Knpnjtm BONDEI Najstarejši ■lovenski dnevnIK ▼ Ohio Oglasi ▼ tem iistn so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily In Ohio LETO XXVIII. ^ VOJSKA Kodira pro-1 umsKi Zavezniške sile na '®fadni fronli se Pospravljajo za udar februarja. -Baltiifu prodirajo proti Hja%k' včeraj obkolile trd-sli, gi^ Grudziaz ob Vi- južno od Gdanska, ^ So drn« naznanil, drle na sovjetske sile pro-M se naha-od Goerlitza, ^'^ii t ^^jvečjega mesta v ca pomeni, da se Rde-klizini oqk v neposredni Na. 1 južno od Berlina je Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) FEBRUARY 19, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 41 ^ Koneva zavze- ^ % mn •' Sagan, ki ce, J o*^1 ^^lepe srcem spre- ii ®® na« konferen- co. ^asajo na Jugosla- ^ANr NAHAJA lOkhn ŽENSK "Sjo"' ^«'=™rja. - % nmLuanes nazna- ?■ «0 v Nemčiji nad • S ST"'- ki so bile (t H, kjer sT'h** fLPwwbn: teh žpn ° vj'Sila repa-^ bo po k, %l\ t , \f In. ti Nvj^Ave v ' se.^sih:, /' V G k si 'a .' -^Ve Tr in' druži starejši^ U-'*, Al ^Gsecev vojakom n Mr. in 16319 'ini ima-'i. Emest, nekje Ameriški materij al gre v Nemčijo skozi Španijo Kongresnik zahteva prelom s Francovim režimom; opozarja na nevarnost za Ameriko od strani španskega fašizma v soboto je govoril v Clevelandu pred City klubom kongresnik John M. Coffee, demokrat iz Tacome, Washington, kije izjavil, da gre ameriški materij al, katerega se pošilja v Španijo, v Nemčijo, odkoder prihaja nazaj v Ameriko "v obliki trupel ameriških vojakov." Kongresnik Coffee, ki je av-i^ tor resolucije, ki poziva držav ni department Zed. držav za prelom diplomatskih odnosa-jev s Francovim fašističnim režimom v Španiji, je izjavil, da je državnemu departmentu predložil dokumentarne dokaze o Francovi zavratnosti. Submarini iz španskih baz zalagajo nemške posadke Kongresnik je dalje izjavil, da nemške posadke, ki imajo še vedno v oblasti važne francoske luke na atlantski obali, so zalagane z vojnimi potrebščinami z nemškimi submarini, ki imajo svoje baze v Španiji. Coffee je označil pomožna državna tajnika J. C. Holmesa in James C. Dunna kot poglavitna zagovornika "apizarske politike" napram gen. Francu in je rekel, da sta ona dva v prvi vrsti odgovorna, da diplomatski odnošaji s fašistično Španijo še nisb bilj pretrgani. Franco kot orodje nemških nacijev Kongresnik Coffee je med drugim prišel na dan z naslednjimi obtožbami: Španija, in skozi nje južnoameriške države, se pripravljajo kot baz& za obnovo nacijske s; J stranke, kadar bo nacizem v Nemčiji poražen. Vladne oblasti imajo dokaze, Iz katerih je razvidno, da je Falanga, kakor se imenuje faši stična stranka v Španiji, podpihovala k plemenskim izgredom, do katerih je prišlo v raznih mestih v Zed. državah. Jose Del Gastano, španski generalni konzul na Filipinih je bil pred napadom na Pear? Habor in je še vedno agent v službi Japoncev. On je dal japonskim poveljnikom imena Amerikancev, ki so najbolj sovražni Japoncem. Za svoje delo je od Japonske sprejel najvišje odlikovanje, je izjavil kongresnik. Poraz nacijev ne bo imel pomena, ako ostane fašizem v Španiji Koristilo nam ne bo popolnoma nič, ako porazimo nacije v Nemčiji, ako jih tudi ne porazimo v Španiji," je izjavil kongresnik. "Nemci čanes lastujejo 80 procentov vse industrije in trgovine v Španiji. Mi ne moremo imeti dobrih sosedskih odnoša-jev z južno-ameriškimi deželami, ako jim ne pokažemo, da imamo pošteno vero v demokracijo* in nastopimo realistično s Španijo. Rooseveliovo pismo Stalinu ob slovesu LONDON, 17. februarja. — Moskovski radio je včeraj objavil poslovilno pismo predsednika Roosevel-ta, katero je poslal maršalu Stalinu pred odhodom iz Jalte. Njegova vsebina je sledeča: "Predno odidefti z gostoljubne obale Sovjetske unije, Vam hočem povedati, kako globoko sem Vam hvaležen za prijaznost, katero ste mi izkazovali, ko sem bil Vaš gost na Krimu. "Odhajam z visokimi nadami z ozirom na rezultate, ki so bili doseženi na posvetovanjih med Vami, ministrskim predsednikom in menoj. Prepričan sem da bodo ljudstva sveta videla uspehe te konference kot resnično garancijo, da so naši trije narodi sposobni delati skupno ne samo v vojni, temveč tudi v miru." Amerikanci so pričeli in vazi jo otoka iwojima Dolgoletni sodnik Virgil Terrell umrl V St. John's bolnišnici je umrl v soboto Virgin J. Terrell, ki je bil mestni, okrajni in prizivni sodnik v Clevelandu od leta 1919 do 1940, ko ga je porazil sedanji prizivni sodnik Lee E. Skeel. Bil je 63 let .star. Bolan je bil skoro leto dni. Pokojni je vse svoje življenje bival na zapadni strani mesta,-bil je demokrat in katoličan ter zapušča tri sinove in tri hčere. Dva sinova sta zdravnika, eden pa je odvetnik. Hčere so poročene in živijo v Clevelandu. Bil je 16krat stari oče. Njegov brat Thomas L. Terrell je klerk okrajnega volilnega odbora. I v napadih na Tokio je bilo uničenih 509 japonskih letal; invazija otoka 750 milj od japonske prestolice GUAM, 19. februarja. — Ameriška pomorska. pehota J se je izkrcala na Iwo Jima, strategičnem otoku, nahajajo-čem se samo 750 milj od Toki j a, potem ko je bil otok iz-ipostavljen skozi več dni strahovitemu bombardiranju od ! strani ameriške mornarice in njene zračne sile. j Invazijo otoka, ki predstavlja I prvi korak za invazijo japonske I celine, Je danes admiral Chester ! W. Njmitz uradno naznanil. Vesti z bojišč NOVI GROBOVI N k ^ yict ZdeSar, ta W Z t'-, »k pre-f'Olnovl, Dasher, ^ C Da- b leti rv ^ Vojakom ^ %y > ioj mesecev. Sestro C% A Je „ F po- ' v T ;k" etek, ter ^ertyviiie, Ul. CECELIA KURET Kot smo v soboto poročali, je! preminila Cecelia Kuret, preje i Yakoš, rojena Kregar, v staro-j sti 65 let. Stanovala je na 15705 i Holmes Ave. Doma je bila iz Št. Vida pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila je članica podružnice št. 10 SŽZ in Altarnega društva. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jakoba, hčer Josephine, poročeno Esner, in pet sinov: Joseph, Frank in John Yakos ter Jack Kuret, v Fly Creek, N. Y. pa Anthony Yakos, in sestro Marijo v stari domovini. Pogreb se bo vršil v torek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek v cerkev Marije Vnebo-vzete in nato na Calvary pokopališče. * * * ALOIS ARHAR Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu, zadet od srčne kapi, poznani Alois Arhar, star 72 let, stanujoč na 1537 E. 41 St. Bil je vdovec. Žena mu je umrla pred 25 leti. Doma je bil iz vasi Viž-marje. Št. Vid pri Ljubljani, kjer zapušča več bratov in sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil po poklicu mizar. Dolgo let je popravljal orgije, katere je tudi po cerkvah v Clevelandu in okolici inštaliral. Bil je član društva Perry Tent št. 1103 T. M. Tukaj zapušča dve hčeri, Lois in Christine, ter sestr*© Jennie Bizjak, v Meadowlands, Pa., in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9:15 iz zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v . cerkev Immaculate, Conception, E. 41 St. in Superior Ave., ob 10 uri in nato na Calvary pokopališče. * * * ALOJZIJA MEJAC Včeraj ob 4:15 uri popoldne je umrla Alojzija Mejač, rojena Kačer, vdova, stanujoča na 18207 Rosecliff Rd. Bolehala je mesec dni. Stara je bila 58 let. