Leto VI., stev. 254 LJubljana, nedelja f. novembra 1925 PoStnlna paviallrana. Cena 3 Din ca I »ha j« ob 4. »jutra], a Stane mesečno Din 15 —; ia ino-aematvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon itev. jt. Nočna redakcija: od 10. ure naprej ▼ Knatlovi ul. St. s/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upr?.-. iilvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 5S. loseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica »t 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana št. 11.84* - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 31. oktobra. Druga Painlevčjeva vlada v letošnjem letu je sestavljena in se v torek predstavi s svojim delovnim programom francoskemu parlamentu. V novem kabinetu ostane 15 ministrov in državnih podtajnikov iz prvega Painle-včjevega ministrstva. 5 članov je novih, med temi trije ožji zaupniki g. Herrio-ta, predsednika radikalno-socijalistične stranke in poslanske zbornice. Ta iz-pfememba daje novosestavljeni vladi pečat izrazite preorijentacije na levo v smislu sklepov radikalnega kongresa v Niči in programa levičarskega kartela z dne 11. maja 1924. Dosedanji finančni minister Joseph Caillaux je izločen. Njegova listnica se je razcepila na dva dela. ker se je ustanovilo posebno ministrstvo za proračun. Državno zakladnico bo uporabljal sam Painlevč, je pač slaven matematik, ki je že bil naučni in parkrat tudi vojni minister, praktično borbo s financami pa nastopa šele prvikrat. Cai!laux se je moral umakniti na rvoj senatorski sedež po komaj šestmesečnem delovanju. Ali bo ta bojeviti mož, ki ima za seboj veliko in nadvse burno preteklost — bil je večkrat izvrsten finančni minister, predsedoval je tudi že vladi, a se je umaknil, ko je njegova soproga umorila Calmetta, urednika »Figaroa«, kot izrazit nasprotnik angleškega imperija-Iizma je med vojno snoval predčasen mir z Nemčijo, za kar ga je dal »oče zmage, tiger» Clemenceau obsoditi kot izdajalca domovine — ali bo tak Cail-laux držal v luksemburški palači mirno roke na klopi? Res ga veže hvaležnost Herriotu. ki ni nikoli dvomil v njegov patrijotizem in mu je za časa svoje vlade dodelil amnestijo, in Painlevčju, ki ga je iz pozabljenja in nižine dvignil na fotelj finančnega ministra. Na zadnji seji ministrskega sveta je Caillaux izrazil to globoko hvaležnost s solzami v očeh. Toda on je tudi mož čvrstih načel in neomajnega prepričanja. On smatra, dta bi bil davek na kapital uničujoč za trancoske finance, zato je padel kot žrtev za prijateljstvo radikalne stranke s socijalisti. Ali bo kot navadni senator zapustil to staiišče in pozabil. da je še zadnjo nedeljo zatrjeval z vso odločnostjo na banketu svojih vo-lilcev. da se liki sarthskeniu hrastu ne bo dal streti od strele, da ostane pokonci v svoji doktrini, v svoji volji, v obrambi republike in državnega gospodarstva? Odgovor na to vprašanje Je usodnega pomena za novi Painlevčjev kabinet, zakaj Caillaux šteje v senatu ravnoto-liko prijateljev, kolikor še rabi Mille-randova opozicija pomožnih čet, da izglasuje nezaupnico vladi. Senat je sploh bolna točka levičarskega kartela: on je napravil proti Herriotovi in Blumovi volji zmernega Doumergua za predsednika republike, senat je vrgel Herriotov kabinet, senat je tista sumljiva pečina, ob kateri se utegne ob prvi nevihti razbiti tudi Painlevejeva novo prepleskana barka. Tudi v burbonski palači čakajo novo vlado znatne težave. Sicer lahko računa na trdno podporo treh meščanskih skupin levičarskega kartela. »socijali-stičnih radikalcev«, »republikanskih socijalistov« in Loucheurjeve »radikalne levice«. Pomoč sta mu v imenu inter-nacijonalnih socijalistov obljubila tudi Leon Blum in Paul-Boncour. Toda socialistična stranka, ki bi ji bila simpa-tičnejša vlada Herriot II. kot Painle-v6 II.. še ni rekla zadnje besede. Ta je pridržana strankinemu svetu, sklicanemu za jutri. V poslanskem klubu sta morala socijalistična šefa čuti več ostrih kritik radi prezgodnih obljub. Naj bo končni sklep sociialistov tak ali drugačen, eno ta stranka že danes izjavlja na ves glas: da ne bo dovolila nobenih kreditov za volno v Maroku in v Siriji. Kdo naj da Painleveju te kredite, ki mu jih odreka skrajna levica vladnega bloka? Ostane kot rešitelj le Maginotov nacijonalni blok. Kongres v Niči pa je kartelu odločno prepovedal snre:emati pomoč »reakcije«. Vprašanje pa ie tudi, če bo hotela desnica reševati Painle-vč'a II., kot je držala nad vodo Painle-v<5ja I. in je zato žela Ie nehvaležnost in preziranje. Nova vlada se nima torej bati le nezanesljivega senata in socija!ist:čn:h »zaveznikov« v poslanski zbornici, računati mora tudi na .odpor opozicije Ali more ostati dolgo časa nri življenju, ko nosi v prsih kal smrti? To bo povedala najbližja bodočnost. Italiiansko-neroška trgovinska nogodba podpisana Rim, 31. oktobra, e. Sinoči sta v palači Ch:gi nemški minister v. Naurath in Mus. solini podpisala trgovinsko in plovbeno po» godbo, ki bo urejevala trgovinske in plov« bene odnošaje med Italijo in Nemčijo. Ta pogodba se naslanja na klavzulo ugodnost« nih tarifov. Rekonstrukcija Pašicevega kabineta Stjepan Radič postane minister socijalne politike, Pavle Radič izpade. — Zbiranje rred Pašičem in Jovanovičem. — Vstop Živkoviča in Jovanoviča v vlado. — Političen pomen rekonstrukcije. Beograd, 31. oktobra, r. Daies od 10. do 12. ure dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta predvsem zaradi tega, ker odide večina ministrov do prihodnje seje skupščine domov. Po izjavi ministrov se je na tej seji razpravljalo o notranjem in zunanjem političnem položaju kakor tudi o rekonstrukciji vlade. Nato je vlada razpravljala o delu Narodne skupščine ter