St. 97. V Gorici, v soboto dne r> deeembra 1908. Letnik X. lihaja vaak torek in soboto ob 4. un popoludne. Ako pade na ta dneva prainik iside dan pro) ob 6. »teuer. Stan« po poitiprejeman ali v Gorici na dorn puiiljan ceioletno 10 K, polletno 6 K in Sfltrtletno 8"50K. ProdajaietGorici r to- bakaruan Schwarz t Šolikih ulicah Jell er tits t Numkih ulicah in Le- ban n» Verdijevem tekaliifiu po 8 Tin. r> Uredničivu in upravnIStvo ie nahajata v «Nsrodni tiikarni», ulica Vatturini h. it. 9. Dopise je naaloriti na uredniltvo, oglaie in narodnino pa na upramištvo »Gcricfc. Oglaai ie račuuijo po petit- ˇritah in ncer ako ¦« tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 vin. Ako ie TeČkrat tiikajo, radu- nijo ie po pogodbi. Iidajatelj in odgororni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tlskaraa" (odgoT. L. Lukežie). Deželno gospodarstvo. in. Danes začnemo pri konca dragega Gabričekoiega članka o finančnem pc- loma dežele. A to nara daje porod njc- gor opomiD, ki bi bil emešen, ie bi ga ne bil pisal G. »am. Čnjte! — relenčeni ;a I'no omikani poslsnec G&bräöek po- zirlja pi( I. Berbuč», naj ma odgorarja na Djegove trdit?e ter jih zarraöa ne z zsbatljanem, zavijanem in lažjo (lisica o moral: !), marreč 8 šterili in dckazi. To piše oni Gahršoek, kat°ri je imenoial I. 1901 Borbuč-a slfparja na- šega IjodBtta, kcr je zagotarjal pobiranje užitnine r dtželni režiji; oni G, kateri ma je opdovano zabrnsilv obraz „krin- ta! neporabne, nežegnsne, prodane mase, ter je ie prod kratkfm pozivljal jarnoat, naj ma pljura kot izdajalca nuroda t ( braz". To zihtera ooi člottlr, r čfgar tiektrrji in z njrgovo Tfdnostjo ata izšla proti prc !'. B. dva pan flcta pred zadnjimi deželnotbon-kimi Tolitvami, ki bi delala čaBt najreöjim bftnditom v Abruc b. Tako pile tisti G., kateri innenuJG prt I. B. celo ˇ 8»ojih drth lattncrcčno podpißan h ötonkih „slepi'ch", kater€ga hoče zisgra- biti za nevedni jtzik, ki „jeclj*". ki je na- praBkal reö nnaetij t oči „backomu, ka- terega pozirlja, naj „čoje Brojo Bramoto"; itd. brez konca in kraja. Ta člorek po- zWSja pri t. Bf rbac », uaj ne ztbavl^a, uiarveč naj cdgovarja b äterili in doktzi. Tak opomia od G. ni \eč imeien, mar- več rse kaj dragtgs. No, pa ta opomin je bil todi brez- potreben. Prcf. B. dobro re, če tadi G*- brüktoku ne lmponira ojegor prt fesoraki izpit, da izobrbžen čloiek mora piaati strarno in ne ztbavljat'. Čioveka pisara je zrcalo njegore izobrazbe. Le Boror, neoteean, brezresten člorek zabarlja, ko ma manjkajo argumenti za njegove trditre, mialeč, da je 8 tern orožjem nasprotnika pobil. Toiiko na to opazko. Istinito erxtsna jepa nadaljna izjara A. Gabščeka, ki pile o prcf. B.: „Med Vami in menoj je jelika raziika ˇ tern boja. Vam je v deželni biši rse na raz- poitgo, Vi ate bill že nad 6 let deltžni vsega „dela" dež. odbora, Vam gredo deželni aradi na roko, Vi nkazajete, — meni se pa z železno roko prikrira T8t". Za bcz,0 voljo, je-li potreba toli- kega aparata ? svrbo, da kdo nujprej trdi, kakor dela A. G., da bode lmela dežela v bodičnosti 3 in pol milijone dolga, a navaja pur mesecev kaaneje, da ga bode imela celo 4 in pol milijone, ter z»hte?8, naj prof. B. to a števili oyrze in dokaže! In ker tega ni stori), ma predbacita „zavitarBtro in sleparatvoM. Mi imo uterjeni, da doba Faidatti-Ga- brifiek, ki se začne menda zacetkom ja- natrja 1909, bo izkazala koncem konca Se veö nego 4 in pol milijune dolgo?, a za te bo mcral dajati odgovor A. 6. in ne prof B. „Gorica" je le trdila in trdi, da doba Pajer-Gregoröic, ki ntha koncem 1. 1908, bo izkazala v okruglem ätevila le 1800.000 K dolga, a Lez 1 milijon de- želntga premožeoj», od katerega dobi?a dežela okola 40.000 R obreati, ter da bode izkazaia tbracun za I. 1908 brez piim»DJk)jaja. To na] ovrže A. Gabrftcek, öe hose dokazati, da je pripraviia doba Ptijcr GrrgorOič deželo do roba fo»nc- nno, Pollijeta hiia na tekaliiču Fr. J., Rostanjevica itd. Krasno je bil razsTet- Ijfn gr»d. Nekaj impozantntga za Gorico. Zidana ograja gradu je žerela t neite- Ulnih Inčictb, na sredi pa črki F. J. in 1. 1848—1908. Krasne umetne ognjp, raketoo, bombe itd. je spaifal na grade naš pyrotabnik Makac. Pogled s Tratnika je u,i kragen. Ob 7. je napravila mestna godba obbod po meato, okoli katere so nosili sTetilke cgnjegafC'. OböinstTa se je trio pred in za godbc. Ob 8. ari je pa YojaSka godba priredila obhod po mesta. Vojaki s HTetilkami so obdajali godbo, zad8J pa je na etotine vojakor korakafo TTrstth in nosiio gorečebaklje. Na tisoce in tisoče občinstra je korakalo pred in za godbo. Yel.ka trama Sioren- cev je pred rojaiko gcdbo pela fcHej Siofani" in „Naprej zaatata Slate". La- hi so to jezno poBiošalL V eredo z'atraj je 24 strelof iz topov naznanjalo telik degodek. Vojaška godba je priredila ob 7. uri budnico po meatn. Ob 9. uri je ˇ stolnici daro?al pre- TZTiieni knezonad»kcf Frančišek Borgia st. maio ob obilni asistenci, katere so ee udeleiiii zastopniki urador. Stoloica je bila polna Ijodetva. Lepo so peli pe?ci (okoli 25); petje je Todil deloma kapelnik Cartocci, deloma župnik Kokošar. Krasno petje je bilo spremljano z orglja- mi