Minine p*Gam » gotovini«
Leto XYin., št. 166
Ljubliana, torek io. julija 1937
Cena 2 Din
Upravniàtvo, Ljuoijana, tinafljeva allea 6 — Telefon St. 8122, 8123. 3124. 8125, 8120.
ILnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3382, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. fit. 2 Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček- zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.24L
poocdfijjm»
Krfska deklaracija
Danes poteka 20 let, odkar sta predsednik vlade kraljevine Srbije Nikola Pašič in predsednik Jugoslovnskega odbora dr. Ante Trumbic podpisala na Krfu velepomembni sporazum, ki pod nazivom »krfska deklaracija« predstavlja temelj današnje kraljevine Jugoslavije. Pred dobrim poldrugim mesecem smo se spominjali naše majniške deklaracije, ki je bila posebnega pomena za notranjo orientacijo našega naroda v duhu narodnega edinstva. Njen mednarodni pomen je bil le posreden. To nalogo je izpolnila krfska deklaracija. __
Važnost sporazuma z dne 20. julija 1917 leži v dejstvu, da je suverena kraljevina Srbija priznala odbor jugoslo-venskih emigrantov za enakopravnega sopogodbenika in z njim sklenila sporazum, ki ima vrednost pravega držav-nopravnega akta. Srbska vlada se je v tem sporazumu odpovedala tudi suverenosti dotedanje srbske kraljevine ter je v deklaraciji priznala ustanovitev novega suverenega državnega telesa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pravičnost zahteva, da se v polni meri prizna velikopotezno domoljubje, ki je prevevalo tedanje srbske državnike in politike, ko so se z eno potezo peresa odpovedali najdragocenejši pridobitvi krvavih borb srbskega naroda: svoji suvereni državni individualnosti.
Krfska deklaracija ima dva dela. V prvem delu so proglašene pravice jugoslov enskega naroda, drugi pa postavlja načela demokracije, ki naj bi bila temelj notranji zgraditvi države. Za medsebojne odnose Jugoslovenskega odbora in srbske vlade je bil načelnega pomena posebno prvi del, v katerem se je deklaracija izrekla za načelo edinstva in narodne samoopredelitve, za čije uresničenje so se izjavili tudi zavezniki Srbije. S tem, da so na Krfu to načelo vnesli v deklaracijo, so hoteli moralno obvezati zaveznike za pomoč pri uresničenje krfskega programa, notranjepolitično pa je za nadaljnji razvoj podčrtano tudi tu važno dejstvo, da se z deklaracijo ustvarja nova država, ne pa razširja stara Srbija.
Srbska država je s krfsko deklaracijo doprinesla veliko žrtev za dosego skupnega cilja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev: narodnega zedinjenja. S tem, da so zastopniki Srbije sprejeli načelo narodne samoopredelitve, so izvršili svoje največje delo na korist zedinjenja in njih odločitev pomeni zato največji doprinos k zmagi jugoslovenske revolucije.
V drugem delu deklaracije, v katerem se razpravlja o vprašanju notranje državne ureditve, je jugoslovenski odbor sprejel dve kardinalni točki, ki na njih sloni naša država: monarhijo z narodno dinastijo Karadjordjevicev in državno edinstvo. V nadaljnjih točkah se poudarja, da bo nova država »svobodna, neodvisna, z enotnim ozemljem in državljanstvom«, obenem pa »ustavna, demokratska in parlamentarna monarhija«. Srbija se je odrekla vseh svojih državnih amblemov, znakov, grba, zastave in srbske krone, s čimer je dovršila delo popolne stopitve z ozemljem, ki je preje pripadalo tujim gospodarjem, zlasti s slovenskimi in hrvatskimi pokrajinami. Odrekla se je tudi svojemu zmačaju pravoslavne slovanske države ter pristala, da pravoslavje izgubi svoj privileg državne cerkve in se podredi načelu verske enakopravnosti. Naziv nove države je v bistvu pomenil kompromis med Pašičevim stališčem in stališčem Jugoslovenskega odbora. Sprejet je bil predlog Stojana Protiča, da se nova država imenuje »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev«, kar pa je bolj odgovarjalo predvojnemu položaju in predvojnim težnjam, kakor pa revolucionarnemu razvoju med vojno samo.
Slabe posledice tega kompromisa so se pokazale posebno v poznejšem razvoju, ko so se pojavile težnje, ki so bile v nasprotju z osnovno idejo krf-ske deklaracije »o troimenem narodu, ki je eden in" isti po krvi, po govorjenem in pisanem jeziku, po zavesti svojega edinstva, po kontinuiteti in celoti ozemlja, na katerem živi nerazdeljeno, in po skupnih življenjskih interesih svojega nacionalnega obstanka in vsestranskega razvoja svojega moralnega in materialnega življenja«.
Velike debate so se na Krfu vodile okoli vprašanja notranje ureditve bodoče države. Krfska deklaracija zastopa idejo unitaristične države, kakor to zgovorno dokazuje vseh prvih trinajst točk. Jamstvo tega unitarizma so zlasti izjave, da bo imela nova država enega vladarja, eno konstituanto, eno ustavo in en parlament. V okviru teh jamstev in v okviru ostalih splošnih načel, ki jih krfska deklaracija svečano proglaša, pa daje polno svobodo za decentrali-stično ureditev. Važno pa je, da je iz deklaracije že v nanrej izključena možnost ureditve države na plemenski osnovi, kajti v 14. točki, kjer se predvideva ustanovitev posebnih samoupravnih enot, se ta možnost izrecno omejuje na potrebe »prirodnega socialnega in ekonomskega« značaja. V druge podrobnosti v tem pogledu se krfska deklaracija ni spuščala, ker je njih ure-
JAPONSKI ULTIMAT ODKLONJEN
vlada je odklonila japonsko zahtevo, da se ne bo vmešavala eve severne Kitajske, vendar pa je odgovor
Šanghaj, 19. julija, d. Ob 23.30 lokalnega časa ali danes opoldne po srednje-evrop-skem časfu je potekel rok, ki so ga Japonci določili naiikinški vladi za siprejem svojih zahtev. Japonci so zahtevali; 1.) da se mora nankinška vlada zavezati, da se ne bo vmešavala v spor v severni Kitajski, 2.) da mora nankinška vlada takoj ustaviti vse vojaške priprave ter umakniti svojo vojsko iz severnih pokrajin Hopej in Čahar.
Začudenje je zbudila predvsem prva zahteva ultimata, v kateri je zahtevala Japonska od kitajske vlade, naj se desinte-resira pri dogodkih na severu lastne države.
Kakor izjavljajo v kitajsikem poslaništvu, se ta zahteva strinja s starim stremljenjem Japonske, da bi svoje zadeve na Kitajskem rešila s pokrajinskimi oblastmi samimi. V času splošne raz-kosanosti Kitajske je imela s takim postopanjem sicer srečo, ven. dar pa so se razmere v zadnjem času temeljito izpremenile. Kitajska se je pod maršalom Čangkajškom zedinila in reorganizirala in čeprav bi se tak pokrajinski general pokazal popusljivega, bi bila končno vendarle odločilna volja osrednje vlade.
Kitajska vlada je danes opoldne odgovorila na japonski ultimat negativno odklanjajoč vse japonske zahteve. Poudarjajo pa, da je odgovor pomirljiv in da ga je mogoče smatrati za podlago nadaljnjih pogajanj. Kljub temu pravijo, da so kitajeki proti-predlogi po japonskem mnenju nesprejemljivi.
Vsebina kitajskega odgovora
Nanking, 19. julija. w. Kitajska vlada je danes pismeno odgovorila na japonski ultimat, čeprav predstavlja kitajska nota gladko odklonitev vseh japonskih zahtev, je vendarle sestavljena v zelo zmernem in spravljivem tonu. Kitajska vlada predlaga prijateljsko ureditev položaja v neverni Kitajski z diplomatskimi pogajanji In izraža pripravljenost sprejeti vse tozadevne japonske predloge. Na drugi strani nagla-ša, da si Kitajska pridržuje pravico odobritve vseh sporazumov, Id so bili zadnje čase sklenjeni med krajevnimi oblastmi in japonskimi vojaškimi poveljniki. Končno poudarja, da služi pošiljanje čet v pokrajino Hopej izključno za samoobrambo spričo velike koncentracije japonskih čet v teh pokrajinah. V ostalem naglaša kitajska vlada, da se nikakor ne misli odreči pravici, da po svoji volji in po lastnem preudarku razmešča svoje čete na državnem ozemlju ter odklanja v tem pogledu vse nasvete in proteste.
V zvezi s tem odgovorom je dal maršal čangkajšek, ki je bil včeraj Imenovan za vrhovnega poveljnika kitajskih čet v primeru oboroženega konflikta z Japonsko, daljšo izjavo, v kateri je naglasll, da Kitajska tudi spričo nevarnosti oboroženega spopada z Japonsko ne bo nikdar dopustila, da bi se kršile njene pravice. Ce pride
Kriza praške vlade
Posvetovanja dr. Hodže s političnimi prvaki - Iz preosnovane vlade bo izpadel le dosedanji finančni
minister
Praga, 19. julija, g. Designirani ministrski predsednik dr. Hodža je dopoldne začel pogajanja za sestavo nove vlade. Imel je razgovore z voditelji vseh osnrih vladnih strank. Izvršni odbori vseh strank so imeli danes permanetne seje, na katerih so razpravljali o položaju, zlasti pa o rešitvi vprašanj, zaradi katerih je nastala vladna kriza. V o&prtedju je seveda vprašanje žitnih cen m vprašanje financiranja tako zvane žitne železne rezerve, kakor tudi o pripravah za sestavo prihodnjega proračuna.
Prezident dr. Beneš se je dopoldne vrniil s svoje letne rezidence v Prago, tako da je stalno poučen o razvoju pogajanj. V teku
današnjega dne je sprejel tudi ministra brez portfelja dr. Spino, ki ga doslej ni bilo v Pragi, in predsednika nemške agrarne stranke-Hackerja, ki se je dopoldne vrnil iz Londona.
Splošno pričakujejo. da bo kriza vlade kmalu rešena, zlasti zaradi tega, ker je spričo žetve vprašanje žilnih cen zelo pereča zadeva. Popoldne je prevladovalo mnenje, da bo ostala v celoti dosedanja vlada, le finančno ministrstvo bo na novo zasedeno. Rekonstruirana vlada dr. Hodže se bo predstavila parlamentu šele jeseni in zaradi vladne krije ne bo sklicano izredno zasedan je.
Eden o mednarodnih zapletljajih
Velika zunanjepolitična razprava v angleški spodnji
zbornici
London, 19. julija, w. V spodnji zbornici se je pričela danes velika zunanje-politična debata, ki jo je z daljšim govorom otvoril zunanji minister Eden. V uvodu je ponovno pojasnil stališče angleške vlade glede vseh perečih problemov zunanje politike.
Najprej se je dotaknil dogodkov na Daljnem vzhodu, o katerih je naglasll, da so še popolnoma nepregledni, da pa zbujajo v vseh mednarodnih krogih veliko skrb. Angleška vlada je intervenirala tako v Toliiju kakor v Nankingu ter izrazila upanje, da bo prišlo do mirne rešitve nastalih sporov. Kljub temu, da se je med tem položaj še bolj zaostril, upa, da je še vedno mogoča mirna rešitev.
Kar se tiče Španije, je naglasil, da je angleška vlada slej ko prej odločena storiti vse, kar je v njeni moči, da se bratomorna španska državljanska vojna čim prej konča. Največjo važnost polaga na ponovno ugotovitev, da je angleška vlada odločena varovati interese in pravice Anglije, da pa nima na drugi strani prav ni-kakega namena kakorkoli kratiti pravice drugih. S tega vidika je bil tudi sklenjen sredozemski sporazum z Italijo meseca januarja.
Glede nevmešavanja je izjavil, da je bil angleški načrt pedložen londonskemu odboru, ki bo jutri začel o njem podrobno razpravo. Angleški načrt stoji in lahko pade kot celota, noben narod pa nima interesa na tem, da bi se španska državljanska vojna pretvorila v splošno evropsko vojno. Ako
ditev prepustila ustavotvorni skupščini.
Danes, ob 201etnici tega važnega akta našega državnega rojstva, lahko na podlagi vseh dosedanjih objektivnih dognanj mirne duše ugotovimo, da sta srbska vlada in Jugoslovenski odbor storila leta 1917. dva odločilna koraka: srbska vlada je s krfsko deklaracijo osvojila revolucionarno idejo Jugoslovenskega odbora, ko se je izrekla za načelo narodnega edinstva in narodne samoopredelitve, Jugoslovenski odbor sam pa je dosegel vrhunec svoje revolucionarne misije s tem, da se je v smislu svojega programa v imenu neosvo-bojenih Slovencev, Hrvatov in Srbov odpovedal vsakemu partikularistične-mu plemenskemu stališču.
V tej posrečeni sintezi vidimo tudi danes največjo vrednost krfskega dokumenta ,ik bo, o tem smo prepričani, ostal tudi v bodoče glavna osnova pravilnega notranjega razvoja nove, močne Jugoslavije, ~
ne bodo sedaj vsi narodi iskreno sprejeli tega načrta za osnovo nadaljnjega sodelovanja v duhu politike nevmešavanja, potem bodo nehote prisilili Evropo, da krene na pot vojne vihre.
V drugem delu svojega govora se je Eden dotaknil tudi mednarodnega gospodarskega položaja in naglasil, da predstavlja odstranitev sedanjih ovir za mednarodno izmenjavo blaga važen korak k odstranitvi obstoječe politične napetosti. Temu cilju služi tudi nova trgovinska pogodba med Anglijo in Ameriko, za katero se že vodijo pogajanja v Washingtonu.
Prehajajoč na vprašanje Društva narodov, je naglasil, da je politični vpliv ženevske ustanove še vedno Izredno dragocen, vendar pa se bo položaj Društva narodov utrdil le s pritegnitvijo novih članov. Za dosego tega cilja je potrebno, da se namestu prisilnih določb pakta Društva narodov v večji meri poudarijo in uveljavijo poravnalne klavzule tega pakta.
Ob zaključku svojega govora je Eden naglasil, da je angleški vladi popolnoma vseeno, kakšne vlade so na krmilu v drugih državah, Anglijo zanima le to, kakšna je njihova zunanja politika. Dejstvo, ki vliva nove nade in ki mu je v glavnem pripisovati, da je Evropa preživela zadnjih 18 mesecev brez katastrofe, je stalno naraščajoče zaupanje v tesno sodelovanje med Francijo in Anglijo. Dejstvo, da je Evropa spričo dolgotrajne španske krize in ponovne napetosti, ki je zaradi tega zavladala, izšla doslej brez vojne katastrofe, daje povod za zmeren optimizem.
do vojne, bo šlo za borbo na življenje in smrt ln ne bo več poti nazaj.
Japonci odklonili kitajske protipredloge
London, 19. julija. AA. Po zadnjih poročilih z Daljnega vzhoda so Japonci odklonili kitajske predloge.
~ Po poročilu iz Nankinga Je japonski vojaški ataše sporoč il danes kitajskemu vojnemu ministru, da zahteva japonska vlada, naj Kitajska takoj umakne svoje če£e in letala iz pokrajine Hopej.
V	okolici Vukučija so se nocoj ob 17. znova začele sovražnosti, iz česar sklepajo, da so pogajanja prekinjena.
Ultimat političnemu svetu čaharja in Hopeja
Peking, 19. julija, o. Davi ob pol 3. je japonsko vrhovno poveljstvo izročilo ultimat predsedniku političnega sveta pokrajin Čahar in Hopej, naj do večera proglasi njuno nevtralnost za primer vojne med Kitajsko in Japonsko. Istočasno je zahtevalo, naj politični svet za pokrajini čahar in Hopej objavi poziv narodu za popolno nevtralnost v primeru vojne. Ob 15. še ni bilo mogoče zvedeti, kaj je politični svet obeh pokrajin odgovoril.
V	ostalem je obkolitev Pekinga po japonski vojski povsem izvršena. Na več
Izhaja vsak jlaročnina
Za inoaaeaagtoo Din «L—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uttca S, telefon
3122, 3123, 3124. 3125, 3128. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon 4L 2440, Celje, Stioesmayea-jeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
mestih so se pripetili včeraj rami spopadi ki pa so ostali omejeni na streljanje 1» topov ki strojnih pušk.
Japonski napad
na potniški vlak
Berlin, 19. julija, o. DNB poroča lz Sanghaja, da so japonski letalci streljali s strojnimi puškami na železniški vlek Hankav—Peking ter ubili 80 civilnih potnikov. V vlaku so bih namreč samo civilni potniki. Kitajska vlada je proti temu takoj protestirala pri Japonskem poslaništvu. Japonska vlada je odgovorila, da so bili japonski letalci mnenja, da gre za transport kitajske vojske na sever. Japonci trdijo, da so kitajski vojaki že prej streljali iz železniških vlakov na japonska letala in tudi enega izmed njih sestrelili, zaradi česar so japonski letalci streljali na omenjeni viak.
Angleški varnostni ukrepi
London, 19. juiija- AA. Kakor poročajo iz krogov vojnega ministrstva« bodo Angleži odstranili iz Šangajkvana vse svoje čete jn jih poslali v Tiencin. V Šangajk^anu bo ostala samo ena četa pehote. Pri teh ukrepih gre za varnostne odredbe v zvezi s ki-kajsko-japonskim sporom.
Devet kitajskih divizij v Hopeju
Šanghaj. 19. julija. A A. Iz zaupnega vira {zvedo, da je Kitajska poslala v Hopej 4 divizije« 5 dragih divizij pa še ji Honana in Sansija.
San k ha j, 19. julija. AA. Po vesteh i« Koreje je včeraj odšla v severni Kitajsko cela 20. divizija. Iz Koreje je doslej odšlo vsega 30.000 mož.
Ob obletnici španske
državljanske vojne
Valencijska službena agencija o delu španske repubfi
kanske vlade
Valencija, 19. julija. AA. Agencija Fabra je objavila:
Ob prvi obletnici fašističnega upora je španska vlada prejela včeraj iz vse lojalne Španije na tisoče čestitk, ki jo pozivajo, naj nadaljuje svoj zmagoslavni pohod. Listi vseh strank so objavili članke o neverjetnih naiporih, ki jih je podvzela republikanska Španija v preteklem letu. Predvsem opozarjajo, da lani 18. julija španski narod skoro »ploh ni bil oborožen in da ni imel nobenih vojaških izkušenj, kljub temni pa se mu je posrečilo uipreti se vojnim silam fašizma. Minilo je 12 mesecev od dneva, ko je španski naroi s svojo lastno voljo in močjo onemogočil načrt upornikov, ki je bil žie davno prej pripravljen. Ko je prestal prve odločilne trenutke borbe, je španski narod rešil republiko.
Zatem so &e pojavili mnogoštevilni problemi zaradi vojaškega upona, ki je bil takoj podiprt iz inozemstva. Najtežji izmed problemov, pred katerimi se je znašla madridska vlada, je bil v tem. da postavi proti napadalcem enako močne sile. V času enoletne neprekinjene vojne se je vladi republike posrečilo izvežbati močno in moderno vojsko. Na ogromnem ozemlju in raznih frontah, ki jih vzdržuje milica ljudske fronte, je bila republikanska vojska organizirana z vso naglioo in je pokazala močen odipor proti sovražniku. Danes' predstavlja mlado moderno in navdušeno vojsko. Republikansko letalstvo se je izredno proslavilo. NaTod ji je dal ime »slavna avi-acija«, ki ga z vsakim dnem bolj zasluži.
Na drugi strami se je vlada španske republike, ki ji je bila onemogočena^ nabava orožja v inozemstvu, posvetila oiačenju in ustvaritvi vojne industrije, zelo težki nalogi, ki narašča z vsakim dnem in katere
uresničenje je omogočilo Španiji, da računa z nacionalno produkcijo, ki more zadoetìti notranjim potrebam.
Istočasno je poleg kompleksov vojnih problemov vlada ljudske fronte delala tudi za izvršitev širokopoteznega načrta socialne reforme. Eden izmed glavnih problemov je bil za Španijo agrarna reforma. Kar ge je v tem pogledu storilo, je zares pomembno. Treba je poleg ostalega omeniti, da je država razdelila velika ozemlja, ki so jih zapustili lastniki, kmetom, ki niso imeli zadosti zemlje. Država je pomagala kmetijskim delavcem in jim dala sredstva ta obdelavo zemlje ter za vnovčenje kmetijskih proizvodov. Prav tako so značilne reforme, ki jih je država podvzela za narodno pro-svteto. Osnovan ih je bilo več higiensko najmodernejše urejenih zavodov m okoli 100 kolonij ob Sredozemskem morju. V velikih središčih so bili ustanovljeni delavski domovi, v katerih imajo delavci možnost, da z lastnim delom in inteligenco dosežejo najvišje tehnične siposobnosti ter znanosti. Vlada je izvedla obsežno borbo proti aaalfabe-tizmu ter se jije posrečilo zinaojšafci odstotek nepismenih v rojsiki na najnižjo mero.
Po prizadevanja väade so bili odstranjeni vsi sloviti španski mteiektraalci, znanstveniki. pisatelji in umetnici z vojnega področja. s čemur jim je bilo omogočeno, da nadaljujejo v miru svoje kulturno delo.
Od 18. junija 1936 dalje je španska republika preživela strašno vojno, vendar pa se ji je posrečilo ustvariti značilne in solidne ustanove za bodočnost. Bolj kakor kdaj je španski narod pripravljen, da se z navdušenjem bori za svojo svobodo, za blagostanje, ki se rodi, m prav tako za svetovni mir.
Franco pripravlja novo ofenzivo proti Madridu
Madrid, 19. julija, o. Tukajšnji merodaj-ni krogi trdijo, da je zbral general Franco okoli Madrida do 50.000 nemških, italijanskih in maroških vojakov. V poslednjem času je zbral 20.000 italijanskih vojakov na prostoru pri Navalcarneru ter 10.000 pri Jarami. Nacionalistično vojaško vodstvo razpolaga za ofenzivo z vojsko 150 do 200 tisoč vojakov ter več sto tankov in letal.
Včeraj se je v odseku pri Braneti razvila velika letalska bitka. Okoli 100 nacionalističnih letal je napadlo republikanske postojanke ter jih bombardiralo. V zrak se je takoj dvignilo 60 republikanskih lovskih letal, nakar se je razvnela ogorčena bitka v zraku. V trenutku je bilo nebo črno sa-
Demonstracije na proslavi avstrijski
bojevnikov
Wels, 19. julija, d. Bojevniška organizacija »Schulter am Schulter« je včeraj priredila proslavo, ki se je je udeležilo okoli 6.000 ljudi, med njimi tudi 500 gostov iz Nemčije. Gledalcev se je zbralo okofli 30.000. Proslavi so prisostvovali tudi minister Gla;se-Horstenau, deželni glavar dr. Gleissner, nem&i poslanik Papen, nemški vojaški ataše Muff m drugi. Na proslavi je govoril tudi nemici poslanik Papen. Vsi govorniki so se bavil; z vojnim zavezništvom avstro-ogrske in nemške vojske v svetovni vojni.
Po proslavi se je na trgu, kjer je čakala velika množica na sprevod udeležnikov, ki bi se moral tamkaj končati, zvedelo, da je bil sprevod razgnan pred zaključkom. Ljudje na trga ao * tak°j *^ratt r
sprevod bi odkorakali po ulicah med petjem in vzklikanjem. Policija je tudi te ljudi razgnala in aretirala okoli 40 oseb.
Izgrede so povzročili predvsem avstrijski narodni social'sti, o katerih pišejo današnji dunajski listi, da niso skušali s svojim demonstrativnim postopanjem proslave samo motiti, temveč tudi omalovaževati. Gostje iz Nemčije so se razen par izjem zadržali korektno, kar listi posebno poudarjajo. Svoja izvajanja zaključujejo z opozorilom, da v bodoče ne bo več mogoče prepuščati takih proslav povsem zasebni pobudi.
Rttmunski kralj v Angliji
London, 19. julija. AA. Rumnnsfci kralj )e prispel danes T Veliko Britanije aa neuraden obisk- ,
mih letal. Po 15 minutah borbe so se nacionalistična letala nmaknila. Koliko letal je bilo na obeh straneh sestreljenih, se še ne ve.
V ostalem poročajo republikanski piloti lz vseh odsekov severnega bojišča o velikih pripravah nacionalistov za novo ofenzivo proti Madridu. Španska vlada vsekakor trdi, da prihajajo v Malago in druge .južne španske luke neprestano novi nemški in italijanski transporti vojnih potrebščin in vojaštva.
General Franco Je poklical pod orožje tudi mladeniče, ki so dokončali 19. leto.
Zaplenjena angleška trgovska ladja
Saint Jean de Laz, 19. julija, a Danes sta iz tukajšnje luke naglo odpluli angleška vojna ladja »Royal Dak« in »Basilisk« v španske teritorialne vode. Trdijo, da sta odpluli, ker so vojne ladje španskih nacionalistov zaplenile angleško trgovsko ladjo »Candleston Castle«, ki je po radiu zaprosila za pomoč.
Danes seja odbora za nevmeša vanje
London, 19. julija, g. Jutri dopoldne se bo sestal londonski odbor za nevmeša-vanje, da začne načelno razpravo o angleškem predlogu. Splošno pričakujejo, da bodo tako zastopniki Nemčije in Italije kakor zastopniki Francije ta Rusije predložili jutrišnji se£ vaine izpreminjevatae in dodatne predloge. Pojavilo se je tudi stremljenje, da bi ke londonski odbor širil s pritegnitvijo
»JUTRO« St. m
Torci, 20, iT! mì
Skupščina Je začela razpravljati o konkordatu
Za razpravo se vsa javnost izredno zanima — Včeraj Je bila seja dopoldne in popoldne
Beograd, 19. julija, p. Ob napeti pozornosti ne samo politične, marveč tudi ostale javnosti in beograjskih diplomatskih krogov se je danes pričela v narodni skupščini razprava o ratifikaciji konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Morda še nikdar v Jugoslaviji ni vladalo za noben zakon tako zanimanje, kakor za to razpravo, in najbrž še nobena stvar, ki se dogaja v parlamentu, ni pritegnila toliko pozornosti najširše javnosti, kakor obravnava konkordata.
