iz članka objavljenega pod gorenjim naslovom v 247. št. ..Edinosti". Mi izjavljamo slovesno, d a s> popolnoma strinjamo s temi besedami. In vendar je neki govornik na zaupnem shodu v Dekanih izvajal v svojem govoru, kakor da bi ravno učitelj stvo hotelo deliti poslance po stanovih. Dotičnemu go-1 - |se izkaže Josipovo resnično slabo gospodarstvo. Celo nedoletne otroke Bodišče lahko odvzame roditeljem in razpolaga z obrestmi, kakor se mu zdi prav in pravično. Palnič sam pride vsled tega pod javno oskrbo, kar se pove z drugimi vsakdanjimi besedami : na beraško palico. Zlobni malik Palničeve družine je praznoval vsled preobilih žrtev pravi pustni dan. Gloriola se mu je blestela kakor ob praznikih, in gloriolo mu je držala nevidno gospa Adela. Dosedanje udobno stanovanje je bilo treba zamenjati z tesnejim in skromnejšim. Drago obleko in dragocenosti so morali po-zastaviti, da je bilo mogoče ob čem sploh živeti revno Življenje. Oskarju so sporočili v Otočac, naj uredi svoje troške po dohodkih in če mogoče še nižje, da bo mogel pomagati v sili še domov. Odre&i se je morala gospa dragocenim zvezam v višjih krogih mestne gospode ter skrivati obraz v tančico sramote in doslej neznane skromnosti. Najraje bi se bila udrla naravnost v pekel, ko ji je sporočila sorodnica Mici, da odneha od svoje tirjatve, ako se ji Adela izlepa umakne za izposojeni denar, da ga zaznamuje na tisto mesto, kjer je zavarovana njena dota na posestvu v Podbrju. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 253 V Trstu, dne 12. septembra 190S stranke v Dalmaciji ne misli kandidirati na; ker gg. nrofesoiji umejo večino slovanskih predstojećih volitvah za deželni zbor dal na-; jezikov. Življenje je v Lvovu mnogo ugodneje tinski. Čingrija se namerava umakniti z po- nego na Dunaju. Klinika je urejena po švi-litičnega polja. ■ carskem 2istemn ia se more vsaki slušatelj v Bolgarski knez Ferdiaand pride ! svojem poklicu popolnoma izobraziti. vorciku je odgovorilo učiteljstvo že na shodu namena, da bi poslance delilo po kastah, pač padov. Orožništvo je moralo večkrat posre- tno oiajšan tem bolj ker, je vsakemu samem. A da"nam ce bi javnost očitala sla- pa je prepričanja, da je neizogibna potreba, dovati. islušatelj u svobodne polagati iz- bega namena, dovolite, naj navedemo tudi tu, da so vsi slovanski poslanci vtfj Dr. P er o Č i n g r i j a predsednik hrvatske ! p i t e v s v o j e m m a t e r i ne m jeziku, kai je dalo učiteljstru povod, da je prišlo do Istri edini, ker, kakor hitro bi se prepričanja, da bi bilo koristno slovenskemu delili v dve stranki, bi bilo to narodu v Istri, ako bi sedel tudi ljudsko- usodno za stvar našega naroda v šolski učitelj v deželnem zboru. Povodi so I s t r i. Valed tega smo videli, da se je uči-sledeči r ; teljstvo v prvi vrsti zoprstavilo onim, k i 1. Slovensko ljudskošolsko učiteljstvo v hočejo sejati razdor med našim Istri deluje v vseh onih društvih, ki delujejo narodom v Istri in vidimo, da v prospeh blaginje našega naroda v Istri, v s t r a j n o tudi vzdržuje ta odpor. Kjer je le katero izmed teh društev, tam je Nočemo za sedaj dalje pisati, samo pro-tudi slovenski učitelj njega ud ; in če hočemo i simo slovensko javnost, naj nas nepristran-le nekoliko nepristransko soditi, morali bi; sko sodi. priznati, da mnogim tacim društvom eo ravno1 . . ljudsko&oiski učitelji ustanovitelji, mnogim, Nagovor ceserja naarmaao r duša vsega društvenega delovanja in mnoga! Iz Budimpešte poročajo: Nasproti poročilu, bi prenehala biti isti hip, ko bi jih zapustilo j da se cesar ob zaključku velikih vojaških vaj učiteljstvo. Vsled tega je učiteljstvo prišlo do, pri Vesprinu v posebnem govoru poslovi od spoznanja, da stan, ki toliko deluje v blagor armade, izjavlja baron Fejervary, da je ta v Budimpešto s svojo soprogo 23. septembra. Ustava v Egiptu. Iz Kaira jav- Sčave nas imenujejo? Pišejo nam: Stopil sem v trgovino s papirem Smolarsa. Zahteval ljajo: Nacijonalisti pripravljajo za prihodnji se[n papirja. Dotični trgovski pomočnik me ponedeljek velike demonstracije ustavi v prilog.1—-i~ ^m dnoonoin' in napredek našega naroda, je gotovo toliko sposoben in vreden, da ima svojega zastopnika v deželnem zboru. 2. Vsaki poslanec bi moral poznati narodne in gospodarske razmere v deželi in še posebej v okraju, katerega zastopa. Kedo nai pa vse to bolje pozna, nego ljudskoŠolski uči tel. ki je med ljudstvom od prvega svojega službenega nastopa pa do konca svojega službovanja ? Na kratko rečeno: ž njim živi in ž njim umira ? In ravno Blužba Ijudsko-šolskega učit lja je taka, da zahteva od njega poznanje razmer vsake posamične družine, ako hoče le količkaj uspešno delovati. Kedor pozna razmere posamičnih družin, pozna gotovo tudi razmere in potrebe vsega kraja in okraja. 