PošJtoa«oDv^ana Lrto 1X11 Stev 44 U LHHIcti. u pefeK ZZ rebruoria 1929. lm om l. SLOTENSKI NAROD Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Drn 2.—» do 100 vrst Din 250. fečji inserati petit rsta Dra 4.—. Popust po dogovoru inaeratm davek poaebej. •Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 144.— Din. za inozemstvo 300.— Dm. Rokopisi se ne vračajo Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Naše telefonske številke so- 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Spaniia pred novo revolucijo Razpust artilerijskega oficirskega zbora je izzval ogromno ogorčenje - Novi spopadi med artilerijskimi in pešadijskimi četami - Podrobnosti o odločilni seji ministrskega sveta — London, 22. februarja. »Daily Express« poroča od francosko-španske meje: Izvedba kraljevega dekreta, s katerim se na zahtevo generala Primo de Rivera razpušča artiljerijski oficirski zbor. ie ustvarita novo in veliko nevarnost za notranii m'r in red v Španiji. Razpust je bil včeraj objavljen ter 50 dobili oficirji pehote nalog, da prevzamejo poveljstvo nad tepničarskimi ednreami. To ie povzročilo med topni« carji ogromno nezadovoljstvo. V artiljerijski kadetnici v Sambeiu je prišlo do dejanskih spopadov. Ko so pehotni oficirji prišli v kadetnico, da bi prevzeli upravo in poveljstvo, so jih kadeti In mlajši artiljerijski oficirji napadli, razorožili in zaprli. V boju ie bilo več oficirjev te7ko ranjenih. Tud? v artiljerijskih voješnicah ie izbruhnil upor. ko so se pojavili pehotni oficirji. Na meli se zatrjuje, da stoji Španija pred novo in najnevarnejšo revolucijo, kar jih ie doživeta tekom zadnjih let. Zaradi stroge cenzure še ni mogoče doznati podrobnosti. Dokaj verjetno pa le. da ie razpust artilerijskega oficirskega zbora izzval zlasti med plemstvom splošno ogorčenje in še bolj poostril oostoječa nasprotetva dosedanjega režima. — Pariz, 22. februarja. »Petit Pari-sien« poročajo iz Madrida: »Ce tudi čuvajo merodajni krogi o zadnjem ministrskem svetu najstrožjo tajno, so razširjene vesti, da je prišlo na tej seji do ostrih nasprotij med kraljem in Primo de Rivero. Debata je bila celo tako ostra, da je hotel Primo de Rivera takoj demisljoniraii. Primo de Rivera je zahteval najstrožje ukrepe proti upornikom, dočim se je zavzemal kralj za poravnavo obstoječih nasprotstev in čimprejšnjo likvidacijo notranjepolitičnih sporov. Primo de Rivera je opiraje na razne argumente ostal v premoči in je tako dobil vsa zahtevana pooblastila. Primo de Rivera je na tei seji ministrskega sveta najavil tudi obsežnejše izpremembe v vladi hoteč zbrati okrog sebe samo najzanesljivejše liudi. Kralj se je tudi temu upiral ker nikakor ne želi, da bi se še boli povečaJa nasprotja med vlado in opozicijo. V tem vprašanju je moral Primo de Rivera popustil in zatrjuje se, da bo v Španiji v najkrajšem času vzpostavljen parlamenta ni režim. Ta seja ministrskega sveta je politično atmosfera znatno razčistila, vendar pa še ni odstranjena nevarnost težkih in krvavih notranjih bojev- Zgradba jadranske železniške proge Naraščajoče zanimanje v gospodarskih krogih. — Ponudbe inozemskih, finančnikov za zgradbo proge — Beograd, 22. februarja. Vprašanje graditve jadranske železnice že dolg1 zanima vso našo javnost in so seda.i zlasti gospodarsk krogi zopet začeli razpravljat! o tem problemu. Razume se, da v času. ko ie vse delo osredotočeno na urejevanje razmer in zbol'šanje državne a&rnimstrac^e ter reševanje osnovnih problemov državnega življenja, to vpr^šan'e še ni popolnoma aktualno. Vsekakor pa prevladuje v gospodarskih krogih mnenje, da naj bi se jadranska železnica zgradila s tujim kapitalom, ko bo prišel za to primeren čas. Ker so sedaj odstranjeni razni strankarski vplivi, ki so napravili iz tega čisto gospodarskesra problema poliveno zadevo, je vsekakor pričakovati, da bodo pri določevaniu smeri te proge merodajni edino le gospodarski argu- menti. Po mnenju za nteresiranih gospodarskih krogov naj bi tekla proga iz Beograda preko Tuzle v Sarajevo, od koder se bosta cepili dve progi, ena na Split druga na Kotor. Cetinje bo zvezano z Beogradom m Jadranskim morjem s poseb|im železrršk'm omrer^em od katerega ie del že izdelan, in s;cer proga Beograd—Kraljevo—Raška. V beogra>sikih gospodarsk h krog:h se zatrjuje, da se zanima za zgradbo 'adranskih ze'eznic več inozemskih finančnikov, zlasti pa nekateri ameriški lugosloveni. ki bi bili pripravljen zgraditi progo za primerno eksploatacijsko dobo. po kateri bi jo mogla država odkupiti. To bi omogočilo zgradbo te važne proge brez posebne obremenitve države. Ob primernem času bodo vlad; stavljeni konkretni predlogi. Okova varnega prometa Becgrad-Zagreb Tež koče zaradi snega. — dede podaljšanja proge do Ljubljane odnosno Maribora o dločttev še ni oadla* — Beograd, 22. Ubruarja. S 1 februarjem b, se imel obnoviti zračni promet med Beogradom m Zagrebom Obnova prometa pa Je bila odgođena zaradi pomanjkanja letal, ki imajo namesto koles smuči. Dve novi letali, ki j h ie družba za zračni promet naročila v Parizu, nista mogli zaradi slabega vremena dospeti da>je kakor do Lyona Plot Striževski je ostal v Lyonu, njegova tovariša pa sta se vrnila v Beograd. Za vsak slučaj je družba na- bavila smučj za dosediunija letala, iako da bo v kratkem otvorjen zračni promet med Beogradom n Zagrebom Kar se tiče otvoritve proge Beograd - Skoplje in Beosrad-Sarajevo, še m padla od'očitev Pra\ take se tudi ni odločeno zaradi p->da!išan;n zračne letalske proge do Maribora, oziroma Ljubljane, ker so v teku še pogajanja za podali šaraj e letalske proge do Dunaja odnosno do Trsta in Benetk. Letošnja zima se ne da upati V Sloven'ji je znova pritisnil hud mraz, ki ovira železniški in brzojavni promet — Dovoz premoga v Ljubljano. Ljubljana, 22. februarja. V Slovenrji ie znova pritisnil hud mraz Temperatura je od snoči rapidno padla in sicer kar za 8 do 10 stopinj Mraz je povzročil tudi na železniških progah Slovenije precejšnje ovire Temperatura je davi varirala med — 16° do — 28° C. Najnižja ie bila v šent Janžu »na Dolenjskem, kjer ie termometer kazal — 2S° C. najvišja pa na Jesenicah — 16° C. Po vsej Sloveniji je bilo davi jasno Doooldne je že začelo močneje pritiskati solnce in se je živo srebro naglo dvigalo oroti ničli Barometer se povsod polagoma dviga Davi ie bilo v Bohi niski Bistrici — ?J° (prejšnji dan - 9°). Brežicah — 21° (—*I2) Mariboru gl kol. — 21 (— 8), St Jani na Dolenjskem — 28 (— 24). Kočevje — 22 (— 10) in na Rakeku — 19 (— 12). Nočni in Jutranji vlaki so imeli velike zamude, Vsi mednarodni brzi in ekspresni vlaki so imeli nad eno uro zamude Mraz in snežni viharji, ki so diviali zadnje dni v Sremu in Slavoniji, so povzročili d:1 ie imel OSE iz Beograda, ki bi moral prispeti 21 t. m ob 4.10 zjutraj nad 17 ui zamude ter je prispet v Liubliano šele snoči po 21 Dannšnii OSP iz Beograda k imel že zjutraj nad 360 rtrnut zamude Večerni beogra:ski brzovlak št 2 ie imel smoči 6.10 zamude. Eno uro zamude sta imela nočna brzovlaka z Dunaja in Trsta, istotako monakovski brzovlak z Jesenic Današnji OSE iz Beograda ie imel zjutraj 75 minut zamude Jutramii brzovlak iz Beograda št 4 ie imel ob 10 dopoldne že nad 4urno zamudo in se ie takrat nahajal v Zagrebu. Zaradi mraza so nastale orometno tehnične ovire ki so vplivale rudi na promet potniških vlakov ki so prianjali v Lirbliano z rnatn:mi zamudami V Lj-ubljano je prispelo nekaj več va--gonov trboveljskega premoga za indoretrij« Nka podjetja i*n privatno porabo. Iz Pos*oj« ne je dopoldne prispelo 8 vagonov šlezij. vke-ga premoga, ki ga je dotična tvrdka razdelila svojim odjemalcem. Mestna pli« narna ni dobila nobenega vagona rjavega premoga iz Peklenice. Strupen mraz je deloma vplival tudi na telefonski promet. Od snoči 17.30 je biia pretrgana mednarodna telefonska zveza s Trstom, in sicer med Vrhniko in Logat* em, kjer so se pojavili defekti že prejšnji dan, a so bili naglo popravljeni. Snoči pre» k in jen a zveza dopoldne še ni bala poprav* Mena, Prekinjena je tudi direktna telefon* -dca zveza med Ljubljano in Beogradom Davi ob 6. ie bila ta zvez* prekmiena od Vove Kupole LSrem) proti Beogradu dalje rVugv'e so brzoiavne in telefonske pror»e v S'oven ni t"di sp-^o hvdega mraza v re» du in delujejo brezhibno. Zopet 30 stopinj pod ničlo! Beograd. 