Leto IV., štev. 100 V Lftibijanr, sobota dne 28. aprila 1923 Poštnina MršeHraua. Posamezna itev. slana 1 Din fartmfm ott 4 ibrtral. Stane mesečno 12*50 Din aa inozemstvo 25'— „ neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo; Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: LJubljana, Prešernova nI. št 54._Telet it. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska nI. I. TeL št 22. Celje. Aleksandrova a. Račun pri poitn. čekar. ra vodu štev. 11.842. Ljubljana, 27. aprila. Danes je bil gosp. Ljubi D a v i d o -vi6u poverjen mandat za sestavo koalicijske poslovno - volilne vlade. Ker gosp. Pašiču, kot šefu najjačje parlamentarne stranke ni uspelo, da zadosti stavljeni mu nalogi za sestavo vlade, je vladar po parlamentarnih pravilih in običajih poveril z mandatom šefa drage najmočnejše stranke v parlamentu. Ne glede na bodoči razvoj političnih dogodkov, je v dani politični situaciji demokratska stranka postavljena v ospredje kot glavni nosilec narodnega Sn državnega edinstva. Nesreča je hotela, da se je v Jugoslaviji porodil abnormalen tip St-jepa-na Radiča, ki je že od prvega počet-ka po ustanovitvi Jugoslavije kakor črv kljuval v naše mlado državno drevesce. V nezadovoljstvu, ki se je rodilo iz zlih povojnih posledic ter po-oetnih težav novega organizma, se je v naši državi, kakor menda v manjši ali večji meri v vseh novih državah, razpaslo gorje, ki je čim dalje bolj spravljalo v opasnost ne le notranjo konsohdacijo Jugoslavije, marveč tudi njeno nacijonalno in državno edin-stvo. Demagogiji in nepatrijotičium elementom, katerim je več strankarska in osebna korist, kakor interes eelo-kupnosti, se je posrečilo 18. marca doseči kulminacijo svoje moči. Od tedaj naprej se je začel v naši državi odkrit boj proti njeni enotnosti v zvezi z negiranjem edinstvenega jugoslovanskega naroda. S proklamacijo re-vizijonističnega in federalističnega bloka gg. Radiča, Korošca in Spahe je bil ta boj formalno napovedan. Sledile so nato od strani velesrbskih separatistov grožnje po amputaciji, dokler se niso separatisti vseh sort znašli v Zagrebu pri gosp. Prpiču, da v bratskem objemu pijejo na medvedovo kožo, imajoč pred očmi vsak za sebe le svoj strankarski interes. Tedaj je postalo ja^no za vsakega patrijota, Ja je postavljen v resno opasnost sam obstoj državnega in narodnega edinstva. Peklenski načrt, zasnovan v Zagrebu od separatistov, je moral izzvati v vsej državi največjo pozornost ter aajresnejšo odločitev za brezobzirno in radikalno politiko jugoslovenskih nacijonalistov. Na eni strani rušilci države, izdajalci skupne domovine, na dragi strani neizprosni čuvarji naših državnih in narodnih svetinj. Vsem jugoslovenskim nacijonalistom fe odleglo, ko so pred tedni culi na :ista poglavarja naše države poudarek državnega in narodnega edinstva. L neomejenim zaupanjem so zrli na kralja v trdnem prepričanju, da je sedaj prišel čas, ko je treba, da se prvi faktor v državi odloči za politiko, ki ne bo več poznala kompromisov in Dogajanj z razdiralnimi elementi Ves potek razvoja vladne krize, ki Je izbruhnila s sklicanjem novega parlamenta, dokazuje, da je kralj trdno odločen priznati samo tako vlado, ki daje popolno jamstvo za narodno in državno edinstvo. In če stoji demokratska stranka že ves čas zadnjih dogodkov v ospredju, je to le dokaz, da je baš ona glavni nosilec narod «ega in državnega edinstva v državi. Po tolikih preganjanjih, po tolikih omalovaževanjih ter intrigah, ki so se kovale zlasti zadnjega pol leta proti demokratom, znači za demokratsko idejo, za demokratsko stranko in nje-i;o politiko pravi triumf vse to, kar se dogaja v Beogradu poslednjih 14 dni. Vse druge stranke so dokazale, da niso kos nalogam, ki jih stavi nanje država in narod. Skoraj vsi državniki teh strank so več ali manj kompromitirani po protidržavnih elementih. Samo demokratski in edino demokratski voditelji so ostali neomadeževano zvesti načelom jugoslovenskega nacijo-talizma. Poveritev mandata šefu demokratke stranke gosp. Davidoviču pomeni manifestacijo za našo sveto nacionalno idejo. Ona znači javno obsodbo zoper radikalske intrige za dosego partizanske homogene vlade, ki ima pred očmi le stranko, ne pa državo. Velepomembno je, da je krona vzela na znanje Davidovičevo izjavo, da so pogajanja s klerikalci in sploh separatisti nemogoča, značilno je odobravanje krone "demokratskih predlogov za sestavo koalicijske poslovno-volilne vlade. Nehvaležno je delati v političnih krizah prognoze, zlasti pri nas, ko so presenečenja posebno rada na dnevnem redu. Nelogično pa bi bilo, sodeč po tem, kar se je godilo dosedaj, da M mosrli tasti v reridiv» ter bi se do- i Ljuba Davidovič poverjen s sestavo vlade NEDOSTOJNA IGRA G. PAŠIČA. — KRALJ ODOBRIL DEMOKRATSKI VLADNI PROGRAM. — SEPARATISTI IZKLJUČENI IZ VSAKE KOMBINACIJE. t.) Parlament naj sprejme navedene Beograd, 27. aprila, r. Danes, ob 11. dopoldne je bil Ljuba Davidovič sprejet od kralja v avdijenci, na kateri Je zvedel najprej nepričakovano vest, da Je Pašič že snoči odgovoril kralja, da ne more sestaviti koalicijske vlade in da ne more dovesti svojega programa v sklad s pogoji demokratskega klaba in da zato vztraja pri ostavki, ki jo je podal v torek zvečer. Kralj je vzel to na znanje kot vrnitev mandata, čeprav Pašič ni dopoldne nikomur povedal, da je vrnil mandat, niti Davidoviču, s katerim je še celo dogovoril sestanek za pogajanja. Kralj je nato poveril mandat za sestavo koalicijske delovno-volilnc vlade Ljubi Davidoviča. Davidovič je mandat sprejel in odšel takoj v demokratski klub, kjer je poročal o rezultatu svoje avdijence pri kralju. Vest o poveritvi Davidoviča s sestavo kabineta je napravila v skupščinskih kuloarjih veliko senzaciji). Vaš dopisnik je dobil informacijo, da se Davidovičev mandat glasi za sestavo delovno-volilne koalicijske vlade z nalogom, da sprejme skupščina sledeče nujne zakone: uradniški, invalidni, zem-Ijoradniški, o ustrojstvu vojske in zakon o cestah 1— z dodatkom, da v slučaju štiri zakone, ki tvorijo minimalni parlamentarni program demokratske stranke. 2.) V administraciji se izvede remedara ter se zlasti izvede reparacija urad-ništva, ki je bilo preganjano pod prejšnjim režimom. 3.) Nova vlada naj polaga največjo pozornost na gospodarska in socialna vprašanja ter pred vsem takoj izvede trajno zboljšanje položaja državnih nameščencev. 4.) Pri nastopu nove vlade naj se primerno proglasi, da bo vlada čimprej razpisala nove volitve. 5.) Politika vlade naj se vodi tako, da se omogči pri volitvah vzajemni nastop vseh onih, ki sc zavedajo, da je edini spas mogoč v močni edinstveni Jugoslaviji. Sestanek s Pašičem. Popoldne je Davidovič povabil Pašiča na razgovor, ki se je vršil ob štirih. Davidovič je obvestil Pašiča o svojem mandatu ter mu obrazložil svoj program Pašič je izjavil, da ne more pristati na V pričakovanju nemških predlogov NEMŠKA VLADA ŽE IZDELALA SVOJE PREDLOGE. - FRANCOZI ZAHTEVAJO POPOLNO KAPITULACIJO. Berlin, 27. aprila, s. Kakor javljajo listi, so pogajanja glede reparacijskega predloga toliko dozorele, da se bo državni kabinet jutri bavil z njim. Nato bodo politične stranke vprašane za mnenje. Pred torkom se nikakor ne more pričakovati, da se bo predlog izročil zaveznikom. Curih, 27. aprila. 1. Po vesteh iz Berlina se nota z novimi predlogi Nemčije glede reparacij v soboto ali nedeljo pošlje zaveznikom. Kakor se zatrjuje, bo vsebovala nota v glavnem tri točke. 1.) Nemška vlada obljubi plačati za reparacije vsoto, ki jo določi mednarodni komite strokovnjakov, upoštevajoč plačilne zmožnosti Nemčije. protifrancosko propagando in regulirala trgovinske In industrijske odnoSaJe * Francijo. 3.) Nemška vlada zahteva, da se iz-prazni Poruhrje takoj po sklepu pogajanj. FRANCOSKI POGOJI. Pariz, 27. aprila, s. «Matin» piše: XXo bo nemška vlada predložila disku taM-ne predloge, bo francoska vlada najpre.i zahtevala, da Nemčija kapitulira, in d* opusti pasivni odpor. Nemčija bo morala anulirati vse naredbe in ukrepe, ki poživljajo k uporu, preklicati vse odredbe, ki podpirajo ustavitve dela in sabotažo. Poleg tega bo morala kaznovati 2.) Nemška vlada obljubi, da bo na vse one osebe, ki so krive nasilstev v svojem teritoriju preprečila vsakojako i Poruhrju. Nastop anianie prof! prikritemu oboroževanju Nemčije SKUPNA ZAVEZNIŠKA NOTA V BERLINU PROTI VOJAŠKI ORGA« NIZACUI POLICIJE. Berlin, 27. aprila, s. Danes je bila iz- to, da bi bila nova vlada že vnaprej j l°čena nemški vladi skupna zavezniška proglašena za volilno vlado, ker je proti i raai organizacije policijskih čet temu večina njegovega kluba, sicer pa potrebe vzame skupščina v pretres tudi da hoče zadevo predložiti radikalskemu druge zakone. Kralj Davidovičevega mandata ni omejil z nobenim rokom. Prekrižana Pašičeva Igra. — Kako je prišlo do preokreta. Beograd, 27. aprila, g. Vest, da je krona poverila mandat Ljubi Davidoviču, je učinkovala v Beogradu naravnost senzacionalno. Radikali so zadnje dni ne prestano širili vest, da so pogajanja z demokrati le predhodna faza, ki bo kmalu zaključena. Pašlč je očlvidno smatral, da Je sedaj že trenutek, da izigra svoj zadnji triurni. Dočrm Je včeraj še izjavil, da se bo danes posvetoval s svojimi radikalnimi kolegi-ministri o demokratskih pogojih in nato predložil zadevo radikalnemu klubu v definitivno odločitev, je šel zvečer na dvor in skušal kralja prepričati, da je koalicija pod pogoji, ki jih stavijo demokrati, nemogoča. Ne ve se natančno, kakšne so bile izjave Pašičeve. Radikali jih očividno niso tolmačili kot vrnitev mandata, ker so radikalni ministri še danes dopoldne razpravljali o tem, kakšen odgovor se naj da demokratom. Medtem Je bil o polenaistih dopoldne poklican na dvor Davidovič. Kralj se je nahajal v posesti demokratskih pogojev ter je izjavil, da v polni meri odobrava zahteve demokratov, da na) se pred vsem donese uradniški, invalidski, agrarni zakon in zakon o ustrojstvu vojske. Kralj Je poveril Davidoviču mandat, da sestavi vlado, ki bi v parlamentu izvedla ta program ter nato razpisala