3. Ljudskošolsko učiteljstvo bo deželni uslužbenci, akoravno jih nadzoruje država, ker plačevati jih mora dežela. Dežela je delodajalec in učiteljstvo delojemalec. Deželni zbor je vsled tega ona oblast, ki odločuje glede deželnih šolskih zakonov, t. j. dela pogodbe med delodajalcem in delojemalcem. Pomislimo, da-li je možno misliti reelno pogodbo med tema, ako se nikdar ne dogovorita? — Ravno taka se godi z dosedanjimi deželnimi šolskimi zakoni, ki so jih največkrat sestavili, razpravljali in sklepali možje, ki niso vedeli, ni kake dolžnosti, ni kake potrebe ima ljudskoŠolski učitelj. Ti razlogi so privedli slovensko Ijudsko-Šoliko učiteljstvo do tega, da je postavilo svojemu kandidatu, ako bo izvoljen, sledeče naloge: 1. Samoobsebi je umljivo, da mora biti kandidat neomajljiv in zvest Slovenec in Slovan, zato mu bo vedno in vedno se potezati inboritiza koristi slovenskega in hrvaškega naroda v Istri. Slovanski narod v Istri je večinoma kmetoval-skega stanu in zato bo našega kandidata trditev absurdna. Ne glede na nemožnost, da bi cesar odstopil z mesta vrhovnega voja Škega poveljnika, je tudi način, da se vladar v govoru poslovi od armade, stvar nemožno-sti, ker se taka sporočila vršijo vedno v ar-madnih poveljih pismenim potom. Vprašanje Bosne !n Hercegovine. Nedavno je minister Burian izvršil inspekcijsko potovanje po Bosni in Hercegovini. Dne 10. t. m. pa je hitel v Budimpešto na ministersko potovanje, da poda poročilo o rvtisih", ki jih je zadobil na rečenem potovanju. Listi, ki so na uslugo naši diplomaciji, zatrjajo, da minister sodi/da so tisti Buria-novi utisi zelo ugodni in da minister sodi zelo optimistično o položaju v zasedenih deželah. Minister da je velezado-voljen se svojimi „utiBi", a drugi ministri da so tako zadovoljni z njegovim poročilom, da so že pripravili predloge in sklepe, ki se imajo predložiti delegacijam. In sredi notri te splošne zadovoljnosti z vspehi potovanja ministra Buriana, prihaja glas. da bo treba — novega potovanja d a s e n a p od I a g i a o v i h informacij oni predlogi eventualno s premene I!! Pa naj bi nas ne obhajali dvomi, da tisto zadovoijatvo vendar ni bilo tako splošno in popolno; ali pa so namere glede Bosne in Hercegovine tako dalekosežne, da na Dunaju potrebujejo novih in zopet novih informacij, ker se boje državno pravnih komplikacij ! Oreh je trd in trdni bodo morali biti zobje, ki ga bodo hoteli pregrizniti. »Pokretu" poročajo n. pr. z Dunaja od dobroobveščene strani, da je vkljub vsem de-mentijam gotovo, da žele duaajski merodajni krogi definitivno rešiti vprašanje BoBne in Hercegovine. Živa želja vseh krogov je. da dolžnost, da doseza, kolikor je možno, agrarne se to vprašanje reši še letos in da se Bosna koristi in zboljšanja. 'in Hercegovina podaste cesar ju kakor jubilejni 2. Naš narod je zaostal kulturelno za dar. — Ker je težko rešiti vprašanje, kak drugimi, t. j., napredovati ne more tako položaj, da zavzemeta Bosna in Hrcegovina hitro kakor drugi. Kaj je povod in vzrok nasproti eni in drugi polovici 'monarhije, je temu? Po mnenju učiteljstva ni druzega že skoraj definitivno določeno, da se obe po- vzroka, nego ta, da je naš narod premalo izobražen in poučen. Vzroka, da mu po-manjkoje izobrazbe in pouka, je pa iskati le v tem, da našemu narodu primanjkuje prilike za naobrazbo, to je: našemu narodu pomanjkuje šol. Italijani v Istri imajo na skupne deželne stroške še preveč ljudskih šol (v Buzetu imajo za 40 otrok dvorazred-nico), realni gimnazij v Pazinu, kmetijski zavod v Poreču, licej v Puli; in iz deželne krajini utelesita monarhiji v obliki takozva-nega „Reichslanda", ki je kakor posebno telo izroče direktno vladarju. Na ta način se mislijo ogniti sporom glede državnega položaja in ob enem rešiti vprašanje suverenitete in omogočiti jedinstveno vpravo brez večih sprememb. V tem slučaju uvela bi se v Bosni in Hercegovini tudi ustava, v nelri meri tudi deželni zbor. Na resen odpor prebivalstva ali sosedov se tudi ne računa, ker je v blagajne podpira celo tTLego nazionale"! A; zadnjem času Bosna vprav poplavljena z mi Slovani nimamo niti dovolj ljudskih šol;, vojsko, in še kjer so, so prenapolnjene, da ni možno i Mi bi rekli, da je celo sumljiv znak dosezati pravega vspeha. Zato bo našemu j ravno dejstvo, da treba tolike vojne azistence kandidatu, ako bo izvoljen, v dolžnost, da že ob glasovih, da se aneksija nameruje. prouči vso našo deželo v namen, da bo vedel, koliko novih ljudskih šol nam je po'reba, da izve, katere ljudske šole je potreba razširiti in da bo to zahteval ob primerni priliki v deželnem zboru. Tudi mora zahtevati, da nam dežela ustanovi in vzdržuje enak kmetij -s k i zavod, kakoršnega vzdržuje za Italijane. In ker po mnenju učiteljstva ne potrebujemo realnega gimnazija in liceja, da se nam v odškodnino za to ustanovi primerno število obrtnih in trgovskih šol itd,, načrtov, da ne bomo v šolskem oziru nikdar zapo-J stavljeni za našimi sodeželani. 3. Enaka dolžnost bo skrbeti našemu i poslancu za to, da bo naš jezik enakopraven italijanskemu v vseh dežel nih in drugih uradih Hrvatska. Sklicanje sabora. Budimpeštanski list rAz Ujsag" poroča, da bo sabor brezpogojno sklican v najkrajšem času, da reši proračun. Ako ne bo voljan sabor razpravljati in delovati plodonosno, tedaj se odgodi. Kakor pravi rAz Ujsag", predloži vlada saboru celo vrsto zakonskih Rusija. Visi prokurator sv. sinoda namerava odstopiti. Iz Petrograda javljajo: Akcija sv. sinoda . ^ . . _ . A , proti Tolstemu se je izvršila v odsotnosti - r' Premn°gokr*£ šolstvo ne more doDa.:J prokuratorja Izvolskega, ki se je po-»ati ljud tvu prave koristi, ker uatslistvo ne ^ ? inozemit,a dan potem, ko je bila more delovati, kakor b. moralo; ovirajo je znaQa okro2nica obja7]jena. Govori se sedaj, odisasr-v obzir nekateri predmeti otroke v^Uij^ ŠSSTttt*on U«'koraka