Že dolgo pred napovedano uro je bi la skupščinska dvorana zasedena do zadnjega kotička. Seji so poleg vseh narodnih poslancev prisostvovali tudi številni senatorji. Galerije so bile že dobro uro pred pričetkom seje popol noma zasedene, a še vedno so priha» jale množice, ki jih seveda niso mogli več spustiti v dvorano. Na galeriji je bilo zlasti mnogo pravoslavnih in katoliških duhovnikov, v diplomatski lo ži pa sta bila samo poslanik čilske republike in odpravnik poslov albanskega poslaništva. V novinarski loži je seveda vladala gneča, kakoršne že zlepa ni bilo. Poleg številnih domačih so prispeli na sejo tudi mnogi poročevalci inozemskih listov in agencij. Malo pred pričetkom seje so prišli v dvorano tudi vsi člani vlade z dr. Stoja-dinovičem na čelu.
Dopoldansko sejo sta izpolnila poročilo večine in manjšine skupščinskega odbora za konkordat in pa ekspoze ministra pravde dr. Nika Subotica. Prava debata se je pričela šele na popoldanski seji, ko je dobil besedo nar. posi. dr. Kosta Kumanudi. ki je v imenu poslanskega kluba JNS v dveurnem govoru podvrgel predloženi konkordat stvarni in strokovni kritiki ter pojasnil. zakaj člani njegovega kluba ne morejo glasovati za ratifikacijo predloženega konkordata, čeravno je tudi njihova iskrena želja, da se uredi s konko-datom položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji.
Današnja seja je bila predčasno končana. Prihodnja bo jutri dopoldne.
Potek seje
Beograd, 19. julija, p. Današnjo sejo Narodne skupščine je otvoril predsednik Čirič ob 10.35. Po odobritvi zapisnika, na katerega je stavil svoio pripombo nar. posi. Voja Lazič. ie predsednik sporočil, da je skupščini predložen v odobritev trgovinski sporazum z Rumunijo. Sporazum bo proučil odbor za konvencije.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik čirič odgovoril še na vprašanja narodnega poslanca Dušana Ivančevica ;m Jeremije Pratica. Nar. posi. Dušan Ivančevič je zahteval od predsednika pojasnila, kdo je izdal nalog, da pesci ne smejo uporabljati ulice, k.i vodi mimo palače narodne skupščine, in kakšna nevarnost je za skupščino, če se pešci poslužujejo tudi te javne poti. čirič je v odgovoru naglasil, da je kot predsednik skupščine dolžan skrbeti za varnost narodnih poslancev in skupščine. Zaradi tega je interveniral, da se prepove vozni promet po ulic', mimo narodne skupščine, da bi ropot ne motil razprav v skupščini. Drugih navodil pa on ni izdaL Za poslopje in ograjo okrog skupščine gg-tovo ni prav nobene nevarnosti, če hodijo ljudje mimo.
Na vprašanje posi. Jeremije Protica jc predsednik odgovoril, da bi po njegovem mnenju takega vprašanja ne bilo treba staviti na javni seji narodne skupščine, ker bi interpelant lahko dobil vsa potrebna pojasnila tudi v njegovem kabinetu. Po kratkem govoru poslanca Protica je skupščina nato prešla na dnevni red in začela razpravljati o konkordatu.
Poročilo večine odbora za konkordat
Prvi je dobil besedo poročevalec večine odbora za proučitev konkordata nar. posi, dr. Mile Miškulin. Prečita! je naslednje poročilo:
»Odbor za proučitev zakonskega predloga o konkordatu, k,i je bil sklenjen med sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo ter podpisan v Rimu 25. julija 1935, je proučil na svojih sejah predloženi zakonski predlog o konkordatu ter ga v celoti sprejel skupno t dopolnitvijo člena 2. v obliki amandma-na, ki se glasi: Imajoč v vidu načelo rav-nopravnosti vseh vero:zpovedi, ki je bilo proklamirano v členu 11. ustave, se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog mimstra pravde in v sporazumu s pristojnimi organi dot:čne veroizpovedi potom uredbe z zakonsko močjo dati tudi drugim priznanim veroizpovedim pravice in ugodnosti, ki jih s tem konkordatom dobi rimsko-katoliška cerkev. a v mejah tradicij in stvarnih potreb dotičnih veroizpo-\edin Dostavljajoč to poročilo narodni skupščini, prosi, odbor skupščino, da sprejme in osvoji predloženi zakon o konkordatu.«
Poročilo manjšine odbora za konkordat
. V imenu manjšine odbora za konkordat je podal poročilo narodni poslanec dr. Vaša Jovanovič. Poročilo se glasi:
»Premotrivajoč vprašanje konkordata izključno s stališča splošnih nacionalnih in državnih interesov; vodeč računa o tem, da je razen s katoliško cerkvijo z vsemi dragimi priznanimi veroizpovedmi urejen poJožaj napram državi; stoječ na stališču popolne ravnopravnosti vseh priznanih veroizpovedi, kakor to predpisuje člen 11. ustave, so podpisani člani odbora zavzeli stališče, da je treba položaj rimsko katoliške cerkve v Jugoslaviji urediti s konkordatom med državo in sv. stol'co v interesu med verskega miru ter dobrih odnošajev med cerkvijo in državo. Podpisani predstavniki klubov pa so ugotovili da pred-tf&ä#}{ favJuMdata z dne 25, juli-
ja 1935, ki ga je sedanja kraljevska vlada predložila v odobritev narodni skupščini, ne odgovarja bitnim državnim in nacionalnim interesom, ker nosi v sebi kali sporov med poedinimi veroizpovedmi z ene in državo ter sv. stoüco z druge strani. Zaradi tega in v skladu s pripombami, ki so jih poediini govorniki v imenu svoj'h klubov podali pred odborom, predlagamo v smislu člena 68. skupščinskega poslovnika, da se razprava o konkordatu odgodi. opozarjajoč obenem vlado na določbe členov 1, 26, 27, 33, 34 in 37, kakor tudi na priloge h konkordatu. pridržavajoč si pravico, da v plenumu narodne kupščine stavimo svoje pripombe tudi glede drugih določb kon. korda/ta.«
Poročilo manjšine so podpisali dr. Kosta Kumanudi, dr. Vasa Jovanovič, Josip Cvetic, Ivan Prekoršek, Milan Banič in Mita Dimitrijevič.
Poročevalec manjšine dr. Vasa Jovanovič je v kratkem govoru obrazložil stališče manjšine, naglašajoč, da so jo vodili izključno interesi naroda in države. Mi-cenimo vero že zaradi njene moralne vloge in vidimo v njej sredstvo za pobijanje subverzivnih tendenc. Želimo pa, da se sklene konkordat za ureditev dobrih odnošajev cerkve in države, toda v duhu po-mirjenja vsega našega naroda. Zato ne moremo sprejeti predloženega konkordata.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič: Saj to je vaš konkordat.
Vasa Jovanovič: Toda tisti konkordat, ki ga mislite vi, je bil samo načrt, vi pa hočete sedaj, da bi se ta načrt definitrivno uzakonil. V tem je razlika med našim in vašim stališčem.
Ekspoze ministra pravde dr. Subotica
Minister pravde dr. Niko Subotič, v čegar resor spadajo tudi verske za leve, je podal kot resorni minister o konkordatu daljši ekspoze. Najprej je orisal razmerje države do posameznih veroizpovedi in naglasil. da je položaj vseh drugih ver v naši državi urejen s posebnimi zakoni, le odnošaji države do rimsko-katoliäke cerkve dosedaj še niso urejeni. Neurejenost rimsko-katoliške cerkve v naši državi izvira od alokucije papeža Benedikta XV.. ki je 21. novembra 1921 proglasil, da izgube veljavo vse pogodbe. ki so bile poprej sklenjene med Vatikanom in onimi državami, ki so po svetovni vojni na novo nastale, odnosno se povečale s priključitvijo novih pokrajin. Med te države spada tudi Jugoslavija. Naša država je sprejela to odločitev sv. stolice, nakar so se v tekiu let izvajale razne začasne ureditve poedinih vprašanj, tako da je šca^-soma nastal dejanski položaj, kj prihaja sedaj do izraza v predloženem konkordatu.
Razumljivo je, da nobena urejena država ne more trajno živeti v takih le delno urejenih odnošajih. Zato konkordat ni delo ene same vlade, ampak delo vseh vlad, ki so od osvobojenja dalje vodile našo državo. To vprašanje je postalo posebno pereče od onega časa, ko so bili z drugimi veroizpovedmi zakonito urejeni odnošaji. Bilo bi škodljivo za vrhovne državne interese, če bi ne uredili tiudi odnošajev do rimsko-katoliške cerkve, saj bi to predstavljalo prav za prav kršitev ustavnega načela ravnopravnosti vseh priznanih ver.
Ureditev odnošajev z rimsko-katoliško cerkvijo v obliki predloženega konkordata bo imela za posledico odstranitev vseh nevarnosti, ki bi mogle nastati lz nadaljnjega nespoštovanja tega ustavnega načela. Svojo zvestobo do tega načela in svojo odločnost, da v celoti i z vele to določbo'ustave, je hotela vlada izraziti tudi s predloženim amandmanom. To je dru$ro in nič manj važno opravičilo tega konkordata.
O koristnosti konkordata s stališča naše zunanje politike je govoril po srvoji kom-petenci že ministrski predsednik in zunanji minister dir. Stojadinovič. Ce tudi ta stran konkordata ne spada v pristojnost mojega resora, smatram vendar za potrebno poudariti dve strani. Vse sosedne države so že rešile vprašanje svojih odnošajev do rimsko-katoliške cerkve- Interes naše države zahteva, da to storimo tudi mi, ker ne smemo dopustiti, da bi se še nadalje širilo malone že ukoreninjeno mnenje, da samo Jugoslavija tega noče storiti in da ne zna rešiti vprašanja, ki je za njo usodne važnosti.
Z vso odločnostjo lahko rečem, da verski in državni interesj diktirajo ureditev odnošajev s katoliško cerkvijo potom tega konkordata. Vprašanje konkordata nikdar ni bila lahka zadeva. Pri vseh konkorda-tih, ki so bili kdajkoli sklenjeni, je znano, da ni šlo brez težav in da so se vsepovsod pojavljale oddvojena mnenja in vznemirjenje. Tak je bil tudi primer s konkordatom, ki je bil sklenjen 1. 1865 z Austro-ogrsko. Zato m težko razumeti, da je vprašanje k0nkordata še posebno komplicirano zlasti pri nas spričo komplicirane konfesionalne strukture naše države.
Priznati pa moram, da so pri tem konkordatu gotove stvari nacionalno političnega značaja. Sem spada tudi besedilo pris&ge, ki j0 bodo morali polagati škofje. So v konkordatu stvari, ki niso zadovoljive, naglasiti pa moram, da daje konkordat možnost sprememb in popravkov, ki se bodo dali doseči v sporazum med vlado in cerkvijo. Nobeno človeško delo ni popolno in zato tudi ta konkordat ne more biti popoln. So v njem gotovi nedostatki, od katerih pa So nekateri samo tehnične-ga značaja To se da pojasniti s tem, da pri sestavljanju pravnih aktov ni bilo potrebnega sodelovanja strokovnjakov, vendar pa mislim, da se ti nedostatki ne bodo dali teško odstraniti, ker je dana možnost, da se rešijo vse vrste sporov, bodisi političnega, bodisi juridičnega značaja Prvi se bodo reševali s sporazumom med vlado in Vatikanom, drugi pa pred sodiščem. Pri tem bodo veljali samo naši državni zakoni, tudi svoji zaskrbljenosti zaradi Očitkov, da bodo določbe konkordata, v ko likor se nanašajo na sklepanje zakonov, na zakonsko sodstvo in mešane zakone, izzvale pravno zmedo v naši državi. Reči moram, da še nikdar nisem prišel na to I govornico, da bi mogel o tako delikatnem vprašanju gwotitj a tako mirno ia čisto
TMtjo vendar p* ne prikrivam tu« svojega
vznemirjenja in zaskrbljenosti.
Minister je zaključil z apelom, naj skup. Sčdna o konkordatu, ki ni nikako strankarsko politično vprašanje, marveč vaedržav-na zadeva, razpravlja dostojanstveno in stvarno.
Začetek debate
Prvi je nato dobil besedo poročevalec večine dr. Mile Miškulin, ki je v imenu vladne večine zagovarja! predloženi konkordat. Priznal je, da je izzval predlož&ni konkordat veliko napetost nc samo v skupščini, marveč tudi v širši javnosti, vendar pa je prepričan, da bo praktično '"zvajanje konkordata razblinilo vse pomisleke, ki se pojavljajo. Nato je podrobno analiziral posamezne določbe konkordata in ob koncu opozarjal na to. da se tiče konkordat tudi velike večine onega dela naroda, ki v narodni skupščini ni zastopan, to je Hrvatov. Tudi to igra po njegovem mnenju važno vlogo in se ne sme prezreti, da je velika večina Hrvatov katoliške vere. Naglasil je da nikakor ne dvomi v patriotizem opozicije, če tudi je nasprotnega političnega mnenja, vendar pa upa, da se bo tudi ona zavedala, da gre s sklenitvijo konkordata za zaščito važnih državnih in nacionalnih interesov ter da bo zaradi tega izpolnila svojo dolžnost.
V imenu Neodvisnega kluba je govoril narodni poslanec Vojislav Gacinovič. Obširno je govoril o vlogi Vatikana v zgodovini in o prizadevanjih rimsko-katoliške cerkve v teku zadnjih 200 let, da bi prodrla med vsemi Slovani Podrobno je nato utemeljeval, zakaj mora glasovati proti konkordatu v predloženi obliki .
Nato je govoril narodni poslanec Pavao Matica (JNS). ki jc, kakor znano» katoliški župnik. Zagovarjal jc odobritev konkordata in izrazil nato, da bo konkordat prinesel verski mir in resnično versko strpnost. Po njegovem mnenju se konkordata ni treba bati, ker je prepričan, da vodijo cerkev le najboljši nameni.
Z govorom posi. Matice je bila dopoldanska seja ob 14.30 prekinjena ter se je nadaljevala ob 16.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji je prvi govoril poslanec dr. Kosta Kumanudi, ki je v imenu poslanskega klpba JNS zavzel odklonilno stališče do konkordata. V nad dve uri trajajočem govoru je podal podrobno strokovno kritiko posameznih določb konkordata. V svojem govoru je naglasil, da še nikdar noben zakonski predlog ni vzbudil toliko pozornosti in izzval tako temeljitega proučevanja, kakor predloženi konkordat. Njegova izvajanja so bila čestokrat prekinjena s pritrjevanjem in odobravanjem, večkrat pa sta se oglasila z medklici tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister pravde dr. Subotič.
Med govorom poslanca Kumanudija je prihitel v dvorano narodni poslanec Srpko Vukanovič in sporočil neko vest, ki je izzvala med poslanci veliko razburjenje in prerekanje, tako, da je moral predsednik sejo okrog 18. ure prekiniti.
Zvečer je predsednik obvestil poslance, da se bo seja nadaljevala šele jutri dopoldne.
Incident v Beogradu
Beograd, 19. julija. AA. Uprava mesta Beograda (policijska uprava) jč nocoj izdala naslednji komunike:
Z odlokom uprave mesta Beograda 11/3654 z dne 18. julija, kj so ga objavili današnji dnevniki, so bili prepovedani zbori in sprevodi do 1. avgiusta 1937. Prepoved je bila sporočena tudi starešinstvu srbske pravoslavne cerkve v Beogradu, ker je bilo rečeno, da se bo po molitvah v Saborni cerkvi nocoj ob 17. razvila procesija meščanov z duhovščino na čelu, da krene po glavnih ulicah. Cerkvene oblasti so bile opozorjene, naj nameravanega sprevoda ne pri-rede, ker bodo poskušali, kakor so navajala zanesljiva poročila, sprevod izkoristi ekip. tremni elementi in povzročiti izgrede. Pristojni cerkveni dostojanstveniki so nato zatrdili, da se duhovščina ne bo udeležila nobenega sprevoda.
Nocoj ob 17.30 se je po končanih molitvah v Saborni cerkvi v nasprotju z navedeno prepovedjo uprave mesta Beograda venda r_ le zbral sprevod več sto meščanov r večjim številom duhovnikov. Sprevod, v katerega so se pomešali tudi komunisti in drugi levičarji, z ara/l i političnih demonstracij, je krenil skozi Knez Mihajlovo ulico, da bi prišel na Terazije. Ker se na. opomine organov oblasti udeleženci sprevoda niso hoteli raziti in tudi ne ustaviti, so prišli tja organi orožništva, da jih v miru ustavijo in raaprše. Ko so se pojavili organi orožništva, je nastala brez njihovega posedanja gneča in prerivanja in so se udeleženci sprevoda kmalu razšli. Poročila, da bi bili policijski organi pri tei priliki koga ranili, so popolnoma izmišljena in tendenciozna.
Ponesrečen atentat na polkovnika Koča
Varšava, 19. julija. AA Včeraj je bil po-izkušen atentat na vilo polkovnika Koča v Svidrih malih, bomba pa je prehitro eksplodirala v atentatorjevih rokah in ga je ubila. Podatki o atentatorju še niso objavljeni. Vse kaže, da je bombo izgotovil strokov, njak. Bomba je bila izredno močna in je porušila del ograje vile. Ostanke atenta-torjeve obleke in njegove noge so našli v precejšnji oddaljenosti od trupla.
Berlin, 19. julija, w. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Varšave da preiskava o poizkušenem atantatu na polkovnika Koča še vedno ni mogla ugotoviti, kdo je ta atentat organiziral. Atentatorja, ki je nosil bombo, je popolnoma raztrgalo in njegove identitete sploh ni mogoče dognati.
V političnih krogih je xavladalo zaradi atentata veliko razburjenje. Vsi poslanski klubi so imeli danes svoje seje In bo o tem govoru tudi š® na jutrišnji seji sejma, ki ie sklican k Izrednemu zasedanju zaradi afere krakroVskega nadškofa Sapiehe.
šahovski turnir
v Nauheimu
Nauheim, 19. julija AA. Včeraj se je tukaj začela šahovska tekma med štirimi šahovskimi velemojstri. Igrajo Euwe, Bogoljubov, Aljehin in Sämisch. Partija Aljehin—Bogoljubov je bila prekinjena po 47. potezi v nekoliko boljšem stanju za Alje-hina. Prav tako je bila prekinjena partija Sämisch—Euwc po 33. potezi. Prekinjene partije bodo doigrali x torek.
Velika prostata dr. Mačkovega rojstnega dno
Beograjski in zagrebški listi obširno poročajo o nedeljski proslavi rojstnega dne predsednika HSS dr. Vladka Mačka, ki so ga praznovali letos še prav posebno svečano. Posebno obeležje letošnji proslavi so dajali v velikih množicah zbrani oddelki fašistično organizirane »Hrvatske se-ljačke zaščite«. Predsednik dr. Maček je pripravil za proslavo Zagrebčanom posebno presenečenje. Pojavil se je, kakor pravi »Hrvatski dnevnike, na »čilem belcu, spremljan od čete konjenikov. Jahal je v galopu, da so zastajala srca rodoljubnim Zagrebčanom«. Obšel je s svojim spremstvom post rojene pehotne bataljone in konjeniške eskadrone Hrvatske seljačke zaščite. Končno se je ustavil pred poveljnikom seljačke zaščite poslancem Djuro Kemfeljo, ki mu je javil: »Gospod predsednik, navzočih je 17 bataljonov z 10.200 pešči in 1000 konjenikov Hrvatske seljačke zaščite, ki želi, da Te nam ohrani Bog zdravega in čilega, da dosežemo svoje skupne hrvatske kmečke ideale«.
Djuri Kemfelji je odgovoril dr. Maček s krajšim govorom, v katerem je dejal med drugim: »Hrvatska seljačka zaščita! Zahvaljujem se Ti za čestitke, ki mi jih je izrekel Tvoj poveljnik. Hrvati smo miroljuben narod. Miroljubnost pa še ne pomeni plašljivosti in zato smo tudi osnovali Hrvatsko seljačko zaščito. Hvala Vam, da ste se danes javili tako pripravljeni. Upam, da boste prav tako pripravljeni prihiteli,
kadar Vas bosta poklicala hrvatska domovina in hrvatski narod.«
Po tem pozdravu je odjezdil dr. Maček proti svojemu stanovanju, kjer jI bdi défilé čet Hrvatske seljačke zaščite. V mimohodu so defilirali vsi oddelki: kmečka konjenica, odredi kolesarjev, odredi na tovornih in osebnih avtomobilih ter nad sto motociklistov. V povorki je bilo okoli kakih 12.000 ljudi.
Po zaključku povorke Je nagovoril dr. Mačka zagrebški poslanec Josip Reberski, ki je proglasil enkrat za vselej v imenu petih milijonov Hrvatov rojstni dan dr. Mačka za narodni praznik. Dr. Maček je v zahvali dejal, da ne veljajo proslave njegovi osebi, nego veliki hrvatski misli. »Srečen pa sem še prav posebej, ker vidim, da HSS ni več samo stranka, nego organizirani hrvatski narod, živel zavedni hrvatski narod. Živela svobodna Hrvatska!«
Kakor vselej je bil tudi to pot ves Zagreb v narodnih trobojnicah. »Hrvatski dnevnik« poroča, da so v proslavo rojstnega dne dr. Mačka izobesili svoje zastave tudi angleški, francoski, nemški, italijanski, čekšoslovaški, poljski, rumunskt avstrijski, nizozemski, švedski, turški in albanski konzulat.
Slične proslave, seveda v manjšem obsegu. so bile tudi po drugih hrvatskiV krajih.
Beležke
Prepoved procesij in zborovanj v Beogradu
Agencija Avala je včeraj objavila naslednje službeno obvestilo:
Arhiierejski namestnik v Beogradu je v listih za danes 19. julija ob 17. uri napovedal molitve za Nj. Sv. patriarha ter procesijo od Saborne do Savničke cerkve. Ker je policijska uprava mesta Beograda prejela obvestila- da nameravajo neki neodgovorni elementi izkoristiti to priliko, da bi jzzvali nerede, ki bi lahko škodovali javnemu redu in državnim interesom, je policijski upravnik Beograda z naredbo z dne 18. julija 1937/II/Br. 3654 na podlagi § 24 in v zvezi s § 35 zakona o društvih, zborovanjih in dogovorih, na podlagi § 22 uredbe o ustrojstvu in delokrogu policijske uprave mesla Beograda prepovedal to procesijo. Iz istega razloga so prepovedane na ozemlju policijske uprave mesta Beograda, vsa zborovanja in procesije do 1. avgusia t. 1. Protj vsem onim, ki bodo prekršili to prepoved- se bo postopalo strogo po zakonu. Gornje se sporoča meščanstvu na zna-nie- — Iz oddelka obče policije, policijske uprave mesta Beograd 11/3654/37.
Duhovniki kot poslanci
Glavni organ JRZ »Samouprava« je objavila v soboto uvodnik »Poslanci — duhovniki«. V članku razpravlja uvodoma o izključenju dr. Voje Janjiča in Nikofora Lazareviča iz poslanskega kluba JRZ. Ostro kritizira oba izključena poslanca zaradi njunega glasovanja proti konkordatu in jima priznava kot edino olajševalno okolnost, da sta pravoslavna duhovnika. Po informacijah »Samouprave« se namreč »trdi, da so nekateri pravoslavni epi-skopi poslali poslancem pisma, da ne smejo glasovati za konkordat. Kdor bi glasoval za konkordat, temu se bo odvzela pravica opravljati božjo službo in duhovniške obrede. Postavljeni pa bodo poleg tega Se pred cerkveno sodišče.«
»Samouprava« opozarja pravoslavno cerkev na težke posledice za njo, če je bila prepoved res izdana. Predvsem opozarja na določbe ustave, ki pravi, da senator m narodni poslanec nikomur ne odgovarjata za način svojega glasovanja. Z moralne strani pa bi pomenila taka prepoved veliko ponižanje duhovnikov narodnih poslancev, ker bi v bodoče bili predstavniki svojih škofov namesto predstavniki naroda. Narodni poslanec je v svojem opredeljevanju povsem svoboden in ni vezan niti na mišljenje svojih volilcev, katerim je dolžan polagati obračun za svoje delo le vsaka štiri leta pri volitvah v narodno skupščino.
Končno opozarja »Samouprava« pravoslavne cerkvene kroge, da krije prepoved glasovanja pravoslavnim duhovnikom v sebi protiversko ost. Tudi duhovniki so namreč kot poslanci prisegli, da bodo delali v dobrobit naroda in države. Nato »Samouprava« nadaljuje: »S prepovedjo, ki so jo izdali pravoslavni škofje, pa se silijo poslanci duhovniki, da bi zadušili glas svoje vesti in izdali svoje strankarske prijatelje, stranko kateri pripadajo, in vlado, ki ji sicer docela zaupajo«. »Ako se bodo poslanci duhovniki pokorili odredbi svejih škofov, potem je več kakor gotovo, da si bodo v bodoče premislile vse stranke, postavljati pravoslavne duhovnike za svoje kandidate.«
Konferenca zemljoradnikov
V nedeljo popoldne je sklical voditelj srbskih zemljoradnikov Joca Jovanovič na svojem domu konferenco strankinih zaupnikov Srbije in Bosne Zbralo se je okoli 5C delegatov. Uvodni referat je imel Joca Jovanovič, ki je očrtal politične smernice zemljoradniške stranke. Za njim je poročal drugi voditelj zemljoradnikov dr. Milan Gavrilovič. Razpravljal je predvsem o svojem predlogu za sporazum med beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom, ki je naletel na jako hud odpor tako pri Davidovičevih demokratih, kakor pri Aci Stanojeviču in njegovih starcradikalnih prijateljih. Priznal je, di v splošnem obstoji proti njegovemu predlogu veliko ne-razpoloženje. Upa pa, da se bo to poleglo, ko bo javnost natančno poučena o pravi vsebini predloga. Kdaj se bo to zgodilo g-dr. Gavrilovič ni povedal, čeprav vsa politična javnost v državi nestrpno čaka na to sporočilo. Namesto da bi dr. Gavrilovič vsaj sedaj, ko je pretekel že dober mesec dni od tega, kar je njegov misteriozni predlog na dnevnem redu, poučil javnost o njegovi pravi vsebini, se je zaletel v JNS, češ da mu kvari atmosfero za sporazum. Posebno hud je bil na senatorja Ba-njanina ,ki je zadnjič samo malo osvetlil vsebino tega skrivnostnega predloga, s katerim potujejo že nekaj tednov razni kurirji med Beogradom in Zagrebom.
Postani in ostani član VedalkffiSfi družbe:
Dr. Jože stular f
Jezersko, 19. julija, Na Jezerskem, kamor je pred tednom prišel iskat pomoči svoji živčni izčrpanosti, je danes' opoldne nenadno izdihnil g, dr. Jože Štular, sodnik sre6kega sodišča v Ljubljani, star 5o let. Z njim smo izgubili enega naših najsposobnejših sodnikov.