nove volitve. Davidovič je sprejel mandat. Izjavil pa je takoj, da smatra pogajanja z revizijoTusti, klerikalci in Spahom za nemogoča. Kralj je odobril to stališče, prosil je Davidoviča. da stori vse, kar bi moglo doprinesti k ustvaritvi koalicije, ni mu pa določil v to nobenega roka. Davidovičev program. Davidovičevo poročilo v demokratskem klubu je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Program demokratskega mandatarja krone je sledeči: klubu in jutri podati odgovor. Davidovič se je vrnil v demokratski klub, kjer je poročal o svojem sestanku s Pašičem. Pašič je ob šestih zvečer poročal radikalskemu klubu, kjer je trajala seja eno uro. Klub je sklenil, da da Pašiču proste roke. Smatra pa, da bo Pašič odločno odklonil Davidovičeve predloge. Nezadovoljstvo med radikalci. V radikalskem klubu se pojavlja odpor proti absolutističnemu postopanju Pašiča, ki je ravnal kar na svojo pest. Pašič ni obveščal svojega kluba o poteku pogajanj, tako da se je zgodilo, da je Davidovič dobil mandat za sestavo nove vlade, ne da bi bil radikalski klub sploh obveščen o tem, da je Pašič sv oj mandat vrnil. Se le danes popoldne je radikalski klub iz Pašičevega govora mogel posneti, da Je vrnil mandat radi težkih pogojev demokratskega kluba. Ko se je zvedelo, da Je Davidovič dobil mandat za sestavo poslovne in volilne koalicijiske vlade, se je v radikalskih vrstah pokazala velika vznemirjenost. Radikalci se zavedajo, da so danes v naineugodnejšem položaju. Dasi Pašič in njegovi ministri niso hoteli priznati svojim prijateljem v klubu, so ti vendar dobro informirani, da ne moTejo dobiti mandata za sestavo homogene radikalne vlade. Obupni napori federalistov. Beograd, 27. aprila, g. Tudi danes so klerikalci razvijali živahno delavnost Korošec je stavijal radikalom vedno nove ponudbe in trdi se, da mu je dal Radič proste roke, iti do skrajne mere popuščanja. Korcšcc je v neprestani zvezi z Radičem ter se pri radikalih drži dr. Janiiča. Beograd, 27. aprila, p. Danes ie dospel iz Zagreba v Beograd namestnik dr. Cimič. Trdi se, da je prinesel neka nova Radičeva sporočila, s katerimi Radič zatrjuje, da bo podpiral radikalsko homogeno vlado. Wolffov urad poroča, da opozarja nota nemško vlado na pet še neizpolnjenih zahtev, ki izvirajo iz določb versailleske mirovne pogodbe glede medzavezniške vojaške kontrolne komisije ter zahteva ponovno takojšnjo in popolno izvršitev teh zahtev. Nadalje se bavi nota s predlogi nemške vlade od septembra 1922. glede organizacije nemške varstvene policije ter veli. da se ti predlogi niso mogli sprejeti, ker nasprotujejo določbam mirovne pogodbe in boulognski noti, v kateri se je dovolilo zvišanje efektivnega stanja policije za vzdrževanje reda od 92.000 na 150.000 mož z izrecno pripombo, da bo ta policija imela docela značaj pokrajinske in občinske organizacije. Nemška vlada je sicer razpustila bivšo «Sicherheitspolizei», ki je bila vojaško organizirana, ustanovila pa novo državno policijo, takozvano varstveno policijo (Schupo — Schutzpolizei), ki pa je po svoji organizaciji, vojaških formacijah itd. popolnoma enaka prejšnji •¿Reichswehr». Tozadevne odredbe bi bi- la morala šele odobriti kontrolna komisija. ALARMANTNE FRANCOSKE VESTI O NEMŠKIH NAČRTIH. Pariz, 27. aprila, s. «Temps» izraža, bojazen. da pripravlja Nemčija vojno proti zasedbenim državam. Opozarja na nared-bo državnega predsednika Eberta, po kateri se za potovanje v zasedeno ozemlje zahteva potni Ust. S tem postavi» Nemčija mejo med zasedenim in nezasedenim ozemljem na isto stopnjo kot švicarsko mejo. Izgleda, da je nemška vlada odločena pustiti na zaseden" ozemlje le take osebe, ki bodo ojačflf pasivni odpor, torej za zaveznike nelju be osebe. Porenska komisija bo pač mo rala izdati protiodredbo, po kateri bi it moralo za potovanje v zasedeno ozemlj« imeti tudi potni list od zavezniških ob-lastev. c Journal des Debats» piše. da mor» Francija okoli sebe stvoriti močan zid. Anglija bi lahko napravila konec temu položaju, ker se pasivni odpor Nemčijf omogoča le z dobavami premoga in ' kreditu Pritisk x Poruhrju se mor» ojačiti. Češko-madžarski konflikt HUJSKANJE MADŽARSKIH ŠOVINISTOV. — NOVI INCIDENTI. L Radi čeških ukrepov vlada med Madžari veliko ogorčenje. «Prebujajoči se Madžari* sklicujejo javne shode, na katerih ljuto napadajo češkoslovaško republiko. V parlamentu je dejal grof Apponv, da ima Madžarska dovolj sredstev, da nastopi proti vsakomur, ki bi ogrožal njen obstoj. Obenem je pozival vlado, naj v slučaju potrebe seže po radikalnih sredstvih. Ire-dentisti zahtevajo, naj Madžarska prekine diplomatične stike s Češkoslovaško in naj se pripravi za vsak slučaj. Praga, 27. aprila. L Na madžarski me? je prišlo včeraj do novih incidentov. N? obmejno madžarsko postajo Hidas- Ne-mety je prišlo 600 madžarskih vojakov ki so Zahtevali od češkoslovaških železničarjev, ki vozijo do te postaje, da jih morajo pozdravljati Obenem so vojak: j pisali na češkoslovaške vagone v ma, 1 džarskem jeziku žalitve na odlične češkoslovaške osebnosti. Zaradi tega je češkoslovaški železniški minister Stribrn* ukinil ves promet med Severno SlovaSkt in Madžarsko. PRED PODPISOM ITALIJANSKO. AVSTRIJSKE TRGOVINSKE POGODBE. Rim, 27. aprila, j. Po šesttedenskih pogajanjih se bo jutri v soboto ob štirih popoldne v dvorani Marina v palači Chi-gi podpisala italijansko-avstrijska trgovinska pogodba. veril mandat za homogeno radikalno vlado. Značilo bi to, kapitulirati pred separatisti. Radi parlamentarne kon-sekvence tudi ni pričakovati, da bi gosp. Davidovič dobil mandat za homogeno demokratsko vlado, četudi bi ta značil le satisfakcijo za dogodke v decembru. Povsem izključeno ni, da se bodo radikalci iz strahu pred nevtralno vlado v zadnjem trenotku iz-pametovali. Pašič je v tem slučaju do-igral. Največ šans ima nevtralna vojaško - činovniška vlada, ki lahko postane pravi blagoslov za Jugoslavijo, ako se bo pri njeni sestavi z vso brezobzirnostjo gledalo, da pridejo vanjo najsposobnejši in najplememtejži Ju-£ro?loveni IZVOZ KNJIG IZ AVSTRIJE. Ugovor ar.tante proti izvozni prepovedi. Dunaj, 27. aprila, s. Kakor znano, je glavnj odbor parlamenta v odsotnosti državnega kancelarja in zunanjega ministra sklenil, da se prepove izvoz knjig. Kakor doznava «Neuigkeits Weltblatt», je antanta pri avstrijski vladi protestira*, la proti temu sklepu, ker nasprotuje tr-govsko-političnim določbam mirovne pogodbe. Zastopniki antante zahtevajo, da se ta sklep takoj prekliče. NOVI KONFLIKTI MED FAŠISTI IN SOCIALISTI. Rim, 27. aprila, s. Kovinski delavci Milana so sklenili da 1. maja ne bodo delal?. Z ozirom na pTOtest socialistov proti ukinjenju praznovanja I. maja so fašisti zažgali in demolirali delavsko zbornico v Palermu. IZGREDI V MONAKO VEM. Monakovo, 27. aprila.^ s. Sinoči je prišlo v Hindenburgovi in Šolski ulici do spopadov med komunisti in nacijona-listi, katerih se ie udeležilo približno 400 oseb. Razvil se ie boj, pri katerem Je bilo oddanih deset strelov. Štiri ose-I be sa bile teiko ranicre/ Mussolini o zunanji politiki Napoved nemškega reparactfskega predloga. Rim, 27. aprila, j. Kakor izjavlja uradni komunike, je na današnji seji ministrskega sveta poročal Mussolini o zuna-nje-poiitičnih dogodkih zadnjega tedna, Bavil se je tudi z ruhrskim problemom ter naznanil, da se more v kratkem pri' čakovati predlog Nemčije glede reparacij, ki bo povzročil mnogo diplomatskega dela. Nato je govoril o lausannski kcmierenci ter o vprašanju otoka Castel-lorizzo. Na koncu seje je sporočil, da se ukine ministrstvo za socialno skrbstvo. KONFLIKT MED POINCAREJEM IN MILLERANDOM? Pariz, 27. aprila. L Že delj časa se govori o nesporazumu med ministrskim predsednikom Poincarejem in predsednikom republike Millerandom, te dni pa je objavil Poincare v cL'Oeuvre» članek, v katerem piše med drugim: «Nikoli ne bom menjaval strank kakor to delajo nekateri, ki brez sramu zamenjavajo rdečo zastavo s trikoloro». Vsi listi z «In-transigeatonii vred so ugotovili, da je ta stavek prvi izraz nesporazumljenja med predsednikom vlade in predsednikom republike, zoper katerega je stavek naperjen ker je Millerand iz socialista postal nacionalist in tako omogočil 6vo-io kariero do najvi?j?2a mesta republike. ! Inozemske borze 27. aprila. Curih: Berlin 0.0185, Newyork 551.50 London 25.50, Pariz 37.90, Milan 27.10 Praga 16.35, Budimpešta 0.105, Beograc" 5.50, Sofija 4.10, Varšava 0.012, Dima 0.0077, avstr. krone 0.007750. Trst, devize: Beograd 20.70 — 21.10, Pariz 137 — 137.50, London 94.10 — 94.30, Newyork 20.2250 — 20.3250, Curih 368 — 371, Berlin O.OčS — 0.0725 Bukarešta 9.50 — 10, Praga 60 — 60.40. Budimpešta 0.40 — 0.45, Dunaj 0.027." — 0.03, valute: avstr. krone 0.0280 — 0.0310, dinarji 21 — 21.50, dolarji 20.175 — 20215. Praga: Berlin 11.6, Newyork 34.411-London 158, Pariz 231, Beograd 35-SU. Budimpešta 6225, Varšava 7.34, Dunai 4.S0, Sofija 25.9, Milan 169.50, Curi:t 613. Dunaj, devize: Berlin 242, Newyork 71.100, London 3291, Pariz 4790, Prag j 2120, Beograd 735, Budimpešta 13, Varšava 1.54, Sofija 520, Milan 3490, Cori: 12.915, valute: marke 238, dolarji 70.850 švic. franki 12.S30, franc. franki 474o funti 237.300, češke krone 2105, mad: krone 10, poljske marke 1.40, lire 3460. leji 330, dinarji 72«. Newyork: Praga 297-25, Curih 1815 Berlin 034, London 463.6, Pariz 679 MIlan 49225, Dunaj 0.14, Budimpešti 1.84, Beograd 103.25. Domače borze na tretji sirani. Projekt Chester Med temeljne probleme druge ori-«ltske konferenco, ki se je obnovila v Lausanni dne 23. t. m., spada tudi -akoimenovani projekt Chester. Ta načrt predvideva prevzetje turških državnih podjetij iu turškega gospodarstva po posebnem ameriškem konzorciju. Turčija bi prišla v popolno gospodarsko odvisnost Amerike. Da doumemo dalekosežnost tega dejstva, si moramo predočiti dosedanje stanje interesnih sfer tujih držav v otomanski Mali Aziji. Na tem ozemlju sta iz gospodarskih interesov doslej tekmovali dve evropski velesili: Francija in Anglija. Obe sta eksploa-tirali muslimansko ozemlje, v katerem