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ; društva St. Clair Grove št. 98 W. C., in podružnice št. 25 SŽZ. Zapušča dva sinova in dve hčeri: Mary, Jack, Rose Segulin in Louis. Pogreb se vrši v četrtek pod oskrbo A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda. * * # JOSEPH GUBANC Nagloma je včeraj umrl Joseph Gubane, stanujoč na 15607 Holmes Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri. & Umrli - ranjeni - ujeti S/Sgt. EDWARD J. DOLSAK Dne 30. novembra je bil ranjen nekje v Franciji, S/Sgt. Edward J. Dolsak, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Dolsak, 445 E. 200 St. Sedaj se zdravi v vojaški bolnišnici v Angliji, kjer ga je pred nedavnim presenetil s svojim obiskom prijatelj Walter Lampe, ki se takisto nahaja v Angliji. Zadnje predpriprave za odhod jugoslov. viade v domovino Barberton, O. — Tukaj je u-mrT Štefan Somrak, star 72 let in doma od Velikih Lašč. SEJA PODR. ŠT. 106 SANS V torek, ob 8. uri zvečer se vrši redna seja podružnice št. 106 SANS, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vabi se vse društvene zastopnike in posamezne člane, da se seje gotovo udeležijo v velikem številu. F. D. R. se je na poti domov menda ustavil v Franciji Knpnjt« vojne bonde In Tojno-varče-valne snamke, da bo čimprej poraženo otišje in Tse, kar ono predstavljal LONDON, 17. februarja. — Kje se sedaj nahaja predsednik Roosevelt in dali se bo na povratku domov kje ustavil, ni v javnosti ničesar znanega. Mnogo se je ugibalo, da se utegne predsednik ustaviti v Italiji, oziroma v Rimu, kjer je imel baje govoriti s papežem, ampak ta domneva je bila očividno napačna. N i č gotovega se tudi ne ve glede vesti, da se bo Roosevelt pred povratkom domov ustavil v Parizu in tam govoril z gen. De Gau-llom. Eno zadnjih nepotrjenih vesti, pravj, da se je predsednik s sv o j i m spremstvom ustavil v Marseil-lesu na francoski Rivieri. Poročilo, ki je ugibalo o mogočem sestanku predsednika Roosevelta s papežem, je domnevalo, da u-tegne Roosevelt pripraviti tla za izboljšanje odnoša-jev med Sovjetsko unijo in Vatikanom. Tukajšnji krogi pa sedaj izjavljajo, da je bila tozadevna vest brez vsake podlage. LONDON.—(ONA).—General Major Vladimir Velebit, ki je bil načelnik vojaške misije maršala Tita v Londonu, bo odšel v domovino istočasno s člani jugoslovanske vlade. Vsi člani vlade si bodo po svojih najboljših močeh prizadevali, da najdejo rešitev težkega in zamotanega vprašanja regentov, ki je posebno bodeče radi tega, ker bodo regenti morali sodelovati z narodno osvobodilnim pokretomv proti-fašističnem svetu, ki bo opravljal dela parlamenta do sestanka ustavodajne skupščine. Narodno osvobodilni pokret sam pa tudi želi ugodno rešitev, ker bi bilo sicer potrebno, da se sestavi vlada, ki ne'bi bila priznana od kralja. S tem pa bi se še nadalje zakasnila ureditev normalnega političnega življenja, posebno pa še v pogledu zunanjih odnošajev. Za balkansko federacijo Baje je kraljev odpor napram regentom, ki so bili predlagani, bolj osebnega kot političnega značaja. Vsem voditeljem starih jugoslovanskih p o 111 i čnih strank so vrata nazaj v domovino široko odprta—predsednik šubašič je baje sam povabil vse, naj se obenem z vlado podajo nazaj. Vse kaže, da se na Balkanu pripravlja ustanovitev balkanske federacije, ali koalicije. Kadar Jugoslovani zdaj govore o avtonomni Macedoniji, pa vendar mislijo le na jugoslovanski del Macedonije. V vseh sosednjih deželah je politični razvoj še preveč nejasen, tako da bo treba počakati, da se razmere ustalijo. Osnove jugoslovanske zunanje politike Celokupna jugoslovanska zunanja politika temelji na osnovah popolne narodne neodvisnosti. Najbolje je to razvidno iz dejstva, da so odnošaji z Rusijo popolnoma na isti stopnji kot z Britanijo in Zedinjenimi državami. To dejstvo priznava tudi maršal Tito sam. * Jugoslavija bo zahtevala popravilo svojih meja na severu, na meji z Avstrijo in tudi na se-verozapadu, na primorskem in tržaškem okraju. Te zahteve bodo stavljene na podlagi narodnostnih in gospodarskih razlogov. I OsW bitka na obrežju j Ameriški marini so se izkrcali ina IWO Jima danes zjutraj. I Medtem ko uradno poročilo ne navaja podrobnosti invazije, pa j je neki korespondent, ki se je izkrcal s četami, javil, da se vrši na obrežju ostra bitka. Poprej je admiral Nimitz naznanil, da so ameriška letala, ki so tekohi petka in sobote bombardirala japonske instalacije v okolici Tokija in Jokohame, uničila 509 japonskih letal, pogrez- j nila najmanj ducat ladij in pri-I zadjala resno škodo vitalnim I vojnim industrijam. 1 I Nimitz čestital admiraloma ! Nimitz je čestital admiralu A. ! R. Spruance-u, poveljniku pete-j ga b r o d o v j a, in podadmiralu i Marku A. Mitscherju, ki je vodil i napad s krova matičnih ladij, na I njuni "odločilni zmagi," ki je bi-I la izvedena s popolnim taktič-j nim presenečenjem za sovražne I sile. Kadar Amerikanci ustanovijo ; svoje baze na IWO Jima, bodo I ameriška letala srednjega kali-' bra prvič v stanu vpriza^jati na-! pade na japonsko prest6lnico. Nov sporazum med ] U. S. Steel Co. in j C. I. O. dosežen PITTSBURGH, Pa., 17. februarja. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da je bil med United States Steel Co. in CIO unijo jeklarskih delavcev dosežen nov sporazum, ki med drugim določa, da se ustanovi trajen odbor treh mož, ki bo potom arbitracije reševal vse bodoče spore in nesoglasja. Pogodbe, ki se sklenejo med delavci in to korporacijo, so navadno vzorec za kontrakte ši-rom industrije jekla, ki skupno vposluje 750,000 mož. Pogajanja med U. S. Steel korporacijo in vodstvom unije so se vlekla od decembra 1943. Določitev dobe novega kontrak-ta je bila prepuščena vladnemu delavskemu odboru, pred katerim se je imelo vršiti zaslišanje 23. februarja. Stavke in izprtja tekom pogajanj izključena Ustanovitev trajnega arbi-tracijskega odbora je bila pozdravljena od strani unijskih predstavnikov kot "velikanski korak naprej v odnošajih med delodajalcem in unijo. "Doseženi sporazum tozadevno določa, da nima biti tekom posvetovanj, povzročenih vsled nesoglasij in sporov, nobenih ukinjenj dela, stavk ali izprtij." Korporacija je izjavila, da poleg določbe za ustanovitev arbitracijskega odbora, novi kontrakt sledi v splošnem določbam stare pogodbe, ki je bila podpisana leta 1942. Ta se nanašajo na počitnice, mezdne izravnave pri menjavi dela ter pobiranje unijskih prispevkov od strani korporacije, katerega je vladni delavski odbor zopet odredil in je bil zanešen v novo pogodbo. , Krogla iz avtomobila zadela dekle na ulici Ko je 16 let stara Carmelita Ventriglio, stanujoča na 1260 W. 67 St., v soboto ob 8:30 v spremstvu neke prijateljice korakala po W. 44 St., je bila zadeta in resno ranjena od krogle, o kateri se sodi, da je bila izstreljena nanjo iz nekega mimo vozečega avtomobila. V bolnici so zdravniki izjavili, da je krogla šla skozi njen levi bok in da je njeno stanje kritično. Mladenki sta bili na poti na ples v Češkem narodnem domu na 4314 Clark Ave. in sta obe zaposleni v oblačilni tovarni Joseph & Feiss Co. Policija sedaj išče avtomobil, iz katerega je bil oddan strel na mladenko, ki je izjavila, da nima pojma, zakaj bi kdo streljal nanjo. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Chicago. — Družina Matthew Grill je prejela vest, da sta bila oba sinova. Frank in Charles, oba štabna sarženta, ranjena v Belgiji. Johnstown, Pa. — Dne 25. januarja je po dvodnevni bolezni umrl Marko Grgunch, star 56 let. Doma je bil iz vasi Kuševice pri Karlovcu na Hrvatskem, kjer zapušča ženo in hčer, v Ameriki pa par oddaljenih sorodnikov. — Dne 29. januarja je po večmesečni bolezni umrl v bolnišnici Frank Zalar, star okrog 60 let in doma iz Cerknice (po domače O-brezov). V Ameriki je bil čez 40 let. Zapušča ženo, šest. hčera in tri sinove, od katerih so trije v armadi (eden je bil ranjen in se nahaja v bolnišnici v Angliji). — Iz Italije se je oglasil Tom Bricely, ki je bil pozvan v armado pred letom. Bridgeport, O. — Iz vojaške bolnišnice je prišel na dopust James Elash, ki se je udeležil invazije Francije in vsled močne eksplozije granat izgubil sluh. Milwaukee. — V armado je bil 29. januarja poklican Stanley j; Rožic, sin družine Jacob Rožic. Doma zapušča ženo in štiriletnega sina, kakor tudi brata. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 19. februarja; UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ii ENAKOPRAVNOST » Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PKINTINQ AND PUBLISHINQ CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Simdays and Holiday! SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po počtl i%ven mesta); Por One Year — (Za celo leto)_______________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta) »___________________3.50 Por 3 Months — (Za > mesece)___:_____________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V (31evelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ For Half Year — (Za pol leta)__ For 9 Month« — (Za 9 mezec#)____ _$7^0 _ 4.00 _ gas For Europe, Boutb America and Other Foreign Countrle#: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); Por One Year — (Za celo leto)______________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________4.60 Entered ai Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. PREHRANJEVALNE RAZMERE V EVROPI Pisec tega članka Roy F. Hendrickson, je bil na čelu poljedelske in živilske uprave Združenih držav v zadnjih desetih letih. L. 1940. so mu poverili upravo in distribucijo živil, danes pa je podravnatelj U. N. R. R. A.-e. Da bi Hitler preprečil polom notranjega bojišča, kakor je to bil slučaj 1. 1918, je v okviru nemške strategije druge svetovne vojne, prav posebno pozornost posvetil živilski preskrbi. Z velikopotezno in z zelo strogo razdelitvijo živil v Nemčiji, je mislil, da nemško ljudstvo lahko zopet zapelje v novo vojno. Položaj pa se je v zadnjih treh mesecih temeljito spremenil. V svojih kalkulacijah je Hitler računal na obsežna zasedena ozemlja kakor tudi na ozemlja svojih podrepnikov. Vse to pa mu je sedaj zdr-čalo iz rok. Nemški prehranjevalni strategi so računali, da je nemškemu povprečnemu človeku potrebno za preživljanje dnevno 3,200 kalorij. Sedaj je ta količina zdrknila na komaj 2,000 kalorij, verjetno pa je, da je bila v zadnjih časih potisnjena še nižje. Strokovnjaki računajo, da je Nemčija do konca meseca marca 1. 1. uvozila ducat milijonov ton živil. Nemčija pa je lanskega poletja izgubila ozemlje, od koder je prišlo čez 7,000,000 ton teh živil. Prav lahko je mogoče, da se bo nemška notranja fronta pogreznila ravno zaradi pomanjkanja prehrane. Gotovo je, da so Nemci izropali vso zasedeno Evropo in da imajo še nekaj rezerv tega plena na razpolago, zlasti velja to za žitarice. Nemci se bodo potrudili, da bi izgubljene prihode živeža nadomestili v tistih pokrajinah, ki jih imajo še pod svojo oblastjo, vendar kopnijo tudi ta ozernlja z dneva v dan in tako bo za Nemce letošnja zima prva najtežja pre-iskušnja v pogledu prehrane. Hitler je z vso vnemo favoriziral proizvodnjo živil, pri tem pa seveda ni smel opustiti v nemar drugih važnih sirovin za oboroževalno industrijo. S totalno mobilizacijo črne vojske je ogromno število kmečkih delovnih sil odšlo v vojašnice, polja pa so ostala neobdelana. Na drugi strani se je proizvodnja znižala zaradi izostanka umetnih gnojil, zlasti fosfatov, ki jih je Hitler pred dvema letoma v ogromnih količinah prejemal iz Severne Afrike. Za ostale evropske narode je letošnja zima strašna preizkušnja tudi še zaradi tega, ker se Nemci dosledno poslužujejo pri svojih umikih taktike požgane zemlje. Na nizozemskem so Nemci s poplavami obširnih rodovitnih zemljišč uničili celotno letino. Tam pa kamor so spustili morsko vodo, bo zemlja za nekaj let popolnoma neuporabna. Tudi če bi se vojna v teku te zime omejila zgolj še na nemško ozemlje, bodo prehranjevale razmere v osvobojenih krajih zelo problematične. Repatriacija delovnih sil bo mogoča le v zelo omejenem številu, ker so Nemci 20,-000,000 ljudi odvedli v sam nemški raj h. Zelo je verjetno, da bodo štiri države: Poljska, Češkoslovaška, Grčija in Jugoslavija potrebovale največjo finančno pomoč s strani U.N.R.R.A.-e. Ta finančna pomoč bo služila za nakup živil in drugih nujnih potrebščin. Te dežele so obubožale in devize, s katerimi razpolagajo, so zelo skromne. Pozabiti pa ne smemo na njihove bogate pri-rodne zaklade, posebno pa na njihov veličastni duh, s katerim so posebno Jugoslovani prepojeni in ki bo pri obnovi ravno tako zmagovit kakor je bil v borbi. Te dežele morajo dobit'i zadostno pomoč vsaj do prve letine in za nekatera področja tudi še za kasneje. To bo odvisno od uničenja, ki ga bo sovražnik pustil za seboj. Tudi za druge predele je problem težaven. Glede finančnih izvorov pa je situacija vendarle drugačna. Francija, Belgija, Nizozemska in Norveška bodo verjetno lahko iz lastnih sredstev krile svoje potrebe. Tudi njihove potre- be bodo velike; kakšno obliko pokritja nakupov bodo stavile na razpolago, je postranskega pomena. Nemčija je letno rekvirirala na Francoskem 3 in 1/3 milijonov ton živil, ki bodo sedaj ostala doma. Kljub temu, da je bila tedenska odmera kruha na Francoskem za 330 gramov manjša kakor v Nemčiji, so Nemci 1. 