in orkestrom. Ob 10/, bo je vriila rojaika maša oa Rojicsb, kateri je prisosUorala cela goiiika gornizija. Krasen dan je privabil neprfgledno mncžico Ijudstva na R>jice, cenilo sb je brez Tojaätra do 15 tisoö oaeb. Sv. maŠi je prisolvoralo tadi mno- go uradništva. Vojaitvo je oddajalo strele pri posameznih delih ar. mašb s paikami in 8 topoTi. Po S7. maii je brigadir Saibt na konja imel nagovor na častniitfo ter T izbranih betedah slafil vladarja. Potem so ee pripeli častnikom in vo- jakcm jcbilejni križci, naker je sledilo dttikyanje pred generalom Seibtom. Za- tem ae je vojaštvo podalo r mesto, Bpremljano cd velike množice Ijadstta. Sr. male na Rojict.li so se adeležili tadi" veterani. Popoludne se je vriil slavnostni banket r hotelu „SiUbaha", katerega so se udeležili višji predstojniki raznib ura- doT in Tojaltva. — Zveöer so se ?ršile ta in tam zabave v proslaro jubileja. Trgofice (O bile celi dan zaprte, tadi delo je počiralo. D&n je minal r najlepšem redo. Tadi zvečer ni bilo ni- kjer nobenih kortliktor. V okoliei. Naši ckoličani so se pokazali o priliki jubileja, da spoitajejo in ljabijo vladarja. kOkolica je na večer jubileja žurela v luöicah, kresotih in umetnih cgnjib. Rrasen je bil pogled na brib bt. Valentins, na rubijski grad, na grad r Mirnu itd. Kamor si se ozrl, ti je udaril ˇ oči kres, raketa ali kaka druga raz- STetljata. Topiči so pokali, zvonori so zTODili oziroma m je pritrkoralo, Tmes pa 86 je čulo petje šolskih otrok, raznih pevskih zboro?; razni gOTorniki so na- atopali in slaTili vladarja-jnbilanta. Še pozno v noč se je sliialo pritrkoianje zvonov in pokanje topičer. Dragi dan so se Triile slovesne sr. maše, katerih so se adeležila naša stare- šinstva, iolska mladina in mnogo Ternega Ijadrtva. Po sr. noašah so se zbrala Bta- reiinstra r slarnottne seje, kjer so izra- zila ndanost jubilanta. Z dežele Brno dobili mnogo poro- öil o elarnoetih, ki so se rriile r posa- meznih občinah, katerih pa ne moremo Na Kraljcvili Viuohradih so ljudje iiapravili barikade, proti katerim so mo- rali iti pešci. Ti viharni dogodki so dali vladi povod, da je proglasila nad Prago in predrnestji preki sod. In kdo je kriv, da je prišlo do tega? Ali ni morebiti vlada sama kriva? j Da bi bila vlada prepovedala iiemškim objestüim šmrkovcem njihovo izzivanje ; ter prepovedala takozvani „Bumel", bi vsega tega ne bilo treba. Vladi pa so bili nemški šmrkovci bolj pri srcu nego pa ogronina večina češkega prebivalstva j v č e š k i Pragi. In tako dela vlada vedno in povsod se Slovani, ne da bi ponii- slila, da tvorijo Slovani v Avstriji ve- liko večino prebivalstva, in baš tako po- stopanje vlade nasproti Slovanom je krivo, da je začelo zadnji čas pokati že na vseh koncih in krajih naše države. Novice. Of da hinavščina. „Soča" in zi njo „Nai glas" 8e hudajeta in repenčita za- radi nedelovanja deželnega zbora, ae zgražata nad občatao škodo, katera za- dene Tsled tega deželo, t o č i t a h i- navske solze soöatja do o b o- gegakmeta trpina in pri tem na- padata poslance S. L. S., kakor da bi bili oui krivi vsega tega. Mi smo natanko dokazali, kdor je zakrivil obstrak- cijo,kdoje kriv aedelovanja dež. zbora na s 1 o v e n b k i strani iakdo je kriv, čebodovkrat- kem zopetne volitve. Danes do- damo ie nekaj, kar „Soča" in „Nai glas" nista povedala. Čajte! P o s 1 a n c i „Slor. k 1 a b a" inFaidutijevci so imeli v sTOJem n aörta, da onemogočijo delovanje deželnega zbo- ra, ako se jim ne spolnijo želje p r i v o 1 i t v i odbornikoT. Dogo- vorjeno je bilo namreč tako : poslanci kmečkih občin izvolijo lašsega odbornika iz Faiduttijeve skapine; zbor vseh po- 8lancev izvoli alovenskega odbornika, ker ima zveza G ibriöek-Faidatti ea glas ve- čine ; pri velifcem posestva se bode žre- balo, in ako bi odločil žreb za sJoven- skega odbornika, potem je dobro: ö e bipaodločil žrebzaitalijan- skega odbornika, potem bi po- slanci „Slov. klaba" in oni Fai- duttijeve sknpine zapastili zbor in deloTaaje bi ne bilo m o g o ö e. Tako so imeli sklenjeno, in ko bi bilo res prišlo do tega, potem bi „Soöa" in „Nad glas" vse dragaöe pisala: potem bi bili poslanci „Slov. klaba" go- tovo prari janaki, možje odloöni, kiseznajo postavitiporoba, kirazamejo pol o ža j in no č e j o, da bi dežela trosila denar za tako brezplodno delo van j e itd. Eh, 89j se poznamo! Grdo in brezvestno pa je, da nganjata Bedaj ta dva lista — posebno „Soča" — tako grdo hi- naTičino obsojajoö poslanca S. L. S. — ki bi bili po zgoraj navedenem načrtn popolnoma potisnjeni v zapeöek — za- radi možatega nastopa t obrambo po- itene stvari, ko so poslanci Gabr- šček- F aidn t tij eve* zv eze aami imeli t naörtnonemogoöiti d e- 1 o v a n j e daželnega zbora. Goriška gimnazija — sloveuska ? — V sredo, dne 2. dec, se je poleg dru- gih zavodov in različnih korporacij tudi naäa gimnazija z gg. profasorji in, kakor «mo videli, prar lepim itevilom ačencev -ideiežila Blnžbe božje in Tojaäke parade na Rojicah. Slišimo pa, da so dijaki — udeleženci, Tsaj iz viijih razredov, bili izključno sloveaske narodnosti. Toda nenavzočnost italijanskih gimnazij- cev bo pad le slnöaj; saj je g. vladni