duhovnih členov sinoda. ,^ * Lna iznaša 10 * Od polletmne jimotežuje poU Solo s taksami. Mesto Petrograd Tolstemu. j SoiDine, ki bo v sledečemu solskem letu 180S Vse take stvari bo moral naš kandidat, pre- Mesto Petrograd je poslalo grofu Tol- i — 1809 skupno r doktoratom veterinarske misliti in če bo potreba posvetovati se z stemu zelo toplo brzojavno čestitko. j medicine uvedena, se more že po vpisu na Kaznovani listi Prv0 Pollet3e na temelju spričevala siroma- V ponedeljek se povrne semkaj Kedive. Gališka deželnozborska volilna reforma. Eksekutivni odbor polj -ske socijalno demokratske stranke je razposlal po vsej deželi letake, v katerih se od poljske ljudske stranke zahteva, da se povodom otvoritve novega gališkega deželnega zbora spomnijo, da je potrebna volilna reforma za ga-liški deželni zbor, kakor je to ljudska stranka sklenila in obljubila na svojem kongresu. V letakih se poživlja delavstvo na borbo za volilno pravico. Jutri dne 13. t. m. bo po vsej Galiciji okolu 50 shodov z edinim dnevnim redom: Volilna reforma za gališki deželni zbor. — Prihodnji papežev konzisto-r i j. V prihodnjem papeževem konzistoriju ne bo imenovan — kakor poročajo iz Rima — noben nemški in angleški kardinal. Papež noče ojačati v kardinalskom kolegiju nemški in anglosaksonski element. Edini prelat, ki bo imenovan kardinalom, je mons. Bisleti, viši komornik v Vatikanu. Dnevne vesti. Felice Venezian — umrl. Včeraj popo-ludne je preminol po dolgi in jako mučni bolezni — dr. Felice Venezian. Žnjim izginja iz življenja mož, s katerim je bilo vse politično življenje in snovanje v zadnjih desetletjih v mestu tržaškem tesno, nerazdružljivo spojeno. Kajti v njem se je personificirala italijanska nacijonalna stranka v Trstu. In pokojni Venezian ni bil le vidni simbol svoje stranke, ampak duh, ki jo je oživljal in vodil. Od njega so prihajale inicijative in direktive, ki se jim je vsa stranka brezpogojno pokorila. Njegova visoka inteligenca, nezlomljiva volja, železna energija, njegovo prodirljivo poznavanje ljudi in mase — vse to mu je dajalo nenavadno avtoriteto v stranki, toliko v nje notranjem življenju, kolikor v javnih zborih, da se je moglo reči; italijanska liberalna stranka, to je — Venezian! " Zato je izguba, ki je zadela gospodovalno stranko v Trstu s smrtjo Venezianovo, velika . nenadomestljiva. Dobro iftnevamo torej globoko žalost in potrtost stranke ob mrtvaškem odru nje voditelja. Nam Slovencem je bil pokojni Venezian neizprosen, železno dosleden nasprotnik. To pa naB ni oviralo in nas tudi danes ne ovira, da ne bi v pokojniku priznavali velikega moža in velikega duha. Klanjamo se v 8poštljivosti pred veličastjem smrti, kakor se tudi niso hoteli naši zastopniki v me3tnam svetu nedavno temu odtegniti počaščenju — umirajočega nasprotnika. Svojemu čutstvu pijetete dajamo izraza tem laglje, ko vidimo zadoščenjem, da je ukljub silnim naporom takega moža naša stvar napredovala. Pokojni Venezian je imel izrednega govorniškega daru, po poklicu je bil odvetnik, dolgo vrsto let člen občinskega zastopa in v zadnjih letih njega prvi podpredsednik. V stvareh občinske uprave je bil priznana avtoriteta. Svojo politično delovanje je zaključil z volilno reformo, ki je pod njegovim predsedstvom in vodstvom v odseku zadobila svojo sedanjo obliko. Plenarne seje deželnega zbora, v kateri je bila volilna reforma vsprtjeta, pa se pokojni Venezian ni mogel več udeležiti, ker mu je kruta bolezen že preveč izpodjedla moči. In sedaj je umrl, ko bi njegova stranka najbolj potrebovala njegove pomoči in njegovega — uma. Pred veličastjem smrti klanjamo orožje.-.! Vsprejem na c. kr. veterinarsko akademijo V Lvovu. Od rektorata tega zavoda smo prejeli: Za opis kakor redni slušatelj c. kr. veterinarske akademije v Lvovu je brezpogojno potrebno spričevalo o dobro položenem izpitu zrelosti na gimnaziji ali realki. Pri vpisu (od 1. do 8. oktobra) treba položiti razun spričevala zrelosti tudi metriko (krstni list), a v slučaju dolgega presledka po izpitu zrelosti spričevalo o moralnem vedenju. Čas pouka traja vsem polletij, ali štiri leta. Doktorjem medicine in slušateljem drugih viših naučnih zavodov se morejo jemati z dovoljen- narodom in učitel]stvom, kako je škodljivo odpraviti ter zahtevati tudi zboljšanje vtem Oktobristična „Petersburger Zeitung" je h n7kna%oXer spričevala T l^bro'^i-oziru. Zamujati ne bo smel nobene pnlike, bila Uaznovana z gi0bo 3000 rubl,ev, ker je f^h letnfh Sh v T in ll, tečaju ozi- ker, kar je enkrat zamujeno, 3e navadno iz- priobčila 5lanek 06 bodočnosti visokih šol: vm. L IV. tetl£ gubljeno za vedno. Mi hočemo, da je učitelj- lKnA]tn kfl_n ie zadela list „Rieč*. roma koio^ey m, m 1V' iec ° __, , n Ui dan na dan "---—— j- -------— ------Na zahtevo razpošilja razpored preda- ^sSTa-sSSS po'«*"« «*«. tovoren za svoje delovanje slo- S p o p a d i ni e d 1 i b e r a 1 c i i n ki e- Kochanskiego 33). ..... .. v a n s £ e m u na rod u v I s t r i, a poleg rika 1 c i .V Rumburgu v Severni Češki> Na omenjeni akademiji, jedrni.. slovansfa tega tudi še posebe] ljudskošolskemu uči- j« te dni vršil kongres nemških katolikov v monarhiji, je bilo dosedij vpisanih mnogo teljstvu Češke. V sredo zvečer je prišlo med členi Slovanov, m to:Poljakov,^jUoraiov^Jir- je grdo pogledal, ker sem govoril