1943 izvozili iz Francije 600,000 ton pšenice. Zadnja žetev v Severni Afriki je bila neugodna in bo zato Francija mogla le majhne količine uvoziti v domovino. Belgija je naj gostejše naseljena dežela v Evropi. Vojna je v mnogem spremenila belgijsko poljedelstvo. Pred vojno je Belgija uvažala polovico potrebnih živil. Da so mogli Nemci iz Belgije koristno izvlačevati industrijske proizvode, so morali belgijskemu delavstvu dovažati znatne količine žitaric iz drugih področij. Tu je bil potemtakem položaj obraten kakor pa na Francoskem. Sedaj, ko je Belgija osvobojena, bo neobhodno potrebno nadomestiti ji količine, ki so jih dobavljali Nemci. To ne bo težko, ker razpolaga Belgija z zadostnimi plačilnimi sredstvi, čeravno bo razdelitev otežkočena zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, ki morajo biti na tem področju na razpolago operativni vojski. Tudi Nizozemska in Danska sta morali v teku vojne v mnogem modificirati svoja poljedelstva. Prva in druga bosta olajšani, ko bodo prenehali izvozi živil v Nemčijo. Na Nizozemskem in na Danskem je število domače živine gotovo padlo in ž njim tudi količina mleka. Če bodo na kak način preprečili poplave na Nizozemskem in tudi na Danskem, se bosta obe deželi lahko v najkrajšem času poljedelsko normalizirali, pod pogojem seveda, če bo mogoče pravočasno preskrbeti zadostne količine umetnih gnojil in kmečkega orodja. Na Norveškem je pomanjkanje hrane zelo občutno. Relativno je samo krompirja v zadostnih količinah na razpolago. Norvežani tega živila porabijo povprečno pol kilograma dnevno. Proizvodnja mleka se je znižala, ker je Norveška pred vojno morala uvažati znatne količine krmil, kakor tudi živil. Celo norveško ribištvo je med vojno občutno nazadovalo. Koliko časa bo treba za obnovo evropskega poljedelstva? Odgovor je odvisen od mnogih činjenic: od obsega učinkovitosti taktike zgorele zemlje; od razpoložljivih prevoznih sredstev za umetna gnojila, poljedelske stroje in semenja; od pravilne organizacije distribucije, ki naj dova-ža potrebščine v kraje, kjer so potrebe najnujnejše še pred žetvijo; končno pa tudi od stabilnosti in iniciativnosti posameznih vlad po končani vojni. Evropsko poljedelstvo je v dobi med prvo in drugo svetovno vojno zelo napredovalo. Mehanizacija je v mnogih predelih zavzela pomembne razmahe. Moderne metode obdelave so znatno povečale tako količino kakor tudi kakovost pridelkov. Kljub temu je še vse polno temeljnih problemov, ki jih bo treba premostiti z vztrajnim delom in z vso življenjsko energijo še dolgo dobo po končani vojni. Časomerne posebnosti o tem, da je budilka izum nove dobe, nihče ne dvomi, zlasti ko vemo, da je ura, ki jo rabimo za merjenje časa sploh novodobnega izvora. V starejših časih so imeli ljudje deloma solnčne, deloma pa vodne ure. Prve so bile namenjene bolj javnosti, druge pa gospodinjstvu. Vodne ure so obstojale iz dveh posod. V eni posodi stoječi zgoraj, je bila določena količina vode, ki je tekla skozi luknjico na dnu v spodnjo posodo. Navadno je bilo v zgornji posodi toliko vode, da je trajalo točno šest ur, ali četrt dneva, da je odtekla vsa v spodnjo posodo. Potem je bilo treba seveda zgornjo posodo zopet napolniti z vodo. Kdor je pozabil na to, je bil na istem kakor človek, ki zdaj pozabi pravočasno naviti uro. In tu se pripoveduje o grškem filozofu Platonu, da si je izmislil pri svoji vodni uri napravo, ki bi jo lahko smatrali za nekakšnega predhodnika naših budilk. Posodo, kamor je odtekala voda, je postavil tako, da se je ob določenem času pod težo vode prevrnila in voda j e pljusknila v pripravljeno cev, kjer je povzročila ropot in opozorila tako Platona, da je že čas, da odide na delo. Mnogo glasneje je dal opozarjati hanoverski kralj Jurij V. svoje podložnike na to, da je poldne. Vsak dan opoldne je namreč zagrmel topovski strel. Kralj sam tega ni slišal, ker je bil gluh. Topovski streli opoldne niso nič posebnega, saj jih poznamo tudi pri nas. Toda v Hanovru je streljalo iz topa neposredno solnce, dočim se strelja drugod navadno na znak iz zvezdarne. Nad nabojem smodnika je bila tako postavljena leča, da je zažgala smodnik v trenutku, ko so se je dotaknili žarki solnca, ki je doseglo najvišjo točko na nebu. To je bil mogočen signal in zadonel je seveda samo, kadar je sijalo solnce. Domača fronta Najemniki dobili nazaj $5,000,000. Washington. — OP A poroča, da je bilo v preteklem letu izplačano najemnikom nazaj sko-ro 5 milijonov dolarjev na podlagi delovanja O P A. Preko 2,800,000 dolarjev^ je bilo izplačanih 60,000 najemnikom na neposredno intervencijo OPA v slučajih, v katerih je šlo za previsoke zahteve, kjer je OPA naslovila posestnikom pozive obtožbe za trojno odškodnino radi najemnin v teku leta 1944. Poziv, da se ne zapostavlja črnce Washington. — The President's Committee on Fair Etft-ployment Practice je pozval Carter Carburator Corporation in Wagner Electiic Corpora- ssifBie (PaooA/SMW^ Womsn. ' CLEVELAND, OHIO ^ Delo Prog. Slovenk za relif v letu 1944 (Nadaljevanje) Nabiralka Mrs. J. Leskovec. Po $5.00 John Samsa, Anton Leskovec. Po $3.00 Frances lie. Po $2.00 Jerca Bozich, Frances Stupica, Mary Godlar. Po $1.00 Antonija Susel, Mary Kocjan, Angela Rolih, Joe Korsic, J. Kos, Joe Chicago, Mary Klun, Mary Dobida, Zora Jejcic, Ama-lia Junkovic. .— Skupaj $29.50. (Kar je manj ko dolar ni i-mena, samo vsota je pripisana.) Mrs. Lojs Movric, Mrs. J. Gerl, F. Angela Koren, Matt Persic. Skupaj $46.00. Nabiralka Mrs. P. Janša, Cleveland, O. $3.00 Pauline Janša. Po $2.00: Frank Janša, John Sustarsic, Cyril Maček, Mary Hribar. — $1.00: Max Želodec. Skupaj $12.00. Nabiralka Gusti Franceskin, Cleveland, O. Po $5.00: G. Vi-densek, Joe in Gusti Franceskin. — $1.00: Louise Močnik. Skupaj $11.00. Nabiralka Mrs. Millie Bradač. — Po $10.00 Anton Kuhi. Po $2.00: Dorothy Samic, Tony Somrack, Millie Bradač, Mary Vardian, Frances Srnel. Po $1.00: Carmila Benellie, Hermi-na Strancar, Anna Smekel, An-gie Williams, Mrs. Dodic, Mrs. Simoncic, Mrs. Martincic. Skupaj $27.75. Nabiralka F. Yulylia. — Po $5.00 Stanley Brundic. Po $2: Mrs. A. Colaric, Mrs. Ana Skuf-ca. Miss Mary Pajk, Mrs. F. Zajec, Mrs. F. Yulylia. Po $1: Anton Scharaer, F. B. Penko. Skupaj $17.00. Nabiralka Frances Gorjanc. Po $5.00: Mr. in Mrs. Frank Kavcic, Mr. in Mrs. Anton O-breza, Mr. in Mrs. L. Drasler, Mr. in, Mrs. Felix Surtz, Društvo "Euchd" St. 29 SDZ. — Po $3.00 Frank Gorjanc. — Po $2 Louis Perme, Mary Smrdnik, Alston Bartol, F. Yakos, Joe Glavan, Mrs. Antonia Svetek, Mrs. Paula Koncilja, Mrs. John Jamnik. Po $1.00: Mr. Anton Cepelnic, Mrs. Agnes Gombac, Joseph Kovacnik, Caroline Besednik, Mrs. Jacob Banko, ko-meo Gregoire Mary Korošec, Mrs. Mary Yapel, Mrs. Mary Lustig, Louis Petrich, Konrad Floss, A. Simens, Mrs. Mary Starman, Mr. Joe Seskovec, Mr. Frank Strainar, Anton Tavzel, Joe Mersek, Mrs. Mary Struna. Skupaj $62.00. Mrs. M. Segulin je nabrala $1.75. Nabiralka Jennie Koprivec, Cleveland, Ohio. — $2.50 Joseph Berk. Po $2.00: Frank J. Svigel, Pauline Kapel, Joseph Barresi. $1.50 Opal Lucchesi. Po $1.00: E. A. Smith, C. E. McFadden, Josie Vaglar, Jane Prisel, M. K. Smalley, Mrs. Mary Mavec, Frances Dejak, Jakob Smole, Mrs. Frank Spehek, John Polsa, Joe Smith, Geo. DeFrieze, Ann Wells, Irene Se-menc. — 75c*Ruth Korney, 25c neimenovan. — Skupaj $25.00. Nabrale Mrs. Markic in Mrs. R. Hanko. Po $3.00: Mr. in Mrs. J. Poglay, Mrs. Mary La-diha. Po $2.50 Mr. Frank Mo-horcic. Po $2.00: Ivana Zaman, Katy Kolman, Rose Hanko, A-gnes Yeric, Mary Sekara, John Perse, Mary Korenchan, Lora Soboda, Frances Dejak. Po $1.50 Anna Yarm in F. Sukja-re. Po $1.00: Peter Vintar, Ha-na