svetnik Simzig drogi dan baje pchvalil gimnazijsko mladino radi korektnega ˇedenja ob jnbilejskih slavnoBtih. „Edinost" ignorira naš Travnik. — Poročajoča o jabilejni slavnoBti vna- 8em mestn, pile, da r<) bii veliki trg poln obeiastva". Ta „veliki trgM ji jekaj- pada nai starodavni trgTravnik. Nai la- honski magistrat ga je že pred leti pre- kratil v „piazza grande", [ okoreß se svo- jemo uUralaškema piiaeipu: izbrisati ko- likor moŽDO vse sledore sloteaske izrir- noBti našega imsta. Mi goriiki Slovenci se — naravno — npiramo tej laSki na- meri z vse mi ätirimi in rabimo pri vsaki priliki in nepriliki oatentativno ime Trav- nik. Olo vojaika npra?a rabi doaledno za vojainico na Travnika aradno inoe „Traonik- Kaserne", a privilegirana aa- rodojakinja tržaška „E linost" dela laške- mu ignoriranjn slovenske preteklosti celo pokloD, da prevaja „piazza grande" v „yeliki trg" I Pri tej priliki naj vzame tudi na- znanje, da se zaana slovenska vas elo- vensko imenaje „Črniča", ne pa „Crni- cau po laški spakedranki „Cernizza". Ceata iz Rene v Temnico je uže toliko dograjena, da se lahko hodi po Djej iz Rinö ˇ Temnio. Pa tadi z vo- zovi aže vozijo. Tako se nam poroča, da je prvi Yoznik Yozil po novi C3sti g. Va- lentin Kauöiö iz Lpe na sejm by. An- dreja. S koleseljem je po novi casti pri- sei iz L'pe y Ranöe. Ta cesta je Yele- tažna za Temnico in drags kraike ob- čine. la za tako koristno in potrebno cesto se nis? ogrevali listi možje, k; bi morali stati na čeln takim oböekoriatnim napravam. Č«st možem, ki so se za to cesto potegovali, sramota pa tistim, ki so hoteli to delo celo ovirati! Predavaija „Groriške podružnice drušiva slovenskih prot'esorjev". — Snoči je v Djaški kahinji pred mnogo- brojaim obcinstYom predaval g. prof. Za- panöiö o turistiikih zanimivoatih gori- ike okolice. G jvoril je o naših hribih in dolinah in planinah in ravniaah pa njih krasotah z ljubeznijo, ki jo zmore le ioY- zetna daia pravegu tarista, kakor je prof. Zipaiičič. Prihodujiö ravnotam predava prof, dr. Ozvald o predmota : „Modern a drama — prodnkt moderne knl- tare". Čts predavanja se pravočasno naznani1 Vojaki rezervisti pespolkov 8t. 81, 91 in 95, ki se peljejo v jarne dežele naie monarhije, bo imeli d*nes opoladne menažo na državnem kolodrora » Gd- rici. Peljejo se s posebaim Ylakom. Ni kolodvorn so prodajali vojakom vino po 12 kr. četrt Iitra, krčmarji pa ga kupu- jejo po 9 do 10 kr. liter. To je garosUsao ! Društvu in podporo izpiiščenih kaznjencev sta darovala po 20 K r pro- slavo jnbileja naiega vladarja gg. Henrik vitez Cizafara, predsednik okrožne sod- nije y Gorici in A. vitez Jjglič, drživni prnvdnik v Gorici. Odlikovanja. — Nadalje so bili odlikovani o priliki cesarjevega jubileja: srebrni zaslužni križec s krono je dobil učitelj v Gabrijah g. Tomaž Lukan- č i č; srebrni zaslužni križec je dobil tovarniški delavec v Ajdovščini Anton T er č e 1 j. V zadnji številki našega lista, in sicer v sporočilu o odlikovanjih, se je urinila neljuba tiskovna pomota. Glasiti se mora namreč: viteški križec Fr. Jos. reda so dobili med drugimi frančiškan- ski provincijal v Ljubljani Fabiani, rav- natelj ljubljanskega učiteljišča Anton Černivec itd., ne pa kakor je bilo po- motoma tiskano: frančiškanski provincijal Anton Černivec. Cesarski jubilej — in goriški municipij. — Na drngem mestn poro- čamo o lepi razBvetljavi našega mesta na predvečer cesarjevega jnbileja ter sploh o primernem praznovanjn, kate- rega se je udeležilo pri tej priliki goriiko meščanstvo. Ispolnjajoösvojo časnikarsko dolžnoBt pa moramo pribiti, da se je za vse to naš „mnnicipio" malo ali prav niö brigal. Paö pa so bila meutna po- slopja najslabie razsvetljena in okrašena, in kar se je storHo v tem pogleda, sto- rilo se je le iz bojazni in pod pritiskom oböinstva. V sredo ae je priredila v go- riškem gledaliiön, pri katerem imajo naSi mestni očetje veliko besedo, slavnostna predstava v dobrodeloi namen. Gleda- liiöe pa je bilo precaj prazno. Eako je pr'Slo do tega? Irredentovci so narareö poknpili razne sedeže in lož?. K pred- stavi pa niBO prišli. Da, da, Bmilai, Dd Fe'ice in Chiesa, ki so te doi v ital jan- skem parlamenta na vne možae načine napadali Avitrijo, so lahta zidovoijai z naiimi mestnimi očeti, — Pribiti moramo tadi dejstvo, da so najhajüi irredentovci dne 2 dec. pobegaili v Italijo. Ta dao ni bilo .obstanka za njih v Gorici. Fri- jemalo jih je slabo. S sloven«?ko zastavo ~ so pri- korakali v sredo, na dan jubileja 3te- verjanci v Gorico in korakali v velikem številu skozi niesto. Nihče jim ni nie slabega storil. Znamenje, da je neume- stna prepoved politične oblasti, da se ne sme v Gorici prikazati s!ovenska za- stava. Števerjanci so se podali v „Cen- tral". V „Soöi" trdi neki dopisnik: Gre- gorčiča je uze parkrat uilo v „Garici", da je priznal, da je veljala njegDva ob- strukeijska gonja namena : izDÜrati „Sio- venski klub". Djtičnega dopisnika pozivamo, da imennje itevilke „Gorice", v katerih je Gregoröiö to priznal — dmgaSe ga ime- nnjemo navadnega firbarja. Važttost „Sloveriskega sirotišča". — P/ed krätkim je amrl slovenski dela- vec, ki je zapastil