Po rodu je bil iz Dupelj na Gorenjskem. Kot kmečkega sina ga je odlikovala prava gorenjska kremenitost, bistrina duha, vzorna poštenost in znača^iost. Takoj po ah. solviranju pravne fakultete je nastopil sodno prakso v Ljubljani, najbolj pa se je nato razmahnil v svojem poklicu Kot starešina sreskega sodišča v Radovljici. Pridofbil »i je veliko ljubezen vsega prebivalstva v sre-zu brez razlik^ strank. I^T® «^i-» —
-----C	1
". Zelo si je želel v Ljubljano, da bi lažje
šolal svoje štiri otroke, kj odlično uspevajo v ljubljanskih srednješolskih zavodih. Zelja se mu je sicer izpolnila, toda v Ljubljani ni dobil mesta, ki bi mu bilo po njegovih zmožnostih pritikalo. In prav t;
Z ni mogel preboleti. Na živcih je trpel že dalje časa in je žal zaman iskal pomoč v svežem gorskem ozračju. Norica o njegovi tragični smrti je zbudila najgloblje obžalovanje v širokem krogu njegovih znancev, tovarišev in prijateljev. Uglednega, pokojnika bodo v sredo ob pol 15. položili na Jezerskem v zemljo njegovih prednikov. Ohranimo mu časten spomin! Gostppj vdori, otrokom in wem žalujočim izrekamo olkri" tosTČno sožalje!
Smrtna nesreča
na Košuti
Celovec, 19. julija, kag. V četrtek s ta
odšla plezat v stene Košute nad Selami dva mlada študenta iz Št- Ruperta pri Celovcu. Pri plezanju sta se oba navezala na vrv. ki sta jo sproti ovijala okrog varnostnih klinov. Sredi stene je enemu od njih spodrsnilo jn je v velikem loku odletel v globino. Obvisel le na vrvi» vendar pa je pri padcu s tako silo zadel z glavo ob steno- da je bil takoj mrtev.
Tudi njegovega tovariša je sunek spravil iz ravnotežja, vendar pa se mu je posrečilo. da se je ujel za klin in se ohdržal na steni. Njegovi klici na pomoč eo ostali brez uspeha. Šele v petek zvečer, ko ie bil že ves onemogel» ie mogel opozoriti ljudi na sebe. Ti so sporočili vest o nesreči še ponoči v Celovec- odkoder eo v soboto na vse zgodaj poslali reševalno ekspedicijo- Po dveh nočeh in skoro treh dneh silnega telesnega in duševnega trpljenja so onemogla dijaka in njegovega mrtvega tovariSe Karla Kuessa spravili v dolino. Nesrečnega Kuessa so položili v boroveljsko mrtvašnico, njegovega še živega- a tudi močno poškodovanega tovariša Ratgeba pa epravjli v celovško bolnico.
Piccardovi baloni
zgoreli
Rochester (Minnesota). 19. julija, d. Kakor poročajo, so zgoreli vsi baloni, s katerimi, se je včeraj dvignil v zrak prof. Piccard, ki je sam nepoškodovan pristal v Landingu (Jova), 20 km daleč od Roche-stra. Prof. Piccard je poizkušal možnost nove nosilne aparature, ki je obstojala iz 2.000 malih balonov, s katerimi je upal doseči višino 32 km. Včeraj se je poslu-žil samo 80 balonov ter se je hotel dvijj-niti le 3 do 5 km visoko in ostati 7 ur v zraku.
Amerika voti 2 :1
London. 19. julija, g. V medpasnem finalu med Nemčijo in Ameriko, ki se igra v Wimbledonu- je bil danes na sporedu znameniti double med Američanoma Makom in Budgeom ter Nemcema von Grammom in Herkelom. Za to srečanje, ki je bilo najbrže odločilnega pomena, ker v singlih Nemci nimajo baš velikih izgledov, je vladalo ogromno zanimanje. Po hudi borbi sta Američana zmagala v štirih setih e 4:6, 7:5 8:6 jn 6:4 ter priborila Ameriki grego-ceno drugo točko.
Jutri sta na sproredu zadnja dva singla. glede katerih so vsi strokovnjaki skoraj enodušnega mnenja^ da bosta najbrž© pripadla Američanom, čeprav potrebujejo za končno zmago samo še enega.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Zmerno
hladen' zrak pokriva vso evropsko celino. Oblačno vreme in nekaj dežja prevladuje okrog Baltskega morja in v zapadni polovici Balkanskega polotoka. V ostalih predelih je jasno. V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme. Od časa do časa dežuje malone v vseh jiiadlapredelih. Sredi države je toplota nekoliko padla, v zapadnih in vzhodnih krajih pa 6e je dvignila.
Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno, ponekod plohe, zlasti v južni polovici države. Toplota brez posebne izpre. menihe.
Dunajska: Pretežno ja&uo in toplo, Bflsj lojnih neviht, s ~
»JUTRO« 5f. VSS	- 3 ================================ TordE, ». VIL 1937
20 LETNICA
Med svetovno vojno smo imeli Jugo-Sloveni dva vrhovna foruma, ki sta izven območja centralnih držav predstavljala in zastopala naše težnje po svobodi in zedinjenju. Bila sta to vlada kraljevine Srbije z Nikolo Pašičem na Čelu ter Jugoslovenski odbor s sedežem v Londonu in s predsednikom dr. Trum-bičem. Oba ta dva najvišja predstavnika na žalost nista delala vedno roko v roki. Prihajalo je med njima tudi do razburljivih trenj in nesporazumov, kar seveda ni bilo na korist veliki jugoslovenski stvari. Zato so se že v drugi polovici 1. 1916. začela pogajanja, da bi se odstranili vsi nesporazumi in se dosegla popolna enotnost ne le v ciljih, marveč tudi v poteh. Pogajanja so v aprilu 3917. dovedla do sklepa, naj se zastopniki srbske vlade in Jugoslovenskega odbora sestanejo za skupno mizo. Konec aprila je ministrski predsednik Nikola Pašič povabil dr. Trumbiča kot predsednika Jugoslovenskega odbora na konferenco z željo, naj pridejo z njim še po en zastopnik Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Avstro-Ogrske. Jugoslovenski odbor je za te zastopnike določil Srba Vasiljeviča, Hrvata dr. Hinkoviča in Slovenca dr. Vošnjaka. Poleg njih in dr. Trumbiča so se kot člani Jugoslovenskega odbora udeleževali konferen-
KRFSKE DEKLARACIJE
ce dr. Trinajstič, ki je bil nekak stalni
poslanik Jugoslovenskega odbora pri srbski vladi, in dr. Potočnjak, ki se je bil ravno vrnil iz Rusije, kjer je propagiral jugoslovensko stvar.
S srbijanske strani so sodelovali pri konferenci vsi člani kabineta in predsednik srbske narodne skupščine Ni-količ. Ko je sredi posvetovanj prišlo do vladne krize in v novi vladi opozicija ni bila več zastopana, je na željo delegatov Jugoslovenskega odbora Nikola Pašič naprosil opozicijske voditelje Milo-rada Draškovica, Ljubo Davidovica in Vojo Marinkoviča, da so še dalje sodelovali pri konferenci. Na ta način je bil še posebej poudarjen vsenarodni značaj velikega dogajanja.
Konferenca se je začela 15. junija in je trajala do 20. julija 1917 s pardnev-nim presledkom, povzročenim zaradi vladne krize. Skupaj je bilo 28 plenarnih sej, poleg tega pa seveda še nešteto posvetovanj izven službenih sej.
Kljub velikim težkočam. na katere smo opozorili že v svojem nedeljskem uvodniku, je bil na konferenci dosežen popoln sporazum. Sporazum je bil fiksiran v posebni izjavi, ki se je kot »krf-ska deklaracija« za vedno uvrstila v jugoslovensko zgodovino.
_ stopniku sistem centralizma pod vrten naj-» ostrejši kritiki. Tedaj pač ni bil mogoé nikak »star švindel jutrovske ideologije«, kakor se je blagovolil v zadnjem času izražati neki tisk.
O vprašanju notranje ureditve bodoče skupne države smo razpravljali na Krfu na sejah 24., 26. in 27. junija 1917. 2e na prvi seji sem poudaril: »Načelo samouprave v najširši obliki mora biti podlaga našega državnega življenja. Anglosasi ne hi bili danes to, kar so, ako ne bi bili o pravem času sprejeli tega načela. Ustvariti je treba garancije, da državno edinstvo ne bo oškodovano, čim pa so te garancije dane, je treba širokogrudno gledati na ustvarjanje avtonomnih edinic.«
Noben Hrvat, niti dr. Trumbič sam, ni gledal na ustavni problem s tega stališča. Sploh so bili Hrvati v ustavnem pogledu na Krfu razcepljeni na dve skupini. Hin-kovič in Potočnjak sta bila centralista, ki nista hotela niti slišati o kakih deželnih avtonomijah, a tudi sam Trumbič se je odločno izjavil proti vsakemu poskusu federacije.
Razmere med unitarizmom in centralizmom sem že na Krfu jasno označil: »Državnemu in narodnemu edinstvu mora odgovarjati uni tarna država, toda ne centralistična in ne uniformna«; »Iz prepričanja sem pristaš decentralizacije«; »Ako bomo takoj stvorili svojo samoupravo, bomo lahko prebrodili prva leta našega, upravnega življenja«; »Samoupravne edinice je treba stvoriti po erospodarskih, socialnih in geografskih vidikih. To naj bo sprejeto
v deklaracijo«. (Citati ls moj» knjige »Borba«). In ree je na moj predlog Izjavila krfska deklaracije v 14. členu: »Ustava bo narodu možnost, da razvije svoje posebne energije v samoupravnih edtntcah obeleženih s prirodnimi, socialnimi in ekonomskimi razmerami«.
To je bil torej duh krfske deklaracije, Id jI pač ne more nihče očitati, da bi se bfla izrekla za centralistično ureditev države. Zastopnik Slovencev je imel svoje poglede na državno ureditev, poglede, ld se strin-njajo z onimi stroge decentralizacije ta niti ne iaddjučujejo avtonomije. Zahteval je celo, naj se ustanovijo samoupravne edinice z največjo energijo. Svoj govor dne 24. junija 1917 sem zaključil z besedami: »Največji problem za novo Jugoslavije Je ln ostane program lokalne samouprave«.
Tem načelom sem ostal dosleden tn zvest tndi kasneje v zedinjeni domovini.
Po dolgih 20 letih hitijo spomini nazaj v preteklost, ki Je prinesla ustvaritev tisočletnih naših naporov za narodno neodvisnost Treba je le pogledati, kaj so bili Slovenci pod Avstro-Ogrsko in kaj so danes. Ni dvoma, da bi mogla biti moč konstruktivnih elementov v Jugoslaviji mnogo večja. Toda precej krivde zadene tudi Hrvate in Slovence same, da njihova prava socialna in gospodarska moč ne pride do popolne veljave.
Bila bi velika zgodovinska nepravičnost, ako se Jugoslavija ne bi spominjala velikega akta krfske deklaracije, v kateri sta. srbska vlada in jugoslovenski odbor kot zastopnik avstro-ogrsklh Jugoslovanov sredi razračunavanja in krvolitja svetovne vojne prvič skupno pred vsem svetom postavila in proglasila svoj narodni in državni program.
Bolefi vozli v sklepih
m «ki protin* (gibt*). Zahtevajte od Pižčan-blroj», Beograd B, MarèaU Pilsud-akjog 32, ali p» od Pleétony-inioimator, Zagreb, Stros*-mayeroT trg Hm*, tost, bre*-piačD« brošuro »Zakaj ko-palitte FleStaoy». Citai? bort* ▼ njej • kločnjoiem •èfokovanjv Wntnrh toopeH T Pfaétaayja (OeHcotlova-it») ia ttobano o dieti.
Kopaflgže Plečtanj prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku
Tvorci krfske deklaracije: sedè Vasiljevié, dr. Hinko, Hinkovic, dr. Ante Trumbič, Nikola Pašic, Nikoli c, Stojan Protic, Ljuba Davidovic; stojé: dr. Bo gum il yošnjak, dr. Dinko Trinajstìé, dr. Franko Potočnjak, dr. Nincié, dr. Marinkovic,
dr. Gjuričic in dr. Milorad Draškovic
. s-fc-
Dr. Bogumil Vošnfak:
Na Krfu leta 1917.
Značilno za države, ki so se rodile v svetovni vojni, je dejstvo, da sta se skoro povsod pri snovanju novega državnega sožitja pojavila dva kroga političnih ljudi z različnimi, navadno si zelo nasprotujočimi smermi. Posebno jasno je bilo to vidno na Poljskem. Na eni strani sta bila Paderew-ski in Dmowski, na drugi Pilsudski. Krog prvih dveh je hotel priboriti poljsko neodvisnost s pomočjo velike an tante, drugi pa s pomočjo centralnih držav. Velika an tanta je z ogromnimi žrtvami zmagala, stvarno pa je oblast v novi Poljski dobila v roke druga skupina, češki primer je drugačen. Tam sta glede zunanje politike hodila emigracija in domači politični krog ista pota. Vendar je prišlo tudi tam do diferenciran ja, v katerem je igral zlasti pred kratlum preminuli dr. Karel Kramaf svojo veliko vlogo.
Kako pa je bilo pri nas? Ker je bila ustvaritev Jugoslavije odvisna od zmage antante, ni bilo nikakega povoda, da bi se stvorila dva tabora: tabor onih, ld bi ta uspeh pričakovali od državne ureditve v okviru nekdanje monarhije, in tabor ne-kompromisnih pristašev jugoslovenske narodne neodvisnosti. Bil je naravnost postu-lat zdrave narodne in državne politike, da se stvori samo en tabor vseh onih, ki so za konstruktivno izgradnjo velike Jugoslavije. Naj mi bo pri tem dovoljena mala konstatacija: naša jugoslovenska emigracija se je vrnila v domovino z velikanskim moralnim in političnim kapitalom, a tega kapitala ni prav nič izkoristila v svoje politične namene in ni prišla niti do onega iz-raOT-, ki bi bil državni skupnosti samo v korist.
Nisem imel namena, da bi se oglasil k
besedi ter postavljal majsko in krfsko deklaracijo v kako nasprotje. Obe imata svoje mesto v naši politični zgodovini. Za svojo dolžnost pa smatram, opozoriti na prave namene, ki smo jih imeli pri ustvarjanju krfske deklaracije, to tem bolj, ker se pojavljajo v tisku mišljenja, ki nikakor ne odgovarjajo zgodovinski resnici. Niti pred Krfom, niti na Krfu, niti po Krfu nisem bil »velecentralist«, kakor bi me bil rad prikazal »Slovenec« v svojih člankih o majski deklaraciji. Res pa sem bil uni-tarist v dneh, ko se je dobro vedelo, kaj ta beseda pomeni, če tudi takrat ni bilo uni-taristične države z unitari stično ustavo in unitarističnimi strankami, kakršno imamo danes.
Kako je nastala krfska deklaracija, to je odprta knjiga vsakomur, kdor se zanima. Nič ni zavito v mistično meglo, vse je jasno in priprosto. Njeni očetje so dokazali, da so bili moderni ljudje z modernimi pogledi na državno življenje. Kot edini Slovenec, ki je krfsko deklaracijo soustvarjal, sem mirno prevzel svoj del odgovornosti za ta državni čin. Vsak zaveden Slovenec in Jugosloven bi moral preči tati ta zgodovinski dokument Literature o njem je dovolj. Pokojni Ljubomir Nešič, ki je bil požrtvovalni tajnik konference na Krfu, je leta 1924 v posebni knjigi »Krfska deklaracija« objavil podrobne beležke s sej na Krfu, na katerih so razpravljali o deklaraciji. 2e pred 8 leti je izšla tudi moja knjiga »Borba za ujedinjenu nanodnu drža vu«, ld daje na 70 straneh doslej najob-širnejšo študijo in analizo deklaracije. Poleg teh dveh je še vrsta drugih spisov. Kdor jih pregleda, se lahko prepriča, kako je bil na Krfu ravno po slovenskem za-
Iz zabeležk o KrSii
Odlomki iz spominske knjige dr. B. Vošnjaka
Dr. Bogomil Vošnjak, bivši član Jugoslovenskega odbora, je napisal knjigo spominov »U borbi za ujedinjenu narodnu državu« (Ljubljana, 1928). V knjigi je tudi mnogo zanimivih beležk o konferencah na Krfu, iz katerih je vznikla krfska deklaracija. Iz obilice gradiva te knjige prinašamo ob današnji 201etnici deklaracije naslednje važne odstavke:
V uvodnih besedah je Pašič poudarjal, Ida so nam narekovali interesi notranje in zunanje politike, da se Srbija uredi na demokratski podlagi. Nato je Stojan Protič takoj pripomnil, da bo v novi državi demokratska baza s parlamentarnim režimom. Glede zgornjega doma bi se radikalna stranka ne proti vil a dvodomnemu sistemu. V srbski zakonodaji ni zadostno razvito načelo samouprave, toda za sam parlamentarni način vladanja je to načelo zelo važno.
Nato sem prosil za besedo jaz: Potrebno bi bilo, da se specializirajo vprašanja, o katerih se bo razpravljalo, in da se ne bo govorilo o vsem naenkrat Vprašanja, o katerih bi se naj razpravljalo v tej zvezi, bi bila: parlamentarni režim, dva doma, samouprava, pravica prvenstva civilne oblasti pred vojaško, svoboda tiska, ime države in končno kot kupola cele zgradbe: atributi centralne vlade.
Vsi morajo nekaj žrtvovati od svoje skupnosti in vsem se bo stokratno vrnilo, česar so se odrekli. V federativni državi bi bil nevaren spor med Hrvatsko in Srbijo, _ stara hiša se mora porušiti, nova
hiša mora se sezidati. Nova država naj to, kar ima najboljšega, da onemu, ld živi v pomanjkanju. Nova skupnost naj nastane sita
Trumbdčev govor je povzročil gotovo razočaranje pri članih srbske vlade. Njegov dolgi govor je imel smisel opozarjati na to, da bi bilo potrebno vzeti v pojem državnega edinstva samo one posle, brez katerih bi to bila zgradba, zidana na pesku. Trumbič je zastopal ostro protifedera ti vno stališče. Poudarjal je, da obstojajo za organiziranje federacije v naših pokrajinah velike zapreke, katere bo težko mogoče prebroditi. Prva težkoča je ona teritorijalne razmejitve. To bi bilo treba izvesti tako, da bi se očuvalo ravnotežje moči. Druga težkoča: gospodarske težave. Vsi deli bi naj bili tako veliki, da bi bilo zadoščeno vsem gospodarskim potrebam življenja. »Jaz nisem prav nič navdušen za federativno organiziranje, ker ne vidim v njem boljših pogojev za napredovanje našega narodnega življenja«.
Dosegel sem, da smo imeli člani odbora posebno sejo. Poročal sem na kratko o načelu samouprave. Nato je Stojan Protič prav lepo naslikal borbe radikalne stranke s starim režimom za politične svoboščine in zakaj ni bilo mogoče, da bi se v Srbiji razvila prava samouprava. Želi, da se sprejme v deklaracijo načelo samouprave in centralizacije. Nihče drugi ni imel poguma, da bi bil izrabil svoje mnenje. To je bil dokaz, da je bilo treba velikega pogu-
Hotel «FAngleterre na Krfu, bivališče srbske vlade in delegacije Jugoslovenskega odbora
vzv&eno nadelo kot glavni cilj te strašne borbe* v katero ie ves svet pahnilo nespo-štovanje pravice do samoopredelitve narodov.
In avtorföranf predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ugotavljajoč, da je edina in neodstopna zahteva našega naroda, zahteva« bi jo on postavlja za osnovo načela svobodne samoopredelitve narodov, da b« popolnoma osvobojen vsakega t njega robstva in zedinjen v eni. svobodni, nacionalni in neodvisni državi, eo se sporazumeli, da bo ta njihova skupna država zasnovana na naslednjih modernih in demokratskih načelih:
1)	Država Srbov, Hrvatov in Slovencev, znanih pod imenom Južnih Slovanov ali Jugosloveuov- bo svobodna, neodvisna kraljevina z enotnim ozemljem in enotnim državljanstvom. Ona bo ustavna, demokratska in pariamentarna monarhija z dinastijo Karadjordjevičev na čelu- ki je dokazala, da se s svojimi idejam: in čustvi ne loči od naroda in da pušča narodu svobodo in voljo v vsem.
2)	Ta država ee bo Imenovala: Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, vladar pa: Kra'lj Srbov, Hrvatov Jn Slovencev.
B) Imela bo en državni grb. eno državno zastavo in eno krono. Tj državni emblemi bodo sestavljeni iz nasjh sedanjih» posebnih amblemov. Državna enota bo izražena z državnim grbom in državno zastavo.
Državna zastava, kot simbol edinstva- f» bo razobešaljt na vseh državnih uradih kraljevine-
4)	Posebne zastave, srbska, hrvatska in slovenska- so ravnopravne in se smejo raz-obešati in svobodno uporabljati ob vseh prilikah. Prav tako se smejo tudi posebni grbi svobodno uporabljati pri vseh prilikah.
5)	Vsa tri narodna imena: Srbi, Hrvati in Slovenci, eo povsem enakopravna na vsem ozemlju kraljevine in jih sme vsakdo svotodno uporabljati pri vseh prilikah javnega življenja in pri vseh oblasteh.
6)	Obe abecedi- cirilica in latinica» sta prav tako popolnoma enakopravni in ju sme vsakdo svobodno uporabljati na vsem ozemlju kraljevine. Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne in imajo pravico uporabljati tako eno kakor drugo abecedo, ozirajoč se pri tem na željo državljanov.
7)	Vse priznane veroizpovedi se smejo Izvrševati svobodno in javno. Pravoslavna, rimskokatoliška n mohamedanska veroizpo ▼ed, ki so po številu vernikov najmočnejše v naéem narodu, bodo napram državj enake in enakopravne.
lfa osnovi teh načel se bo zakonodajalec trudil, da se čuva jn ohrani konfeòionalni
državljansko vcxjno. V federaciji je nevarnost zunanje politike, ker se neprijatelj-ake sQe lahko vmešavajo v notranje posle fedesraliranih držav. Ureditev federativne države je aa nas prekompttdrano in nikakor ne odgovarja jugoslovenskemu nacio-oatoena temperamentu in pomanjkanju čustva, za pravno državo. V federaciji igra sodna oblast veliko vlogo, a mi se še ninno navadili, da bi dali sodni oblasti takšno avtoriteto, ki bi reševala spore med drža vaimi. Notranja država z »Locai Go-verneroent« je mnogo enostavnejša. V tem primeru Je centralna oblast oče, a lokalne oblasti so njegova deca, v federaciji pa so vse oblasti očetje.
Državnemu in narodnemu edinstvu mora odgovarjati unitarna država, ali ne cen-
Besedilo deklaracije
Krfska deklaracija z dne 20. julija 1917 ima naslednje besedilo:
Na konferenci članov bivše koalicijske in sedanje vlade kraljevine Srbije ter predstavnikov Jugoslovenskega odbora s sedežem v Londonu, ki sta doslej paralelno delala, in v navzočnosti ter s sodelovanjem predsednika narodne skupščine, so bile izmenjane misli o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z bodočim skupnim življenjem Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Srečni srno, ker moremo ugotoviti, da je med članj konference tudj to pot vladalo popolno saglasje v vseh vprašanjih bodočega skupnega državnega življenja.
Predstavniki Srbov. Hrvatov in Slovencev predvsem ponovno in z vso odločnostjo naglašajo, da je ta naš troimeni narod eden in isti po krvi» po govorjenem in pisanem jeziku, po zavesti svojega edinstva, po kontinuiteti in celot-i ozemlja, na katerem živj nerazdeljen' ter po skupnih življenjskih interesih svojega nacionalnega obstanka in vsestranskega razvoja svojega moralnega in materialnega življenja.
Ideja o njegovem nacionalnem edinstvu nj nikoli ugasnila, dasi je bila vsa umska in fizična moč njegovega nacionalnega sovražnika naperjena protj njegovemu edinstvu, proti njegovj svobodi in proti niego-vemu narodnemu obstaraku. Razdeljen je bil na več držav, pa tudi v sami Avstro-Ogrskj razkosan, ne na tri plemenska imena' temveč na enajst pokrajinskih uprav in trinajst zakonodajstgy. Zavest njegovega nacionalnega edinstva* in duh svobode in neodvisnoti pa so ga držali v neprekinjenih stoletnih borbah, na vzhodu s Turici, na severu j.n zapadu pa z Nemcj in Madžari.
Ker je bil številčno slabši tako od svojega vzhodnega kakor od severnega in za-padnega sovražnika, »j ni mogel sam zavarovat; svojega narodnega in državnega edinstva- 6voie svobode in svoje neodvisnosti, kajtj tudi v njegovem zapadnem delu je vladal proti njemu surovi princip sile nad pravico.
Vendar pa je naš narod dočakal čas, ko ni več osamljen v svoji borbi. Borba, ki jo je nemški militarizem vsilil Rusiji, Franciji in Angliji za obrambo njih časti in svobode ter 6vobode jn neodvisnosti malih držae> se je pretvorila v borio za svobodo sveta, za zmago pravice nad «Ho. Vsi narodi, ki ljubijo svobodo in neodvisnost, so se združili» da se skupno branijo, da za ceno vseh žrtev rešijo civilizacijo in svobodo, da «tvorijo nov mednarodni red. zasnovan na pravici in svobodi vsakega naroda, da se sam opredeli jn sam osnuje svoje državno in neodvisno življenje ter da sj na ta način zasnuie novo- mirno in trajno dobo razzola in napredka človeštva in zavaruje svet za vse čase pred takšno katastrofo, kakršno je povzročil osvajalni pohlep nemškega imperializma.
Plemeniti Franciji, ki je proglasila načelo svobode narodov, in svolx>doumni Angleški sta se pridružili velika ameriška republika in nova svobodna demokratska Rusija. da v svojih manifestih razglase zmago svobode in demokracije kot glavni cilj vojne- načelo svobodne samoopredelitve narodov pa kot osnovno načelo novega mednarodnega reda.
Naš troimenj narod, ki je največ trpel pod grobo sik» in krivico, ki ie za svojo pravico svobodne samoopredelitve doprinesel največje žrtve, je sprejel z navdušenjem to
Blagopokojni Viteški kralj, tedaaji regent in prestolonaslednik, na sprehod« z dr. Trumb&čem, predsednikom Jugoslovenskega odbora
ma, da je bila sestavljena deklaracija v duhu teh načel. Končno je Trumbič predložil svoj načrt za delokrog centralnega parlamenta, ki je pa bdi izdelan v zelo ozkem okviru, tako da se je takoj pojavila kritika.