Blatnik, Jennie Shepar, Joseph Hočevar jr., Mary Hočevar sr., Mrs. A. Strle, Mrs. Rose Sintic, Mr. Lesar, Mrs. J. Milner, Mrs. J. Muhic, Anna Markarc, Mary Kosoglav, Mrs. M. Pucel, Mrs. A. Karlinger, Mrs. F. M. Perko, Frank Rozic, Anna Kuhar, Mary Germ, Anna Perko, Mary Zupančič, Jennie Somger, Mary Tisovec, Joseph Trebec, Katarina Ubic, Mr. in Mrs. Fransek, Agnes Bayt, Joseph Adamich, Steffie Pau-lich, Johana Strnad, Rosie Lem-pert, Mrs. Steve Lavrin, Mrs. Ana Hočevar, Mrs. Mary Vidmar, Mr. F. Beicher, Mrs. Mary Mulec, Mr. Jacob Kolman, Angela Karzic, Mrs. F. Hočevar, Edward Mozek, Frank Kaluza, John Rolich, John Janezic, A-gnes Legan, John Mrzlikar, Mary Mirtic, John Drobnic, John Pekol, Mary Smole, Katherine Tramsak, Louise Latin, Joe O-zimec, Pavel Metovic, Joseph Markel, Joe Metelko, Mr. in Mrs. F. Kure, Rosie Krall, Lucija Bencina, Genovefa Zupan, Joseph G. Vaupic, Mike Hribar, Mr. in Mrs. Yamnik, Mary Spehek, Apolonija Zitko, Jennie Mismas, Rose Skerl, Family Prijatel, Frances Smrdel, Mr. Zupančič, Mary Perko, Josie Hrovat, Frank Lovko, Fa-ny Ucakar, Frank Smole, Rose Verbic, J. Zaman. — Skupaj $106.00. Cleveland, O. — $1-50 Ivnik in Josephine PetriC' $1.00: Mary Petelin, J"' Ubi«, Mary Hočevar, NežW ^ lan, Jennie Vidmar, kus. Rose Kern, V. Slu . Nikola Braidich, Georg« , dich. Po 50c: Josie Razing®^' Helena Perdan. 25c Povh. — Skupaj $14^ Nabiralka Angela veland, O. Po $2.00: ^ cic, Anna Kertel, lin) Raab, John Skoff. % Kalin. _ Po $1.00: Johnb ^ car. Sr., Frank Klum, Bozic, L. Cebron, Anto» pin, Krist Lokar, trovcic, Josephina Kos, ^ na Maukov, Mary Nicb"' 'jJ Barberton, Ohio, zewski, Mary Navisb, ^ (Kalin) Smith, Angela ^ Mary Bencich, Frank Tony Yunes. — Skupaj f ' Nabiralka Mrs. ,M. $10.00 Capt. Frederic ^ Po $5.00: Mrs. F. ZuP«" 'j|; i »t in Mrs. J. Durn. Po . in Mrs. Zurc. Po $2.00 ^ jjp n, Mrs. John Filipic, Mr- " j|f Joe Oher, Mr. in Mrs-Skupaj $29.00. Nabiralka Mary Konestabo, Cleveland, O. — Po $5.00: Dr. Carl W. Rottar, Blossom in Mitzi Konestabci, Mr. in Mrs. Joseph Konestabo, Sgt. Vi Konestabo & Wife, Mr. in Mrs. Jerry Bohinc. $3.00: Frank in Mary Ipavec, Mr. in Mrs. Bol-ko. Po $2.00: Mr. in Mrs. Mary Vrin, Frank Cigay, Mary Bub-nic. Fiances Tomazic, Arrowhead Food Shop. Po $1.00: Mr. in Mrs. Louis Lustig, Mr. in tion obe v St. Louis, Mo., da prenehati z odklanjanjem sposobnih ženskih .moči črne polti, zaradi njihove rase. Poročilo prihaja iz urada g. Malcolm Ross, chairmana omenjenega komiteja. Nabiralka Albina Braidich, pf j M C 4 t Nabiralka Mrs. L Yerkic. — $5.00 Mrs- pt Yerkic. Po $2.00: MrS- ' tich, Mrs. S. CernigoJ' ji Kobal, Frances Krecic-Mary Kuret, Mrs. Mary Habat, Louis Urbancek, Dorothy rothy Marc. — Skupaj ^ Nabiralka, Mary Mr. John Yager. Po ? ' p' chael & Sons, Louis Petric, J. J. Wolf, Smith, Jean Arhar, jflj ^ Zuzek, J. L. Dacari Altmayer., Mrs. J-paj $21.00. Nabiralka Mrs. JoSGP^ j sel. Po $5.00 John ' jjl ^ Olga in Dorothy ^ Mary Lipovec. Po ^ Mrs. Podnar, Jenni® Joe Knaus, Sol Strle. $1.50 Mary ^ $1.00: Mary Koleno, ^ merza, Mary Ulle, za, Mrs. Miklavic, za, Anton Mramoi', _.g w jj, Spitzig, Joe Siska, ^ vec, M. Bartol. SkuP^J (Dalje prmodnJ' ^ Ic N m ^1-199 _ ____ "BELIEVE ME, IF I TO FAY ANY TAX^^ I'D DO IT EARLY r W, feb^i 9111 arja, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN S. LEPI STRieEK BEL-AMI j •'^ancoski spisal i 1 GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ (Nadaljevanje) Njegova 54 M prišla iz dru- ujezila. Nu "Jezusa na da jo po- ta nh' sta se s tem, iz ml in se norče- obrazov. Sre- o zein se jima je * B«ieha vredno. Bivši mol za njim, je Du bi ovešen. JSr^rekd: »ko, < ifi »Črt""' je in, J ^ je segel v 10 y gumbico o- 2 zelenomodrim tra- ^ Royevega dvobo-^Stesap " ^ Nem T'T Pogovar- %ax\^ ^^ki tisto v med ^ 8e2n.l*^°vrk) kretnje^ ^^ečo. gibati ženske %: '.f,^ko'H v Pr:J^ t" 2* liti; t- "O, kak \ je ,: kt(^^%Q tj. ® strašno ste ^^SuzeH devate! Na---..^^J^odvede ti- ' \ i'l^ >' [■ f 1 ^"Klio —ouvitt- ^ bolelo in sto, ki je hodila z vami, da bi spregovorila besedo z vami. Slišite, nocoj . . . nocoj moram . . . moram z vami govoriti ... če ne ... če ne ... ne veste, kaj naredim. Pojdite v cvetličnjak. Na desni boste videli vrata, in tam stopite na vrt. Pojdite po aleji, ki drži naravnost. Prav na koncu stoji uta, tam me čakajte za deset minut. Ako nočete, vam prisežem, da napravim škandal, tukaj, pri tej priči." Odgovoril je z viška: "Naj bo. V desetih minutah bom tam, kjer želite." In ločila sta se. A Jacques Rival ga je še zadrževal. Prijel ga je bil za podpazduho in mu je z razgretim obrazom pripovedoval vse mogoče reči. Brez dvoma je prišel od bufeta. Naposled ga je prepustil Du Roy gospodu de Marelle, na katerega je naletel pred nekimi vrati, in se je izmuznil. Paziti je moral še, da ga ne zagledata njegova žena in Laroche. Posrečilo se mu je, ker sta bila po vsej priliki v zelo živahnem razgovoru, in stopil je na vrt. Mrzli zrak je buhnil vanj kakor . ledena kopel. Pomislil je: "Presneto, da si nakopljem nahod,' in ovil si je robec okoli vratu, kakor kravato. Potem je korakal zlagoma po aleji, zakaj slabo je videl, ko je stopil iz bleščeče luči v salonih. Na desni in levi je razločil golo grmovje, čigar tenke veje so trepetale. Sive luči so poseyale po teh vejah, luči, ki so prihajale skozi palačina okna. Sredi pota pred seboj je uzrl nekaj belega, in gospa Walterjeva, z golimi rokami in razgaljenim vratom, je jecljala s tresočim glasom: "Ali si res prišel? Ali me hočeš umoriti?" Odgovoril ji je hladno: "Prosim te, le drame ne, veš, če ne, jo pri tej priči pobrišem." Objela ga je bila okrog vrata, mu skorajda pritisnila ustnice na ustnice, in rekla: "A kaj sem ti storila? Proti meni se vedeš naravnost poni-glavo! Kaj sem ti storilo?" Skušal jo je o d p e h n i t i od sebe: "Zadnjič, ko sva bila skupaj, si omotala vse moje gumbe s svojimi lasmi, in toliko da se nisva radi tega z ženo sprla." Osupnila je, potem je odkimala z glavo: "O, briga se tvoja žena za to! Najbrže te je oštela katera tvojih metres." "Jaz nimam metres." 2yfe. L CoHKLiV % - - k l , ; _ Gp .ip^S, WEAPON (5 ftMcftfcAN n RID CLUBMOUiLL % NEWER CLUBMOBILE VARIATIONS ARE LAUNCHMOBILES (OR WATERMOBILES TO SERVE SHIPS) . PLANEMOBILES (TO REACH ISOLATED SPOTS ] AND TRAINMOBILES t "Le nič ne govori! A zakaj me ne prideš niti obiskat več? Zakaj ne maraš priti vsaj po enkrat na teden k meni na dine? To je strašno, koliko trpim; ljubim te, da ni več ene misli v meni, ki ne bi bila pri tebi; karkoli pogledam, tebe imam pred očmi ; ne upam si več izgovoriti besede, ker se bojim, da izrečem tvoje ime! Ti tega ne razumeš, ti ne! Tako mi je, kakor da so me zagrabili kremplji, kakor da sem zavezana v vrečo, sama ne vem, kako. Misel nate, ki je neprestano v moji duši, me tišči za grlo, mi trga nekaj tukaj notri, v prsih, mi hromi noge, da mi ni moči hoditi. In vsa topa sedim po ves dan na stolu in mislim nate." Čudoma jo je pogledal. To ni bila več tista zajetna, bebasta punčara, kakor jo je poznal od prej, nego obupana, zdvojena ženska, pripravljena na vse. A nejasen načrt se je porajal v njem. Odgovoril je: "Draga moja, ljubezen ne traja večne čase. Ljubiš, pa se ločiš. Kadar pa trpi to tako dolgo, kakor med nama, postane to strahovita zapreka. Jaz ne maram več. Povedal sem ti resnico. Ampak, če hočeš biti pametna, me sprejemati in se vesti z menoj kakor s prijateljem, bom hodil zopet k vam kakor prejšnje čase. Ali čutiš, da bi to zmogla?" Položila je obe goli roki Georgesu na črno obleko in je zamrmrala: "Vse zmorem, samo če te bom lahko videla." "Torej dobro," je dejal, "poslej sva prijatelja in nič več." Zajedjala je: "Dobro."