18. fleviM Posamezna Številka stane Din 1*50. V UuMjani, v torek li. mutan mL BaBSa^ iiha j a vsak dan eoaoldae, Izvseaei nadalje in praznika. anaaraN: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 A 2 D 50 p, večji mserati peM vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld beseda 1 D; Popust po dogovoru. — In sera t ni davek poseben Vprašanjem glede inseratov nai se prilo! '„n-^ka za odgovor Uredalsivo .,81*». Mara d*** Inaflovi ulica št S, I. nadatrapfa Tala on stav, 3«. Do?ta2 ^prejeasn ia ^liiiian m aaiaatao triisoraat* m~ Rokopisov so na vrača. ^fj ffai-avntsfro „9tov. tfaroda1 ia „Hir5*na Hskarsa1* ^naflova alfo* kt 5. pritlleno. - Talafan it. 304. v Iti?*?sl3-siji 4—S str. «»o O. V5dv 8 in ve^ 2 3. V inoze vcsitru 4—6 Str. 2 O., 3 in vet po 3 O. Poitnifta BlaSaita^v «fot sušni. „Slovenski Narod** velja: 1 Jn-csJarlJl ▼ Ljubliam po 12 mesecev • • ■ • • • Din 240 — Din 7\Q - Din 360 - 6 • • • • ■ • . 120"- • 120- . 18 r- 3 • • • • • • . 60 - * 60- . 90-- 1 • • • • • • . »- • 20 — . 30-- Pri morebitnem novlSanja *e im* daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošl ejo v prvič naročnino vedno :^SjT" po naUazn a. Ms amo nsmcna naročila hrez poa'atv-* denar a se ne moremo ozi'. Slovanska manjšina v Avstriji. »Cilller Zeitung« in praška »Bohe-mia« sta zadnji čas obe enako zajavkali, kako dobro da se godi koroškim Slovencem oziroma dunajskim Cehom — in kako slabo v primeri z njimi Nemcem v Jugoslaviji in v Pragi. — Ta obrabljena taktika Nemcev je že našla od obeh strani zaslužen odgovor. Ne bom tu ponavljal, kako je dobila nemška Celjanka po zobeh, pač. pa naj podam sliko češkega manjšinskega vprašanja — za vzgled našim politikom in oblast-nijam, ki jim mora biti tesno pri srcu vprašan e koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Cehi so sklenili z Avstrijo že 7. julija 1920 v Brnu pogodbo o uredbi manj-šinjskega vprašanja: to je takozvana — brnska pogodba, ki se pogosto samo tako imenuje in označuje. Ali tekst te pogodbe je zopet tak. da dokazuje, kako je treba misliti na vse mogoče in dozdevno nemogoče interpretacije in načine izvršitve. Poglejmo! Obe državi sta sklenili v 3. točki to-le: »Avstrijska država se zavezuje ustanoviti na početku šolskega leta 1920./21. na Dunaju za otroke avstrijskih državljanov češkoslovaškega jezika po njihovi priglasitvi javne ljudske šole v češkoslovaškem učnem jeziku v primernih prostorih in z učitelji, ki so jezikovno in drugače popolnoma kvalifikovani, in to v taki meri, da pride na razred povprečno toliko učencev, kakor na nemških šolah, pri čemer se bo jemalo za najnižje število 42 učencev.c Torej samo na Dunaju in ne rudi drugod. Zato mora »Komenskv« (češko šolsko društvo na Dunaju) vzdrževati posebne šole za pouk v češčini v tek krajih: Atzgcrsdorf, Stokerau. Siebenhir-ten, Guntramsdorf, Wiener Neudorf, Berndorf. Sch\vechrt, Linz; v vsem je tu ?50 otrok. Ali tudi tem zasebnim šolam delajo oblasti vse možne zapreke, ki so zgolj zlobne šikane. Desetkrat zavrnejo prijavljene šolske prostore! Pozabili so tudi na češko deco. ki niso avstrijski državljani. Zdaj se pripravljajo na spremembo pogodbe, po kateri bi bilo poskrbljeno za češke šole rudi zunaj Dunaja in na način, da smejo pohajati vse te šole tudi otroci, ki so državi;-ni ČSR, v kolikor bi to prostor dopuščal . . . Dalje, da mora Avstrija vzdržavati češke šole viš ega tipa: meščanske, obrtne, ponavljalne itd. Prav čudno je. da na take reči sicer previdni Čehi niso mislili že v Brnu, ko so bili Avstrijci veHko bolj mehki. Tudi določbe o čeških ljudskih šo-'ah na Dunaju so bile preveč splošne, in način, kako so Avstrifci to pogodbo izvršili, nam je dokaz, da je treba pri takih pogajaniih več previdnnsti. Čehi na Dunaju so res dobili češke šole v vseh okrajih, dovolj po številu, ali ne po obliki in notranji vrednosti. — Pred vsem so to le poldnevne šole, in sicer v popoldanskih urah. v poslopjih nemških šol, ki dokončujejo pouk dopoldne. Nikjer ni sledu, da so v teh poslopjih češke šole; vsi napisi nemški, razrednice in sploh vse tiskanice nemške, spričevala nemška, nadzorniki Nemci, konference nemške, vse nemško — samo: čujte in strmite! — v šo'i se nemški Jezik ne sme poučevati. (Nekaj podobnega pričenjajo tudi na Koroškem!) Nemci dobro vedo, da češki roditelji zahtevajo tudi pouk nemškega jezika, ki naj si ga otroci pridobe v besedi in pisavi, sai je naravno, da na Dunaju mora vsakdo, ki hoče tu živeti, popolnoma obvladati ta jezik. Zato: justa-ment ne. da bi tako morda češke starše silili: pošilati otroke v nemške Šole. Do neke mere bi se ta naklep utegnil posrečiti, ako Čehi ne zmagajo s svojo zahtevo: da se mora poučevati nemščina obvezno v vseh razredih ljudske šole. Ali še nekaj je treba omeniti. Dasi nemščine v čeških šolah ne poučujejo, so pa mnogi učitelji Nemci, ki so si z večjim ali manjšim pravom priborili izpit iz češkega! Takih tičev so nalovili dovolj v mešanih krajih na — Češkem. Ali da bi tudi češke učitelje sprejeli iz ČSR, to pa ne! Na Dunaju je 7000 čeških otrok, ki so obsojeni v take šole. nedostone za velemesto Evrope! V Pragi pa Imajo Nemci — deset državnih srednjli šol. In v teh šolah je vse nemško: napisi, tiskovine, spričevala, učiteljstvo, celo nemški duh vlada tam! Vrhu tega imaio vseučilišče, tehniko, konservatorij, umetniško - obrtno Šolo! — Pa pride nesramnost »Bohemie«, da so Nemci v Pragi sirote nasproti Čehom na Dunaju. Kakor mutatis mutandis zdihujc tudi »Cillier Zeitung«. — Ali se je mogoče misliti še večje predrznosti?! Kakšen bodi nauk za Jugoslavijo? Ume je se. da je treba najprej dobre volje in ob:ektivnega znanja v tistih vladnih krogih, ki so poklicani, da v dogovorih z Avstrijo ščitijo naše manjšine povsem v smislu sanžermenske mirovne pogodbe! — Ko je bil kancler Sei-pel pred letom v Beogradu in so sklepali znane pogodbe, so jugoslovenski diplomati pozabili na naše manjšine. V »Slov. Narodu« je bil članek, ki je ožigosal dunajskega poslanika Tlčo Popo-viča, češ da je namenoma zakrivil to polomijo in da! prestaviti konzula Rašica iz Celovca v Zader, ker je ta podal resnično sliko o položalu koroških Slovencev. Tn uspeh? Rašič je odšel, Tiča pa ostal še celo leto. a drugo polit, ode- lenje ministrstva spoljnih poslova je v sedanjih rokah za nas bolj coklja nego pomoč. Nočejo pa nočejo tam na čelu moža, ki bi imel kaj smisla in srca za naše manjšine! Zato bo tudi zaman dobro mišljen apel članka *Pred zborovanjem Unije Društva narodov« v nedeljski štev. »Slov. Naroda«, ki poziva zunanje ministrstvo, da stopi iz rezerve! Zaman vprašuje člankar, kaj se je storilo od zadn ega zborovania Društva narodov, o katerem smo obširno poročali. — kje je potrebno gradivo, kje možje, ki bi Društvu narodov predložili naše manjšinske težnje? Poznamo te može, ali odrivajo jih ljudje, ki sami nočejo nič storiti, ker nimajo ne srca, ne razuma, ne dobre volje in ne časa, da bi vsaj čitali referate, poročila in vse nase liste, ki se bavijo z manjšinskimi težnjami in težavami! In Še to: pišite v Ljubljani, kar hočete, v Beogradu tega niti ne Čitajo, izvzemši če koga osebno prav grdo nahrulite! Ali bo kdaj bolje? Morda! Vse upanje imamo v zunanjega ministra dr. Ninčiča, ali svetovalci njegovi so slabi in tem je treba napovedati boj! -ssr ▼saa 4} i i &?&aH&£: Telefonira m brio^s^a % Pot naših državnikov v Rim. Zadnje priprave za odločilen trenotek. — Sijajen sprejem v Rimu. — Koncesije Reki na gospodarskem polju. — Beograd, 21. januarja. (Izv.) V soboto so bile zaključene zadnje tehnične priprave za sporazum med Italijo in našo kraljevino in za odhod predsednika kral evske vlade g. Pašlća in zunanjega ministra g. dr. Ninčića v Rim. V soboto je bil določen program dela in sestanka. Po končanih konferencah je italijanski general Bodrero takoj odpotoval v Rim, da poroča o rezultatih posvetovanj g. MussolinMd in da pripravi vse za sijajni in manffestativni sprejem jugoslovenskih državnikov. Definitivno je določen odhod ministrskega predsednika. Ker so nekateri ministri slavili včeraj krstno slavo svetega Jovana, je delo v ministrstvih skoraj počivalo. Krstno slavo je slavil tudi zunanji minister dr. Ninčič, ki sploh ni prišel v svoj urad. Za danes je sklicana seja radikalnega kluba, na kateri bodeta zunanji minister g. dr. Ninčič in g. Pašič obvestila svoje pristaše o vsebini sporazuma glede Reke in o zvezi z Italijo, kakor tudi o svojem potovanju v Rim. Odhod g. Pašiča in dr. Ninčiča ima slediti v sredo 23. in najkasneje v četrtek 24. t. m. Z obema državnikoma potuje poleg že zadnjič navedenih strokovnjakov tudi večje število beogradskih novinarjev s šefom Presbiroia prof. Mito Tvkovićem na čelu. Naša delegacija ostane v Rimu štiri dni. Na sestankih z g. Mussolinijem se imajo rešiti še nekatera sporna vprašanja, zlasti vprašanje gospodarskih kon-cesj. ki jih ima naša država privoliti Reki za nam odstopljeno ozemlje na severni strani. Na sestankih bodo med našimi in italijanskimi strokovnjaki tudi obravnavala v glavnih črtah gospodar-sko-politična in trgovinska vprašanja. V Rimu pripravlja 2. Mussolinl naši delegaciji svečan sprejem. O. Mussolini hoče že na zunaj javno manifestirati sklenjeno zavezništvo in prijateljstvo med obema sosednima državama. Kakor poročajo iz Rima, sprejme italijanski kralj oba naša politika g. Pašiča in g. dr. Ninčiča v posebni svečani avdljenci. — Beograd 21. jan. (Izv.) Po zatrdilu dobro informiranih političnih kro-go je dosežen med obema vladama popoln sporazum in to v vseh temeljnih točkah. Obstojajo še nekatere detajlne diference glede meje na severa v okolici vasi Drenovo. Diference obstojajo tudi gtedc gospodarskih odnošajev med Reko ?n zaledjem. Na sestanku v Rimu bosta g. Pašič in dr. Ninčič osebno rešila z g. Mussolinijem vprašan e gospodarskih ugodnosti, ki se imajo Reki privoliti od naše strani. G. Mnsolini je namreč izrazil v Beogradu željo, da se naj da Reki isti gospodarsko - politični režim v okviru današnjega »corpusa separatuma«, kakor Zadru v smislu santmargherUsklh konvencij. G. Mussoiini utemeljuje to svojo zahtevo s tem, da ne gre na severu več meja po določilih rapallske pogodbe, ki je Reki določevala »corpus separatum« ter je treba mestu Reki zavarovati preskrbo in prehrano iz zaledja, kakor je to storjeno za Zader. — Beograd, 21. jan. (Izv.) General Bodrero je odpotoval v Rim, da poroča g. Mussoliniju o toku posvetovanj in pogajanj, o dosedanjih definitivnih zaključkih in da posreduje glede Še obstoječih diferenc. Se ne rešeno je ostalo vprašanje prehrane in preskrbe z živili mesta Reke in oko^ce. Ker sta od Reke odcepljeni vasi Zamet in Drenovo, ostane mesto Reka brez vsakega zaledja, iz katerega bi mogla dobivati vsakdanje živežne potrebščine. Po sedaj sklenjenem sporazumu so spremen ena gotova določila rapalhke pogodbe, ki govore o severni meji. Ker se severne meje popravijo v korist Ju- goslaviji, zastopa z. Mussolini stališče, da mora Jugoslavija prevzet: obveznost za preskrbo in prehrano res^esa rnc5t;i. Kar se tiče po sporazumu nam odstopljenega ozemlja, je verjetno, da se Defta. Daroš in Bankino !zpra?:neJo v enem mesacu po podpisu sporazuma, ostalo ozemlje pa šele kasne;e na pod lasi sporazumno določenega načrta. Glede svobodne cone v reškem pristanišču je vaš dopisnik izvedel, da se ima Jugoslaviji odstnpiti več molov, i-i sicer mol Vici. Štefanija in Rod Delta. Baroš in Bankino so izvzeti :.t vsakega skurn^sn režima in so prepuščeni popolnoma naši upravi. Kar se če refke železniške postaje, ima to upravljati skupna italijansko - iugoslo-venska komisHa. PAŠIĆ PRI KRALJU. — Beograd, 21. januarja. (Izv.) Nj. Vel. krali Aleksander I. je včeraj sprejel v daljši avdijenci predsednika ministrskega sveta g. Pašiča. ki mu je poročal o sporazumu z Italijo in o svojem potovanju v Rim. Parlamentarna situacija. Sklicanje članov paritetne komisije in posvetovalnega odbora. Ustanovitev opozicijonalnega bloka. *— Pričetek oficijelnih razgovorov. — Beograd, 21. jan. (Izv.) Z današnjim dnem stopa notranjepolitična in parlamentarna situacija v fazo delne napetosti. Parlamentarna javnost skoraj nervozno pričakuje izida oficijelnih razgovorov o ustanovitvi opozicijonalnega bloka, ki jih imajo te dni zaključiti zastopniki vseh opozicijonalnih klubov. Za danes dopoldne pričakujejo prihoda predsednika muslimanskega kluba dr. S p a h a, ki ima takoj stopiti v stike z dr. Korošcem in Ljubo Davidovi-čem, da se zakl učijo zadevna pogajanja. Izida teh pogajanj beogradska politična javnost z radovednostjo pričakuje. Danes dopoldne je že postalo v parlamentu zelo živahno in, v vseh klubih so zbrani poslanci v velikem številu. Opozicijonalni blok se ima ustvariti na podlagi današnjih in jutrišniih konkretnih predlogov med demokratsko, muslimansko, k!erIka!no in zemljoradnl-ško skup'no. Ta blok ima nalogo, da takoj kompaktno nastopi v zboru^ci, čim prične skupščina s svojim rednim zakonodajnim delom. Glavna borba med opozicijo in radikalno vladino večino se bo gotovo pričela šele prihodnji teden, ka ti za sredo sklicana plenarna sca ima edino namen formalno določiti dnevni red bodočim sejam in bo odgođena za nekaj dni iz razloga, ker odpotujeta 24. t. m. g. Pašič in g. dr. Ninčisi 18 « -1 Elvestad: S) a m a v borbi z dvema Vlomilec je torej nadaljeval svoje delo. Odvetnik in policijski poročnik sta si stala nasproti in presenečeno gledala drtig drugega. Tu se je uresničil stari pregovor, da napravi nehlinjeno presenečenje človeka nemega. Policijski poročnik je kar ostrmel. ko je zagledal pred seboj svojega prijatelja odvetnika. Ko je obrnil sedaj svoj pogled k ničesar slutečemu vlomilcu, je delal vtisk moža, ki je padel z nebes. Molčal je. Odvetnik se je zavedal, da je njegov položa; nadvse kočljiv in da mu je predvsem potrebna pretkanost in obvladanje samega sebe. Najraje bi bil pobral lestenec na tleh in ga zalučfl v poroeni-kovo glavo. Toda bil je vendar tako pameten, da je uvidel. da bi ga takšen šport lahko stal življenje. Namesto tega je torej nepremično stal m dal govoriti sam svojim očem. Ker se je zdelo, da policijski poročnik nI tako-spoznal nevarnosti situacije, se je odvetnik odločil za lahko kretnjo, pri kateri je zločinec dvignil oči in z roko posege! po revolverju. Odvetnik je zmajal z glavo. »Le mimo nadaljujte,c je dejal. »Popolnoma sem v Vali oblasti.« »Jezik za zobmi!« je siknil vlomilec in zopet položil revolver na mizo. Sedaj je policijski poročnik spoznal položai. Plazil se je k mizi. korak za korakom, počasi m previdno. Vlomilec je bil obrnjen s hrbtom proti njemu in je bil v svoje delo pri blagajni tako zatopljen, da ga ni videl. Z napeto pozornostjo je odvetnik opazoval situacijo in se ni ganil. Sedaj se je poročnik priplazil tako blizu, da je lahko dosegel vlomilcev revolver. Stegnil je roko in zagrabil orožje. S tem je končno vzbudil vlomllčevo poaornost. Jadrno se je obrnil proti novemu nasprotniku, toda bilo je že prepozno. Cev lastnega revolverja je bila namerjena nanj. Obstal je v negotovosti, kakor da bi bil vsak hip pripravljen za naskok. Odvetnik je zaklical: »Ustrelite ra. ako se le gane I« Vlomilec je gledal sedaj na enega, sedaj na drugega. Končno je njegov pogled obstal na licu gospe Sonje. In mahoma se je stresel in v duševni zmedenosti in silnem presenečenju je za jecljal: »Moj Bog. ona je!« DVANAJSTO POGLAVJE. Njena tajnost. Kaj se ja zgodilo z zločincem? Zdelo se je. ka-kor da bi nekaj trenotkov cisto pozabil na oba mo- ža, tako na odvetnika kakor na novega sovražnika, ki se je tako nepričakovano pojavil. Namesto tega je uprl svoje trde, bodeče oči nepremično na gospo Sonjo. Šepetal je in v največjem presenečenju je ponavljal, kakor bi bil odkril veliko tajnost, besede: »Ona je ... ona je . . .