je dobil finančni minister pooblastilo, da pripravi predlog za štiri nove dvanajstine, to ie do konca tekočega proračunskega leta. torej za mesec december, januar, februar in marc. Poljedelski nrnister Krsta Miletič ie predložil zakonski osnutek o izkoriščanju vodnih sil. Ministrski svet je določil poseben odbor ministrov. Krsta Miletiča. dr. Stojadinovi-ča. Radojeviča. Dušana Trifunoviča, Pavla Radiča in dr. Krajača, da raz- pravlja podrobno o tem zakonskem načrtu, ki naj ga potem pregleda še gospodarsko - finančni odbor ministrov. Ta projekt naj bi prišel kot eden prvih zakonov pred Narodno skupščino. Nadalje je vlada razpravljala tudi o uredbi o vzdrževanju državnih avtomo bilov, ki jo je izdelal prometni minister Radojevič. Po tej uredbi se v Beogradu koncentrirajo vsi državni avtomobili v eni garaži, tako, da je omogočena bolj ša kontrola. Za razpravo o tej uredbi je bil izvoljen poseben odbor ministrov Dopoldne je imel odbor ministrov dr Ninčiča, Miše Trifunoviča in Pavla Radiča sejo, ki se jo je udeležil tudi Vaš poslanik v Vatikanu dr. Smodlaka in zastopniki ministrstva ver, zunanjih del in prosvete. Nadaljevali so izdelavo navodil za našo delegacijo pri pogajanju z Vatikanom zaradi konkordata. Povratek kralja in kraljice v Beograd Sinoči sta se kralj in kraljica odpeljala zooet v Beograd, kamor Drisoeta danes doooldne. Ormož, 31. oktobra, n. Kralj in kraljica sta se danes zjutraj ob 9. uri iz Ormoža odpeljala z avtomobilom naravnost na lovišče Velendvor, kjer so jo že pričakovali isti gostje kot včeraj, izvzemši armijskega poveljnika generala Matica in velikega župana Treščeca, ki sta se povrnila v Zagreb. Vreme ie bilo izvrstno. Pri lovu je sodelovalo okrog 200 gonjačev. Lovska družba je ustrelila 196 komadov divjačine. Posebno se je izkazala kraljica. Lov je tra-j jal do 4. popoldne, nakar se je vsa družba odpeljala na graščino gospoda Bombellesa. kjer je bila čajanka. Ob 5. uri se je peljala kraljevska dvojica v Vinico, potem pa v Ormož. V Vinici je pričakovalo kralja in kraljico več sto kmetov z lampijončki. Pri tej priliki je imel seljak na kraljevsko dvojico prisr čen nagovor. Ob 6. zvečer sta se kralj in kraljica odpeljala z dvornim vlakom iz Ormoža v Zagreb, kamor sta dospela okrog 11. zvečer. Vlak je takoj nadaljeval vožnjo proti Beogradu, kamor prispe jutri dopoldne okrog 10. Vlada o položaju in o delu parlamenta Včerajšnja seja min. sveta. — Nove proračunske dvanajstine. Zakon o izkoriščanju vodnih sil. — Konferenca o konkordatu. vede rekonstrukcija kabineta, ki tak razpor demantira. se v političnih knogih Beograd, 31. oktobra, p. Današnji dan je bil brez vsakršnega važnejšega političnega dogodka. Večina poslancev je zaradi odgoditve sej Narodne skupščine zapustila Beograd. Jutri se vrne kralj in bo sprejel referate o razvoju notranjepolitične situacije. O tem je danes razpravljal tudi ministrski svet. Za torek je najavljen prihod Stjepana Radiča. Situaciji obeležujeta dve akciji: prva se tiče vstopa Stjepana Radiča v vlado, druga pa izmirjevanje nasprotnih si struj v radikalnem klubu. Akciji se naj izvedeta potom tako zvane male rekonstrukcije kabineta, ki se bo po vseh znakih vršila še tekom prihodnjega tedna, morda še pred zopetnim sestankom Narodne skupščine. Rekonstrukcija naj bi ojačala vlado, ki se je dosedaj pokazala zelo delanezmožno. Kar se tiče vstopa g. Radiča, je smatrati, da so glavne ovire odstranjene. G. Pašič je sedaj pripravljen sprejeti g. Radiča, ki naj bi vstopil v vlado kot minister za socijalno politiko, kateri portfelj je sedaj v rokah radikala gospoda Simonoviča. Radičevci bi v tem slučaju morali oddati enega svojih dosedanjih resortov radikalom. Računa se, da bo izstopil iz vlade minister agrarne reforme Pavle Radič, proti kateremu se pojavljajo vedno ostrejše pritožbe z vseh strani. Glavno pa je, da je Pavle Radič nečak Stjepana Radiča in ie seveda izključeno, da bi mogla dva tako ožja sorodnika biti istočasno ministra. Nocoj sta imela Pašič in Pavle Radič kratko konferenco, na kateri sta očivid. no razpravljala o tej zadevi. Kar se tiče notranjega razčiščenja v radikalskem klubu, ugotavljajo poduče-nj krogi, da se je v zadnjem času gospod L.iuba Jovanovič zelo približal gospodu Pašiču. ki se skrbno izogibke vsakega konflikta. Na drugi strani želi g. Paš:č dati predsedniku radikalskega kluba Živkoviču iačjo pozicro. Zatrjuje se, da bosta oba imenovana vstopla v kabinet, in sicer g. Jovanovič kot minister prosvete, g. Živkovič pa krt nrnister agrarne reforme. Po drugi verziji bi vstopil v kabinet le g. Živkovič, g. Jovanovič na bi nrevzel predsed-ništvo radikalskega kluba. Pojavkajo se tudi kombinacije, da bi sedanii min;ster soc. politike g. Simonovič novzel agrarno reformo in da želi g. Paš:č pritegniti v vlado dva mlaiša radikalska nrvaka, in sicer posl. Vel.io Popoviča in Leovca. Ta kombinacija pa se zdi malo verjetna. Z ozTom na od'očno zbliževan'? gru-ne Ljube Jovanoviča s predsedrknm Pašičem. se smatra, da ie s tem odb:fa ost vsem onim verz;;am. ki so š? zdoi pričakovale koncentrac;'o in v tem ^žiru izrab'ip'-> z^dnio avd:'enco g^sn. Da-vidoviča. Zbsti se povdaria. da ie s tem prekr-:?an rač"n tud; on:m. ki so v korist klerikalcem in davidovičevcem delali načrt na podlagi r^zonra goso. Jovanoviča z gosp. Pašičem. Ako se iz- sodi. da klerikalci še nikdar niso bili v tako brezupni situaciji kakor bodo ta dan. Ustanovitev novega Hrvatslrega bloka Zagreb, 31. oktobra, n. Nocoj je bil v prostorih Hrvatskega Sokola sestanek poslancev skupine radičevskega disi-denta dr. Buča. Na sestanku se je zopet osnova! tkzv. Hrvatski blok, ki ga tvorijo pristaši dr. Buča in zagrebški frankovci. Hrvatski