22. februarja Danes le po vsej držav] znova pritisnil hud mraz. Temperatura je še n?dal:e padla in vse kaže. da so se uresničila napovedovanja vremenskih prerokov, da bomo doh:H v letošnll ^imi Še prav oster mraz. V Sarajevu, Kra-Cujevcu In v Ce lnru so bili davi /abc'e-'eli 30 stopinj pod ničlo. V Beogradu le M!o ob 8. zjutraj 17 stontn!, |z ostalih kra-iev so j2vrene sledeče temeorature: Zagreb 27, Sarnj^vo 30. Užice 23, NS 18. Skoplje 13, Kragujevac 30, Kotor 0. Split — 5 pod ničlo. Mraz v inozemstvu — P. aga 22. f-bru^rju. V vsej Češkoslovaški je zmova priusnil izredno oster rnraz V Liberc 1» je b 'a davi zab:ležv :a naj ni. a tompe-raiura 37 stopili j pod nič;o. V Pru'gi je znašala temperatura 24 stop;na\ drugod pn se gib'je mod 20 in 27 stepi« niami — Praga, 22. februarja. Zaradi ponovnega mraza se je sitmcija v promeinih prilikah tako poslabšala, da se lahko govori že o P! poini dezorgan zaciji prometa. Zaradi tega je bilo števdo tovarnih vlakov zelo omejeno in še ti prevažajo le živila in kurivo. Tudi situacija v češkoslovaški ndustrijj je postala izredno kritična, ker industrija ne dobi potrebnih surov n. Posebno kritično je stanie v predilnicah, o katerih poročajo iz severne in vzhodne Češke, da so tik pred ustav tvijc; obratov. \ekoliko na hol j sem so oni obrati, k leže v mestih v bližini nenvike meje. Tako poročajo iz Tesina, l iberca n drug:h mest severne meje, da prehajajo vagoni >■ ru delo. ker bo sicer nastala pri kotlih eksplozija radi pomanjkania vode Navedni so b h Se razni drugi primeri, kakor da so bile povsod raznostavMen*.* delavske straže z trorjačami v rokah dj bt eventualno zabranile delavolmim v stori v tovarno Državno pravdnišrvo ie na podlagi tega obtožilo obtožence prestopkov po členu 14. ustave in po S 19 i strijskega ztoorovalnega zabona Vršili* se je več obravnav: dne 3. oktobra n 7 novembra 1928 ter 18. t. m Na vseh teh obravnavah je b lo sodišče zaposleno predvsem z laslisevanjem številnih prič S<>-dišče je po zadnji razpravi izreklo oprostilno razsodbo, ker se ni dal dokazat dejanski stan in it zanimivih pravnih razlogov. Vldovdanska ustava, po kateri so bili toženi, je bila namreč s kraljevim ukazom 6. januarja t. 1. ukinjena. Istočasno se je sicer izdal nov zakon o zaščiti države, ki vsebuje tudi gotove določbe dede shodov. Ker je vidovdansVa ustava razveljavljena, ni mgoel sodmk na podlag nje izreči krlvdoreka za prestopek proti zakonu o zaščiti države pa ni bilo stvarnm razlogov. Sicer pa ta zakon glede takih deliktov tudi nima povratne moč'. Pomen kraljevega bivanja v Zagrebu Francoski list o politični važnosti kraljevega prihoda v Zagreb — Hrvati so bili vedno monarhisti. — Pariz, 22. februarja. Povodom vesti o prhodu jugoslovenske kraljeve rodbine v Zagreb piše »Figaro*. da je treba ob tej priliki navesti nove ugotovitve, ki so s tem v zvezi. Tako je bil kralj Aleksander ko ie 1 l°22 posetil Hrvatsko, sprejet zelo toplo in navdušeno. Med Hrvati ie bila vedno močna monarhistična ideja, ki je pr njih tradicionalna Hrvati so ostali monarhisti tudi pod novo dinastijo, vedno smatrajoč, da stoji kralj nad vsemi strankarskimi pretre^ljaji. Bivanje kralja Aleksandra v Zagrebu bo dovedlo do lažje rešitve vseh vprašanj ter N> postavilo Zagreb in Beograd pred enake pogoje tekmovanja v korist dr/.ivc »Figaro« trdi. da bi bilo za Beograd rudi pametno, ako bi prepusti' hrvatski vrhovno kasacijsko *odišče k« ttl tudi po prejšnji ustavi imelo biti \ Zagrebu. List povdarja. da ho dalHc bivanje kraljeve družine v Zagreta pokazalo, da je tudi to mesto novzdig-njeno na stopnjo kraljeve prestolice. ker bo pomenik) po prejšnjih habsburških časih vsekakor silno razliko in počastitev za Hrvate. Afera bolgarskega poslaništva v Rimu — Sofija. 22 februarja List »Praznične izvesti je* poroča: V diplomatskih krogih se živahno komentira dejstvo, da doseda. nji pooblaščeni minister \ Rimu. Radev, ni niti sprejel, niti izročil po^laniškeva inven^ tarja novemu bolgarskemu poslaniku Viko* vu Radev ni hotel stopiti v nikake stike z Vlkovom in ga tudi ni predstavil v itali« lanskih nficiiemih krogih Vse to je napra« vilo v Rimu zel<^ silab vtis Radev je baje zelo nezadovoljen radi nenadne spremeni* be. ker je mnenja, da ie bolgarski politiki v Rimu mnogo korrsti! Rckavski predor Pariz. 22. februarja. Člani meć'Darla-r.en-tarnega odbora za zgradbo predora poj Rokavskim zalivom brdo v kratkem odpotoval; v Londnn. da se tam sestanejo s član: sličnega arrgles7 eca odb >ra ter sestavijo enotni akcijski program. Sprava med državama P?ri' in Chile — Sanfiego de Chile. 22 februar ta. Med državama Peru :n Orle fraia že 46 let ob* metni spor za pokrajini Takuo m Arico Sp-rrr ie bil nedavno poravnan med obema ladima na ta način da ie prišlo do po« godbe. p> kateri bo Peru prejel provinco Takuo« Chile pa Arico. Lakota v Etoliji — Atene. 22. februarja. Prefekt v pn vinei Eritani poroča, da grou v njegoven okraju 50 druiinam smrt zariti izčrpanosti. Iz Etolije javliajo, da bodo Živila zadostovala samo *e za tri dni Poplava •/ Ark-viiji in okoliH Korinta r*e vedno bolj ftiri Prebi vatatvo »p j«? obrnilo na vlado a proin o, da bi »melo »aditi opij d* bi v«p oškodovalo za izgubo, vendar je vlada profenio olklonila. Borzna poročila. UrMJANMtA nOK/ \ Deviie: Amsterdam "22 HU2.V P>**rlin 13.5125—13 5423 (1H.5275). Bruselj 7/»UM, Budimpešta 9 93*>4. Curi 1094.4 1 -(1095.9), Duna 7 P925- Siri' (H.iK>75). L m don 276.16—27«.% (276.56). \>m-york Pariz 221.50—223.50 (222.50^ »»rapa 1»W uu 169.33 (168.9^), Milan 29K.fv.-j Efekti: Celjska 158 den ljubljanska Kreditna 125 den.. PraSte*lit>n. ^»O .len . Kreditni zavod 175 1en., Vevfi '20. tluie 26O-2B0, Kranjska indu*tri^l; J2 den.. Stavbna 56 den, ftf^ir 10T> den ZAGIEftftKt DORZA D e v i s 1 : Dunaj S00.7r> K^rlin 1^75, Bnifteli 7.9l56, RudmpeSta 9'«^4, f.rndon 276.56. \>wyork 56.S« p m / ' »2 N\ Praga 168.91 Curih 1095 9. Efekti: Vojna Skoda 428 INOZEMSKE ItORZE. Curih: Rrrorad 9.1275. Dunij :H i'T. Kudimp^M-, 90.70. Berlin 1'1V4". 4'r - j ' Milan 27.24, paril 30.306, London 35.2U, Newyork 519.95. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. februara 19*>. Mev 44 Predavanja zagrebških profesorjev v Ljubljani ZKD je doslej priredila 1144 predavanj s 180.155 poslušalci. — ProL Dolžan najbolj priljubljen predavatelj ZKD. Ljub I j* u it. 32. februarja. ZKD, o Čijih filmskih predavanjih v Ljubljani in na deželi smo nedavno poročati, je uvedla sistematična predavanja leta 1926. priredila jih je v seosoni 1925.-26- 251, ki se jih je udeležilo 21-387 poslušalcev, v sezoni 26.-27. 230 z 12.803 poslušalci, 1927-28, 48 s 8216 poslušalci, in v sezoni 1928.-20. do vstev&i 21. t. m. 45 predavanj i 8756 poslu-šakL Vseb predavanj je torej bilo 547 s 45.153 poslušalci Kakor vidimo, je Število predavanj iu poslušalcev padalo, eemur je treba iskati -vzroka v dejetvu, da je poleg običajnih predavanj uvedla ZKD še filmska predavanja. Pravo sliko predavateljskega dela nam torej nudiio običajna in filmska predavanja skupaj. Teb je bilo v zadnjih štirih sezon nh 1114 s 180.153 posluSalcl. Razmeroma največ predavanj ee je vršilo v Ljubljani, v Škofji Loki, na Vrhniki, v Tržiču, v Dolnjem Logatcu, v Radovljici, na Jesenicah in se nekaterih drugih veo;ib krajih v ljubljanski oblasti, prva leta po vojni se je občinstvo najbolj zanimalo za predavanje o socijalnih problemih, pri čemur so se razvile burne oVkate. V sezoni 1926.27 se je kazalo zanimanje za predavanje j* zdravstva in za naravoslovne teme, naslednje leto za radiofonijo in kasneje za predavanja ix nacijonalne zgodovine ter n*e«i narodne politike- Velik interes je bil tudi za predavanja o tujih deželah, aeronavtiki ki o problemih našega Primorja. Izmed velikega predavateljskega štaba ju dosegel največ uspehov prof. Dolžan s predavanji iz naravoslovnega področja. V kratkem praznuje pomembni jubilej — svoje stoto predavanje pod okriljem ZKD. Njegove teme so: Kako je nastal svet, Kako so uasta-le gore, O potresih, Kako je nastal premog, O pradavnih živalih, Razvoj, življenja, O vesoljnem potopu, 0 živalski du tožko doseči popoln uspeh topovsk h strelov. Dunav je na našem ozemlju skoro povsod zamrznjen. Led je ?