« To čudno njegovo vedenje je silno presenetilo oba moža. V neodločnosti, kaj bi naj storil, je policijskemu poročniku omahnila roka z orožjem. Tudi gospa Sonja se je vedla nadvse čudno. Samo trenotek je bil viden njen obraz. Nato je zopet pokrila lice z rokami, čepeč Še vedno na tleh. Zdelo s« je, kakor bi se bala pogledati tujca. Odvetnik je opaziL da je poročniku omahnila roka z orožjem, zato mu je zaklical: »Za Boga, pazita vendar! To je samo megova zvijača!« Nato je stopil k zločincu. »Stvar se je sedaj obrnila,« je dejal. »Morda ste sedaj pripravljeni mi povedati, kaj ste v tem poznem času iskali v mojem stanovanju?« Odvetnik je bil tako razburjen, da ni niti opazil, kako brezmiselno Je bflo to vprašanje. Tujec ni odgovoril. Zrl je proti oknu in nato na vrata. Policijski poročnik se j« postavil pred vrata ter dvigni] pest z revolverjem. Na drugi j« stal od vernik, ki ja zopet pograbil lestenec. Za zločinca ni bilo nobenega izhoda. Kljub temu je skušal uteei. V tem trenotku je zaklical odvetnik v drugič: „ »Ustrelite ga. ustrelite ga, ako se samo gane!« Poročnik je nameril nanj revolver, držeč prst že na petelinu. Zločinec je v negotovosti obstal. Gospod Gade ni nikdar pozabil p.^hda njegovih oči. To so bile hladne, globoko vdrte oči s strašnim brezsrčnim bleskom. V tej sekundi je v njih žarelo čudovito živlenje. odsevala je iz mili nepričakovana sprememba, zavest, da se zločinec čuti ogroženega in negotovega. Razmišl;al je, kako bi vendar le utekel. Iz njegovih pogledov je pa plamtcl obup. Odvetnik je vsak hip pričakoval, da bo lopov skušal uteči. Mahoma pa se je vlomilec premislil ter udal. Prekrižal je reke in rekel: »V vaši oblasti sem! Jaz sem končal!« Celo sedaj, ko je bil brez moči in b-ez orožja se je zdel grozeč in nevaren. V niecovi brezimnosti je bilo neka« izzivalrega. v n:ev"č včeraj odpotoval v Pariz na svoje slulbeno mesto. Položaj na Grškem. Venizelos — republikance. — Venizelosov program za izvedbo glasovanja o državni obliki. — Atene, 20. jan. (Izv.) V vseli tukajšnjih političnih krogih je izzvala veliko politično senzacijo vest da se je Venizelos lavno in definitivno Izjavil za republikanca. Pri sprejemu politikov je Venizelos Izjavil, da je in ostane republikanec in da bo pri glasovanju o državni obliki glasoval za republiko. Pripomnil pa je, da nikakor ne želi, da bi ta njegova izjava na kak način vplivala na javno mišljenje in razpoloženje. Zastopnikom tiska je dalje Venizelos izjavil, da bo z vso svojo avtoriteto jamčil ga svobodo glasovanja o bodočem rezilna na Grškem. Odbori ki bodo vodili glasovanje, bodo obstojali iz dveh zastopnikov republikanske stranke, dveh iz vrst rojalistov in enega zastopnika kataclhkcga sodii&L Venizelos bo osebno vodil plebiscit, ki se ima vršiti po treh mesecih. Pri glasovanju bo narod odgovoril na dve vprašanji Prvo vprašanje: »Glasujete za monarhijo aH republiko?« Drugo vprašanje: »Ste za ali proti odstranitvi dinastije Glucksberg?« Venizelos je tudi odločno proti vmešavanju vojske v politiko in ne pri-poznava niVake vojaške Lige. Vesti iz Italije. Priprave za podpis sporazuma ter sprejem Pašiča in Ninčiča. — Mussolini kandidira v Milanu in Neaplju. — H m, 20. jan. (Izv.) Sporazum med Kalijo in Jugoslavijo se podpise 27. ali 28. trn. Iz Beograda se je vrnil general Bodrero, kar pomeni, da je razgovor za sporazum dokodčan v vseh podrobnostih. Ker se ni vedelo za gotovo, aH pride Pašič v Italijo, da podpiše sporazum, se je obrnil nanj direktno brzojavno predsednfk Mussolini in ga prosil, da naj pride, ker bi sicer s te ali one strani mislilo, da on ni docela zavzet za sporazum. Vsled tega se je odločil Pašič za pot v Rim. — Rim, 20. jan. (Izv.) Po zadnjfh poročilih pričakujejo prihod jugoslov. mm. predsednika Pašiča in zunanjega nrnstra Ninčiča za dan 26. trn. Na postaji v Termini bosta sprejeta s strani vlade, še isti dan sledi končni pogovor z MussoTmjem ta sen. Contarinijem, na kar se podpiše pogodba. Jugoslovenska mir.tstra sprejme tudi kralj in Mussolini priredi dnndr. — R m, 20. jan. (Izv.) Nastopni teden sledfta za Italijo dva važna dogodka, podpis sporazuma z Jugoslavijo in razpust parlamenta. Dne 28. trn. otvori Mussolini volilno kampanjo z govorom v palač! Ve-nezja Pred zastopniki fašistovske stranke iz ce4e Italije. Za jutri je napovedan govor posl. Giunte v Neaplju. Mussolmi bo kandidiral v M lanu pa tudi v Neaplju, da pritegne jug k fai zrnu. ŠTEVILO BREZPOSELNIH V NEMČIJL — Berlin, 2U. januana Uzv.) Kljub temu, da so uradna poročila ugvunv'.jaia znatno izboljšanje žtvoenjSkM potrebščin v Nemčiji, znaša koncem tega ted-ia število brezposelnih še vedno ml 3 milijone. Vesti iz Bolgarije. Izpopolnitev kabineta, — Nova trunka. — Pospeševanje kooperaeje. — Konvencija o zavarovanju. — Bo.gursko - romunska pogajanja. — Zborovanje makedun kih aaat* gruntov — zabranjeno. — Sofija, 20. januarja. (Izv.) Ministrski predsednik ie izjavil, da bo njegov kabinet izpopolnjen z novimi ministri takoj, ko se ponovno sestane narodno sobranje. — Bivši komunistični vodiaelji skušajo ustanoviti novo stranko ki bi se Imenovala stranka dela. Komunistična parlamentarna skupina je Že Izdala na svoje pristaše poziv, v katerem naznanja ustanovitev neodvisne delavske stranke ter poziva vse delavce in kmete, naj sc v čim večjem številu pridružijo tej politični organizaciji. — Vlada pripravlja zakonski načrt glede spremembe dosedanjega zakona o bolgarski centralni kooperativni banki. Sprememba gre za tem. da se organizira ta vrhovni bančni zavod tako, da bi mogel čim izdatneje podpirati in pospeševati razvoj kooperativno delo v Bolgariji. V ta namen se poveča tudi kredit banke. — Sklenjena med bolgarsko vlado in družbo »Newyork« konvencija, ki urejuje zavarovanje bolgarskih državljanov, bo te dni poslana v Pariz v svrho ratifikacije. V imenu bolgarske vlade bosta podpisala konvencijo polnomočni minister v Parizu Morfov in delegat v mešanem francosko - bolgarskem arbitražnem razsodišču Todorov. — Delegat bolgarske vlade v mešani romunsko - bolgarski komisiji F. Popov je prejšnji teden znova odpotoval v Bukarešto. Po zadnjih instrukcijah, ki jih je prejel Popov od vlade, je pričakovati, da bodo vsi sporni problemi med cbetna državama kmalu definitivno rešeni. — Makedonska emigracija, organzirana v takozvana »makedonska bratstva«, je hotela sklicati 18. in 19 januarja velik kongres. Za ta kongres so se vršile dalekosežne priprave in makedonsko glasilo je pisalo", da bo emigracija na kongresu demonstrirala pred vso evropsko Javnost za popolno solidarnost v borbi za neodvisnost Makedonije. Tik pred sklicanjem pa ie notranje nvnistrstvo prepovedalo ta kongres Makedonski nacijonal-ni komitet ie v velikih skrbeh in namerava posredovati pri sofijski vladi, da to prepoved razveljavi. Julijska krajina. — Oklic na ]ugos!ovensko ljudstvo t Italiji je izdalo politično društvo »Edinost« v Trstu. V oklicu pravi, da se edinstvenost v politični organizaciji ne sme omejevati na kak narodni svet, marveč ima edinstvena politična organizacija, vkljub potrebni krajevni raz-predeljenosti, obsegati in združevati Slovence in Hrvate vse Julijske Krajine v enem samem društvu. To bi bila ugledna, krepka in uspešna organizacija, sloneča na možati in požrtvovalni edinstvenosti. To je nujno potrebno, ker živlenjski problem našega ljudstva v Italiji, edini zares njegov problem je ta, da se ohrani kot sestaven in neločljiv del jugoslovenskega naroda. Vse sile v enotno fronto! — Iz Istre. V Trstu so aretirali bivšega okrajnega glavarja v Kopru Pole-ja zaradi ponarejanja uradnih listin. Po prevratu je bil Polej upokojen, na kar je stopil v trgovsko zvezo z nekim Ka- % sarom Ig Koora. Pri trgovini sta napra- vila dolga 800.000 lir. — V Materijo so prišle z novim letom Se tri Italijanske učiteljice. Otroci se ne nauče ničesar. — V Boljuncu je še okoli 8000 lil neprodanega vina. Včasih je bilo do novega leta razprodano že vse vino. — V Boršt pri Marezigah so poslali za učitelja nekega mladega fanta iz južne Italije, katerega glavna nalog, v šoli Je pretepanje otrok! Po!iffpf?c vesti. asa RadicSrvski pogoji za prihod v Beograd. Po lesteh iz dobro informira; nih političnih krogov stavijo Radićevci razne pogoje za svoj prihod v Beograd. Predvsem mora pokrajinska uprava in dostojanstvo velikih županov priti v ro* ke mož. ki uživajo popolno zaupanje, ako tudi niso njih strankarski somiš* ljeniki. Glavni predpo oj za sporazum pa je ustvaritev pomirljive atmosfere, ki bi Radičevce 1 prepričala, da je v državi možno skupno mirno življenje. Zahtevajo nadalje svobodne volitve, vendar pa ne mislijo, da bi morala nova vlada te volitve * ko j razpisati. Na* sprotno! Nova vlada bi morala najprvo zamenjati politično uradniStvo v Srbiji in postaviti na vsa važna mesta ljudi svojega zaupanja. Kar se tiče revizije vidovdanske ustave, bi se moral naj= preje osvojiti načrt dr. Voje Marinko* vica, potem pa bi se morala večina iz* reči za revizijo ustave. Kako bi se naj ta revizija izvedla, to bi bilo pridržano kasnejšemu sporazumu. = Dr. Korošec proti Reki in za Trst. Tržaški novinar Mario Nordio je hotel v Beogradu izvedeti od dr. Korošca, ali upa na uspeh opozicije proti sporazumu z Italijo. V pogovoru je dr. Korošec rekel, da je bil čas, ko bi Jugosloveni za Reko lahko dobili Zader in Cres. Sedaj pa on ugiba noš in dan, kaj pravzaprav prinese sporazum Slovencem. Vest o sporazumu je napravila na Slovence najslabši vtisk. Dr. Korošec pravi, da je Reka za Slovence majhne važnosti, Slovenci hočejo povečati svoje trženje s Trstom. Da bo to mogoče, treba, da Italijani izpremene svojo politiko proti našim bratom v Julijski Krajini. Novinar Nordio ie hotel izvedeti za njegovo mneje o stavljenem mu vprašan u, ali dr. Korošec se je opletal dalje, izogibal in govoril le še o Jugoslovenih v Italiji. Tako se je videlo, da bo Koroščevo zavzemanje za naše brate v Italiji ni bilo namen, ampak le sredstvo, s katerim se je odtegoval odgovoru, kako je z organizacijo opozici skega bloka in ali bo mogla opozicija strmoglaviti potrditev sporazuma. Dr. Korošec je odpravil novinarja s frazami in končno z izjavo, da Slovenci sicer ne nasprotujejo sporazumu z Italijo, toda nočejo takega sporazuma, kakor se je sedaj dosegel. Zanimivo je to, da dr. Korošec odklanja Reko, češ da nima za nas nobenega posebnega pomena in se ogreva za slovenski promet s Trstom. Pri »Slovencu« so glede Reke včasih nekoliko drugačnega mnenja, kakršno je ono načelnika SLS, dr. Korošca! ss Bunjevci vabijo narodne manjšine. Bunjevski poslanec Vlaško Rajič je te dni sprejel novinarja in se z njim raz-govarjal o narodnih manjšinah v naši državi. Med drugim je izjavil: Bunjevci hočejo v svojem ustavnem boju sodelovati z Nemci in Madžari (!). Ostale stranke, predvsem radikali, niso voljni pomagati niti Nemcem niti Madžarom, da bi le-ti dosegli vse svoje državi an-ske pravice. Vidimo pa, da se moč izrablja celo proti temu in da se Nemce in Madžare ponižuje v državljane 3. vrste. Bunjevci sami so se o tem na lastno škodo prepričali. To je glavni razlog, da so Bunjevci naklonili svoje simpatije Nemcem in Madžarom. V prvi vrsti hočemo z njimi sodelovati iz gmotnih ozirov, kajti favoriziranje srbstva na gospodarskem polju in pri agrarni reformi ogroža naše življenjske interese. Sodelovanje z Nemci in Madžari bi bilo tudi v kulturnem oziru zelo priporočljivo. Vsi smo uživali isto civilizaci.o in isto kulturo (madžarsko?). Ne želimo, da delujejo Nemci in Madžari z nami v isti stranki, vemo pa. da bomo kmalu sodelovali in skupno ščitili naše interese. — Tako besede g. Rajiča. ki je v parlamentu član Jugoslovenskega kluba in zaveznik dr. Korošca Lepa stranka, ta bu-njevska stranka, ki vabi Nemce in Madžare, da si okrepe svoje stališče in da na ta način pojačajo svoja iredentistič-na stremljenja. Hkrati moramo to početje obsoditi v Vojvodini, kjer razmere niso ravno rožnate in kjer bi morale vse patrijotične stranke delati skupno in za konsolidacijo državnih interesov. = Radić in Makedonci Stepan Radić, hrvatski kmetski voditelj, — piše »Manchester Guardian« — je zapustil po večmesečnem prebivanju London. V tem času je lahko stopil v stik s političnimi osebnostmi vseh struj in z mnogimi drugimi faktorji, ki se intenzivno zanimajo za razvoj dogodkov na Balkanu in v srednji Evropi. Radič le zanimiv voditelj zanimivega gibanja. On in njegovi rojaki so ljuti nasprotniki sedanje centralistične uprave v Jugoslaviji Oni zahtevajo avtonomijo za Hrvatsko in moč njihove organizacije se Je razširila tako, da obsega vso drža-vo(?), Makedonci so so pnceU zanimati za Radrčevo naziranje in taktiko. Poslal! so k n emu svoje zastopnike in sedaj je verjetno, da se bodo Makedonci, ki so doslej s prezirom odklanjali vsaka politična sredstva, udeležili prihodnjih volitev. Ta ^klep_ bi pomeni!, da je nevarnost oborožene vstaje v Makedoniji za nekaj časa odstranjena Važnejše posledice bodo odvisne od izida volitev. Ako se zgodi (kar je venetno), da dobe Hrvati. Makedonci in druge opo-zicijonalne skupine večino, teda bo politična usoda Pašiča in njegove trdovratne centralistične politike definitivno rešena in odprla se bo pot za politiko, ki jo Hrvati podpirajo. Oni nočieio, da bi razpadla sedanja jugoslovenska država Zahtevajo samo avtonomno za posamne pokrajine in stoje na stališču, da bi ta korak ustvaril dobro in mirno upravo obenem pa bi ^-voril vrata, skozi katera bi mogii iti B Igari v jugoslove<=ko federaci S tem bi bil srečno rešen tudi mak: d nski problem Dejstvo je da je Radičev poziv glede konstituci-onalne metode v borbi našel izvrsten odmev celo v mračnih planinah Makedonije in to je prvo znamene, ki ga vidi naše pokolenje za trajen mir na Balkanu. — Kakor se vidi. gleda angleški list na naše razmere skozi Radi-ćeve naočnike, ki pa so močno pobarvani v smislu Radsčevih želja. = Blsmarkovo prerokovanje. V začetim I 1888 se je sešel nemški cesar Viljem I s carjem Aleksandrom III. Knez Bismark je fzdelal svojemu staremu gospodu francoski pisan ekspoze, ki je imel služiti kakor smernica za znsebni razgovor nemškega cesarja z ruskim carjem. V zbirki dip'omatskih dokumentov, ki jih zdaj objavlja berlinski urad za zunanja dela, je Prišel na svetlo omenjen! Bismar-kov ekspoze. Kancelar Je želel pregovoriti ruskega carja, da je mir v interesu evropskih monarhij ter opozarjal na vojno nevarnost. Tako pravi med drugim: V politiki ne smemo gledati samo na narode, temveč tudi na stranke. Boj se ne tiče tolfko Rusov, Nemcev in Francozov, ampak monarhij in revolucije. Francoska revolucija je osvojila Francijo, doteknila se Anglije, močno se ukoreninila v ItaiijI in na Španskem. Samo še tri cesarstva (Rusija, Nemčija In Avstrija) so se doslej upirala. Ako zmaga njen razvoj, bo ojačil posebno demokratične In republikanske stranke na Nemškem. Vojna izzove revolucijo v slehern' državi, bodisi da je zmagovita al! tudi. če ni. V Franciji b! pomenil vojni požar revolucijo, medtem ko bi zmagoslaven general lahko upostavil monarhijo. Požar Avstrije uniči to državo ter napoči doba republik v nemškrh m bal-kanskth državah. Kaj bi pridobila pri taki igri Rusna m Še posebno car? Prav lahko bi prišel ob vse. V Interesu monarhij *e, da se prepreči vsaka vojna, zakaj narodi imajo pravico pozvati svoje vlade na odgovor za vse, kar so v vojni izgubili. Poraz 187U. ie povzročil padec vlade Napoleonov, dočhn so dogodki