blok bo vsekakor imel gotov vpliv na razmere v zagrebškem mestnem svetu, ker je večina občinskih svetnikov prestopila v Hrvatski blok. __ Načelnik Elažic osvobojen Vrača se s svojim,t dvema tovarišema domov. Beograd, 31. oktobra, p. Kakor poročajo iz Albanije, se ie albanskim orožnikom posrečilo nrj i okrožnega načelnika Biažiča ter n:egova dva tovariša, proto Miloševiča in šoferja Deliča. ki so jih napadli kačaki na cesti med De-brom in Ohridom in jih odvedli v albanske gore. Orožniki so jih našli žive v goroviu v koči. ki so jo roparji, ko so se bližali orožniki, zapustili. Vest o osvobojenju ie izzvala v Strugi in Ohridu veliko veselje. Prebivalstvo je okrasilo hiše z zastavami in zelenjem. Za nocoj je napovedano, da se osvobojeni povrneio iz Albanije. Orožniški poveli-t.ik g-nera! Tomič je še! danes popoldne z velikim številom prebivalcev ugrabljenim na-~pro?i. Do poznega večera š? ni vesti, da bi bi!i odvedeni prekoračili jugoslovensko mejo. Madžarsko-svicarski promet preko Jugoslavije Beograd, 31. oktobra, p. S 1 novembrom stopijo v veljavo konvencije o blagovnem železniškem prometu rred Madžarsko in Švico preko Jugoslavije in Avstrije Konvencije so sporazumno Izdelali delegati vseh zainteresiranih držav. V smislu teh konvencij sc zaračunavajo prevoznina in ostale pristojbine za prevoženo proso na temelju tarif poedinih železnic. Pošiljatelj lahko plača prevoznino pri izročitvi pošiljke ali pa jo povrne pre'emnik Preračunavanje voznine in drugih pristojbin se vrš? na terrel u določenega železniškega tečaja, ki velja za dotični dan. AvstrPsko-švi-carske p-ehodne posta:e so Buchs. Bregenz in St. Margarethen. iugoslovensko-avstrij-ske Jesenice. Prevalje. Dravograd-Meža, Št. TI j, Porrra Radgona. Podrošči-a, P'iberk Labor. Šp:l'e-?tr?ss in Radgona, jugrslo-vensko-m-'*!ar$ke pa Modo?. Kotorib* Dol. Lendava. Trn:e na nravi. VirovUica. Mura-Kercsztur, Red:cs, Gyekenyes in Barcs. Likvidacija grSko-bolgarskega konflikta Zaključna seja Sveta Zveze narodov. — Mednarodna komisija ugotavlja škodo. — Spopadi med grškimi četami in bolgarskimi komitaši. Pariz. 31. oktobra, z. Včeraj je imel Svet Zveze narodov zadnjo sejo, ia kateri ie na podlagi poročila vojaških izvedencev ugotovil, da so grške čete evakuirale bolgarsko ozemlje in se zopet umaknile za grško mejo. Grške oblasti so dalje omogočile povratek bol garskih vjetnikov in beguncev. Bolgarski zastonnik se je zahvalil Svetu za hitro reš:tev spora. Isto je storil nato tudi grški zastopnik, nakar je predsednik Briand v daljšem govoru povdarjal pome i pos-edovania Zveze narodov, kj je postopala skozinskoz nepristransko. V istem smislu so govorili še Chamberlain ter japonski in špan ski zastopnik, nakar je Briand zaključil seio. Sofija, 31. oktobra, e. Bolgarska brzojavna ager.tura poroča: Komisija za ugotovitev škode, ki so jo povzročile grške čete na bolgarskem ozemlju, je pričela preiskavo pred prihodom bolgarskih upravnih oblasti. Dosedaj je pre'sV0valna komisija obiskala pet vasi. V Čuču!;govu sta bili za žgani dve hiši in odvedena vsa živina. V Marikosinovu, ki slovi radi svinjere- je. ni komisija našla niti ene svinje. 2tt-nice so bile popolnoma izpraznjene. Grki so žitne pridelke deloma odpeljali, deloma Pa jih pri umiku uničili. Ravno tako so storili s premičninami. Pred prihodom grških oddelkov so prebivalci teh vasi zbežali. V vasi Kula je ostalo pet oseb. Tu so grški vojaki posilili eno žensko in popolnoma uničili pami mlin. Preiskovalna komisija je ugotovila, da so grški vojaki povsod oskrunjevali slike bo-1 garske kraljevske dvojice. Agentura pravi, da so ukrepi Sveta Zveze narodov napravili dober vtis. Zal pa je. prišla komisija na lice mesta šele potem, ko so bili mnogoštevilni sledovi grškega vpada že izbrisani. Beograd, 31. oktobra, p. Po vesteh z bolgarske meje se je danes čulo preko meje močno streljanje s topovi in puškami. Izgleda, da so se spopadle redne čete in skupine četašev. Četaše je v tem boju podpiralo prebivalstvo v okolici Petriča. in sicer iz maščevanja, ker so ga grški vojaki oplenili. Po poslednjih vesteh so redne čete pognale četaše v beg. Francoski soci alisti gospodarji sHuacije Socijalisti zahtevajo koncesije v finančni in zunanji politiki. — Pogajanja med Painlevejem in socijalisti. Pariz, 31. oktobra, s. Vprašanje ali bo nova vlada v torek v zbornici pri debati o splošnem političnem položaju dobila večino, zavisi samo od stališča, ki ga bodo zavzeli socijalni demokrati. Če bodo ti odpovedali podporo vladi, postane njeno stališče ta njen položaj nevzdržljlv. Socijalisti bodo sa-rro tedaj dali svojo podporo vladi, če jim bo ta daia zagotovilo v finančnih vprašanjih In glede zunanje politike, ki jo vodi v Siriji in Maroku. Radi tega se pripisuje obiskom socialnih demokratov pri ministrskemu predsedniku Painlevčju posebna važnost. Prvi razgovori so se vršili danes dopoldne. Zdi se, da bi bil sporazum mogoč. Naglasiti je treba, da so v delegacijah socijalnih demokratov, k! so odšle k Painleveju, zastopani takozvani nepomirljivi elementi. V pondeljek zvečer se vrši ponoven razgovor, na katerem bo Palnlervž sporočil svoje dotedaj izdelane načrte, kakor tudi besedilo vladne izjave. Socijalistični narodni svet, ki bi se imel sestati jutri in sklepati o stališču stranke do nove vlade, je bil za 24 ur odgoden. V ostalem tolmači »Intransigeant« odpoklic generala Sarallla Iz Sirije tako, da se hoče vlada v več interpelacijah o položaja v Siriji izogniti debate, ki bi utegnila og žatl eksistenco kabineta. List zatrjuje, da vlada Isti večer padla, ko bi poskusila podpirati generala Sarallla. Konec rimske upravne avtonomije Imenovanje prvega guvernerja. — Odstop dveh državnih