nepreakrbljenega sina in hčerko. Otroka Bta hodila v slovenako iolo in sta že začela ljabiti svojo domo- vino in alovenski jezik. Po smrti očetovi pa se je uboga ndova zatekla na magi- strat s prošnjo, naj bi jej sinčka uzali v laiko sirotišče, ker da ne more sebe in otrok preživljati. Oigovorilo se jej je, da sprBJmejo f«nta v sirotisöe, toda 1 e s tem pogojem; če tadihčerko preložiiz Blovenske iolevlaško. To se je radi nboitra tadi moralo zgo- diti, öeprav je höerka milo jokala. E»o slučaj 1 Takih slnöajev je mnogo. Rajaki, pomagajte „S'ovenskema sirotišču". Na nogs ! Dela vec. Shod „Slov. katol. delavskega društva1' bo jatri dne 6. t. m. ob 3. in pol pop. y prostorih gostilne J38ipaG3r- janca na Eornjn. Vabimo na obilno ndeležbo. Y „Sočiu pile nekdo: Gregorčične odgovarja na nobeno pismo, če se kak volilec nanj obrne. Vrže proö, pa je re- šeoo. Niti ne odgovarja, kaj da bi iekaj storil. — Dotičnega lažnjivega človeka pozi- vamo, naj ponovi svojo trditev in naj se pod njo tndi podpiše, da ga potem j a V n o imennjemo lažnika. Občina Štanjel je pristopila k „Slov. sirotišču" kot ustanovnica z znes- kom 200 K. V Šempolaju na Krasu so imeli j socialni demokratje dne 22. pret. m. j shod, na katerem je bilo precej kmetov. Na shodu so hndo napadali liberalne j agrarce, ki so jim za časa volitev ob- , ljubljali med in mleko. Sedaj pa se li- beralna stranka ne zmeni za Kraševce. Le obljube so ostale od liberalnih shodov. | — Sodrugi spoznavajo, da so jih libe- , ralci nabrisali za časa volitev. Pa saj jih bodo še. Stavimo, da bi sodrugi, ako bi se vršile v tem mesecu kake ožje volitve, spet volili liberalce. Poznamo dobro sodruge. Sv. miBijon in sicar v sloven8kern jeziku se bode vršil v Gorici v cerkvi by. Ignacija od dne 8. do 15. decembra t. m. OrožništTA smo videli v sredo mnogo v Gorici. Zakaj ? Nekateri so bili mnenja, da so bili poklicani v G)ric3 zato, da bi pomagali krotiti Slovence, da bi ne preveö izraiali avoja patrijotična čntila. Dragi so bili pa mnenja, da bo se na glav. bali, da bi bili goriiki ireden- tovci preveö nepatrijotiöni. Ne vemo, kaj je resnice na tarn, a dejstvo je, da oro- žniki bo bili za vsak slaöaj pripravljeni. — Tatovi v pevmski cerkvi. — V" sredo zjntraj bo ulomili drzai tatovi v pevmsko cerkev ter pobrali s kipa M. B. Y86 dragocenosti, ki bo se na njem na- hajale. Orožaiki so ae koj podali na delo ter enega vlomilca tadi zasledili. Viomi- lec je domačin, mladeniö, kat^renoa pra- vijo v Pevmi „Šarii". Pravijo da je mo- ralo biti veö vlomilcev. Brezbožoi vlo- milci so odprli tadi toberoikelj ter po altarja vrgli bv. hostijo. Upati je, da se pride tadi drogim vlorrJlcem na sled. — Požar. — Siaoči okole 10. ure je pričelo v Dol. Vrtojbi goreti. Do tal je pogorel senik ^. Jos. Uršič, ki se v tem času ni nahajal doma. Na seniku je bilo seno in stelja, spodaj pa hiev, v katerem se je nahsjala živina. Senik se nahaja k sreči na sanem. Ljudstvo, ki je priteklo po zvoneii)u na lice požara, ni moglo drugega pomagati, kot pa- ziti. da se ni ogenj razširil na bližnja posloplja. Živino so rešili. Škoda ja precej velika. '> — Kinematograf v „Centrala", o katerem smo nLe večkrat poroSli, je spet menjal program. Občinstvo z zani- manjem cbhkaje predstave, ki so vreioa si jih ogledati. Zi mali denar se ölovek razvedri pri kinematograf^ki predstavi. Slike so nekatere poaöne pa tadi zabav- ne. Kdor enkrat obišče oredstivo, si želi spet poaetiti kinematograf. — Veliko ženitovanje so imeli ? Lipi-Temnici na Krasu dne 25. nov. Po- roöil se je g. Vinko Trampaš z g.čno Viktorijo Stepančič. Pri obilno obloženi mizi in obenem tadi še obilnejše zase- deni so se veseli svatje spomnili tadi naš h dobrodelnih in občekoristnih za- vodo7 v Gjrici ter nabrali za te precaj- šnjo svoto. B)g živi novoporočenca in rodoljabne svate, da so se ob tako ve- seli priliki spomnili naiih zavodov ! — Izpred porotnega sadišča. — Minalo soboto je priiel na vrato pred i porotno BodišČe ogerski cigan R >stas L\- \*.i. Obtožen je bil nmora in težke te- lesne poikodbe, katero je izvriil na [ne- kern drngem cigana. Poročaii smo svoj čae, da so se cigani med seboj do dobra naklestili to poletje. Kri je tekla. Noži so igrali pri tarn pretepa nemajhno alo- go. Ni čada, da je bilo več ranjenih. Najhajie se je obnaial R)Btas Lijoš, ki je kar zbadal kamor je prišlo. — So- diiče ga je spoznalo krivim in po ie precej dolgi razpravi ga obsodilo na 5-mesečno ječo. Znana je našim čitateljem afdra Jožef« Barceta iz D jrnberga, Opisali 8mo jo svoj čas v naäem listn. Jjžef Bsrce je namreč drignil denar, nad 600 K, pri laäki banki v Gorici „C )operativit, pod imenom Franc Berce. Priili so tej slepa- riji na sled in Berce je bil areiiran. Te dni bi se moral zagovarjati pred po- rotniki. Razprava se je pa preložila, da j se sodiiče bolje prepriča o njegovem daäevnem stanjo. Oböinski tajnlk v Gradeža B^rga- ma8co je bil tožen aradnega ponever- jenja, in sicer je poneveril 600 K. Ta denar bi moral izročiti červinjanski dav- kariji. Bsrgamasco je aže poprej gradei- kemu žapann priznal poneverjenje. Pri- manjkuioöi denar pa je plaöal stric nje- gov. Porotniki