l. 1866 Izpreme-nHi Avstrijo iz absolutistične v parlamentarno državo. V Italiji in na Španskem bi pomena1 poraz na bojišču padec monarhije in celo v Nemčiji bi se po nareč.ii vojni (kar pa ni mogoče misliti) okrepili samo demokratična in republikanska stranka — Bismark je dobro sodil o posledicah vojne, ali vendar je svojo politiko tako vodit, da je končno morala ^bruhniti svetovna vojna. = O zunanji politiki Avstrije. Po* slanec dr. M. Mataja se bavi v »Neue Ziiricher Zeitung« z ekspozejem avstrij* skega zveznega ministra za zunanje po« sle, dr. Criinbergerja, in izvaja: Eks* poze ima to prednost, da ne vsebuje nikake osti. Po svojem zgodovinskem razvoju ima Avstrija nenavadno močno, naravnost brezkonkurenčno posredovalo no pozicijo napram drugemu ozemlju, zlasti pa med zapadno in vzhodno Evropo. Dunaj je že skozi desetletja in stoletja posredoval promet sedanjih nasledstvenih držav z evropskim in po* zneje s svetovnim trgom. Ta pozicija mu je ostala tudi po prevratu in zato je pred kratkim umrli francoski posla* nec Noblemaire označil Avstrijo za »plaque tournante« srednje Evrope. To njeno stališče tvori temelj gospodarske sanacije Avstrije, ki se gradi na finan« Čni trgovski delokrog Dunaja ni danes nič manjši nego pred vojno in slabe preizkušnje, katere sta prestala vzhod in zapad pri direktni zvezi med seboj v onem času. ko so mislili Dunaj izlo* čiti, samo utrjuje povsem naravno av« strijsko pozicijo. Zato pa imamo izvan* redni interes na tem, da vladata v Ev* ropi mir in red, zlasti še na tem. da živimo v prijateljskih odnošajih z vse* mi drugimi državami. Zato pa zavzema tudi v tem ekspozćju trgovska in pro* metna politika toliko znatnega prosto* ra. Mala Avstrija je v resnici pijonrr trgovske svobode. Gotovo 5 to j i v Av* atriji še danes finančna politika na prvem mestu. Vzpostavitev ravnotežja v državnem gospodarstvu, vzdrževanje stabilitete krone, je tudi še danes naj* važnejši problem. Toda kolikor bolj čutimo svojo gotovost v tej točki, kolikor je jasnejše, da dosežemo še letos ravnotežje v državnem * gospodarstvu, toliko manj silijo drugi problemi v ospredje. Avstrijska republika mora in bo tudi naslanjala svoj razvoj na go* spodarsko politko. Ekspozć dr. G run* bergerja kaže. da tudi zunanja politika Avstrije predstavlja inštrument njego* v« gospodarske politika, 1 Prosveta. Repertoir Narodnega gledališč v Liub'i^rii. Drama. Za-etek ob 20. zvečer. . Ponedeljek, 2. j-inuarja: Oolobček. Red B-i Torek, dne 22. Zaprto. I Sreda. 23. januarja: Hamlet. Red D. Četrtek. 24 januarja: Othelo Red F. Petek, 25. Januarja: G< lobč^k. Red A. Sobota, 25. januarja: Hamlet. Red C. \ Opera. Začetek ob pel 23. zvečer. Ponedeljek. 21. januarja: Zaprto. Torek. 22. januarja: Gosposv ctski sen. R. C. Sreda 23 januarja: Suzan na tajnost. Mozart in Salieri, Ciianni S.riicchi. Red E. Četrtek, 24 .januarja: Zaprto. Petek. 25. januarja: Traviata. Izven. Gostuje ga. Wcsel-P< Ha. Sobota, 26. januarja: Aida. Red F. ★ ★ * PREMIJERA »OTHELLA«. V soboto smo na našem dramskem odr znova »bčudovali Shakespcarcjev duh umetniškega vstvarjanja »Oihello* je \\J-no nov in vedno ima obilo hvaležnih gle-dalcev. ki so tudi v soboto dokaj dobro poselili gledališče, dasi je bJa vpnzoritev Izven in je mesec že prekoračil prvo polovico. To ie bržčas tudi krivo, da »OtheUo« n! bil razprodan. Kolikor igralcev v naslovni vlogi, toliko novih »OtheUo«. To pot je imelo vodstvo naše drame posebno sreCo. ker je zamorca v beneški slu/bi poverilo g. P u t j a t i. Lani smo videli v tej vlogi g. L e v a r j a. Zdi se nam, da mu ne delamo krivice s trditvijo, da je bil poprečen »Othello«. v kolikor gre pri tem Shakespe-arejevem junaku za zunanji efekt. Manj verjeten je bil Levarjev psihološki »OthcK-lo«, kajti silne peripetije in doživetja otroškonaivne duše v telesu, k! ga je pre-kovala bojna vihra, zahtevajo temeljite poglobitve v način, kako ustvariti harmonijo med dušo - otrokom in telesom - orjaknm fn knko predočiti notranji vihar, ki spremeni krotko ovco v ljuto zver. Tej težki nalogi g. Lcvar nI bil docela kos ali pa vsaj v toliki meri ne. kakor na5 sobotni »Ohtel-lo« g. Putlate. On nam je predstavil novega »Othella«. To Je bil ps'holoSk-> zelo verjeten zamorec. G. Putjata je dokazal da mu klasične vloge niso tuje. Finese prehoda od krotkega, hrabrega in plemenitega vojSčaka preko zaljubljenega moža do podivjanega bitja, ki ga razjeda ljubosumnost, so bile malone brezhibne. Le škoda, da g. Putjato moti nekoliko izgovorjava nekaterih slovenskih besed In da po zunanjosti ni drugI Levar. Ce bi združili Levarje-vo postavo In njegov glas s Putjatovo psihološko poglobitvijo, bi bil »OtheUo« na našem odru In za nase skromne razmere sijajen. Priznanje in pohvalo zasluži Desderno-na ge. Šarlčeve, Lani je igrala to vlcgo ga. Nablocka. Ga. Saričeva pr.iv nič ne zaostaja, v nekaterih ozirih H pa gre celo prednost Vloga sama govori v njen prid in način, knko ie ustvarila Desderncno, dokazuje, da Je bila vloga v pr*"h rokah. Casrin je bil naraven, pnieten in 4 ber, tak*f je vedno, kadar igra g Kruli. Njegov simra-tičen nastop in glas odtehrata to, kar mu morda nedostaja v drugih ozirih. Rogoz je naša prvovrstna moč, vendar pa Pi mu želeli, da ^i njegov Jago nekoliko belj odgovarjal Shakispcareievtinu. K^Vko sai-kazma in satanskih isker preveva tega klasičnega hinavr.a .n kako hvaležna le r.ic-gova vlogai Samo razumeti jo *c treba in približati se tistemu, kar Imenujem i demon v človeški obliki. G. Rogoz ima vse pogoje zato in prepričani smo, da bo svojo monotono vlogo prihodnjič l/pop.»Inil. Beneški dož g. L i p a h a ni sicer popolnoma v skladu z dostojanstvom te lunkc.ie. vendar pa mu gre pohvala. «Y Lipah je splo'» salorsKi igralec ki napravi na gledalca zelo prileten utis. Med d< bro igranimi vlogami nai J?e omenimo g. Skrbln§ka - Brabatlna t. Gregorina - Roderiga In g. Pecka* Montana. Blanca je bila odločno ponesrečena. Tudi manjše vloge naj bi po možnos I prevzele Igralke. Fmilija se nam zdi preveč temperametna In pregb^na. O^tila zasedba ni motila ulitka. Pe'iia dohra le sprememba scenerije in vse. kar je s tem v zvezi, nekoliko kvari ugodno razpoloženie Neprijetno Je namreč gledati, kako Se premikajo kulise in begajo po odru usl i^bcncl. Občinstvo se takoj zave, da je v gledaliSJu. Potreben bi bil zastor ali pa popolna tema in manj Šuma na odru. ★ ★ * JUBTT.EJ. (Ob pr'lik; stote predstave slovenskega lutkovnega gledišča 26. decembra 1923.) Cas je tu v katerem se vsak spominja m!nu!:h dni m gradi sloke mostove v bodočnost; čas v katerem obiskuje drugega za drugim Izmed svojih znaneov in pnse.T.e v najbolj zapuščene in zaprašene predale svojega srca. Prav nič čudno nI če sem se med prvimi hnenitnikl domislil prevejanega Gašperja Larifarija ln vse njegove druščine; oziroma družine in Gašperja Larifarija, saj *o vendar v njegovem krogu sama Viso-Čanstva, krnljeviči in kraljičine. Bolj čudno pa je. da so se najine misli srečale, kajti pred nedavnim sem dobil povabilo, naj s svojim cenjenim obisk >m počastim njega m redko slavnost v bleščečih dvoranah cesarja Franceljna. Res, dejal bi. da Je to Čudo vseh čud. da se je oni. Vi drvi navadno naprej, enkrat ozrl tudi nazaj. Spomin namreč ni baš Gašperjeva od-IJčna čednost. Dolga bi bHa povest, če bi hotel našteti vse dvore, po katerih se ie ie potikal, vse kraljeviče ki jim Je pomagal in vse kraljične. ki jih je reševal; bil «e ie odlikovan in povišan na vse najrazličnejše načine. Vendar on. kakor da vse to pozabi, vedno začenja iznova kot Gašper Lari-tari oo uradnem činu pravi c«*toJ potep ali aaaaaaalaaaaa *'rv !8 »c*f O Vf-N?"ff'f" NAROn* 22. Ja«™^* J323. Stran s raj takega. In če bf ga vprašati »odkod« f otroke, a tod! za odrasla otroke. Kal ef- " reke! »od tu In od tam«, odkdaj!« pa bi smo ml vsi otroci, kadar vržemo raz sebe vse kar nas duil m muči dan za dnevom. Kaj nismo prav v oni podobi najbolj podobni sinovom božjim! Lutka p m eni materijo, ki Jo vso obvladuje duh. Dematerijaliziram materijo, torej ono. Cesar išče utrujeni civiliziranec, da se v njem okoplje in poživi. Menda nam že v januarju poda ta oder domača dela. 5 tem bo postalo gledišče tudi za odločujoče činitelje važen kulturen faktor, kakor se izraža literarna zgodovina. Da že sklenem ta menda nekoliko predolg članek, čestitam g. Klemenčiču ob tem jubileju in mu želim, da bi jih učaka! Še mnogo, a tako, da bi bil vsak bolj bleščeč in bolj sijajen od prejšnjega. —a,— Glasbeni vesfnik. — Spored slnfonlčnega koncerta Muzike Dravske Divizijske Oblasti v ponedeljek, dne 21. tm. ob 8. zvečer v Union-ski dvorani. IJ Mihevc: Vilino dete, over-tura, 2.) Mozart: Sinfonija št. 40 v g-molu, 3.) Saint-Saens: Koncert za violončelo s sprem Ijeva njem orkestra, 4.) Mendelssohn Mirno morje, Srečna vožnja. Koncertna overtura. Vsopnice tse dobivajo v Matični knjigarni in na večer koncerta pri blagajni. Tretjo točko koncerta izvaja slavno-znani solist na čelu g. Juro Tkalčič iz Zagreba. — V. mladinsko muzikalno predavanje se vrši v nedeljo dne 27. tm. ob II. dcp. v Fijliarmonični dvorani. Spored nosi naslov »I3a!t»da in melcdram«. izvajala ga gdč. Zdenka Zikova in g. Ivan Levar, člana Narodnega gledališka v Ljubljani ter komorni ženski zbor, sestavljen iz članic opernega zbora. Uvodno besedo govori skladatelj Emil Adamič. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni in so na razpolago le mladini srednjih in strokovnih šol, članom učiteljskih zborov pa proti pravilni osebni izkaznic«. — Koncert Gla-bene Matice: »Stabat Mate«. (Konec.) Kakor vsem svojim delom, naj bodo to najmanjša ali najobsežnejša. Je Dvorak tudi »Stabat Mater« vdihnil svojo umetniško osebnost. Vendar pa v vseh svo- ! jih odstavkih »Stabat Mater« ni enako sll-} na. Spominjam se njenega prvega izvajanja, ki sem jih poslušal kot mlad študent Menda je to bilo v stari redutni dvorani, tega se ne spominjam točno, pač pa mi še danes v ušesih zveni basovski motiv tret- vam odvrnil »o že odzdavnaj«. Poznam ga tavihanca ... Toda povrnimo se k stvari. Moj dobri znanec Gašper Larifari me je povabil. Kam in kdaj ne bom zapisal, ker itak ne bi nihče šel z menoj. Le to bom pripomni!, da me *e ta prijaznost precej spravila v zadrego, ker družba, v katero bi prišel ni taka kakor jo vidiš vsak dan. Saj res, morda ga celo ne poznate; naj vam z nekolikim: besedami ocrtam, kdo je ta izredni mož. Gašper Larifari je bil hlapec pri kmeta Strnišniku. Le počakajte! Se tisti mesec pa je bH na dvoru in je postal pravi vitez zlate lire. A še počakajte. Potem bi bil kmalu strašno povišan in si ie takrat Izbral boljši del. to se pravi oženil se je z Marjeto, ki je služila pri Strnišniku. In vsa ta gospoda, cesarji, ministri a tudi tolovaji In drugo je takozvana njegova družina. On pa je osrednji mož vseh teh in vedno spretno ali pa nerodno razpleta mreže, v katere gospa usoda nikdar ne neha metati svojih podložnikov. Družba torej, v katero sem bil vabljen je bila ka pisana in če ne bi bil s svojim dobrim znancem tako dobro znan kakor sem, bi čisto gotovo tisti dan legel v posteljo in napisal pismo da sem bolan in da me opraviči. Tako pa mu nisem mogel odreči; skrbno sem se pripravil, natlačil v dozo imenitnih cigaret za vsak slučaj, če bi bilo treba govoriti s kakim visokorodcem. Redka svečanost mi je brnelo po giavi, toda čim bolj sem ugibal, tem manj sem vedel. Poznam svečanosti, ki se končajo s pojedino in vse take podobne stvari. Najprej je govor ki se konča s »štirikratnim urno-bcsnlm živijo«, potem šele začne veseli del, ob katerem lepo pritrkujejo kozarci. Zato je nadvse hvalevredna moja navada, da j ob takih prilikah rad malo zamudim. Ce pomislhe. da mora poslušalcu ob predolgem govoru poitj potrebno navdušenje, mi gotovo že z gospodarskega stališča ne boste zamerili mojemu običaju. Na večer sem odšel od doma. Ko sem skoz: zamcgleno temo ugledal razsvetljena visoka okna dvorane, m! je bilo dobro in ponavljal sem sam pri sebi: »Nisem slabo storil, torej sem dobro storil. Sedajle govori celi družbi. Se pol govora, pa bo konec in ploskala mu bo cela družba in Še eden povrhu.« Nekoliko sem se pa v teh računih le zmotil Ko sem odprl vrata, me je od vseh strani oblila bleščeča svetloba, ki je prihajala od blestečih lestencev. Vsi so se obrnili k meni, in Gašper, ki ie stal ob levem Knocu mize in seveda govoril (kdo bo pa-drugi, ali naj mar njegov desni sosed mi- {eZ* dela »Eia mater«, sedme točke, ziba-nister Cazelj. aH na levi tolovaj Lovcž!) j J°č» se ritmi, nekoliko še ženski zbor an-je prekinil kar sredi besede in me pozdravil z roko, pogledom in prijaznim nasmehom. »O si le prišel, kar malo počakaj bom j tega sklepam da so, vsaj zame. to naj-takoj zašpJnil.« Obstal sem torej ob pod- j močnejše točke celega dela. Enako, sicer boju, ker mi ie od preobilega bleska in le- , nekoliko blede j še, so učinkovale iste točke pore vse kar migljalo Pred očmi in sem se j tudi pri tem drugem poslušanju name in šele čez nekaj časa pooplnoma osvestil. I kakor se mi zdi. tudi na mnoge druge. Jas- | no je ,da so naši živci, zlasti seda* po silnih j pretresih vojne, s celim arzenalom novo- I gelov z basistovskim solom in spomin na < nekaj silno krepkega v zadnjem delu. Iz Oni pa je nadaljeval: »Ostal sem menda preje pri besedi izbrani«, da, zbrani purani. Toda drag? mo-ji, ne razburjajte se. to je le radi stika j m blagoglasja. Da! In tako ne smemo ob tej redki priliki pozabiti onega, ki je dal j našim duhovom zemsko obliko, ki nam je j zgradil palačo, postavH balkone, gozdove, j koče, z eno besedo, ki nas je poklical v živ- j ljenje. Misliš. Florigrunda, da se je angleški kraljevič zagledal vate zaradi besed! ^- malo ne Zaradi lepote! In kdo ti jo je j dal On. In plemenita Travica In ti prince-zhra Amellja kdo vama je podelil čar. da je še mene premamil in me zavedel v kruto nezvestobo do moje najdražje Marjete. On! In ve, cesarosti, kaj ste ve oživile mrtve stene tega prljnznega gradiča.. . E, kaj bi pravil! Niste sicer tako dolge pameti kakor sem jaz — saj menda ne bo zamere zato, — vendar tako zelo pa ie nisem obupal nnd vami. On nam je postavH te palače, on je ustvaril vse kar vidite. Zato naj zakličem ob tej priliki, ko so se stotlč prepletle niti naših usod: Naj bo za-hvaljen in naj živi.