pod tajnikov. — Fašistovska proslava v Rimu, — Odkrita komuni' stična zarota. — Avstrijski fašisti v Rimu. Rim, 31. oktobra, e. Z današnjim kraljevim dekretom je bil senator Flllppo Cre-monesi Imenovan za rimskega guvernerja. Državni podtajnik v ministrstvu za na- rodno gospodarstvo poslanec Giovanni Ba-nelli in državni podtajnik v ministrstvu javnih del Alfredo Betrillo sta podala ostavko. Banellijevo mesto je prevzel Italo Balbo, mesto Alfreda Betrilla pa Mlchele Bianchi. Oba nova državna podtajnika sta poslanca in člana kvadrumvirata, ki je vodil fašl-stovski pohod na Rim. Danes je Rim oradno praznoval tretjo obletnico fašistovskega zavzetja Rima. V gledališču Costanza je imel centralni tajnik fašistovske stranke poslanec Parlnaeci slav nesten govor, kateremu je prisostvoval Musolinf z vsemi ministri, državnimi pod-tajnikl h zastopniki zbornice in senata. V Terni so odkrili veliko komunistično zaroto. Aretiranih je veliko število komunistov, med katerimi je tudi neki bivši komunistični poslanec. Fašisti so zaplenili obsežen propagandni materljal in velike vsote denarja. Včeraj je sprejel glavni tajnik fašistovske strsnke Farinacci zastopnike inozemskih fa šistovskih organizacij. Med drugim so bili tu di fašisti iz Gradca, z Dunaja, iz Beljaka in Saizburga. Naraščanje revolucionarnega gibanja v Siriji Z dogodki v Damasku se bo pečala Zveza narpdov. — Francoske izgube. — Panislamski pokret. London, 31. oktobra, s. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da bo poročilo o zadnjih dogodkih v Damasku predloženo Zvezi narodov v proučitev. Po vesteh iz Kaira je prevzel Al Be-kri poveljstvo nad uporniki in razpolaga s 3000 oboroženimi možmi. Al Bekri je v zvezi z revolucionarnim odborom v Kairi in namerava pozimi v malih skupinah napadati Francoze. Vsled gibania v Damasku se je oživilo tudi revolucionarno gibanje med Arabci. »Chicago Tribune« doznava. da so dobili Angleži dva tajna dokumenta, in sicer prvega od odbora za osvoboditev Sirije, drugega pa od odbora za osvoboditev Severne Afrike, v katerih se pozivaio uoorniki na boj proti Francozom. Italijanom in Angležem. Pariz, 31. oktobra s. Predsedstvo ministrskega sveta demantira vesti goto- vih listov o francoskih izgubah ob priliki upora v Damasku, ki so jih listi ocenili na 6000 mrtvih. Komunike pravi, da znaša celokupno število mrtvih 583, med njimi manj kot polovica Francozov. Število 6000 se nanaša na žrtve od leta 1920. naprej. Tudi vest, da je Ga-melinova kolona izgubila 3000 mrtvih in se morala vrniti v Damask, je neresnična. AMERIKA ZAHTEVA ODŠKODNINO. Pariz, 31. oktobra, r. Kakor poročajo iz New Yorka, je ameriška vlada sklenila. da zahteva od francoske vlade odškodnino za škodo, povzročeno ameriškim državljanom povodom zadnjega bombardiranja Damaska. Ta zahteva ameriške vlade bo v kratkem dostavljena francoskemu zunanjemu ministrstvu. Gcsoodarska rtogajanja z Albanijo in Madžarsko Beograd. 31. oktobra, p. Zunanje mojstrstvo marljivo pripravlja tvarino za trgovinsko pogodbo z Albanijo. Razen tega se ima skleniti s to državo tudi konzularna konvencija in dogovor o sodni pomoči. Pogajanja se v kratkem prično v Beogradu. Albanska vlada je že imenovala svoja delegata :n sicer svojega ministra pravde in svojega poslanika v Beogradu. V kratkem se zepet obnove pogajanja med jugoslovensko in madžarsko delegacjo. ki naj dokončajo že začrtane konvencije. Z Madžarsko se je že v načelu dosegel sporazum o vseh spornih zadevah razen o konvencijah političnega značaja. Izgradba velikega arzenala v Sarajevu Saralevo, 31. oktobra, n. Tu se delajo priprave za zgradbo velikega vojaškega arzenala, za katerega so ie naročeni stroji ▼ Nemčiji na račun vojne odškodnne. Del strojev je že prispel. V arzenalu bo zaposlenih približno 2000 delavcev. Propadanje avstrijskih komunistov Dunaj, 31. oktobra, k. »Die Rote Fahne* osrednje glasilo komunistične stranke Av» strije, prinaša danes uvodni članek s poro* čilom, da je tiskovni fond stranke popol« noma izčrpan. Članek zaključuje, da b« moral list slejkoprej prenehati izhajati. Kranjska industrijska dražba pred ustavitvijo obrata Uničevanje slovenske industrije. — Kranjska industrijska družba namerava »staviti delo zaradi pomanjkanja surovin. — 300 delavskih družin na cesti. Kakor nam poročajo, se Kranjska industrijska družba že teden dni brez uspeha trudi pri ministrstvu za trgovino in industrijo, da bi dobila potrdilo k uvoznem dovoljenju za pošiljatve su-rovejta železa, ki jih prejema za obrat Martinovih peči iz inozemstva. Dasi .ie ministrstvo trgovine in industrije kom-petertno samo za forrra'no potrdili, da ima Kranjska industrijska družba Martinove peči, za katere potrebuje v svrho obratovanja surovo železo, vendar noče ministrstvo .Titi tega dovoljenja zuaii. Očividno .ie tam na poslu nevidna sila. ki želi povzročiti podjetju še več lioue in neprilik. Zaloga starega železa Kranjske industrijske družbe zadostuje samo še do 6. novembra in če podjetje ne dobi med tem uvoznega dovoljenja, bo prisiljeno iisiaviti Gbrat Martinovih peči. s čemer bi prišlo 300 delavcev z rodbinami na cesto in ob zaslužek. Podjetje je z ozirom na svoječasno obljubo ministra dr. Krajača nakupilo v inozemstvu ca. 3000 ton S""ovega s*"'Tega želtza. ki je sedai že na potu -a Jesenice. Ta nakup je izvršilo predvsem iz tega vzroka, ker se v tuzem-srvu ne more dobiti zadostna množina starega železa, in sicer zaradi tega ne, ker so železniške direkcije na zahtevo 2-. nerabne rudarske direkcije morale oddati razpoložljivo staro železo železarni v Zenici. Ako dovoljenje ministrstva nc pride, bi morala Kranjska industrij-s' a družba plačati ogromne carine, in '•jer za stare pokvarjene tračnice kale r-r za nove tračnice, ravno tako za : e druge staroželezne predmete kakor . n nove fabrikate! Seveda je pod temi ' :!