*koro neprjbojec, ker je povprečno debel 40 cm, na ornosih krajih tudi 60 crn. Ker se tako debel ied z navadnim orodjem ne more prebiti nit: z ledolomci, se bo razbijanje ledu vršilo z minami m močnimi eksplozivnimi sredstvi, v skrajnem slučaju pa se bo uporab 1 o tuda topništvo. Na Dunavu so že izvršene za to priprave na kraju, kjer se gradi most med Beogradom in Pančevim Posebna komisija, v kateri sta b-ia tudi seneraia Vuković in Radivojević, si je že ogledala zamrznjeni Dunav pri mostu ter okol ski teren, da določi, od katere strani naj bi topništvo pričelo bombardirat- zamrznjeni veletok. Pregledala je ves okolišk; teren. na katerem nameravajo posta vit j topove. Potrebno je bi'o prouč'tt, kako preprečiti, da bi razbiti led, ki bi naglo krenil dalje, ne zadel ob odre pri zgradbi novega mostu ter povzročil škode. Od vseh strani sta z ledom obkoljena tudj oba popolnoma dovršena mostovna stebra. Kason ra tretji steber je ves v ledu, kason za četrt steber, ki Se ni bil popolnoma spuščen, pa je napol v vodi m ga drži kvišku led Tudi vsi ostali pomožnj objekti, ladje, motorni čokii in objekti, zsrajeni na vodi sami z raznimi instalacijami m stroji, so obdani od debelega ledu. Jasno je, da bi bila škoda ogromna, ako bi nakopičeni 'ed porušil obstoječe naprave. Dva nevarna vlomilca pod ključem zagrebška policija je aretirala brata Frana in Ivana Petrak, ki imata na vesti nad 100 vlomov in tatvin. — Oba prideta pred sodišče. Zagrebški policiji se je posrečilo pritfetj | dva nevarna vlompca, kj sta v Zagrebu izvršila nešteto tatvin m vlomov. Tq sta brata Fran "m Ivan Petrak. Prvi je po poklicu pečarska, drugi pa tapetarski pomočnik. Pred mesecj smo poročali, da je bi v Zaerebu izvršen drzen vlom v trgovino Jakoba Mautneria na Savski cesti. Vk>m Je bil izvršen ponoči in vlomih so iz ti-fcoviin-e odnesli razneiga blaga v vrednosti 19.000 Din. Razen tega so odnesli ročno blagajno, v kateri je bilo nekaj nad 1000 Dim in okoli 100 Din kovane«a denarja, le so ga našli v predalčku. PoMcija je uvedla takoj preiskavo it ugotovila, da so vlomilci prišlrj v trgovini skozi dvorišče tako, da so razbili vrata ter se splazilj skoz j odprtino v hišo. Po načinu vloma ie bi'o sklepati, da so vlomilci dobro poznali hšo. Zato je policija začela iskati vlonilcc v najbližji ->kolci. Zanima'a se Je predvsem za ljudi, ki so prihaiali v Mautnerjevo trgovino. Po dvadnevnem iskanju so delek'ivi pršli vlomilcem na sled. Bila sta to omenjena brata. Ki stanujeta na Savski cesti. Ivan je star 27 let, Franc pa 21 fet !n je sedaj pri vojakih. Vlom ie izvršil i oralom v času, ko ie bil na 14-dnevnetn dopustu. Ker so detektiv; sumili, da so v vlom zapleteni še dru*i. so začeli iskati tudi vlomilce ve pomagače. Ugotovi1! so, đa je v Petrakovo h šo zahajal tudi Josip Janeš, delavec, ki stanuje na Duiicah. Ko so zaslišali Frana Petraka. ie izjavil, da je Ja-iieš Ivanov, najboljši prijatelj Policija je nato arctra'a tudi Janeša, Pri zaslišanju je dal za policijo važne podatke o svojem prftatedju Ivanu Petrafcu. Ker mu pa le niso mogli dokazati, da h pri vl>mu pi v Jnijj'h nrgoviaak. Trgovci bo spozna' -vojj b'ai;o n t-ko e bijo dokazanu, da ^;a iviu Petrjk vlomi a in !\ud!a kar na ao?elo. Ivan Pe*rak c .r- tuai prljate'JTco Katico bnikner, d-i'^vk.i na Krnžn cesii. Pol ci;a ie preiskala še stantA-anje ic iu našla pn njej še večjo za'ogo nakradenega blaga in dragoceaostj ter vreonoMnih papirjev, kj jih ie vlomilec »krade! in Jih ni znal spraviti v denar Policija je zato aretirala tudi Bruknerjevo in jo zashiaia. — Jaz s«n z njim zanosila. — je izja-vi'a na poUcti . — Zato mi je zroči vse, kar ste uaŠM pri meni. — Ali vam je dajal tudi denar? — Nikdar mi ni dai pare. Nos:] mi je samo bšago in cigarete, katere sem pa sprotj pokadila. Nekega dne Je prinesei domov tudi daljnogled m rrr ga podarji. Mo-j: sestri je pa podan1 srebrne uhane. Daljnogled je Petrak ukradel ob prifcki »agrebSkega velesejma lani. Kie je ukradel jhane. se še ne ve. — Ali ste kradli vedno z hratoni, — so vprašaji Ivana. — Ne jaz sem kradei vedno sam. Policiji ni mog'a dokazati, da ie I vatlov brat Fran tud 'pomaga! pri vlomih Po načinu vlomov sodeč in po količini Haga, ki so ga našli pri Ivanu, pa policija sklepa, da je tudi Fran nevaren vlotalec, ki je pomagal pri vseh bratovih vlomih. Razen tega je priznal, da je vedel za vse Ivanove vlome in tatvine m se ?e preživljal s prodajo nakradenega blaga. Fran Petrak odočno taji. da je sodeloval prj vlomili, toda policija mu ni verjela in je tudi njega izročila drsnemu pravd-raiku. Ivan Petrak j«_ kaznjenec, o katerem smo nedavno poročadi, da je trvrs'1 v zaporih zagrebškega sodišča barakir. Prereza! sj je trebuh z nožem in so ga morali iz zapora oddatj v bolnico, od koder ie mislil, da bo lažje pobegni! Obsojen je že bil prvikrat zaradi tatvine na 7 mesecev ječe, drugič zaradi «!oma na 1% mesecev, tretj č zaradj roparskega vloma na 7 let ječe, katere še ni odsedel in katero mu bodo še zvršalij zaradj njegovih grehov, ki so iih na novo odkriri. Fakirski večer Jaromira Zenkla Sinoči se je v Mestnem domu pToduciral Ceh Jajouail Zenkl, ki je Ljubljančane pTe* benetil z zanimivim takirskim sporedom. Zenkl je nastopil najprvo kot takir. Iz* pil je 20 kozarcev vode zaporedoma in na* to požrl dve ži\ i zlati ribici, ter ju pustil, da sta nekaj ča->a plavali v njegovem že* lodcu. Nato je ribici izpljunil iz želodca zopet živi in zdravi. Se bolj so >e ljudje čudili njegovemu apetitu, ko je požrl uro, katere tiktakanje je ueki tjJedalec poaJušal globoko v požiralniku. Da ima neranljiv jezik in ustnice, >e fakir dokazal s steklom, ki ga je zcm ime.a št vsako leto otroka. Ko je bi! tretji na poru. me :e zapeljal v boiuico. Ko sem po tednu dni nrlsla domov, so tni povedmi sosedje, da je zaprl otroka v barako in ischiil. Po dven dneh so vlomili v barako in resili otroka smni. O njem nI še »daj po več mesecih ne duha, ne sluha. Pustil me je samo brez vseh sredstev m neznano !um pobesni!. Nazna-i:?la sem £^ pol :: k: : poslala za njim tiralico, ker je menda neka! ukradel, a ga še dozdaj niso rrjeti. Hučim se s tremi otroci, kakor vem mi znam. Ce nimam dela. mor: m prosjačiti. „Močno deformirana struga Ljubljanice" Od pristojne stram smo dobib nastop* no pojasnita: Ljubij*si»ki dnevniki ao ▼ zadnjem času opetovano poročali o ledu na Ljubljanici in nje pritokih, navajali so tudi, kako debel je led. d res je segal že precej debel led do zatvornice v Gruberjevem ka* i^alu. Hud mraz, ki je ž^e včeraj, zlasti pa danes znova pritisnil, bi povzročil hitro naraščanje debelosti ledu, posebno ie ob zarvornici. Bati se je bilo najhujšega, če led zatvornico deformira ali na katerikoli račm poškoduje tako. da bi se ista pn kaki hitrejši spremembi vremena in popU* vi, na kar je treba misliti, ne mogla več odpreti. Nastale bi jK>pJave. kakor jih Barje in Ljubijajia ne poznata, ker bi >*e vse ogromne vode iz vse>ga okoliša, ki gra» vitira k Ljubljanici, odtekale vrh ledu ob zaprti zapornici. Da se velika nevarnost prepreči in od* vrne katastrofa od vsega Barja, precejšnje* ga dela Ljubljane in mže ležečih krajev z njihovo veliko industrijo, se je morala za« tvornica počasi odpreti, da led pnrvoča&mi odide. Led je plava! že nekaj dni po Gru* berjevem kanalu in se sedaj, ko je zat\or» niča že zopet zaprta, znova ob nji nabira in se dela, kjer ni kosov ledu. že rudi l«de» v.d mrena na vod;. Vsi odgovorni faktorji, predvsem pa pristojna ministrstva v tu* in inozemstvu, se bavijo z vprašanjem, in dajejo navodila podrejenim uradom, kako ie postopati da se preprečijo nevarnosti in katastrofe, ko» Ukor je to pač mogoče, v slučaju, da bi se vreme hitro spremenilo, kar bi imelo za po* sledico naglo kopnenje snega in velike- po* p^c, ki bi »e razlivale preko zamrznjenih vodotokov. V=>akdo si mora biti danes že na jas-« nem, da je letošnja zima katastrofa svoje vrste, ki se tudi ljubljanskega Barja ' i iz* ognila. Zahtevala bo, kakor izgled^ &e marsikatere žTtve. Ce se da taka katastrofa preprečiti, je dolžnost poklicanih, da a« to brez odlašanja zgodi. In da >e prepreči taka katastrofa za Barje, za en del Lrublj«« ne m uižje ležeče kraje z induetrijo *c ie morala za tvornica počasi odpreti, usedi bregov Ljubljanice na nekaterih krajih, ki niso nobena nova prikazen, pač pa so ute* meljem v geotjnostični sestavi tal, ae ne da* jo preprečiti. Stvar proučavanja bo, ko se bo i deli za poglobitev v Ljubljani zopet pričelo, kaj da bi se dalo na bregovih Ljubljanice na Barju sploh ukreniti, da se ta neugodni pojav po možnosti odkloni. >o z ■•:..