« Nato je Gašper dvignil kozarec... Kar se Je dotlej godilo, bi vam lahko vse povedal: kako so zarudevale lepotice, se jezno mršili obrazi, a potem zopet spustili v smeh. Le če bi čas imel. PovedaU bi namreč moral mnogo. Pa ni časa---- Ob zadnjih besedah je vzpiamtelo v vseh tako navdušenje, da se mi je zdelo, kakor, da so se vozili v en sam plamen; nastal je hrup, da nikoli takega. Okna so zašklepetala in luči so pogasnile, kakor bi silen vihar šel skozi dvorano. Ko se je vse pomirilo, je še vedno tu in tam pljusknil kak »živijo« in »slava mu«. Luči so bile zopet prižgane in veselje je sijalo iz vseh oči. Lahko bi rekel, kakor v pravljicah, da je moje pero preslabo, da b* opisalo veselo slavje, k! se je razcvelo potem. Vendar je ljudi tako malo. ki verjamejo bajkam, še mani pa ki bi verjeli sanjam. Ker vse to kar sem doslej povedal se mi je seveda sanjalo. Menda še tega nisem omenil, če sem pa že. naj bo pa drugič, da ne bo kdo mislil, da je res. Potegnil ne bi namreč rad nikogar. Kar je čisto je res, res. brez vseh utesnitev je le to da lutkovno gledišče te dni praznuje svoj jubilej, svojo stoto predstavo. In tako se mi je še \ sen utihotapil Gašper z vso svojo družino. Pa saj je b.la ta tiha bučeča slavnost edina slavnost tega Jubileja, ki bi zaslužil tudi glasno in resnično. Duhov? Gašperja in njegovih lut-kovih sorodnikov so svojemu stvaritelju hvaležni. Tako se mi je pokazalo v snu. pa saj je le tam mogoče stopiti v kraje senc In mi. ki smo živi in ki hnamo lutke. — naše žke in niti vendar n*so vidne, kaj se ne b tudi za nas kruto spodobilo, da smo hvaležni njim, ki so nas že mnogokrat prenesli na mavričnih perotih smeha preko brezden časovnih zmed; da smo hvaležni tudi onemu, ki jih je poklical iz nlčcsa. Lahko rečemo, če ne bi bilo g. Klemenčiča tUdI ne bi bilo tega g'edišča in bi bilo za daše izmučene v današnjih vrtincih eno zatočišče manj. Menda ne bo ob tem nihče omaluvažujo-ce zamahnil z roko, češ, za otroke. Da s* dobnih glasbenih izrazov natrpane posvet ne muzike prenasičeni, za to DvoFakovo iskreno pobožno in v zaokroženih formah podano delo več ali manj otopeli. Krivdo torej, da nas »Stabat Mater« ni do globokega entuz;jazma razgrela, moramo vzeti v prvi vrsti nase. Na vsak način pa bo kompozicija, ki je polna čistih krasot v primernem obiležju, n. pr. v polutemni cerkvi, kjer se duh oprosti vseh postranskih vplivov, j gotovo globokejše segla v srce. Poleg vse-j ga pa bi moral biti pri latinskem besedilu j natisnjen slovenski prevod, da bi veČini j poslušalcev mogla prodreti v vsebino po-I božne molitve in mosla slediti koinponisto-j vemu tolmačenju teksta. Tu je Iskati ne-! mali del krivde na bledejšem interesu pu-j blfke. Pevski zbor Glasbene Matice je delo ; imel naštudirano v nekolikih tednih, vendar j mu ne morem očitati površnosti pri izvaja-I nju. Stori? je ponajveč vse, kar so njegov! j učitelji od njega zahtevali. »Stabat Mater« ; so pa vadili z zborom trije gospodje in \ prav gotovo je težko, pa bodisi najčutkej-j Sim pevcem, brez Inertnih zadrtfakov pre-; hajati Iz rok v roke Čtrtffl «nw Iz izvajanja Hiibadovo šolo, njegove individualne zago-! ne. njegovo voljo, ki se je borila semter-j tam z voljo dr. Cerina. Ta prav gotovo nI imel lahko delo z uveljavljanjem lastnih želj. Marsfkrterl drugi zborovodja bi skoro tik pred nastopom sodelovanje odklonil. Dr. Cerlnu sicer radi očitajo hladnost, brez-temperamentnost. meiromonsko natančnost, vendar pa ravno sedaj, v tem kratkem času, ki ga je še imel na razpolago pri pevskem zboru, ne bi tudi marsikateri drugi mogel vanj vdihnit? bogvekoliko lastnega živega ognja. Zbcr je bil vsled treh Šol zbegan, kar se je odražalo na dinamični liniji. Pač pa bi smel svoj orkester, ki ga je imel ves čas v roki, razpaliti ali vsaj močnejše ogreti. Pogrešal sem blagodejnih žarkov, tople iskrenosti, prepričevalne velikost! Dvofakovega genija, ki je vse to položil v vsa svoja dela. Teknično pa moram orke- j ster le hvaliti. Nekatere pege v celoti skupne igre, ki so jih omenili drugi ocenjevate-Iji, pač ne pridejo v poštev pri tako ogromnem delu. To se dogaja pri najelitnejših svetovnih orkestrih. Ce se pa že govori o tem, se govori iz oče v oči. — Izmed solistov gre prvenstvo g. Detettu. Svojo partijo je odpel krasno. Vzor-pevec le in naj bi bil zrcalo vsem, ki hodijo ž njim tmjevo pot. Njemu leži enako koncert, oratorij, kakor opera. In to vendar ni lahko. Izrazit dramat. opcernl pevec se premisli dvakrat, predno poje oratorijski slog. V petju ostalih treh solistov se ie čutila nekaka nemirnost, neuravnovešenost glasov, ki Jo na opernem odru čsto naravna, v oratoriju pa poslušalca nekoliko bega. OL Šimenc rad uporablja semtertam malce preveč nosnega nastavka. Izgovarja nekatere »c« previsoko, a je v ostalem pel z iskrenim čutom. Isto-tako gdčna Zikova, ki se pa počuti na odru najboljše. Ga. Borova se ie dala oprostiti vsled IndispozJcIje, vendar pa lahko rečemo, da je zlasti njena globoka prsna lega vekdraautičaa In izredno Široka. Različne 1 barva vseh ItJrih flasov, ker morajo biti brezosebne v oratorija, pa niso izločile na pr. v kvartetu pri poslušalcih one naslade, ki Jo čutijo pri petja štirih koncertnih pevcev, ki so se barv eno In duševno zlili drug v drugega. Za homogeno enodušnost kvarteta e ga petja Je treba vaj, mnogo vaj. Ki« pa naj aašl štirje solisti, do grla zaposleni z opernim študiran jem, vzemo ie za to potrebni čas? — Vsi: zbor. sciisti. orkester in diregent so posvetili »Stabat Mater« pošteno, ambicijozno vso svojo najboljšo vodo. a prav globoko rd »rja l:ic ni šla. Da se le i r- vskl zbor p« taka d"lzcm Času k« Je »#il ves posvečen kulturi domače ztasbe, lotil 1 večje stvari In riskira! nezanesljiv finančni uspeh, to mu Je pa šteti v posebno zaslu-CD* Cc tedaj »Stabat Mater« ni prebila j naše srčne ledene skorje, krivi so i vzela stalno vodstvo s. Burza r jeva. Starejšo vrsto je vodila s. A 'i Č I n a v a. 2enski odsek se je udeležil mnog'h jt\tiia prireditev, akadem j in izletov. Za svej uspešni razvoj in napredek se ima .-disk zahvaliti v prvi vrsti starosti br. dr. Muntt-ku, po čigar navodilih in smernicah hoče več aH manj vsi, v prvi vrsti in največji i odsek nadaljevati svoje delovanje, meri pa mL, poslušalci sami. ki v svoji osebnosti in brezobzirnosti nismo klicali s solistom: »Fac, ut ardeat cor mcum!« —č. Sokolstvo« LJUBLJANSKI SOKOL. (Občni zbor.) Naše matično sokolsko društvo Sokol LJubljana je imelo včeraj dopoldne svoj 61. redni občni zbor. Pri obilni udeležbi članov in članic Je otvoril zborovanje pod-starosta br. Bogumil K a j z e 1 j, ki ie pozdravil navzoče je prečital pismo staroste br. dr. Viktorja M u r n i k a, v katerem leta motivira svojo odsotnost in naproša podstarosto, naj mesto njega vodi občni zbor. V svojem ovtorltvenem nagovoru je podstarosta br. Kajzelj na kratko omenil uspehe m sadove društvenega delovanja v preteklem letu, ki ie bilo za sokolsko gibanje posebnega pomena, ker je Sokol Ljubljana slavil svojo 60 letnico in 30 letnico društvenega delovanja svojega dolgoletnega staroste m enega najzaslužnejših sokolskih delavcev br. dr. V. M u r n i k a. Poleg teh dveh pomembnih dogodkov, čijih primerni prt^slavi je društvo posvetilo vse svoje moči, pa se je njegovo delovanje razvijal) in uveljavljalo tudi na drugih poljih sokolskega gibanja. Dasi v težkih gmotnih ioi socijalnih razmerah, ki osobito v povoj, času tako izdatno vplivajo na vsako društveno delo, se lahko Sokol Ljubljana ob zaključku 61. leta svojega obstoja vendar s ponosom ozira nazaj in zabeleži v marsikaterem oziru lepe uspehe. Nekaj pa je, kar greni radostno razpoloženje pri pogledu na uspešno dovršeno 61. leto in kar vzbuja bolest v sokolskih srcih. Neizprosna smrt je v zadnjem času posegla v sokolske vrste in iztrgala več odličnih članov, otjih izguba je težko prizadela ne samo društvo kot tako, marveč sokolstvo sploh. Govornik omenja dolgoletnega člana in bivšega starosto dr. Ivana Tavčarja, ki je 19. lebr. 1923 za vedno za-tisnil svoje blage očL Smrt je ugrabila tudi zaslužne člane pref. Maksa P1 e-t e r š n i k a. sivolasega starčka-Sokola Frana Ravniharja, predsednika ruskega odseka Sokola Ljubljana Vladimira Ne čajeva, bivšega odbornika *n člana vaditcsjskega zbora br. Ivana W e b r a in dr. Navzoča so vstali ;n počastili spomin umrlih članov z vzklikom: Slava j.m. Nato je občni zoor prešel na duevni rec, ki je oblegal .t*. *.d:ij£ točke: L Pori čilo tajnUjt .i t>2*l ;v m ur'iit, \9.4~ !"•!& (referent tajnik br. Ah čin); 2. Poročilo blagajnika (ref. br. Blber); 3. Poročilo pregledovalcev računov; 4_ PoročHo o proračunu ze leto 1924 (ref. br. Bibcr); 5. Poročilo prosvetnega odseka (ref. br. Mejak); 6. Poročilo podnačelntka. (ref. br. Vrhove) in načelnice (ref. s. S k a-! ar je v a): 7 Poročilo statističnega odseka (ref. br. Milost); 8. Poročno »Jezdnega odseka« (ref. b/. Sterleker) 9. Volitve staroste, podstaroste, načelnika in ostalega odbora in 10. Raznoterosti. Iz poročila, ki ga je .podal tajnik br. A h č i n, posnemamo, da sta tvorila glavni predmet v lanski upravni dobi dva velika dogodka — proslava 60 letnice Sokola Ljubljana in 30 letnice dolgoletnega sta-roset br. dr. V Murnika. Oba jubileja je društvo proslavLo spontano m po svojih najboljših močeh. Na Vidovdan je priredilo društvo na svojem letnem telcvadišču jubilejno javno telovadbo, ki je dokazala, da je njegovo delovanje vsestransko In smotreno v smislu sokoiske ideje. Ne glede na nekatera notranja nesoglasja v odboru je b.-i ves program proslave 60 letnice izvršen tako dostojno, ka-kor zahteva sloves In poslaništvo matičnega društva. Vsem, ki so btu* navzoči pri posa«rrmih točkah proslave, je gotovo Še v živem spominu krasno uspela akademija, slavnostni občni zbor, iz-reved in pozdravni večer, ki so po svojem sijaju gotovo nadolijevali proslavo petdesetletnice. Glavna zasluga za tako sijajno uspelo proslavo gre v prvi vrsti starosti br. dr. V. M urniku, ki ja do malega vse točke obširnega program r pravil sam bi tudi osebno vodil akademije, za kar mu gre iskrena zahvala. Hvaležno mora biti društvo tudi vsem ostalim članom in prijateljem sokolstva, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da se je proslava izvršila tako dostojno. Pomanjkanje primernih prostorov, v katerih bi se moglo društvo razmahniti uspešnejše, postaja od dne do dne občutneje, kajti društvo je v Narodnem domu gost, ki ga žal ne upoštevajo tako, kakor bi bilo želeti. Ta nedostatek je že davno rodil željo po osamosvojitvi. Nabiranje stavbnega sklada je Wo posledica te težnje. V letošnjem letu se je v ta namen ustanovilo izven društva, toda po njegovi inicijativi društvo »Sokolski dom«, ki ima nalogo postaviti lastni krov. V ostalem je društvo posvečalo veliko pozornost okrepitvi svojih financ. Brez prireditev, ki so imele precejšen gmotni uspeh, bi moral Sokol Ljubljana Že davno zapreti svojo telovadnico. Med prireditvami gospodarskega pomena Je omeniti društveno ma-škerado. Mfltlavlev večer lo Silvestrov večer. Tajnfleovo poročilo omenja poleg fe navedenih še umrle člane: V. BI oma u-erja, Josipa P o l a k a, Ivana Z a m I j e-n a, Janka Jagodica, Gašperja Lun-d r a, Alojzija L e n č k a, Josipa P e r d a-n a m Frana L a n g a ter konča s pozivom naj vsi člani brez razlike po svojih naj-boliših močeh delajo za napredek ia pro- speh društva. To delo nal smatra vsak za svojo prvo dolžnost. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Iz blagajnlkovega poročna sledi, da .'e fmelo društvo v lanski poslovni dobi 112 S67 i Din 25 p. dohodkov in 94.042 Din 89 pnra i izdatkov. Preostanek znaša torej 1S.S24 j Din 36 p. Celokupni denarni premet je zna- | šal 660.073 Din 74 P., kar dokazuje, da je ; b!lo gospodarstvo in finančno delovanje j društva zelo živahno. Stanje drjštvene I blagajne k 1. V. 1923 jc izraženo v 44.280 | Din 54 p., k 31. XII. 1923 pa v 63.104 Din 90 p. Občni zbor je odobril blagajnikovo poročilo brez ugovora. Ker pregledovalca računov nista bfa navzoča, se ie občni zbor zadovoljil z izjavo perdsedujočega podstaroste, da so blagajniške knjige na razpolago in da je pregled računov ugotovil pravilno poslovanje blagajnika, kar potrjujejo podpisi obeh pregledovalcev. Blagajnik br. B I b e r je nato podal poročilo o proračunu za L 1924. Predvideni izdatki znašajo Din 84.000, dohodki pa Din 66.000. Primanjkljaj bi znašal torej Din 18.000. Ta primanjkljaj bi se kril z nepredvidenimi dohodki, v slučaju potrebe pa bi odbor segel tudi "po stavbnem skladu. Referent predlaga, naj občni zbor do-voH v bodoče obvezno plačevanje saveza In župne članarine ter odobri stališče odbora, ki bo moral v slučaju nepredviden h izdatkov za novo telovadnico načeti stavbeni skled. Oba predk>ga sta bila suglasno sprejeta. Tudi proračun za prihodnje leto je občni zbor odobril brez ugovora. SledP.o je poročijo prosvetnega odse- ka, ki ga je vodil od lanskega občnega zbora br. Mejak. Delovni program tega j (200), L. S t r a u s s (2ju), P. A h č i n (Juu) O jezdnem odse!-.u je pjročai br. S t er-lekar. Glavna ovira v delovanju odseka Je bilo pomanjkanje konj. kajti ministrsivo je zabranLo vsako vporabo vojaških konj. Kljub temu šteje odsek 151 članov. Imel je 12 sej in 2 sestanka. Javnih nastopov na konjih je b:'o 11. K raznim prireditvam je poslal odsek večje število članov, na konjih in sicer od 7—52. Izpiie le pv.o-žilo pred 5 člansko komisijo 46 bratov, od teh 22 z odi ko. Vsak član debi potrd.lo o prestanem izpitu, brez katerega se ne more udeležiti nt benega javnega nastopa, Jezdilo jo 46 bratov 820 ur. Pred volitvami se je razvila živahna debata, ki so je udeležili br. dr. SvigclJ dr. \V i n d I s c h e r in dr. K a m b i č. Dr. Svicclj je naglasa! nevenijivc zasluge, ki s. jih je pridobil za Sokolstvo starosta dr. Murrrik in opozoril zbrano članstvo« naj volitvah v polni meri upošteva delovanje tcj;a odličnega sokolskega delavca, kj jo ustanovil društvo, bil doi^a leta njegov starosta in po svojih zaslugah za sokolsko stvar zaslovel ne samo v ncšl ožji domovini, nego po vsem sovanskem sokolsku nt svetu. Br. dr. K a m b i č ie pc-iasnfl razmere rn motive nesoglasja v telovadnici, nakar je br dr. \V i n d i s c h e r v stvarnih izvajanjih poudarjaj, da v predmetnem sučaju ne gre za malenkostne interne za-j deve, ki ne smejo odločevati, kadar so na j dnevnem redu cbče sokolski interesi in da j je treba pri volitvah staroste imeti pred očna dejstvo, da dr. MurnJv po svojem dosedanjem neumornem in požrtvovalnem' delovanju z i sokolsko stvar po vsej pra-vi-ci zasluži častno ime so-kolskejra evangelista in apostola. Na-to so se vršile volitve, ki so dale te-!e rezultate: kot kan-, dklata za starosto sta dobila dr. V. M u r-n i k 102 in br. K a j z e 1; 98 Klasov. Podstarosta br. Kajzelj (100) in inl. Po ženel (100), načelnik Inž. N. Pcrko (101), vakamno (97), načelnica ženskega odseka s. Skalarjcva (2Ji). Odborniki: dr. Had ž i (2 0), Knez Saša odseka je dosegal v glavnem sledeče toč ke: 1. predavanja večjega stila, dostopna vsemu članstvu; 2. nagovori pred zbranimi vrstami v telovadnici; 3. prirejanje skupnih izletov v bilžnjo okolico Ljubljane; 4. ustanovitev društvenega pevskega zbora in 5. agitacija za pridobivanje naročnikov sokoiskemu glasniku. Predavanj večjega stila je bilo troje in sicer: br. G a n g 1 »O soVe-Iski kieji«, br. V a f a e ha »O čeških »egtjah v Rusiji« in br. Baš »O zaroti Zrinjsksga in Praakopana« ob pri'i-k: obletnice njune smrti. Prvega predavanja se je udeležilo ca 60, drugega 70 In tretjega 40 bratov »n sester. Med udeleženci so bE? večinoma starejši člani. Na- s. Možfnova (2^), J. Rus (199), P. Skalar (199), s. P o d b u r š čkeva (18(3) J. Mlinar (102). dr. Kam bič (1j2), M. Babšck (102), S. Simonččl (102), G. Pchani (1u2). J. Burjrcr (102), J. De u (101) in L. Franke (101). Namestniki: dr. I. Demšar (200), B. Jaklič (199). s. Cotmanova (178) in M. Korenini m!. (102); pregledovalca računov P. Barle (100) In V. Fink (100). — Zagrebški Sckol v Beogradu. Ka* kor smo poročali, je zagrebški Sokol 15. t. m. posetU Beograd in priredil v gledališču slavnostno akademijo. Na čast zagrebškim Sokolom so priredili v govorov je bilo daljših 4 in krajših 18. Med j »Imperijalu* kosilo, katerega so se med drugimi udeležili minister socijalne po* litike dr. Peleš, minister prosvete Trifu* novic ter predsednik narodne skupšči« ne Ljuba Jovanovic. Goste je v imenu beogradske občine pozdravil Nikola Be* sarabić, v imenu Sokolstva Pera Laza« revič, v imenu vi ie pa minister pro» svete Trifunovic, v imenu zr.grebškib j Sokolov se jc zahvali Dušan Bogunović. Vrsto napitnic sta zaključila Ljuba Jo* vanovic* in minister socijalne politike, dr. Peleš. Zvečer so imeli zagrebški in beogradski Sokoli skupni sestanek v sokolski telovadnici. Iz Beograda so odpotovali zvečer 19. t. m. daljnimi je omeniti »30 letno