—Potem mu je pomolila ustnice: "Še en poljub... zadnji." Narahlo se je branil. "Ne, drživa se svoje besede." Okrenila se je ter si otrla dve solzi, potem je potegnila iz ne-drija zavitek papirjev, povezanih s trakom od rožnate svile, ter ga je ponudila Du Royu. "Na. To je tvoj delež od dobička pri maroški aferi. Tako sem bila vesela, da sem dobila to zate. Na, tak vzemi no .. ." Hotel je odkloniti: "Ne, tega denarja ne sprejmem!" Tedaj pa je njo pogrelo: "A, tega mi pa sedaj ne smeš ''erioo Opomini glede raci-joniranja Meso, sir,' maslo, konzervirane ribe in mleiso Rdeče znamke Q—5 do Z—5, in A—2 do D—2 so veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedila Modre znamke X—5, Y—5, Z—5 in A.—2 do G—2 so veljavne, vsaka za 10 pointov. Q—5, R—5 in S—5 potečejo 31 marca. Siadltor Sladkorna znamka št. 34 za 5 funtov sladkorja je veljavna za nedoločen čas. ^ Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. Gasolin Znamka A—14 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. marca. Znamke B—5, B—6, C—5 in C—6 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu kupona je treba takoj napisati ime države in licenčno številko. P r i prošnji za dodatno količino ga-soliii^ je treba navesti rekord prevoženih milj. Tajerji Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za nove tajerje. Na vozilih za komer-cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvo. Kurilno olje Znamke zadnje sezone št. 4 in o ter nove sezone št. 1, 2. in 3 so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. storiti! Denar je tvoj, samo tvoj. Če ga ne vzameš, ga vržem v obcestni jarek. Saj mi ne boš tega storil, Georges?" Sprejel je mali zavitek in ga vteknil v žep. "Noter morava,' je rekel, "sicer dobiš še pljučnico." Zamrmrala je: "Naj, če bi le mogla umreti." Prijela ga je za roko, mu jo strastno, z besnim obupom poljubila, pa odhitela proti palači. On se je vračal počasi, v misli zatopljen. Potem je stopil, glavo pokonci, z nasmehom na ustnicah v cvetličnjak. Njegove žene in Larochea ni bilo več tam. Sploh so se ljudje porazgubljali. Bilo je jasno, da jih ne ostane mnogo za jdes. Zapazil je Suzano, ki je držala svojo sestro pod pazduho. Obe sta prišli k njemu in sta ga prosili, naj bi plesal z njima in z grofom Latour-Yvelinom prvo četvorko. Začudil se je. 'Kdo pa je že zopet ta?" Suzana je odgovorila poredno: "Nov prijatelj moje sestre." Roza je zardela in je zašepeta-la: "Kako si zlobna, Suzana, ta gospod je prav toliko tvoj kakor moj prijatelj." Georges se je nasmehnil: "Že razumem." Roza je bila jezna, jima je pokazala hrbet in je odšla. Du Roy je segel prijateljsko mladi deklici, ki je ostala pri njem, pod pazduho in ji je rekel s svojim laskajočim se glasom: "Poslušajte, mala moja, ali me imate res za svojega prijatelja?" "Seveda vas imam^ lepi stri-ček." "Ali mi zaupate?" "Popolnoma." "Ali se še spominjate, kaj sem vam malo prej rekel?" "Glede česa?" _ "Glede vaše možitve, oziroma glede moža, ki se z njim poročite." "Vem." "Dobro, ali mi hočete nekaj obljubiti ?" "Da, ampak kaj?" "Da boste vprašali mene za svet vselej, kadar vas kdo zasnubi, in da ne sprejemete nobenega, predno se ne pogovorite z menoj." "Dobro, meni je prav." "In to ostane med nama. Niti besede o tem vašemu očetu ali materi." "Niti besedice." "Mož-beseda?" "Mož-beseda." Rival je prišel, ves v naglici: Gospodična; papa vas kliče radi plesa." Rekla je: 'Pojdiva, lepi striček." Toda odklonil je. Sklenil je, da takoj odide, hotel je biti sam, da bi lahko premišljeval. Preveč novega je navalilo nocoj nanj, in šel je iskat svoje žene. Za nekaj časa jo je našel v bu-fetu, kjer je pila z dvema neznanima gospodoma čokolado. Predstavila jima je svojega moža, a njemu ni povedala njih imen. Za nekaj trenotkov je vprašal: "Ali greva?" (Dalje prihodnjič) Društveni koledar 19 4 5 10. marca, sobota. — Croatian Pioneers H. B. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. marca, nedelja — Ples krožka štev. 1 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 1. aprila, nedelja. — (Velika noč) Društvo "Spartans" št. 576 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. aprila, sobota. — Društvo "Nanos" št. 264 S. N. P. J. priredi veselico v Domu za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave. 7. aprila, sobota. — Društvo "Cleveland" št. 126 S. N. P. J., plesna veselica v. Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 8. aprila, nedelja. — Igro priredi krožek štev. 3 Progresiv-n i h Slovenk v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 8. aprila, nedelja. — Koncert Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 14. aprila, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica They Retook Manila Brig. Gen. William C. Chase, above, commanding a unit of the First cavalry, former unit of Lieut. Gen. Jonathan M. Wainwright, was the first to enter Manila to liberate prisoners of war. Maj. Gen. Robert S. Beightler, below, led the 37th infantry into Manila. U. S. Commissions King of Majuro 1%: Upper left shows King Kitian, ruler of Majuro, wearing the insigne of office presented him by the U. S. military governorship. Upper right. Queen Lijamer, shown with the tattooing on her neck which marks her of royal blood. Lower, the queen strolls down the street of her village accompanied by U. S. army and navy officers. v avditoriju Slovanskega narodnega doma, na St. Clair Ave. » 15. aprila, nedelja. — Glasbena Matica, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 5. maja, sobota. — Croatian Pioneers, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. maja, nedelja. — Croatian Pioneers Bowling Tournament v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 37. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. julija, nedelja. —^ Piknik društva "Nanos" štev. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, — 6818 Denison Ave. oW? Do you suffer from hard of hearing and head noises caused by catarrh of the head? WRITE US NOW for proof of the good results our simple home treatment has accomplished for a great many people. Many past 70 report hearing fine and head, noises gone. Nothing to wear. Send today for proof and 30 days trial offer. No obligations! I THE ELMO COMPANY, Dept. 516^* Davenport, Iowa TODAY 8 TOMORROW A New Paper of Information & Opinion LOUIS ADAMIC, Editor-Publisher THE CURRENT ISSUE CONTAINS FIVE ARTICLES BY LOUIS ADAMIC: Tito Simply Had to Win in Yugoslavia Anglo-American "Schizophrenia" Why Yugoslavia Is Being Denied Relief The Fraud of the "Polish Problem" Basic Realities Inside Greece Also articles on: Hungary—Spain—Asia—USA and USSR—Germany— Developments Within U. S.