-:o.-tmi vsak uvoz starega železa, iu cenjenega za pretopitev. izključen. Ne razumemo postopanja ministrstva :■"■! trgovino in industrijo, ki s takimi ' • :.mi ogroža redno obratovanje : j ?tia in eksistenco 300 delavskih dru : i. Kakor čujemo. se je podjetje še en--::t brzojavno obrnilo na ministra in ■r: r:cgn apel podprle tudi naše gosposke korporacije. Enako se je Delav-■' a zbornica v interesu ogroženega de-•vstva priključila akciji. Upati je, da -• ster v zadnjem trenutku razbije intrigo. ki je očividno zasnovana za njegovim hrbtom._ Pred desetimi leti Srbija — žrtev. Padec Skoplja in Kra-gujevca. Vsa diplomatska akcija antante na Balkanu se je pričetkom jeseni koncentrirala na to, da pridobi na svojo stran Bolgarijo. Toda ta je že 6. septembra sklenila tajno pogodbo in vojno koncesijo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Dasi je bilo že takorekoč očito, da misli iti Bolgarija s centralnimi silami, vendar je antanta stavila dne 13. septembra sofijski vladi kot ponudbo tudi teritorijalne koncesije v vzhodni Makedoniji, na katere je morala, dasi s težkim srcem, pristati poprej Srbija. Toda vlada Ra-doslavova je odgovorila dne 21. septembra s splošno mobilizacijo. Sedaj je nastopil odločilni trenutek. Srbski državni in vojaški vodje so si bili povsem ra jasnem, da namerava Bolgarija na-; Tisti Srbijo, zato so zahtevali od an-■.:'i"c. da ji dovoli, navaliti na Bolgarijo, ;'.'c:len se mobilizacija izvede, zasesti t- :o in druga središča mobilizacije ter si c iiivati pot na Solun, hkrati pa tudi .'•• <->r! do Dardanel, Carigrada . . . To-lahkoverna antanta je še vedno upala na Bolgarijo in ni dovolila. Tedaj je srh-ko vojno vodstvo zahtevalo, da se postavi antanto pred fait accompli. to je, t'a se brez dovoljenja udari na Sofijo. ■ oda Pašičeva vlada si ni upala izvesti tega. Dne 20, septembra, en dan pred bolgarsko mobilizacijo, je pričela nemško-avstrijska artiljerijska ofenziva na Donavi in Savi. 6. oktobra je pričel prehod čet. dne 10. oktobra je padel Beograd. a že 12. oktobra je Bolgarija brez vojne napovedi na vsej mejni črti napadla Srbijo. V tem strašnem položaju je obstojala predvsem še nada na Grčijo. Dne 23. septembra je Venizelosova vlada odredih mobilizacijo, ki jo je kralj Konstantin odobril, toda dr.e 7. oktobra je kralj odrekel Venizelosu zaupnico in rokiical na vlado «nevtralni* kabinet Zaimisa. Tako je Grčiia prelomila svojo zavezniško besedo in izdala Srbiio, dasi ji je ta dne 11. septembra ponudila odstop Dievdjelije in Do.irana ter konce-s'ie glede Strumice. Anglija pa ji je ponudila celo otok Ciper. Vse zastonj, germanofilska dinastija ie v Atenah ob-vbdala položaj popolnoma. Vendar se kljub temu situacija v Srbiji še vedno ni premotrivala kot popolnoma obupna. Zakaj za slučaj, da se orevari glede Bolgarije, je antanta ob-l't:bi1a Srbiji, da ji pride v teku štirinajstih dni na pomoč. It; na tej antantni obljubi ie bil zgrajen srbski operacijski načrt. Da je Srbija vedela, da bo naposled ostala na bojišču samo z lastnimi minimi silami, bi bila umaknila brez i f.jev vse svoje armade — in takrat je !'•!"':! še vedno polnih 420.000 mož do-:in> opremljenih in izvežbanih — v Ma. keJonijo in se branila tamkaj. V pričakovanju antantne pomoči, ki je imela priti preko Soluna, kjer so se pričele etc izkrcavati dne 5. oktobra, in ruske, ki se je pričakovala preko Dobrudže, ie branila Srbija svojo severno fronto z vsemi silami, dočim je ostala južno- srbska meja brez obrambe, ker je bila po srbskem načrtu prepuščena obrambi antante in Grčije. Iz vsega navedenega se jasno razvidijo vzroki in krivci srbske katastrofe. Antantnih čet ni bilo in težko je najti tragičnejši moment od tega, ki se je dogodil v Nišu. Tja je prišla samo francoska nastanjevalna komisija, kar je po pravici vzbudilo mnenje, da prihaja francoska armada in v hipu je ves Niš plapolal v zastavah. Toda bilo ni nikogar . . . pač pa so vedno bliže grmeli bolgarski in nemški topovi. Srbi so močne sile vrgli na bolgarsko mejo med Donavo in Pirotom ter zares zadržali Bolgare. Toda na severu so prodirali Nemci ter zavzeli 16. oktobra Avalo. 18. oktobra Obrenovac ia dne 1. novembra Kragujevac. Med tem je padel sovražniku v roke kos med Timokom in Donavo, da so se tamkaj sklenile bolgarske in nemške čete. Bolgari so na jugu takoj pretrgali železniško zvezo s Solunom; dne 22. oktobra so vkorakali v Skoplje. Sovjetski komisar Frundze umrl Moskva. 31. oktobra, s. Ljudski komisar za vojsko in mornarico Frundze je umrl. Brzojavna agentura sovjetske Unije poroča: Ljudski komisar Frundze je bil nedavno operiran v bližini želodca. Ope racija naj bi odpravila bolezenske znake. ki so se pojavili kot posledica ponesrečene operacije pred 10. leti v zaporu. Med operacijo mu je srce oslabelo. vendar pa so zdravniki upali, da bo ozdravel. Kmalu nato se je njegovo stanje še bolj poslabšalo in v noči na danes je Frundze vsled srčne slabosti umrL Mihael Frundze je postal vojni komisar sovjetske Rusije letos meseca februarja, ko je sovjet ljudskih komisarjev Unije socija-lističnih sovjetskih republik potrdi! sklep vrhovne instance komunistične stranke, da se odstavi Trocklj kot ljudski komisar za vojsko in mornarico. Frundze je bil pred tem malo znana osebnost med boljševiškimi politiki. Rojen je bil v Besarsbiji in so njegovo imenovanje v evropskih diplomatskih krogih smatrali kot znak, da se je ojačila med sovjetskimi politiki struja, ki zagovarja čimprejšnji obračun Rusije z Rumunijo zaradi Besarabije. Bržkone pa so hoteli imeti voditelji boljše-vlškc vlade na čelu vojne uprave moža, ki je v politiki manj eksponiran, da bi čim lažje obvladal sovjetsko armado in jo tehnično čim bolj izpopolnil. Konferenca Male antante v Beogradu Na dnevnem redu so važna politična in gospodarska vprašanja. Bukarešta. 