sokolsko delovanje br dr. Murr.ika«, »Sokolstvo za zatirane pravice podiarmljenih bratov«, »5-letnlca našega ujedinjenja« Iti »50 let lica rojstva br. Gangia«. Krcjši nagovor; sc nanašajo na zgodovino in organizacijo Sokolstva, vziraje se na navodila JSS. Iz- j let se je vršD samo na Katarino. Pe-vsk^ga j zbora ni bilo mogoče ustanoviti »z tehničnih razlogov. Ob priliki »dr. MurrikovCjja jubileja je sodeloval pevski odsek t kad. društva »Triglav«. Prosvetni odsek ni mo- j g«4 doseči popolnega uspeha zato, ker je i bH njegov predsednik več meseorv rdso- i ten. Referent zaključuje svoje poročno z j željo, da bi novoizvoljeni predsed tik vodil I prosvetni odsek z velikim uspjhon. Iz poročila br. M i 1 o s t a o delovanju ! statističnega odseka je rPzvidno. da je i število članov Sokola Ljubljana radio v ( iajiskem letu za 503, kar je posledica ten- | dence za tem. da se sokolske vrsle očisti- j jo. To sicer s'abl Sokolstvo števillč to, zato pa ga krepi kvalitativno, kajti po vojni | jc bitio opažati pritok novih čla.inv, ki pa ! niso vedno odgovarjali sokolski ;de.I. Poročilo podnačelnika br. V r h J v c a \ navaja, številne javne telovadbe ir. dn ga prireditve, pri katerih so sod3*ovali član-stvo Sokola Ljubljana tako v mestu, knkor i na deželi. Povprečni skupni *j društva !n Sokolstva sploh čim prej uredit! Poročilo o ženskem odi k i je poJala ! načelnica s. d za S k a n r : c v a. Pred- ! njački zbor je Imel v »r? ekleni letu vs.U mesec redno sejo. kater, te prisostvoval kot zastop. moškega prednj. zbot a dr. br. Murni k. Br. starosta c stal odseka vedno ob strani, z*k*»- r*it» ^rc is odgovoren vsak porameznik, ne p* na* ša kultura. To so zablode zločinskih li"di, ne pa stvarne zablode nnše kulture. Naj* starejši zakonski spomenik je Hamurahijcva zbirka zakonov. Nastala jc nek. 3000 let pred f' ^a Z*kon.Ik vsebuje sila pestre pravne misli. N\ pr. odreja smrtno 'aren za ode* ruhe, M svojih ovadb pred sodiščem ne mo« rejo dokazati, enako smrt dnlo'a za cerkve* ni rop in za mnoef^terc druge tatvine. Tako določbe proti častikrait in tatvini niso za« Mode. pač pa. ako se flagrantni prelom za* konske zvestobe kaznuje s potopom moža in žene. Vcs^a'ka, ki vsroni v svetišče, so za:"£c, gospodar sme za dol^ prodati svojo ženo, sina ali hčer. Zukonik govori o mnogo* ženstvu. o kupovanju žene, o glavnih in po* stranskih ženah. Ce sin ~*un!uvih okrutnosti stoji po» leg mnogih, etično slepih predpisov. (Dalje prlhj aaaaaaaai Gospodarstvo. PRIMER SPLOŠNE INDUSTRIJE Z DOMAČO. So podlagi dela g. M. Savica: N ša industrija t zanati, Sarajevo 19224 (Konec.) KEMIČNA INDUSTRIJA. Precej razvita 1 o naša kemična tado-ttr3a» Barve te domače in tuje surovine in sicer celo za Izvoz proizvajamo v Slov. v 6, v Hrv. Sl&v. v 5, v Srbiji v 1 tovorni. Zelo omejeno število farmanotičnih izdelkov fabriciramo v Hrv. Slav., Vojvodini In Srbih v po 1 podjetju, Skoraj vse produkte te vi ste uvažamo. Phrncžev in lakov izdeljujemo skoraj dovolj za domačo porabo v Slov. v 2, v Hrv. Slav. v l. v Vojvodini v 2, v Srbiji v 1 podjetju. Eter proizvajamo v 1 podjetju (tako) 9 Zagrebu Z izdeljavo kosmetičnlh produktov se bavi Industrijsko 1 podjetje v Slov. sicer pa mnogo lekarnarjev v celi zemlji. Vendar je uvoz jako visok. Umetna gnojila izdeluje v Hrv. Slav. 2, v Slov. 2, v Dalm. 2, v Vojvod. 1 pod-ietje. Smodnik tn druge eksplozrve proizvajajo po 1 podjetje v Slov., Hrv. Slav. in v Srbiji. Produkte za strugarje proizvajamo tudi za izvoz v Slov. v 6, v Hrv. Slav. v Z podjetjih. Ogljikove kisline proizvajamo v Voj-irod. v 1 in v Bosni v 1 tvornici, kisika v Slov., Bosni in Hrv. Slav. v po 1 podjetju. Žveplene kisline, bolne kiseline in glauberjeve soli izdelujemo v Slov. v 3, v Hrv. S;av. v 2, v Vojvod, v 1 tovarni. Preostaja jih za izvoz. V Bosni imamo 1 tovarno za sodo, za natrobikarbenat in natr. hidrat, ki izdeluje aa obsežen izvoz. Masti za čevlje, za mazanje osi, druga tehnična mazila izdeluje 9 podjetij v Hrv. Slav., 4 v Srbiji, 2 v Slov., črnilo 1 v Hrv. Slav. Karbid izdelujemo v 1 podjetju v Bos-if, 2 V Dalmaciji (Omiš, Dugi Rat) ter v 1 v Slov. (Ruše). rerosilicij, feromanp:anilicU, klorovo apno, natrljevhidrat, tribloretllen, tetro-hlorotan izdeljuje jedna tovarna v Bosni; kalcijev cljanit 1 v Slov. STEKLARSKA INDUSTRIJA. Nezadostno razvita ]e tudi naša steklarska Industrija. Steklo za okna izdeluje l tovarna v Hrv. Slav. (Daruvar) Iz domače surovine, a v popolnoma nezadostni meri za domačo porabo. CaSe m steklenice in samo v najprlmi-trvacjsih formah izdeljujejo tri steklarne v Slov. m 1 v Srbiji. Za ogledala imamo v Srbiji, Vojvod., Slov. In Dalmaciji po 1 tovarno v Hrv. Slav. 2. Uvažamo mnogo. Nimamo še industrije za steklene cevi, močnejše steklene ploče, za vaze, za stekleno posodo, za žično steklo, za fotogr. atoče. za stekla za ure, za emajlirano bia- *o itd. DRUGE INDUSTRIJE. Orožarska industrija je zastopana samo % drž. arzenalom v Kragujevcu, kjer izdelujejo vojaške puSke in topove z pu-šk&rno v Kranju In smodlšnicami v Kam-nfltu m Kragujevcu ter tovarno eksplozivov »TilaniU v Karlovcu. Moderna prometna Industrija, ki je v severnih in zapadnih deželah razvita do iako Visoke stopnje, je skoraj nezastopana pri nas. Državne železniške popravilnice in delavnice v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Srbskih Maravlcah, Osijeku, Subotici, Sarajevu, Beogradu, Nišu in Kragujevcu poplavljajo lokomotive in vagone; istotako privatne tvornice Brod, Subotica in Sme-derevo. Man:Še ladje m parobrode popravljamo v Kraljevici in Splitu. Avtomobile popravljamo v več delavnicah. Kolesa (bicikle) Izdeljuje 1 podjetje v Sloveni-JL Aeroplane 5e počela Izdelovati držav, tvornica v Novem Sadu. 2el. sijrnale in «K>stove Izdeljuje tvornica v Smederevu. Fabrlkacija strojev za lokomotive, koles, osi, zavor, puferjev, osne kovine, parobrod, strojev, avtomobilov, pontonov, llepov itd. manjka še popolnoma. Elektr. industr. tiči še v povojih. Do aedaj Imamo v Hrv. Slav. 2 podjetja za fabrkaerjo eTcktr. dinamomotorjev, ter 1 v Subotici. Elektr. baterije izdeljuje 1 podjetje v Zagrebu, Žarnice 1 v Vojveđ'lnl ter eno v Slov. Vse druge panoge, kakor te-legr. in telef. aparati, prestikačl, kabli, svetiljke, bistri in dr. manjkajo popolno- Sefe v začetku stoji naša graiična in-•astrija. Industrija ur ne obstoja, Istotako ne industr. igrač, optičnih in irzikal čnih Inštrumentov; od godal proizvajamo samo ▼ Slov. v 1 podjetju gosli ter v 2 orgije. OBRTNIŠKO ZBOROVANJE V CELJU. Celje. 18. lan. 1924. V četrtek 17. Januarja zvečer je bilo v restavracijskih prostorih celjskega Narodnega doma veliko zborovanje prido-Pftnih slojev, sklicano od »Občeslovcnske-za obrtniškega društva v Celju«. Zborovanja se je udeležilo veliko obrtnikov is Celja, celjske okolice in nekaterih krajev v bližini Celja. Zborovanju so prisostvovali tudi zdravniki bolniških blagajn. Predsednik Občesiovcnskega obrtnega društva v Celju g. Ivan R e b e k je zborovanje otvorU ter pozdravil navzoče Podal je nato referat »o Izgledih obrtništva sa bodočnost«. V svojem govoru je pov-darjal če noče obrtnik, PjOJtcno živeti, na da onečastl preteklosti svojega stanu, mora pridno delati. Dokazoval je korist organizacije ter pozival obrtništvo, ce hoče v svojem delu doseči uspehov, da se pridno organizira. Izvajanjem g Rebeka so zborovale! z odobravanjem pritrjevali. Kot drugi je rcferiral g. Ivan Bizjak »o zahtevah glede delavskih bolniških in nezgodnih zavarovalnic«. H koncu svojih Izvajanj katere so izražena v resolucijah, je g. Bizjak predlagal sledeče resolucije, ki so b"e soglasno sprejete. lj Zahtevamo od osrednjega urada za zavarovanje delavcev, da vpostavi v Sloveniji vsaj še dva okrožna urada v svrho omogočitve sodelovanja bližnjih interesentov In radi hitrejšega poslovanja in sicer: v Celju in Mariboru. 2.) Odstrani naj se kar mogoče v kratkem roku vse nepotrebno u radništvo, za ostalo pa se naj vpelje osem-urni delavnik. Osemurni delavnik smatramo za dovolj moderen. Šcsturni delavnik smatramo za izkoriščanje zavoda. 3j Naprosi se zdravnike, da odklanjajo simulante. 4.) Podjetnike kakor delavce se poziva, da stoje v skupnem interesu zavoda strogo na straži. Strogo naj pobijajo simulante, kakor one podjetnike, ki ne naznanijo svojih zaposlencev v zavarovanje. 5.) Apeliramo na člane ravnateljstva, da štedlj.vo postopajo v vseh upravnih vprašanjih. 6J Pozivamo vsa obrtna društva Slovenije, da informativno vplivajo na vse svoje tovariše v smislu naše resolucije v vseh navedenih vprašanjih. Razvila se ie nato daljša debata v katero so posegli tudi zdravniki in nekateri zborovalcl. H koncu je obrtno-zadruSnj komisar g. Založnik referira] »o pomenu volitev v dohodninsko cenilno komisijo«. Podal je zan;mivo statistiko davkoplačevalcev in višino vplačanih davkov ter pov-darjal, velik pomen volitev v cenOne komisije, katere se vrše v nedeljo 23. tm. in katerih se naj vsi volilci polnošievilno udeleže. Z zahvalo navzočim je gosp. Rebek nato zaključil lepo uspelo zborovanje. POŠKODBE GOZDOV PO UJMAH. Zadnje velike poplave gozdom niso prizadejale mnogo škode. Tu in tam se je pojavil kak u^ad ob robu gozda. Fač pa so trpele lesne industrij, naprave; žage ob vodah dlje časa niso mogle obratovati vsled poplave in zaradi poškodovanih jezov. Voda je odnesla tudi nekoliko lesa od skladišč. 1 em večjo škodo pa je povzročil vihar, ki je divjal najhujše dne 23. in 24. oktobra ianskega leta V gozdih verskega zakiada na Pokijukl, Mcžaklji, v Bohinju in na Jelovici je podrl okroglo 39.000 kub. metrov lesa, v državnih gozdih na Jelovici pa kakih S000 kub. metrov. Po drugih gozdih je mnogo škode v bohinjskih in gorjanskih hribih, kjer je podrtega kakih SGCO kub. metrov lesa, V kranjskem okraju leži vsega skupaj približno 2000 kub. metrov. V gornjegrajskih gozdovih je vrglo 12o0 kub. metrov. V ostaiin gozdovih Slovenije so podrta le posamna debla ali manjše skupine dreves, vsega skupaj pa preko E*00 kub. metrov lesa. Večinoma je veter podrl smreke, toda celo posamnim mecesnom ni Prlzanes**!. Koncem novembra L 1. je v nekaterih delih Slovenije sneg v gozdovih polomil mnogo drevja. Največ škode je napravil v rriadih smrekovrh sestojih. Prizadeti so več ali manj gozdi v občinah Borovmca, Preserje, Tomišelj, fška vas, Vrhnika, Ho-tederšica. Rovte, Gornji Loeatec, Planina, St. Vid pri Cerknici, Bloke; Tuhinj, Blagovica, Krašnja, Trebeljevo. Manj občutna je škoda v občinah Crni vrh, Horjul, St. Jošt, Brezovica, Dobrunje, Rudnik, Liplje-nte, Račna, Cerknica, Dragomelj, Zlato polje, Moravče, Palovče, Rove, Loka, Hra-ševka. V krškem okraju je polomljenega okrog 1000 kub. metrov, v novomeškem pa kakih 600 kub. metrov lesa. Po drugih krajih sneg ni napravil izredne škode. —g Oglasi. (Na vpogled pir trg. zboT-nld v Ljubljani.) Dobava koksa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo všrila dne 9. februarja ti. oferta'na licftaciia glede dobave 150 ton koksa, _ Dobava morske soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vr-šEa dne 9. februarja ti. oferta'na licitacija glede drbr»ve 30.000 ten morske soli. —g Italijanska udeležba na vzorčnem scimn v Pragu Italijansko-češkoslovaška trgovska zbornica v Milanu razstavi na vzorčnem sejmu v Pragi meseca marca raznovrstne italijanske industrijske produkte ter si je v to svrho že poskrbela svojo obsežno stofnrco. KAKOR ROŽA MED TRNJEM se lahko smatra MIlO t GAZELA11 ki po svoji nedosegljivi kakovosti prekaša vse druga proizvoda. Bali, Mati In varala trpelnoei Zborovanje slovenskih zdravnikov. Vprašanje znanstvenega !n ofici- Jelnega glasila. — Zaščita dece in zavarovanje delavcev. — Ljudska predavanja iz medicine. — Konflikt z bolniško blagajno* UubUaaa* 21. januarja Slovenski zdravnici so se včera: v nedelji 20 tm. sestali na zbnr.rvpaia "a kn-^erln so razpravljali me«;onn specifično stanovska vprašanja, tako ureditev službenega razmerja m po! »ž--.a zdravniki v bclnške blagajne, kakor tudi -prisan-ia znanstvenega napredka in popularizacije medicinske vede med Širokimi ljudskimi mas a mL Zdravniki okrajnTh bolniških blagajn oziroma zdravniki pri OUZD so imeli ob 11. dopoldne v srebrni dvorani »Un-ona« sestanek, na katerem so razpravljali gmotno razmerje do zavarovalnice delavcev, vpraša.i je honorarja In dijet, kakor tudi zelo važno in aktuelno vprašanje o sodelovanju in odločevanju zdravnikov na vodilnem mestu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Debata je bila zelo zanimiva. Popoldne pred občnim zborom »Slovenskega zdravniškega društva« v zborni dvorani univerze je pod predsedstvom g. dr. Defranceschi-ja »Pokojninski zaklad zdarvniškega društva« odobril na podlagi poročila blagajnika dr. Decranl-ja računski izkaz za leto 1923 ter sprejel za 1. 1924 Preračun, ki izkazuje 20.590 Din dohodkov in streškov 8500 Din, tedaj 12.000 prebitka. Sklenjeno le bilo, da se ima društvena članarina 100 Dn vplačevati vsako leto do konca februarja. Blagajnik je podal tudi kraiek pregled o stanju imovine pokojninskega zaklada. Perdscdnik »Slovenskega zdravniškega društva« dr. Tone Jamar }e za tem ob 15.30 otvorfl občni drušveni zbor, ki se ga je udeležilo 28 zdravnikov, Številna Je blCa udeležba z dežele. Zboru sta prisostvovala tudi urednik zagrebškega »Lječ-ničkega Vjestnlka« dr. Jelovšek in delegat Hrvatskega zdravniškega d-ništvo dr. Božić. Zdravniško zbornico za Slovenijo je zastopal predsednik dr. Vinko Gregor c. Predsodnik je v kratkih Črtah navajal delovanje in Poslovanje drušvta v raznih važnih sporih, tako v konfliktu z zavarovalnicami, kakor tudi razmah znanstvenega dela i društvu, ko so se začela ped vodstvom dr. E. Slajmeria prirejati strokovna znanstvena predavanja hi demonstracije. Kljub temu, da ie zdravnšrka zbornica prevzela zastopstvo stanovskih interesov, ima društvo le vedno nalogo, da čuva zdravniške gmotne in socijalne interese, vendar je sedaj ena glavnih društvenih nalog, da se posveti znanstvene* ju delu. da organizira strokovna zna*, stvena predavanja in da prlčno s poljub-n mi znanstvenimi predavanji za širše ob-činslvo. Lansko leto je bilo 20 strokovnih predavanj, nekatera s parv dobrim uspehom, zanimanje zanje pa v Ljubljani še ni veliko, kljub tem«, da je ta nad 80 zdravnikov. Zadnji čas je društvo skupno s »Pravnikom« priredilo za PTavnike predavanja, ki so b la prav dobro obiskana. Po odobrenju poročila tajnika dr. Trt-nlka in blagajnika dr. Blumaueria se je razvila zelo živahna, nad poldrugo uro trajajoča debata o »Oficijelnemu glasilu slovenskega zdravniškega društva«. Dosedaj je bil zagrebški »Lječnički VjestnJk« oficijelno glasilo. Po izmenjavi nazorov, ki so fin iznesti dr. GoestI, dr. Ambrožič, dr. Defranceschl, dr. Božič. dr. Zaiokar. dr. Šerko, dr. Vinko Gregorič, dr. Tavčar In dr. Jelovšek glede izdaje »Uradnega glasila zdravniške zbornice« in drušvenega tglaslla »LJ. Vjestnlka« s finančne, redakcijskotehnlčne, re-dakcijsko-znanstvene strani, je bil sprejet predlog dr. M. Ambrožiča, da se »LJečnlč-ki Vjesntik ie nadalje obdrži kot oficijelno društveno glasilo tn da se sporazumno Izvede reorganizacija znanstvenega dela. Od slovenske strani, prof. dr. Serko, se je zlasti kritizirala redakcijska stran lista ter se je zahtevala reorganizacija z znanstvenega vidika. ZAŠČITA DECE IN ZAVAROVANJE DELAVCEV. Dr. M. Ambrožič je predložil nato protestno resolucijo proti odločitvi skupščinske večine, da se imajo po ukinjen ju ministrstva za socijalno politiko ustanove resa ministrstva porazdeliti' med nePokMca- na druga ministrstva, tako zavarovanje delavcev ministrstvu trgovine In