se nahajajo neizmerna bogastva rudnikov in petrolejskih vrelcev. Francija je že pred vojno iskala način, kako bi čim bolj zavojevala otomansko cesarstvo v gospodarskem oziru. Dovoljevala je v ta namen Turčiji posojila in kredite, za katera je dobivala jamstva v obliki interesnih sfer. L. 1914. si je na tej podlagi neka francoska družba izposlovala dovoljenje za grad-bo železnice od Samsuna do Sivasa. Francija je torej investirala mnogo svojega kapitala na turških tleh ter si je od investicij obetala največje obresti. Podobno kakor Francija se je v turških maloazijskih deželah etablira-la Velika Britanija, ki se je vrgla na petrolejske vrelce v Mosulu. Orientski problem je torej skozin-skoz gospodarsko vprašanje. Ker je polje tega gospodarstva jako razsež-no, sta se doslej na njem lahko poljubno udejstvovali i Francija i Anglija. Do nasprotstev med obema ni prihajalo, in diference so se pokazale šele pred meseci v Lausanni, kjer se je odkrito videlo, da skupne zavezni Ške fronte v orientskem vprašanju ni in ne more biti, ker so koristi povsem individualne. Anglija je v Lausanni lansirala Grško, katero je pri Turkih itak vedno pošiljala po kostanj ogenj. Francija je naskrivaj dosledno koketirala s turško delegacijo, a Italija je naravnost odkrito barantala za svoje interese z angorsko vlado. Ko se je prva lausannska konferen ia razšla, je nastal nov položaj. V orientski problem je z neposredno gesto segla Amerika. Družba Chester, z drugimi besedami Zedinjene države, si je pridobila pravico zgraditi železniško progo od Trapezunta do same ruske meje. Železnica je projicirana tako, da poide skozi petrolejsko cono v Mosulu. Chestrov načrt predvideva dalje še petero prog, nekatere luke in kanale, eksploatacijo rudnikov in zgradbo električnih tvornic. — Tako je s projektom Chester občutno prizadeta Francija. Amerika ji je zastopila pot v njeiih orientskih gospodarskih aspiracijah. A stvar s tem še ni izčrpana. An srlija, ki je uvidela ameriško spretnost v orientskem problemu, se je takoj začela interesirati za zadevo ter se jela približevati Zedinjenim državam. Ker pozna malone neomejeno moč ameriškega kapitala, študira, ali ne bi se t Ameriko dalo sporazumeti glede orientskega vprašanja za skupno na čelo «divide et impera». Položaj v Lausanni je torej dokaj delikaten. S projektom Chester si je iurčija zasigurala hrbet pred svojimi dosedanjimi evropejskimi izkoriščevalci. Pribežala je pod okrilje Amerike. Zato bo stališče evropskih zaveznikov na prihodnjih sestankih v Lausanni zelo kočljivo. Turčija se čuti dovolj močno, da že zdaj izjavlja na usta voditelja svoje delegacije Izmet paše, da se o projektu Chester sploh ne bo razpravljalo. Načrt je za Turčijo dovršeno dejstvo. Komur se hoče, naj '-■a upošteva kot takega, kdor pa je ž njim nezadovoljen, se lahko odloči in ure — tudi brez slovesa. Turčija ima -vojo vojsko in orožje. Politične beležke -t- Načelstvo JDS za mariborsko oblast je imelo včeraj sejo, v kateri ie razpravljalo o koncentraciji naprednih strank in naročilo predsedstvu. naj v sporazumu z ljubljansko oblastno organizacijo JDS nadaljuje ivoje delo za čim ožjo združitev vseh aaprednih demokratov v Sbveniji. Glede na vprašanje predpogoja za vstop demokratske stranke v vlado, odnosno njenega podpiranja, je načelstvo ponovilo zahtevo po končni ureditvi uradniškega vprašanja. Med ostalimi sklepi je tudi opomin ua vlado, naj v interesu države in njenega ugleda vendarle že enkrat začne efektivno nadzirati mariborsko klerikalno Časopisje in se zlasti poudarja, da polneč že radi poklicne odsotnosti ne more biti izvršujoči odgovorni urednik časopisa, -i- Žalostno figuro igrajo takozvani radikalci v Sloveniji. Trde, da niso klerikalci in na videz se ž njimi prerekajo. V Beogradu pa slavna NRS ■napenja vse moči, da spravi Slovenijo pod klerikalno palico. V Sloveniji ra-iikalci očitajo klerikalcem brezdomo-vinstvo in izdajstvo, v Beogradu pa jim ponujajo Slovenijo v slobodno •eksploatacijo» in to celo proti izrecni volji vladarja. Biti mora res slast -odelovati dane3 kot napredon Slovenec v tej «dosledni» stranki. — Nič t lepša ni vlotra včerajšnjega uvodnika I «Slov. Naroda», kjer je znani dobroi-i nik primorskega zadružništva ob ču- i doviti nepozornosti uredništva zlegel kukavičje jajce satanske laži in intrige. Ta članek ne dokazuje nič drugega. nego da je tudi naši prijateljici «Jadranski banki» homogena, s klerikalci podprta vlada ljubša, nego koalicija ali pa nevtralna vlada. Ogabno slinjenje gosp. Pašiču in vsakemu poznavalcu znane stare in obrabljene laži zoper gosp. Pribičeviča pač ne bodo več v stanu kaj vplivati. Kolegu v Knafljevi ulici pa bi priporočili več preudarnosti, kajti njegov informator je intrigant, ki mu smrdi složno nastopanje nacijonalnih elementov Slovenije. -f Verodostojnost klerikalnega glavnega glasila. «Slovenec» že 14 dni operira z lažmi, ki jih piše na rovaš demokratov. Mi smo že parkrat opozorili javnost na falzifikate. Ki jih dan za dnem priobčuje za svoje lahkoverne bralce «Slov-mec», a zaman. Lažnjivi kljukec v Katoliški tiskarni je trdoglav in brez vesti. Včeraj je zopet z debelimi črkami pisal o demokratskih lažeh in intrigah. Izvajal je: «Laži, ki jih demokrati neprestano širijo po svojem časopisju, so take. da se mora človek zgražati in da se lahko kar otipajo. Laž je n. pr. da je Nikola Pašič vrnil kralju mandat za sestavo vlade in da je kralj poveril mandat Ljubi Davidovi-č u» . . . Radovedni smo, kako bo črni kljukec pisal jutri. Verodostojnost in poštenost časopisj-c- sta za klerikalce dva čisto tuja pojma. -f Le bolj mirno, gospodje! Razumljivo je, da je razvoj političnih dogodkov zadel klerikalno stranko v živo. Naravnost tragično je, v kako zagato je spravila nesposobnost voditeljev SLS. Vseh 21 klerikalnih mandatov skupaj nič ne pomeni. Brez moči in vpliva je stranka, ki je obetala volilcem nebesa že takoj po volitvah. Sedaj pride še kazen za greh! V divji jezi strelja «Slovenec» na demokrate z največjimi kalibri. Ne zato, da bi mogel demokratom kaj škodovati s svojim katoliškim obrekovanjem in psovanjem. marveč zato, da preslepi pristaše SLS. Treba jih je namreč nahujskati, da bodo sr-boritosti kar poskakovali in nihče re bo videl katastrofalnega poloma politike SLS. Razumemo iezo klerikalcev, vendar pa svetujemi: Le bolj mirno, da ne bo škoda še večja! + Seton Watson o naši krizi. Gosp. Seton Watson (Scotus Viator), ki se je te dni mudil v naši državi, je za Obzor» in beograjske «Novosti» napisal aktualen članek o sedanjem našem političnem položaju. V uvodu poudarja, da se ob splošnih težkočah. ki vladajo v vseh novih evropskih državah, naši krizi ne sme pripisovati pretirane važnosti. Gosp. Watson je prepričan, da se z malo dobre volje da doseči kompromis med Beogradom in Zagrebom: ne stavlja kakega konkretnega predloga, temveč izraža mnenje, da se Beograd ne sme v ničemer prenagliti in da se mora ideja sile javno odkloniti. Zagreb pa naj opusti svoje Po svefii — Vsota nemških dobav v naturi leta 1922. Komunike pariške reparacij-ske komisije navaja, da znaša skupna vrednost nemških dobav in natura v letu 1922. ogromno vsoto 695.606.800 zlatih mark. Od te vsote odpade na Francijo 200,064.100, na Anglijo 167,851.700, na Italijo 107,702.300, na Belgijo 65 milijonov 636.700. na Grčijo 4.519.500. na Rumunijo 14,582.700, na Portugalsko 9,367.300 m na Jugoslavijo 116,882.500 zlatih mark. — Kongres homoseksualcev. V Leipzigu je te dni v popolni tišini zboroval nenavaden kongres: bil ie to kongres «saveza za človeške pravice.-., ki je, kakor znano, organizacija spolno abnormalnih ljudi. Kongres je sklenil poslati na centralno vlado prošnjo, da se ukine oni «zloglasni» § 175 nemškega kazenskega zakonika, ki normira precej ostre kazni za homoseksualne čine. Ce bodo želje teh ljudi izpolnjene, je seveda veliko vprašanje! — Svetovna konferenca policijskih ravnateljev. Policijska ravnateljstva newyorške in londonske policije se se-staneta pričetkom meseca maja s svojimi tovariši iz vseh glavnih evropskih mest na skupno konferenco. Ta konferenca bo izdelala skupen načrt za boj proti mednarodnim tatovom, zlasti tudi proti hotelskim tatovom. Razpravljalo se bo dalje o ukrepih, proti razširjenemu trgovanju s prepovedanimi opojnimi sredstvi. ! Snstvo vMj -kolskem domu naraščajev telovadni večer z bogatim vzporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v svrho prireditev Igra le zada* redna serijska predstav». ki Jo uprizori članstvo, zato Je upati, da to občinstvo uvaževalo trudapolno delo našega odra v letošnji seziji in preč stavo posetilo, kakor vedno, v polnem številu. Prosveia Ljubljanska drama. Sobota, 28.: «Hasanaginica». Gostovanje g. Markoviča. Izv. Nedelja, 29.: «Revizor». Gostovanje g. Markoviča. Izv. Pondeljek, 30.: «Črešnjev vrt». C. Ljubljanska opera. Sobota, 28. ob 16.: Mladinska operna predstava za naše malčke «Janko in Metka». Izv. Nedelja, 29.: «Tosca». Izv. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 28.: «Navaden človek». Pondeljek, 30.: «Navaden človek» Mariborsko gledališče. Sobota, 28.: «Faust». Izv. Gostujejo gg. Balaban, Sowilski, Zathey iz Ljubljane. Nedelja, 29.: «Tri mladenke». Izv. Gostuje g. Sowilski. Torek, 1.: «Ubijač». Slavnostna predstava v proslavo prvega maja. * Iz ljubljanske opere. Operna predstava za naše malčke bo danes ob štirih popoldne. Vprizori se Humperdinckova mladinska opera s krasno glasbo in pravljiCno vsebino «Janko in Metka». Cene so znižane. — Delavska predstava po znižanih cenah bo v ponedeljek 30. t m. v dramskem gledališču. Vprizori se Medvedova tragedija «Za pravdo in srce». Začetek ob osmih. Ljubljanska opera. — Plesni večer L. Wisiakove- Zaradi repertoarnih zadreg je Klic na pošteno Javnost Žalostne in neverjetne so razmere, ki so zavladale na naših železnicah, nepregleden ie kaos, v katerem se nahajamc raznih r.araščajskili izletov, vabi k obil- ;„ ki z vsakim dnem bolj in bolj naTa- Normalen človek, ki vse to vidi okrog sebe in brez strasti premotriva. se nehote vpraša: Kaj vendar odgovor ni krogi mislijo? Ljudska beda narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh delavstva, uradništva, vpokojencev, invalidov prikipeva do vrhunca in neko tajno grmenje naznanja bližajočo se hudo uro. Vodilni politiki in kTmilarji te nesrečne države pa so gluhi in slepi. Državniška modrost Jim Je odpovedala. Zelezničarstvo In uradništvo vseh kategorij, ki Je posvetilo vso svojo delo* -no silo skupnemu blagru človeške družbe. sedaj umira gladu. Za primer navajamo med neštetim; drugimi sloji samo vpokoience. Nihče v državi se ne briga za nje. Uprava, ki jih Je izgnala. Jih danes zanemarja. Zakoc: se teptajo, delavskih zaupnikov se ns pripoznava. pridobitve, katere smo ime- li, so nam odvzete, s prošnjami in resolucijami se kurijo peči. Kar ima še danes neoporečeno veljavo, se jutri postavi na glavo. Gospoda na odgovornih mestih so zgubili vsako avtoriteto med ljudstvom, ker so zgubili čut do svoiib uslužbencev. Vsi poskusi raznih strokovnih in uradniških organizacij in zaupnikov, da bi dokazali vladajoči gospodi kritični in brezupni položaj, so bili brezuspešni. Poleg tega se pa gospoda trudi goljufati javno mnenje potom časopisja, če? da so železničarji hudobni nezadovoljne -ži, ki brez vsakega resnega razloga tirajo državne finance v propast. Narav-nost razveseljive so številke, ki pripoveduje kako in koliko so se zvišal! prejemki. Vse to pa je laž m umetno sredstvo v rokah verižnikov za odira ni udeležbi Sokolstvo in Sokolstvu na- šea. klonjeno občinstvo — vadlteljski zbor Sokola na Viču. Mariborski Sokol sklicuje za pondeljek 30. aprila zvečer ob 20. uri v veliko dvorano Narodnega doma sestanek vseh svojih članov in članic, na kate.em bo brat Janko Sernec poročal v poslanici «Jugoslovenskega sokolskega saveza» nadalje se bo razmotrivalo o obveznosti telovadbe za članstvo in končno razdelile diplome tekmovalcem. Hrvatski Sokol in Frankopanska proslava. Tudi .Hrvatski Sokol» v Zagrebu namerava prirediti v nedeljo dne 29. t. m. proslavo v spomin smrti Zrinj-skega in Frankopana. K tej proslavi vabi zlasti ljudsko- in srednješolsko mladino, hoteč jo na ta način pridobiti za svoje separatistične načrte in odvrniti od proslave katero priredi jugoslovansko Sokolstvo. Spori ahilejansko «umikanje pod šotor». Radič je dokazal moč organiziranja in j šele spočetka maja. Na koncu meseca in Službena objava LNP. Za tekme 28. in 29. t. m. so določeni nastopni sodniki: Slovan : LASK (igr. Ilirije, 28. t. m. ob 17. uri) g. Kepec; 29. t. m. Ilirija : Hermes (igr. Ilirije, ob 10. uri) g. Hus. Ilirija rez. : Hermes rez. (igr. Ilirije, ob 14. uri) g. Beneš, Ilirija : Wacker, München (ob 16. uri) g. Ochs (Celic). Tajnik. Tekma Ilirija : Wacker, München se prične ob 16. uri. Predprodaja vstopnic je prevzela zopet tvrdka J. Goreč, Dunajska cesta. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo edinole v pred-prodaji, enako tudi proste vstopnice za aktivne igralce nogom. sekcije. Vstop na igrišče brez vstopnice je zabranjen. Wacker. München, prvak Južne Nemčije in Bavarske : Ilirija. Kakor smo že poročali, igra SK. Ilirija jutri proti monakovskemu Wackerju, enemu naj-glasovitejših kontinentalnih moštev, prvaku Južne Nemčije za 1922 ter večkratnemu prvaku Bavarske in Miinchena. Wacker, ki nastopi proti Iliriji s kompletno I. garnituro, ima v moštvu 5 reprezentančnih igralcev Nemčiie. Sestava moštva se glasi sledeče: gol: Bernstein, branilca: Hierl, Hohs, krilci: Eschenloher, Rehle, Klingseis, forward: Ostermaier, Lindner, Kling, Neubauer In Altvater, Mcnakovčani dospejo v LJubljano z današnjim večernim vlakom iz Gorenjske ter igTajo 1. maja proti Grad-janskemu v Zagrebu. Ilirija jim postavi nasproti sledeče moštvo: gol: Soklič, branilca: Pretnar, Beltram, krilci: Hus, Zupančič II. Lado, forward: Zupančič I. Učak, Oman, Dolinar, Vidinajer. Prvenstvene nogometne tekme. — Tekma med Slovanom in LJublj. akad. SK., ki se vrši danes ob 17. uri na prostoru Ilirije, je ena najvažnejših prvenstvenih tekem II. razreda. Obe moštvi discipline. Toda sedaj se nahaja pred j na deževen petek je imel njen zanimivi mnogo težko preizkušnjo, da namreč j nastop zatorej slabši odziv, kakor bi ga morala gdč. L. Wisiakova vskočiti že sinoči, d^i je bil njen večer nameravan ^¡^dokazair'v poslednjih tekmah lep napredek, obe imata dober materija! in dokaže, da zna iz čiste opozicije in kriticizma preiti k nalogam odgovornega in konstruktivnega državništva. Osebni stik je najpotrebnejši, in ta se lahko popolnoma doseže le v Beogradu. -j- Manevriranje gospoda Pašiča. Četrtkova «Pravda» piše o političnem manevriranju gosp. Pašiča tako - le: V tem trenutku se misel državne politike nahaja v ostrem boju s strankarskim interesom radikalne stranke. Ta borba bo trajala nekaj dni in vsi čutimo, da na koncu konca vendar mora triumfirati država. Gosp. Pašiču moramo reči, da njegovi manevri tokrat niso na mestu. On igra proti državi, proti kroni in proti Radičevemu bloku. Ne zažiga vseh mostov in pušča neke rezerve. Igra s potrpežljivostjo je v vprašanju. Zato je potrebno, da imajo tudi drugi faktorji potrpljenje — dolgo in daljše potrpljenje kot ga ima g. Pašič. Dosti je on druge utrujeval, sedaj morajo drugi njega utruditi. Gosp. Pašič naj vé, da ustavni faktorji niso figure, lutke, temveč predstavniki državnega in narodnega edinstva in da se mora ž njimi tako postopati, da ne oslabi njih stabilnost. V tem času je najbolj riskantno ravno to: ali se bo ohranila ta potrebna stabilnost državnih faktorjev, na katerih bi imela triumfirati že prečiščena in utrjena državna ustavna politika, -f- Radič in zemljoradnikL Glavni odbor zemljoradniške stranke je prošlo nedeljo sprejel resolucijo, v kateri obsoja vse dosedanje režime, a istotako kodljivo Radičevo politiko. To je Ra-diča zadelo v živo, toda mesto polemike je zopet enkrat pokazal svoje člo-večanstvo s tem. da v «SIobodnem Domu» piše «o deveterih gosposkih majmunih (opicah), ki se imenujejo zemljoradnike, a so 'e blato aa bati-naških šlapnh.» Nadalje gromadi Radie še več prostaških psovk. Radič mnogo blebeta o kulturi, ki jo najbolje dokumentira s tem. da politično nasprotstvo in pocestno psovko, četudi ? komentarjem, smatra 23 sinonim. SIsrsssIiG „lUTOO"! imel v ugodnejših razmerah. Čudno pa je, da je v Ljubljani tako malo zanimanja za moderne plese, ki povsod drugje večer za večerom polnijo dvorane in izzivajo celo povodenj strokovne književnosti. Gdč. Wisiakova in gdč. Vavpoti-čeva sta prvi Slovenki, ki sta se posvetili plesni umetnosti. Kot gojenka goep. Vlčka je odšla gdč. Wisiakova v saški Hellerau, odkoder smo imeli že gosta, gdč. Kratinovo. Hellerauska šola in njen stil sta simpatično vidna in občutna tudi na programu in izvajanju naše plesalke. Kajpada je ta umetnost še mlada in nedozorela, kakor je še zelo mlad in nerazvit njen instrument, telesce otroško graciozne plesalke. Toda tu je brez dvoma mnogo resne ambicije, idealizma in vztrajnosti, čuta za granijo in poezijo gibov in kreteni lepega telesa. Ne vemo, koliko je nji lastnega, samosvojega v interpretacijah Smetanovih, Griegovih, Debušsyjevih. Mozartovih, Sukovih in Gounodovih skladb; gotovo pa je, da jih izraža lepo in čustveno. Nastopala je v krasnih, duhovito stilizira-nib kostumih na odru, ki ga je — kakor pri gdč. Kratinovi — prav okusno, neu-tralno iz zastorjev priredil g. arhit. R. Kregar. Na klavirju je odlično spremljal g. kapelnik A. Balatka v«e njene točke razen ene «Groze», ki je bila poleg groteske v prvem in poleg Faustovega valčka v drugem delu najboljša. Prav dobro je izvajala tudi Griegovo «erotiko» v tehničnem, manje v notranjem, še ne-doživljenem oziru; takisto tehnično bri-ljantno je absolvirala Mozartov menuet Za svoje vseskoz srčkane nastope je žela mnogo iskrenega priznanja in polno mizo cvetja. Gdč. Wisiakova je talent, ki obeta, da se razvije v umetnico. Že k sinočnjemu uspehu ji čestitamo. Gostovanje g. Mihajta Markoviča v Ljubljani Danes 28. in jutri 29. t. m. gostuje v ljubljanski drami zopet naiemu občinstvu priljubljeni gost, gospod Mi-hajlo Markovič. Danes, v soboto, igra Hasanago in jutri, v nedeljo, načelnika v «Revizorju». Vstopnice so na prodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču razpolagata z marsikaterim izvrstnim igralcem. Akademiki goje finejšo, kom- nje. V resnici pa ie stvar vendarle precei drugačna in če opazujemo med železničarji in državnimi nameščenci neko globoko gibanje kakor gladovna stavka protestni shodi, delo akcijskega odbora, potem se je treba resno vprašati: Kje tiči vzrok temu in kaj je storiti? Kakor vsi javni nameščenci železničarji in upokojenci s svojimi prejemki ne morejo več izhajati in kriti svojih najnujnejših izdatkov, pomeni pač vse to, da gotov' krogi žele potresov. Stroko\nc organizacije in zastopniki se še vedno trudijo mc-rodajnlm činlte-Ijem obrazložiti epasnost položaja. Med tem, ko prihajajo vodstvu akcijskega odbora neprestano in od vseh krajev resolucije in izjave, v katerih izraža že-lezničarstvo in uradništvo svojo velike nevoljo in zahteva odločnih korakov, smo mnenja, da bi imeli državni krmi-larji vzrokov dovolj, da posvetijo tud1 tem, za nje morda brezpomembnim pojavom nekoliko pozornosti, kajti samr zanašanje na zakon o zaščiti države * današnjih časih ne zadostuje več. Zelezničarstvo, uradništvo in državni nameščenci sploh so doslej vedno kazali svoio lojalnost, ki se v vsakem oziru binacijsko igro. Slovan ima večjo pro- ! zaveda svoje težke naloge m velike od- dorno moč in fizično silnejše moštvo, Kot prva prvenstvena tekma v I. razredu Ljubljane se vrši jutri ob 10. url dopoldne tekma med Ilirijo in Hermesom, ob 14. uri pa igrata prvenstveno tekmo rezervi obeh klubov. Hermes. kateremu sta odšla v poslednjem času zopet dva dobra igralca k vojakom, bo Imel za nasprotnika II. garnituro Ilirije (prva nastopi popoldne proti monakovskemu Wa-ckeru), ki Je še vedno dovolj močna, da izbojuje zmago in s tem 2 točki za Ui- govornosti napram najširšim plastem naroda, toda tudi njih