slovenski. Pozval je nekega drugega, češ : pojdi sem, tu je un ščavo ! To je povdarjal opetovano. V meni je zavrelo in rekel sem na glas, da jaz nisem nikak ščavo, pač pa da so oni ščavi — kajti tako postopanje s kupovalci je surovo in sramotno! Sramota j3 to, da ae tako žali ljudi, ki dajajo trgovini zaslužka. Na to je prišel neki tretji, ki me j s vprašal po moji zahtevi, ali je govoril zopst italijanski. Jaz pa sem mu obrnil hrbet in rekel. da v prodajalni, k;er me žulijo s ščavoni. ne kupim ničesar, grem tja, kjer mi ruii postrežejo, ne da bi me žalili. (Pripomba uredništva. Po pravici ste bili užaljeni in dobro ste jim odgovorili. Toia — ne zamerite — nekoliko se Vam je prav zgodilo. Čemu pa ste šli tja notri/ Mari ne veste, da imamo Slovani v Trstu tako svojo trgovino, ki j3 boguj oskrbljena z vsemi pisarniškimi potrebščinami in kjer Vas gotovo ne bo nikdo žalil radi va^e narodnosti' marveč boste uljudno poitre-ženi v svojem materinem jeziku. Če v tisti trgovini blizu pošte nočejo ščavov, čemu bi ščavi silili notri s svojim — denarjem! 1 & o-renjčeva knjigotržnica in trgovina s papirjem se nahaja v u 1. V a 1 d i r i v o 40). Porotno sodišče. Prihodnji ponedei.tk prične na tržaškem deželnem sodišču tretje zasedanje porotnega sodišča. Prvi dan se bo pod predsedstvom podpredsednika deželnega sodišča Dukića vršila glavna razprava proti Andreju Giannone radi ubojstva. V tem zasedanju so za seduj določene nastopno razprave: 15. t. m. proti Sarolu Millichu rad; poneverjenjB ; 16. proti Simonu Storzina radi tatvina ; 17. proti Ivanu Ivančić radi goljufije; 18. proti Karolu Bolle radi razžaijenja in časti potom tiska ; 19. proti Antonu Ji-kiču radi razžaijenja na časti potom tiska. K proslari Josipa Godine - Vrđe^skega smo prejeli : Da umejemo v3e delovanje Godine Vrdel-skega treba posebno uvaževati, da je začel delovati v dobi, ko se skoraj niti zr-alo ni. da je Slovencev v tržaški okolici, j In da se je (iodina Vrdeljski v takih časih in .ob znanih razmerah v njegovi družini povspel do tolike stopinje naobraženosti: v to je trebalo železne volje. Ali kar posebno diči spomin pokojnikov, to je dejstvo, da je vsikdar in povsodi, tudi kakor državni uradnik in med tujim ljudstvom ostajal kremen-značaj in zvest Slovenec in Slovan do zadnjega vzdihljeja svojega. To njegovo rodoljubje je pokazal posebno s svojo zgodovino Trsta in okolice, kjer je z neovrženimi dokazi zavračal neresnične in ten-aencijozne navedbe italijanskega Petra Kan-dlerja. — V slavo pokojnika smemo torej reči: ako ne bi bil pokojni (iodina-Vrdelski (v družbi z drugimi tržaškimi okoličani „ohranil slovenski jcsik milbi gotovo Trsta danes ne / ri stevali J: slovenski domovini .'" Prodaja najdenih predmetov. Na tukajš-nem kolodvoru v Trstu c. kr. dri. žel. shranjeni in po zmislu zakona že zapadli najdeni predmeti kakor dežniki, palice itd. se bod -dne 17. septembra 1908 ob 9. uri dopoludne prodali najvišjemu ponudniku. Podrobneiš1 podatke daje c. |kr. železniško-obratni urad Trst c. kr. drž. žel. Žvižgal ja. Ko smo minoli četrtek spremljal slovanske novinarje z južnega kolodvora, je neki v belino oblečeni uilužbenec šel preko vrta pred kolodvorom in žvižgal. Ko se mu je zdelo, da se navadno žvižganje ne sHm dovolj, si je vtaknil dva prsta v svoja ;lahon-ska usta — ako se ne motimo, je dotičnik regr.ikolo — in brizgalo je, da je bilo veselje pred restavracijo AHa stazione — kamor je izzivalec šel. Toliko na zaanje na-šiocem. da vedo, kje je shajališče izzivalcev f Odbor Prosvete se je konstituiral tako le: iur. Fran Trampuž, predsednik ; iur. .'osio Klepec, podpredsednik ; iur. Vladimir Kreč, tajnik ; iur. Ivan Zorman, blatnik ; st. vet. I<*nac Slajpali, knjižničar; iur. I1 ran Sorn in iur. Kari Tekavčič, namestnika; iur. A bi a Pleško in agron, Albert Vedernjak preglednika. Predavanje o „pomenu trgovine za na* narod-1 prirede trgovci z jestvinami jutri v nedeljo v „Narodnem domu* pri sv. Ivanu. Predavanje ]e prevzel iz prijaznosti deželn; in državni poslanec dr. O t o k a r R y b a i. Po predavanju bo veselica, na katere v*»po-redu bodo: glasbene točke (vojaškr. godba), šaljiva pošta, kolo sreče, umetalni ognji in konečno — plesni venček. Predmet predavanju je neizmerne važ-norti za ves nas narodni razvoj v Trit. Ddlo za razvoj naše trgovine mora biti dobro zamišljeno, proračunjeno — zistematično. l emu razvoju treba dati pravo smer in postaviti veliki cilj. Zato je želeti, da pridejo poslušati kov, Malorujov, Hr- predavanje in da se udeleže tega sestanka Mislimo torei da ie dovoli razvidno iz katoliškega kongresa in"ii^ralnimi dijaki do v a t o v, S 1 o v e n c e v, Čehov in Bolgarov, vsi naši trgovci iz mesta in iz okolice A ker teh SdaSov! i u?4strJ^ niliko/nima krvavih spopadoVPo ulicah je bflo več na- lo jim i« na podlagi slov. jezikov pouk zna-1 so naši trgovci zvesto na sirarn naših bori- V Trstu, dne 12. septembra 1908 »EDINOST«Stv. 253 Stran III eliev poleg tega, da se morejo težko boriti 7sl svoje stanovske koristi in pravice in za svojo ekzistenco, želeti je obile udeležbe tudi od strani druzega slovenskega občinstva. Začetek predavanja tečno ob 4. uri po-noludne, veselice ob 5. uri. Plesni venček pa orične okolo 8. ure. Vstopnina 50 st. Posamična vabila se ne razpošiliajo, pač pa se razvesijo plakati, po