socijalno-b'gijenska zaščita dece ministrstva pro-svete. Vsled kvarnih posledic, ki bi 1% taka rešitev hnela za narodno zdravje. Slovensko zdravniško društvo dviga svarilen protest. Ministrstvo presvete nI poklicano za strokovno socTlalnohiglJensko zaščito dece. ker Ima svoj delokrog aa poljn vzgojno zaščite. Zavarovanje delavcev |e eminentno socila Inozdravstvenega značaja ter kot tako spada pod mln'strstvo za narodno zdravja. Resolucija predlaga, da se oddelek za zaščito dece ki oddelek za zavarovanje delavcev po likvidaciji ministrstva za socijalno politiko pridcfitft ministrstvu z* narodno zdravja. POLJUDNA PREDAVANJA. Dr. M. Ambroilč ja dalje predlacat resolucijo, a katero aa pozivajo val društveni člani, naj se z ČImvečjo sveta potjndnini zdravstvenim nJem. Spominja aa, da Je poljudno Jenje zdravniške vede dolžnost društva. Kot norma v tem društvenem fent se smatra, nzi Ima vsak San vsaj lest predavanj. Snov pred vsem iz higijene. Ker nudi zdravstveni odsek za Slovenijo vsem no pomoč v svrho zdravstvene propagande in higijenskih predavanj, nalaga občni zbor odboru, da stopi v dogovor glcd^ tel predavanj In tesnejšega sodelovanja z zdravstvenem odsekom, ZDRAVNIKI IN OUZD. Dr. Pintar je z ozfrom na konflikt zdravnikov z okTOžnhn uardom za zavarovanje delavcev v SpBtn in Beogradu predlagal kartko ersolucljo: Slovensko zdravniško društvo smatra za neobhodno potrebno, da so poleg delegatov delodajalcev tn delojemalcev v upravi Osrcdr.jega urada In okrožnih orado v za zavarovanje delavcev zastopani tudi zdravniki In to potom svoje zbornice. Odbor Slov. zdrav, drušiva naj zaprosi zbornico za takojšnji pričetek akcije v tem smislu. Volitve novega odbora so bRe prek> žene in se imajo izvršiti na bodočem la- rednem občnem zboru. evn V Ljubliani, dne Strmimo in protestiramo! V soboto srno že javili vest, da hočeta minister financ in trgovine uvesti znova protidraginjsko akcijo v naši državi na tak način, da bi zopet pričelo sistematično preganjanje naše trgovine, industrije in obrta po posebnem dra-g-njskem zakonu. Na tak način hoče torej sedaj naša vlada pomngatl našemu izmučenemu uradništvu iz strašnega gmotnega položaja. Ne moremo si misliti, da je resno vzeti napovedano državno akcijo. Uradniku hoče vlada pomagati s protidraginjskim zakonom!? V tej rastoči bedi. ob tem stradanju uradniškega stanu, ki je v novi državi na'potrebnejši upravni faktor, naj bo pobianje drahme po sestradanih b;ričih. pandurjih in lačnih policajih našemu uradništvu nadomestilo za neobhodno potrebno, času primerno povišanje rednih službenih dohodkov?! To Je v resnici zasmehovanje uradrvštva in si morejo tako »pomoč« našemu uradništvu zamlsrtt samo ljudje, ki vidijo v uradniku brezpravni faktor in zastopajo glede uradnikov zaničfijvo mnenje, da so to sami pisarji, k? se i*ak lahko okoristijo s svojim po!oža?em! Protestiramo proti takemu novemu omalovaževanju naših zaslužnih uradnikov. Naši trgovci in obrtn'ki, industrije?, h?šni posesfn*ki n?so krivi s?abe^a po'ožaja državn'h uradnikov. Gospodarski krogi so do duše prepričani o neodložni potrebi pravičnega In izdatnega povišanja uradniških prejemkov ter so na svofh shodih in v svojih glasnih vedno odločno zahtevali takojšnje Izboljšanje uradniškega položaja. Pob!jan'e draginje s sodišči In policaji je že doživelo s'jajno blamažo In celo komunisti so se roga!? takemu zatiranju draglnie. Sedaj naj se pa tega draginjskega Lazarja zopet pokliče v življenje, da bo nasitil in oblekel lačne in strgane uradnike. To se v resnici pravi dajati kamen v roko tistemu, ki gla-den prosi kruha! Kakor je za uradnika napovedana akcija poniževalna in ga hujska ravno proti tistim krogom, ki glasno zahtevajo izboljšanje plač za državnega uradnika, tako je taka protidra-ginjska akcija naravnost žalitev za trgovski in obrtni stan, ki sam preživlja prav sedaj težke in skrbi polne dneve spričo strašne draginje denarja, trdega pomanjkanja kredita in ogromnih davkov. Prav sedaj, ko je nastopil kritičen zastoj v vsem gospodarskem življenju, ko je celo pri nas že preveč vagonov in stoje lokomotive, ob času, ko se opasno množe konkurzi in ustavljajo plačila v trgovini, pride vlada in grozi našim gospodarskim krogom s preganjanji v Žalostno tolažbo uradnikov! 2e v soboto je naš list prvi povzdignil svoj glas proti persekuciji trgovcev in obrtnikov ter proti takemu reševanju draginjskega vprašanja §esto leto po vojskL Naši trgovci, obrtniki in industrije! vidijo, kakšna nevarnost jim preti. Složnost in edinost naših gospodarskih krogov je v teh časih v Sloveniji in Ljubljani živo potrebna. Na vkup torej v eno fronto! Hrbet in vrata pa pokažemo tistim vetr-njaškim politikom v Ljubljani, ki iz osebne ambicije ali iz razlogov bogvč kakšnega prida in dobička zopet skušajo menjati svojo fronto ter si v svoji omejeni pameti domišljajo, da jim bodo napredni trgovci, obrtniki in industrijalci radikalno sledili ter še bolj razbiti napredne vrste, kajti napredna enotnost in solidarnost je danes predpogoj, da se Z uspehom poskusimo braniti proti neznosnemu pritisku kuluka, uradniške redukcije, pretiranih davkov in preganjanja z draginjskim zakonom. Takim politikom smo se v Sloveniji Že odsmejali! Z njimi ne more nihče, ki nekoliko resno misli na napredno stvar. In če računajo, da bi jim mogel biti zaveznik kdorkoli, ki se danes šteje med voditelje naše trgovine, se ljuto varajo, ker zlasti tudi pridobitni krogi ne bodo pripustili, da se na njihov račun in v njihovo škodo podpira politika razdora, kuluka rije in fronkarije. — Proti nezanesljivim državnim uslužbencem. Ker se je zadnji čas pokazalo, da so v obmejnih krajih na severu nase države nastavljeni med uradni-štvom In drugimi državnimi uslužbenci elementi, ki simpatiziralo s sovražnimi inozemci in delujejo v smislu programa »Schulvereina« in »SOdmarke«, to je v germanizatoričnem pravcu, se Je neko narodno društvo obrnilo pred kratkim na pokrajinsko upravo s prošnjo, da radikalno prepreči delovanje teh protidr-žavntti in protinarodnih elementov. To se da pa doseči le s tem, da odpošljejo na mejo le zanesljive uradnike In učitelje. Zlasti pa naj se v bodoče strožie pa- zdravnikom strokovni material to, 4gaaoto svoj občni zbor. Dosedanji predsednik g. geometer T r I p a 1 o le moral odstopiti. Dne 2 .ffebr. se vrši v Celju oblastna >kupščina vseh organizacij J unosio venskih lacijonalistov v Sloveniji. — Današnji letni kožni sejen je srednje dobro obiskan. Na tre je prineseno mnogo lisic nekaj kun zlatic, nekaj kun belic, da-he nekaj dehorjev, zajcev hd. .'ovprasevanje po ki h kožah ki so do- ecle ceno 2250 Din za lep eksempiar. Je 'Ro zelo žrvahno. Za lisičje koze nI bBo ^osebnega Interesa in so jih plačevali v najboljšem slučaju po 600 Din. Kupcev je nekaj domačih, večina pa je iz Zagreba, eozrada ki Avstrije. V ostalem pa dose-daj trgovina ni bila posebno živahna, — Kranjska puškama prodana. Kakor smo doznali iz Kranja je bla v petek puškama v Kranju prodana neki češki družbi, ki baje namerava izdelovati vojaške puške in šele v drugi vrsti lovske, — Omenjena družba je kupila rudi Omerzovo hišo. kjer je puškama nastanjena. Bilo je že del; časa slišati da puškama težko prenaša velike stroške, s katerimi je zvezano izdelovanje pušk, posebno ker se visok kapital vložen v drage stroje, radi velike zunanje konkurence kaj slabo obrestuje. Manjkalo pa je tudi tehničnih strokovnjakov ki lovci so raje kupovali tuje blago. Upa.-mo, da bode ta nova družba podjetje spretneje vodila, da bodo slovenski pušk ar ji iz Borovelj še naprej imeli pri nas zaslužek m da se bo domač naraščaj Iz puškar ne in puškarske strokovne Šote lahko naprej Izobraževal v poSkarski stroki — Juro Tkalčič, solist današnjega simfo* ničnega koncerta, je dospel včeraj v Ljub« jano. Prišel je s turneje, ki jo je absoiviral t zadnjih dneh v Avstriji in ▼ nekaterih mestih češke republike. Imel je povsod i iz« reden uspeh Tudi našemu občinstvu se nudi prilika, občudovati tega mojstra in ker so rudi druge točke koncerta skrbno priprav* Ijene in naštudirane, smemo pričakovati po« polnega umetniškega užitka. — Celjske vesti. Iz občinskega sveta. V petek zvečer se je vršila seja celjskega občinskega sveta, v kateri so se vršile volitve v stanovanjsko komisijo in stanovanjsko razsodišče. Za predsednika stanovanjske komisije je bil izvol'en g Ivan Prekoršek. Sklenilo se je s februarjem ustaviti električni tok v vseh eraričnih poslopjih, ker vojni erar ne plača občini zneska, katerega dolguje že več let. 5 oseb se je sprejelo v domovinsko zvezo. Izvolil se je poseben odsek za saniranje mestne plinarne z županom dr. Hrašovcem kot predsednikom. Najemninska pogodba z g. Bati-čem zaradi zimskega kopališča je podaljšana za nadaljnji dve leti. Sklene se pri mestni klavnici postaviti uto za konzerviranje kož. V mestni klavnici se zvišajo pristojbine v smislu sklepa proračunske see. Odobril se je letni zaključek mestne občine za leto 1922. Obravnavale so se še razne druge zadeve. — Večje plasti lignita so odkrili v krajih Trnovlje in Bukovžlak pri Celju. — Vreme je pri nas zadnje dni nezdravo mokrotno. V nedeljo je skoro ves dan deževalo. — Mestno gleda 1 i Š č e. V torek se v našem mestnem gledaliSču igra »2 X 2 = 5« za B-abo-nement. — Na8mesecevječejebil pred okrožnim sodiščem obsojen Matija PieŠnik. ker je v noči 15. decembra na cesti proti St. Janžu na Vinski gori napadel nekega Stravsa ter mu poskušal »dvzeti pakete, katere je Štravs nosil seboj. Tudi je na isti cesti napadel ter z vago od voza udaril nekega Lipnika in za. poškodoval. —- Mariborske vesti. Koncentracija narodnih društev. Naše porodilo o Žalostnih društvenih razmerah Je vzbudilo splošno pozornost Posebno hvaležni so zanj voditelji društev tik na meji, kjer razsaja Ista bolezen zanemarjanja društvene dolžnosti, ki pa ima v obmejnih krajih še slabše posledice, kakor v Mariboru. Voditelji raznih narodnih društev so že na delu za demobilizacijo samo še po imenu obstoječih društev in za koncentracijo. Več društev je takih, ki se lahko združijo kot specijalni odseki z drugimi organizacijami. Število odbornikov se omeji le na znane res delovne osebe. Po vzgledu nekaterih zadrug se namerava tudi pri društvih uvesti rezerve, ki obvezujejo vsakega odbornika na vztrajno izvrševanje prevzetih dolžnost!. Tako kot sedaf. ne more In sme Iti dnlje. Te dnf smo čitali v nekem lokalnem listu, kako Je blagajnik podeželske podružnice Jug. Matice zaman Iskal v Mariboru blagajno centrale. — Afera dr Lajn- § i č _ dr. Pfeifer se nadaljuje pri okr. sodišču. Dne 18. je bil kot priča zaslišan nar .poslanec Zebot o tem. kak utls |e dobil, ko je dr. Pfeifer razlagal dozdevne manipulacije svojega bivšega najboljšega prt-iatelja. Mnogi so mislili, da se na ta način obenem vrši že tudi glavna razprava ki pa bo šele začetkom prih. meseca. 2ebot ie bil le znsllšan ker nI sigurno, da bi pozneje mogel priti k davni razpravi. — Za-stapllenje s plinom. V sredo so našli v sirotišnici postrefnico »Protltuberku-lozne Lige« Cvg. Kranjc oblečeno mrtvo na tleh ležati. Kranj bi imela Isti dan odpeljan" tuberkulozno deco v drl. zdravilišče Topolščico. Po Informacij! vašega dopisnica Je Izven vsakega dvoma, da Je nastopila smrt le radi nepazljivosti pri mnnf-pulaciil s plinom, s kojim Je hotela kuhati rečerjo. Najbrž Je pustila petelina že pred jrlhodom ozlr. pr! odhodu odprt era In se |e vstoplvil v sobo ia pripravljajoč se aa večerjo onesvestila. Pokojnica te bila Jako vestna bnmlfka ttrefnlcs. ločena soproga bančnega ravnatelj* v Zagreba, Dra- gi dan so našU v kaznflniškem zaporu moba meda n ca Abida Berničanlaa tudi radi zastrupljanja s plinom mrtvega na tleh. _ Posledica p o d r j 2 c n j a po kavarnah. Mariborski kavarnarji so od 15. naprej zopet podražili najpotrebnejše piiače kar za 2 kroni. Posledice so se takoj pokazale. Kdor ni neobhodno navezan na kavarno, raje izostane. Kavarnarji se tolažijo, da bo to trajalo, kakor navadno, samo nekaj dni, dokler se občinstvo zopet ne privadi novim višjim cenam. — Gradbena razstava. V zadnji seji kreditne fa stavbne zadruge »Mojmir« se ie sklenilo začetkoma februarja prirediti v zadružni pisarni razstavo gradbenih načrtov s posebnim oziram aa cenene malostanovanj-ske hiše. V to svrho se vabijo vsi stavbeniki, tudi če niso člani zadruge. Razstava ima namen, občinstvo seznaniti z novimi cenenimi načrti ter sploh z zadružnim poslovanjem. — Narodno gledališče. V torek repriza Namišljenega bolnika, v tredo »Janko in Metka«, v četrtek Odstran življenja, v petek Lumpacij Vagabund, v so bovo Janko in Metka. Upanje, da se pr! teh reprizah pokaže vpliv gled. ankete, se žalibog ni izpolnilo. Mariborski Slovenci se ne zavedajo posledic, ki so neizogibne, ako ne bo večjega zanimanja za gledališče. — Veliko senzacijo je vzbudila po celem Mariboru vest, da je Gčtzova dvorana zopet izročena društvom na razpolago. Zato se vrši že 1. svečana ob 20 planinski ples. ki bo letos gotovo najbolj obiskan ker so odpadli trgovski umetniški in ples požarne brambe. Vrše se že mrzlične priprave tako, da bode prišlo na svoj račun ne le mlado, ne le planinci, temveč tudi oni, ki so letos prikrajšani za gor! Imenovane prireditve. Kot posebnost plnnin-skega plesa pa bo neprisiljenost In pravo planinsko razpoloženje, ki vlada vedno na planinskih plesih. Bafe se pripravlja rudi marsHcako presenečenje. (Poslano brez pristojbine! Prihodnjič vržemo v koš! — Uredrrfš*vo.) — T r * c f č n a, smrt. Odvetniku g. dr. Ferdu Mfillerju |e nmrla v nekem sanatoriju edina hčerka gdčna. Danica v razcvetu mladosti. Pogreb se Je vršil v nedeljo popoldne v rodHfnsko grobnico na pokopališču P^brežje. Prizadet! rodbini naSe Iskreno sožaliel — Za volitve v dohodninsko ko-rmVIo le bilo letos Izredno zanimanje. 2e na vsez*odaJ v nedeljo so prihajali vofilcl Iz najodd?lJi-nrtJ^h krajev v Maribor. Nekatere stranke so Imele v priprav! svoje kand:dite. Ko so pa v Mpriboru zvedel? za enotno H«*i so se večinoma !e tel orilntrodPi. — O* dno vre* m e. Ze tri dni !♦»*! nad Mariborom v tem času nenavaden pojav, ros t a metrla, k? po-vrrn^a mokromr*Tr», refo n^-zoVavo vreme pri temperatur! čez dan nad ničlo, — Kako morajo biti cpremfTena denarna p*sma. Odkar je odprt promet denarnih pisem ?z naše kra^evine v sosednje in druge države, se občinstvo pridno poslužuje te ugodnosti. Al' posUJaaelfl Često ne vedo, kako JTm je treba denarno plsaio nnpraviti. Ker nepravilno opremljena denarna pfsma pošte zavračajo, opozarjamo pošflia f elje, da ne bodo imeli vb od o če nepotrebnih potov tn stroškov, na naslednje poštne predpise: Vrednost pisma mora pošiljatelj napisati v dinarjih, pod vrednost v dinarjih pa mora zapisati tudf vrednost v zlatfh frankih, pri čemur se račun! 