požrtvovalnost ima svoje meje, če se jim bo zdelo potrebno. Ce torej pride do boja in do boja pride, potem smo globoko prepričani, da bo vsa poštena javnost s svojimi simpatijami na strani železničarje* in državnih nameščencev, kateri se bodo podali v težki in nevarni boj zgolj za to, da ščitijo svoje pravice in svoje življenje. Enotna fronta v akciji železničarjev Situacija ob začetku druge polo- i državnih uradnikov in nameščencev, upo . _ _ ______ f_ . • _ _ V___ * - « ^b i «• ^ /lf « M/] kojencev, vdov in sirot v celi državi no plan. Zahtevamo, da se resolucija na Javnih protestnih shodih z dne 16. mar. ca t. !. do pičice uveljavi najmanj je to da naj ima zadnji delavec v službi države 50 Din dnevno draginjskih doklari in jamstvo, da se bodo tudi v bodoče avtomatično povišali prejemki vseh uslužbencev v isti meri, kakor bo nara ščala draginja. S tem stopajo železničarji m državni nameščenci cele Jugoslavije pred Javnost proseč Jo, da trezno presodi njih položaj, ker se nam rado očita, da smt premalo obvestili javnost in Dremal1-obrazložili naš položaj. rijo. vice prvenstvene sezone 1922/23 v I. razredu Ljubljane je nastopna: Ilirija 4 točke (2 dobljeni tekmi), Hermes 1 točko (1 neodločena in 1 izgubljena tekma), Primorje 1 točko (1 neodločeno iu 1 izgubljeno tekmo, toda kaznovano z izgubo 2 točk, keT Je nastopilo z neveri-ficiranimi igralci). Tajniško mesto S. K. Primorje Je prevzel od g. Kureta, ki je odstopil, g. Milovan Klemenčič. Primorje I. : Jadran. Prijateljska tekma med navedenima kluboma se vrši v nedeljo ob 14. uri na igrišču Primorja. S. K. Ilirija v Ljubljani. Sestanek plavalne sckciie se vrši danes zvečer ob j---------------------. . 8. v sobi Športne zveze, Narodni dom. i Naj poštena javnost sama sod.. Ker smo tik pred pričetkom sezone, pro-1 sodbe se ne bojimo, kajti sigurn. simo polnoštevilne udeležbe. j da nam bo v korist. -i---* Ce ne pride do boja in do boja do prišlo, ako vlada pravočasno ne «ene na pravo pot — potem naj si bo vsa javnost v svesti, da nam ie « boj usilien. Da pa bo boi in zmaga sigurnejša je pa nujno potrebno, da sledite m spolnite vsako navodilo, ki C* bo !zdal akcijsk odbor po navodilu strokovnih organiza U"Š Svojim nastopom dokažite, da ste sedanjih razmer v vsakem oziru siti, da si ne pustite vzeti življenia v gladom zahtevajte energično, večjega koščks kruha, ki nam gre po vseh človeški^ pravicah. Zatorej brez bojazni strnite Vaše vrste do zadnjega moža in ko dobite poziv ne sme biti nobenega strahopetca ki bi kršil skupno disciplino v težki na- Obfave * Češkd obec nemi večirek u Mraku, nybrž tuto sobutu večer sučasmi se os!a-vy sokolskč dr. Mtrrnika ve Zvezde. * J. A. D. Triglav v Zagrebu ima svoj III. redni občni zbor dne 5. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. * Bančni zavodi v SloveniH v torek ' dne 1. maja 1923 tic poslujeio. Društvo j bančnih zavodov v Sloveniji. * Dar Sokolu. Brat Jože Keržan Je nabral v veseli družbi pod Lipo 140.50 Din za dom Sokola II. * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori jutri, v nedeljo ob 8. zvečer ljudsko komedijo ^Pritožne bukve--. lira in pol ure pred predstavo pri večerni ,e polna humorja in nam kaže tudi m- » Zrbïza s^no stZ vseh trpečih Iramskem gledališču. Teiefo- r_lo aveiohlmccv. Ki dajeio za mase in - •• blagajni v dram nično naročene vstornîoe un driinii' ob- .zraven pa -o največji lopovi. Ta. Alunlski odbor. Domače vesti * Zrinjsko • Irankopanska proslava v Zagrebu. Jugoslovansko Sokolstvo smatra za svojo dolžnost, da se vsako leto spominja vseh onih, ki so se žrtvovali za narod, za domovino. Taka velikana sta bila tudi Peter Zrinjski iu Krsto Frankopan, ki sta za svoj dom in narod položila glavo pod tujcev krvniški meč. Dosledno svojim idejam in načelom bo zagrebško So-j kolstvo tudi letos ua dostojen način' proslavilo spomin omenjenih narodnih velikanov v zvezi s pešadijskim 35. polkom «Zrinjski». Kakor nam poročajo iz Zagreba, se bo v nedeljo ob pol 11. dopoldne vršila v narodnem gledališču matineja Sokola I. in Sokola II.; v pondeljek. dne 30. aprila pa slavi 35. pešadijski polk svojo slavo z bogoslužjem in sečenjem kolača, popoldne pa bo vojaška slavnost in sprejem gostov. Pri javnem nastopu bo razen Sokolstva sodelovalo nad 1000 vojakov. Slavnost se bo zaključila z alegorijo «Mrtva straža». * Pokrajinska učiteljska skupščina. Ker se je splošno izražala želja, naj bi se upoštevala za letošnjo pokrajinsko učiteljsko skupščino naša severna meja, je ožji svet sklenil, da se pokrajinska skupščina Udružeuia jugoslovan- Ljnbljano, poštar Ivan Kabič iz Gorenje vasi v Škofjo Loko, poštarica Amalija Gliha iz Maribora v Ljubljano, poštarji D. Jovanovič iz Ljubljane v Belo Palanko, Anka Stonič iz Zidanega mosta v Celje, Terezija Prijatelj iz Zidanega mosta v Grobelno. Službene pogodbe sta odvezana poštna odpravnica Matilda Janša na Dovjem in poštni odpravnik Karel Ledenik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Začasno so upokojeni: kontrolor Fran Petek v Ptuju, poštarica Ana Vidali v Ljubljani, poštarica Marija Zupanec v Kranju in Jožica Grilc v Mariboru. * Iz državne službe. Gospod Mihael Mihor. inšpektor nadzorništva parnih kotlov v Ljubljani, jc stopil v trajni pokoj. * Proslavo prvega majnika v Mariboru pripravljajo na svečan način zlasti so-cijalni demokrati. Južna železnica pa je razglasila delavcem v svojih delavnicah v Mariboru, da ne priznava prvega maja kot praznik in da mora vsak. ki hoče ta dan izostati od dela, prositi za dopust. Poleg socijalistov pripravlja proslavo prvega majnika tudi «Zveza jugoslov. železničarjev» s Elavnostjo v Narodnem domu in celo klerikalci s službo božjo proslavo pri Gambrinusu. Gledališče bega učiteljstva, poverjeništvo Ljub- pa vprizori svečano predstavo Zolajeve-Ijana, vrši v prvi polovici meseca ju- i ga «Ubijaea-». Tudi Ljudski oder priredi lija v Ptuju. Na skupščini se bo med ! 1. majnika predstavo v dvorani Narod-drugim obravnaval tudi program j nega. doma. Udrnženja jugoslovanskega učiteljstva.' * Mariborska obrtno-nadaljevalna šola, * Železniška vožnja za dijake. Pro- i o kateri smo že obširno poročali v je aietno ministrstvo je odredilo, da plačajo dijaki eno četrtino vozno cene na železnicah in parobrodih v naslednjih slučajih: vsi dijaki v času od 24. avgusta do 20. septembra, če se peljejo k vpisovanju: revni dijaki pet dni pred velikonočnimi in božičnimi prazniki in pet dni po njih; vsi dijaki, ki se po šolskem letu vračajo domov. * Nastopno predavanje prof. dr. Ile-šlča na varšavski univerzi. Profesor dr. 11 e š i S je imel včeraj svoje nastopno predavanje na varšavski univerzi, Istega dne zvečer je predaval v varšavskem «Slovanskem društvu umetnosti in kulture» o «današnji Jugoslaviji». * Naši strokovnjaki za razdelitev bivših avstro - ogrskih arhivov. Na konferenci, ki se v kratkem sestane na Dunaju v svrho razdelitve arhivov bivše avstro - ogrske monarhije, bodo zastopali našo državo: profesor beograjske univerze dr. Vladimir Čoro-vič, dr. Zivojin Ltikič in glavni arhivar državnega arhiva v Zagrebu, profesor dr. Nagy in kot eksperti naš zgodovinar dr. Vatroslav Jagič in dr. Ivanič. * Poljski akademiki v Skoplju. Poljski akademiki tehniki, ki imajo svoj pevski zbor, so v sredo zvečer prispeli iz Beograda v Skoplje, kjer jim je narod priredil viharne ovacije in jih v veliki povorki med pevanjem narodnih pesmi spremil do hotela, kjer so prenočili. Poljski akademski pevski zbor ostane v Skoplju dva dni, nakar odpotuje v Zagreb in Ljubljano. * Pisatelj Branislav Nušič na Grškem. Znani srbski pisatelj in načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu, Branislav N u š i 6, ie odpotoval na Grško, kjer bo po vseh večjih grških mestih pregledoval muzeje in zgodovinske starine in proučeval njihovo ureditev, nakar bo nanovo organiziral tudi naše muzeje. * Ksaver Meško. Iz Trbovelj nam piše naš naročnik: še nikoli me ni bilo tako sram, kot oni dan, ko sem čital v Vašem časopisu Janko Arnušev «Obisk pri pisatelju Mešku.» Nisem sentimentalen, vendar sem se prijel za glavo in osupnil. Je Ii mogoče, da so avtorja «Sosedovega Peterčka» porinili v gorsko faro Sele, kjer prejema tako sijajno plačo, da «si pritrgava od ust, da si more kupiti «Ljubljanski Zvon» in «Dom in Svet»? Ce bi živel še njegov prijatelj iz mladih dni, njegov »Peterček», se mu bi še upali pogledati v oči? Ne! Pred «Peterfkom» bi sramu povesili oči. Svečenika, ki je žrtvoval vse za druge, človeka, ki je služil z vsemi svojimi močmi, z vso svojo brezprimerno ljubeznijo narodu, ljubljenca naših ma'čkov, ki je kot malokdo trpel fizične in duševne' muke ¿¡a svobodo naroda so _ menda v mak hvaležnosti — poslali kakor kaznjenca v samotno gorsko vas. da tamkaj strada . . . Ce je kdo, potem je baš Meško upravičen, da krikne s Cankarjem «O domovina. Ti si kakor vlačuga ...» * Jovan Plamenac ne sme v Ameriko? Kakor javljajo «Times», je bivši irnogorski minister Jovan Plamenac, je nedavno bil izgnan iz Italije, dveh ponoči stoji pred hotelom «Kruna* ministrski avtomobil in v njem dremlje zaspani šofer. — «Koga čakaš?» — «Pero Ta-letova». — «Kdo te je poslal?» — «Pa, gospod minister!» — «Ta—ko!» — Finis. * Čudna pomoč državnim uradnikom! Prejeli smo: Ker so državni uradniki za današnje razmere posebno dobro plačani, nameravajo odrediti s 1. majem uradne ure od 7. zjutraj do poldne in od 2. do 6. ali 7. tako, da bodo sedaj marsikateremu uradniku odvzeli še bori popoldanski nadurni zaslužek. Res dobra pomoč! — Prizadeti. * Dvignjen volilni sekvester. Takoj po izvršenih volitvah je poslala vlada na veleposestvo baronice Post na Zgornji Polskavi radi sekvestra, o katerem smo svoječasno poročali, komisijo obstoječo iz zastopnikov mariborskega in ljubljanskega agrarnega urada, da na licu mesta «prouči.