■.o ohstotalo ponolnoau nemoten dalj*., menda n( treba it posebe* omenja* C<. ;e bi'o drušno »Orjuna v Mariboru k: se je kot političen faktor ponovio n* * deai način ^^postavljalo, rstouko že rar-pu^ceno ali pa bo sp+on razfnisčeno. nam ni znano.« Najbolfie najtrajnešie, Meto 13 najcenejše) Konec „Cillier Zeitung" Včerajsaija Cillier Ze tunc« e obgav.la naslednji dopis prvega državnega pravdjK-ka v Celju: »V radni em času uporabljate v svojem listu mena mest, trgov in vasi v nemškem jeziku, kakoj- CHli, Martmrg, Pett;u< Schonstein, Unterdrauburg itd. V smlsi" sroznice ministrstva za notranje zadev- -e pozivate, da oddej uporabljate •♦meiia tako, kakor ^e njihova služfcena označba £las; v našem jeziku, k čemer spadi predvsem tudi naslovna *>^načba Cillier ZeitUBg*. Na tozadevui dopus ostnffštva lista je txiiuvurik) državno predsedn štv.., da v:rtraja pri navedenem svojem odloku od 10. t. m., pr( četmer opozarja, da se list v rekein čJ^nku .^e vedno poslužuje * enačbe ^LaJbach . kar ni v skladu s o.ncnienim odtokom glede uporabe sHtžbenih kraiev-rwh označb. Z oziroin na to objav bu eeijski iicinsk list v svoj; včerajiniii številki tudi članek pod naslonom ^Zum letzienanal — Cilber Zaitang«, v katerem naznanja, da se bo odslej menoval »Deutsche Zeitung — Organ tur die dentsehe Minderhert in SJove-nien-, K rajDpustu poimonesa in iosaodarske-m društva Nemcev v Sloveniji, za katerega le b,I napovedan občn zbor za 3 marca in ki je bilo pred kratkim ranpusčero, P+se >CflJ)ier Zettunjj«: »Kakor mano, so bila pravila »Pohtič-nesa in ?osnodarskei;a druSrva Nemcev v Sloveniji- šesta vliena dr besedno po zsle-du pravi Političnega in gospodurskeza društva Slovencev na Koroikem«. Da ie obstoja društvo koroftih Slovencev in da ^železnico KOLtDAR. D—*: I*t:ek 22 rebrua* , iv^ Uto-Lčani: Stol rv. Perr.. pravos!iv*» *>. fe-bruarja Nlkitor. DANASNJF PRrREOlTVf Drmmmi »Volponec A. Opera: »Beg iz s*r*ia«. C. Kino Madca: »Tiranova hči'- Kino Ideal: »Beti stadion DC2URNE LEKARNE. Danes: P.cco':. Ounaiska cesta: bak. Čič, Sv. Jakoba tr*i. Joško Janša v tekmovanju na 18 km tretji! V Pirenejih, tik ob španski meji, - te dni v ritla tekmovanja za *mu*ko prvenstvo Francije in za Covpe de France, dar lo francoske^a ministrova iavnih del \'j startu so bih" poleg Francozov tudi Cehi in Poljaki. Radi ncpričako\ aa,rh proiuetnit ovir in radi sakiii sojinih zanaetor -~>. -vozili naai tekmovalci i-n C*ehi \i Z skop i* do Luchona pet dni in pet noči in zato f< žal tekmo na 45 km zamudili Startali ao samo na 18 km, rito so ae pa tu tem bolje odrorali Na startu je b*lo 40 tekmovalcev Prvi je prispel na cflj Ceh Otokar Ne* meekv. ki je man kot eden oaiboiitm i"r škoslovaških \oračev v srednji Evrof sieer v čaau 1:23.34, dru^' B«-rthet (Trancu ja) v 1:36 IS tretji p« je bil laoša Joli-v času 1:2S:10. Tudi Janko Janša se le pl* stral ugodno PriapeJ je ae»ti na cflj v čairu 1:31 16 Deset: je bil Godec v čaeu 1:33.56 Proti Bcthetovecnu plasmaju %o profea»N rali ostali tekmovalci, ker ae je pojavil med njim: v neumljivib dtstancah Komittja je protest zavrnila, popravila je astno Vm^. ckega placement na prvo meato. Naši tekmovalcu ki ao nas v tujini rope t tako častno zastopali. •*> se ^noči vr» nlli v Ljnbliano. Prosoeta $eatjr*ket»i*ki gledališki s*if»r. V soboto, *\ februarja (Svetnik^ V nedeljo..24 februar.■• Svetnik . fGostes-atiDe ft tTebia, Reia It PeSla b KratM* > S^fitjakineski cladatHkj oder »miv«i v <* b->:-. 2*. februar« tn v nedefo *4 fetirsaria krastao *x?e> harfco ▼ trsi eat««jta »Sveta«* V* *e bit -pri .^tb A>fcc- ne> .» -đMa-vtJi mš «ar« rr nose*feliov 'aVo (Jnfir« «^»refeti — FVi aedsl •Jd predMSA-- ioattj0e|o da«* tftoelafttfceca eeri nartMkie 9ttal3icc iz Kranja, ta vteer gomt*^* rteb* v naoSovn \+o& »Svel-*JJka«. lesi v etc Ci »Oveiaka« m PeM v vin« »«mia Sktie« rV>-s^^nFke^n he daea s tan pvBibn vadeK ▼ g*a»v-w:h vV>tah vi^iele ^taUtkeca cika v Kranju. Vstopnic* ta o6e rrsdatanrl ao v r"«dn»v dajf v trfotvjrt mm> MAoia Kar*»čBJfca ca Starem trgu, xa ucdeajiaVo predMa^ve pa iraernoni« tmft v nedeajo dopeldne v §*M*tafant*atd tar»KArak» na Starem trsa. Keftcart Dhevsaa kvarteta, tt )» b» *-ločen ra iK«nsdvMtavM t« - .# lamelror k draaw> ratadaca Bechnerja ho i«>r;»r»*f!a kn-ncem -nesec« biaW)an s*i draana Snrvi* 'e vre t a H MsS^rile veHk* trse coake revoinciće !n 't po »eoH aaanevt nanani-rneoeekra vomnft *< d*e*. - Čete Praaicec sami} prateevato tetna dehi da ie veetaa ka tete-lata a sika. kskrfae niti Praatcoe wf aaa>varV Sk-osiak se v prk»ern !e4ni pod •■efilo rM r» Saata. Radioprogram Petek, 22. februarja: 13.30: Stanje vode in boraca poročila; 17 Jony>iszzbetid. IS3T) Gospodinjska ure, predava «lč Krekova. 10; FrancoAčina poučuje dr Lebeo; 19.30: 1'vod v glatorteni svet, predava dr Vurt*k 30: Volaričev večer; mehova doba preda vs dr. JoH Levrenčič Samospevi ^ klavirjem, poje c Jug: 1 O) rožmarin, 2 Dekliški vzdihi, 3. Dekliika torba, 4 Zopet --.: ze, 3. Zvonček O VoUrtčevih »kladeadi go vori a Kogoj Oetvcroepevi 1 too de\o bom ljubil. 2. Slovenski rveu ti aa krasar 3 Rarsfanek. 4 Slovo. S Tiha hma. Radio-orkester; 22: Poročila m časovna rie*povo*orkec»rt>r. 22: Poročila in 5a*ov«a neposed; 2215: Spui-bod po Evropi V za narodno zdravje v Zacrcbu. Minister za narodno zdravje je imenoval Iz-praševaho komisijo, kateri predseduje administrativ ni direktor Higiienskega zavoda dr. Vladimir Katičič Pod pristojnost iz-prasevalne komisije spadajo vsi zdravniki. službujoči v zagTebškt, osi.ieški. primorsko - kraritfki. ljublfanski in mariborski oblasti. — Iz carinske >lužb©. Imeuovani so: pri glavni carinarnici r Ljubljani ta viSja carinska revizorja glavna revizorja Ivan Gamu lin in Anton Cigoj. aa pomožnega ke-mičarja kemičar Andrej Pažkvan, za viš,ie skladiščnike skladiščniki Franjo Meo, Nikola RadoČaj in Franjo Vavpotič, za cann-skega pripravnika prov. pripravni* Riharl Klodič; pri centralni carinski llajajni v Ljubljani za carinskoga blagajuika blagajnik Franjo Eržen, za carinske knjiUov.viie knii-povodji Emil AljančiČ in Fran Pajtler, pn (riavni carinarnici v Mariboru &a višje ca-r.uske revizorje glavni revizorji Ljubom r haUmović, Alojz pip in Emil TomsiJ, za v"S. farinskega blagajnika blagajnik \mlrej pc-rtmel, za višja skladiščnika »kHiiSbfta Crnest Černač in Taso Gjorgjevič, za i>o-Tuožnega skladiščnika pomočnik skladiščniki* Rado Ivošević, Za arhivska protok'ilista arhivska uradnika Albin Drahsler in Jovan Samardžija, za carinska priprvuika provi-zoriena pripravnika A. Matavšek in Ibrahim Karahasanovič, za arhivska pripravnika, prc\ pripravnik Miroslav Feren" pri f»!av-ni carinarnici v Dravogradu - Meža carinika pripravnika ftatni pripravnik Franc J*»kler. pri glavni carinarnici na Jesenicah /a revizorja vršilec dolžnosti upravnika f.ranko Čatić, pri glavni carinarnici v Koto-viV za arhivskega pripravnika prov. pripravnik Milan Ivetić in pri glavn. carinar-r.iei i»? Rrtteku /a carinskega »\ptavmka i rov. pripravnik Kamil Gradišnik. V naše državljanstvo so »prejeti učiteljica /. Bleda Marija Vidmar, občinski pisar is Kranjske gore Alojzij Plantaj in železniški ključavničar iz Konjic Florijan čelant. — Iz zdravn?