15 dinarjev za en zla H frank. Ako se znesek ne deli s 15. se sme znesek frankov zaokrožiti navzgor aH navzdol. Ako poatrja-telj ni označil vrednost v frankih, napravi to sperjemna pošta. Pošiljatelj mora na naslovni strani ovi'ka pod označeno vrednostjo napraviti barvni od+lsk pečatn ka, tako da se dobro vidi. s kakšnim pečatnikom le pošTjatelJ pismo zapečatil. Ako barvni od tisk peča tn ka ni razločen, se mora besedno s f'nto Izpopolniti. Pr'vatrrf kuverti ne smejo biti naprnvlieni Iz obrazcev, iz črtanega papirja aH papirja z barvastimi robovi. Na uardnih in privatnih ovitkih (ku ver tih) se ne sme nič zbrisati, popravita ali prečrtati. Naslov se ne sme nfti v celem niti deloma izpremenltl. niti debelo niti večkrat podčrtati. Za pečatenje se mora rahli dober m trpežen pečatni vosek in pečatnik z vrezanimi črkami, z Imenom ali naslovom. Vsi pečati na enem pismu morajo biti napravljeni z enim in tethn pečatnikom in Iz enega in istega pečatnega voska. Pečat! morajo brti tenki, odtlski pečatnflca pa razločni, ker pošta ne spreime vrednostnih pisem z nenavadno debelimi pečati m nerazločnimi odtlski pečatnika. Na uradnih ovitkih se morajo pečati napraviti na okroglh Izrezkfh. ki so nalašč za to določeni. Pfsma v ovfrkih državne tlzdaj« morajo biti zapečatena na določenih mestih z najmanj dvema pečatoma, v ovitkih zasebne izdelave pa najmanj s petimi pečati. — Težke nesreče pri delu. Rudar r*r. Prijatelj, zaposlen v krmeljskem rudniku, ie prišel včeraj 17. t m. med odbijača dveh rudniških vagonov. Pri tem mu ie zmečkalo desno nogo in mu jo bodo verjetno morali amputirati. — Mesarsk* vajenec Fran Ju-ž!na se je danes dopoldne v klavnici težko ponesrečil. Pri delu se Je sunil z nožem v prsa. Njegova poškodba je resna. — Matija Vrančič. ključavničar na Stari Fužini, si je pr! delu poškodoval levo oko. — čelist G juro TkrtčiČ okraden. V so-boto dne 19. t. m. ob 20. je bil pri vstopu n« brzovlak v Zagrebu okraden od zagreb* Ikih lepariev svetovnoznani čelist G juro Tkalčič. Zepirja, ki sta bila dva. sta mu od« nesla listnico s 600 Din in potnim listom. Izdanim od zagrebškega policijskega ravna« teljstva. — Razbojniške tolpa v okolici Ptuja. Po poročilih is Ptuja in tamošnje okolice, se je v sadnjem času pojavfla tam številna in dobro organizirana tolpa tatov, ki ogrožajo ondotne kraje. Tekom zadnjega meseca je bflo izvršenih več roparskih napadov, fn eden na {zdrzne ISnS je bil izveden * noč! od l5. na 16. t. m. Tolpa 13 roparjev, oborožena s najprrmitfvnejifm orodjem, kakor tudi s vojaškimi puškami, je pose rila no vrsti razne posestnike v vaseh GorNtnica, Placarovel in Formln v ptujski okolici. Svoj prvi n*nad ao izvršili nad vasjo Z^sauiaaJ. kiec iih ša srečal posestnikov sin Tine Munda. Slednji jih je pozdravil, nakar so ga maskirani roparji prijeli in vrgli ob tla. Med tem so Mundi prihiteli na pomoč domači fantje, ki so se spustili ▼ borbo z roparji. Posrečilo se jhn je sicer tolpo nagnati, vendar so roparji med pretepom Mundo do nagega oropali ia ffa težko poškodovali Tolpa je nato nada« jeva'a svoj pohod in je skušala v Gsrišnici vdreti ▼ trgovino Antona B rum na. Rop pa se jim ni posrečil, ker jih je pregnal domača pes. ki je domačine aviziral o preteči ne var« aosti. Slično se jim je primerilo tudi * Ga« Jevcih, kjer so poskušati vlomiti pri treh posestnikih, vendar so jih povsod ljudje pre* gnali. V Forminu pa so roparji popolnoma oropali posestnika Horvata in Kovačeca. Od* aesli so precej obleke, živti in denarja. Vlomili so tudi pri posestniku Ivanušu in Ko« kotu. ali tu niso ničesar odnesli Ker se ti napadi v zadnjem času sistematično množe, se je prebivalstva v ptujskem okraju polastila panika in pozvano je bilo orožništvo ▼ oiačeni meri na pomoč. Po nekaterih ve* ateh so orožniki nekaj krivcev že aretirali. — Tatvina manufakturnima blaga Med rožnjo Sisek-Zidsni most»L j ubijana, je bilo Iz tovornega vlaka St. 564 ukradeno 12 bal manufakturnoga blaga v teži 156 kg. Blago je znamke »Rid 857« in last tvrdke Briider & Franjo iz Novega Sada. Tatvina je bila opažena *ele ▼ Ljubljani. — Samomor v Zagreb«. V Zagrebu se je ustrelila 27 letna Amalija Kolman. rodom Slovenka br Oorice. Svoje dejanje je izvršila, ker jo je uradnik Ivan Ramšak s katerim je hnela ljubavno razmerje, zapustil. Ramšak, ki je od nesrečne devojke tudi Izvabil 1675 Dm In jo pripravil, da je prodala pohištvo, rekoč da jo oženi, je bil aretiran. — Prijet tat. Is Trojan nam poročajo: Orožniki v Trojanah so izsledili in aretirali že skoro dve leti z .sledovanega storilca velike tatvine v Smartnem ob Paki, Franceta Godina iz Skalic ~ri Konjicah. — Kako je lopov potegn'1 detektiva. Znani beogradski kockar Andrija Ristič, nazvan »Loker«, je bil pred kratkim zaprt v okrožnem zaporu v Apatinu. Nekega lepega dne pa le Ristič Izginil. Poiavll se Je v Sarajevu, kjer Je izvrgli več sleparij. Prijeli so ga in Ristič Je navedel celo serijo imen. da se zdaj pi?e Jovanovič, Sa-vič. Petrovič Itd. Na podlazl opi^a Rlstl-čeve osebe, k! je dospel Iz Beograda, Je sarajevska policija takoj vedela, s kom da Ima opraviti in »Loker« Je bi! v spremstvu enega detektiva prepeljan v Beograd. Pri-šedši v mesto se Ristič sam ponudi agentu, da mu pokaže najkrajšo pot do uprave. Ker Je zelo drčalo, je Ristič nenadoma spodrsni In začel stokati, da s| le polomil vsa rebra. Detektiv, d bra duSa, nič hudega sluteč mu ie da! roko, da bi asu pomagal na nore. Ristič p« je v tem trenutku detektivu spretno spodnesel noge in slod-n|i ie padel kakor Je bil dolg v neko lužo. »Loker« pa io le med tem Čr»som popihal. — Pnfar. Iz Dolskeca nam pišejo: Dne 5. t. m. ob pol 10. dnpu'dne le nenadoma izbruhnil z velikansko silo ogenj v podstrešju Pletarne v Dolskem, ki Je last prdietnl-ka Fr?na Jene*a v Dolskem 32. Her se |e nahajalo skbdKfe materijala. Zgorelo mu je poleg delavnice tudi gospodarsko poslopje .postavljeno 1. 1919. Zahvaliti se Je domnčim gas^cem, ki so bili takoj na licu mesta, in *?si!cem fz Dola. ki so ogrni omejili, da se n! razširil na zraven stoječe hišo In novo postavljeno posoodarsko poslopje. Vsa čr^t pa trg domačim orožnikom, ki *o poleg svoje službe rasfli tako. da so br?i večkrat še v smrtni nevarnosti. — Kino »LfttMlanskl dvor« vljudno naznani* cenj. občinstvu, da predvaja od 29. Jan. do IS. fermarja največje, svetov-nozrane san*o prvorazredne in ogromne sporede sezfie 1924 In sicer: 1.) dramo »Goreč* n!?vn« v glavni vlogi Lya de Put-ty in VJavc v eV«^o*sfti *n *ep«kfh. — Izložba slik. V Narodni knjigarni v Prešernovi ulici je razstavljenih več slik — pastelov akad. slikarja In prof. Frana Kopača. Slfke predstavljajo motive iz krasnih Benetk kakor Markov trg, ob obali m vpogled na most »vzdihajočfh« tn dr. v bajni mesečni razsvetljavi m po dnevu. Slike priporočamo v nakup. 2063 obiskovalcev Ja> imela včeraj v nadel jo priljubljena OSSI OSU/ALDA v elegantni vesel Nilijardni soupe! Kinu „Ljubljanski dvor Poglejte J* SAMO •• DAflES I j JUTRI I n Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 21. januarja. Sprejeto ob 13. Ob slabem prometu so ostali tečaji na današnji borzi prilično enaki onim prošlejja tedna. Ob koncu borze je bila opažati zopet slabejSa tendenca. Nekoliko oslabele so devize Trst, Pariz in London. Na efektnem trsu pridejo vsi te-čaji slabejši. Z današnjim dnem je bilo določenih za en zaključek pet komadov Prve hrvatske štedionice. (Dosedaj sta bila samo 2 komada en zaključek.) Ob sklepu notiralo: Devize: Curih 15.10 — 15.20. Pariz 3S7.75—392.75. London 36*25—371 25, Dunaj 0.1220—0.1240. Praga 253—256. Trst 370.75 do 382.75, Newvork 86 75—87.75, Budimpe* it« 0.305—0.335 Efekti: 7% invest. dr2. posojilo od le« ta 1°21 65—66. Ljublj. kred btnka 210 do 215, Prva hnr. sted.. Zagreb 1000, Slav banka, Zagreb 107, Hrv^sUv, hp. hsnks. Zagreb 93. Hrvat. esk. bank«. Zagreb 164S do 165H, Jugoslav banka. Zagreb 155—156, Trbov. prem dr 870^—R90, Slavonija 235 do 238. Guttman 1830—1840, Eksploataciia 135. Šećerana 1745—1760, Nar Sum«ka ind 140. Valute: Dolar 85 75—86 75. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 20 januarja (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.70. Berlin 1.35, Am* sterdam 215—, Nevvork 578.50. London 24.47. Pariz 25.90. Milan 25.15. Praga 16.80, Bukarešta 2.90. Sofija 4 15. Dnnai 0.0OR1. — Trst. 21. januarja Beograd 26.225 do 26.30. Dunaj 0.03*M—0.03235. Praga 66 70 do 66.75.. Pariz 105-50—105.75. London 07 20 do 97 40. Newyork 22.90—25. Curih 3930 do 39.7. JgrMitra in ?norl OBČNI ZBOR ZAGPEBŠKEGA NOGOMET-NEGA PODSAVEZA. Zbor brez incidentov. — Zagreb. 21. januarja (Izv.) V nekem restavrentu v Boskovičevf ulici ie bil včeraj ob 10. dopoldne občni zbor zaerebske-ja nojjornetneja podsaveza. za katerega izM je vladalo med J^ortnlkl m v javnost* napeto zanrman'e. ker je bila objnvliena v zagrebškem ttsku nortca, ki je pozivala, da se moraio na skupščini razčistiti In po-jasnPf marsikatere stvar! fn da se mora fzvoRti tak odbor, ki ne bo. kakor dosedanji, s svojim postopanjem izzival neprestanih konfliktov In nezadovoljstvo med Športniki Občni zbor je poteke! nepričakovano irrfrno m brez vsakejra mc-identa. Obisk i> b«2 nrn*oStevHen. večinoma $ponm"ki iz Zatreba fn pa zastopniki te Os'jeka. ki so stavbi peticijo, da se v Osf;eku osnuje pod-savez. Sprejet je bM brez debate zapten'k o zadnji seH. Stavfjene niso brle nfkake fnter?el«o*ie in so se volitve izvršf« popolnoma m'rno. V podsavezni odbor so bfli Izvoljeni: za predsednika prof dr. Fr^n Šnkfje, za podpredsednika Ivan Tumlč. za blagajnika Nearl. m za odbornike: H5-nlgsherger, dr. Babic, Saler, Kristfe, Pao-ler, Nenmann, Kovne m StaroveškL Vprašanje ustanovitve pod saveza v Osijeku se je vze!o na znenie in odstopilo savezu v odobrenje. Cdokuptri čisti dobiček prvenstvenih tekem se razdeli enako na vse klube brez razrfke razreda. ProSnjo medklubskega odbora v Čakovcu za odccpHev od Varaždina ima rešiti novoizvoljeni odbor. Skupščina je bila ob 12. zakHučena, NOGOMETNA TEKMA MED AVSTRIJO IN ITALIJO. — Genova. 20. januarja. (Štefani.) Ob mnogoštevilnem obisku je bila da» nes popoldne nogometna tekma Avstri-ja*Ita!ija. Avstrijsko moštvo, zelo nad* kriljajoče italijansko, je zmagalo s 4 : 0. — London, 21. januarja. (Reuter.) Po uradnem poročilu je o polnoči iz* bruhnite ielezničarska stavka, Podrob* nosti še niso znane. Železniški promet se razvija v zelo omejenem obsegu. — Živilski transporti imajo prednost. ? Društvene vesti. — IV. slovanski večer. V srboto 19. tm. se ie vršil v gornjih prostorih Narodne-sra doma IV. slovanski večer z akademijo in plesom, ki za le priredilo J. N A. »Tad-ran« pod pokroviteljstvom ze. dr. 2erja-vove ge. dr. Brezljrarjeve. ge. Platnerjeve in častnega damskega komftela. Pri akademiji so sodelovali Čbnl Ijubljanskeua oper-neea jrleda!!?ca gdč. Korenlakova, gdčna. Svllizojeva. g. Cvejlč In g. Zathev z anart-nimi pevskim predelom, nakar se Je s polo-na«so otvorfl oles. Med gosti smo opazili zastopnike državnih oblasti. ljubljanske konzularne zastonnlke tnim držav m številno drugo odlično občinstvo. Mtad'na Je ra1?ta do ranega Jutra, za okrepčllo le poskrbel d*msVf Vomfte v pos*ran*k!h snba-m»h Narodnega doma. ClsH dobiček na bo rtrVhrndose! opremi Narodnega dijaškega doma. — Sefa ftamskena komiteja za prireditev TatonTnega večera *e vr§* d* nes dne 21. *m. ob 17. pon. v damski sobi ka-vnr we «1"mrm«-%. — 0<*bor. — Darila. Uprava naje ga Usta Ia nrnlrtfl - PTvjT' C* . Za Solrola I. aa Tabora: Dfa 42. postlal f. J. Sublc. davčni upravitelj v Ptuju, kater! znesek se le nabral ob prfTflr? ©d-aodnlee g. Leopold Zr'nSek za zgradbo tolcottVega dom« na Tabora. Za dr. C. m M : Dm 320, danile Učiteljski zbor »Tehn'ike srednle Sole« v y itTrratkui po* drobno informirati. Točno je eno dejstvo, da je odpo* tovala na Dunaj Radćcva hčerka in da jc včeraj (v soboto) zaprosilo prt Radi* čevih somišljenikov z* potne legitlrna« cijc za Avstrijo. S tem se buje hoče mas'ziriit* Radioevo bivanje v državi in zavesti oSl^sti v zmoto, kakor da bi bival na Dunaju. ZnačiVo je, da so ze pred petimi dnevi pričakovali Radićev prihod v Zagreb. — Zagreb. 21. januarja. (7zv.) Z ozi* rom na vest beo£?rndskc »Politike« jav* lja vaš zaere^ški dopisnik, da se v res* niči širijo slične govorice po Zagrebu o Rndić<*\>em povratku, da pa baie niso točne. Ore ba;e samo za povratek njo« gove žene z Dunaja. RAZGLASITEV SODBK V PROCESU PASKIJEVIĆ, Deset let ječe. — Plačilo odškodnine. — Državni pravdnik preganja Paskijeviča še radi zločina obrekovanja. — Zagreb, 21. januarja. (Tzv.) Ob 12.) Danes ob 8. zjutraj se je sestal kazenski senat, da izreče sodbo v pro* jesu proti morilcu in roparju Hrvoju Pask ijeviću. Dvorana je bila do zadnjega kota napolnjena mnogoštevtl« ne*7a občinstva, ki je med grobno tišino poslušalo sodbo. Predsednik senata dr. Vajič je glasno Čital sodbo, s katero se Mrvo je Paskijcvlč obsoja na deset let ječe. Ker jc tw?ki zTočin Paskijcvić izvršil §e kot mladoleten, je sodišče uporabilo zadevna kazenska določila., pri odmeri kazni pa je vzelo najvišjo postavko z ozirom na težko kvalifikacijo roparskega umora ter mu prisodilo torej deset let. Obsojenec je obenem dolžan takoj plačati: a) ženi umorjene* ga JeliČi^a znesek 25.000 Din, pogreb* ne stroške 1500 Din in 11.000 Din nje zastopniku: h) ženi umorjenega Kana* jeta 25.000 Din, nje prvemu detetu 25 tisoč, drugemu 25.000, odškodnino za uropani novec po 75.000 Din in nje pravnemu zastopniku 11.000 Din. Dalje ima plačati sodno takso po 300 Din. Državni pravdnik jc po izrečeni sodbi izjavil, da bo takoj po pravomoćnosti sodbe uvedel kazensko postopanje proti Paskijeviču radi zločina obrekovanja, ker je dolžil Dražena Thierrvja soude'ežbe pri roparskem umoru, a je to obdolžitev preklical šele proti koncu procesa po dospeli polno* letnosti. V tem slučaju določa hrvatski kazenski zakon od 5 do 10 let. FRANCOSKI FRANK, Uspešne vladine odredbe. — Pariz, 20. januarja. (Havas.) Fi* nančna komisija zbornice je potem, ko je zaslišala mnenje vlade, sprejela vse fiskalične vladine odredbe. Ministrski predsednik Poincare je v svojih izvajanjih omenil, da jc iz vseh iz ino*» zemstva prihajajočih poročil francoskih agentov posneti, da so predloženi vla* dini ukrepi za sanacijo franka napra* vili povsod najboljši vtisk, hitri spre* jem odredb od strani parlamenta z&go* tovi popolno okrepitev franka. Poizvedbe. — Našel Me je zavoj z ro'niin d?lom. Dobi se: Florijanska ulica št. 13,111, de*n* (pri goapej Jeršek). — Izgubila se le v soboto ponoči aH v nedeljo ziutrad dragocena paMjača na potu od Narodnega doma proti Večni po«. Proti prtmemi nasradl naj pošten najditelj pahljačo odda na uredrrštvo »Slov. Nar.< — Izgubil se Je dne 19. t m. srednle-vellk isterski brak bele barve z rjavi tu lisami. Na ovratniku je imel znamko cbč. Begunje pri Cerknici. Nalditelj nnj ga proti nagradi odda Cesta na Rožnik šl 13. — Kar V| potrebujete, to Je Clzafluld. To pravo domaČe sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poskusna poSljka Dia 27. Lekarnar Eug. Pel'er, Stublca Doma, Clzatrg St. 238. Hrvatska. Poslano.* Svarilo. Ker ae v sadnjem časa razširjajo po mestu govorice, ki bi utegnile ŠkodovarJ mojemu dobremu Imenu in ugledu, bom proti vsakemu razširjevalcu takih vesd »od« ao postopal. Kranj. 21. januarja 1024. Ignac AndrtVĆ fjTfltl r3. 1^1^ i »flVirv Inrvnujnfruossj, rjit t/ s«b\ njmunrjri r Socijalfli vestni. DRŽAVTil G SVET V NEMČIJI. Gospodarska, ftnančiut Id kredrtaa vtiM kwa ie rodfla v vseh državah rasno; rakcev. sospodarsaoea aarlaaiaaairte-•e. JHjraf prv* vzrok je oteuasueU da zav-acmsfji v vseh aamjaaaaarali sveta ■nastal ac-so«er>daTsk: nnonsnanl prvo aseseo. Ta sjes^s^nrski pf Immhinrtncm predstavlja iapaaaBa, s*ia*nfto m nskaecn putnoJSno awtHnst»p settfcaeaa ta aaaaaaaaadarak;enio kolegtjo« (Landes OekoacmtckoricgtLuni Is 1. 1811, po čigar vzora so se razvile 1. 1884—1900 trgovsko aadnstrtjske, obrtniške m poljedelske zbornice po vsej Nemčiji. Kot glavni inicijator sega razvoja je Bisaiark, ki ie kot minister trgovine 1. 