31. oktobra. Kakor poroča «Dimineata* iz diplomatskih krogov se bo v kratkem vršil sestanek zunanjih ministrov Male antante. Med Prago, Beogradom in Bukarešto se vrši živahna izmenjava not glede programa konference, na kateri se bo razpravljalo v prvi vrsti o locarn-skih pogodbah, kolikor se tičejo zasigu-ranja meja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo na konferenci razložil stališče velesil glede zasiguranja vzhodno - evropskih meja. Na sestanku se bo razpravljalo tudi o vprašanju gospodarskega zbližanja med državami Male antante. Konferenca zunanjih ministrov Male antante se bo bavila tudi z vprašanjem terjatev in dolgov nasledstvenih držav bivše avstro - ogrske monarhije. To vprašanje je postalo aktualno, ker urgi-rajo velesile poravnavo dolgov. Ureditev tega vprašanja otežuje okoliščina, aa so državljani zavezniških držav takorekoč zastonj dobili delnice industrij skih podjetij bivše monarhije, sedaj pa se zahteva, da se morajo na ta način Danes !i vadiš..?" Elitni Kino Matica. Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. nastali dolgovi nasledstvenih držav pla čati v zlatu. Prvotno je bilo določeno, da se vrši konferenca Male antante šele spomladi Ker pa je ta sklep prehitela londonska konferenca, je postal sestanek zunanjih ministrov Male antante aktualen in nujen ter se bo vršil sestanek najbrže že koncem novembra v Beogradu. Politične beležke + Klerikalci in sovjetska Rusija. — Dr. Korošec je naenkrat zopet odkril srce za sovjetsko Rusijo in »Slovenec« je naenkrat zopet postal navdušen zanjo. Vprašanje pa je sedaj, kaj bosta rekla ljubljanski škof in univ. profesor doktor Grivec, ki sta spomladi priredila v «Unionu* predavanje s skioptičnimi slikami o boljševiških grozodejstvih v Rusiji in o pogubnosti sovjetskega režima za ves kulturni svet? Na to predavanje so klerikalci povabili tudi ruske begunce in nekaj časa se je «Slovenec* kar cedil milosrčnosti napram njim. dokler ni zvedel, da so ljubljanske ob-j činske volitve — odložene. Ali dr. Korošec in »Slovenec* sedaj morebiti zopet lovita komuniste, ki v zadnjem časn nočejo ničesar čuti o klerikalcih? Mislimo, da se jima ne bo obnesla njuna iz-premenljiva vaba! -f Naprednjaki se zbirajo pod eno zastavo. V »Domovini* je priobčil poslanec dr. Žerjav pod tem zaglavjem članek, ki najprej spominja na poskuse ustvariti napredno fronto že 1. 1923. in 1924 Volitve so pokazale, da so bili računi na uničenje SDS v Sloveniji povsem pogrešni, kajti 1. 1925. je SDS s 25 tisoč glasovi izšla kot druga najjačja slovenska stranka. Dr. Žerjav smatra, da je korak SKS. ki se je iz stanovske stranke izpremenila v stranko vseh stanov, v kojo vabi tovarniško delavstvo, pravzaprav napredek in približanje staremu naprednemu stališču. Misel združitve med naprednjaki zopet napreduje. V »Samoupravi* je dr. Ravnik (Maribor) napisal članek, ki se ponaša z ustanovitvijo nekega naprednega odbora v Mariboru. V tem odboru so baje radikali dr. Ravnikove skupine, bivša SKS, SRS (republikanska stranka?) in HSS (radicevci). Obstoj in nameni tega odbora niso posebno jasni. Tudi so omenjene sestavine odbora nekoliko ne. sigurnega značaja. Vsekakor se je dosedaj o tem odboru čulo le to, da je in-trigiral proti SDS in v resnici pomaga! samo SLS. Ta temelj je neprimeren in kdor želi napredno koncentracijo, jo moda graditi prirodno in logično. S članki in idejami, kakor jih razvija gospod Ravnik v »Samoupravi* se stvar brez potrebe komplicira in se koncentracijski ideji samo škoduje. -f- Sodelovanje samostojnih demokratov in davidovičevcev v Sarajevu. Sarajevska »Slobodna štampa* javlja, da se med sarajevskimi samostojnimi demokrati in davidovičevci vrše neofi-cijelni razgovori o možnosti zopetne ko-laboracije obeh skupin. Začasno naj bi skupini pokazali solidarnost samo v skupnem postopanju, osobito pri občinskih volitvah; ko pa bo solidarnost dovolj utrjena, naj bi se provedla popolna združitev. »Slobodna štampa* dalje navaja, da se tudi v Beogradu deluje za zbližanje obeh skupin. Najinteresant. nejši pa je zaključek, ki pravi, da tudi Pašič želi. da bi se koalicija razširila v tej smeri. + Vizije. V včerajšnjem »Slovencu* opisuje nekdo svoje vizije in pravi med drugim: «Mi že kar vidimo, kako lazijo temne demokratske sence okoli Kazine in neke kasarne in hite pripovedovat visokim osebam, kakšen veleizdajalec da je dr. Korošec in ž njim vred cela SLS!* Klerikalno gospodo bržkone preganja slaba vest izza vojnih časov, ko se je plazila okoli avstrijskih generalov in oberstov, pa se jim sedaj zbuiajo v sa-motolažbi vizije, s katerimi skušajo za treti to slabo vest. A nikar naj se ničesar ne boje, saj je posl. Brodar lani nekje na Gorenjskem govoril, da so tudi sedai generali na strani klerikalne stranke. Vizionarni dar »Slovenca* je v ostalem izgubil svojo zvezo z realnostjo. V Kazini namreč že več mesecev ni »visokih oseb*, izvzemši na popoldanski kavi pri g. Krapežu. -f Socijalisti desno krilo SDS. Včerajšnji »Slovenec* piše, da so socijalni demokrati tvorili od prevrata sem desno (!) krilo demokratske stranke pod vodstvom Sv. Pribičeviča in dr. Gregorja Žerjava. Zato pojasnilo smo »Slovencu* zelo hvaležni. Sedaj smo se spomnili, da so tudi v ljubljanskem občinskem svetu sedeli socijalni demokrati na desnem krilu demokratov, in sicer celo v družbi klerikalcev. Delavstvo je kajpada izpregledalo deloma to družbo, pa danes noče ničesar več slišati o klerikalcih. Zato sedaj bruha »Slovenec* ogenj in žveplo na sociialiste. ki so bili samo toliko časa dobri zanj. dokler so tvorili famozno delavsko zvezo pod klerikalno komando. Po svetu — Coolidge za svetovni mir. Ob priliki odkritja spomenika, ki ga je darovala ar* gentinska republika Zedinjcnim državam in ki predstavlja borca za argentinsko svobo« do San Martina, je imel predsednik Coolid« ge pomemben govor, v katerem je proslav« Ijal južnoameriško mirovno stremljenje. Predsednik je izvajal: južnoameriške drža« ve so vedno stremele po oblasti razuma in so zavračale nasilje. Ponovno in v najtežjih okoliščinah so dejansko dokazale, da sc j morejo tudi najvažnejše zadeve rešiti brez j vojnih sredstev. Narodi živijo v času, ko NOGAVICE —..tr.