katerih se more fsakdo smatrati povabljenim. V včerajšniji notici. Za izlet na rastavo Oiroki( V Ljubljano se je urinila neljuba pomota. Vožnja v Ljubljano III. razred stane d K in 20 stot. in ne 2 K 20 st. Tržaška mala kronika. Smrtma nezgoda. Dete je padlo s tretjega nadstropfa in obležale s trto črepinjo. Tragična nezgoda je včeraj vzbudila veliko ga-not:e v vsem šentjakobskem okraju. V tretjem nadstropju hiše št. 34 ulice nriuliani je stanovala rodbina Kovačič, sesto--ieča iz očeta Frana, matere Marije in več ainov izmed katerih ima mali Bruno poldrugo leto. Včeraj zjutraj okolo 8. in pol je deček šel na stran, ne da bi to zapazili njegovi stariši. Splezal je tu gor na okence, ki gleda na dvorišče. Stal je nekoliko časa na oknu ; na enkrat pa je zgubil ravnotežje. Mozeg prodirajoč krik se je izvil iz ust nesrečnega deteta. Z vso težo je telebnil na tlak dvorišča m tu obležal — s strto lobanjo. Kmalu potem je izdihnil v naročju svojih starišev, po strtih od bolestnega obupa. Iz Godinove lekarne so teleioniralt na zdravniško postajo, od kodor je prišel na lice mesta dr. Monti, ki je konstatira! smrt nesrečnega deteta. Koledar in vreme. Danes: Makedonij škof. — Jutri : 14. ned. po Bink. Imo Marije Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 2.V Cels. — Vreme včeraj : oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavicami. Illadni vetrovi. J emperatnaa malo spremenjena. Društvene vesti. Pevsko društvo „Zora" na Vrdeli naznanja ljubiteljem plesa, da se bodo vršile plesne vaje vsako nedelje ob 6. uri zvečer pričemši jutri. Gospodarsko društvo pri „Tirolcu" sv. >YI. M. zgornja št. 58 priredi jutri koncert na vrtu s petjem, šaljivo pošto, tombolo in plesom. Svirala bo godba godbenega društva ..Lira", o mraku prižigali se bodo krasai ognji. Odbor se nadeja, da slavno občinstvo po-seti koncert v obilnem številu. Začetek ob 4, uri pop. Začetek plesa ob 8. uri zvečer. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju pri Trstu imi svoj letni občni zbor v soboto 12. t. m. v prostorih „Kons. društva". Želeti bi bilo, da se udeleže vsi pevci. A kad. fer. društvo „Balkan" obvešča tem pUom svoje člene in prijatelje, da priredi v nedeljo, 13. t. m. celodneven izlet v Koprivo, i;jer se otvori popoludne peta društvena ljudska knjižnica. Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj izpred ..Narodnega doma. Odbor. Kolesarji! Dirkači! V nedeljo dne 13. t. m. se bo vršila prva društvena cestna dirka ob že naznanjeni progi. Vse Balkance prosimo, naj prihitijo na Prošek, kjer dobi vsaki člen svojo nalogo. Zbirališče pred kavarno „Com-mercio" točno ob 1. pop. lig. dirkači so naprošeni, da se snidejo ročno ob 1 uri in pol popoludne pred „Bal-kanomu, da se urede potrebne priprave. Tudi o naprošeni gg. dirkači, da si preskrbijo svo-;ega štartnerja! * ^ sj: 'Tg. člani jurije so naprošeni, da se snidejo točno ob U. uri pop. na Prošeku pri g. Starcu. Po dirki se bo vrfiil prijateljski sestanek, pri katerem se razdele nagrade. Kolesarski „Zdravo !" „Učiteljsko društvo za Trst in okolico" vabi vsa slovansko učiteljstvo Trsta in okolice danes v soboto na jako važen pogovor v fcvetoivanski Narodni dom" od 5 - 0 pop. Naj pride vsak, kdor le more. Odbor. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah aaznan]a, da ss bodo vršile vaje za moški ":bor ob nedeljah od 1. do 3. ure pop. in za mešan zbor ob četrtkih od 8. do 10. ure zv. Vsprejemajo se novi pevci in nove pevke, ki naj se prijavijo pred pevsko vajo diu||venemu pevovodji. * Ostro streljanje v Bazovici. Naslednje po -Tržaškem vojaškem veteranskem društvu vpnzorjeao streljanje v tarčo se bo vršilo z aneadno repetirko na c. in kr. Btreljišču v Bazovici doe 13. sept. t. 1. med 1. in 7. uro j>opoladne, Gostje dobro došli. Darovi. Na veselici Čitalnice nabrala vesela družba :rgcvskih pomočnikov K 3*60 za moško podr družbe sv. Cir in Met. — I >enar hrani uprava. Vesti iz Goriške. Preustroj pešpošte Renče—Volcjadraga v vezno pošto. Pešpošta med Renčami m Vo 'jcdrago, kolodvor, se preuredi «16. dnem septembra t. 1. v dnevno dvokratno jedno-vprežno poštno vožnjo. x Izzivanje in draženje vojakov od strani irredentarjev in regnikolov je po Furlaniji v krajih, kjer so vojaki nastanjeni in v Gorici vedno na dnevnem redu, posebno pa so vzeli na piko dragonce v Ločniku. V tem ultra-laškem gnezdu vzlic temu, da imajo pristaši konservativne stranke v občinskem zastopu večino, ne mine skoraj dan. da ne bi prišlo med irredentarji, socijalisti in regnikoli. katerih je tam mnogo nastanjenih, do resnega prepira. V izzivanju in zasramovanja avstrijskih dragoncev se najbolj odlikujejo laški podaniki, katerim gredo pridno na roko irreden-tovski socijalisti in klerikalci. Dragonci se po tej druhali seveda ne puste zasmehovati, še manje pa strahovati ter plačajo pošteno vBako uredo. Na to pa sledi jok in stok v glasilu goriškega magistrata o teh prsnetih vojaških podivjancih z trdimi pestmi, ker nočejo mirno prenašati zasmehovanja. zaničevanja žuganja dotepenih regnikolov in njih domačih oprod. V torek zvečer je prišlo v Ločniku med dragonci in omenjenimi elementi do prave bitke. V ponedeljek je bil namreč v krčmi pri železnem mostu ples, katQrega se je vde-ležilo tudi precej dragoncev. Lahi so vojake že tam pridno izzivali, a končalo