1184. uvedel >*^c«iac-gospodarske svetovalca« ter poasafe pričel socijalno zakonodajo. Današnji državni gospodarski Kemoiji je ustanu itjsn z naredbo dne 4. maja 1920. Glasom te naredbe sestoH svet te 336 članov, od katerih ja 62 »red-ntavtteliev pobeda*srva (22 delooaiaicev ie 23 deJoiemaicev, 14 zastopnikov mahn posestev in 4 aaaiaaaaaal pulfeoVUiim kooperacij), 6 l assupii Fs. r.m rudarske stroke <3 detodajaaci In 3 rudnrjfl, 6 zastopnikov isjosnsusai va in asVasnjsVa* 6n* zastopnikov industrije at sicer polovica od deiodnuil- 34 pro- m st 16 at 4 m svobod- 16 12 aov, m aa ocsoc* erzarvni svet m » sveti Ce je kdo Član lahko radi član dri* svata. Takih stncajev je mnoge. Vaaen je CL 5 naredbe, nt novori, aa aa čaani sveta misi asu i ce-Oni so podrejeni samo svoti vest! in jm ne vefofo sukati predpisi. O vnanijsna sušeč* občnega zbora mXL kontrolne kosnisOe morate moten«. Državni gospodarski svet vel! svejsga predsednika, njegov« namestnike rt glavne korespondence. TI einttalii tvorbo stalni odbor aH upravni svet ia morajo biti zastopam tako, da fe po X netodajajesv, nekv jcaiaJcsv In pripndnfloev že nananjanak skupin VIL—X. Todi v kotnls*jan, ki jih vodi svet, mora biti najmanj po 1 zastop-aik omenjenih skeptn VII.—X., d očim mora znašati število skupin najmanj H vseh članov kosniene. Splošno je znaMno, da se v celokupni organizaciji nemškega vrhovnega gospodarskega sveta zrcali temeljna masni nemške narodno* gospodarske vede — harmonija med interesi dela, kapitala ia zahtev državnega m nncgtiinlnnga opstanka. SPRAVA MED KAPITALOM Hi DELOM, (Iz nruWanna kasineca svota.) ia i&em depo-S3i.6 tnLifonov funtov v Zsarod« te oko- To in ono. Vodstvo ledne največjih anglešklk de-L4evdovo Banke, je pred odlw)Tu svojega osebja odločbo, at je poamiutoaa radi nmčohi *cpVošac adeieabe na dootčsm, katero vne-btnje, rn radi nssakae ds^skosessvoati danega vzgleda. Vodsvtd banke je namreč tsjnvt-fo, da bodo wf njeni namešcesei deležni dobi&ka. Tako nrsrnsnje sne izmed vodilnih vckbnnk je «o»ro in nenavadno v bsnČRstnn svetu. Poskusna uvedba princ?-na spfoine udeteihe na dobička v vele-baacnora zavodu je toliko interasaarnej-ša, ker ae lakaja s strani špeiralirasočflt socttafcnii in gonnodarakih poiNCre?, marveč s strani sred: gospodarskega žrvijenja stcjeCfh no\*sean cKinovornšk mož, ©d katerih se pač tatbko pričnknje jasna, sodna o gospodar sirili stvareh in snalset za praktično izvedbo gospodarskih Mej. Koncem tekočega poaVnVt se neka i e osebja prvič za randsfitev v poitev prma^a«oco kvota dobička, pr edpostar!«i oć, da bo poten mogoče asceakmarjern izptnčari najmani In*/, dr.Tcbende To dividendo k* banka doslej IZ MEKOARJEV CON AN DOTLA. nnvnj Dnvls, svoje asamesre, is katerih je ds js nonsl glsin^lii pkntslj postati snrsvnik s« v h slu sni Po atndijsk. snsolvizsnnt ns naanaaal ▼ dn, je odnosovsl leta 1899. Dovls ns Dunaj, ka js bfl tskrst Mskks vsek nifinaik sdrsv* nikov in v Lrmdesni je napravilo najboljši vtia. ee je kdo snasi reči: »Jaz sesa tudi študiral ns dunajski uasvsrsiU Cenen Dovie ae siesr ni vsUko uča, pač ns je zahajal v vesele drusne. Spisal js tudi aa Dunaju mro svojo knjigo »RaffleJki pustolovci«. Pela amHcij se je km al« nato Dovie vrnil t London. Sanjal je o dobri praksi, in poiskal si js nrimeren. razkošno opremljen lokal as sprejem pacijentom. Nastanil ae je ▼ cen« truTJKi mesta ns Deveushire trgu 2, v kisi. v kateri se je baje rodil veUki detektiv Sber* loek Hohnss Toda dogodilo sc je draga če, kakor si jc predstavljal Conan Dovie, Pacijentov ni bfto ia ni bilo. Več mesecev je sedel DovLe od 10. dopoldne do 16. popoldne v ordina« cijski sobi, čakajoč ns bolnika. Ni jih bilo. Toda buo jc dobro tako. V teh prostih urah, ki jak je zamuda1 z nepotrebnim čaka« njem, je začel pisati in udejstro-vati svoje literarne nacrte, ki si jih je že zasnoval na Dunaju. Bile so to bolj našlo pesniške ambi* cije, ket zgolj potreb«, saalužttt si dea«r. Prišel je na idejo, pisati kratka napete de* tektivske dogodbiee, ki jm je grupiral okoli osebe snega samega senijalsega detektiva. Kratke dogodbiee so imele prednost, da so tekom treh tednov izšle na papirju. Kmalu za tem js poslal prve SkerVock Hohnes ro« mane svojemu založniku. Bfl je ofrrosaeu uspok tn njegova usode odločen«. TUTENKHAMON IN NJEGOV GROB. hne Tusenkkaasmon je danes splošno znane in lahke rečemo, da je postalo popularno. Te ie v resnici ime, ki gre od ust do ust. Kdo na je bil pravzaprav nosilec te«a imena, ve Široka javnost prav tako mato, kakor učenjaki. V podatkih, ki jih je priobčil lani o egiptovskih izkopinah znanstveni muzej v Londonu, nahajamo vse, kar je znano o tem kralju in kar more zanima« rudi širšo javnost. Tntenkhamon je postal kraH okoli 1360. pr. Kr. r. ter bil oženjen s tretjo hčerko takoevansga kacirskega kralj a rkhastona, ki se ie Imenovala Enkhosne-pastos. Ni ps do danes še znano, da-H sta se poročila pred smrtjo Ikhnatona, aH pa je bi! zakon sklenjen po njegovi smrti, kar bi imelo za posledico Tutenkhamoeoov nastop vladavine. Postati v tedanjih razmerah krali, kn Ia v dežel vladal kaos m nemtr. ni bOs bal lahko ia tudi zavidati bi ns mogli trfrT—* človeku, ikhnatocu ki je dobil priimek »sanjače, js izgubil v času svojaga t ladanja vso vdrssve in devet desetin nje-govth površnikov ss m je buirvsrilo. Po smrti ni bilo sposobnega naslcdm-ka. Sinov ni imel m vse zanimanje zgodovinarjev se obrača k skupini treh deklet, njegovi* hčera. Nafstarejša od njOt, Meri-taloa, je poročile sno ali dve leti pred očetovo smrtjo nekega Sakera, talinatveno osebo, o katerem }e znano samo to, da je bil zadnra leta Ikhnatonovega visdanja njegov sovradar in da je po njegovi smrti hipoma IzginB s površja To je vsekakor »umrl iva okolnost, V Orflentu so bile take stvari že od nekdaj na dnevnem redu in zelo verjetno je, da so Sakera na tihem odstranil!. Druga hči Je trmrla še pred očetovo smrtjo, tretja, desetletno dekletec, pa i« bila Cnknosnepaaton, žena Tuten^karnona. Tutstiknamonu ali njegovim svetovalcem jc bilo bržčas takoj jasne, ds bo treba opustiti vse fkhnatoaove ideje in principe ki povrniti s« brezpogojno k staremu režimu m starim bogovom, ako so hoteli rešiti državo rz zmede, v kamero je bila zašla za časa Mana tonov ega vladanja. Začeli so torej z novo poinako, PrestoHca kacirskega carstva Teti el A mama je bila opustošena, dvor so premestili snova v Thebe, novi kralj je spremenfl svoje ime Tutenkhaton na Tvtenkkamoo, nakloni »nos t plemstva pa si >e pridobil na ta način, da mu je poveril obnovo A trum« i ovih svetišč. Ne vemo. kakšni so bfii učinki tek koncesij na ljudsko sazlranjt, toda verjetno je, da je to pripomoglo k stablib&aciii vlade v državi. O tem priča redi relief na grobu enega izmed kraljevskih futmesnslkov. po imena Huv, ki predstavlja Sirce hi N ubi de. kako prinašajo dajatve na Tutenlchanrooov dvor. S tem so izčrpani vsi podatki o Teten-khamonovam življenju, ki so nam ohranjeni lz raznih [zkopin. Vse drugo je samo domnevanje Ne vemo, koliko časa ie vladal v zbirkah znanstvenega muzeja v Londonu je ohranjen edini predmet iz njegove dobe — popisani kos blaga, ki izvira iz šestega Ista njegove vladavine. Domneva se pač, da cb svoji smrti še ni prekoračil otroških let in da je bil njesov nam3stnik Eve tisti, ki ie podpiral njetovo kandidaturo na prestol is igral v časn njegovega vladanja vlogo kraljevega svetovalca. Eye je bil tudi tisti, ki mri je priredil slavni pogreb in končno m izključeno, da je ta mož povzročil Tuten-khamonovo smrt. ker je smatral, da je na- stopil toesmasfc Xo sc lahko sam polaad prestola. Tutenkhamonov grob se nahaja nekake sredi »Dohne kraljev«, biizu mosta, kjer le še pred Isti arheolog Theodor Oavis naiei več predmstov, ki so bili v zvezi s Tu;«n-khamonom Ln njegovo praseiitvijo iz kaclr-»ke presto lice v Thebe. iz njih a. pr. izvira tudi slavna kanon*ka -njem* so samo leseni »n kovinskf deli izkop-nin. Ako *e hoče torej ohraniri ali dobiti oblika kakega dela obleke, na pr. sandale, rokavice ali cek> obleko in ako so ti predmeti pokriti z okraski m koički zlate aH srebrne pločevine, dragimi kamni ali biserL se mora vse natančno ir. oprezno narisati v Istem položaju, teti legi tn vcTkostJ, v kakršni jc bilo najdeno Ln *el« tedaj j e mogoče napraviti nove sandale, rokavice aH obleko, aa katero se pritrdijo zlati okraski, ki so ostati dobro ohranjeni. Na ta naem se restavrirajo različni predmeti, ki ohrasmo obliko prvotnih izkopm. ★ ★ ★ • TVtrV pr«pmW. Kralj Friderik Vil jem U strogi Hohenzoilerec je izdal novembra L 1731. Sledeči zakon: »Mi Friderik Viljem, po borzi milosti kralj pruski, namnjer, Ker smo na na£o nevoljo saparili. ds no* o služkinje, kakor tudi čisto navadne žcr.s^a po mestih in po dežeh, pa bodisi kristjan«! aH Židinje, svilene jopice, krila in pentlje, kar ovir* našo volneno marriiak t uro in proti prejšnjim nare ribam. Mi hočemo in ukaztijeroo, da po preteku testih mesecev od objave našega ukaza, naj ne nosi vel nobena služkinja, kakor tudi navadna žen« ska svilenih jopic, kril in pontelj. Ce s« ro tem določenem času še katero za«ači v ta ih svilenih obU*:il. morajo se ji tako obla : sleči javno na cesti... Izdano v Berlinu. —• Friderik Viljem._ (Jlavni uredniki RASTO PUSTOSLPUSPK Odgovorni urednik: VALPtrnN KOPITAR. (nopravSfalcrloal aV BARAGA, Ljubka na, feltolMaTfCvnl laM 6-L ihilRla Ubm 3 StosarScc Slinesiava ntlea 5« Popravljam ia u glasujem klavirje ia harmonije strokovno in cene. Po ceni naprodaj lesena barijera in visoka steklem stena z vratmi in okencem, katera ae lahko poljubno montira in je uporabna za predelitev msarne, trgovine itd. — Naslov pri opravi Slon. Naroda. 494 na if oriji ▼borl(0ber»ticB), mlade, spretne, za žimnati picce in taga! se takoj sprejmete sa Renrafiife proti dobremu plačila, prostem« stan*v»fffu% razsVet-ffavi in kurfavi ter povrnitvi voza ine. Dsvi6 Adler, Bucarest, Strada Lffasostral 41, Usisaaitiija, EAREL DRA8AR In drug V MOMMI SsSKi, EOfiGVA UUCA Mot. M g gaflft Prat, ribal, »Tat gre ženska. — Ana, Gos sposretska cesta št. 9, pritličje. 578 tsU Ia Mns>.s dela, Iztlkala sa ram* osauoro, isdslovsn o aus«snik tmšHi H *nses «1 s- lastni Hvnntf, prevasnsn ~*m stsce transnainll ta sum*sv- tasimn < i vneona armatura sa klepartn tn rasa e sina Is san al pa nafaisiUi kookom sCoCa cm saau Blargajničarka, iirorjena. iiče službe. Nastop takoj. — P on u d« ne nosi »Vestna/467« na uprtre »Slov. Narod««. Dobra kuharica ss iiče zs večjo rodbino in s o b arr i c a, event. dekle za hišna dela. — Ponudbe pod »Rodbina 571« na upravo »5L Nor.« Kontoristio|a g nuljšo prakso, dobra steno« ra fin j a. želi preme* niti načeto v Ljubljani. — Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. — Ponudbe pod »Vestna'504a na npr. »Slov. Naroda«. Kontoristmja r daljšo prakso, vešča slo« ▼enakega, nesnikefs m issttjsjuucesjs jezika, ter vseh pissrniSkm del, teB p.-rmcuiti sktfbo. — Po* rtfclbe pod »Red 576« ns upravo »Slov. Nsrock' Za laboranta se Sče moški v »tarnati en* IS let nsprej. k! je do« vršil vsaj 2 rezreos sred* nje Sole in ki bi taael ve« selje do učenj«. Ponudbe je poslati pod »Kemični laboratorij '581« na upra? ro »Slov. Naroda«. »Wanderer«-avtO; trisedežni, mod oprem* Ijen, se po upodni ceni. tudi na obroke, proda. — TVrdka Kenda, Ljub* ijana 330 Prelzk^sSen obrafovocfja aa električno oddsljeaje se v Tovarno cementa Zidani most takoj sprej« me. O sir« ae samo na prvovrstne moči z do 150* letnimi spričevali, z dri. izkušnjo, trezne in za« nesljive, v elektrotehnie* ni stroki popolnoma is« velbane. — Pismene po* nudbe z nevedno mesec* ne plače je poslati gornji tvornici. Stanovanje, ku« rivo, raaovetljava je pr^ 40s Dva koc>a«tis|aka za je »o in vožnjo *svel* bana, naprodaj skupno a ti noaamezno. — Kapetan Drenig, Ljubljana. Ale« lonnsnVsjvn cesta lo. 579 POZOR! POZOR! Ostanki za perilo 1 an-ocaj po oolovični ali zcio raifani eent. Ne za« ntdfte ugodne prilik-! — Rcaljeva eesta št .^0, I. nne'srr., desno. 5^0 t Prodam BBaVKKDHHTiC Krasen klarir, kratek, ceno naprodaj. — Korošec, Rimske topli ee. 569 Mesto kontorista želim — vešč vseh piser* niskih dei — rmoieu sle-renskega, nemškega ter deloma srh* « hrvatskega jezika. Dober stenograf In Hmjauaiui. — Ponudbe pod »Z««es! jrW575« ns Nazoau«. ro spo ben hlevni nidtor« nik (Stallmefster), W >s ie bil v taki službi, a ats* nc«rsniess as krsno v ki« št Lahko ic tudi osen jen, a hren otrok. — Zs to službo inMjsoijni ss vešči naj pošljejo svoje ponud* be z zahtevo plače ter 6 nšaoan sngjaga nrsjante« « službo vanj« pod »Ns* •r4%,»»*-ja/572« s« Nereda« us»r v Kratek kUrir črn, dobro ohranjen, sc poecrri prod«. — Nado v pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 574 Dre izložbeni okni itt skvarij (starinski) ze* lo eeao naprodaj. — Po« izve se: Flerianska ulica it 11, nritUcje. 492 Naprodaj: 45 m tramov v dolžini 4—10 m in 30 ra desk: les je izvrsten in suh. — Cene po dogovoru. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 561 Pralni stroj, centrifugo, stroj za lika* nje ovratnikov, vse sko* raj novo, — takoj prodam. — Ponudbe na: G. Piohler, Ptuj, rx)*tni pre* dal 7. 508 Na stanovanje sprejmem dva gospoda. N e slov pove uprava »SI. Narod«« pod »»t. 573«. 2 meblovani sobi v mestu se oddajte v najem proti posojilu 12.000 dinnrjev. — Naslov pove uprava »Slov Nar.«. 533 Meblo^ano sobo rSče irradnlk; če mogoče s hrano — Ponudbe ne: E. Krajšek, Gosnoaka ul. št. 12. 309 Odda se soba 'meblevane ali prazna) e posebnim vbodom. — Na* slov pove uprava »Sl^v. Naroda«. 564 Išoe *e 23tr*no siacrOVTtcfc 3 sok in kukin«e ter pri* tik h" n za majno druzmo v stari ali novi hiši Plača do 1300 Din mesečno — Plsmenr ponudbe pod »Nujno/55S« na upravo »Slov. Nfroda«. P!esai čevlfi lakasti St. 36, najrnoder* nejii, po nizki ceni naprodaj. — Ogledajo se vsak dan dopoldne. — Dunajska essta 29lil (Le* ). 562 Parcelo m tričerrttenski toverm" avto v dobrem stanju — prodara po niski ceni — Pismene ponudba pod x>300'373« na upravo mSL Naroda«. 10 letno deklico katera dobra rodbina bi sprejela? — Ana. Gospo* svetska 9, pritličje. 563 Klavirje, harmonije, oodala. strti* ne in potreb$čine, na drobno in debelo — M Muilč, Ljubljana, Selen, burgova ulica 6. **°2 Vezenine, monodrame vseh vrst, od priprostih do najfinejših, iidelujc po zmernih ee* nah — Marija Bo?i\ Do* biova 38 pri Ljubljani. 565 Pod lastno ceno razprodajam, dokler traja zaloga: damske isU ne obleke, pinšče fn ko* stume. — Fran L"kič, Ljubfiana, Pred Škofijo ft. 19. 333 posteljo n«* prodaj. — NmIcv pove uprava »SL Nar.«. 506 Ravnateljstvo nadbiskup* skik dober« u Z«greba prodaje u većim i ms* njim partijama vino hr Coduac 1931 i 1923. — Po« Mine upute daje gornje Mv**eeJjetvo — VUiks siiss kroj 75. 478 Dijak as sprejme p* i boljši rod* brni aa hrano in stanova* nje v bližini obrtne šole ia realk«. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 4ft4 Stanovanje, oostoječe iz sobe m ku* km je, lice samostojna go* spodi čn« (uradnic«) — Ponudbe pod »Sob« tn kuhinja/512« ns upravo Naroda«. n*nnunnn«nnusnun»*ua Dekoracije am. veselicel Cenj. društvom m gostil* ničsrjem priporoča tvrd» ks bi. Tičar veliko zalo* go p« pir da rib kroanikov in servijatov, sernentine, konfeti, lampi jone, za« lepke za šaljivo poŠto in arečolov, jrirlande i« drw* ge lepe okraske po naj' nižji cenil — Društvom popusti 328 Si^on Kiln?anek, Lvjh')«na, Selenbnrgova ;'lica 6 Trdt-lnjcm ohle« ke po meri m na i r vej« lem krofu Jam^'m ?a* na jelegantne?*o i-'d-Nvo — V a»irvffi ssaslesVo fn ČeSko M*.«o 13 000 r^V">f nr**v-"*T'f Naroči takoi: seme *rr1» nn drevje, vr/rtiče, dnlite, j»/m//o/e ttd. — Vrtna-sko velcpodietj« »Vrtno Vonatrulcci jo (kreuznal* tig"> z izvanredno krasnim tonom za 21.000 dinar« jev; pianino ramo ttVUne konstrukcije za 19 OOO di = narjev. — Dobi ae tudi zaboj in sapakovan k!a. vir se postavi ns kolo« dvor v Zs«reb«i 321 Va^nsna ia tisk sNarorlne da4tarins«- Baanaa^^annnBnnupI