so ga vsled tega oprostili. Kimatopf v stvorani „CENTRAL" Veliki električni BIOSKOP Internacijonalno gledišče, živočih, govoročih, po- jočih in igrajočih podob. Umetniško in tchnißno vodstvo: Arhitekt n. Tscherne. Novi senzacijski program. — — Od 6. do 9. decembra — — Cesarske vaje 1908 na Ogerskem (ve- likanske naravne slike v 40 oddelkih); Čarovna glava (humoristične slike); Pies s pajčolanom (kolorirane serije slik); Pomlad jo tu (komične slike za smeh); Iz ljubezni do hčere (veliki dra- matični igrokaz iz življenja v 20 od- delkih); Kaj povejo čevlji (komična zgodbica v več oddelkih); Ljubavno pismo (zabavne serije slik). Predstave ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, i/2l, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10'L, in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer. prioböiti zsradi pretesno natn odmerje- nega prostora y liata, ia pa tadi zaradi tega, ker so si bile slarnosti skoraj por- 80d enake. Po ostalih iiicstih monarhije ee jo n«jsloYeanejie prazctoval ceuarjeY jnbilej. Posebno se je sereda odlikoval Daoaj. Take razaretljafe, kot je na Da- oaja bila v torek zveöer, »e ni še videlo. Danaj je žarel t ognja. Gajeöa po alicah je bila telikanska. Tadi reö nesreö se je pripetilo ob tej prililri. V gnječi se je ponesrečilo na stotine oaeb. Tri oaebo so bile mrtre, med njimi deželni poslaoec Hölzl. Tadi t Train se je ta dan prazno- ?al lepie kot je bilo priöakovati. Eiako je bilo y Ljubljani, t Geljn, v Graden in dragih arstrijskih niestih. Porsod so bile trgovine zaprte in dalo je počiralo. Razpor med dr. Tumo in Hndr. Gabrščekom. (Dalje.) ' Ker dr. T.so splavale po vodi te lepe sanje, je bil silno hud. Goriški napredni rodoijubi so slišali mnogo ljubeznivosti iz njegovih ust. — Ali potolažil se je in pripravljal se je na boj za deželni zbor. — Volitev v državni zbor on ni vodil. Prav med prvotnimi volitvami se ja pripravljal na — odvetniški izpit; v hotelu Europa je stanoval. Čudili smo se, kako da je bil takomiren pri pustih paragrafih. Vkljub temu je on dobil ve- čino slovenskih glasov, naprednjak g. Oskar GabršČek je bil pa izvoljen. Vo- litve v deželni zbor pa je vodil — dr. Tuma, toda klerikalci so dobili večino. Dr. Tuma je še ostal pri stranki, ker je bilo še mogoče, da bo izvoljen v — deželni odbor. Pehal se je za — kompromis, s klerikalci in Lahi, ali — odlovili so ga eni in drugi, S samim poslanstvom brez odborništva pa dr. T. ni bil zadovoljen \ — in kmalu je vrgel puško v koruzo j ter postal edino le — advokat. Nimbus, | ki so mu ga dali naprednjaki, je polnil ; njegovo pisarno, imel je" po dva in tri koncipijente — in v malo letih je postal bogat. Daleč okoli ni nobenega advo- kata, ki bi bil ebogatel v tako kratkem času. — Par let je ostal tih. Ko si je nabral tisočakov — se mu je zopet zahotelo po politični karijeri. Začel je spletkariti | na vse strani, da bi dobil vajeti zopet v j roke. Ponujal se je klerikalcem za me- šetarja, da naredi „nov mir*4 v Gorici ' in deželi; ponujal se je naprednjakom, da bi ga zopet dvignili na krmilo. Po- j nujal se je — socialistom ter letal za njimi tudi sem v Trst, ter jim tu raz- kladal svoje moderno-socialistične na- uke. Vkljub temu je sei v Solkan na shod socialnih demokratov ter ga — razbil. Ko so pričeli izhajati „Naši za- piski", je bil takoj zraven s peresom in denarjem. Ko je imela jugoslovanska socialna demokraeija v Ljubljani svoj reorganizaeijski shod, je bil tudi dr. Tuma proglašen kot r.odrug-referent, ali je bil zadržan in je poslal le — brzo- javni pozdrav. — Kmalu pa je postal narodni radikalec in se je obesil na „Omladino-. Hodil je za dijaki v Trst, Celje itd. ter jim razkladal svoje radi- kalne načrte. Snoval je nov dnevnik v Ljubljani. — Ko je pričel izhajati v Kamniku „Naš List-, je bil dr. Tuma prvi poleg. Tu je rešil tudi veliko jugo- slovansko vprašanje in izdal brošuro, ki je zbudila mnogo zanimanja. —• Kaj torej se ni bil dr. Tuma ? ! Ko so se bližale nove volitve, je dr. T. čakal, da ga narodno-napredna stranka zopet pokliče, naj za božjovoljo pride rešit, kar se še rešiti da, ker on je edini rešenik. — Ali stranka tega ni storila, ker vsakdo narodnih prvakov in sodelavcev je bil zadovoljen, da ga ni- majo v svoji sredi. Naj se oglasi, kdor ni bil neštetokrat krvavo žaljen, zasme- hovan, ozmerjan — po Tumovo. Po- novil se je tretjič prvi tržaški prizor; vsakdo je bil vesel, da je dr. Tuma od- stranjen. Dr. T. je začel pridigati, da na- rodno napredne stranke — ni več. Se- veda : za njega je ni bilo več ! Ko so se pojavili — agrarci, je sei seveda tudi dr. T. zraven, da bi videl, ali ni morda tu zanj kaj pse.iice. Tisto zbo- rovanje ga je varalo, ker videl je, da nova struja je brez programa, brez sredstev, brez delavcev, zato se je zgo- voril, in vlekel agrarstvo bolj na opolzko pot socijalnih demokratov. — Čez kratko pa je dr. Tuma zacutil, da moreagraftia oblika protiklerikalne struje biti vendarle koristua tudi kaki osebi, ki ji je na čelu — in čujte! — „začel se je vsiljevati v vodstvo agrarne stranke". Toda — od- , slovili so ga! To je bilo letos i. 1908 ! Klerikalci so bili poraženi