§ke službe. V imen'k zdraviliške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana asistent očesnega oddelka splošne javne bolnice v Ljubljani dr. Rainer Ba>. sin ;n zdravnik ruskega sanatoriia v Vnr-bergu dr. O\ole Kulak. Živalske kužne bolezni v mariborski oblastj. \H t m. so bili v mariborski oblasti 3 slučaji svinjske kuge. 1 vraničnega prisada in 1 rnehurčastega :;*putščaia goved. — Uredba o posesti in nosen tu orožja. V »Službenih Novinahv št. 42 z dne 20. t. m. ie objavljena uredba notranjega ministra o posesti in nošenju orožja. Češkoslovaška se otresa Bosancev. Na intervencijo Zveze trjzovskih gremijev ie češkoslovaško trgovinsko ministrstvo izdalo te dni odredbo o zariranru krošnja-renja po hirali. Prepoved se tiče v prvi vrsti Bosancev, ki kaj radi krošnjarijo po svetu. Nekaterim so češkoslovaške oblasti sicer izdale obrtne liste, ki iim pa dajejo samo pravico do prodaje blaga na trgili. ne pa po mestu, po gostilnah, kolodvorih aH celo po hišah J - Prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru. V:š?e deželno sodišče v Ljubljani razglasa, da se začne pri okrožnem sodišču v Mariboru prvo porotno zasedanje v letošnjem letu 2. aprila in ne 4. marca, kakor je bilo prvotno razglašeno — Oddaja prostorov za obratovanje kina >-Ljubljanski dvor« se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 2. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Počel so nj \ pogled v pisani Zbornice zj. trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za mednarodno ureditev lesne trgovine. Tajništvo IJubljun-ske borze objavlja; V zvezi z objavo v -Trgovskem listu^ z dne 16. februarja 1929 pod naslovom -Za mednarodno ureditev lesne trgovine«« obveščamo interesente, da bo zbornica dunajske borze, kakor nam uaknadno javlja, sama izposlovala izdajo potrebnih vele-sejrrrskih legitimacij ter jih direktno dostavila prislašencem. Da a moremo pravočasno javiti imena in natančne naslove udeležencev, prosimo vse Interesente, da nam ist sporoče zanesljivo do vštetega 25. t. n — Rezervni oficirju člani ljubljanskega pododbora UROIR se obveščajo, da poziva na zbor pododbora in volitev nove uprave, ki je izšel v dnevnem časopisju in ki so ga podpisali gg. dr. B. Kurbus. S. Velkovrh. J. Stukelj in A. Kos. ni smatrati kot poziv podpisanega pododbora, ker n] sklican po obstoječem upravnem ali nadzornem odboru niti v smislu društvenih pravil oziroma društvenega zakona. Poziv ie torej izšel proti pravil mi In sklepom naših občnih zborov. — Uprava ljubilanskega pododbora UROIR. — Darovi za gladutoče. Velikemu županu ljubljanske obrasli so poslali poleg že ob. javljenih darov k zbirki za gladuioče rodbine svo'e prispevke: dr. Aleš Ušeničnik, univ. profesor, 300 Din: Avgust Jenko, pekarna Ljubljana, 1000 Din; dr. Janko Brejc odvetnik v Ljubljani 200 Din: Tonca in Franjo Hmelak. Raxek, 2000 Din; Karel čeč, ravnateli Jugoslov. tiskarne. LJubljana 500 Din; Rudolf \Vtllmann. LftiMiana. 150 Din; dr. Franc Ušeničnik. univ. profesor, Ljubljana 300 Din. Kraniska industrijska družba, Jesenice, 6000 Din Kollnska tovarna. Ljubljana 500 Din. Ivan Bratuž\ Hlieroni-n Demšar. Pilip BaČnar. lastniki svečama J. Kopač & Ko., Ljubljana, 500 Din; Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, Ljubljana 500 Din: dr. Mihael Opeka, stolni kanonik. Ljubljana. 200 Din; dr. Vinko Gregorič. prima rij. Lrubljana, 200 Din; dr. Ivan Tavčar, odvetnik. L:iih-tjana. 300 Din; neimenovan! 10.000 Din; neimenovan: 1000 Din: Združene papirnice Vevče. Goričane in Medvode, dd v Ljirb-Ii?nl. 2000 Din; došle* skupa! 2*>.«n Dtn. — V včerajšnji Članek »Trboveljski do- godki* se je pri telefonskem prenosu vrinilo več napak. Pokojni Ahei ie rojen v V e r t o v I i a h. Alojzij Pire ie bil zaklan med rudniško in PoČivavškovo hišo na Vodah, med druirimi ie b*l aretiran Anton K u r d a r z Doberne. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in mrzlo vreme. Včeraj je bilo po vseh kraiih naše države več ali manj oblačno, odnosno megleno. Snežilo le v Beogradu in SkopDu. Maksimalna temperatura ie znašala v Splitu 1. v Liubljani — 3,6, v Mariboru in Zagrebu — 4. v Skopliu — 6, v Beogradu - 6.R. Davi le bilo v SpHtu 0, v Skopi ju — 8. v Zagrebu — 10. v Beogradu — 11. v Mariboru — 15, v LJubljani — 18.4, Najhujši mraz pritiska torej v Ljubliani. Barometer je kazal davi v Lmhrani 780.9 mm. Strašna nesreča na Neretvi. V Bel v m Polju pri Neretvi vaščani nima in vodnjakov, temveč hodijo po vodo v Neretvo. Tako je nosila vodo tudi rodbina N. Perica. Po dvakrat dnevno liodiio druž ne po vodo. Pri tem posla se doslej še ni pripetila več^a nesreča, ker ie reka na tem kraju nizka. Pred dnevi se ie pa pripetila težko nesreča zaradi hugega mraza 17-letna hčerka N Perica ie šla po vodo. Ker je bila reka ob bregu zamrzniena, ie deklica stopila na led in zajela vodo. Tedaj se je led vdrl in dekT!ca ie izgini'a v valovih. Rodbina N. Perica ;e tem bolj pr;-zadeta. ker je na ta nači" zgubila letrs že tretiega otroka. — Glad in volkov; v Kordunu Iz Korduna cno poškodovana, nekaj potnikov je bilo :a£je ranjenh. Včeraj se 'e pripetila druga podobna nesreča v knez Mjha-jlovi ulici. — kooec denuncijantske afere. Iz Srem-ske M trovice poročajo, da je tarnotejt sodišče dobilo akt sodnega stola Iz Zagreba slede tako zvane denuncijantska afere. Kakor znano, -*> b U že lani v>i surje obsojenci v tako zvanj denuncrjani-skj aferi, čije iiavn; obiožcnec ie neki Weisv. oproščen . Državnu pravdnik ie vloŽH pritožbo, sodni stol \ Zagrebu je p«i oprostilno razsodbo potrdil. Zato so obto--Zence rakoj piustili ic zaporov Pogreb justificiranih zlocince>. Ko ^o zdravnikj ugotovi!:, da >o mrtvi i:i ko so sestavili zapistnk, so iustiiicirane čiant kola jorskfh tičev Prp^ća, Vrbanca, Krm-potiča in Brdariča odpeljali na pokopališče na M:roloju. Za justificirane so Izkopali skupen grob. Iz mrtvaškega voza so najprvo potegnili krsto z napisom Pave! Prpič Mah. Njega so pokopa!j prvega, obešen je bil pa zadnji. Nato so pokopali se Krmpodča m Brdariča. Pogrebu so prisostvovali oblastvenj organj m izvršii se je brez cere*mr«iU, kakor je predpisano. Včeraj so pokopali še Vrbanca. Skupen grob so odkopaij in položlH k zločincem naiza-krknejšega tovariša. K tretjemu križu so postavil še četrtega z napisom: Tu počiva Mijo Vrbanac, star 32 let. Umrl dne 3). II. 1929. Enake najwse imajo ostaH tr4-le kri i. Truplo Mije Vrbanca so po iusti-iikaciii prepeljali v morfološko - biološk' institut, kjer so ga secirali, hoteč ugotoviti, če je Vrbanac boleha! na kak; telesni al] duševrvj bolezni Preiskava ie ugotovila, da je bi! Vrbanac duievno popolnoma normalen, le na pljučih Je bilo opaalti začetne znake tuberkuloze. V patološko -anatomskem institutu so nato vzeli Iz Vr-bamčevega trupla možcane, srce iti del hrbtenice, da jih pregledajo in ugotove. kakšen riočnec je bil Vrbanac — Pri bemeroldalnt bolernl. zagatenin, natrganih Črevah. abscesih, sečnem pritisku, odebelelih Jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše ^Franz Josefove< vode. Dobi se v vseh lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. IL Iz Ljubljane —lj Premog za revne slole. Socijalni odsek mestnega magistrata je ljubljanskim revnim slojem nakazal po 50 ali 1**) kg rjavega premoga, k; ga Je Potem brezplačno razdeljevala mestna plinarna. Do včeraj je razdelila 4150 kg premoga, ki izvira iz rudnika Peklenica pri Murskem Središču, —lj Ljubljanski tr*. Kljub strupenemu mrazu ie bil današnji trg razmeroma dobro založen z raznim; potrebščinam:. Bila Je tudi večja množina jajc. ki so se prodajala po 2.25 do 2.50 Din. Ri'bn trg je bi! zaradi mraza slab. Morskih rib sploh nt bilo. Prodajal: so neka* živih kanpov in. več zmrznjemh črnntrk. komad po 2 do 3 dmarie. Cene drugim živi'om so freizpre-tnenjene — I j Poset klnopredstav v predpustnem času. V času do 1. Januaria do 12. februarja ie posetilo kinopredstave v Ljubljani nad 80/100 oseb. Nad 510.CTO ?c bilo r>la-Cifi* za vstopnice. — !j Clvl!i»a poroka. Danes ob 12.3U ^e luaglstratni direktor g. dr. Zarnik civilno poročal g. Milana Z a d n e k a. urednika našega uredništva, in gdč. Albino Hi. i v j e v o Čestitamo! ! Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani, v Cjsu od dne I. do dne 15. februarja t. I.: 1 psica temnoriave dlake z usniatim ovratnikom; 1 psiček fox bele barve, z rume-iiini- tisami; 2 verigi od avtobusa; 1 icl radio - aparata; 2 desna damska čevlja; 7 moških trdo 'ikanih ovratnikov; 20 dinarjev; večja svota denarja: 3«) dinarjev; 1 torbica z manjšo vsoto denarja; 1 zlat uhan z večjim in 3 manjšim1 briljaiti: 1 zTata ovratna verižica; 1 biserna ogrlica in 1 zlata zapestnica. — V železniških vozovih so se našli ti - le predmet: 2 moška dežnika, 1 par Čevljev, i kos ovratnika. 1 otroška čepica, 1 nahrbtnik z 1 če-n?co. t zavitek žičnikov in 1 palica. —1J Ruska Matica. V soboto dne 9. marca t. 1. ;.e bo ob 18. uri vrši! v prostorih ruske akademske menze (St. Peterska vo-iašnica) redni občni zbor Ruske Matice s tem-Ie dnevnim redom: odborovo. blagajnikovo in nadzornikovo poročilo ter sklepanje o podelitvi odboru ^bsolulorija. načrti za delovanje v i. 1929., volitve fartkci-ionarjev in slučajnost5. Ako bi bil prvi zbor nesklepčen, se bo vršii drnir eno nro no-zne.ie. in sicer rh 19 uri. —lj Beli stadkm. Na vsesplošno zahtevo reprizo velikega športnega f.kna *Beli sta-cion<. ki nam v nedosegljivih k-asnih *!:-kah predočuie lansko olimpijado v St, Mc-ritzu, kjer so tekmovali skoroda vsi narodi sveta v vseh panogah zimskega sporta. Ker je interes prebivalstva za ta film izredno velik si je izprosila ZKD prostore kina Ideal za ves današnji dan ter bo predvajala ta titrr. pri običajuih predstavah ob 4.. pol 6. pol 8. in 9. uri Na ta način 'e dana možnost vsem sportuikoir in celokupnemu prebivalstvu Ljubljane ogled tega izredno zanimivega in neobičajno krasnega filma. Cene zmerne od 2 do S Din 'a sedež —i; Plesni turnir mm prvenstvo Slovenije 1929 — v soboto. 2. tnarea — velika dvoran« Kazine. Informacije in pri lave parov-amaterfev pri g. Jenko v kazini. I45n —lj Cevlfarska zadruga v Liubljani naznanja članom, da bo Zveza obrtnih za-dru, Becrhovnov3 ulica 10, 23 februana popoldne od pol 2 do 7. ure na žel;o izpolnjevala pole za davčno napoved. Vsi člani naj pr;nesejO s seb^j novo c iskreno zahvaljuje vseni. ki tO nJ kršenkol: način pripomogli k lepo u-zabavnemu večeru v Kazini, tako uredništvom ljubi anskih dnevnikov kak ,r tud ravna:eljs:vom Jugoslovanske. D-> ^ . r t'čite4*ske tiskarne za prijazno n-A'^nie-nost ter vsem cenjenim ob'sk vaL^'r na?e ^ sakoletne priredit\e. — Odbor. Iz CeHa —c Smrtna kosa. V cellski i«vni bolnici je umrla 20. :. m. llmesečna Justina ^pes. hčerka delavke iz Oaberja ori Čelu Ist dan Je umrla v mestu na Kralia Petra cesti ga. Lujiza Herzmann. hišna poses:-Hca in mari zdravnika g. dr. Ivana tlerz-mauna, v starosti 75 let. v tukai$i*ji voUs-rici Kralja Petra pa je umrl luletni redov 39. ptšpolka R.hard Curin. do:ra z Rogatca, v civilu trgovski pomočnik —C Trajno lepo vreme. T adi včerai ]e vladalo tukaj naj'ep^e vreme. Ztutrania temperatura — S* C se je dvifnila opo'dne :** ^ Ir., . i *kop.ni nad n;čio Haro-rieier *e 'e ponovno dvignil ti 4 nrm Ml beta puv lepo, **ano\"mtno vT«me. : Občni zbor Grenalia tr tujcev v Co-Hn se v vršil v torek z^titr pod prod* tefetvosn g. SeonancMta v mal: dvoran: N*rodne jrnoriral.. Po izčrpnom poročilu predsednika, taotka a b aga.nka se biLi zvoljen Kot delefat^ id občn 7bor Zveze trgovskih gremijev H zadrug gg Hermeckt, Lakas ta Tizarlnc a poariočmsk; zbor gg. Tazarnc. Lečnik. lenik n Lukas. v raztodllče pa gg Lr.bncr >"upi -^ P\>n; turnir v C*1|u. Za vo-tko v e^:1 :>o, ki se vrti v Cetn Ji. t. tr. v vseli prosTor'li Naro^neii ooena, v »oda pov>oj izredno zanimanje m to pofK^nv-mu uprav čeoo, ker -e odbor vaoatransk trudi, da zadovolf pusemke v vsem r* hovem nr'-?akovanj'.: Kako.- domavamo po ovinkih. prija\1itn >ar že Pra-v pndoo tren-iraio. da bodo » s'jnu zadosnt: ve!> kim zahtevam \i so iim '*v' stavil čl^mi fLTV'e Nadal^nJ tekmutočl tJtr^ - amateri: se IV laiiko privlaM* aajka>«nt* c -lo JO t m prt ; redaotiniku ct»*p matrMtmtneMU »vet-niku ftubiru na cel^kem u»^»toeni ma^i etraru. Ker #e \rin pr^ii tekmo iu ^ *1*J ^rti žaben ples za vse obiskovalce, bo mlTe«% *ev zanimiva ne le vsled »ek-re. temveč rudi rad: vsestranske Pfiiet-n^* Po«ebna vabii? se ne bodo razoosiliala Podrobnosti iz življenja prestolonaslednika Rudolfa Rudolfa ie baje ubil lovec, kateremu je zapeljal ženo. — Zam manje za prestolonaslednike v a kolena Neki drugi Ceh pripoveduje, da je b.I takrat poštni asistent na Dunaiu, dodeljen postni ambulanci Dimaj — Sol-nograd — Inomost. Stanoval ;e pri svoji svakinji, izurjeni šivilji, ki je delala obleke boKS'm dunajskim damam, med njimi tudi soprogi takratnega finančnega mmistra. četrti dan po Rudolf ovi s.mrti je prišla k njc-giwi svakinr. soproga nekega tovarnarja in ii prnove-davala, da je bila preišnj dan na pogrebu svojega sorodnika v M\ycrta-^u. Njen sorodnik je bil mlad 1 >vec J-nosmo gozdar, imel je mlado leno ženo m bil je v Mavelngu v cesarski slu*?^:. Za njegovo ženo ie ?3zil pre-stokmaslednik Rudolf. Mož ]e po ovinkih zvedel, da nro hifovi smrti nt Duruni in da se ^ najbrž zastrupila. Tretji Čeh pripoveduje, da ie priiiii-jal prestolonaslednik Rudolf v 'etV 1 $82—1*8^ cesto na lov v Olovice pr. Krakrr*'j n.\ češkem. Tam so bila obftlT-na cesarska lovffcča In prestolonasled-nk. ki )e služil takrat v armadi v Pra-gi, e imel do Olovic Hrzu. Zajcev je bilo v tem lov.šču mnogo :n k>vci so i*tti vedno rrmogo postrelil. Ce se je raznesla vest da se udeleži lova presto-lona-slednik Rudolf. t porota ni imela zadostnih dokazov o njegovi krivdi. Nekega dne ^o našii v Bostonu ustreljena Italijana Giov^annija Fantasia. Umora je bij osumljen Gangi Cero, moral je pred sodišče in bii ie obsojen na smrt na električnem stolu. Toda v zadnjem hipu je guverner iustifikacij\> odgodi 1 in zahteval revizijo procesa. En dan pred justif.kacijo je Gangija obiskal njegov brat. B\ »e prepričan, da je njegov brat nedolžen, še bolj ga je pa v tem Drepr Čanju utrdilo obso-jenČevo priznan »e da je morilce Fan-tasia njegov bivš; gospodar Gallo. Gangi j^e pripovedova'. kako je oh umor izvršen. Nekega dne sta se Gallo in Cero izprehaiala po cest:. Naprot, jima je prišel Fantasio. Kar na lepem e Gallo potegnil iz žepu samokres in oddal na Fantasia več stre'ov. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Mimoidoči so se razbe-žali na vse strani in bežal »e tudi Cero. Toda že čez eno uro ga je polici'a prijela in ga obdolžita umora, češ, da je b:f v Gallovi družin in da je on streljal na Fantasia. Cero je seveda <.ani-kaJ vsako krivdo. V celici ga je obiskal Gallo in j?a rotil, naj ga nikar ne izda ter nm je obljubil svojo pom č Dejal je. da mu najame najboljše zagovornike in da bo gotovo oproščen Cero je slepo verjel Galovevna pripovedovanju in v prepričanju, da se mu ne more nič* z g od ti. je molčal. Pri zasliševanj ie molčal ko grob in tudi pri razprav: rri-so spravili besede iz njega. Njegov molk in beg po zločinu, sta ga oa seve pokopala in zato ni čuda. da ga ie porota spoznala krivim Obsojen je bi na smrt. Sodniki ;n zagovorniki so mu de- | jali. Ua fk) obsojen samo na r>ar let toče, če prizna svoie de>anje, ker bodo zločin kvalificirah kot uboj. toda Cero je v svesti si svoie nedolžnosti, toolča-. Seveda e bil zelo presenečen, ko so ea obsodili na smrt.* Oangijev brat »e zadevo prijavil državnemu pravdnik u in sedaj je guverner zahteval revizijo procesa Baje je tudi več prič videk) da je Gallo streljal na Pantasia. niso si pa upale tega pričevati, boječ se njegove osvete. GaTo ie namreč teroriziral vso mesto. Samomor 96-letnega starčka V Asfaurv parku pri Neu-Yerseyu se je ustrelil 961etni starček, zdravnik ir. Edvin Osbaldeson. Naii: so f i s prestreljeno glavo v njegovi ordinacij-ski sobi. Baje je rzvril! samomor zato, ker ni moge1 učakati 100 let. Vtepet st :e nanrre^! v r'avo, da dočaka najmanj 100 let. O tem priča tudi njeiova lanskoletna objava v listah. Objavil je, da je bil rojen 27. julija leta 1S29 in ne 27. decembra leta 1S32, kakor je označetio v njegov h spisih in v krstnem listu. Izjavi je priložil faks mdJe poročnega lista sv o t matere, kjer je bik) s črn lom prUmano, da je bil prvi otrok gospe Osbaldeson ro.cn l. \S29. Toda izkazalo se ie, da je zdravnic lagal hi potvorfl letnico rta poročmetri listu. Zato m« prijatelji in znane niso hotel: :>r;jznat. njegove starosto. Zanje je bi! dr. Osbakleson star samo 97 le*. Pred tedni x star. zdravnik nevarno obolel. Bolezen se je rapidno vlabiala in moZJe uvide?, da so njegovi dnevi šteti. Zadosten ker se n.efov a želja. ioseČ 100 let ni sapoln a. je segel >> samokresu in si pognal krogk) v glavo. .j nventurnd prodi.