-?, če je sekvester še potreben ali ne. Komisija seveda ni uvidela te potr ebe in tako so ta teden sekvester zopet dvignili. Tudi upravitelju ruskemu beguncu Polanskemu. ki bi naj po navedbah Windischgratzovega zaupnika pripravil na Zg. Polskavi revolucijo in ga je radi tega g. Sribar po znanem demokratskem shodu na Zg, Polskavi čez noč iztiral iz območja mariborskega okrajnega glavarstva, so sedaj dovolili povratek na Zg. Polskavo. * Klerikalna častikarja. V četrtek se je vršila pred okrajno sodnijo v Radovljici sodna obravnava zoper bivšega poverjenika za kmetijstvo. Jana iz Gori j in Janeza Kleindiensta. prevoznika, na Brezjah in to vsled tožbe g. Ivana Ažma-na iz Hraš (kandidata SKS pri zadnjih volitvah), ker sta o njem govorila, eden na shodu, drugi pa na dan volitev, da ,je bil avstrijski špijon. Na razpravi sta oba klerikalca zlezla pod klop in sta se zavezala izdati izjavo, da sta bila zapeljana od «Domoljubovih» laži. Plačala bosta stroške in še za tiskovni sklad 'Kmetijskega lista». Kakor znano, je lažnjivo dolžitev o s. Ažmann i znesel tudi «Slovenec» v tako precizni obliki, da je v javnosti vzbudila precej pozornosti. «Slovenec» je na tožbo zbežal za imuniteto novoizvoljenega posl. Kulov-ca. Sedaj se je nudila Ažmanu prilika, da dobi zadoščenje s tožbo zoper Jana in Kleindiensta. Tako je razkrinkana zopet ena klerikalna lopovščina. * Gorenjski lovi so pravkar na dražbi in se oddajajo za silno visoke vsote v dobro občin. Begunje so dobile 000.000 kron za pet let naprej plačanih, Mošnje letno 55.000 K. Ljubno 20.000 K. Lešo 30.000 K, Kropa 18.000 K. Gorje 64.000 kron. * Hrvatski izletniki na Golici. Člani podružnice Jastrebarskega Hrvatskega i planinarskega društva napravijo o Bin-j ko stili «knpen izlet na Golico v naših ' Karavankah. Kakor poročajo, se jim pri-; druži tudi mnogo zagrebških planinar-' jev. * Najdena utopljenka. Nedavno je v občini St. .Tanž v ptujskem okraju naplavila Drava mrtvo truplo neznane ženske. Kakor se je naknadno dognalo, je bila utopljenka Katarina Kocjan iz St, Jan-ža na Dravskem polju, katero so pogrešali že od 2. marca. * Prve letošnje smokve. Kakor poroča šibeniška «Narodna straža», so na ši-beniškem polju dozorele te dni prve letošnje smokve — sočno kakor sad. dozorel v jesenskem solncn. * Sava je prestopila bregove. Vsled večtedenskega, Rkoraj neprestanega deževja so reke in potoki močno narasli ter so na mnogih krajih prestopili bregove. Tako je, kakor poročajo iz Dola, tudi Sava poplavila polja, travnike in ponekod tudi ceste, po katerih se vrši vsakodnevni poštni promet z železniško postajo v Lazah. Do nadaljnjega, gredo poštne pošiljke za Dol preko Domžal. * Razpečevalec ponarejenih lir. Tržaška policija je aretirala radi razpečava-nja ponarejenih stolirskih bankovcev nekega Frana Novaka, starega 35 let. * Smrtni skok z vlaka. Tihotapka s kokainom. 22 letna Ana Bežek. ki se je pod nadzorstvom finančnega stražnika vračala iz Avstrije v Barkovlje pri Trstu, se je hotela iznebiti neprijetnega spremstva. Ko je dospel vlak v bližino Barkovelj, je ženska vprašala spremljevalca, ali sme na stranišče, kar ji je, nič hudega sluteč finančni stražnik tudi dovolil. Toda kmalu so se začuli prestrašeni klici potnikov in nekdo je potegnil tudi alarmni signal, nakar se je vlak ustavil. Potniki so stopili k oknu in videli na progi razmesarjeno žensko truplo. Ana Bežek je namreč v namenu, da pobegne, odprla, na stranišča okno in skočila iz vlaka. Pri skoku pa je padla tako nesrečno, da je prišla pod vlak, ki jo je razmesaril in ji zdrobil lobanjo. Pri Bežkovi so našli 5 kg kokaina. * Napad. Ko je Jurij Zaje, trgovčev sin iz Trzina spremljal nekega svojega prijatelja po cesti proti Domžalam, so ga napadli domači fantje in ga oklali z nožem po desni roki. * Hude ženske. Marija Kolcalj, služkinja pri gospo Mariji Anžlovar, so je skregala z neko svojo prijateljico, ki je isto-tako zaposlena kot služkinja v Ljubljani. Beseda je dala besedo in končno sta si obe začeli očitati razno nečednosti. Ko pa je padla beseda tatvina, sta si bili že v laseh. Po bitki je obležala Kokaljeva premagana. Imela je precej močnih prask po obrazu in zgubila je tudi šop las. tako da je morala iskati pomoči v bolnici. * Delomržna Micka je 261etna Marija Okorn. hči krojačeve vdove na Poljansld cesti v Ljubljani. Mati jo vedno sili, naj stopi v kako službo, toda Micka o tem noče ničesar slišati ter se raje bavi z drugimi stvarmi. Ker pa se je mati končno vendar naveličala, da bi redila tako odraslo hčerko, ji je včeraj pokazala ^ vrata. To pa je Micko tako užalilo, da je j sklenila izvršiti samomor. Pri neki prija- ! teljici je dobila steklenico lizola, ter ga j izpila. Toda domači so delomržno Micko kmalu našli in jo oddali v bolnico, kjer je že izven vsake nevarnosti. * Znan surovež je Josip šeško. 33 let stari hlapec v Colobinjeku. Radi telesne poškodbe je bil že trikrat kaznovan. 30. okt. je brez vsakega povoda težko poškodoval na levi temeni Ant. Kladnika, ko sta peljala vsak svoj voz proti Planini v družbi Še drugih dveh hlapcev. Pri celjskem okrožnem sodišču je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. * Tatvina. Radi hudodelstva tatvine se je zagovarjal dne 24. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem 25 let stari, zaradi sličnega delikta že z dvoletno ječo kaznovani Ludvik Lažar. pekovski pomočnik, pristojen v št. Lovrenc nad Proži-nom. Tri drugi njegovi tovariši so bili j obtoženi radi soudeležbe in poneverbe, I ker so ukradeno blago prodajali, deloma j tudi poneverill Lnžar se je izdajal za Tomo Tomekoviča ter je kradel po celjskem okraju zlatnino in predmete, Td jih je nato naprej prodajal. Pri sodiščtl se je zagovarjal, da mu je zlatnino zaupal v vlaku neki neznanec iz Hrvatskega. Ker mn pa sodišče ni hotelo verjeti, ga je obsodilo na 8 mesecev težke j"če. Ta-di soudeleženci so dobili svoje plačilo. * Zahtevajte brezplačni Ilustrirani ce-' nik «KAR O »-čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za • odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška ccsta 19, telefon 157. * Čevlji domačih tovarn Peter Ko- j zina & Ko. z znamko «Peko» so naj- j boljši in najcenejši Zahtevajte jih po- j vsod. Glavna zaloga na drobno in debelo i Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova i cesta it L Gospodarstvo HMELJSKE CENE. Naš ugledni rojak g. Janko Lavrič z Vranskega, sedaj veletržec v Strasbour-gu, je objavil v domačih listih pod gornjim naslovom članek, katerega podpišem z obema rokama. Bodi mi dovoljeno, da spopolnim navedeni članek v zadevi delovanja Hmeljarskega društva, in siccr: a) glede selekcioniranja hmeljske rastline, b) glede signiranja ali označe-nja in certlfikacije našega pridelka ter c) glede državne podpore. Hmeljarsko društvo je vršilo in bo vršilo svojo dolžnost, vendar mu je sodelovanje in podpora vseh hmeljarjev nujno potrebna. Naši hmeljarji so napram prizadevanju Hmeljarskega društva preveč, indolenmi. brezbrižni in se danih navodil in naukov premalo drže. Vsi bi radi imeli leto za letom visoke cene, kadar pa gre za podporo in prizadevanje društva, takrat pa so gluhi. Vsi hmeljarji bi sc morali poprijeti selekcioniranja hmeljske rastline po že neštetokrat danih navodilih ter skrbeti za lepo obiranje, pravilno sušenje in pravočasno basanje hmelja. Prepotrebno selekcioniranje bi se pa moglo najuspešneje vršiti potom zavoda, ki bi se intenzivno in racionelno pečal s tem ter ime! v to svrho tudi vsa potrebna sredstva na razpolago. Tak zavod bi bila kmetijska šola, katero naj bi država ustanovila v Žalcu kot središču savinjskega hmeljarstva. Ker bi pa ta šola v prvi vrsti morala biti tudi praktična, bi morala imeti svojo lastno popolnoma urejeno gospodarstvo. Širši javnosti ni znano, da sta Hmeljarsko društvo in Hmeljarna ustanovila leta 1912. v Žalcu Oznamenovalnico za hmelj, to je zavod, ki ima oblastveno pravico, označevati ali signirati hmelj iz Savinjske doline. Seveda bi se morala pravila in poslovnik pregledati ter prilagoditi sedanjim razmeram, kar se bo tudi zgodilo v najkrajšem času. V prvi vrsti je pa država dolžna vse storiti, da se hmeljarstvo ohrani kot najizdatnejši vir blagostanja v Savinjski dolini, pa ne le, da se ohrani, nego tudi da napreduje, kakor to tok časa zahteva. Predvsem bi morala država ustanoviti gori omenjeno šolo, potem bi morala Hmeljarsko društvo izdatno podpirati z gmotnimi sredstvi v svrho poizkusov z umetnimi gnojili, v svrho potovalnega pouka, prireditev, razstav itd. Istotako bi se moralo takoj osnovati v poljedelskem ministrstvu mesto za hmelj skega konzuler.ta, ki bi ustmeno podpiral pri raznih ministrstvih vse prošnje Hmeljarskega društva v prospeh in povzdigo hmeljarstva. Za vse to je Hmeljarsko društvo že prosilo, prosi in bo tako dolgo prosilo, da bo uslišano. G. Lavrič pa naj nikar ne pozahi svojih rojakov m se še naj kaj oglasi v domačih listih. Anton Petriček. ržena 500 — 530, otrobi drobr.i 170 180, debeli 250. Tendenca mirna. Markov sejem v Zagrebu (26. t. m.) Vsakoletni tradicionalni Markov sejem Je prav dobro uspel Dogon živine je bil velik. Cene v Din za kg žive teže so bile nastopne: težki biki 21 — 22.50, lažji 19 — 20, voli I. 18 — 20, II. 12.50 — 15, III. 9 — 10, bosanski slabši 6.50 — 9. boliš! 9.50 — 10.50. krave I. 11.50 — 13.50, II. 10.50 — 11.50, III. 7 — 7.50, bosanske za klobasarje 6 — 8, teleta 17.50 — 18.50, II. 15 — 17, mlada živ^ na 11.50 — 12.50. bosanska 6.50 — 7.50, svinje I. 27 — 28.75. II. 24.50 — 26.50. III 22.50 — 24. Prašički za rejo v teži 8 — 16 kg 450 — 1000 komad, težki kmetijski konji 20 — 30 tisoč, srednji 15 — 20 tisoč, lahki 10 — 15 tisoč, bolv-ši fijakarski 6.500 — 8000 za par m jahalni 4500 — 6500 za komad. Krma: seno I. 175 — 182.50, H. 125 — 162.50, detelja 142.50 — 210, slama 125 — 132.50 za ion kg. Cene narasle. TRŽNA POROČILA. Novi Sad. (Blagovna borza): baška pšenica 2 vagona 452.50 — 457.50, du-plikat kasa 2 vagona 452 — 455.50, garantirana v 8 dneh 2 vagona 457.50, ječmen 4 vagoni 310 — 325. oves 4 vagoni 290, koruza prornpt 4 vagoni 260, 100 odst. kasa 2 vagona 257.50, za maj do 16. Julija 3 vagoni 266.25. za april-maj 2 odst. defektna 7 vagonov 292.50, ba-natska okrogla 11 vagonov 269 — 262.5, ab Smederevo 9 vagonov 270, bela 2 vagona 290, sremska 2 vagona 262.50, moka baška «0» ponudba 675, «0» 2 vagona 675 — 685, «2» en vagon 640, «4» 2 vagona 600, «6» ponudba 520. «7» ponudba 455, otrobi v vrečah iz jute ponudba 160. iz papirja en vagon 155. Zagrebški žitni trg 126. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 — 460, koruza žolta 265 — 275, bela 300 — 310, deiektna 200 — 280, rž 375 — 385, Ječmen za pivovarne 325 — 350. za krmo 300 — 310, oves 290 — 300, fižol pisani 500 — 650. beli 450 — 500, moka pše-nična «0» 675 — 700, «2» 650 — 675, «4» 625 — 650, za krmo 225 — 250, = Ukinjene zabrane izvoza. Na predvčerajšnji seji je rešil gospodarsko-fi-nančni odbor ministrov, da se ukine za-brana izvoza za vse vrste sena. buhača. ovsa. sladkorne pese in suhih rezancev sladkorne pese. Za. oves .'te o6tala dosedanja. carina 10 Din. za seno 5 Din, za oves 10 Din. za rezance od sladkorne pese 10 Din pri 100 kg. = Znižana izvozna carina. Gospodar sko-finančni odbor ministrstva je znižal izvozno carino za zdrob na 40 Din. za otrobe na 15 Din, za čebulo na 30 Din. za kozličje, jagnječie in kozje kole na 400 Din od 100 kg. = Nova banka v Beogradu. Pod egide Dunavskega kreditnega zavoda v Beogradu. Hrvatske sveobče kreditne banke v Zagrebu in Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani se osnuje v Beogradu nova banka pod imenom Agrarna i industrijska banka. d. d. z osnovno glavnico 10 milijonov dinarjev. = Bančni polomi na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo: Ludova uanka v Rožumberoku. ki ima podružnice v Spiš-ski novi vesi. Prešovi, Popradu, je postala insolvantna. Polom te banke je zakrivila gospodarska kriza. Istotako je ustavilo izplačila več nemških in madžarskih bank na Slovaškem. = Nova nemška devizna naredba. I« Berlina poročajo, da se pripravlja ostra devizna naredba, ki stopi te dni v veljavo. = Padec nemške marke in Stlnnes. Nemško časopisje ljuto napada veleindu-strijalca Stinnesa, češ da so njegove industrijske skupine vršile spekulativne nakupe deviz na škodo nemške marke. = «Uzorni Vrtlar», broj 5., donosi: Gla-diole, Ruža Vrtna jagoda, Ricinus, Raj-čice. Celer. Opskrba vrta vodom, Voluha-rica, Buhač, Umjetno gnojivo, Kalendar za svibanj. Pitanja i odgovori itd. Ovaj broj obasiže 12 stranica te je ukrašen sa sedam slika. Naručuje se kod Vladimira Horvata, Zagreb, Strossmaverova uL 6. Domače borze 27. aprila. Zagreb, devize: Dunaj 0.1375, Berlifi 0.3275 — 0.3375, Budimpešta 1.76 — 1.82, Milan 480 — 482, London 450 — 452.50, Newyork ček 96.75 — 9725, Pa-riz 657.50 — 660, Praga 290 — 291, Švica 1767.50 — 1775. valute: dolar 95 — 95.75, avstr. krone 0.1365 — 0.1372, madžarske 1.70 — 1.75, češke 283 — 285. Ure 475 — 477, leil 40 — 43, franki 655. napoleoni 350 — 360, efekti: Ljub. kreditna 235 — 250, Slavenska 107 — 110. Praštediona 1020 — 1025, Trbovlje 920 — 935. Beograd, devize: Pariz 655, London 451.50, Milan 481, Ženeva 1772 — 1774, Ne\vyork 96.50 — 9725, Berlin 0.33, Praga 290, Dunaj 0.13674, Budrmpešn 1.S0, Sofija 70, lire 477, levi 70. Inozemske borze na prvi strani. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik F r. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vpemensko poročilo Ljubljana, 27 anrila 1923 Ljubljani 306 m nad morjem 1 Kraj 1 opazovanja ob Zra.cn i tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm I Ljubljana . 7. 761-2 100 ser. vr.b. oblačno — Ljubljana . 14. 756-9 12-3 =ev. zapad « — ! Ljubljana . 21. <54-3 110 brezvetra dež — Zagreb . . 7. 7604 9-0 ser. vrh. reč obl. — Beograd . 7. 761*6 140 vzhod oblačno — Dunaj , . 7. 757-7 2-0 brezvetra — Trap» . . 7. 757-0 15-0 ing jasno 8-0 1 nom ost, . 7. 755-8 12-0 jng. Tzh. oblačuo V Ljubljani barometer niiji. temper, riêoka. bolnee vzheis ob 4-52. *»bai» ob 19*12 ÎW2S1 Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev, in sicer: Velika izbira preprog vseh vrst, iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih s»štorov na kose in metre. Molcetl in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretena, volne in svile. 544 Cene primerne! Postrežba solidna! A, & E, Skaberne, Ljubljana ■ ^stni trg štev. 10. rTigr.i¥ifci>.'a • .^aoa J M. Zevaco : „Krvavi kardinal" se Zgodovinski roman •Trencavel!?» zaječi Rascasse, najbolj presenečen. Toda Trencavel z Annais, Mauluvs in Jlontariol so že na polju. Rascasse iu Corignan držita meče v rokah . . . razbojnikov pa je samo še sedem, ker sta dva medtem že zopet padla. Pogum ostalih upada ... S pogledi se sporazumejo, in vsi naenkrat obrnejo svoje konje ter jo ubrišejo po cesti. Saint-Priac ostane sam, oči ima krvavo podplute, z zobmi zaškriplje in obe pesti stegne proti nebu, na usta pa mu stopi bela pena . . . Potem skoči tudi on na konja, hoteč jo udariti za svojimi . . . «Stoj!» krikne Trencavel in mu zastavi pot. «Kam pa?» ga sladko ogovori An nais in se dotakne njegovega komolca» «Za njim. da ga dosežem in ubi jem!» «Pustite . . . saj sem vam rekla, da je ta mož moj in da bo padel od moje roke . . Povedati moramo sedaj še nekaj o velikem presenečenju, ki se je pripetilo Corignanu. Povedali smo že, da je na dvorišču v bližini razpadajoče kašče stala nekakšna velika peč ali sušilnica, kakršni ponekod pravijo tu-tli lesa. Do njenega vhoda si prišel po šestih ali sedmih stopnicah. Ko je bil .Saint-Priac že pobegnil za svojimi dečki, ki so ga topot bili izdali, se Trencavel in Annais, Maulyus in Mon-tariol zopet povrnejo na to dvorišče in Rascasse in Trencavel sta jima sledila. Rascasse se še ni znašel od začudenja, da je nepričakovano odprl vrata Tren-'iavelu namesto pričakovanemu vojvodi anžovinskemu, drugi pa je vlačil po svojih možganih razne načrte, ki so se mu porodili baš pri pogledu na iskanega Trencavela. Ko se torej mojster bo-renja sedaj posvetuje s svojimi tovariši, potegne tudi Corignan svojega tovariša v stran in mu prišepeta: «Čujte, boter.... samo nebo nama je poslalo Trencavela, pri hudiču: Evo, sedaj imava sredstvo, da se zopet povrneva v milost pri kardinalu!» In to se menita oba tovariša v bližini peči ali lese, koje črna odprtina zija. «Razjasnite se točneje, kozel!» pravi Rascasse slovesno. «Prav enostavno je to, komar nadležni ti! Jaz ostanem tukaj, da bom delal družbo Trencavelu in njegovim. Ker se nahaja pater Jožef v Longju-meauu s celim eskadronom dragoncev, se morajo ti ljudje ob tej uri nahajati že na potu. Pohitite, da srečate mojega prednika, povejte mu, da držim mojstra borenja tukaj ujetega, in tudi dekleta, izkratka vse skupaj... Vrnite se semkaj z dragonci in tukaj pospravimo vso bando in jo zvezano pove demo pred kardinala... Kaj praviš, komar, k tej misli?» «Mojster Rascasse, pridite za hipec semkaj!» se oglasi baš tačas Trencavel. «Takoj, čestiti plemič... Corignan, vi ste zares navihani!» «He... pa boste videli že še tudi kaj več... Torej ste zadovoljni z mojim predlogom?» «Gotovo! Pohitel bom patru Jožefu nasproti in pa njegovim dragoncem... Hej, kaj pa je tamle?» «Kje, za vraga?» «Tamle spodaj, v temi? Poglejte dobro, Corignan!» Corignan se obrne proti zevajoči črni luknji v peči in široko izbulji vanjo svoj pogled. «Nič ne vidim!» pravi naposled. «Torej pojdi doli in poglej!» zarenči Rascasse, ki je bil stopil sklonjen tik do njega. In se v istem hipu sproži, njegova glava pa sune v Corignanov hrbet, kakor izstreljena kamnita krogla iz starega topa Strašni sunek vrže Corignana v luknjo, njegovo telo popiše kratko, toda strmo krivuljo in se zavali na dno peči, kjer obleži nekaj časa negibno. Corignan je ves preplašen, presenečen, besen, žalosten !n ne ve, kaj se prav za prav godi z njim. Potem pa se dvigne v peči naenkrat hudičev koncert, vika in krika, kletvic, sbpihanja, javkanja, cviljenja, lajanja, praskanja, topota, škrtanja in drugih takšnih sestavin velikega in naglega šundra. Ko je bil namreč Corignan I. videl naglo izdajniško gesto svojega gospodarja in njeno posledico na telesu svojega tekmeca Corignana IL, je brez oklevanja skočil za nasprotnikom v peč in ga izdatno vgriznil v meča in kamor so njegovi ostri zobje zasekali. Corignan se v temi in tako od dveh strani presenetljivo napaden sicer brani s pestjo in nogo, toda nazadnje vidi Rascasse svojega zopet kaznovanega starega nasprotnika, kako buli ves razmršen in nekoliko raz-grizen in raztrgan skozi spodnji izhod peči in kako drvi v velikanskih skokih čez dvorišče, pri tem pa drži svojo kuto izpodrecano, da poskakujejo dolge noge smešno izpod nje. «Pa ne da bi kozel šel, da izvrši svoj načrt?» se mrmraje povprašuje Rascasse. Stopi za njim in se prepriča: Ne, ne, Corignan jo je pobrisal le v hišo, kjer se je nekoliko otresel strahu in prahu in potem ročno prisedel k Verdieru, ki še vedno pospravlja pi jačo. Tudi Corignan se je na V60 žalost loti z obilnimi požirki in kmalu sedita oba vinska bratca, ne da bi se predstavila drug drugemu — kar sicer tudi ni bilo potrebno — ter pijeta in si pri tem napivata: «Na vaše zdravje! In na vaše!» Od daleč so Trencavel in njegovi tovariši bili videli smešni prizor med Rascassom in Corignanom in kako je Corignan nepričakovano izginil s po-zornice. «No, gospod Rascasse,» pravi sedaj Trencavel, «brez dvoma je, da ste mi zopet danes izkazali uslugo. Ne bom je pozabil. Toda povejte mi, kakšen opravek ste imeli tukaj? In kdaj ste prispeli? Govorite odkrito, Rascasse. Ali ste prišli, da vohunite za menoj ali pa za svojim tovarišem in tekmecem?» «Gospod...» pojisnjuje Rascasse .. nisem več na strani Njegove emi-nence, ker me je hotel dati spraviti v stran, ker sem v uilci Courteau preprečil Saint-Priacu, da vas ni ubil.. ■> «Res je! Dobro! Kar sem vam rekel poprej, ponavljam sedaj: Pridite z menoj! Toliko dober gospodar vam bom, kakor je bil kardinal, samo da vam ne bom nikoli velel, da izvršujte zločine. •4tn«!a * driivnlm devkom na l..erate trti do 20 fcssfil C i» 5*—, miti ladalJnK b««d< SO ni. — Piti* *• vedno naprej (lahka tudi t znamkah!. Na vpraiaaj* odgovarja opran te, «ko )• priloženi enamka z* odgovor ter manlpalacijaka prlrtojbln« (1 Dtn). Bukove prage 1517 | bra proti domači brani za eno knpim vsako množino, mere ■ osebo. Naslov v upravnistvu 2 60 X 24 x 14 z» takojšnjo! «Jutra». 