—The Poison of Racial Prejudice Annual subscription $1; sample copy 25c TODAY & TOMORROW Milford, New Jersey JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je našq, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans M-192 "PERSONALLY, 1 THINK SHE LIKES THAT MARINE THE BEST. SHE ALWAYS SENDS HIS LETTERS 'V-MAll i" STRAN 4, ENAKOPRAVNOST 19. feW#'' V METEŽU MARIJA KMETOVA Roman Tina Mlakarjeva je zaprla knjigo in prekrižala roke nad glavo. Zazrla se je v s t r o,p , kjer so lučke hitele in se lovile in v duhu je videla morje zunaj, kako se blesti in skače solnce po njem, V sobi je bil polmrak in zaprte poloknice so se nasmehnile lučkam na stropu. Vročina je dušila oberoč, zatohli zračni valovi so umirali, medlele so rože v vazi. Tina je globoko zavzdihnila in dejala v mislih: "Ce bi ne bilo tega zoprnega življenja! Te težke priprege, vsega tega zlobnega dolgočasja in dolgočasja." Pretegnila se je, pogledala rože v vazi in dejala spet; "Tudi tem je dolgčas in tudi te niso vesele življenja." Zaprla je oči in težka dre-mavica jo je obšla. Vročina je legala nanjo kakor železen o-klep. Pa se je stresla. "Mama!" Hrupno so se odprla vrata in Tinina hčerka Vanda je pritekla v sobo. Ko je zagledala mater na postelji, se je zdrznila, povesila glavo in obstala sredi sobe. Tina jo je nejevoljno pogledala in dejala z razdraženim glasom: "Kaj me ne moreš niti za trenotek pustiti same?" "Sem ti že spet v napo t je ?" je užaljeno vprašala Vanda in se že okrenila, da bi odšla in senca tihe žalosti ji je zastrla pogled. "Ah — v napotje!" je še bolj razdraženo odvrnila Tina, ki jo je zabolel upravičeni očitek. "Odkod imaš vse take besede —," je dodala in se sjclonila in pristopila k oknu, "pa kaj hočeš?" "Nič," je tiho dejala Vanda, "a gospa Strnadova je prišla." "Gospa Strnadova? Privedi jo noter, ti pa ostani zunaj, saj imaš otroke, in solnce sije." Vanda je odšla in je že pri vratih srečala gospo Strnado-vo, ki je vsa v bujni mladosti in radosti vstopila v sobo, rekoč: "Povabit sem te prišla." "O, Meta! Kam povabit? Pa sedi, sedi!" Meta je sedla, vročina je rdela na lepih licih in lahek vonj po dišavi je objel ozračje v sobi in se je zazibal preko rož v vazi. Tina je prisedla in s pogledom v zrcalo popravljala lase in še vedno je bila nejevoljna v njenem glasu, ko je dejala; "Torej kam — in kako, da hodiš okrog v tej vročini?" "Vročina je le tu pri tebi, zunaj je prav prijetno. Z avtomobilom sem se pripeljala pote — če hočeš malo naokrog — v Miramar — ali kamor ti drago." "Z avtomobilom? Ah, seveda, ti — tebi je lahko." Meta se je zasmejala na ves glas in odvrnila; "Moj Bog, kako siten je tvoj obraz in kakšen poudarek je v tvojem glasu! Pa kaj ti je v napotje moj avtomobil?" In se je smejala dalje in dalje. "Lahko tebi, o seveda, le smej se! A pri meni je hudič, da veš, to je en sam velikanski hudič." Brrr — kar groza me bo — in vendfCr, rada bi, da bi šla z menoj. Pa brž — ena — dve tri, obleci se — no?" "Ne grem," je v jezi odvrnila Tina in se zazrla v mizo. "Tak — ena ..." "... dve, tri in ne grem!" Tina je vstala in hodila po sobi in govorila: "Kaj misliš, da je to kar tako pri meni kot pri tebi, ki imaš služinčadi na pre-ostajanje? In se oblečeš in greš? Jaz s svojo ubogo deklo, ki nič ne zaleže. — In Vanda — in obleke nimam in Tone — in denarja nič — in to, vidiš — je hudič in meni se ne ljubi o-krog in " "In — slabe volje si — in te ne maram poslušati in ti je potrebno razvedrilo in greš z menoj." "Bom motila, slabe volje sem." "Ne boš motila — in slaba volja preide. In še nekaj —" Meta je pomežiknila in pristavila v smehljaju: "Gornika dobiva." Tina je vzdrhtela, vendar je malomarno skomizgnila z rameni, rekoč: "Vseeno." "Oho, kakor ne bi vedela!" "No, kaj!" , "Nič — nič — pa pojdi že vendar, šofer je že nestrpen —" "Ah, meniš se ti za šoferje, ko jih dobiš, kolikor hočeš, bogata kakor si... Sicer pa — ker že toliko siliš ..." "Aha — torej, da vem: Gornik ... pa je vse v redu pri tebi — " "Ne — nič ne veš. — Pa Vendarle, nalašč pojdem." V naglici se je preoblekla, Meta pa je stala pred zrcalom in je bila sama sebi všeč. Potem sta odšli, čeprav je Vanda vprašujoče gledala odhajajočo mater in ji je bilo na jok. Vanda je bila vajena, da je ostala večkrat sama doma in že dolgo ni pokazala materi svoje notranjosti. Vrgla je žogo v zrak in skrivaj obrisala solzo. Avtomobil je brnel kakor velikanski hrošč in živo so se blestele šipe v soincu. Tina in Meta sta se zazibali na vzmetih in v širokem objemu ju je skoraj pogoltnil avtomobil in zabrenčal v sikajočem vračanju in odšu-mel kakor težka svila po gladki, široki cesti. "Proti Miramaru?" je vprašala Meta. "Kakor hočeš — " "Dobro." Hiše so hitele mimo s pokončnimi, ozkimi obrazi, tu in tam je pogledalo okno s svetlim, mežikajočim izrazom, v eno samo skupino so se strnili mimoidoči ljudje in kakor bele in pisane pike so se mešali obrazi mimo avtomobila. Veliko, motno zrcalo na levi, to je bilo morje in vmes rezki, odurni, pretrgani glasovi — opomini avtomobila. Potem so se razgrnile hiše, drevje je sekalo ozke črte pred pogledom. "Kakor svinčniki," je dejala Tina in se je zasmejala. "Saj si že dobre volje, poglej, poglej," je odvrnila Meta. "Sem, ker je tako prijetno voziti se s to naglico." "Meni — meni je že skoraj odveč taka vožnja," je povzela Meta. "Nikar — menda vendar nočeš reči, daje lepše mešati prah pri hoji? Pa seveda — ti imaš vsega v izobilju in si že' vsega naveličana. Ah, kako je tebi lepo, moj Bog, da bi bila, jaz v tvoji koži! Še bolj bi zna-' la uživati, še lepše bi se imela." "Kako si otroška, Tina, če pa imaš, ti je že odveč." "Ne žali me — saj veš, kolik prepad je med teboj in menoj v denarnih stvareh. — Pa veš, ustaviva se tu — v Bar-kovljah." "Že prav — kakor hočeš," je odvrnila Meta. Avtomobil je zahreščal in brenčaje obstal. "Tja pojdiva, glej, na vrt!" je povzela Tina. In kmalu sta sedeli na terasi in na desni je bila cesta in potem morje, svileno morje vseh barv. "Te krasne toalete!" je vzkliknila Tina in se zagledala v množico, ki se je zibala, strinjala in razmikala po obrežju. Lahek val parfema se je mešal z medlim, prena^ičenim duhom po morju in barve toalet so se menjavale hip la, hipom, Sve-I tie kočije so se izprehajale v j koraku po široki cesti in konji j so nekam koketno stopicali in| stresali z glavami in jih spet! dvigali v elegantni kretnji. Vsa' žametna se je blestela njih dla-j ka v soincu in kakor bi konji to vedeli, so korakali s ponosom in se z viška dol ozirali na avtomobile in pešce. Solnce je si-palo cekinasto cesto na morje, ki se je ogledavalo v bele o-brežne skale in šumelo, šustelo in se drobilo v mavrične bisere. S hriba dol pa'so hiteli valovi dišav iz