«) a*tinkov wo\ fev-'»cv ow>fciT<> tia'iti *tevrtk pc» tnatno zn«ž»-ifh cenah dokler ?alon trata t trgovini FKO Lluhliana. Aleksandrova cesta \9\ Kupujte samo pri tvrdkah. ki inserirajo v „Slov. Narodu"! Stran 4. S l O V F N S K 1 N A R O D, dne 22 februarja 192^ štev 44 Szekula .kno: 23 Suženj in Rimljanka Roman. — Kako divno je tu! — vzdihne stari učenjaK ves srečen. — Kakor da se izprehajam po svetih atenskih gajih ali po rimskih cestah, vodećih na ns-Mmtinus. Za Acadcmovo navdušenje se ne omenim dosti. Po ^iavi mi roje važnejše misli V roki držim veliko gosje stegno tn ga slastno oDirara. Dobri kuharji so mi ga stisnili skrivaj v roke. — Naj se naje, siromak. — Saj komaj stoji na nogah. — Lica so mu upadla. — Kosti mu kar šklepečejo. — Kdo ve, kako dolgo že gladuje. Morda je živel doslej v loncu tleča le. — In takle dalgin lahko spravi mnogo pod streho. Tako so me pornilovali lepo rejeni kuharji m kuharice. Vsem sem se smilil, ker me je bila sama kost in koža. Ni me pa mučil toliko glad kolikor duševne muke Usoda me je zanesla v stan vek, kjer sem bil ljudem samo v na-potje, kjer nisem imel kaj početi Sam nisem vedel, kako in kdaj se vrnem tja, kjer bi mogel kot diplomiran inženjer nadaljevati svoje delo Bilo mi ie kakor brodolomcu, ki ga zanesejo valovi na neznan otok ali nesrečnemu, od zemlje odtrganemu bitju. ki ga na drugem nebesnem telesu duši zrak Ljudje so mi bili tuji in tudi sam sem bil tujec med njimi Kdo pa sem prav za prav? — sem se vprašal. — Ali sem res budimpeštanski inženjer Ottmar Szebeni. kakor se mi včasi zdi? Ali pa sem vojni ujetnik Vici uar? Spominjal sem se že deloma vsega, kar sem doživel kot vojni ujetnik. Včasi se mi ie zdelo, da smo ljudje večni, da je kri v mojih žilah ista tekočina ki se je pretakala po žilah mojih prednikov Torej blodim znova po svetu v podobi enega svojih umrlih prednikov. ZdTznil sem se. O čem razmišljaš? — me je vprašal grsiki modrijan. — O ničemur. — sem odgovoril, ker nisem hotel priznati, kakšne misli mi roje po glavi. Omejen človeški razum h: itak ne razumel, kaj sem doživel. Saj še sam nisem trdno prepričan, da je vse to res. Snežnobel marmornati kiip se ie lesketal v mesečini. — Kako divna ie ta marmornata ženska! — sem vzkli'kmil navdušeno, da bi napeljal pogovor drugam. — Podobna ie naši gospe, — je dejal Academus. Začudeno sem ga pogledal. Mislil sem. da se šali. — Tej stari matroni? Pirbl i? — Kaj še! Materi dvojčkov, gospe FrontiaL To ie prekrasna ženska Mlado, dražestno bitje Ona ie sinaha matrone ki ie naju kutpila. — Frontina? Nje še nisem videl. — Ker je na počitnicah ob jezeru Pel so. — Pelso? Kje ie to jezero? Morda v Italiji. — Kaj še! Tu je v Panoniji, južno od Aquina, o»b cesti, ki vodi k morju. — To bo torej Bla-tno iezero. — sem deial — Ne vem, kako mu pravite vi, barbari, — je odgovoril starec. — Morda je za vas Blatno jezero. Vi, barbari, imate čudno navado, da dajete rekam in jezerom razna bedasta imena. To jezero se imemrje Pelso. Tako mu pravijo Grki :n Rimljani. Pa tudi na starih Ptolomejevih zemljevidih ie tako označeno. — In naša mlada gospa preživlja tam Doletje? — Da. Na počitnicah je, da se malo popravi. — Kaj je bolna? — Ne. Potrebna je samo počitka in razvedrila Sirota ie še vedno zelo potrta. Svojega moža ne more pozabiti. — Je bil res tako velk mnak. ta Mar-cus Publio Ouintillianus? — V bitkah ie imel srečo praviio sužnji Udeležil se ie mnogih voin proti Ševom Dakom Ouadom in Markomadom Končno »e pa tud» rr vi nnhrala smrt. — AH ie bil men'ten gospod? — Pa še kako Bil ie trihunus. A to ie zelo visoko mesto v vojski Cela legija ima samo štiri tribune Nad tribunom ie samo consul ali legat. — Torej ie bil isto. kar je pri nas pol-kovrrk — Kaj praviš? — Nič. To mi ie ušlo kar tako mimogrede. Starec je sedel k meni na klop. — in dvojčke ima po njem? — sem vprašal. — Da njegovi so. — Je Frontina Iiuh;la svojega moža? — Zelo ga ie liubila. Zdelo se mi ie da se mi marmornati kip v meseč'ni ^m^hlia In ta smehlja' m,: ie bil dobro znan. — Koga predstavlja tale kip? — sem vprašal starca. — Boginjo meseca Luno. Frontina te zelo pobožna Njena rodbina ie bivata dolgo na vzhodu, v kraju, kjer so domačini posebno častili luno. Zato časti tudi ona Luno ali Seleno. Mož ii je poklonil ta kip za god. Vstal sem. da si od blzu ogledam boginjo lune. — Kako znan se mi zdi ta obraz! — sem zašepetal sam pri sebi. — Kakor da sem ga nekje že videl. — Seveda ie znan Sai ie podoben Frontini. To sem ti že povedal. — Toda jaz mlade dame še nisem videl. — Naravno, da ie nisi mogel videti. Kvečjemu . S cer oa . . — Academus! Acaderrrus! Za grmovjem se ie prikazala stara dojilja, sužnja Dorippa — Dvojčka sta se zbudila Želita, da bi jima grški učitelj pripovedoval kaj o obleganju Troje. — Dobro, takoj pridem. — je dejal starec. In njegova upogmena postava je izginila za grmovjem Ni imel časa povedat . kar ie mislil. Zatopljen v težke misli, sem se napotil v svojo spalnico. Spaln:ca sužnjev ie bila daleč na koncu vrta nad kuhinjami in staiami Postelje so stale v vrsti im samo tenke stene so bile vmes Oken soba n; imela, vrata so bila ochprta in skozi nje se te videlo iasno nebo f.ad Dunavom. — Poidlmo spat. — sem mrmral sam pri sebi. Bil sem zelo utrujen. Kdor oglašuje, ta napreduje' Iz zgodovine papeževe države Cerkev trdi, da je ustanovil papeževo državo že cesar Konstan tin, ki je podaril oapežu Silvestru celo Italijo. — Zadevna da rilna listina je pa bila potvorjena. Sporazum fašistične Italije z Vatikanom ie vzbudil po vsem svetu zanimanje za tako zvano rimsko vprašanje, ki S£ ie vleklo skoro 60 let. im za vse. kar je v zvezi z Vatikanom n njegovo politiko. Zato utegne ma^koga zanimati, kako so papeži sploh dobili svojo državo. Če hočemo odgovoriti na to vprašanje moramo noseči daleč nazai v Dre-tektost Poklicati s: moramo v spomin dobo. ko ie nastaiala na »"^valinab rim-sVeea imperna v d:\Hem kaosu barbarskih narodov nova rTvrona V teh časih t> bil rirrKfc; šknf v splošnem kaosu sikoro edimo trdno oporišče Niegov sede? r>oln rabo v svojih dekrefh so smatrali za znak. da so določeni za neka; v'šiega ne pa samo za navadne pog'avarje germanskih plemen. V delu ItalVc je še dolgo ohdrž.al moč pravi ded?(* stare rm^ke države ded č njene vzhodne polovice, b:zamt;ns!ki cesar. Toda njegova moč je ooiemala in lcmahi ni več zadostovala, da bi šč'tila italijanska mesta pred barbari. Samo papež kot zadiva nada je bil tu. V nreiTi so b;le poosebVene stare latinske trad cii°. n;eeova lat:nščrna b' se sicer ne bila mogla podvreči krit:ki klasičtrrh gramatikov. vendar pa je bila še vedno iez'k stareera Rima. a poleg tega ie bil papež duhovni poglavar krščanskega sveta. Kaj čuda torej, da je š.