je vse mirno. Da bi dobili vzrok za prepir; izmislili so se, da je pri plesu nek podčastnik imenoval nekega regnikola oslom; na vsa poizvedovanja in vprašanja se pa ime dotičnega „osla" ne more zvedeti. Sicer pa. ako je desetnik kakega laškega pritepenca imenoval „oslom", je zadel le v črno, ker so v istini vsi osli. ako ne radi drugega, zbog tega, ker si domišljava] o, da bodo avstrijskim vojakom zapovedovali. V torek zvečer prišli so torej štiri dragonci v krčmo ter začeli med seboj plesati, v ples se je vmešal tudi regnikolo poznan pod imenom „Rosso" in se vedno zaletoval v navzočega naddesetnika, kar se je temu zamalo zdelo in sune zdražbarja od sebe. Vročekrvni bandit popade nato kozarec za pivo in ga hoče vdariti po glavi, njegovi pajdaši zgrabijo pa za stole in se spravijo nad vojake. Ti potegnejo sablje, da se obranijo in gredo na prosto, da bi šli domov. A zunaj jih je čakala že trama neodrešencev, iz okenj pa so metali na nje deske, opeko in kamenje. Eden dragonec je tekel po pomoč v vojašnico, na kar so z golimi sabljami vkrotili razbesnele irredentarje, katerim so pridno pomagali ognjegasci. Ko pridejo dragonci pred vojašnico, začelo ie iz streh zopet leteti na nje kamenje, opeka in druge stvari, prav kakor nekdaj po Italiji. Od vojakov ni nobeden ranjen, pač pa trije laški 6rditeži. V sredo je bila stroga vojaška preiskava, na kateri se je dognalo, da dragonci niso nič zakrivili, marveč so se le branili. V sredo zvečer bo se podali vsi službe prosti vojaki okoli 15 njih na trg, Velika zaloga vsakovrstnega pohištva navadne do najfinejs vrste po najnižjih cenah. - Jeraj Peter TRST, ulica Vincenzo Bellini ter vogal ulice sv. Katarina. . 13 GIUSEPPE PEC ORARI TRST — ulica Paduina št. 11, II. n. Zastopništvo in zaloga dobroznane tvrdke perila Adolf Neurath's Nachf. ss Velika izbera perila za gospe. Posteljno perilo, namizno itd. Tkanine in bombaževine najboljše vrste. — Edina tvrdka za nakup OPRAVE ZA NEVESTE, Pošiljajo se ceniki in uzorci brezplačno na vse kraje. — Cenjenim odjemalcem se - dovoljuje vse možne olajšave. - Najboljši malino« m sirup je sedaj oni lekarnarja PICCOLI«UuMIimi c. i. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove 8vetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron l"80 :fl: v mirodiinicah Brusadln, Clllia. ulica delle Poste; Rizzolli. ulica S. Michele; Zernltz, ulica Stadion. — Poštni zavoj K 5*30- V sodih od 10—100 kg po K l'lO kg pošilja po poštnem povzetju G. PICCOLI — JLJublJana. LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon St. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, aniležte opefce, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijal« j za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd. IcTN CtlOV. PELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni = ,STELLA POLARE" === xxxxxxxx*xxxxxxx I I Podpisani opozarja svoje cenjene od-I jemalce in v obče P. N. občinstvo, da se je preselila prodajalnica obuvala • • Proflajalnica porcelana kamenine in Rristalo?. Popolne servic« za. umivalnike. - Namizne serrlce za tavo in čaj ▼ bogati izberi. - Raznovrstni krasni pmimoti ie porcelana in lonćevine, jako primerni za darove. - CENE JAKO ZMERNE. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brivnici t ulici saverto Msrcadame štev. l (blizu siGTeasics aiisfanfi) — V. GJURIN, brivec iz Številke 15 ul. G. Carducci Jfuova Calzoleria •*• Trieslina v istoimenovano ulico štev. 21 Udani Joaip Uraich fn Giorgio. XXXXXXXXXXXXXX)KX Slovenska mizarnica v Tr- cf„ Majcen MiloS v Tratu ulica heo o IU itev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne soba in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občins+vu. rs Dr. RUD šorlP ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v lieiolinu. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. Izdiranje zobov brez bolečine. travnanje slabo zraslih zobov. Sprejtma od ».—1. in od 3.-G. ure popoludm-. COBSO 49, uhod al. Sil vio PeUlco 1. Direktni dovoz štajerskih kokoši i* jajc. Specijaliteta: Graške poolards. Cene dogovorne. — Postrežba aa dom Ulica Campanile st. 15. Pekarna Josip Vatovec nlica SetU fontane št. 834, Jrst. s predajo sMeic. — Vsak čas svež M P08TREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertnl prepečence TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crst — ulica detla Cesa št. Zaloge: Plazza Rosarlo štev. «. Ulica L^zzaretto vocchio štev. 36. Trajna zaloga pohištv*1 ulica delta Santta. štev. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchJo štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: S-70; 6-58. (Za informacije vprašati fi-70). Zaloga ta- in in. vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST via d e i r a c q n e stv. 6. (nasproti £affs ttltTalJL Velik izbor francoskega šampanica, penečih desertni* tniijanBkih in avstro-ograkih vin. Bordeauz, Bm- ( urder renskih vic, Mosella in Chianti. — Kan fcmjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovse «!ivt>vec in brinjevec. — _ Izdelki I. Trste, dooli ii dotičnih krajev. Vsaka naroćba ee takoj izvrši. Raz p ožilja se po povzetju. — Ceniki ca zahtevo ir franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Gostilna „Al buon ritrovo" TRRT — Ulica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Toči istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DBEHEB prve vrste. DOMAČA KUHIHJA. KRAŠKI TESAH. AMĐBZJ F URLAM', lastnik. Tovorna cemetnih ceui In plošč, teracov, betona in artif. kamenja ARISTIDE GUALCO - TRST nlica S. Servolo št. 2. lelefon 21-42. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revm atizmu in protinu prirejena v Trstu KafuU Mum, lekarna „JRla Jfcdosna della Šalite" pri od lekarnarjev: sv. Jakobi ii Josipa godisa, lekanu ,ynr 3gea' faneto Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetja ali proti anticipatni pošiljat vi zneska 7 K franko pošt, in zavoja Je TEKOČINA GODINn Stran IV »EDINOST« štev. 253 V Trstu, dne 12. septembra 190S pričakovaje novega napada, a laški junaki so se poskrili v kleti liki svojim nekdanjim milanskim kolegom „delle cicque giornatett. To so pravi reroi della soffita". Kaj bi se zgodilo v Italiji avstrijskemu podaniku, ako bi napadel laškega vojaka, si lahko vsak sam misli. A pri nas se za take stvari nikdo ne zmeni, temveč se še protežira regnikole, večinoma sam izmeček ljudstva na škodo zvestih, z velikimi davki obloženih domačinov. Kedaj bo konec temu krivičnemu postopanju ? Vesti iz Istre. Iz Boljunca. Kapelan Sonc se je v nedeljo dne 30. avgusta opravičeval v cerkvi. Potem ko je odmolil cčenaše in opravil oznanilo, je povedal še to : „V časnikih se širijo huda obrekovanja o meni, namreč da sem narodni izdajalec, torej elijalt. Pustimo politične otročaje; meni ni za osebne napade, pač pa za načela in zato nastopim le tam, kjer se načelno zahteva, da preveva krščanski duh splošno in ne le posamične osebe"'. Dobro g. kapelan, mi nimamo na razpolago prižnice, kakor vi, da bi vam smeli odgovoriti na licu mesta., vspričo onega Jjudetva, proti kateremu ste govorili. Zato vam odgovarjamo tukaj. Prvo vam povemo, da sodeči vas po vaših dejanjjh, moramo vam odkritosrčno izjaviti, da vam ni mari za splošna krščanska načela. Ako bi vam bilo za krščanska načela, bi se gotovo ravnali po onem evangeliju, ki ste ga ravno gorej navedeno nedeljo čitali, namreč za največo zapoved, ki pravi: -Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje moči, iz vse svoje misli in svojega bližnjega, kakor sam sebe". Kako izpoloujete prvi del te zapovedi, nočemo tu preiskovati, ker to je vaša srčna stvar; a da druzega ne spolnujete, nam kažejo vaša dejanja. Vi trdite na prižnici, da vam ni za osebne napade. Prosimo, vzemite „Slovenca" od 3. avgusta, pa čitajte oni znameniti »pia : „Liberalna strahovlada v Dolini v Istri strta". Ali ni tu pet kolon natlačenih samo osebnih napadov? Odgovorite na to vprašanje in potem se kmalu pogovorimo komu ni za osebne napade! Vemo, da porečete, da niste odgovorni za to, kar piše „Slovenec", a na to vam že odgovarjamo naprej, da vemo tudi mi to, a vemo poleg tega še to, da se je ravno iz kapelanije širil ibti obrekljivi članek. In kedor širi obrekovanje, je vreden enake kazni, kakor oni, ki je obrekovanje izmislil. Povejte še dalje, kako morete imeno-vate vse one, ki ne trobijo v vaš rog, politične otročaje ?! Do sedaj smo se vedno pokorili političnemu vodstvu Laginje, Spinčića in Mandića. Ti trije možje se borijo že nad 25 let v Istri za obstanek in pravice slovanskega naroda, a zdaj so doživeli to, da jih na prižnici z vsemi drugimi imenujete „politične otročaje". Radovedni smo, zakaj niste prišli dne 23. avgusta k javnemu shodu, da bi povedali to v navzočnosti poslanca Mandića. Saj onemu, ki brani načela, se ne treba skrivati med št'ri stene !! Dalje povejte javno, ali niBte bili v oni družbi, ki je insultirala učiteljevo soprogo na javni cesti med Dolino in Krogljami?! Ali niste bih v oni družbi, ki je namazala z go-vejekom kljuko vrat učiteljevega stanovanja?! Ne veste - ii, da ste valed § 12. pravil „Delavskega izobraževalnega društva" dolžni paziti, da se ne zanese protikrščanski duh v društvo ?! In to vendar ni krščansko, ako se napada ljudi na cesti in maže kljuke prebivalcem, ki jih isti čas niti doma ni I Če menite, da 6e to strinja z načeli krščanstva, potem pa res ne vemo, kaj ste delali štiri leta v oni šoli, ki jej pravimo semenišče ? ! Kar se tiče vašega daljnega strašenja na prižnici radi mazanja vrat učiteljevega stanovanja se straniščnikom, vam povemo, da je možno dvoje: ali ste zasukali besede in povedali neresnico, ali vas je nekdo prav debelo nalagal. To je tudi vzrok, da se nikdo ne boji vašega žuganja s tožbo. Sicer pa vas poznamo in vemo da znate tožiti le tedaj, ko se zamorete skrivati za hrbet c. kr. orožništva. f Adam Mrak. Dne 9. t. m. je umrl v Gorici odvetnik dr. Adam Mrach v starosti £4 let. Pokojnik je bil veteran italijanske liberalne stranke istrske. Skozi več let je bil žnpan pazinski in preaednik italijanskega političnega diultva. Zadnja leta je preživel v borici. Vesti iz Štajerske. 