Na seji dne 24. junija Pašič ostro obeležil svoje stališče proti federativni državi. Srbi se žele uediniti s Srbijo za vsako ceno. Federativni sistem se da težko oživo-tvoritvi, ker bi Srbija ne pristala na to, da bi ne osvobodila in ne uedinila vseh Srbov, še manj pa bi oni Srbi pristali na to, da bi ne prišli pod srbijo.
Hinko Hinkovič nam je povzročal vedno velike neprilike, iz ene skrajnosti je skakal v drugo. Takrat na Krfu sta bila on kakor tudi njegov hrvatski tovariš dr. Franko Potočnjak najljutejša centralista.
V	seji dne 13. junija je dokazoval Stojan Protič Trumbiču, da ne obstoja nobena nevarnost za Hrvatsko in za hrvatski narod, ako ostane načelo, da imata zakonodajno oblast kralj in narodna skupščina. Hrvati niso bili nikdar gospodarji svoje notranie uprave. Centralna vlada ne sme zadaviti lokalnega življenja Zanimivo je, da se je Stojan Protič na tej seji že odločil za gornji dom. češ, da ni mogoče organiziranje zakonodajne oblasti na dobri podlagi brez ustanove dveh domov.
Kakor vedno je Ljuba Jovanovič govoril zelo odločno. »Mi hočemo ali nečemo nove države«. To je bilo izrečeno na račun Trumbiča. »To, kar je ostalo, to je ostalo porušenih pravic nekdanjega življenja v neodvisnosti«. Ljube Jovanoviča oogled v bodočnost je bil pesimističen: »Mi bomo obkroženi od sovražnikov in ako državni anarat ne bo zelo jak, se nam bo slabo godilo«.
V	svojem govoru na isti seji sem trdil:
Osvobojen je ln u edin jen je ni eno to Isto. Osvobodi lahko tudi neki tretji tujec, kakor je n. pr. Italijane osvobodil Napoleon. Uediniti pa se morejo samo člani enega in istega naroda Izrazil sem željo, naj se sprejme v uvod deklaracije tale misel: »Jugoslovenski narod, stopajoč v noro državno edinstvo, ustvarja s tem ustavo uedinjenja države Srbov, Hrvatov in Slovencev«. V tem primeru bi narod Imenovali jugoslovenski, ali državno afcupoort — državo Srbov, Hrvatov tn Slovencev.
Federalizem je lahko zelo nevarna državna ureditev. To amo videli v Združenih državah, kjer Je rivalitela med severom M jugom, med gospodarsko organizacijo severnih in južnih držav, kakor tndi nerede no vprašanje federalne ustave povzročilo
»JUTRO« št 166
Torek, 20t Xll 193Z
mir. ki od/zorarja duhu In preteklosti celokupnega našega naroda.
8) Koledar je treba čimprej izenačiti.
9* Ozemlje kraljevine Srbov» HrvatOT in Slovencev obsega vse ono ozemlje, na katerem živi naš troimen] narod kompaktno in neprekinjeno in se brez kršenja življenjskih interesov celote ne b? smelo okrniti.
Naš narod ne zahteva ničesar tujega; on zahteva samo svoje in želi, da se ves, kot ena celota, osvobodi in zedini. Zato zavestno in odločno izključuje vsako delno rešitev svoje narodne osvoboditve in ze-djnjenja. Naš narod postavlja kot eno samo neločljivo celoto problem svoj© osvoboditve izpod Avstro-Ogrske in svojega zedi-njenia s Srbijo in Črno goro v eno državo.
To načelu svobodne in narodne samoopre-delitve se noben del te celote praviloma ne more oddvojiti in priključiti kateri dragi državi brez pristanka samega naroda.
10)	Jadransko morje, v interesu svobode in enakopravnosti vseh narodov, bo svobodno in odprto vsem in vsakemu.
11)	Vsi državljani na vsem ozemlju so napram državi in pred zakonom enaki in enakopravni.
12)	Volilna pravica za volitev narodnih poslancev v narodno predstavništvo, kakor tudi volilna pravica za občine in druge upravne enote, sta enaki in splošni in se tosta izvrševali z neposrednim in tajnim glasovanjem po občinah.
13)	Ustava- ki jo bo po takljufltvi miru sprejela ustavotvorna skupščina, izvoljena na osnovi splošne in enake, neposredne in tajne volilne pravice, bo osnova vsemu državnemu življenju, izvor in zatočišče vseh oblasti ;n pravic jn po njej 6e bo urejalo celokupno državno življenje.
14)	Ustava bo dala narodu tudi možnost, da razvija ßvoje posebne energije v samoupravnih edinicah, določenih po prirod-nih, socialnih in ekonomskih prilikah.
Ustava se mora sprejeti v celoti v usta-votvorni skupščini s številčno kvalificirano večino.
Tako ustava kakor drugi zakonj, ki jih bo sprejela ustavotvorna skupščina, stopijo v veljavo, ko jih sankcionira kralj.
Tako zedinjeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev bi sestavljal državo, ki bi 'štela okoli 12 milijonov državljanov. Ona bi bila garancija narodne neodvisnost; in vsestranskega kulturnega narodnega napredka, močan steber proti germanskemu prodiranju, neločljiv zaveznik vseh onih kulturnih narodov in držav, ki so poudarili načelo pravice in svobod enarodov ter načelo mednarodne pravice, in dostojen član nove mednarodne zajednice.
Dano na Krfu 7. (20.) julija 1917. leta.
Predsednik Jugoslovenskega odbora!
Dr. Ante Trumbič 1- r.
Predsednik min. sveta: Nik. P. Pašic 1. r.
Domače Testi
•	Vojni minister T Rogaški Slatini. V Rogaško Slatino je prispel v nedeljo vojni minister general Marič, ki bo ostal tamkaj dalje časa.
*	Razpisano službe cestarjev. Kr. ban-
jka uprava v Ljubljani je razpisala službena mesta za osem cestarjev in sicer: po eno v območju s reški h cestnih odborov v Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, v Gornjem gradu in pet v Ptuju. Prošnje je treba nasloviti na omenjene ereske cestne odbore do 15. avgusta.
VELIKI POPUSTI
iprodaj!
NA POLETNI ZAKLJUCN _I
OD 20. JULIJA DO 14. AVGUSTA.
A. 2LENDER
MANUFAKTURA Ljubljana, Mestni trg 22.
*	Nova strokovna organizacija. Godbeniki. pevci in pevke v nočnih lokalih so ustanovili v Zagrebu novo strokovno organiza. c i jo, ki velja zaenkrat &amo še za področje savske banovine, a bo svoj delokrog čimprej razširila na vso državo. V nedeljo zjutraj ob 6. so se godbeniki, pevci in pevke zbrali v neki veliki zagrebški kavarni k ustanovnemu občnemu zboru, a so morali še precej časa čakati, ker je bilo takrat zaposlenih še precej tovarišev in tovarišic. 1'stanovna skupščina novega strokovnega združenja je bila zelo zanimiva in vfi govorniki eo razpravljali o žalostnem dejstvu, tla lastniki raznih kabaretov in drugih nočnih lokalov po svoji volji iz natakaric in natakarjev ustvarjajo konkurente, proti katerim se morajo poklicni godbeniki in pevci boriti 7, ustanovni skupščini je bil izvoljen odbor, ki ima mandat za dve leti, ustanovljen pa je bil tudi podporni sklad za članstvo.
*	Ekskurzije ZKD na pariško svetovno razstavo. Tretja ekskurzija ZKD v Pariz bo od 8. do 18. avgusta, prijave zanjo bomo 7akljiučili 23. t. m. zvečer, četrta ekskurzija pa bo trajala od 5. do 15. septembra in prijave zanjo bodo zaključene 20. avgusta. Do teh terminov morajo biti poravnane vse obveznosti in poslani vsi podatki, dovoljenja in tri fotografije, da moremo potem tudi mi vse pravočasno urediti glede vožnje, skupnega potnega lista in hotela. Pred kratkim smo poslali vsem definitiv-nim udeležencem za avgust in september dve okrožnici z važnimi sporočili in navodili in upamo, da so ju vsi v redu prejeli.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. jgi. reg a r»r. ie. 485/®
V nasprotnem primeru prosimo, da 6e takoj urgira. Vsi ostali interesenti dobe lahko potrebne informacije v tajništvu Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazino /II, telefon 21—23.
*	Flaninci pozor! Pot od Prešernove koče vrh Stola preko Medvedjega dola v Sp. kočo na Golici je lahko prehodna tam, kjer je markirana. Opuščena je pot, ki ]e bila svoječasno speljana v skalah ter opremljena z nekaterimi klini» ki pa danes niso več rabni. Planinci se naj torej na tej turi drže le markirane poti, ki je prehodna brez težav.
*	V visoki starosti 87 let je umrla v Železnikih najstarejša žena gospa Jerca Pri-možičeva, mati šolskega upravitelja v Spodnji Šiški. Razen številnih vnukov žaluje za njo tudi 17 pravnukov. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 17. — V Mariboru je po dolgem trpljenju umrla gospa Marija Blahna, šolska upraviteljica v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. na Pobrežju. — V Radečah je umrl g. Ignacij Radin, stražmojster v pokoju. Dosegel je visoko stanost 81 let. Pokopali ga bodo danes ob 9. — Na Cojzovi cesti v Ljubljani je umrla gospa Josipina Čepinova. stara 86 let, ena izmed najstarejših Ljubljančak, babica jn prababica. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 17. — V Bistrici prj Mokronogu je umrl g. Franci Zaje. posestnik in gostilničar v Straži pri Novem mestu. Uglednega moža bodo pokopali jutri ob 10. v št. Rupertu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Dr. IVAN DBOBNIČ
internist, Ljubljana ordinira do 15. avgusta samo dopoldne.
*	Možje, ki so prevzeli muslimansko vero, se ne morejo ločiti od žena, s katerimi so se poročili v kaki drugi cerkvi. Vrhovno šeriatsko 6odišče v Sarajevu je po dolgotrajni razipravi zaradi mnogoštevilnih prestopov v islamsko veroizpoved samo zaradi ločitve zakonov sprejelo sklep, ki bo preprečil te tako česte motive. Sklenjeno je, da moški, ki so sprejeli islamsko v?ro-i/jpovest, ne morejo ločiti zakona s svojimi ženami, ki so bili sklenjeni prej po predpisu kake drage veroizpovesti. Zakonci, ki so postali muslimani in bi se radi ločili od svojih žena, s katerimi so sklenili zakone v cerkvah ali uradih kake druge ve-roizpovesti, morajo po novem določilu te ločitve izvesti tam, kjer so bili zakoni fi ki e njeni. Določeno je tiuidii, da lahko sklepajo nove zakone z muslimankami samo takrat, kadar so v prejšnji svoji verski za-jed-niici ločili svoje zakone.
*	Najdba utopljenca. Pri železniškem predoru med Trbovljami in Hrastnikom so ote-li v nedeljo iz savsikih valov truplo mladega utopljenca. Ugotovilo se je, da je to 25-letni mehanik Ladislav Novotny iz Ljubljane, ki je v ponedeljek 12. t. m. protj večeru utonil blizu črnuškega mosta. Truplo nesrečnega mladeniča so odnesli v mrtvašnico pokopališča v Dragi pri Hrastniku. O najdbi utopljenca so orožniki takoj poročali v Ljubljano zaradi obvestila staršev, ki prebivajo v Kobarjdski ulici št. 50.
tralistična, ne uniformna. Jaz sem pristaš decentralizacije iz prepričanja. To so praktični problemi, a ne teoretični.
Nihče ne želi odpraviti današnjih srbskih svoboščin, vendar pa je potrebna evolucija srbijanske demokracije. Vsi smo istega mišljenja, da je potrebna povsod splošna in enaka volilna pravica.
Pripisujem samoupravi največji pomen. Samouprava je Angležem najnaravnejša stvar. Ako bomo takoj oživotvorili svojo samoupravo, bomo lahko prebrodili prva leta našega upravnega življenja. To je popolnoma praktičen problem .Vsa oblast samouprave izhaja iz državne oblasti. V naših pokrajinah obstojajo edinice, ki bi jih bilo lahko izkoriščati. Samoupravne edinice je treba urediti tako, da odgovarjajo gospodarskim, socialnim in zemljepisnim razmeram. To je treba sprejeti v deklaracijo. Srečni bi bili, ako bi se te edinice krile z dosedanjimi zgodovinskimi administrativnimi željami, toda dosedanje oblike se naj ne ohranijo. Delokrog angleške samouprave je: šolstvo, zdravstvo, promet, gospodarstvo in vsa notranja uprava. Strogo centralizirane države niso države stabilnosti in političnega poštenja. Lokalna uprava vodi iniciativo, interes za manj važne posle.
Zelo važen pa je pri tem pogoj: samoupravne edinice morajo biti velike, a ne smejo biti srbijanski okrugi. Samo velike samoupravne edinice bodo zadoščale velikim nalogam samouprave. Državno edinstvo ne predstavlja popolne unifikacije. Ne moremo napraviti tabule rase, ker ne vemo, bomo li v stanju, da takoj ustvarimo nekaj novega... Morajo biti dana jamstva, da ne bo državno edinstvo oškodovano, toda od istega trenutka, ko bodo podana ta jamstva, je treba takoj z največjo energijo pričeti snovati avtonomne edi-Bice,
Na seji dne 27. julija se je Ljuba Davi-dovič izjavil za enostavno državo z enim zakonodajnim telesom, ublaženo samoupravo. On je za samoupravo širšo od one, ki je sedaj v Srbiji. Federativna država je slaba.
Zelo važne so bile izjave Ante Trumbiča. Poudarjal je: Popolno izenačenje zakonodaje se ne more takoj praktično izvesti. Naš cilj je popolno izenačenje. Hočemo eno državo, a ako bi rekli kaj več, bi napravili pogreško. Realnost na Hrvatskem ni črna, toda obstoje gotove občutljivosti, nasproti katerim je treba postopati s taktom. Hrvatska je vozel, v katerem se vežejo vse razne niti našega edinstva. Uedinjenje je mogoče samo, ako Hrvatska pristopi. Dasi bi se pri sedanjih razmerah laglje dala ustanoviti nezavisna Hrvatska, kakor ta naša država, vendar mi tega ne želimo, marveč zahtevamo to našo državo.
V	deklaracijo naj se ne sprejme odstavek o samoupravi.
Trumbiča je ljuto napadel Hinko Hin-kovič.
V	sporu, ki je nastal, sem skušal izgla-diti kontraste ter sem pripomnil: Ni tu nobene kontradikcije, išče se samo linija najmanjšega odpora. Status quo ne bo mogoče v polni meri očuvati z ozirom na upravno življenje. Ne sme obstojati političen status quo, toda glede ureditve lokalne uprave mislim, da ne bo mogoče takoj predrugačiti administracije. Obstojajo gotove hrvatske imponderabilije, ki bodo donešene v novo državo. To bi bilo nevarno, ako bi se te ne posvečala potrebna pozornost. No, jaz se jih ne bojim. V novi demokratski ureditvi imamo najmočnejše sredstvo proti njim.
Ne bojim se nobenega koterializma, ker le-ta ne odgovarja duhu sodobne demo-toacije, Ne tócfen X tem, kar je Trumbič
» Otvoritev rudnikov se obeta v Črni gori. Ob obali rek Tare in Pive v Črni gori so že nekdaj obratovali manjši mdniki in zdaj po dolgih letih so bile uvedene razi. skave, ki bodo ugotovile, kaj je še ostalo na rudnem bogastvu ob teh dveh rekah. Na obalah obeh rek je prebivalstvo zelo revno in spremlja zaradi tega z največjim zanimanjem delo strokovnjakov. Z otvoritvijo rudnikov bo zvezana seveda tudi graditev cest in bo tako revno prebivalstvo vsega okoliša prišlo do težko pričakovanega zaslužka.
*	Porušene utrdbe r dolini reke Vaga/ bodo obnovljeno. Klub češkoslovaških turistov, ki je lastnik vseh starodavnih poslopij, v dolini reke Vaga, namerava čimprej obnoviti vsa starinska poslopja ob lej reki- Tako bodo obnovljena starinska poslopja v krajih: Strcčno. Cahtica. Starhad in Likava. Vsa znamenita starinska poslopja so zdaj v zelo slabem stanju in so obnove zelo potrebne zaradi velikega zanimanja v turističnih krogih.
♦	Kmetje gradijo cesto. Prebivalci iz 10 občin so neštetokrat prosili oblastva- da bi se zgradila cesta od vasj Tkalca preko Preseke v Zagreb. Ker pa prošnje niso bile uslišane, so se kmetje sami lotili dela in iz svojih skromnih sredstev so zbrali okrog 80000 din za material, k' P* ne morejo sami prispevati. Zdaj so vsi na delu na novi cesti, ki lo dolga blizu 12 km.
Eno srce — ena RADENSKA.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SlškJ — Telefon 88-87
V	torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri
ZLOČIN In KAZEN
po romanu P. M. Dostojevskega. PETER LOORE v glavni vlogi.
V	soboto:
Računlca ljubezni
LUISE ULLRICH.
Iz Ljubljane
u— Zadnji pozdrav Bizov«čarjevi mam-ki. Le mati je bila in nič drugega. Nobenih drugih zaslug ni imela, kot da je rodila otroke, pet otrok, da jih je ljubila, da je zanje skrbela in trpela ,da jih je vzgajala in vzgojila in potem je pa tiho. čisto tiho, da bi njeni otroci čim manj čutili in trpeli — odšla. Tako mrjejo matere. Tiho, skoraj skrivaj odhajajo in še poslednja misel jim je skri>, da bi tisti, ki jih ljubijo, čim manj trpeli. Tudi Bizovičarjeva mamka se je umaknila tiho, odšla je, ko je videla, da so njeni otroci vsi preskrbljeni, da imajo svoja domača ognjišča in ne potrebujejo več njene skrbi. Tudi vrt je zdaj ne potrebuje več. Rože so že od-cvele, krizanteme in georgine pa so v popju in skoraj se bodo razcvela. Da, zdaj je bil najpripravnejši čas, da se umakne. Odšla je tiho, čisto tiho, kot bi se bala, da se bi prebudil najmlajši vnuček in zajokal. .. Gradaščica je tiho ihtela, solnce je bilo zavito v sive koprene in trnovski zvon je jokal, ko so jo odnesli iz belega, prijaznega doma njene hčerke. Zdaj je ni več. Na praznik mrtvih ne bo več na trgu njenih lepih voščenih rož kot vsako leto. Tistih velikih belih, rožnatih in temnorde-čih cvetov, katerih sleherni je govoril o njeni veliki spretnosti in ljubezni do rož. Zdaj je ni več. Prazen in samoten je beli dom tam ob Gradaščici- Nebogljeni vnu-čki jo zaman kličejo in jočejo za njo. Dobra, stara babica se ne bo vrnila nikoli več.	I.
n— Poset bolgarskih železničarjev. Danes v torek 20. t. m. pride z dolenjskim vlakom ob 15. v Ljubljano 13 članska bolgarska delegacija, ki se je udeležila kongresa jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in trodarjev v Splitu. Delegacijo vodi g. Pintarov, spremlja pa bolgarske goste predsednik oblastnega odbora UJNfcB g. inž. Stanko Roglič. Drage bolgarske goste bodo seveda naši železničarji bratski sprejeli. Vabimo naše narodno občinstvo, da 6e tudi ono udeleži tega sprejema in pokaže s tem gostom svoja bratska čustva.
u— Prav nič se n© bojt©, da bo v sredo zvečer vladala v filharmonični dvorani kaka posebna vročina. Vsa okna bodo odprta, zato bo dvorana tudi primerno hladna. V njej bo koncert ameriškega simfoničnega orkestra, ki je znan pod imenom P. Lah >Boy Simfonic Band«. Na sporedu imajo dela skladateljev Dvoraka, Cajkovskega. Lisria, Wagnerja, Gureviča, Verdija jn Belibesa. Zbor ima s seboj tudi nekaj pevcev, ki za-pojo par tipičnih ameriških skladb, kj pa se izvajajo izven programa. Programne točke 6poreda pa so simfoničnega znača;,a. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v sredo 21. t. m. ob 20.
u— Ogled Industrije umetnega
»Alpekoa v LJubljani, Tjrševa costa 48, priredi Udruženje jugoslovenskih lnženjer-jev in ariiitektov — sekcija Ljubljana v četrtek 22. t. m. popoldne. Sestanek ob 16. pred vhodom v tovarno. Vabljeni člani in gostje.
KINO
Boleilne pika iefcel, komar j «v i. t. 4. Tam edvB&me TS8BAHBA Pil. Bregerlja Gregerió d. b b Ljubljana Prešernova allea 6.
u— Sezona karambolov. V poletnem času imajo naše ceste najživahnejši promet in tedaj beležj kronika vsako leto tudi največje število prometnih nesreč. V nedeljo ie neki tovorni avto na križišču Sv. Petra ceste in Fiignerjeve ulice podrl nekega kolesarja — podnarednika, ki je pri padcu dobjl nerodne po&kodbe po obrazu, razen tega pa mu je avto tudi stri kolo. V Šte-panji vasi se je neki motociklist zaletel v avtomobil, pri čemer sla oba, vozač in njegov motor, odnesla nekai neprijetnih praks. Včeraj pa so pripeljali v bolnišnico še 19-letnega posestnikovega sina Petra Burger-ja iz Spodnjega Brnika prj Cerkljah, ki je s kolesom padel tako nesrečno, da si je zlomil levo ključnico; nadalje so pripeljali 46 letno delavko Marijo Zirovnikovo z Gline, ki si je pri padcu s kolesa zlomila desnico v zapestju.
u— Obleke ln klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
Iz Celja
govoril, oblike federalizma, marveč obliko decentralizacije zakonodaje.
Končno je Trumbič vendarle moral odgovoriti na Protičevo vprašanje, kako si on predstavlja državno zakonodajo. Neizogibno morajo spadati v delokrog ene zakonodaje in ene eksekutive tile državni posli: Državni teritorij, vladarski dom Karadjordjevičev, državljanstvo, ministrstvo zunanjih del, carinski teritorij, pomorstvo, denarništvo in kredit, vojska, -odtujevanje in obremenjevanje nepremične državne imovine, pošta in telegraf, železnice in ceste, ki so važne za državni teritorij, budžet in računovodstvo, samostalne finance, odobravanje vseh mednarodnih pogodb.
Trumbič je sam v svojem govoru priznal, da je njegova karakterna črta v političnem delovanju: opreznost! To pomen ja kunktatorstvo.
Ta Trumbičev predlog je bil nesprejemljiv za člane srbske vlade. Iz delokroga centralnega parlamenta bi namreč izpadlo skoro vse gospodarstvo, vsa notranja uprava, del prometa, vse šolstvo in vse pravosodstvo. V pravem smislu besede bi to ne bila več unitarna država. Trumbič ni našel odziva pri članih konference in je moral umakniti ta svoj predlog. O njem ni v deklaraciji niti sledu.
Začetkoma seje dne 30. junija je predlagal Nikola Pašič ime nove države: Uedi-njena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stojan Protič je bil mnenja, da je ime Jugoslaviia umetno, da zdi se mu celo, da je nezdružljivo z duhom jezika. To ime je bilo izmišljeno na zapadu in je naperjeno oroti srbskemu imenu.
Stoianu Protiču sem odgovoril tole: »Večje važnosti je vprašanie imena, kakor grba in ban-. Razpored barv je za nas Slovence formalnost. Nočem zmanjševati važnosti nacionalnih imen, mislim pa, da
e— Smrt bivšega župana celjske okoliške občine. Včeraj ob 9. dopoldne je umrl na Ostrožnem štev. 46 po dolgem trpljenju bivši veleposestnik in veletrgovec z vinom ter dolgoletni župan občine Celje— okolica g. Anton Fazarinc v starosti 73 let. Pokojni se je kot odločno naroden in napreden mož za časa Avstrije pogumno in uspešno udejstvoval v takratnih narodnih bojih, član občinskega odbora bivše okoliške občine je bil od 1. 1889. do 1931., župan okoliške občine pa od 1. 1911. do 1921. Za svoje zasluge za občino je bli izvoljen za častnega občana. Odlikovan Je bil tudi z redom sv. Save 5- stopnje. Svoje otroke je s pokojno ženo vzgojil strogo v narodnem duhu. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Antonu Fazarincu bodi ohranjen trajen spomin, svojcem naše iskreno soialje!
e— Zmaga g°brskih šahistov. V Soboto zvečer je bil v hotelu ^Evropi« odigran match med Celjskim klubom in šahovskim klubom Gaberjem. Zmagalo je Ga-berje v razmerju 6:4. Podrobni rezultati so sledeči (prvi navedeni so Gabrčani, drugi Celjani): Csörgö : Schneider pol ; pol. Mirnik : Modic M. O : 1. Go 1 ja: Davi-dovac pol:pol. Slimšek:Fajs pol:,poL Esih: Rajhman 1:0. Kraješk:dr. čerin 0:1. Ja-nežič F.:prof. Sivcov 1:0. Mastnak:Grein poljpol. Csörgö ml :Golob 1:0. Krajec: D0rn 1:0.
e— Vlomilec in tat, Iq s© je j*vil ""m.
Dne 2. t m. je bilo žičnemu delavcu in znanemu dirkaču Francu Kajtnerju ukradeno iz neke gostilne 2500 din vredno, popolnoma novo dirkalno kolo. Policija je že nekaj dnj pozneje ugotovila storilca v osebi 28-letnega Ivana A. iz Konjic. V nedeljo pa se je storilec sam javil na policiji. Povedal je, da je okrog Velike noči pone-veril svojemu prijatelju v Mariboru 1000 din vredno kolo ln ga prodal Dalje je vlomil pri posestniku Sitarju v Stožicah ln ukradel žensko kolo. S kolesom se je odpeljal proti Celju, spotoma pa se je skesal. pustil kolo pri nekem kozolcu v Arjl vasi pri Petrovčah in pustil tam listek z označbo, čigavo je kolo. Tega kolesa pa še niso našli. S kolesom, ki ga je ukradel Kajtnerju ,se je peljal v Maribor, pa se je zopet skesal, se vrnil s kolesom in ga pustil v neki gostilni v Vojniku. Čudnega prijatelja koles so izročili okrožnemu sodišču.
ZAHVALA
VSEM prijateljem, znancem, društvom in korporacijam povodom mojega slavlja — najiskrenejSe zahvala — za dobrohotne čestitke.