brez dr. Turne — in on se je ob tem velikan- skem uspehu večlctnega dela, ker njega ni bilo poleg, skoro potopil v jezi in žolču ! Ker je požgal za seboj vse mo- stove, je pristopil oficijalno k „mokra- j torn" — in zdaj rogovili po goriški okolici proti liberalcem, naprednjakom in proti naši vrli N. D. 0. Danefc slavi v Gorici „1. majnik" načelu socialistov, ; kjer je imel na Telovadnem trgu govor ! — „il compagno dr. Tuma !" | To je kratek politični življenjepis tega žalostnega kameleona! Socialistom ga ne zavidamo ! Dr Tuma kot socia- list je pač skrajno smešna figura ! Saj ga ni na celem goriškem človeka, ki bi imel več sposobnosti za pristnega bur- žoa in aristokrata. Saj mu je bila celo „Goriška Čitalnica", kjer je pristop pre- cej omejen, premalo fina, premalo iz- borna, da je snoval v Gorici „Kazino" samo za inteligenco I. vrste. — Tak — Socialist je dr. Tuma! Dober tek stranki, ki prebavi to kislo jabolko ! (Dalje pride.) je napr^dek, da so Bag usmili, g. do- pisnik. Č<5 ne pridejo igralci od znnaj, se prodacirajo na naäih odrib — miäi in podgane. Ali je (o cast no za naa Gori- öane, da imanao gledalisöne predetave, kadar nam milostno dovole negoi\l\\ igralci ? S temi se pjnalati, diii po sraöjem šopirjenjn s pavjfim perjem. Tega se menda ne zaveda za naio gle- dališko umetnost toli zaTzeti g. dopisnik „Eiinostin", ker bi ma sicer ne bilo moglo sree vsklikati reseljs. Ia če ma ta argumentaeija ne agaja, naj si odgiYori na vpraäanje: Zakaj pa tržaški Storenci pridno gojijo naraiöaj domaöih igralcer ter se ne zadoYoljajejo z odrisnostjo od Ijabljaaskih igralcev? N treba se ozreti tako daleö t pretekloat,da zazremD dobo, ko ni bilo še r Trsta ni dnha, ni sluha o gledaliških predatavab, dočim smo imeli na odra naše Čitalnio krasne di- letantske nastope. Ia zdaj? Kako risoko se je porspela gledalüka nmetnost v Tratn, in naia je padla y prazen — ßiö I Ia ti prazen niö je v oöeh g. dopisnika „Edinoati" — naprödek! Z»res žalosten napredek 1 Kdo je ta „napredek" zakrivil, morda kaj prihoinjic. „Napredek" ali fak! „Srce mi je vskükalo reseija, ko ten gledal r nedeljo in pondeljek to pestro množico v našem „Trgovnkem dornn" y Gorici", tako pile t „Eilnosti" nekdo od takaj o minolih dreh predsta- rah dražbe deželnega gledaliiča iz L;ab- Ijane. V teliki ad^Ieibi našega cbčinstra ?idi g. dopianik napredek slorenake gle- daliike nmetnosti t našem mesta. Tadi pisalec teb rrstic je poslašal te pred- stari, i reöi mora, da jih nibil vesel kot njegor g. tovarii t „Eiinosti", in sicer zato ne, ker se mn je zdelo, da jepriiel z Tsem tem goriikim poslaäalstrom t Ljobljauo poslašat alorenske gledaliiöne igralce. Napredek naše gledaliične amet- nosti!... T čem pa ? Ali morda t lepii drorani „Trg. doma" kakor smo jo imeli prej T Čitalniei? Da, da t lepii drorani, mnogo lepai, ali tadi tako dragi, da ntegne nje draga lepota kdaj r želodca gospodarskega žitja giriških Slorencev povzročati boleöine, ki bodo sTarile: Ne požiraj, öeaar ne mores prebariti! — Ta možnoBt greni Tselej pisatelja teh ˇratic pogled na to lepo drorano. — Pa ptntimo to J — Lepa drorana še ne trori torej napredka gledaliične amet- no8ti. Kaj je bilo pa razen drorane pri teh piedatavah našega goriškega ? Nič! Ali je ta „niö" napredek, katerega se je možno Teseliti? AU ni bilo mnogo bolj razTeeeljiTO stanje naše gledalisöne omet- nesti T preteklih öaBih t Čtalaici? 6. dopisnik „Eiinosti" je imenaje •primi- tifno". Da, primititno z ozirom na pro- store, na oder ; ali, kar se tiče igranja nekaterih članor igralnega osebja vsa cast kot diletantom, naj imenajemo le gospoda Kl. in S.! — Gonp. dopisnik naj le primerja igre t Čttalnici, y katerih sta nastopala ta dra gospoda, z dosedanjimi igrami domaöih diletantoT drnitra „Pro- BTete" T „Tfg. dornn" ! Ali ne te Teč, da so diletanti „Pro'vete" tadi tako igrali, da so poslaialci bežali iz drorane ? Naj boljši dokaz za to je dejstro, da so ti diletanti popolnoma izginili s pozo- riiöa in da smo goriiki Slorenci sreöno prijadrali tako daleö, da iraaruo dve lepi drorani z lepima odroma (» „Trg. doma" in T „Cwtrila"), ali igralcev — niö. To Poliiični pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je imela r če- trtek zopet sejo. Güerije so bile vse polne, posebno ker so priöakovali, da bode ta seja zaradi dogodkov ˇ Pragi jako bnrna. Ia res so hoteli mdikalni Čehi priöeli z obstrneijo. PoBlanec Choc je namreö zahteval, naj se doSle vloge doslovno preöitajo. Predsediik je vpraial Choca, hoöe li pred gladnjoöim ljudstrom Tzeti näie odgovornost, ds se Tpraianje o socialnem zaTarotanja zategne. Kar je Choc vstrajal pri sfoji zahtevä, je pred- sedaik odredil, da se vloge preöitajo koncem seje, kar je zbornica barno odobratalM. Češki radikalci so pa vpili in razaajali. Nato je gOToril soeijalec dr. Adler, ki je rekel, da si ne pasti Tzeti ˇ tem parlamenta pravice gavora. V tem tre- natka zislepljenja in slabosti TUda je treba odloöno protestirati proti tema, d« se hoöe velika narodna vpraianja reäiti z rabljem in splelkariti proti parlamenta. Pred Tsem je treba protestirati proti odredbam, izdanim t Pragi. (Ž vahna