50.000 K se glasom sklepa letošnje glavne skupščine „Siidmarke" porabi za podporo nemškim obrtnikom na južnem Štajerskem. — Slovenski zdravnik v Mariboru. — V Mariboru se je naselil novi zdravnik dr. Turšič. _______ Razne vesti. Dalmat sski namestnik Nardel.i se je povrnil iz kopališča Gastein v Zader. Zdravstveno stanje Leva Tolstega. Kakor javljajo iz Petrograda, se je stanje Tolstega zboljšalo. V sredo je že ustal iz postelje in je diktiral svoji hčeri neko novo delo. šestdesetietnica vojske z Hadjari. V Četrtek je minulo 60 let, kar je hrvatska vojska pod banom Jelaiićem leta 1S48 prekoračila Dravo pri Varaždinu. Na 7, »ept. 1848 je ban Jelačić pooblaščenjem hrvatskega sabora napovedal vojsko Madjarom. Bjornsonova zlata poroka. Slavni Bjorn-stjerne Bjornson je slavil včeraj svojo zlato poroko. Dne 11. septembra 1858 se v je 26. letu staroBti kakor ravnatelj gledališča v Bergenu oženil za gospodično Karolino Reimers. UradniK z dobrimi spričevali, zmožen nemškega, slovenskega, hrvatskega in laškega jezika. i$£e službo za drugega ma^azinerja ali vratarja ali kako drugo primerno službo. — Naslov Emil Orosl&v, na Edinost. 1384 W \šm se t M* tiskane be | ^ Najmanjša SSj— MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno besede se računajo enkrat pristojbina stane 40 Plača se takoj. TSR »tu o enkrat več. 40 stotink. ^ 1 —uz Pozor vinogradniki. Kdor želi imeti _ preše (stiskal- nice) raznih zistemov ali pa na posamezee vijake, naj se obrne na Al. P i p a n - a, Preserje P. Komen. Dijake sprejme na hrano in stanovanje M. Kovač. Gorica, Kornski trg 10, II. (1357 Vsi Slovenci Ulča nn nrnfflai v Dekanih št. 37. - Več nicd lld JJI UUdj se poizve pri sv. Mariji naj si bodo meščani ali zunanji, naj pridejo v vsakem Času pokusiti vino po 56 stot. liter v gostilno pri „Stari Breskvi", ulica Belvedere št. 17. — K obilni udeležbi vabi udani Henrik K o s i č. J 368 Magd. spodnji št. 267. 1379 Meblirana sobica bližini arsenala. Na- Naslov pove Inseratni odd. Edinosti._13SŽ (mesečne ali tedenske). — trliž, posteljna pokrivala, dežniki, blago za ženske obleke, obleke za moške. — Pisati dopisnico na LEVI, Ma-donnina, Štiriintrideset, I. nad.____1323 hiža z dobro vpeljano gostilno v Ajdovščini. Več pove Inser. 1287 Plačilo na obroke Na prodaj odd. Edinosti. Ifniinn dobro Ohranjene za 1. nemško meččan-J U" ®ko šolo ee dobe pri vratarju hiše štev. 26, uliea G. Rosini. 1382 Slikarski pomočniki cente, slikarju v Postojni. Be sprejmejo pn Ivanu Ino- 1371 HUGO SCHMIĐT m bogato založena prodajalnica m monifohMo M = in drobnih predmetov = ulica Rojano št. 2 (hiša Cuzzi) VELIKA 1ZBERA :: perilo, srnic, ovratnikov, ovratnic injojovic po n&jmernejših cenah. i Mizarska zadruga = v Solkanu , sprejme za svoj urad v Solkanu .% izurjenega mmm knjigovodjo. - NRSTOP TRKO]. I Nove posode i:«« Novo pogrebno podjetje Crst, Dia Uincenzo Bellfni št. 13. - 7elefon 1402. Na novo urejeno in bogato preskrbljeno z vso najlepšo opravo. ima krasne voze različnih barv m za vsake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rakve itd. Bogata izbera voščenih sveč. — PRODAJA >A DEBELO IX DROBNO. Sprejema in vrSi naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po zmepnih cenah. I 11 C rt HI vsake vrste so na prodaj v Trstu Via OUUi deila Vaile 5t. 1. Prnrtaifl OD obletre> povrSniki, zim8ke9uk-n<- I I UUuJU OO za odrasle in za otroke. Cene zmerne. Plačilo na obroke. — KOSTORIS, ulica Sar Giovanni 16. I. nadstropje, tik Restavracije „La Cooperativa-4. 13{>t< Prnfla qo *2<>0 že rabljenih »odov k 5—70C oc litrov, kakor tudi velik sod 120 hekt. Cene zmerne Zaloga: V. S. Francesco 5t. 15 _____1340 Mlorlr nlP zmožen slovenskega, deloma laikezA miaut/lho j€zika želi V8topiti pri kaki ban~k5 ah v pisarni kot sluga. Naslov pri Inseratnem od-delgu EdinoBti. 1376 Urftnra za Pekov9lco obrt starega 14—13 let. WVViiua sprejmem takoj. — Pekarna Hribar na Opcmah. 1^-77 Esposito & Bassa s^V1^* ulica San Antonio I. Trgovina manifakturnega blue m nn lih ] redmetov ter sukna za ženske obleke JOSI D St0!fa ^f*™1" mojster. Trst, ulica , H Oiuaia Belvedere 5tev. 8, izvrioje vsakovrstna mizarska dela. 35 I Danes, v soboto 12. septemb. otvorimo našo NA NOVO UREJENO TRGOVINO mr z zgotovljenim! oblekami za gospode, gospe in otroke. pod tvrdko BOHINEC & Co. v ul. delle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. noveQa) Z asi guramo solidno in točno postrežbo ter najnižje atalnc cene in prosimo za obilni obisk. _ ^^ — B ■ po nporabi novega izdelka Stenic ni vec! „destructor" odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razatavi v Kimu. .DESTRUCTOR1' deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopusti, da ae zopet zakotij o. Očisti glavo vsake ne8nage. - „DESTRUCTOR- je za veakodnjiino neobhodno potreben. Ne pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijeniden. - wa tisoče pisem dokazuje njegova Izbornost. — „DESTRUCTOR" zalaga Giuseppe Nuni S& Co. Steklenice po K 4 20, 2-30 in 150. Preprodajalcem popust. Bf Iščejo se povsod Ma prodaj po vseh mlrodilnicah zastopniki. TEJI ZALOGA in TRGOVINA stavbnega materijala Podpisani naznanjam slav. občinstvu, du sem prevzel tvrdko stavbnega materijala 6 SVETINA & drug v Skednju ter da razpolagam z vsakovrstnim materijalom potrebnem v stavbne svrh\ — Izdeluje se tudi načrte in proračune spadajoče v stavbno stroko zmernih cehah. — Pr poroča se slavnemu občinstvu tu in na deželi Dragotin Gregorič Skedenj štev. 291. : Prodajalnica in pekarna :: F. FETERNEL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prpj-a;?i: lastnika Vran. Jos.je zopet dovoljena sedanjemu lastniku P. PETERNEL KLOBUČARNA G.Doplicber .'. Corso 34 Kloli^i črni in tiari on 13.- nap Klobuki črni in barvani iz klo-bučevine od K 6.— naprej. Bogata i/bera kap o