akacij, klicinij in vrtnic in natančno si čas za časom ločil posamezne dišave. O-pojnost je bila vseokrog in še morje je vedelo zanjo, ki je v oljnatem odsevu zajemalo vase dišave in solnce in rožasto nebo. "Živeti, živeti, moj Bog, kako bi človek živel!" se je vzdra-mila Tina iz nemega opazovanja in je sklenila roke in z globokim pogledom srkala vase vso opojno okolico. Meta se je nasmehnila, se udobno naslonila nazaj in odsev zunanjega razkošja se je zasvetlikal v modrih očeh. ,"živi!" je dejala in z lahno kretnjo pokazala na promenado in Tino. "De — živi — če moreš," je šepnila Tina in glasneje nadaljevala: "... če moreš, ko pa ne moreš. Spet in spet premišljam: kako, zakaj sem prišla do te nesrečne možitve." "O!" jo je karajoče prekinila Meta. "Saj veš, kako je in kaj bi ti prikrivala. Tako vsa mlada — osemnajst let mi je bilo in kaj je to? — in sem zlezla v ta nesrečni zakonski jarem, ki je v mojem slučaju zares jarem." "In kje ni?" "No — pustiva — mene tlači in žge in reže prav v živo. Saj ne rečem, v tisti prvi, hipni omamljenosti je bilo že nekaj , a kako dolgo? Pa sem se iztreznila, zresnila, pogledala in — joj! — Kolik prepad, kolik prepad med menoj in njim, prepad med menoj iz prvih dni in menoj iz teh dni," "Si sentimentalna?" "To že ni več sentimentalnost, to je gorje, groza ..." "... hudič?" "Prav; to je hudič, če hočeš." "Pa hočem. Na — pij, teran jii napak za take jesihave misli." Meta je v smehljaju dvignila kozarec, da se je zasvetli-kalo vino kakor rubin in Tina je molče pokimala in izpraznila kozarec v dušku. "Tako — in kaj te še teži?" je vprašala Meta in se naslonila ha mizo. "Pa ne misli, da se norčujem, saj poznam vse te tvoje misli, Tii so bile nekoč tudi moje." "Da, tudi tvoje," je povzela Tina, "a s tem razločkom, da je bil v njih denar." "Ki je včasih prav preklet." "Ne — tako ze^o ne, mislim, in gotovo tudi tebi ni odveč." Meta je skomizgnila z ramami in Tina je govorila dalje, ne da bi vedela, če jo sploh posluša kdo. "In prav to, vidiš, to je tista točka. Važna, prevaž-na točka tudi za ljubezen . . " "O!" "... in srečen zakon . , . " "Če je sploh kdaj srečen?" Trav; če je sploh! — Ali tisto potanko računanje z vinarji, veš, to te ubija dan za dnem. G.I. Joe's Personal Biographer da ti je, kakor bi kdo kožo vlekel s tebe in te klestil uro za uro, da si že vsa kakor okleščeno deblo. Kje je ljubezen? Ah, ljubezen — če pa zjutraj ne veš, s čim boš kupila kosilo — in večerjo — in kruh —, da o obleki in vsem drugem niti ne govorim. Kako te tlači in davi, to je pravi jarem. In gospod mož, kajpa, gospod mož prinese denar, pravi, vse sem ti dal — in jemlje potem dan za dnem toliko in toliko za to in ono, češ, da mora, da dela, da je vendar mož!" "Ah, kako si izborna! Le dalje!" "Saj ni treba, da poslušaš, jaz govorim, ker mi je zdajle, da govorim." "Mi je všeč." "Vseeno, če ti tudi ni všeč. — In jaz? Jaz tudi delam in nimam oddiha, ker ..." "No, ker si ženska." "In tudi človek." "Morda." "Res — po vsem tem bi rekla "morda", zakaj v vsej tej mizeriji že pozabljam, kaj je lepo, kaj dobro, kaj plemenito. In on — gospod mož — živi kakor mu je všeč in ostane vedno človek. In jaz naj ga ljubim, Častim in spoštujem." (Dalje prihodnjič) Za delavce Za delavca Mali oglasi Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni BOLECIHE v HRBTU? STRANICI? PRSAH? Toplota olajša bolečine v mišicah—hitro, efektivno. Da imate dobrodošlo, stalno olajšavo toplote za več dni, baš na bolečem mestu, denite velik Johnson's RED CROSS PLASTER—ali pa težjega, toplejšega Johnson's Back Plaster . . . Lahka, aktivna medikacija prijetno segreje hrbet, oživi krvno cirkulacijo, odvrne podplutje, olajša bolečine . . . Gorko pokrivalo z blaga obdrži loploto života, protežira proti pre-j pihu, nudi stalno podporo . . . Poskusite ta čist, lahak, zanesljiv način z "toploto zdraviti" navaden hrbtobol In druge I bolečine v mišičevju—DANES. (V slučaju kroničnega hrbtobola, obiščite vašega zdravnika.) . . . Vedno zahtevajte PRISTNEGA, izdelanega po Johnson & I Johnson. Qo(w»om>,RED CROSS PLASTER and ^oWcm^back plaster Famed war correspondent Ernie Pyle, whose warm informal human-interest reporting of the war on African and European fronts earned him the title of G,I. Joe's personal biographer, is greeted by Capt. H, B, Miller, USN, left, and Capt. David S. Ingalls, center, as he arrives in Hawaii to begin a duty tour of the U. S. navy on the Pacific front. VSE KARKQLl potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v va še polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Urad li naslov: vhod na 62. cesti Knannovo poslopje 6131 St Clair Ave. American Allies Fighting Behind Jap lines THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja t downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5,10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., «ob»^' od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljai The Ohio Bell Telephon^ ■t Mali oglasi Dorothy's Gift Shop 16378 Euclid Ave. VOŠČILNE KARTE — KNJIGE COSTUME ZLATNINA IN DARILA POPRAVLJAMO URE VSEH IZDELKOV GLenville 4308 J. G. Electric Repair HE. 7000 Točna postrežba — delo jamčeno Brezplačno pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Popravimo In prenovimo velike in majhne električne motorje. Izvršujemo tudi popravila na električnih čistilcih preprog Vprašajte za JOE GORJANC Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. WAR BONDS Signal Corps Photo Pfc. Joseph L. Delaney operates a BD 71 telephone switchboard for Headquarters Company, 169th Infantry, in the Pacific theater of operations. War Bonds pay for these instruments so vital to efficient communication at the front. U. S. Treasury Department Lepa darila za vaše drage za velik&noč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVID'S 932-934 E. 152nd St. (5 Points) PosluSite se vaSega kredita $1.25 tedensko odplačevanje Led by Ameriosn army, navy and marin« officers and enlisted men, tlie Kachins, perennial hill people of Burma, are focusing their natural Bghting talents on combating the Japanese behind enemy lines in I Burma. Known as the American Kachin rangers, the Kachins have contributed greatly to the defeat of the Japs in Burma during last two years. Tiie activities, imtil recently, have been withheld. engine laths milling boring operatob^' Dobra plača poleg overtime 53 do 60 ur The Osb«" Mfg. 5401 Hamilton ZENSN za lahko tovarniško v našemu Service Dep3' Visoka plača od^ Tedensko Priority vojna OLIVER nasledi"'" cleveland co. 19300 Euc lid Malijj Da se uf®" ZAPV^l se proda dve n' ^ 5 sob in kopal^^J^ i 59 St.; 6sob]wa\^* Oddajte vašo P° pp se na 14317 WeS -pokličite JOHN LATHING AND J STUCCO AND OB Izvriujemo J* C'"'^ ] 95 majhna In 3577 E. 149 St LO. iSim plinske kuh''^'^ in vse jeklene K ^ j te imamo v j dostavo na doiw- ^ ^ Northeast Sa|®® Jerry 819 E. % BAW HIP B. J. RAD^^ 1363 E. 45 St' ^^i,J Prvovrstna vrst radio WIDGOY'SP% 485 iSe priporočatfio ■ f vrst slik po 2^^ ob Av k S |)C( ■^k M