po- hrala). Nagli sod je popolni polom gtare aTstrijske vladne metode, dokaz za po- polno nesposobnost tladanja strank, ki so zdaj na krmiln. (Pohrala). — Rekel je dalje, da obsojajo socialni demokratje izgrede t Pragi, ali tadi na nemškem ČeSkem. S- krivico se ne dela politike. ProteBtiral je proti morebitnema razpasta sedanjega državnega zbora. Nadalje je rekel, da bodo soc. dem. glasorali le za nujnoat prrega öitanja proraönnBkega promorija, da Be izrede normalna reii- ter proraöaaa. Glede aneksije je rekel, da ni dromiti, da je prinesla Arstriji «ilno yeliko neramost, ker stoji {>red ?ojno. ZäTzemal se je tadi za ustano- viteT ital. Tseaöiliiöe v Trsta. Obsojal je T imenu sfojih somiiljenikor izgrede ta in tam ter tlaöenje manjšin. Z% poalan- cem dr. Adler-jem je govoril poslanec Udržal o praikih demonstraeijah, ne- umestne nemike obatrakeije t če&kem deželnem zbora in je ob nepreBtanih hrapnih protestnih klieih levice očital Nemcem, da hodejo za vsako ceno ohra- niti prefladje. Proteatiral je proti pro- glasa prekega soda t Pragi. Siorenski poslanec Fna je preöital v imenu „Na- rodne zfeze" ˇ „Narodni zvezi" sprejeto resolacijo o Yseuöilükem tpraianja ter je na to goforil o potrebah srojega to- lilnega okraja in Primorske. Gavornik je namreö obiirno narajal razne pritožbe proti ponemöeranju v obmejnih pokra- jinah. GoYoril je ie vsenemee poBl. Jäger, ki je rekel, da je bil preki sod prekaano razglaien. Potem so bile doalorno preöitane ologe. Med temi najni predlog poil. Buxe, da se odprari preki sod ˇ Pragi. Poslanec ll'ibar je rložil interpe' lacijo glede kazenskih razprav povodom Ijobljanskih dogodkov. Po dorrš3nem öitanja se je dr. Ryiur pritožtl, da niso polieijski organi pastili 7 psrlamont k njema in posl. Ko- roica depataeijo slorenskih dijakov. — Predsednik je izjavil, d» bo dal strar strogo preiskati. — Nato je biia seja zakljnöena. Vöeraj se je nadaljerala y poalanski zbornici razprava o nnjnem predlogu glede proraöan8kega provizorija. DaneB ima zbornica zopet sejo. Pribodnja seja pa bodo y sredo. Jugoslovamki poslanci proti italijan- 8kemu vseuoilišžu v Tfstu. Narodna zveza jngosloYanskih po- slanceY je imela sejo, na kateri je bila sprejeta sledeöa resolaeija: Nirodaa zveza jagasloYanskih poalanceY je mne- nja, da se inora naöelno agoditi vsem intelektaelnim potrebam Ysake uarod- noati. ZUo se jagosloYanski poslanci ne protirijo tadi aüanovitri iUlijunskega Yseaöiliiöa. Manijo pa, da se mora z OBtanoYitYijo italijanskega vseačilišča] y AfStriji iatoSasno in vsporedao agoditi tadi potrebam JagosloYanoY z mtanovit- Yijo Ysenöilisöa v L abljani in b prizaa* vanjem diplomov in akademiönih stopinj, pridobljenih na YSsaSJiiöa v Ztgreba. „Narodna zreza" odloöno protestira pioti nstanoritfi it. Yseaöilisöa r Trata in se bo proti tnki astaaovitYi bojevala z vsemi sre^stvi, ki so jej ns razpolago. Shod slovemkih vseučiliščnikov na Danaju. V öetrtek popsladne je imslo na Danaju v neki gostilni y AaerspergOYi alici okrog 200 Yeöinoma alorenakih di- jakov ehod. Po 8hoda so šli dijski pred parlament demonstrirat za asjtaaoviteY slovenskega Yseaöilisöa y Ljnbljaai. Rs- darji jim niso pastili prestopiti parla- mentarne rampe in so razgnali dijake, ki so potem odkorakali y BanÖno alico, kjer jih je straža tadi petisnila nazaj. Na vsenciliäöiai aüci je redaratro demon- strante razgonalo. Aretiranih je bilo 12 dijakoY. Veöi del aretiraacey ovadijo de- želnema sodišoa radi pregreika rabake, drage bo kaznovala polieija. Pridržnnje nadoinestnili rezervistov. „Z3ita poroöa", da je pridržanje nadomestnih rezerristov letoinjega na- bornega letnika sklenjena st rar. Vsled pritiaka politiönih razmer da Yojna nprava namerava pridržati to moitYO ne-le pri 15>. zborn; inarveö pri Yaeh yo- jaikih krdelih. Paö pa ostanejo oziroma dobe dopaat ysi oni, ki so iz katereg akoli oprostilnega Yzroka priili y nadomeatno rezerYO, ie nadalje. Po tej odredbi bo paiöenih na dopaat okolo 20.000 mož nadomeatne rezerve, katete je glasom Yojnega proraöaaa okroglo 60000 mož. Nagln sodba y Pragi. Na dan cesarjevega jubileja ob 4. uri pop. so proglasili v Pragi, Karoli- novu,Smichovu,Kraljevih vinohradihi, Na- slah, Kršovicu in v Žižkoviču preki sod in z Dunaja so odposlali tja tudi že krvnika. Celih 6 tednov so objestni nemški burši — brez dvoma hujskani v to od brezvestnih nemških politikov — se svo- jimi komedijaškimi bumli na najodlič- nejši ulici praški izzivali občinstvo in je žalilL Praško občinstvo je ohranjevalo občudovanja vredno potrpežljivost in hladnokrvnost. Ali slednjič ni bilo drugače možno, nego da je prekipelo, ker češka ogromna večina meščanstva ni mogla več mirno prenašati teh nesramnih izzivanj. In ka- kor da ni bilo dovolj tega, je prišlo iz Dunaja, Gradca in rajha še 300 nem- ških buršev, da podkrepiio nemške iz- zivalce. V ponedeljek proti večernim uram je doseglo razburjenje med mescanstvom svoj višek. Ob teh urah so bile tudi ulice s pomočjo dragoncev izpraznjene in ob tem je padel tudi prvi strel iz policijskega revolverja. Občinstvo se je umaknilo v divjem begu, pri čemer je bilo mnogo ranjenih. Objava. Varuštvo podpisanega