Istotako najtoplejša zahvala za prijazna spomina, s katerima sta me počastila »Jutro« ln »Slovenski Narod«.
Vsem, prav vsem, Iskrena hvala!
Ljubljana, 17. julija 1937.
VIKTOR ROHRMANN.
je treba sprejeti v ustavo naziv »Jugosloveni«. Jugoslovenski narod, stopajoč v državno zajednico, oživotvorja kraljevino Srbor, Hrvatov in Slovencev. (Stojan Protič: Naziv ni točen, ker Bolgari ne vstopajo!) V praksi se samo te tri veje naroda smatrajo kot Jugosloveni. Zunanji svet se je na to ime navadil. Ime Uedinjena kraljevina že obstoja: Uedinjena kraljevina. Velika Britanija. Radi tega je isto ime .neprikladno za dve državi.
Najbolj zdravo načelo je nacionalno, a ne teritorialno. V državno ime naj se ne sprejemajo imena raznih pokrajin. Hočem dati to-le sugestijo: V imenu Uedinjena kraljevina Srbija, Hrvatska in Slovenija bi bil teritorijalni princip najmočneje zastopan. Toda to ime je netočno. Lahko bi se reklo: Uedinjena država Srbov. Hrvatov in Slovencev ali: Uedinjena nacija Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Prepričan sem, da se bo izkristaliziralo jugoslovensko ime.«
Proti imenu Jugoslavija sta bila tudi Dušan Vasiljevič in Ljuba Jovanovič, ki je poudarjal, da v srbskem delu nihče ni obeležil sebe v narodu, da je južni Sloven. Za ime Jugosloveni sta bila še Trinajstič in Trumbič, za katerega ima ime Jugosloveni realno vrednost. V zapadni Evropi se je razvila cela jugoslovenska koncepcija, «e-la jugoslovenska literatura.
Kar se tiče grba in koledaria so bili vsi mišljenja, da je treba te unificirati.
Izredno zanimivo je bilo vprašanje kronanja. Pašič ie izjavil: »Kronanje je čin, ki prihaja takoj po proglašenju edinstva. Radi tega mora biti krona srbska, hrvatska in slovenska, ena krona iz treh kron«. (Vošniak: »Udeležiti se moraio (krona-nial predstavniki nravoslavne in katoliške vere.«') Končno ie predlagal Pašič. naj stoni io v odbor, ki bo prevzel redakci jo deklaracije: Stojan Protič, Marinkovič, Davidovič, Trumbič ln KoSnJak»
TEL. 22-21
UNION
Samo Se danes!
Renata Müller In Georg Aleksander
v napetem in zaiavnem filmu
ESKAPADE
(Njegova oficlelna žena)
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri
e— Huda prometna nesreča. Ko se je
peljala 16 letna tovarniška delavka Roza Potočnikova iz Gaberja v nedeljo s kolesom po državni cesti v fekofji va ai. Jo je podrl in povozil neznan avtomobilist. Potočnikova, ki je dobila težke poškodbe na glavi ,nogah in nosu, so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union- Danes ob 16.15, 18.80 in 20-30 vel efilm »Brez milosti« z Rochello Hudsonovo in tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 reprizo znanega filma »DEKLICA IRENA« (Geraldina Katnikova).
Iz Maribora
a— Prisrčna nacionalna prireditev na Pohorju. Agilna studenška Narodna odbrana je priredila v nedeljo skupno z marljivo delujočo pobrežko NO in starokatoliško cerkveno občino prisrčno proslavo. Ob pol 10. uri je bila pri Mariborski kočj na Pohorju starokatoliška služba božja s priložnostno kratko pridigo. Med službo božjo so peli narodno nabožne pesmi. Zatem so se podali navzočni k spomeniku kralja Aleksandra Uedinitelja, ki se nahaja v bližini. Ob številnih govorih so položil; društveni delegati na ßpomenlk tri krasne vence in so ves spomenik obložili s spominskimi svečkami. Prisrčna slovesnost se je zaključila i himno »Bože pravde.«
a— Iz zdravniške službe. Dr. Milko Bedja-nič in dr. Serafin Vakseli sta imenovana za asistenta v splošni bolnišnici v Mariboru.
a— Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki eo prejelj uniformo od države, oziroma Združenja rezervnih oficirjev, ee pozivajo, da se zaradi pregleda sprejete uniforme javijo naborni komisija poveljstva mariborskega vojaškega okrožja v Gambrj-novj dvorani, Gregorčičeva ulica dne 24. Julija 1937 ob 10- dopoldne.
a— Starj rod izumira. V Stroesmajrjev? 20. je preminila v lepi starosti 75dert; vpok, šolska upraviteljica Marija Blachna. V Stanko Vrazovf 57. je umrl v starosti 76 let delavec Alojzij Ploj. Žalujočim naèe iskreno sožalje !
a— Vlomilci straSjjo po Mejni nliel. V
Mejni ulici 31 in 39 so poskusili svojo vlomilsko 6rečo v noči na ponedeljek doslej še neizsledeni storilci. V hišo št. 30 so se utihotapili s pomočjo lestve, ki so jo prislonili ob okno stanovanja Angele Fišerje-ve. Pretaknili so vse kote ter so, prepode-ni- odnesli razne obleke, srebrnine in zlatnino v vrednosti okoli 2000 din. Skoro istočasno je udri neznani storilec v bližnje stanovanje žel. uradnika Franca Pažgoja in mu odnesel predmete v vrednosti 500 din. Vlomilce je opazil trgovec Renči, kj stanuje v tljžini in ki je za njimi streljal. Varnostni organi vršijo poizvedbe.
a— Motociklistična nesreča prj HoS&b. Med Bohovo in Hočami se je pripetila v nedeljo huda motociklistična nesreča- ki bi lahko zahtevala dvoje človeških življenj. Pri izognitvi nekemu vozilu je zavozil 27-letni ključavničar Adolf Smeh s svojim mo-tociklom na napačno stran in je bila nesreča neizogibna. Smeh je obležal z lažjimi poškodbami na glavi, dočim je njegova sopotnica, 18-letna tkalka Marija Rakuša za-dobjla hujše poškodbe na obrazu in pretres možganov, tako da so jo morali nezavestno prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
Iz življenja na dežel?
Iz Krškega
k— Znameniti krškj lesenj most čez Savo so pričeli lelos temeljito popravljati. Taka popravila se vršijo sicer vsako leto, pa morejo kljub temu vozila, zlasti avto-bili, le z zmanjšano hitrostjo preko njega. Bogve, če ho naša generacija dočakala zgradlM) novega železobetonskega mo6tu. za katerega so načrti že pripravljen; in ki bo vezal oba bregova malo niže od sedanjega mostu in sicer v smeri od Škrbčeve trgovine proti Dularjevi hiši.
Bled. Zvočni kino predvaja od torka do petka >Booacc.io« z običajnim podatkom. Od petka dalje velefilm »Dijak prosjak«.
Vremenska
Dozdevno vreme v juliju po stoletnem
koledarju
Dan je dolg 16 ur, 2 minuti ln se do konca meseca skrajša za 56 minut.
T. 20. Elija S. 21. Danijel
e. 22. Magdalena
P. 23. Apollnarij ščip ob 13.45 S. 24. Kristina
N. 25. Jakob
P. 26. Ana
T. 27 Rudolf
S. 28. Viktor
6.29. Marta
P. 80. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij
od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja
močno deževje oblačno, deževno deževno deževno
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
18.	julija
Ljubljana 7. 764.5, 18.2, 88, SI, 10, dež. 14.5; Maribor 7. 764.3. 17.0- 90- W3, 5, dež. 4-0; Zagreb 7. 764.4. 19.0. 80. NE3, 10. —, —; Reograd 7. 763.8- 19.0- 90. WSW1, 10, —, Sarajevo 7. 763.0, 15.0, 90, O, 9, —, —
Temperature: Ljubljana 21.4. 17.6; Maribor 26.0- 16.0; Zagreb 23.0, 18.0; Beograd 31.0, 18.0; Sarajevo 25.0, 14 0: Skoplje 30.0. —; Split 30.0, —.
19.	julija
Ljubljana 7. 762.8, 17.6, 90. O- 7. —, —; Maribor 7- 762.2, 19.0, 90. N2, 6. —. —; Zagreb 7. 762.3. 21.0. 80, SE2- 7, —, —i Beograd 7. 761.2. 21.0. 80, O, 7- — —; Sarajevo 7. 761.6, 17.0, 90. O- 10, —, —• Temperature: Ljubljana 21.8. 16.2; Maribor 27.0. 17.0; Zagreh 25.0, 19.0; Beograd 290, 21.0; Sarajevo 26.0, 16.0; Skoplje 30.0. -i Split 8D.& --
*TUTRO Sf. T"6<5
ToreE, 55. W. T937
OospodaritTo
Proti centralizaciji cestnih skladov
Kakor «nano «o gospodarske in tujsko-prometne organizacije r naši banovini na' posvetovanju 4. maja letos zavzele odločno stališče protj predlogu zakona o cestnih skladih, ki je zgrajen na sistemu centralnega sklada za vso državo, prj čemer bi bili banovinski skladj samo brezpomembni priveski. Poleg tega predlog zakona ne vsebuje nikakih določil jn jamstev, da se bodo nabrana sredstva pravično in sorazmerno z dejanskimi vplačili razdelila na posamezne banovine.
Društvo- za ceste v Ljubljani je to stališče v podrobnostih izdelalo in ga dostavilo odločenim mestom v Beogradu. V zvezi s to akcijo našega Društva za ceste se je prj zagovornikih centralističnega sistema cestnih fondov pojavil tudi očitek, da tako stališče onemogoča uzakonitev zakonskega načrta in s tem sodobno rekonstrukcijo naših cest.
Medtem so prizadete organizacije tudi v 'drugih krajih naše države zavzele svoja stališča nasproti nameravani ureditvi cestnih fondov. Tako je Društvo za ceste v Zagrebu odločno odklonilo zakonski načrt in zahtevalo samo banovinske cestne fonde, v katere naj bi se stekala vsa v banovini v ta namen nabrana sredstva in ki bi ga vsaka banovina samostojno upravljala in trosila za državne, banovinske in občinske ceste.
Maja se je število zavarovanih delavcev dvignilo
V vsej državi je bilo maja letos zavarovanih pri krajevnih organih osrednjega urada za zavarovanje v 692.973 delavcev in nameščencev (od teh 509.273 moških in 183.700 žensk). To število kaže dvig nasproti aprilu letos, in sicer za 31.411 oseb, in dvig nasproti lanskemu maju za 67.102 (53.665 moških in 13-437 žensk) ali 10.72%, (pri moških samih znaša ta porast 11.78»/», a pri ženskah 7.89«/,,').
Po industrijskih skupinah kaže nasproti istemu mesecu lanskega leta največji absolutni dvig delavstvo, zaposljeno pri gradnji železnic, cest in vodnih naprav (za 10.759), potem tekstlmo delavstvo (za 7410) in delavstvo pri gradnji nad zemljo (za 67-31). V odstotkih kaže največji porast nasproti lanskemu letu delavstvo pri gradnji železnic, cest in Vodnih naprav (za 41.53«/o), pri industriji tobaka (za 34.60%) in pri gradnji prevoznih sredstev (za 32.79"/»).
Ostale skupine kažejo ta-le dvig:
absolutni dvig v odstot. gozdno-žagarska ind. kovinska in strojna ind. trgovina
industrija tobaka ind. lesnih in rezbar. Izd. industrija obleke
6129 5071 4455 435-5 2702 2523
gradnja prevoznih sredstev 2193 služinčad	1937
industrija živil	1844
predelava kož	1502
gostinstvo	1450
industrija usnja in gume 1378 zasebni promet	1341
industr. kamenja in zemlje 1014
13.10 12.81 7.81 34.60 15.20 8.04
32.79 3.11 5.19 7.46 6.45
31.80 16.92
3.31
7.42 4.17 3.78
10.31 4.34 3.17 7.15
2.43 13.85
1.77 0.20
gledališče in razno	979
hi giena	690
javni promet	504
industrija papirja	481
kemijska industrija	442
denarni in zavar. zavodi 442 kmetijstvo	225
grafična industrija	209
rudništvo	135
električne centrale	132
občinski posli	64
Nasproti predlanskemu maju znaša porast 126.234 oseb.
V	primeri s številom zavarovanih članov v istem mesecu lanskega leta izkazujejo v letošnjem maju največji absolutni dvig zaposljeclja okrožni uradi: v Beogradu (za 13.0051. v Ljubljani (za 8080) in v Zagrebu (za 5964). V odstotkih pa so zabeležili največji dvig uradi: na Sušaku (za 24.26), v Banji Luki za 16.87 in v Beogradu za 14.88"/».
V	letošnjem maju je znašalo štvevilo zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 9.60 Din 72.249. z zaslužkom preko 9.60 do 24 Din 334.136, z zaslužkom preko 24 do 34 Din 124.481, z zaslužkom preko 34 do 48 Din 80.377, a z zaslužkom preko 48 Din 81.730 članov.
Povprečna dnevna zavarovana mezda znaša 22-44 Din in izkazuje dvig nasproti oni iz lanskega leta za 1.16 Din, a nasproti oni v letošnjem aprilu za 0.36 Din.
Skupna zavarovana mezda je zinašala 388.82 milijona Dim nasproti 365.15 milijona Din v letošnjem aprilu, odnosno nasproti 333.03 milijona Din v maju lanskega leta. Porast skupne zavarovane mezde znaša nasproti istemu nreeecu lani 16.75°/».
Gospodarske vesti
= Nabava ovsa. V »Službenem listu« št. 57 razpisuje mestno poglavarstvo ljubljansko dobavo 22.000 kg ovsa. na kar se interesenti opozarjajo.
= Prizad ie povišal cene pšenici. Kakor poročajo iz Beograda, je Prizad v soboto dvignil ceno pšenici za 10 Din pri 100 kc, baza Tisa in je plačal 190 Din. To je najvišja cena naš; pšenici v juliju v zadnjih devetih lfetjh. Dozdaišnja maksimalna cena je bila 150 Dir«. Preteklo leto je v tem času znašala cena pšenici 120 Din za potisko pšenico, a 100 do 105 Din za kmečko blago. Povišek cen nasproti lanskemu letu io-rè' doseza okoli 63%. Danes se kmečko biago plača po 180 Din, to je za 75% več kakor lani. Kakor poročajo* je Prizad cene dvignil zaradi čvrste tendence na tujem trgu. Ker zaradi naraščajočih cen producenti blago zadržujejo, je nastalo že pomanjkanje moke, kar olčutimo tudi v Ljubljani. V Ljubljani sodijo, da_ tako močno dviganje cen pšenici v našj državi ni utemeljeno. Spričo naraščajočih cen 6e sodi, da bo izvoz pšenice, čeprav bo presežek po količini manjši od lanskega- dosegel skoro i6to vrednost kakor v lanskem letu.
= Na naših borzah se uvede kotiranje* pete tranše 5% srednjeročnih obveznic za javna dela. Ministrstvo za finance je naročilo borzam v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, da uvedejo tudi kotiranje pete •ranše 5% srednjeročnih obveznic za javna dela. Te obveznice nosijo o% obrestj, ki eo
Gospodarski zbornici r Novem Sadu in Pe-trovgradu kakor tudi pred kratkim ustanovljeno Društvo za ceste v Novem Sadu so tudi odklonili zamisel centralnega cestne ga fonda in zahtevajo samo cestne fonde po banovinah, dočim naj bi se zaradi enotnosti cestne politike v prometnem in grad-beno-tehničnem oziru ustanovil pri ministrstvu za zgradbe poseben koordinacijski odbor iz predstavnikov banovinskih fondov in centralnega oblastva, ne da bi ta instanca imela kakršnokoli finančno funkcijo.
Kakor fee vidi, so se zainteresiranci tudi v drugih banovinah izrazili protj centralnemu cestnemu fondu ter v svojih predlogih nimajo nitj državnega izravnalnega fonda, ki ga vsebuje predlog Društva za ceste v Ljubljaui.
Protinačrt organizacij iz naše banovine predstavlja torej kompromisno stališče nasproti zahtevam drugih pokrajin ter bi bilo zato v interesu zadeve same, ako bi v Beogradu na ta načrt čimprej pristali- kajti vztrajati na sedanjem centralist čnem načrtu kj je zadel v drugih krajih države na še večjj odpor kakor prj nas. pomeni sploh ne hoteti zakona o cestnih fondih in s tem onemogočiti, da se ustvari trajna finančna osnova za izvedbo širokopoteznega programa sodobne obnove našega cestnega omrežja.
plačajo polletno: vsakega 1. januarja in 1* julija. Prvemu kuponu je rok plačanja 1. januarja 1. 1938. Med državnimi obveznicami se edino te amortizirajo po nominalu.
= Italija bo živinsko tržišče na Reki baie rezervirala za Madžarsko. Budimpeštan-6ki >Ujszag« piše, da se bosta o priliki madžarsko-italiiasnkih pogajanj regulirala madžarski in jugoslovenski izvoz živine v Italijo. List prj tem naglasa, da je jugoslo-venskemu izvozu živine in žita v Italijo zagotovljen preferencial, kakršnega uživa tudi Madžarska po rimskem paktu. »Ujszag« nadaljuje: »Zlasti je važno, ali se bodo pri madžarsko-italijanskih pogajanjih mogle zagotoviti dozdajšnje prednosti madžarskega kmetijskega izvoza v Italijo. Težkoče se lahko pojavijo pri pogajanjih o izvozu živine, ker je jugoslovenski izvoz živine že lani povzročal velike težave madžarskemu. Treba bo torei regulirati jugoslovensko-madžar sko tekmovanje prj izvozu živine. Do reguliranja naj bi se tržišča razdelila in naj bi se živinski trg na Reki zagotovil v prvi vrsti Madžarski.*
Borze
19. julija
Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi v prvatnem kliringu dalje oslabeli, in sicer na 8.54. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.48, grški boni po 30 in angleškr. funti po
238, medtem ko so m Španske pesete ponujale po 300 in italijimske lire po 215. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.61, v Beogradu 12.59 in v Zagrebu 12.5825 (za konec avgusta 12.5250, za sredo septembra 12.5350 m za konec septembra 12.5250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda spet nekoliko čvrstejša. Zaključila se je po 407.50. Zaključki so bili še v Gutmannu po 55
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2399.15 — 2413.75, Berlin 1749.52 — 1763.40, Bruselj 732.45 — 773.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.16 — 218.21, Newyork 4321 — 4357.31, Pariz 163.77 — 165.21, Praga 151.54 —
152.64,	Trst 228.20 — 231.28.
Curih. Beograd 10. Pariz 16.5250 London 21.70, Newvork 436.50, Bruselj 73.4750, Milan 22.9750, Amsterdam 240.50, Berlin
175.65,	Dunaj 83 (82.10), Stockholm 11.87.SO, Oslo 109.05, Koben ha vn 96.7750, Praga 15.21, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda: 408.50 — 400.50, 4% agrarne 53 bi., stabiliz. 87 bi.. 7% Blair 85.50 — 86, 8% Blair 96 — 96.50: dclnice: Z AB 194 den.. Narodna banka 7150 den.. Narodna šumska 20 bi., Gutmamn 55 — 60, Šečerana Osijek 195 — 220. Osiječka ljevaon:ca 20 bi., Du-brovačka 365 den., Trbovlje 230 — 233, Oceania 280 — 300. Jadranska plovidba 370 — 380.
Beograd. Vojna škoda 409 — 409.50 (408.50 — 409), za sept. 408 — 408.75. 4% severne agrarne 5225 den.. 4*/« agrarne 52.25 den. (52.50). 6% begluške 76.75 — 77 (76.75). 7% posojilo DHB 100 den., 7"/o Blair 85.50 — 86, 8% Blair 95 — 96, 7"/» invest. 90 den., PAB 198 — 199 (198), Narodna banka 7170 den. (7200). 7"/» stabiliz. 87 den., 6% dalm. agrarne 75 den. (75).
Blagovna tržišča
ŽITO
*-F Chicago (19. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za jul. 128.75, za dee. 129; turšči-ca: za sept. 112, za dee. 79.6250
+ Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca prijazna, promet ßrednji. Pšenica, nova: baška 180 — 185, sremska in slavonska 179 — 184, bašika ladja Tisa in ladja Begej 188 — 190. Oves: baški, sremski in slavonski 100 — 102.50. Rž: baška 155 — 160. Ječmen: baški in sremski 64 — 65 kg, nov? 120 — 125. Turščica: baška in sremska 94 — 95, banatska 91 — 92. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 267.50 — 277.50, »2« 247.50 — 257.50, »5« 227.50 _ 237.50, »6« 197.50 — 207.50, »7« 167.50 — 177.50. »8« 122.50 — 125. Otrobi: baški, sremski in banatski, v jutastih vrečah 90 — 95, baški, v jutastih vrečah, ladja 94 — 95
-f' Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.). Tendenca prijazna. Promet srednji. Rž: za okt. 20.35 — 2038. Turščica: za 11.53 — 11.58. za sept. 11.88 — 11.92.
SPORT
S teniškega turnirja v Somborn
Punčec je gladko zmagal nad Pallado
V Somboru je bil te dni teniški turnir, ki &e ga je udeležila elita našega in madžarskega tenisa, Izmed »mušketirjev« sta ee ga udeležila Punčec Ln Pallada, ki sta se pravkar vrnila iz Wimbledona in Dunaja, kjer sta s svojo izborno igro pripomogla k zmagi nad Avstrijo. Razen njih so bili na turnirju še trije odlični Ma/iižari, iz Beograda pa 60 prispeli Radovanovič, Ristič in Komjovič. Slednji je nastopil po enolet-tem odmoru in je že v svoji stari formi. Izmed dam se je udeležila tega turnirja F!o-rijanova, ki je našla v Madžarki Szillvasije. vi vredno nasprotnico. Izmed Ljubljančanov sta se udeležila somborskega turnirja juni-orja Ilirije Sotelšek in Smerdu. Za slednjega je bil ta turnir velike važnosti, ker so rezultati odločilni za ßestavo državne ju-nioTske reprezentance, ki bo 20. avgusta igrala v Budimpešti na troboju meli Celli, Madžari in nami. Smerdu je zasedel na teh tekmah drugo mesto, takoj za Kovačem, najboljšim juniorjem v državi.
Tehnični rezultati so bili naslednji;
Gospodje A; I. kolo: Ristič - Sotelšek 6:3, 6:1. Smerdai _ Maksimovič 6:1, 6:2, II. kolo: Radovanovič - Smerdu 6:1, 6:1. III. kolo Radovanovič - Kovač 6:0, 6:2. Radovanovič je dobesedno prega zìi Kovača. V semiJinahi je igral Punöpio proti Raiovanoviču in zmagal 6:3, 6:1. Punčec je z dolgimi žogami držal Radanoviča na base liniji in zaključil serijo dolgih žog z ostro plasirano. Če je Radovanovič prišel na mrežo, ga je Punčec pariral običajno s precizno backhand paralelo. Proti takšnim žogam je bil Radovanovič brez moči. Druga dva semifinalista sta bila Pallada in Fridrich. Tudi slednji je na base liniji zelo siguren igrač in je nudil Palladi prewj močan odpor. Izgubil je 8:6,
7:5. _ Finalna borba se je vršila med Pnn-
čeeom in Pallado. Pallada se je dopoldne nekoliko poškodoval na desni roki v igri s Fridrickom in zato ni dal svoje najboljše
igre. Punčec ga je premagal v treh se t ih 6:3, 6:2, 6:0.
Dame finale. Florian je premagala Szill-vasvjevo po dolgi in napeti borbi.
B kategorija. I. kolo Sotelšek . Parčetid 3:6, 6:1, 6:2. Sotelšek je nudil Parčetiču se dosti dober odpor, toda pri malo večji zbranosti in z malo sreče bi lahko premagal prvaka Sombora. Smerdu - Milojkovič (Beograd) 6:3, 4:6, 6:3; Kovač - šarič 7:5. 2:6, 6:0. — II. kolo Smerdai - Makeimovié. 6:3, 1:9. Oba igralca zaradi velike vročine nista dala ostre igre, temveč sta igrala bolj plasirano. Smerdu je dosegel dober uspeh, ker je Maksimovič osemnajsti igrač na jugoslovenski B rang listi.
Semifinale. Baškovič je predal partijo, ker ga je motila publika. Finale: Kumanudi -Berta 6:0, 6:0. Presenetila je gladka zmaga starega leva Kumanudija. Double: Punčec -Pallada : Bojovič . Boskovič 6:1, 6:1. Friedrich - Radovanovič : Konjovič - Ristič 6;4, 13:15, 6:4.
Finale; Punčec - Pallada : Friedrich _ Radovan ič 6:3, 6:2, 7;5. Mix ed double Finale.
Punčec - Florian • Friedrich, Szülvasv 6:0, 6:0.
Madžarska gosta sta morala kloniti pod nadmočnim jugoslovenski m paTom.
Juniorji; Smerdu - Rosenwasser 6:4, 6:0, Sotelšek . Schaohter 6:4, 6:3, Sovič - Miloj-kovič 5:7. 6:4. 6:0, Smerdu - Hrnjak 4:3, 6:3. Smerdu e že tretjič zmagal dobrega Zagrebčana. Sarič - Sotel.^k 6:2, 6:2.
Semifinale: Smerdai - Würth 6:3. 6:t.
Smerdu se je revanžiral Vürthu za poraz v Ljubljani z istim rezultatom. Ta 7,m a ga je zelo pomembna, saj 7.avz®ma Würth 8. mesto na državni B rang listi.
Kovač - Šarič 11:9, 6:2.
Finale: Kovač - Smerdu 6:0, 6:2. Kovač je dokazal, da nosi upravičeno naslov najboljšega juniorja v državi, sai je trikrat zaporedoma na turniriih osvojil prvo mesto juniorjev.
V nekaj vrstah
Z rešerujean ministra za telesno vzgojo je bil postavljen za vršilca dolžnosti šefa strokovnega odseka pri tem ministrstvu dosedanji referent istega ministrstva in maš ožji rojak g. Drago maga. Ulaga je prvi Jugosloven, ki je leta 1930 diplomiral na visoki šoli za telesno vzgojo v Berlinu in se je pozneje precej dolgo zelo uspešno udejstvoval kot trener v raznih športnih panogah po Sloveniji. Znana so tudi njegova strokovna športna dela, najbolj o plavanju, ki služijo danes vsem našim športnim krogom kot najboljša podlaga za teoretično delo v raznih športnih panogah.