-nila papežem na emkrat v glavo misel, da se ne kaže zadovoljiti samo z '"hovno močio in avtoriteto. Papež Zabarija 3. decembra 741 ie postal papež Za-harija. Grk iz Južne Italije. Vladal je do I. 752. To ie bil eden natsprecne Šh dplomatov na Petrovi stolici Nanj je pritiskal z vso silo krali Longohardov kateremu se ie pa dolco uspešno upiral N:egova prepričevalna zgovornost ie veliala končno pri kralju več. nego longnbardska votska Krali ie vračal posestvo za posestvom kitera ie bil vzel cerkvi, ker se ie bal Petrovega naslednika ki mu ie znal v tako živih bar\ah naslkati kazen, ki bi ga zadela, če ostane sovražrrk sv očeta tn tako ie oapež zaokrožil cerkveno državo okrog mesta in postal pravi vladar v srednji Italiji. Toda za enkrat še ni hotel biti formalni vladar Rad ie prznai moč b -?an-tinsVega cesaria tem boli ker ta moč v Italiii ni ničesar nomenila Priznal ie tud? loneobardskega kralia seveda samo v tolfko. v kolikor ie bil poslušen sin cerkve. Istočasno se ie pa iz ral r>o močneiši zaščiti, ki bi ne bila *ako bl'zu Rima. Našel šnie k^onan'e in pomiri še zadnje ostanke upornih duhov proti »samozvanou«. Plfrn ie stopil pred niim s konja in hodil dolgo peš krai papeža ki se ie vozil v krasn kočiji Ta ponižnost se mu ie izplrčala kajti z njo si ie zas:igural kral:evsko krono Papež mu ie pa to tudi diplomatsko poplačal, ko ;e pokleknil pred njim in ga prosil, naj se zavzame za interese sv. Petra proti nenasitnim Longobardom. P pin se ie papežu bogato oddolžil Napotil se ie z vorsiko v Italijo, iztrgal 'e Longoharom znaten del Italije in ga poklonil papežu kot dedščmo sv Petra f 7^J t** ;z"H^ nane'v ^*e*^rin ^t-'inn listino in s to listino je bila prav za prav ustanovljena papeževa država. S tem pa papeževa država še ni b la za-sigurana. kajti ko so Franki zapusti!: Italjo so se je znova polastili Longobardi ki so še bob pritiskali na papeža, ker ie bil poklica' prot ni;m tujo pomoč. Potrebna je b;la nova Pip;nova eksipe-dicija. po kateri ie pr-Šlo do ponoN-ne utrditve dedSčme sa- Petra. »Dar« česana Konstantina Pipinova darilna I v nj se nj ohranila pozne'Š m časom. Pač pa se je im enkrat pojavila »prastara« listina. \z katere pobožni čitatelj zve. da je ustanoviti papeževo državo prav za prav Že cesar Konstantn 1. 314 ko je darovai papežu Silvestru celo Italijo, sam se je pa preseli s svojim dvorom v Kon-stantlnopol menda zato. da bi papefcu v Italiji ne mešal štren. Ta »darilna« listina e zelo obsežna in »imperator cae-sar Flavius Consrta'mirs« s* predstavna v nj' kot ^edno pobožen viadar. ki je vladal točno takn. kakor so Želeli v VIII. stoletju papeži Ta 1 stina »e pa pisana v tako bombastičnem slogu, kakr-šne^a Konstatinova doba še ni raoz^ala. Pozineie ni bilo težko dokazati, da ie ta Konstanrnova darilna listma potvorba, ki ie :z^la med let; 757 in 767 iz pobožne famazie nekega men ha. katerem« se ie zahotelo čim bolj utrditi posvetno moč cerkve. Dosegel ie svoi namen :m papeži so se z irspehom 5e dolgo sklicevali na to potvoneno darilno list:no. Primeri po«tvori*n:h listin z vsemi po-sled cami pa v srednjem veku niso biti realki in zato b? delali cerkvi krivico, če bi hoteli valiti \^o krivdo na njo. To ie bila enostavna navada takratne dobe. ki to ie znala oerfccv spretno izkoristki. Poznetsa doba ie prinesla papežem velik in nepričakovan porast posvetne moči. V 13. In H. stofet.Hi so biti papeži fakt:čni vladarH sveta, zapovedovali so cesariem in kraliem, ki so moral: vedno nag^ašati. da ;m3tn s\ojo moč od oaneŽev Pesnici na Kwbo ie pa treba igot^vlti. da v svoji lastni državi, v dediščini sv. Petra, papeži z red'kimi ziprmrni niso bili de^ansfc; sjosipodarji. Rimljani so se za njihovo vladavino presneto malo brigali in nrhovo mesto ie bilo često zelo hoievita repnj^lška. Na ostalem ozemlju papeževe države so pa Često vladali večji in ma«nfši veli kakor so hoteli, in narnofcocnejši pa. oeži. pred katerimi se je tresel \cs svet če so izrekali prekletstvo, pog Kto sami niso vedeli, kako nai upravljajo svojo državo. Hudomušni Nestrov. Ko so peki na Dunaju sklenili delati manjše žemlje se je po'avi) slavni mojster Nestrov rta odru v fraku, na katerem so bili prišit gumbi v obliki majčkenih žemljic Seveda ie na^tak> v pekovskem cehu spl-ošno ogorčen>e in zadeva je prišla pred sodišče Nestrov ie bil obsojen na dva dni zapora ker je razžalil tako imeniten stan Ko 'e odsedel kazen se ie znova po'avil na odru in naročil svojtmu partnerju, naj ga vpraša kako se mu je v leči godilo in da-li ni trpel lakote. — Ah. ne ie odgovoril No*troy. Hčerka ietmškega paznika, ki me zek> ljubi, mi je potiskala žemljice skozi luknjico v ključavnici. Neki so spoznali, da komiku ne mo» reio do živega in ga niso več toži!:. • Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenesa sožalja. ki smo i:h prejel: pismeno ali ki so nam bili izražen: osebno ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga nepozabnega očeta, tasta, starega očeta. Dradeda. svaka, strica, gospoda Ivana N. Adamiča izrekamo tem potom vsem našo najprisrčneišo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čč duhovščini in 00 frančiškanom, društvu »čitalnica« ter prijateljem blagopokoinikovim za udeležbo pri pogrebu, pevskemu društvu »Lira« za prekrasne tolažbe-polne žalostinke darovalcem preleph vencev in cvetia. končne vsem, ki so našega dragega pokojnika tako številno spremili na rregovi zadnii poti. Posebno nas pa veže dolžnost zahvaliti se ge F. Svetlcevi za vso požrtvovalnost, izkazano nepozabnemu ramkernu, kakor ostalim žalujočim. £e enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala! KAMNIK LJUBLJANA. KRANJ. olJ*i in najcenejši insercijsVci organ Oglasi v našem listu imajo popolen uspeli \iali oglasi vsaka t>es«cl*- č>0 par in ie plača lahku tud* v znamkah Zahteva te Ifisera ni c^Hh Stanovanje l—3 sob s or«*klnarrti. išče mir-rua tnčljnska rodbina brez otrok v bližin glavne oMtt ali vsa} ar ialeč odtod ea maj Pf>nudb«r na ip'avo Slov. Naroda pod »Maj *42. 342 Za drevesnico Kmerl^ke podruinioe v Mokronogu k opi m ?t00 iabofcnih. 500 hnr*ko-vili in ?00 črešaievnih dniakov Pavel HerbsT. Šolski upravtelj v Mokronoifu 366 Pletilja dobro izurjena. iSčtr sluibo s hram.'' 'ti stanovanjem v hiši Ponudbe na upravo teza li-sta pod »PletHja Žagarja na venecijanko. neožeojetheza, ve-Š5esa rezanja lesa. sprejmem takoj Stanovanje )B hrana preskrb-Ijetio. plača po dogovora Ivan Brezar, posesttuk, Izlake pn Zagorju ob Savi. 368 Gospodična državna uradnica z večletno prakso išče mesto KONTOR1STINJE ali blacafnlčarke za takoj Ponudbe pod •Nujno« na upravo teza b-sta. 362 Dve sobi opremljeni tn tudi prazni, s parketi in elektriko ter soufH-.rabo kuhinje m kopalnice (pl n). popolnoma separirani in v stanovanju sredi mest«, oddam takoj Naslov v upravi teza lista. 348 Jos. Otorepec se priporoča za kleparska m kow nostiskarska dela. - Ljubila na Za Grad »m štev 9 (ob kooen Streh 4ke iltcr* 23-1 Mlado kuharico sprejmem v dobre bitu ta deže* Ponudbe pod značk* »Ccdna zana ajosi i°7« aa uprav« »Slov S» -oda« ?e?ezn?to *rinc lekarnarja dr G Plccolija * Liubljam krepča os'abest rnakv trvne odrasle ld otroke. I02H Sastop takoj. 341 Kovačnico na dobrem mestu oddam v nalem Pojasnila daje G Jereb. Videm ob Savi. 347 Krušno moko najboljše vrste dobite vedno »vežo pri A. & M. ZORMAN Ljuoljana, Stari trs 32. tJlaz< dostavimo t ude na dom Prevzamemo v mkv tudi vsako množine domače al? banaske pšenice — pn manjS'h mm>žmab jo takoj zamenjamo za moko in otrobe. ►>ren**ia ;i*i ti u»«c> tule kri izKliih ,]»Nt >roS»va «l«KiiM deli* •"inie č'fvex ri»p h. *» **fne >Kti5t,i» i.«>*»nčljf vi•*.€• it '•»•čii' Knn ei« V/f> dr^o^f I Octi* f zKarrti« tiČttr <'Jie pn trfeno^k terori - «1*1 ANIVI^a. en- '• pristen • p|. .n hir«jr>ir> f»»v 'e»'h r»« Ht 20— t on r»'**lTT prnif"t'»TI KKAR^A RA»«te ^troi. o£»eii s to •/rednost pr tvr 1R< Lud Biraqa, juo im« Stitn >urfo •> ulic 6 i ) U9i*ci» aMh < -iftiit arancl i *\ 1 'elefon *t. •'KO JUNajSKi VELESEJEM 10-16 lil. 1923 (rto*u«dado .7.lil.) Pose »ne irlrtditve. Mednarodna rai^uvi aMa(ti«bil«v \m m«t*ratb Lole^ — rthui-ke nn>n»ti in iznajdb« — •»eintnj rr*iue ieleziiire — S^m«'«) is pr»m«a — Rai^Uva umetnih svil _ Sa»«» d«aaj-*ke koiuhnvinast^ mode - Rai*ta%a sa mila in hranila — Vsnreni semenj polje^^l-l'a in gasdar-iva \T-trij-ka rastava pitane *mn€ (15-—17 marea l**-1«« Brei vizuma! S sejemsko ;zka«»co in potnim Lsiom prov prestop mej« Ofrskj pretK»dn rj» tum se ob pokaranju sejetn^kr izkarnic* dobi na meji Precejsnir olajšave votn»»e aa |aio«l©«v^ or> skifc m avstrijskih tew*n»cah. oa f luna v a. a» Jadrarivkem moriu te« * fraftnmi prometn Poiavmla vseh vrst te' sejemske rrknrnfcr |pc Da *0 --» or V>lE^Eif*tSSe - \ G. VMen VIU ter med T4jan)eni L«pike*» p^m^d-nskr ;a sejma Dr- o »sk>vil«uct » Lnj>skem (»esten ■anjfcannl m P" vseh taarmh »a*t«»ontvih v Uabliam \vstri1^k kontnlat Onnits** centa 11 • Zveza za tat*k» promet v Sloveniju hjnaiska ;esta l 111 i Josip Zidar Danaiaka cesta II Umjujj*; Jiaup iopaućit — Za niNarudnu tk>harbo. f r«o Jcactich • Zrn apravg ID maera ai del »ta Uiuo Cbri»tot — Vai * LjuMjaoi.