zavoda je sklcnilo znižati inerilo na eskonvl zastavnih pisem, katero je tačas znašalo po 94°„ za posojila pod zneskom 20.000 K in po 93" 0 za posojila nad 20.000 K, na 91°0 za vsa posojila brez razlike. K tej naredbi je varušlvu dalo povod trajno nazadovanje zazna- movanja rentnih papirjev. V G o r i c i 5. decembra 1908. Ravnaleljsfvo deželnega hipotečnega kreditnega zavoda po- knežene Grofovine Goriške-Gradiščanske. ZNIŽANE CENE!! V S A K D 0 ki pride na trg sv. Androja v Gorico nakupovat si razne potrebšeine za zimo naj si v lastno korist osrleda poproj blago v solidni domaei trgovini I. Z0 RNIK v Gosp°ski ulici št n Tu flobi posobno voliko zalogo ziniskih plotonin Jaegoisraje, rokavic, nojravic. jrolf nic, volnenih rut. volnenih in svilenih šerp, kožuhovnih boa. gorskih podoblck vsake velikosti. volno i. t. d. Xajlcpsa zaloiza bordur za obloke, svile. zaniete nliša. in vsi!i potrobščin za šiviljo: Pasove, moderce, dfžnike. predpasniko, galoše i. t. d. — Vence cvctlice in pajedane za nevcste. Usnjate torbice. toilctna mila, disavo. 2 lavnike itd. — Gorke Himalaya fovlje vsake velikosti. posebno priporoeljive proti trganju v nogab. Ta teden znatno znižane cene. ZNIZANE CENE!! ZNIŽANE CENE!! ZNIŽANE CENE!! -^ KeverjBtno nizfta cens! 5OO kom. za samih gld. 185 1 krasna garatit. dobroidoča ura s 36 urnim tokom in pozlačeno verižico: 1 kravatna ig'a z briljanti Siinili: 1 v ogiiju pozlaeen prstan z lmi- tiranini kamnom za gospoda ali dame: 1 krasna garnitura obstoječa iz zapestnili, ovratnih in na- prsnih gunibov iz gar. 3°/0 zlata Double; 6 pristnih platncnih žcpnih robccv: 1 eleg. žopna pisalna priprava iz niklja; 1 toaletni etu z ogledalom m finim glavnikom; 1 toalctno dobro dišeče milo; 1 lino "vezan notic; 12 umetnih razglednic slavnih mož zadnjFga stoletja: 72 angleških percs in še 395 raznih dornaeih koristnih predmetov. Vse skupaj z uro. katera je sania toliko vredna stane samo gld. 1-85. Pošilja po povzetju ali prcdpla- čilu eksportna nisa H. S|iingarn Krahovo lt. ZOG Vn naroc-bi dvch zavojev. danijem en krasen žepni nožič z dvemi rezali. Pri naročbi veČ kotdveh zavojev, darujem vsakemu zavoju tak nožič. — Za kar ne ugaja se denar vrne takoj. NajlBpšB božično darilo. ¦Fred 2O, seda} 7 K. Poskusite in prepričajte se, da so le samo — Phönix srebrne remontoir ure najlepše in naj- ceneje. Te ure so z 3 lepo gravi- ranimi pokrovi, imajo 22 rubinov i in so ankerce, dobro idoče in se garantirajo za dobo 3 let. Se pošiljajo proti postnemu povzetju za 7 K. Vhreufaln'ik Leopold Scliaecliter Wien XVI|2 Lerchenfeldergiir'.f'l 5/d- ICephuena mizarsha dela tf pimshemin gotišKem slogu izdeluje fl. Cernigoj-Gorica. Slavbena turdka Znidaroic & Stepansiifi Gorica Tržaška ulica številka 29. se priporoča sl. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del, Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata 7niüarpip 81 Vfpuannip ZililudlUl OL »>lDJJdilL»lb. IzTrstno peciTO priporoča spoštovanim meščanom in okoliöanom pekovski mojster MCE BRUTUS v Gorici Šolska nlica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega inlina. Svoji k svqjim! Staroznana narodna tvrdka: flnton Iv. Peienho GORICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugili priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskun pivom iz pivovarne ^ kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošiljE po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrskc države v sodih od 56 lit. naprej franke goriška postaja. Cene zmerne. ieda-Stearin svece odg^ovarjajo najveöjim zahtovam. One dajejo lepo svetlo luč. Ne zarjave in se tudi ne cede. Stenj ne tlije več, ko se jih ugasne. Izdelovanje teh sveč se vrši pod vednim nad- zorstvom jednega kemika-------------------------- Georg1 Schicht A.-G. Aussig aid Elbe. Rihard in = = Felix Majer Dunaj II. F aiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zanieo in krompir vsake vrste pod Dajiigodnejsimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Anton Kuštrin, trpovec v Gorici Oosfoskaa licast. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na d»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, isirsko in dalrnatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob'1/» kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- niann-ovegn v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. JMa^rcanilo. „Centralna posojilnica registrovana zadruga z oinejeuo zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala. pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4l2°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5't00 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsaeih 100 krön 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. CENJ. PAN1E IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. * _____ Original- Victoria stroji deiajo še p0 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so „,,„,,i-uv,,^, za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. I Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroj e. , Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevam & Cuk — Gorica Stolni trg (Piaza Quomo] it. 9.