Za drugi ženski telesno-vzgojni tečaj, ki bo v Beogradu od 5. do 28. avgusta, bo ministrstvo za telesno vžgejo udeleženkam .preskrbelo 75 odstotno znižano voz-niino na vseh naših železniških progah. Pravilno kolkovane prošnje za sprejem v ta tečaj je treba poslati do 26. t. m.
V okviru železničarskega kongresa So bile v soboto odigrane finalne tekme za pokal prometnega ministra ,ki si ga je tudi letos osvojil železničar iz Niša. Zmagovalec je zmagal nad enajstorico iz In-djije s 4:2 v tolažilnem kolu pa je železni-čarskj klub Slavija iz Skoplja zmàgal nad Železničarjem iz Užic s 6:2. Najboljši
I igrači železničarskih klubov pa so v nedeljo nastopili proti Hajduku in izgubili tek. mo z 1:5.
Avtomobilski klubi Češkoslovaške, Ru-munije in Jugoslavije bodo organizirali meseca septembra avtomobilsko vztraj-nostmo vožnjo po državah Male antante. Pr0ga bo vodila iz Prage preko Brna, Bratislave, Baaske Bistrice, Košic, Cluja, Sibinja Bukarešte in Turn Severina v Beograd ter bo razdeljena na 6 etap po približno 300 do 450 km. V celoti bo merila 2.420 km. Tekma bo od 12- do 19. septembra in se je treba do 10. avgusta prijaviti Autoklubu.
Tretji dan teniških tekem za srednjeevropski pokal je prinesel Madžarom dva zelo lepa uspeha, ki sta tudi izenačila rezultat. V soboto so Avstrijci zmagali v obeh doublih, v nedeljo pa so Madžari z zmagami v obeh singlih nadoknadili ti dve točki in je končni rezultat tega srečanja 3:3. Podrobno v singlih: Bano: dr. Kiemzl 6:1, 7:5, 3:5, 5:3 Szigeti : Metaxa 6:8, 6:4, 6:3, 5:2.
?bor plavalnih sodnikov: Za tekmovanje Ilirija—Viktorija v soboto 24. t. m- ob 20. se določa tale iury: vrhovni 9odnik: Peva-lek, 6tarter Stegnar, cilj: dr. Bradač, San-cin. obrat: Seunig, časomerjlci vsi ostali gg. '
aodnikt* waterpolo: glavni sodnik? PrezsJJ.
sodnika na gole: Pevalek in dr. Bradah stoper: Stegnar.
2SK. Henne« (nog. sekcija). Opozarjajo
se vsi športni klubi, naj vse dopise za sekcijo odslej pošiljajo na naslov: Heidegger Adolf, Ljubljana, Vošnjakova 22/11-
Boks sekcija SK Slovana poziva vse člane in ostale, ki se mielijo vpisati, na es-etanek- ki bo v sredo 21. t. m. ob 20. v gostilni >Gajev hrame. Prišel je državni prvak Heller in bo zdaj boks 6pet oživel. Na sporedu je določitev kandidatov za izbirno tekmovanje za prvenstvo Male antante, ki bo prihodnji mesec. Bodite točni!
SK Ljubljana. Danes ob 17.30 strogo obvezen trening ligine skupine.
ženo Je zaklal zaradi nezvestobe
Bjelovar, 18. julija
V Bjelovaru Je prišlo včeraj do krvave družinske tragedije. 33-letni mesar Tomo Jagunič je zaklal na svojem stanovanju 23-letno ženo Marijo.
Mesar Jagunič je premožen mož, ima dve mesnici. Pred petimi leti ee je poročil z Marijo, ki je slovela zaradi svoje lepote. Zakon je bil izprva srečen, rodil se je tudi sin, ki je zdaj star štiri leta. Pred nekaj meseci pa so začeli sosedje opažati, da je Marija zaljubljena v 24-letne|:a Adolfa Kra-sla, ki je služil pri njenem možu kot pomočnik. Te dni je dobil Jagunič anonimno pismo, v katerem ga je neznanec podrobno obvestil, da mu je žena nezvesta. Jagunič je začel zasliševati svojega vajenca, če mu je kaj znanega. Vajenec, s katerim je gospodinja Marija precej trdo ravnala, je zdaj izkoristil priliko, da se je maščeval: svojemu mojstru je pripovedoval, da se gospodinja rada zapre s Kraslom v stanovanje, medtem ko je mož na delu v drugi mesnici ali pa po kupčijah.
Ves srdit je Jagunič takoj sklenil, da obračuna z ženo. Tisto noč je strahovito ravnal z njo, dokler mu ni vsega priznala. Nato je napisal lastniku hiše, pri katerem je stanoval, pismo s sporočilom, da je sklenil napraviti vsemu konec, in ga je naprosil, da odpusti njegove nameščence ter da se pobriga za njegovo imetje, sinka pa naj pošlje k bratu v Jastrebarsko. Z velikim mesarskim nožem je v soboto popoldne strahovito oklal ženo po rokah in prsih, da je izkrvavela. Nato se je sam prijavil državnemu tožilcu. Bil je strahovito razburjen, neprestano je jokal in prosil, naj poskrbijo, da bo čim prej spravljen s sveta. O svoji ženi ni vedel, ali je že mrtva. Njeno truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico, kjer se je zbirala množica in razburjena razpravljala o groznem dogodku, kakršnega Bjelovar ne pomni. Ljudje pomilujejo ženo, še bolj pa moža, ki je bil na glasu mirnega, treznega, poštenega in pridnega obrtnika.
Kulturni pregled
Zapiski
Dr. Bohuš Vybfral o treh slovenskih profesorjih. Kot razširjen odtis iz Spomenice ob priliki 251etnice ustanovitve češke gim-naziie v Hranicah na Moravskem je izšel članek dr. Bohuša Vybirala oSovinšti pro-fesori na b^valém n^meekem gymnasiu v Hranicichc (8 str. v 8°). Kot dijak te gimnazije je imel poznejši neumorni prevajalec iz slovenske literature dr. Vybiral tri slovenske profesorje: Ivana Plehana iz Ljubljane, dr. Janeza Regna iz Trate pri Poljanah in dr. Franca Proßenca iz Save- V svojem članku se pisec, omenjajoč 6pis Em. Lilka >Sloven6ki, v tujinj službujoči šolniki«, s posebnimi simpatijami spominja Ivana Plehana. ki if unirl leta 1910 v Ljubljani star 39 let in znamenitega prirodo-pisca dr. Janeza Regna. Jedro njegovega članka tvorijo spomini na Regna in podatki o njegovem znanstvenem delu in slovesu. Oba — Plehan in Regen — sta bila tudi kot profesorja nemške gimnazije v Hranicah zavedna Slovana. Tega ne more pisec povedati v hvalo dr. Fr. Prosenca- ki se je v takrat že češkem mestu solidari-ziral z Nemci in ki je pozneje postal ravnatelj nemške ženske gimnazije v Brnu, kjer je 1. 1934 stopil v pokoj- Kratek, a zanimiv sestavek dr. B. Vybirala je nov donesek k zgodovini naših kulturnih stikov v preteklosti.
Študija o slovenski vasi. Sarajevska revija ^Preglede, ki jo urejujeta dr. Jovan Kršič in Todor KruSevac, ie posvetila zvezek za iulij in avgust vprašanjem va6i in kmeta. Zajetni zvezek prinaša celo vrsto razprav.in člankov, ki z raznih vidikov osvetljujejo kmečka vprašanja. Med drugimi je zastopan dr. Vladimir Maček s prispevkom 5-Duša hrvatskog seljaka«- dr- Miloš Moskovlievič piše o kmetijskem gibanju pri Srbih, dr. D. Jovanovič o edinstvu kmetijskega gibanja. Todor Kruševac o kmet-stvu in fašizmu, dr. Djordjevič o sociologiji vasj in kmeta, inž. Popovič o problemu mesta in vasi, dr. Dinko Tomašič o zadružni kulturi jn hrvatskem kmetijskem giba-niu- V. Biblija o pavperizacijj naše vasi, A. Škatarič o zdravstvenih razmerah na vasi itd. Na strani 428—437 je izšel prispevek Milana F. Rakočeviča. mladega publicista. ki ga nagi kulturni krogi poznajo in cenijo po njegovih reportažah o slovenski literaturi in umetnosti v beograjski ^Pravdi«. M. Rakočevič razpravlja s širokim sociološkim razgledom o položaju slovenske vasi- o njeni socialni in gospodarski strukturi; označuje gozdarstvo in turizem kot dva močna ekonomska vrelca vsega našega narodnega življenja. Piše o razvoju slovenskega zadružništva, o značaju našega kmeta in o njegovi kulturni višini. Svojo razpravo sklepa g. Rakočevič p političnimi ugotovitvami in pravi: »Ukofliko se koja nova politička frakcija d i že. diže se večinom na račun gornje dve močne stranke (mišljeni so klerikalci in naprednjaki Op. uredn.)' naročito na račun klerikalaca, što rezultira iz čestih sukoba 6eljaka s du-hovnicima, koji svoj položaj zloupotreblia-vaju više nego je dozvoljeno. A ti su su-kobi sve češči i mnogobroiniji, ukoliko pristine nova liberalno nastrojena generacija seliačke inteligencije, koja ix>diže i kot seljaka smisao za demokratiju i oslobodjava-nje od predrasuda. Ipak ce treba od još du-go vremena, da se i slovenački seljak uživj u demokratsko doba j da sa sebe zbaci plast hlapčevstva i samostalno istupi na arenu političkog života •. .<
Radnifko pravo. Prrredi'o dr. Vinko Esih. Pod tem naslovom je izšla v Zagrebu 142 strani obsegajoča knjižica, ki jo je izdal urednik »Privrednega lista« dr. Vinko Esih. Ce si knjižico ogledamo natančneje, vidimo, da ie približno sto strani tega spisa posnetih po knjigi sPelovno pravo*, ki io je 1. 1933 izdal mariborski odvetnik dr. Avgust Reis man ìq katere tretja izpopolnjena
= M O DAf1A=L_^.
DDPPAVI PRHLlAJ.EkCEME IATI IH H D AH. LÄSIS'CE TAKOJ USTAVI IZPADAtìJE lÀ! LASJE POtASTElO TUDI HA PLEŠASTO!' MESTU.-
STAILE MI CA PO POVZETJU " DIH 40.-POSTU!HA DIM 7.-flODFPMA 1/OZMETIkA-SPLIT
izdaja je napovedana za prihodnje mesece. Dr. Esih sicer omenja v predgovoru- da je >preureo u ovai svoj rad prvj dio njegove knjige,« vendar je ta del tolikšen, da bi bilo treba pisca slovenskega izvirnika imenovati že na naslovni strani knjige. Omenjamo to zaradi tega, ker ne bi bilo želeti-da bi se pri izdaji podobnih knjig udomačila taka praksa.
Filozofski kongres v Parizu. Prihodnje dni ee sestane filozofski!kongres, ki bo stal v znamenju proslave SOOletnice izida znamenit« knjige filozofa Renéja Dcscartesa »Discours de la Methode*. Kakor izvemo, se izmed slovenskih filozofov udeleži tega kongresa univ. prof. dr. Boris Furlan- — Ob tej priliki pripravljajo razne slavnostj v čast imenu in delu velikega Kartezija. iLes Nouvel-les Littéraires« nameravajo vso prihodnjo Številko posvetiti Descartesu in obetajo prispevke filozofov Cohena. Ja'ìuesa Cheva-liera, M. Bedela- G. Papinija in drugih številnih znanstvenikov in pisateljev.
Štipendije za ČSE
Beograd. 18. julija-
Na osnovi določb deklaracije o šolskem in kulturnem sodelovanju kraljevine Jugoslavije in republike Češkoslovaške je minister prosvets odločil, da obidejo v letošnjih počitnicah zaradi proučevanja č-ške-ga jezika in spoznavanja češke kulture naslednji profeso-rji in študentje na Češkoslovaško: prof. Ljudmila Vedralova iz Ljubljane, stud- phil. Danijela Kuglerjeva, dipl. fil. Edvard Cerček. stud. teolog. Sto-jan Novak in stud. tehn. Hrvoj Brnčič, vsi iz Ljubljane. Nadalje odideta na češkoslovaško abiturient Milan Ekar iz Kranja in os.nošolec Alojz Kotnik iz MarFoora.
Izvoz sadja se je pričel
Ljutomer- 18. julija Izvoz sadia se je pričel. Te dnj so odšli prvj vagoni raznih jabolk na Češkoslovaško in v Nemčijo. Sadna letjna kaže v nekaterih predelih ljutomerskega sreza precej dobro- tudi kakovost sadja bo boljša ko lani. Vprašanje je samo, ali se bo izvoz razviial povoljno in ob primernih cenah. Želeti bi to bilo, ker je okraj lani zelo trpel zaradi slabe letine in katastrofalne trgatve. Letos kažejo tudi vinogradi dobro in bolezni se javljajo zaradi sistematskega škropljenja in žveplanja le posamič-
SOKOL
Sokol Grjže. Kakor že povsod., se ie tudi tukaj pokazalo, da sokolska misel prodira vedno globlje v srca naše mladine. To smo videli v nedeljo 11. t. m. v Zabu-kovci ob priliki sokolskega telovadnega nastopa- ki je bil obiskan kakor še nikdar poprej. To naj bo dokaz našim nasprotnikom, ki so se z vso vnemo, toda zaman, vrglj na delo, da porušijo temelje našemu sokolstvu. V nedeljo 25. t. m. pa se bodo lahko ponovno prepričali- ko bo priredilo Sokolsko društvo Griže velik javni telovadni nastop. Bratje- strnimo svoje vrste in pokažimo, kai zmoremo. Zdravo!
R ATTI O
Torek, 20. julija
Ljubljana 12: Magistrov trio. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Nekaj operne glasbe (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Potovanje Jerotija Račanina v Jeruzalem 1. 1704 (prof. Radoslav Medenica). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Hašlerjeve pesmice (plošče). — 20.10: Vpliv alkohola na gospodarstvo, socialno, zdravstveno in kulturno strukturo Slovenije (g. Vojko Jagodič). 20.30: Poje zbor čeških bogoslovcev. — 21: Prenos Doni-zettijeve opere »Ljubavni napoj« iz Rima.
—	22: čas, vreme, poročila, spored.
Sreda, 21. julija
Ljubljana 12: Izlet v tuje kraje (plošče).
—	12-45: Vreme, poročila. — 13: čas- spored, obvestila. — 13.15: Lahka solistična glasba (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila- spored, obvestila.
—	19.30: Nac. ura: Moister Matej Ilubad (prof. Slavko Osterc). — 1950: Šahovski kotiček. — 20: Havajske kitare po jo (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Ribe in njih čutila (g. Alojzij šulgai). — 20.30: Vodo-pivec: Srce in denar — spe%roigra (me*-ani zbor z Ježice). — 21-30: Plošče. — 22: čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Pevski sekstet >M^dost<.
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Humor. — 21: Pev^j koncert. — 21.30: Plošče. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.30: Otroška ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka in plesna muzika- — Praga 19.20: Koncert orkestra. — 20: Zvočna igra. — 21.15: Komorna glasba. — 22.20: Ženski pevski zbor. — Varšava 20: Lahka godba orkestra- — 21: Chopinove polone-ze. — 22.20: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Stari šlagerji.
—	17.40: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Plošče. — 20.05: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22.20: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.20: Tenor jn akordeon. — 20.10: Koncert orkestra. — 21: Zvočna igra- — 22.30: Plesna muzika. — München 19: Dekleta plešejo.
—	21.10: >V poletni večer«. — 22.20: Zborovski koncert: Brahmsovi spevi. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Ura pestre glasbe. — 21-15: Koncert po željah. — 22.30: Koncert portugalske glasbe.
— »JUTRO« Ü m ■■
t
General Nedič in general Georges
8-
Trikolore na Mont; Bianca
Preko Berlina poročajo iz Milana;
Te dni se je napotilo 500 italijanskih al-pincev pod vodstvom 1® častnikov in 60 podoficirjev v polni bojni opremi 8 puškami m strojnicami na Mont Blanc, kamor so w povzpeli v zelo neugodnem vremenu. Sku-
S in* jeza &voj pohod na goro porabila vsa oetopna pota. Na vrh prišedša, je razvila italijansko trobojnico in vojaki bo zasedli vse važno točke gorskega grebena. Ko so ae vojaki na Mont Blaneu odpočili, bo bo vrnili v dolino po iflti poti v popolnem redu.
Mont Blano je vrSao najvišjega gorovja v Evropi. Spada k Savojskhn alpam, ki mejijo nanje Francija. Italija in Švica. Površina te goreke skupine znaša 600 kvadratnih lan, v dolžino meri 45, v širino pa 18.000 m. Mont Blanc sam doseže višino 4807 m in se nahaja na jugovzhodni strani gorovja. Tik nad njim gre državna me. ja Italije. Na njegovi južni strani leži italijanski Mont de Courmayeur, ki eo ga L 1927. prekrstili v Monte Mussolini.
Poosebljeno božanstvo
■	8M Ä SÄ188 Ä
Lepotic1 n Daljnega limKHl
Bef našega generalnega štaba, general Nedič se mudi še vedno v Franciji in je bd te dni gost šefa francoskega gen. štaba, generala Gamelina, Fotograf ga je ujel na ploščo v trenutku razgovora z generalom Georgesom, ki je bil ranjen ob atenatu na blagopokojnega kralja Aleksandra v Marseilleu
Miss Anan (na levi) in miss Conchinchina na pariški svetovni razstavi
Krvava zarja v Aziji
Japonski generali
in marcali
Dojhara, vrhovni vohun Japonske — Terauči, notpwl nik parlamentarizma — ltagaki, mož bodočnosti v vof»
ski romene rase
Pred Pekingom grmijo topovi« « f Ja»
ponska vojska, velikopotezna stvaritev državnikov vzhajajočega sonca, je pripravljena, da vrže puško na ramo in otvori ogenj proti kitajski državi. Ali bo res izbruhnila vojna v Aziji? To Je vprašanje, ki zanima te dni ves svet. Zato ni čudno, da se te dni ljudje toliko zanimajo za japonsko armado.
Kadar pade besedica o Mandžukrra, se nenadoma dvigne iz ozadja silhueta generala Dojhare. Skrivnost obdaja osebnost tega genialnega japonskega častnika, ki mu v Angliji pravijo »Lawrence of Mand-schukuo«. Nasprotniki ga psujejo za Super Spy-ja, vrhovnega vohuna! Kdo je general Dojhara? On je tisti mož, ki je napravil princa Puya za cesarja Mandžukua in ustavil rusko prodiranje v Aziji. General Dojhara je baje tudi spreten diplomat. Japonska vlada mu neprestano poverja delikatne misije. Zadnje mesece je bil Dojhara pri intenzivnem delu v tokijskem generalnem
Ples in Hirt na goreči ladji
28 ur v oblasti ognja sredi morja
rečem stanju. Medtem, ko bo bila skla-Idšča v plamenih so na krovu plesali najbolj divje plese gospodje v amokingiu in dame v večernih toaletah. Celih 28 ur eo ubili na ta način in ves ta čas ni pokazal nihče strahu ipred smrtjo. Ko je ladja pristala v pristanišču Kapskegia me6ta, so potniki mirno izstopili in v luki bo pogasili požar, ki ga niso mogli ukrotiti, dokler je ladja plavala na odprtem morju.
General Dojhara
Štaba. Oe bo res Izbruhnila vojna med Ma ponsko in Kitajsko, bo njegovo Ime postala še zelo slavna kajti on je eden izmed h>> spiratorjev japonskega aktivizma, ki ima za cilj mogočni azijski Imperij pod japonsko hegemonijo. Dojhara je ideal vseh J mladih japonskih oficirjev in japonski patriot silno gorečega kova.
Toda poleg njega je v japonski vojski Se eden, ki je med vojaštvom ter civilnim prebivalstvom neskončno priljubljen. To je general Terauči. Bil je vojni minister ▼ vladi min. predsednika Hirote. Terauči je eden izmed velikih nasprotnikov parlamentarizma, ker vidi v njem oviro za imperialistični razvoj svoje domovine.
Poleg teh dveh častnikov ima Japonska še celo vrsto drugih mož, ki se nanje lahko zanese, šef generalnega štaba japonske vojske v Madžuriji je general ltagaki. Ta mož nadzira kretanje ruskih čet na Amur-ju in gibanje kitajskega vojaštva na Paihu. ltagaki je komaj štiri in štirideset let star ln velja za bodočega voditelja japonske vojske. Je učenec generala Mazake ter slovi kot eden najizbornejših strelcev.
Poleg Itagake se često imenuje admiral Eijaro Kondo. Trenutno je poveljnik japonskega brodovja pred šanghajem.
Poleg imenovanih generalov imajo Japonci tudi nekaj maršalov. Prvi med njimi je princ Kanin, drugi princ Našimoto. Oba sta izvrstna stratega, ki sta dokazala svoje zmožnosti že v rusko-japonski vojni. V primerni družabni razdalji pa blesti pred očmi japonskih imperialistov še eden, stari, legendarni narodni junak Mičuo Toja-ma, nasprotnik liberalističnih tendenc in oster sovražnik zapadno-demokratsldh idej ln smeri.
Za imenovanimi možmi stoji v strnjenih vrstah japonska vojska s svojimi spartan-sko vzgojenimi častniki, ki čuvajo predvsem stik s kmečkimi sinovi, v katerih vidijo jedro bodoče japonske države.
General Katsnki, vrhovni poveljnik japonske vojske na ozemlju severne Kitajske
Prihranki v kaminu
Branjevka Rozalija LakatoSeva je imela dvajset let branjarijo v Budimpešti na glavnem trgu in si je prihranila prav lepe denarce. Na &tare dni si je za prihranke kupila hišico v predmestju. Ostalo ji je še 6000 pengöv, ki jih ni hotela nesti v hranilnico, ampak jih je rajši shranila v domačem kaminu, ki ni bil nikoli v rabi, ker ni nikoli kuhala doma.
Ko ipa se je branjevka te dni vračala B trga, je opazila, da se kadi iz dimnika. Pospešila je korake in planila v hišo. Soseda jo je sprejela z opravičilom, da je njeno ognjišče zamašeno, zaradi česar je prišla skuhat kosilo v to hišo. Branjevka je razburjena odprla vratca v kaminu in se je žal prepričala, da- so z dejanjem sosede izpuhteli v dim vsi njeni v kaminu shranjeni bankovci...
Zaradi maše
za Tuhačevskega
Varšavski list »Slovo« piše, da so Rusi v Kafanu ustrelili duhovnika Bumagina, ker je na prošnjo vdove maršala Tuhačevskega čital za pokojnika mašo zadušnico.
Najstarejša Italijanka
V neapeljski bolnici za obubožane starce in starke je te dni obhajala svoj 107. rojstni dan Adelhaida. Cesare, najstarejša Italijanka. Starka je še krepka in čila. Nikoli ni imela nobene bolezni in tudi ni uživala nobenih zdravil. Se danes čita brez naočnikov.
ANEKDOTA
Sloviti angleški slikar John Lavery je ustvaril sliko »Izvirni greh«. Ko je bila slika razstavljena, se je zanjo posebno zanimal neki vrtnar. Lavery se je čutil pola-skanega in je ustavil vrtnarja pred sliko z besedami: »Nu, zdi se, da vam je ta stvar všeč?«
Vrtnar je malo pomislil in rekel: »Ne morem tajiti, da mi je slika všeč. Toda tukaj v kotu stoji drevo in na njem vise jabolka takšne vrste, kakršna sem vzgojil šele v zadnjih letih, čudim se torej, kako jih je mogla Eva trgati že v raju ... «
VSAK DAN ENA
»Zakaj pa mečete ravno mene ven? Saj nisem bil jaz tisti, ki je začel prepir?!«
»Vidite, odpravljam vas prav zategadelj, ker oni še niso plačali računa.«
(»Tiden« Tego^
Konec madridskega kronista
Garcio Stadeila so ustrelili v Sevilli
jih preizkusili v ruski državljanski vojni. V tej vojni se Je namreč pokazalo, da so ponoči nenadoma zbujeni ljudje skoro povsem neodporni pri zasliševanju in potrdijo vse, kar sodišče zahteva od njih.
Stadell se je posluževal okrutne metode v zelo čestih primerih. V sivem jutru Je vdinal v stanovanja, premetal izbranim žrtvam vse reči in Jih potem odvedel s seboj. Pri naskoku Francovih čet na madridski obrambni pas so vojaki dobili v roke tudi Gardo Stadeila. Njegova usoda je bila že v prvem trenutku jetništva zapečatena. Krvnika so prepeljali v Sevillo, kjer so ga postavila pred sodišče, mu dokazali številne umore in ga končno obsodili na smrt.
Izpred nosa ukradeni avtomobil
šoienju Juliju Glaserju, ki ima svoje postajališče v Walfisohgassè na Dunaju, se je primerila te dni tatvina čisto posebne Borte.
K njegovemu vozilu je pristopil čisto neznan moäki z obvezano glavo ter mu naročil, naj ga odpelje v sanatorij Gutenbrunn pri Dunaju. Neznanec pa je pozval šoferja, naj Se pred tem stopi v bližnjo kavarno in pripelje iz nje zdravnika dr. Rieglerja, ki je že naročen in čaka nanj..
Glaser je poetrežljiv šofer in je hotel ustreči želji svojega potnika. Stopil je v kavarno in vprašal po dr. Rieglerju. Povedali so mu, da gosta s tem imenom ni v lokalu. Zato je odšel iz kavarne — a ko je stopil na prosto, je v svojo osuplost moral ugotoviti, da sta med tem, ko se je on mudil v kavarni, izginila neznanec z obvezano glavo in njegov avtomobil...
Priča premetene tatvine sta bila dva Gla-serjeva tovariša, toda nikomur izmed njiju ni niti prišlo na misel, da bi hotel t-ujec ukrasti avtomobil. Bila sta prepričana, da je mož z obvezano glavo ravnal v popolnem soglasju 8 šoferjem, ko je oddrdral naprej. Policija išče nenavadnega tatu, toda zasledovanje je zelo težko, ker ni mogoče dobiti niti dobrega opisa storilca, ki je s takšno lokavostjo ukradel Glaserju vozilo.
Postani in ostani član Vodnikove drnibe!
pilot drugega zmagovitega letala na poletu iz Moskve čez Severni tečaj v Ameriko
Japonski cesar Hlrohlto je v očeh Japonca poosebljeno božanstvo na zemlji
44*000 km v športnem letalu
Te dni se je vrnil v Rigo letalski kape-tan Cukurs. Absolviral je zračno progo Rigai—Tokio in nazaj v majhnem športnem letalu lastne konstrukcije. Na poletu skozi Srednjo Evropo, balkanske države, bližnji Orient, Indijo in Kitajsko je napravil skupno 44.000 lan,
V Oapetovnu je te dni «pustila sidra angleška ladja »Canarvon Castle«. Potniki ki »o se vozili z ladjo na zadnji vožnji, so dokazali neverjetno hladnokrvnost, Vsi brei izjeme so bili Amgleži.