— f. I h. Raznim Modna IrscTioa zt damt ii gospode židovska ui ca št. 4 zahtevajo vsi ljudje in vsi narodi splošni mir. Narodi zahtevajo napredek, blagosta. nje m odkritosrčno prijateljstvo, ker so spoznali strahote in brezkoristnost vojne. V teh časih je potrebno, da se narodi učijo pri južnoameriških državah državne pre« '•darnosti, izkustva in plemenitega strem« ljcnja. — Spominska plošča Masarvkovi ženi. 28. t. m. so odkrili v Pragi na hiši, kjer je pred in med vojno bivala žena predsednika Masarvka, spominsko ploščo z njeno sliko in z nastopnim češkim napisom: »Tu jc ži« vela in trpela velika žena Ch. G. Masarv« kova. Američanka po rodu, Čchinja po mi« šljenju, udana sodelavka našega osvobodi« telja 1914 — 1918.» Svečanosti so se ude« ležili minister Girsa, poslanik Strimpl, že« na zunanjega ministra dr. Bcncša, zastop« nik občinskega sveta, člani izvršilnega od« bora češkoslovaške legijonarske občine, francoski in italijanski legijonarji in števil; no občinstvo. — Amsterdamska in moskovska interna; cijonala. Generalni svet kongresa angleških Trade Unions je določil sejo izvršilnega odbora strokovne internacijonale na dan 1. decembra v Londonu. Na tej seji se bo razpravljalo o razmerju med strokovno in« temacijonalo in komunistično strokovno in ternacijonalo in o vprašanju združitve obeh intcrnacijonal. Naša dohodninska '"»strica in g. ing. Šukije (Fin. delegat dr. Savnik.) G. finančni delegat dr. Šavnik nas je naprosil za objavo njegovega od« govora na ostro kritiko, kateri je na. nedavnem zboru gospodzrskih kor« poracij podvrgel davčno prakso naše finančne uprave zlasti glede takos zvane kronske lestvice v zakonu o osebni dohodnini g. inženjer Milan Suklje. Želji gosp. delegata ustreza« mo, ker se nam zdi, da take javne po« '•emike med zastopniki gospodarskih interesov in predstavniki finančne uprave vedno nekaj koristijo širokim krogom davkoplačevalcev. Iz članka g. delegata je razvidno, da finančna uprava odkrito priznava nevzdržnost današnjega položaja. S pravnega sta« lišča je važno sporočilo, da se vpra» sanje kronske lestvice sedaj nahaja sub judice in je torej treba počakati, kateri od obeh nazorov glede korek« ture lestvice bo končno obveljal. G. delegat izvaja: Ako ima človek le malo izkušenj, brez skrajne sile ne poseže v dcbtto, v kateri ima proti sebi vso nepopularnost, ki danes obdaja t. rv. kronsko dohodninsko lestvico. Ta nepopularnost se je v zadnji dobi stop« nje vala do osebne zasovražcm.sti njenega zvaničnega zagovornika in je zanj tolik minus, da ga trenotno ne izenači noben stvarni plus na njegovi strani; žal niti re« spektivni minus na strani nasprotnika. Ce torej reagiram na filipiko, ki je g. ing. Suk» Ije smatral za potrebno, da ž njo nadaljuje poučne in povsem stvarne referate gg. Le« narčiča, Žagarja in dr. Pipuša na zboru go« spodarskih korporacij dne 23. oktobra t. 1. se popolnoma zavedam, da so moje šanse minimalne. Ako se kljub temu lotim tega nehvaležnega posla, storim to v prepriča, nju, da je za nepristansko javnost zelo in« struktivno, ako si danes, ko se je atmosfera morda vendar že nekoliko pomirila, še en« krat ogleda argumentacijo g. Šukljeta. Vsi smo si edini v tem, da naša dohod« ninska lestvica že davno več ne ustreza go* spodarskim, zlasti pa valutnim prilikam. Matematičnostehničnih možnosti, da se od« pravi ta nedostatek, je več, brez dvoma pa je ena najenostavnejših in za davkoplače« valce najugodnejših ta, da se sedaj veljav« ne številčne postavke mesto v kronah čita« jo v dinarjih, da torej plačaš od 10.000 Din dohodkov toliko v Din, kot doslej od 10.000 kron v kronah. Ali, to je samo ena stran to ga zelo mnogostranskega vprašanja, je pa še več drugih, pred vsem: katere pravne možnosti se nam nudijo, da se lestvica v tem smislu reformira. Ne odobravam feti« šizraa, ki ga uganjajo nekateri upravni uraa niki s črko predpisov, in vem, da tiči naj« večja administrativna umetnost baš v tem, da se napram besedilu v danem trenutku najde prava distanca. Ne morem pa krat« ko in malo ignorirati, da je dohodninska lestvica končno tudi pravna — in sicer z zakonom — sankcijonirana norma. Jasno je torej tudi vsakemu mislečemu lajik'!, da se rekonstrukcija ne da izvesti po mili volji, ampak samo potom interpretacije, judika« ture ali legislative. Baš v ti točk: pa gredo naša mnenja vsak sebi. Delegacija sodi. ne samo. da v Iasv« nem delokrogu, t. j. brez pooblastila mini« strstva, zahtevi ne more ugoditi, marveč, da se vprašanje v obče odtepvje adminis strrtivni ureditvi in da spada pred zskovos dnini forum. Tsto stališče zavzema fin. mi« p.istrstvo, ki jc bilo — razume se — o stva« ri takoj obveščeno, razlogi za to so pa na« vedeni v izjavi g. prof. Ell?rja, ki sem jo pnbliciral v «Jutru*. Ti razlogi obstoje — da ponavljam — v bistvu v tem, da relaei« ja 1 : 1, kakor jo g. ir.