1471 ali poznejšo dobavo. Ponudbe i pod «Resno» uanpravo,Jutra'. Fant (tekač), 1402 14 do 16 let star, posten in priden, dobi lahko mesto pri F. Sibeniku, Gosposka uL 10. Oeklloa, stara 14 let, s primerno šolsko izobrazbo, želi vstopiti v trgovino kot učenka. — Je pridna, pripravna in že nekoliko vajena trgovine. Obrniti se je na M. Čop, Mojstrana - Dovje. 1480 Bivši orožnik išče službe, če mogoče kot skladiščar ali kaj primernega, najraje v Celju ali okolici. Nastopi labko takoj. Cenjene ponudbe pod «A. D.» na upr. «Jutra». 1476 Volno ls perje 1469 vsake barve, vrste in količine po nizki ceni nabavi Karel Šmith, Celje, Kocenova 7. Planino, 1525 črn, tik pred vojno nov, najboljšem stanju, kakor tudi lepa shramba, se proda. Po-izve se v upravi «Jutra». Dežni plašč, skoraj nov, Be proda za 400 dinarjev. Naslov pore uprava «Jutra». 1504 Trg. pomočnika, t«; mladega, agilnega in treznega, sprejme takoj trgovska firma J. Knšlan, Kranj (Gorenjsko). Čevljarski pomočnik od 26 do 40 let star, ki se razume na mero, vzorce, gorenje dele in splošno na vsa mojstrsko spadajoča dela. se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Leopold Prostor, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loto. __1452 Trboveljski premog in drva 44 stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, IJabljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. s — inserirai v „Jutru" Kolarska delavnica In karoserija za avtomobile VLASTIMIR PETROVIČ Beograd, Ratarska 21 išče izvežbanega tapetnika proti dobri plači. Stalen posel. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe naj se pošljejo na gorenji naslov. 711 Za birmance: Za dečke: velika izbira raznih ševijotov za obleke po nizkih cenah. Za deklioe batisti in etamini v najnovejših vzorcih, dalje nogavice, rokavice itd. A. & E. Skaberne, Ljubljana Mestni trg štev. IO 95/iV za strope izdelujem z najmjdernimi stroji in iz najboljšega ma-cerijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. 38 I. Jugoslovanska tvornica Bakula Jas. R. Pacb, Ljubljana Gradaška ulloa 22. Velet. 531. za dame in gospode s cenah Din 500'- do Din 1000- Specialna zaloga sto Drago Schwab, Ljubljana, ped Narodno kavarno. Peter Kobal Krani, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin iz žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitor. Najnižje cene l Naj solidne j ši izdelki I Zahtevajte oferte in cenike 1 82 Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah .JUTRO" PALMA te&učuk potpe t niKe i o potplat e Išče se obratovodja za veliko parno žago, vešč popolnoma v lesni stroki. W Poleg plače stanovanje] kurjava in razsvetljava. Nastop takoj, najkesneje s i. junijem 1923. Naslov pove uprava „JUTRA". 710 Šofer automehanik, strojnik in elektromehanik, radi premenitve mesta išče dobro in stalno službo. Ima dobra izpričevala in gre tudi izven Slovenije. Ponudbe pod «Lboff » napodrožnico «Jutra», Celje. 1438 Šivalni stroj, 1515 rabljeni, prodam. — Naslov pove uprava «Jutra». Ugodno se proda lepo dvojno 3 m* veliko 1618 železno okno (event. za verando) z vdelanimi separatnimi krili, vse še v jako dobrem stanju. Ogleda se lahko: Bleivreisova cesta 27, II. nadstr. Naprodaj 1501 Alfa Separator (150 litrov na uro), sod za izdelavo sirovega masla, 21 različnih modelov za sir, nekaj vrče v za mleko. Kelc, Unec št. 15 pri Rakeku. Gospodična, imi vajena vseh pisarniških poslov, kakor tudi knjigovodstva ter iznčena v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti službo. Gre najraje v kako mesto. Naslov pove uprava «Jutra». Strokovni tajnik, trgovsko naobražen, se potrebuje za vodstvo pisarne Gremija trgovcev Celje in okolica Celje za čim prejšnji nastop. Ponudbe na načelstvo Gremija trgovcev Celje. 1496 Prodajalko za trgovino z mešanim blagom na deželi,„ v večjem okraju na Spod. Štejersbem, se išče. Naslov pod «400» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 1505 Učiteljica 1497 želi mesta čez počitnice k otrokom. Pogoj: Popolna oskrba v hiši in povrnitev potnih stroškov. Naslov pove uprava «Jutra». Mlinski Inventar, raznovrstni, vodna kolasa, kolesa na palce, truge (pajkl-kostne), sita itd. naprodaj. Ivan Bizjak, Sloste, pošta Žirovnica. 1453 Skladišče 1493 v mestu se išče za takoj. — Naslov pri upravi «Jutra». Primeren prostor za krojaško delavni» se išče za maj ali jnnij. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dobra najemnina». 1473 Gostilna In kavarna v industrijskem mestu s krasnimi stavbenemi prostori, vrtom in sadonosnikom, se radi družinskih razmer proda. Cena 400.000 Din. Pojasnila daje I. Detiček, Pesje pri Valenju. MS* Dve blšl 1507 z vrtom v Semiču, na najpametnejšem kraju, tik farne cerkve, križišče okrajnih cest, pripravne za trgovino in ko-vačnico, so prodado. Lena po dogovoru. Ponudbe na upravo «Jutra» pod < Ugodna prilika». Njiva 1506 v obsegu 1028 m* v Spodnji Šiški, se po ngodni ceni proda. Naslov v upravi «Jutra». Velika klša s trgovinskimi in najemninskimi prostori v Ljubljani, se zamenja za hišovMariboru. Ponudbe sprejema gospa Matilda K., Gajeva ulica 42/1., Maribor. 1477 Čebnlčeknampreostaja Šmarješke toplice izborno zdravilišče proti revmatizmu, protinu, živčnim boleznim. 30-5° C. 12 km od Novega mesta. Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno. Moderne sobe. Izvrstna kuhinja Najboljša kranjska in štajerska vina. Torek popoldne zdravnik na razpolago. Voz k V«ll- urnem vlaku. Cene izredno nizke. Za mnogobrojni obisk se priporoča 696 hotelirfea in npravitsljica toplic v Smarjeti pri Moyen mestu (poprej v Mariboru). Cie. Glc.Transatlantique Francoska linija 1 Havre-NewYork Najkrajša linija, 6 dni čez morje. Glavno zastopstvo: Slavsnska baoia, 1 i i Zagreb«. Hm listke i« tuidifu nlmili zastopnik 3van Kraker Ljubljana, KsMvsnka silo« 4L Gospodična 149S 30 let stara, snažna in poštena, želi iti v službo b kakemu gospodu za gospodinjo bodisi na dežalo ali v mesto. Vajena je v gospodinjstvu. Naslov pOTe uprava «Jutra». Postrežklnja 1511 iiče službe za dopoldanske in popoldanske ure. Ponudbe prosi poslati na upravo «J utra » pod «Postrežkinja». Dekle, staro 18 let, išče mesta kot prodajalka, najraje mešane stroke na deželi. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Izučena». 1514 Trgovski pomočnik, star 20 let, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti mesto v kaki večji trgovini, v mestu ali večjem trgu. Naslov pove uprava «Jutra». 1513 »I»?» Moško kolo (Waffenrod), proda brivec Lijakovec, Cerkvena ulica št. 19, Trnovo. Proda se 1499 1000 do 2000 m! stavbenega sveta v zelo lepem kraju. Naslov pove uprava «Jutra» ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. isss Dva mlada 1433 trgovsko naobražena gospoda, sedaj uslužbena pri večjem trgovskem podjetju Slovenije, se želita seznaniti v svrho poznejše ženitve s promoženims dobrosrčnima izobraženima go-spodičnima z dežele ali mests Slovenije ali Hrvatskega. Mlaj« že vdove brez otrok niso izključene. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe s slike proti vrnitvi naj ee blagovolijo poslati do 5. maja na podružnico «Jutra» Maribor, pod šifro «Besen in Janko?. Dvokolesa, 72 mali motorji, otročji vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. «TRIBUNA» Ljubljana, Karlovska cesta 4. Modro g ali oo, 1495 najfinejšo, 89 70, ima na razpolago zastopnik družbe Val. Jurmau, Celje, Breg 25. Mayerjev konv. leksikon, 17 zvezkov, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 1487 Mlad gospod 1300 inženjer, želi korespondence z zdravo, iskreno in pametno devojko, z nekoliko premoženjem. Zeli se slika. Keaco-nimne ponudbe na upravo «Jutra» pod «Srnama gora». Najboljša za zobe je Antiseptična ustna voda lekarne G. Bakarčič v Ljubljani, Karlovška cesta št. 2. 1482 Krojaški pomočnik, mlad naobražen, prijetnega značaja, želi resne korespondence z enako gospodično, pod «Rodoljub» v uprave «Jutra». 1505 Tri pletllne stroje garantirano v najboljšem stanju št. 10/50, 10/70, 10,70; proda Legat in drug, strojno pletilstvo, Begunje, postaja Lesce. 1448 Sokolskl kroj, kompleten, dobro ohranjen je naprodaj za 400 Din. Poizve se pri Francu Hrenu, Štepanja vas 5 pri Ljubljani, un Trgoveo z lesom išče posojilo Din 50.000-— proti garanciji in visokim obrestim. Eventuelao sprejme družabnika(co) s primernim kapitalom. Ponudbe pod «Veliki dobiček» na upravništva «Jutra». 1512 5000 kron 1610 dobi, kdor odstopi veliko ali 2 manjši nemeblirani sobi v sredini mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Sepe-ratni vhod». Stanovanje. 150S Dve manjši stanovanji se zamenjata za enega večjega v Ljubljani ali v kakem drugem mestu. — Ponudbe pod «Maj 1500» na upravo «Jutra». Sobo 1479 oddam dvema mirnima gospodoma s 1. majem. Naslov pove uprava «Jutra». Krasno stanovanje, parketirano, obstoječe iz velike spalnice, jedilnice in kuhinje, v lepem, cenem kraju Štajerske, oddam tikoj radi odpotovaojado začetfeaseptem- „Orjnna", Maribor! Za Vaš nastop proti bivšema feldkuratu Golecu hvala Vami Opravili ste mesto nas zasluženo plačilo. Vojaki biviega 97. pp. train. 1503 Sprejemam 1509 vsakovrstne slamnike in klobuke v moderno preoblikanje, barvanje in beljenje. Novi zelo nizko ceno ! J. Stem-berger, Dunajska cesta 9. Avtoma Male oglase ..Jutra1' S6 smatra za najprlprav-nejše posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa in j® nejše kot vsak drag rnserat. Posebno ugodno je, da El sam že vnaprej labko lzra-č naš, kaj Te bo stal Mali oglas, ter ga tudi lahko pUčaš v znamkah. III 677 samo novi iz tovarne, kompletni, z novimi obroči, naprodaj, in sicsr: 2 komada Austro-Daimler 17/60 PS, 6 cilindrov, 2 komada Puchov alpski voz, tip XII, 20 PS, zelo lepi vozovi za ture, prvovrstni motorji najnovejše konstrukcije, z Boschovo lučjo in starterjem, z Bo-schevim rogom, nadalje nizek tovorni voz, l1/. tonski, specijelno za tovarniške obrate. Vpraša naj se pri zastopniku Avg. Stofnsehegg, Rogaška Slatina.