Ko je plula ladja po odprtem morju, Je bil kaipetan obveščen, da je v nekem skla-diftču izbruhnil ogenj. Spoznal je ne vara 061, vedel je pa tudi, da bo vse dobro, dokler bodo skladišča hennetično zaprta. A bil je tudi dovolj možat in odkritosrčen, da je «poročil to svojim potnikom. Pozval jih je e posadko vred, naj ohranijo mirno kri. Pristavil je Se, da bo takoj dal spustiti čolne na morje, če bi grozila nevarnost za življenje.
Potniki bo ee pokorili strogim odredbam kapitana. Ladja je nadaljevala vožnjo v
Dr. Vančunghuj
Iz Seville prihaja vest, da j« bil ondi na smrt obsojen in usmrčen Carda Stadell, šef brigade »de l'Aube* in bivši predsednik ljudskega tribunala v Madridu. Spadal je med najokrutnejše prikazni španske državljanske vojne.
Pred letom dni je bdi še skromen tajnik strokovnih organizadj, potem je bil postavljen za vodjo brigade »de siguridad«. Budil Je nevšečne meščane ponoči iz spanja in Jih vodil pred sodišče, kjer so bili po navadi obsojeni na smrt. Pri usmrčanju nev-šečnih političnih nasprotnikov se je Stadell posluževal najbolj ogabnih metod, ki so
Tudi Mars je mrknil
17. julija ob pol enajsti uri dopoldne
Japonci pred Pekingom
Pddelki japonske vojske zasedajo» majhno naselbino y ekolic* Pekinga
Popolni solnčni mrk 8. Junija, kl je bil II svojimi sedmimi minutami najdaljši v aadnjih 1200 letih, številnih astronomskih odprav, ki se zavoljo njega niso ustrašile potovanja okrog polovice zemeljske oble, nd razočaral. Tako opazovalci na "trdnih čereh Tihega oceana, kakor na ladjah, ki so križarile v pasu zamračitve, i bo poročali z navdušenjem o svojih uspe-:aih fotografskih posnetkih. Prav toliko «reče so imeli ameriški vojni letald, ki ao se dvignili v višino 8000 m nad pe-srujske Ande in so snemali mik po naročilu newyorèkega naravoslovnega muzeja.
Pet tednov pozneje je mesec za neko-Mko ur zopet zakril telo iz našega sončnega sistema. Začetek tega izrednega nebesnega pojava smo opazovali lahko tu-«K v Srednji Evropi, in sicer 17. t. m. ob pol enajstih, ko je mesec ujel nizko nad ;|togozapadnim obzorjem stoječo premičml-eo Mars in jo zaimračil. Ker je Mars tako svetal in izrazit, tega dogodka ni bilo težko zasledovati s prostim očesom. A tudi Mars na nebu ne miruje.
V zadnjih dnevih junäja je zaokrenll nvoje potovanje proti zapadu in se pomika sedaj proti stalnici Antaru, ki mu je po barvi in svetlobncsti tako podoben. V avgustu bo Mars dosegel to zvezdo. Čeprav se nam vidi premičnica ta čas kakšne tri krat svetlejša od stalnice, vendar ;je stvar v resnici popolnoma drugačna. Antares prekaša Marsa, katerega premer jenaša le 7000 km, za nič manj nego za 40.000-krat oziroma še več. Premer vse jBemeljake proge okrog sonca bd imel dovolj prostora v notranjosti tega orjaka. Kar se tiče svetlcibe. prekaša rdeči orjak
Kitajski zunanji minister
naše solnce za 700-krat in samo njegova
ogromna razdalja od nas nam ga dela na videz tako majhnega.
Marsa vidimo v poznih nočnih urah na levi strani Rimske ceste, ki se dviga strmo na jugu. Na njeni desni strani pa je velikan med našimi premičtnicamli, Jupiter, ki je bil 15. julija natančno v opoziciji s soncem. Ko je doseglo sonce tega dne opolnoči najnižjo točko pod obzorjem, je bila svetla premičnica na višku svoje nočne poti točno na jugu. Druge planete vidi sedaj v poletnih mesecih samo tisti, ki zgodaj vstaja, šele okrog polnoči se dvigne Saturn nad obzorje in uro pozneje mu sledi Uranus, v Uranovem spremstvu pa je žareča jutranjdca Venera, ki nudi s Kapelo nad seboj v tutranjih urah krasen pogled na severovzhodu.
Letalec Gromov
ccojšs, 20. m, im
Naši h
Smrt nacionalnega vzgojitelja Armiča
Celje, 19. julija.
Zopet je za vedno zatisnil oči zastopnik stare učiteljske garde. V soboto ob 22.30 je umrl v celjski bolnišnici v starosti^ 67 let šolski upravitelj v p. g. Josip Armič iz Celja. V začetku meseca ga je zadela možganska kap, ki ji je po 11 dneh trpljenja podlegel.
Pokojni sc je rodil 22. februarja 1870. pri Sv. Heleni v ljubljanski okolici. Učiteljišče je dovršil v Ljubljani. Kot učitelj je služboval najprej v Ljubljani in Sorici na Gorenjskem. Nato je odpotoval na Dunaj, kjer je študiral v gluhonemn;ci in napravil strokovna izpit za poučevanje gluhonemih. Nekaj let je poučeval v gluhonem-nici v Ljubljani, potem pa se je zopet posvetil osnovnemu šolstvu ter poučeval kot učitelj v Mozirju in 17 let v Velenju. Med vojno je poučeval na šoli v St. Ilju pri Velenju. Za časa svojega delovanja v Velenju je absolviral strokovni rsalni tečaj za obrtne nadaljevalno šole in ustanovil
tobrtno nadaljevalno šolo v Velenju. Bil je feudi soustanovitelj takratne rudarske šole v Vedenju. Takoj po umoru nadvojvode Franca Ferdinanda je v neki velenjski gostilni napovedal svetovno vojno in razpad Avstrije. Zaradi te napovedi in zaradi svojega odločno nacionalnega prepričanja sploh je bil med vojno v Velenju izpostavljen hudim preganjanjem, tako da se je moral dalje časa skrivati v nekem gradu. V teku ßvojega bivanja v Velenju se je z veliko ljubeznijo in vnemo udejstvoval v Velenju in Šoštanju kot narodni in prosvetni delavec. Po prevratu je bil imenovan za šolskega upravitelja v Radečah pri Zidanem mostu. Tam je tudi oživil obrtno nadaljevalno šolo. Leta 1926. je stopil v pokoj in se preselil s svojo rodbino v Pe-trovče pri Celju, I. 1930. pa se je naselil v Celju.
Pokojni je bil odločno nacionalen in napreden mož. Odlikovala sta ga tudi kreme-nit značaj in izredno blago srce. Bil je odličen vzgojitelj, udejstvoval pa se je z uspehom tudi kot čebelar, lovec, ribič in pevec ter kot avtor številnih razprav o čebelarstvu, lovstvu in problemih gluhonemih, v zadnjih letih pa je sodeloval pri »Mladem Jutru«, »Zvončku« in drugih mladinskih listih. S pokojnim slikarjem Groharjem ga je vezalo tesno prijateljstvo. Razume se, da je bil vse svoje življenje navdušen pobornik sokolske ideje. '
Letos 8. junija sc je udeležil zborovanja JNS v Celjskem domu. Ko je po zborovanju zapuščal poslopje, ga je pred vhodom zadel velik kamen, ki je priletel iz vrst podivjanih nasprotnikov, zbranih pred Celjskim domom.
Pokojni zapušča vdovo go. Ano in sina inženjerja Mirica. Pogreb bo v torek ob 17. iz mrtvašnice na mostnem pokopališču. Uglednemu in zaslužnemu narodnemu možu bodi ohranjen časten spomin, rodbini naše iskreno sožalje!
Z rožnim vencem v smrt pod vlakom
Lesce, 19. julija.
V soboto, v rani jutranji uri se je zgodila med postajama Lesce in Radovljica huda nesreča. Tovorni vlak, ki je odšel v Jesenice ob 2.10, je pregazil neznanega moškega, ki* ga je potem mrtvega našel na progi službujoči železniški čuvaj pri svojem rajonskem obhodu. O nesreči so obvestili Ljubljano, kamor je medtem vlak že prispel in s0 lokomotivo kakor tudi vozove pregledali, a niso mogli izslediti prav nikakih sledi, ki bi nesrečo potrjevale. Takisto tudi strojevodja Lojze škerjanc ni vedel ničesar povedati o ne-znančevi smrti. On sam je zaznal za smrt šele tedaj, ko so ga vprašali, ali ni pri Radovljici nekoga povozil.
Moški je bil brez dokumentov, ležal pa je na progi tako, da mu je odrezalo glavo, dočim je imel nogi na drugi tračnici. Visoko postaven moški je bil oblečen v tean-no-rjavo obleko, na glavi pa je mosil dobro ohranjen siv klobuk. Razen ure, verižice in doze ni imel pri sebi ničesar. V smrt je šel zatopljen v molitev, imel je v roki rožni venec, ko ga je zagrabil vlak. Kdor bi o ponesrečencu kaj vedel, maj sporoči oblastem, ki zadevo raziskujejo.
Smrt rudarskega veterana
Hrastnik, 19.*julija.
Po tritedenskem bolehanju je davi mirno izdihnil starosta hrastniških rudarjev g. Jurij Zavi«šek. ki se je rodil leta 1850 na Starem Hrastniku kot kmetski sin. Takrat je bilo tam več premožnih kmetov, ki pa so morali do leta 1880 za primerno odškodnino odstopiti svoja posestva in svoje domove rudniku. Ko je bilo konec fcmetske domačije, se je Jurij že kot 15-letni fanit posvetil težkemu in nevarnemu rudarskemu poklicu. Ker Je bil močan in bister fajnt, mu ni blio treba opravljati običajnega dela pri prinašanju in odnašanju orodja v rovih in je takoj postal vozač. Kopal je v rovih, ki so že davn0 zasuti, in bdi je do zadnjega najboljši zgodovinar hrasfcniškega rudnika. Ko je lani umri njegov vrstnik, 88-letnik, rudniški paznik g. Alojzij Mastnak, je postal on starosta braStaišMh in menda tudi vseh slovenska rudarjev. Vedno Je bil dober delavec in stanovsko zelo zaveden. Leta 1570 je W1 meti ornimi rudarji, ki b0 dar0-
raji in
vali zaslužek enega šihta za rudarsko zastavo v Hrastniku, ki je bila prva v slovenskih in gotovo tudi v vseh jugosloven-skih rudniških revirjih. Pri rudniku je de-
lal polnih 37 let in si s tem delom zaslužil pokojnino mesečnih 9 Din ta. 150 Din doklade. Preden je prišel v rudnik, se je šolal pri organistu Dragarju na Dolu vsak teden po en dan. Pozneje se je mož sam izobraževal in še v visoki starosti je rad čital »Jurtro« in razne knjige, najbolj pa se je veselil kulturnega udejstvovanja rudarske mladine.
Rudarskega starosto bodo pokopali v sredo ob pol 9. na dolskem pokopališču-Bodi mu ohranjen blag spomin, rodbini pa izraženo iskreno sožalje.
ljudje
Smrt v potoku
Poljčane, 18- julija
Dravjnja, ki je PO zadnjem deževju močno narasla, je zahtevala v soboto dopoldne mlado žrtev. Utonil j«. Gletni otrok Jože Lovec. Nesreča se je pripetila v Sp. Lažah prj mlinu. Malo nad reko leži posestvece Lovca, ki je čez dan v službi v Poljčanah. Otroci prideio večkrat k mlinu in se igrajo. Tako tudi v soboto predpoldne. Zbrali so se na mostu, med drugim] tUdi nesrečni Jožek z 81etnim bratcem. Po nesrečnem naključju je padel nenadoma Jože v deročo in naraslo Dravinjo in izginil. Otroci so zakričali in večinoma zbežali, le Jožetov bratec je hitel nekaj časa ob vodi hoteč pomagati. Ko 6e je za hip pojavil bratec nad vodo je obupno klical za njim: »Pepe, pridi ven!« Ali žal' bratca eo odnesli valovi neznano kam.
Trupelca do danes »e niso našli, čeprav 60 ga šli požtvovalni ljudje takoj iskat. Nesreča 6e je pripetila okrog pol 12. ure. Oče je lil razumljivo ves iz sebe, ko so mu prišli povedat grozno novico v Poljčane. mati je neprestano jokala. V tej družini ie to že drug primer utopitve. Pred leti je izginila v Dravinji Lovčeva sestra. Ko 6e je vračala z božje poti z Lubjčne domov, si je hotela v Dravinji oprati noge. Pri tem ji je spodrsnilo, in ker ni znala plavati' ie utonila. Ponovna smrtna nesreča je zatorej zbudila tem več sočutja._
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
jo položaja nižjega osebja direkcije pomorskega prometa. Posebni amandnian v finančnem zakonu jc to zadevno ugodno rešil. Ravnotako je po amandmanu rešeno vprašanje pokojnine pisarniških dnevničar-jev in s posebno uredbo se je uredil polo, žaj uslužbencev rečne plovbe.
Spremenila so se društvena pravila, ki omogočajo pristop vsem strokam železničarjev in so kategorijska udruženja nepotrebna, leer ne dosegajo onih uspehov, kakor udružnje vseh železničarjev. Udruženje jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev je osnovanje zveze vseh kategorijskih zdru_ ženj odločno odklonilo.
Posebna točka poročila navaja znatne uspehe Udruženja na socialnem in kultunem področju. Velik napredek je v raznih zadrugah in 6portnih organizacijah, osohito nogometnih, ki štejejo 30 zelo razvitih klubov. Izdatno sodelovanje železničarjev v raznih nacionalnih in kulturnih društvih. UJN2IB je nepolitična organizacija, ki ima pred očmi le blaginjo naroda in države, dovoljuje pa članstvu izven društvenih mej fivobolino politično opredeljen je.
Po poročilu glavnega tajnika je poročal blagajnik g. Simončič o večjih prihrankih v tem poslovnem letu ter o imovini centrale, ki je prav ugodno. Član nadzornega odbora je poročal o pregledu poslovnih knjig, ki so v vzornem redu.
V diskusiji so se oglasili k besedi g. Pav-lič iz Ljubljane, g. Sablja k iz Zagreba, g. Koprivec Ì7, Ljubljane, dalje gg. Marin ič. Bajič. Nedeljkovič, Tasovač, Blatnik iz Maribora, Rajevski. Vučičevič, Zupan Ciril iz Ljubljane. Na vsa vprašanja je jasno in prepričevalno odgovoril glavni tajnik g. Bakič.
Po razpravi so se določili govorniki za glavni kongresni dan. Odredile so se nato razne sekcije, ki zastopajo prometno, strojno, skladiščno, vozno, kretniško službo, dalje zadeve poslovodij, dnevničarjev, administrativno Jiomercijelneira oseb'a. osebja rečne in jadranske plovbe, osebja banovinskih železnic, proge Usora — Pribina, tehničnega in gradbenega osebja. Seje vseh teh odsekov so se zaradi vročine pričele šele ob 18. uri in so trajale pozno v noč. Trvto popol. dne so bile tudi nogometne tekme žele/ni-«arskih klubov za pokal prometnega ministra in sicer na. grišču Hajduka. Na žalost letos na teh tekmah ne sodeluje nobeden izmed naših slovenskih klubov, ne Hermes iz Ljubljane, ne Železničar iz Maribora. Tek, me so pokazale, da gojc železničarefci klubi lep in hiter no<roqnet. Rezultati; SK Železničar (Niš) : SK Železničar (Užice) 6:2 (2:21. V prvem polčasu sta si bila kluba enakovredna, šele v drugem delu igre so pokazali fantje iz Niša večjo vzdržljivost in zaporedoma zabijali gole. SK Železničar (Indjija) . ZSK Slavija (Skoplje) 2:1 (1:1\ Ta tekma je bila zanimiva, ker sta si bila nasprotnika, no znanju enakovredna. Železničarji iz Indjije «o imeli dobro oforainbo, toda lH)lj šibko kri tako vrsto. Nasprotno je bi. lo pri Skopljanih.
Pri naslednji tekmi igrajo premaganci in zmagovalci prvega dne, a na glavni kongresni dan reprezentanca železnica rekih klubov proti splitskemu Hajduku.
Zdravstveni dom v Brežicah
V soboto so Brežice doživele pomembno svečanost z otvoritvijo novega Zdravstvenega doma, ki sc na dostojen način uvršča v omrežje zdravstvenih m higiensk;h edi-nic v naši ožji domovini Slavje je otvoril šef doma dr. Černelč s pozdravom vsem gostom in sodelavcem, nato pa je direktor Higienskega zavoda dr. Pire iz Ljubljane v kratkih besedah obrazložd pomen in namen ustanove posebej še za brežiški okraj. Statistika izkazuje za zadnjih 15 let v brežiškem okraju največjo umrljivost. Posebno velika je umrljivost med dojenčki, visoko pa je tudi število mrtvorojenih in obolePh na pljučah. Zdravstvenemu domu pripada važna naloga, da dvigne zdravstveno stanje v brežiškem ■ okraju s socialno zdravstvenim delom na terenu. Na koncu je direktor dr. Piic apeliral na na-vzočne predstavnike sreza in občin, naj pn-skrbe. da bodo v bodočih proračunih tudi primerne postavke za vzdrževanje Zdravstvenega doma. nato pa je dr. Crnelču, šefu novega protituberkulozncga dispanzerja dr. Pcčku ;n zaščitni sestri Jarnovičevi izrazil željo, da bi nj;h delo rodilo čim lepše uspehe.
Govorili so še zastopnik sreskega načelnika dr. Schwab, zastopnik banovinske bolnišnice dr. Berglez, banovinski zdravnik dr. Huda'ist. zastopnik osnovn;h šol in učiteljstva Ivanuša, zastopnik duhovščine pater Daneš in v imenu občin Poljanšck. S tem je bil otvorjen 18. Zdravstveni dom v Sloveniji, ki se bo brez dvoma z uspehom pridružil organiziranemu hig'cnskemu delu v naši državi, kakor so mu nakazale smer ideje dr. Andreja Stamparla. Novi Zdravstveni dom bo opravljal predvsem naloge skrbstva za novorojenega otroka, v njem pa bodo združeni še poss'etovalnica za mater, otroški dispanzer, šolska klinika, pro-fcituberkulozni dispanzer in posvetovalnica za noseče žene.
t
Po dolgem trpljenju je Bog poklical k sebi našo drago sestro
MARIJO BLAHNA
šolsko upraviteljico v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 20. julija ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, dne 19. julija 1937.
Žalujoče sestre in sorodstvo.
in jih mnogo obsodila na smrt.
V dobi napoleonskih vojn so bili Francozi dvakrat v Ptuju. Leta 1799. je peljal ruski general Suvorov 14.000 ruskih koza-kov skozi Ptuj. Taboril je zunaj mesta na Hajdini ter tukaj po pravoslavnih običajih in obredih praznoval Binkošti. Po odhodu Francozov so se pomikale avstrijske armade tudi skozi Ptuj in nam poročajo zgodovinski viri, da so delale domačinom večje in hujše neprilike kakor Francozi. — Revolucijo leto 1848. tudi za Ptujsko polje in ostalo brez posledic. Madžari, ki 6o se že takrat hoteli odcepiti od Avstrije, so zasedli Medžimurje in dospeli tik do Središča. Nasproti pa. se jim je postavila močna avstrijska vojska 10.000 mož, ki jih je pregnala. — Zanimivo je, da je ustanovil leta 1803. neki Nera t pri 6v. Urbanu nad Ptujem akademijo za izdelavo slovenske slovnice in slovarja. Stvar pa ni uspela, ker je ustanovitelj že nekaj let nato utonil v Dravi. — Decembra meseca leta 1857. je bil položen prvi temelj za novo železniško progo od Praglerskega do Cakovca in to baš v Rogoralici pri Ptuju. — Preostajalo bi še omeniti narodnostne boje na spodnjem Štajerskem od druge polovice preteklega stoletja do konca vojne, ki 60 prišli do najhujšega izraza in do naostrejših oblik baš v Ptuju. — K folklori spada tudi narodna noša. Na Ptujskem polju je nosil kmet. še pred nekaterimi desetletji nleg telovnik z velikimi srebrnimi gumbi, irhaste hlače in Škornje z visokimi golenioami. Na glavi je imel ozkokrajen klobuk. Ženske na so imele bele rute. Bila je to pestra slika ob nedeljah na ceiikveaom trgu. Rudolf Dosta^
.(Konec)
Nad tisoč gasilcev se je zbralo v Kamniku
k proslavi ssletnice kamniške čete in k blagoslovitvi krasnega novega prapora
Kamnik, 19. julija
Včeraj je proslavilo kamniško gasilsko dlruištvo svojo 55-letnico. Ob tej priliki je prihitelo od vseh strani v Kamnik toliko gasilcev in prijateljev gasilstva, da 6e je prireditev razvila v pravo gasilsko mani. festacijo, ki bo ostala vsem udeležencem globoko v spominu. Kamnik si je nadel praznično lice, da tako pro-slavi s svojo gasilsko četo 55 letno delo človekoljubja in dostojno sprejme vse številne goste, ki so prihiteli iz vseh krajev države. Prireditev se je vršila pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Kr. Vie. princa Tomislava, katerega je zastopal upravnik kamniške smodnišnice inž. podpolkovnik g. Milojko Paunovič. Prihiteli so v Kamnik številni zastopniki gasilskih društev iz vseh krajev naše banovine, poleg tega pa tudi odlični gostje starešinstva gasilskega saveza iz Beograda, kakor tudi zastopniki gasilskih žup iz dunavske in drin-ske banovine, Vukovara in zastopnik najstarejšega gasilskega društva v državi iz Varaždina. Okrog 1000 uniformiranih gasilcev smo našteli, poleg njih pa ogromno število občinstva. To število bi se prav gotovo podvojilo, če bi bilo vreime lepo.
Svečanost se je pričela že v soboto zvečer z bakljado in obhodom po mestu. Ob 20. uri je krenil sprevod gasilcev s priznano kamniško godbo na čelu pred državno smodnišnico pozdraviti zastopnika visokega pokrovitelja. Nato .je krenil sprevod po mestu in se je ustavil pred hišo kamniškega župana g. Antona Stergarja, katerega so gasilci pozdravili; pod oknom kumic novega prapora gospe Fani Knafličeve in gospe .Tu-ste Kramarjeve je godba odigrala podokni-oo, gasilci pa so ju navdušeno pozdravili.
V nedeljo se je pričela, slavrrost že ob 6. z budnico. Ob 9. so odkorakali gasilci k
sprejemu gostov na kolodvor. Po prihodu vlaka so odkorakali vsi pred gasilski dom, kjer je bilo zbirališče, od koder so odšli ob 10. na glavni trg. Točno ob 10.20 je prispel zastopnik pokrovitelja Nj. kr. Vis. princa Tomislava podpolkovnik g. Milojko Paunovič, nakar se je pričela slovesna služba božja, katero je daroval kamniški dekan g. Matej Riliar. Po sv. maši je gospod dekan blagoslovil novi prapor in je nato nagovoril zbrane gasilce s priložnostnim govorom. Nato so govorili predsednik kamniške gasil, ske čete g. Anton Cerer, starešina gasilske zveze g. Stanko Žagar iz Beograda, starešina gasilske zaje klice dravske banovine g. dr. Kodre, vrhovni inšpektor gasilstva g. Ilija Pintar in zastopnik najstarejšega gasilskega društva v državi g. Draguthi Min-tas iz Varaždina.
Po obredih so gasilci izvršili pozdravni defile pred častno tribuno. V sprevodu so igrale tri godbe. Kako mogočna gasilska manifestacija je to bila, lahko sodimo že po tem, ker so v sprevodu nasili 21 društvenih praporov gasilskih edinic iz vseh delov naše banovine. Po defileju je bil razhod, popoldne pa je sledila * mestnem parku veselica, ki je v najboljšem razpoloženju trajalo pozno v noč.
Ob svoji 55-letnici gleda kamniška gasilska četa na lepo dobo uspehov in marljivega, vztrajnega dela. Isto veliko navdušenje, s katerim so ugledni kamniški meščani leta 1882. ustanavljali društvo, je vodilo članstvo skozi vso dobo do danes vedno navzgor. Ogromna udeležba občinstva na tej proslavi je dovoljen dokaz, kako cenimo človekoljubno delo gasilcev, kamniškim gasilcem pa naj bo to nova vzpodbuda k na-daljnemu uspešnemu delu.
Kongresni dnevi železničarjev v Splitu
Podana so bila izčrpna poročila o stanovskih zadevah
Split, 19. julija
Iz vseh krajev naše države so prispeli z vlaki in ladjami železničarji in brodarji. Prvi dan jih je doäo okoli par sto, iz Beograda je prispel posebni vlak. Drugo jutro v peteflk je prispela tudi skupina bolgarskih železničarjev, ki prisostvujejo kongresu kot gostje. Omembe vredno je, da so bolgarski železničarji pristopili v Ligo slovanskih železničarjev, v kateri so poleg nas včlanjeni tudi Poljaki in Cehi. Predsednik Udruženja jugoslovanskih železničarjev g. N. Djoirič je letos istočasno predsednik te Lige. Bolgare so na splitskem kolodvoru sprejeli zelo svečano. Po splitskih ulicah srečavaš polno železničarjev, ki so predmet občih simpatij javnosti.
V petek ob 7. zjutraj se je v sokol&ki dvorani pričela predkonferenca, delegatov in referentov. Delegatov je 87, referentov 30. Zaradi obolelosti predsednika Djuriča je predsedoval konferenci g. Radomir Lekovič v prisotnosti obeh tajnikov Bakiča in Babi-
ca. Predsedniku je t>ila odposlana topla pozdravna brzojavka.
Prvo je bilo obširno poročilo tajnika centralne uprave v Beogradu g. Jovana Bakiča. Poudarjal je ogromno delo organizacije za izboljšanje položaja vseh železničarjev in brodarjev. Kljub temu beležijo centralna uprava kakor tudi njene oblastne uprave v Ljubljani, Zagrebu. Splitu, Sarajevu in Su-botici znatne uspehe. Posebne napore je organizacija vlagala v izboljšanje prejemkov vseh železničarjev in brodarjev a os obito delavcev, katerih dnevnice znašajo le 400 do 700 din mesečno. Poleg tega je intenzivno delalo na izmenjavi in dopolnj?nju delavskega pravilnika, ki zaenkrat ne daje delavcem eksistenčnega minima. Organizacija je predložila svoj osnutek, katerega pregleduje posebna komisija. Upravna stanovanja železničarjev so se podraižila, znižanje najemnine se ni doseglo. Za službeno obleko prejemajo uslužbenci zelo nizke dotacije. Velik uspeh je Udniženje doseglo z ureditvi.
Umrl nam je v starosti 67 let naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod
JOSIP ARMIČ
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 20. t. m. ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. CELJE, 18. julija 1937.
Žalujoča soproga ANA; ing. MIRKO, sin; ANICA, snaha in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, preminul naš dobri oče, brat, stari oče, stric in tast, gospod
ANTON FAZARINC
bivši veleposestnik in dolgoletni župan občine Celje-okolica.
Pogreb bo v sredo, 21. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti (Ostrožno št. 46), na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek 22. t. m. ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju.
CELJE-OSTROŽNO, 19. Julija 1937.
Žalujoče rodbine:
FRANJO, JOŠKO, ANTON FAZARINC v Celju, FRANC FAZARINC v Trstu, VINKO KUKOVEC v Celju — in ostalo sorodstvo.
Stati in novi Ptuj
Kulturnozgodovinska slika
(Nadaljevanje)
V. mirnih časih se je v teh krajih uspesno razvijalo kmetijstvo in ostale gospodarske panoge. Proti koncu srednjega veka so lastniki že dobro izkoriščali zemljo ter jo pridno krčili t. j. trebili gozdove, grmovje in kamenje. Odtod krajevno ime v Ptuju in drugod Krč e vin a. Nastali so travniki, njive, vinogradi. V deželnoknelžjih urbarjih beremo, da je med dajatvami popolnoma manjkala rž, mnogo je bilo pšenice in boba, ječmena malo. pa mnogo maka, tudi proso je bilo redko. Lanu se je povsod mnogo se. jalo. Vinogradništvo je bilo zelo razvito, s,adjereja in vrtnarstvo pa le neznatno. Svi-njereja in celo ov&jereja sta bili povsod že zelo razviti. Tudi gebeloreja je bila zelo razširjena, ravnotako peratninarstvo. Na Dravi so se že v oni dobi vrtela mlinska kolesa ter so že takrat iskali in izpirali zlato rudo v dravskem produ. Okrog leta 1200. so bili v prometu poleg ostalega denarja tudi ptujski novci, saj je imel Ptuj takrat lastno denarno kovnico. Finance so imeli v oni dobi v rokah židje, ki so držali v svoji odvisnosti visoke posvetne, za tudi cerkvene kroge. Tako n. pr. so bili kamomiki eolnograSkih nadškofov v Ptuju židje.
V 14. stoletju so zadele poleg ostalih pokrajin tradì Ptujsko polje mzne ujme in nadloge. Predvsem so bile to kobilice, ki so prihajale od vzhoda v neizmernih množinah in oglodale da korenin vse, kar je bi-
lo zelenega. Še hujša nadloga so bili Tur-
i k i. Leta 1396. je prvič stopilo turško kopito pri Središču na Dnavsko polje. Takrat so oplenili in požgali tudi Ptuj. Turški vpadi eo se nato ponavljali skozi več kakor dvesto let in se jih zadnjič omenja leta 1603., ko 60 oplenili Slovenske gorice do Ptuja.
Na turški izvor spominjajo še dandanes raz-
na rodbinska imena, ki se nahajajo na Ptuj-
skem polju, zlasti okoli Ptujske gore, n. pr. Sagadin, Šalamun, Tu rku š, Hazenmali itd. Ptuj in okolico 60 večkrat porušili tudi potresi. Eden najhujših je bil 25. januarja 1348 ob treh popoldne, ko je popolnoma po-
rušil ptujsko mesto. Med Tannimi sovražniki, ki so razsajali po Ptujskem polju, so bili divji Kruci, nekaka zmes domačih, madžarskih in turških razbojnikov. Narod jih še do danes ni pozabil. Beseda; kruc pomeni v teh krajih divjaka brez usmiljenja in vere, pa tudi dranega, mogočnega m neu. 6trašenega korenjaka.
& V Ptuju in bližnji okolici bo se naseljevali 'tekom stoletij razni verski cerkveni redovi, nekateri 6o se ohranili do današnjih dni. Prvi so bili dominikanci, ki bo jih poslali v Ptiuj leta; 1230. solnograški nad škofje. Ta red je ustanovil v mestu prvo Solo. Odpravil ga ie €esar Jožef n. Minoriti so prišli koncem3. stoletja ter imajo za razvoj narodne izobrazbe in zavesti v ptujskem okraju velike zasluge., Samo6tan nemške.
ga viteškega reda ali križevnike je ustanovil Friderik Ptujski okrog leta 1200 v bran proti Madžarom. V Ormožu je bil frančiškanski rad, ki ga je razpustil Jo-žel H. V Studencih pri Poljčanah so bile d o m i n i k a n k e, ki SO' bile na zelo slabem glasu. Glede njih je poročal 0 priliki vizita-cije leta 15G8. generalni vikar Jakob Ma-racco. da so Tedovnice s priorko vred živele zelo razuzdano. Polnejša priorka neka Uršula Zeirer je nameščala na župnije, katerim je bil samostan patron, heretične duhovnike ter živela z njiimi v nedovoljenem razmerju. Tudi ta samostan je ukinil Jožef H. — Protestantizem se je širil tudi v Ptuju, kjer je našel veliko pomoč in varstvo pri plemstvu. Protireformacijske komisije tukaj dolgo časa niso mogle nič opraviti. Še leta 1602. so dali napraviti pforski protestanti na nov zvon podobe Lutra, Kal-vina in Melanhtona. — Strašna nadloga za Ptuj, njegovo bližnjo in daljno okolico je bila kuga, izmed najhujših ona koncem 17. stoletja. Meščani so bežali v vinograde v Haloze in Slovenske gorice. Vršile so se s pokorne procesije in molitve, drugi ljudje pa so se obupani vdajali pijanstvu in raz-vratnosti. A vse ni nič pomagalo. Črna 6mrt je še bolj razsajala in zahtevala v par letih mnogo stotin smrtnih žrtev samo v mestu. — Leta 1684. je strašen požar uničil vse ptujsko mesto ter mnogo starih listin in dragocenosti. Enako hudi požari so se ponavljali v Ptuju še pozneje večkrat. — V 17. stoletju so tudi v Ptuju kakor drugod preganjali čarovnice. Proti čarovnicam ptujsko okolice, katere so dolžili sestankov na Donački gori. je poslovala sod-nija na gradu Bori (Ankcnsfcein) ob Dravi
»JUTRO« St. 166
8
Torek, 20, VIL 1937
Rafael Sabatini;
14
MORSKI KRAGULJ
roman
Razamtmda je stala sredi sobe, kakor v Saden posmeh odeta z nevestno belino, a še bolj belo se je svetil njen obraz. Oči so ji kakor dve orni lisi slovesno in pošastno strmel v vsiljivca. Odprla je ustnice, toda besede ma ni privoščila.
»Vidim, da si že slišala laž, ki se širi po kraja. To je hudo. A tudi verjela si ji, in to je še huje.«
Še vedno ga je merila z mrzlim pogledom, polnim groze, ta otrok, ki mu je komaj pred dvema dnevoma zaupljivo slonel ob prsih in miu gledal v
v •
oci.
»Razaamtnrcta,« je vzfldüknt in stopil bliže, »Rozamunda, samo zato sem prišel, da ti rečem: vse je laž!«
»Bolje je, da odideš,« je rekla, in nekaj presunljivega je zvenelo v njenem glasa.
»Odidem naj?« je zamolklo ponovil. »Podiš me? Nočeš me poslušati?«
»Več ko enkrat sem te radie volje poslušala; branila sem se poslušati diruge, ki so bili pametnejši od mene, in prezirala njih svarila. Med nama ni več tistega, o čemer bi mogla govoriti; samo to še prosim Boga, da bi te prijeli in obesili.«
Se v ustnice je bòia bela, ko je tako stala pred njim. Prvikrat v življenju se je bal in čutil, kako se mu tresejo močne noge.
»Naj me obesijo; dobro mi bo došlo, ker ti to verjameš o meni. Globlje me ne morejo raniti, kakor si me ti, in ničesar takega mi ne morejo vzeti, kar bi mi bilo drago, zdaj, ko se je izkazala tvoja vera varne toli šibko, da bi jo prva govorica odpihnila.«
Videl je, kako so se blede ustnice skrivile v zlo. ben nasmeh: »To je več ko zgolj govorica; več, nego morejo vse tvoje laži prikriti«
»Laži?« je vzkliknil. »Na svojo čast se ti kol-nem, da nisem ne kriv ne sokriv Petrove smrti ! Bog naj me kaznuje, če to ni čista resnica.«
Izza njegovega hrbta se je začul osoren glas: »Podoba je, da se Boga enako malo bojite kakor vsega dragega.«
Oliver se je sunkoma obrnil in zagledal pred se. boj sira Johna Rülgrewa. »Tako, tako,« je tiho dejal, in oči so mu postale trde in svetle kakor agat. »Torej je vse to vaše delo.« Pokazal je na Rozamumdo; očitno je bilo, kam meri.
»Moje delo?« je vprašal sir John in zapri vrata za seboj. »Sir, vaša predrznost in nesramnost presega vse meje... «
»Dovolj!« žilava pest sira Oliverja je treskoma udarila po mizi. Vihar strasti ga je premagal. »Prepustite gobezdanje norcem, sir John, kritiko pa ljudem, M se znajo bolje postaviti za njo. Dovolj, pravim, ako nočete, da se res zgodi umor!«
Glas mu je zajefcnfl, fai sir John je vfeljufe svojemu pogumu, odskočil.
Toda sir Oliver se je takoj spet obrzdal, se obrnil k Rozamundi in proseče nadaljeval: »Odpusti mi. Nor sem, blazen od tega, kar mi podtikate. Res je, da tvojega brata nisem ljuibil, a kar sem ti prisegel, sem tudi držal. Udarce sem trpel od njega in se smehljal; včeraj me je spet javno žalil, z jahalnim bičem me je oplazil po licu — še zdaj se mi pozna. Lažnivec in hinavec je, kdor trdi, da ga ne bi imel pravice ubiti. A misel nate, Rozamunda, misel, da je tvoj brat, ta misel je zadostovala, da se je moj srd polegel. In zdaj, ko ga je po strašnem naključju doletela smrt, imam za plačilo to, da me dolžijo uboja in da jim ti verjameš.«
»Kaj pa more drugega kakor verjeti?« je siknil Killigrew.
»Prosim vas, sir John, ne vtikajte se v to, kaj more in česa ne more. Da vi verjamete, je dokaz vaše neumnosti. Rozamunda, misli si, da bi bil hotel terjati zadoščenje za žalitev. Ali me tako malo poznaš, ali res moreš verjeti, kaj bi si na tak za-vraten način poiskal maščevanje in se sam zaznamoval krvniku? Tako mi živega Boga, lepo zadoščenje bi imel! Mar sem pri vas tako ravnal, sir John, ko ste premalo brzdali svoj jezik? Človek, bodite pametni ; premislite, potem sodite. Vi ste vendar nevarnejši tekmec, nego je bil ubogi Peter Godolphin kdaj v svojem življenju, in ko sem terjal od vas zadoščenje, sem storil to pogumno in odkrito, kakor je moja navada. Ko sva v Arwenacku
pomerila meča, se je to zgoäQo pred pričami in po
pravilih, da tisti, kdor bi ostal živ, ne bi imel sit. nosti s sodni jo. Saj me vendar poznate. Če bi bil v resnici stregel Petru po življenju, ali ne bi bil potem enako ravnal? In živa duša mi ne bi mogla ničesar očitati!«
Sir John se je zamislil; v Oliverjevih besedatì je bila doslednost, trtìa in jasna kakor led, in aie-, wenaski vitez ni bil bedak. A ko je še stal in zmedeno gulbančil čelo, je bila Rozamunda tista, ki je odgovorila namesto njega.
»Živa duša ti ne bi mogla ničesar očitati, ura-! viš?«
Prepaden se je obrnil. Vedel je, kakšna misel ji roji po glavi. »Ti misliš,« je tiho odvrnil in z già-, som očitajoče nejevere zategnil besedo, »ti misliš, da sem tako podel in lažniv in sem na ta način storil tisto, česar se zaradi tebe nisem upal očitno storiti? Res tako misliš, Rozamunda? Zate me je sram,«
Hladna udlržanost jo je minila. Na pol zamičljivi poudarek njenih besed je izpodlbodel njeno jeze: »Nizkotni hinavec! Ljudje so slišali, kako si mu prisegel pogin. Tvoje lastne besede so mi prišle do ušes. Razen tega so našli s kraja, kjer je ležal Peter v snegu, krvavo sled, ki vodi do tvojih vrat. Ali še vedno upaš tajiti?«
Vsa barva mu je izginila z obraza. Roke so ma brez moči omahnile, in o^i so se mu razširile v nenadnem strahu
»Krvavo... sled?« je zmeden za jecljal.
MALI OGLASI

Bt»eda 1 Dia, davek 8 Dtn. aa šifro aH dajanje naslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Jako poceni
in dobro
preživite poSitniee ci> morja. Pension 40 do 45 Din z vso oskrbo in taksami, kopališče brezplačno v vili lado Pilaš, Sv. Jakov 020 Siljevica.
1S364-38 Sobo s prehrano
eelodnevn« — v Litiji, za 350 Din, oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«.
Mlad trgovec
išče službo poslovodje all potnika dobre tvrdke. Prevzamem tudi komisijsko zalogo kakršnegakoli "blaga v lastno hišo v najlepšem centru mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *V vseh strokah dobro verziran«.
18375-2
Samostojna šivilja
in prikrojevalka, želi takoj nastopiti službo. Vešča tudi konfekcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18347-2
Mesto hišnice
želim kjerkoli. Cenj. ponud be na podružnico Jutra Celju pod značko »Poštena ženac,	18381-2
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 9 Din, u. Sifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kočijaža, kravarja in svinjarja
potrebuje družba Jetiin-grad z. o. z, Šmarje pri Jelšah.
18324-1
Prikrojevalca
spretnega, za trikotažo, — sprejme takoj tovarna >Ika< v Kranju. Mesto dobi tudi nadzornica za isti oddelek.
18356-1
Služkinjo
pridno in pošteno, ki zna prati in nekaj kuhati in ki ima veselje k dvema otrokoma, sprejmem takoj. — Elsa Car, Koroška Bela, Slov. Javornik.
18303-1
Blagajničarko
zanesljivo in pošteno, sprejmem takoj. Kolodvoska restavracija Jesenic«. Prednost imajo trgovske sotrud-nice.	183S9-H
Bakrokotlarja
sprejmem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Bakrokot-lar«.	18346-1
Slaščičarske
pomočnike
vojaščine proste, samske — sprejme takoj tovarna »KERN«, Kranj.
18373-1
2 perfektnj
prodajalki
prikupnega nastopa, mešane stroke, popolnoma izurjeni v galanteriji, 24 do 30 let, sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe z referencami in sliko na naslov: Peteline, Ljubljana.
10061-1
Službe isče\
Vsaka beseda 60 par, fta-rek 8 Dio. u SUt* afl da Janj« naslov» 6 Din; naj-cxaujSi znesek 12 Din.
Šofer in
avtomehanik
sanski, trezen in poéten, dober vozač, s primerno prakso, želi takojšnjega na-meščenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro.
18370-2
Čevljarski
pomočnik
žel': zamenjati službo, star 27 let, pošten. Nastop 1. avgusta. Obres Iran, Sv. Lenart, Laško.
08380-2
Potnici
Beseda 1 Dio, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Vztrajne zastopnike
dobro uvedene pri grosistih in večjih detajlistih, ambiciozne v poslu (potnike), išče generalno zastopstvo nemških in švicarskih tek stilnih tvornic, ki proizvajajo moške in ženske štofe, voile, markizete, Organdy etc. Ponudbe na Jnterre-klam, Zagreb, Masarykova 28, pod »P-4&36«.
18348-5
Vajenci(he}
Beseda 1 Din, davek 3 Dtn. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenko
s predpisano šolsko Izobrazbo ln znanjem nemščine sprejmem v delikatesno trgovino. V hiši vsa oskrba. Delikatesa A. Terčon, Kranj.
18038-44
Kuharske učenke
sprejmemo proti mesečnemu plačilu. Hotel Mariborski dvor, Maribor.
18304-44
Učenko
sprejmem takoj v trgovino z nieš. blagom. Biti mora poštena, zdrava in pridna, stara 1(4 let, z dobrimi spričevali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18330-414
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
PoUk
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro »II dajanje naslo-va 5 Din. Najma.ijši znesek 17 Din.
Ponavljalni tečaj
za srednješolce s ponavljal a imi izpiti «e vrši prt pral. dr. J. Rožmann, Ljubljana., Blehveisova e. 6. Prijave d» 20. VTL od 11—13 ure. Cene zmerne, uspeh sajam 6en.
Pohištvo
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sperano spalnico
v svetlomodri barvi, prodam. Mizarstvo LIČEN, Celovška cesta 208.
18383-12
Beseda 1 Dtn, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
in več pisalnih miz, v najboljšem stanju proda ABC Medvedova c. 8. Telefon 24-44 poleg gor. kolodvora.
18353-20
Lokomobilo
00/80 KS, 12 atm. proda tovarna »Pekatete«, Ljubljana, Glince.
18367-29
IIUJJL.IMI
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ugodna prilika
Prikolica, skoraj n*>va, — lahka za 350 ccm motor naprodaj za Din 2.500. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18357-10
Beseda i Dm, davek 8 Din, ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Par lepih črnih konj
165 cm visoki, za težko in deloma lahko vožnjo, brezhibnih, prodamo za 7.500 Din. Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5.
18167-27
rum
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne - juveiir
Ljubljana, Woltova ulica 1.
12-38
Kupim
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
! 'isalno mizo in
šivalni stroj
dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18377-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo, modroce, kupujem. Pridem dom. Pišite na: Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27.
Beseda 1 Dtn, davek 8 Din. za šifro sii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje r n o v č i m najkulantneje po najvSjl ceni
takoj v gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnova ni. ! 14. Telefon J5-10
59-16 I
[Večje število parcel
kompleksov posestev, "gozdov, trgovskih ls stanovanjskih b« ter vil ima naprodaj gradben, strokov U izobražen posredovalne Kunaver Ludvik. Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeeni graditelj bi sodni eenitelj za nasvete, brezplačno na razpolago.
69-20
Posojilo
v iznosu Din 160.000, potrebujem nujno 7.a -v.i.ui.-n-
Mestne hranilnice ljubljanske. — Sigurna varnost. — Vknjižba na prvem mestu nepremičnin, vrednih 3/4 milijona Din. Eventuelno še druge garancije. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varna naložba*.
18363-16
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
v pritličju in 1 opremljeno sobo v I. nad. z dvema posteljama, oddam za 1. avgust. Vprašati: Kolodvorska ulica 35/1., desno.
38339-31
Trisobno stanovanje
kopalnico, novo slikano, oddam 1. avgusta. Lepo-dvorska 3.
18388-3!
Kompanjona ali
kompanjonko
s kapitalom od 20 do 40.000 Din za proizvod v Jugoslaviji išče industrije« Jugoslovan v Franciji. Znanje ni potrebno. Dobiček uren. Ponudbe na ogl. i. Jutra pod šifro »Indu-striel štev. 22-42. Tajnost zajamčena«.
18372-16 I
Lepo stanovanje
z vsem komfortom. oddam v vili v Zg. Šiški pri rem "zi ob glavni cesti št. 338. Mesečna najemnina Din 500.
18335-31
Rwac
irn
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova | Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovino
in stanovanje, na prometnem mestu jeseniške industrije, oddam v najem. — Prostori so pripravni tudi za vsako drugo obrt. Lesk, orec, Javornik 100.
18351-17
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepo sobo
zračno opremljeno, oddam boljšemu gospodu ali gospodični v sredini mesta. Po želji tudi z vso oskrbo. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra.
18168-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18385-23
Sobe išče
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro sil dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo išče
Išče potnik pri neodvisni dami v centru. Pon. pod »Lepa soba« na ogl. odd. Jutra.
18138-23a
rt j i
Vsaka bese-i* t Din; davek S Din. za dajanje naslova S Din; najmanjši znesek 30 Din.
Katera dama
bi bila pripravljena podpirati 231etnega študenta do konca njegovih študij. Pro-tiushiga po njeni želji. Do- [ pise pod »Hvaležen 1334«.
18360-34 I
Pismo pod šifro
»Stanovitnost 46«
se nahaja v podružnici Ju- I tra v Mariboru, Gosposka lil
18366-24
FINANČNIK
bi se udeležil v zdravem kemičnem ali farmacevtskem podjetju z znatnim zneskom. — Ponudbe pod »46904« na Publicitas a. d. — Beograd — ulica Kralja Milana 10/L	5770
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
iuret
jlister in vsa lahka? letna oblačila elegantni izdelavij nudi ceneno
PRESKER,
[Sv. Petra cesta 14
Radi velike zaloge poletnega blaga
dajemo od 15. julija t. 1. naprej na vse manufakturno blago
10% popusta
na vse konfekcijsko blago
20% do 30% popusta
in sicer velja popust na vse reklamne cene kot so označene v izložbah.
Velika izbira vseh vrst ostankov štofa, svile, raznih modnih blagov Ltd. s
30% do 50% popustom.
Izkoristite takoj ugodno priliko!
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29 in 30.
Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO Z BI0CEL0M JE ČUDOVTIAf
To dokazuj^ da se koža
da hraniti
Gostilno
dam na račun, — okolica I Ljubljane — najrajši dvema damama te stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra | pod >Lepa lega«.
18303-17 I
Lokali
Beseda 1 Din, davek 8 Du, za šifro ah dajanje naslova Din. Najmanjši znesek | 17 Din,
Dva manjša lokala
prometni točki, oddam j 1. avgusta. Vprašati: Ve-1 gova ul. 12/H.
18398-19 I
PROVIZIJ5KE
ZASTOPNIKE
eventualno tudi samoprodajalce za prodajo
domače, povsem naravne mineralne vode,
IŠČE vrelska uprava v vseh večjih krajih Jugoslavije. — Ponudbe z navedbo stalno obdelanega okoliša in referencami na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Reorganizacija«.
209
Po dolgem trpljenju je v nedeljo 18. t. m. ob pol 14. uri poklical Vsemogočni k sebi našo drago mater, babico in prababico, gospo
Primožič Jerico
roj. Prevc
v 87. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v torek 20. t. m. ob 17. uri na pokopališče k sv. Frančišku v Železnikih. V Železnikih, 19. julija 1937.
Rodbine:
Primožič, Goja, Kosem, Pengov.
Moj
zdravnik mi je dejal, da se B i o c e 1. vsebovan v tej posebni hrani za kožo, ^N11 pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Globoko prodre v kožo in dovaja ji hrano/ ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Biocel je iznašel neki glasoviti profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala pot. da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki jih je dr. Stej-skal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov.
Iščemo
RISARJA (umetnika)
za šefa risarskega oddelka, prvenstveno risarja s peresom (Federzeichner), veščega izdelovanja pisemskih glav, prospektov in lepakov. Prednost imajo poznavalci lito-grafske tehnike. Ponudbe z vzorci del na Grafičko preduzeče »OBLIK« — Beograd. Vuka Karadžiča 18.
5715
Skladišče
zelo pripravno za sadje oddam. Naslov v vseh po-1 slovalmcah Jutra.
18384-101
Trgovski lokal
krasen, v centru prometne-1 ga mesta, »raven lepa stanovanja, kleti, hlevi in vrt, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna stalna eksistenca«.	j
18374-10
18378-7 Jutra.
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro aH dajanje naslova ! Din. Najmanjši znesek j 17 Din.
stanovanjska hiša I
na Glincah, blizu tramvaja [ z donosom preko Din 1.000 | naprodaj za Din 60.000. Na-skvv v vseh poslovalnicah I
V vročih dneh
Vas bo osvežilo hladno umivanje glave s SORELO. Kdor redno uporablja SORELO, ne pozna prhljaja in izpadanja las. — Dobi se v vseh strokovnih trgovinah po ceni din 7.—, 12.— 25.—.
Umrl je naš dragi brat, svak in stric
FRANCI ZÀJC
posestnik in gostilničar v Straži pri Novem mestu
Pogreb bo iz Bistrice v sredo 21. t. m. ob 10. uri dopoldne na pokopališče v St. Rupert.
Bistrica pri Mokronogu, Ljubljana, Dvor pri Žužemberku, 19. julija 1937.
ŽALUJOČI OST ALL
f
18386-30
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nam je po dolgi in mučni bolezni umrla naša ljubljena soproga, mamica, stara mamica in prababica odn. sestra in teta, gospa
Josipina ČEPIN roj. Marolt
v 86. letu starosti, previdena s sv. zakramenti.
Nepozabno rajnico spremimo k večnemu počitku v sredo 21. julija ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, na Cojzovi
cesti 9, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 19. julija 1937.
Žalujoče rodbine: CEPIN, GRÖRMING, MODIC, KOVACIC, MAROLT
i
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
RADIN IGNACU
stražmojster v pokoju
danes po dolgem in tihem trpljenju v 81. letu starosti, boguvdano zatisnil svoje- blage oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 20. julija ob 9. uri na radeško pokopališče.
Radeče pri Zid. mostu,
18. julija 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.

V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da nas je naš nadvse dobri in ljubljeni mož, a ta, sin, brat, svak, nečak, gospod
dr. JOŽE ŠTULAR
SODNIK V LJUBLJANI
nenadoma zapustil. Našel je svoj pokoj na Jezerskem, kamor je prišel iskat zdravja in moči za svoj poklic.
Pogreb predragega bo v sredo 21. t. m. ob pol 3. uri popoldne na pokopališče pri sv. Andreju na Jezerskem.
Maše zadušnice se bodo brale v četrtek 22. t. m. v župni cerkvi na Jezerskem.
LJUBLJANA-JEZERSKO, dne 19. julija 1937.
Žalujoča soproga PAVLA in otroci JOŽA, PAVEL, JAKA, MARJANCA — ter ostali sorodniki.
P&vds £a?liea« m* fcsäaja ta konzorcij »Jutra« Adolf RIbnikar, i— Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, ~ Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi s Ljubljani*