žcnier smatra za pra« vilno, ni dopustna, ker bi bila izjema od obče veljavnega pravila 4 : 1 in bi kot taka morala biti izrecno odrejena, kar se pa do« sedaj ni zgodi'o. Gospod inženjer pa misli, da je ta pot — administrativna — še danes mogoča. Njegov edini arg-iment pravnega značaja — naj mi oprosti da vsega drrgega nc prištevam k tem! — je ta. da je uzako« njeno, in sicer na osnovi zlate valute, le razmerje med dohodki in davčnim postav« kom, t. j. davčni procent, nr«Vde na to »odkod da izvirajo in v kakih denarnih enotah se izražajo dohodki davčn"ga zave« zanca*. Ali iz te premife izhaja hiš relaei« ja: papirnati dinar — papirnat* kr-na in ali nc bi moral g. inženjer, ako bi bil stvar do konca premislil, zahtevati preračunani* dinarja v zlato valuto, je stvar, ki naj jo opravi sa«.. seboj. Vsekakor pa kažejo do* kumenti, ki sem jih publiciral v »Jutru* od 23. oktobra, da se da braniti tudi zgoraj omenjeno naziranje delegacije in da sem s tem naziranjem v zelo odlični družbi, da torej med objektivnimi ljudmi ne more bi> ti govora o krivdi delegacije, če se v tem spornem pravnem vprašanju bolj zanaša na gg. prof. Ellerja in zagrebškega delegata nego na g. inženjerja Šukljeta. pri vsem re« špektu pred njegovim znanjem. Tem bolj, ker sta se do danes našla še le dva davko« plačevalca, — i_ to še le prav v zadnjem času! — ki sta smatrala stališče delegacijo za tako slabo utemeljeno, da sta nastopijo upravno«sodno pot. G. inženjerja ni med njimi, — to že lahko izdam! — dasi bi bilo gotovo bolj zaslužno od njega, da bi bil iz« bral to pot, qui jus facit, nego da je nasto« pil na način, ki strahoval ne bo nikogar, ki sem pa o njem od več strani slišal, da so se izrazili dvomi, ali odgovarja umirjenim tradicijam ugledne korporacije, katere funkcijonar je g. inženjer. Sicer sem mu pa za njegov migljaj, da naj gredo ljudje na upravno sodišče, za katerim stoji seveda še državni svet, samo hvaležen, dasi jc malo kasen. Ali dobimo pravdo ali jo izgubimo, vsekakor se odvali od delegacije odgovor; nost, ki je — gospod inženjer mi že sme verjeti — na nobeno plat ni lahko nositi. V bivši Avstriji se fin. upravi nikdar ni vzelo za zlo, ako v dvomljivih vprašanjih ni prostovoljno kapitulirala, marveč je iz« zvala izrek upravnega sodišča, zlasti v ta« kih, katerih posledice so za državni zaklad zelo občutne. Le fin. delegat v Ljubljani naj vzame vse na svoj konto! V ostalem se mi pa zdi, da g. inženjer o neizpodbitnosti svoje pozicije v pravnem oziru sam ni popolnoma prepričan. Čemu potem njegov ekskurz v »prva revolucijo« narna leta» in razobešanje tistih izrednih pooblastil in možnosti, ki jih je takrat ba« je imel delegat? Ce gre stvar potom inter« pretacije — čemu sredstva revolucijonar« nega prava? Predno pa sledim g. inženjerju na tem potu, naj mi dovoli, da ga opozo« rim na govorice, ki jih čujem v Ljubljani iz najresnejših krogov, namreč, da je g. in« ženjer razun iz svoje lastne zakladnice čr« pal tudi pri Mentorjih. V tem samoobsebi« umevno ne vidim nič slabega — nasprotno, želel bi mu jih še pač več, samo resnično informiranih. Ali — sam Bog ve, kako da sem se v ti zvezi tudi jaz domislil nekega znanega citata, ki sem ga potem takole variral: «Wie Er sich raiispert und wie Er spuckt, das hat er Ihm getreulich abge« guckt*. Ali tudi vse drugo, kar je potreba, da človek z istimi izgledi stopi v areno, pokaže še le bodočnost. Kar danes njemu, t. j. g. inženjerju, sigurno še nedostaje, je ona kritičnost, ki jo je v javnih kontrover--zah treba vsaj za pozneje, ko se glave ne= koliko onlade. Nisem kontrasigniral samo znane naredbe deželne vlade za Slovenijo glede davčnih predujmov — naredbe, ki je bila samoslaboten refleks različnih inozem> skih zakonov proti begu pred davki in se je v ostalem najliberalneje izvajala — da! sem tudi inicijativo k začasnemu regulira« nju obče pridobnine in — kako je to moglo oditi g. inženjerju? Jaz bi take svetovalec odstavil — k takrat neizbežnemu suspendi< ranju davčnih komisij. Morda imam še ne* kaj takih grehov na vesti, se v tem trenot-ku res ne spominjam. Kakor daleč pa raz; tegnem to periodo neurejenih kompetenč nih razmer, brez dvoma je, da je najpozneje z uzakonjenjem ustave v juniju leta 1921. vsaj za finančno delegacijo prenehala. ka> tere delokrog se je v ostalem že prej stalno zoževal. Priznam, da do takrat nisem mv slil na dinarsko skalo. Naši davkoplačevalk ci tudi ne, ker so sc prvikrat zglasili pri meni aprila 1924. Ali je bil g. inženjer nc rečem 1. 1919., pa vsaj Vidovega dne 792.'. pro foro interno glede davčne lestvice da!c= kovidnejši od mene, mi ni znano. Sigurno pa je potreboval do oktobra 1925., da nam je razkril, kako lahko bi se bila mogla lest* vica in še marsikaj drugega boljše napra« viti, ko bi bili imeli njegovo pa.aet na razpolago. Zakaj jo je držal pod korcem'3 Skromnost ni na mestu, ako gre za javne interese. Mislim, da k temu poglavju nimam nič več pristaviti, pač pa še par besedi k neki drugi trditvi g. inženjerja. Omenil sem žc zgoraj, da je korektura lestvice zelo konn ;>leksno vprašanje. Na tem mestu moram opozoriti na njeno državno*financijelno stran. Prostodušen sem dovolj, da izrarim vnovič svoje dvome, ali je naša javnost dobro poučena, če se preveč Tagrize v d nai-sko skalo. Z isto prostodvšnostio, adTsi* rano na d-'igo stran, pa še enkrat izjavlian.. da sednnji položaj smatram za komaj šc vzdržljiv. Z namenom, da mu napravimo konec, sem krog Božiča 1923. t. ministra dr. Stojadinoviča v privatni avdijenci ono« zoril na potrebo reforme in pozneje posla! Gen. direktorju neposred^:h poreza detajli' rano izd~!nni pro;ekt. kal-o lestvico omiliti. Ta nrojekt je bil ustrojen v smislu tkzv. davku na voinc dobičke in kakor je bi! letos v komisiji za izennčenie davkov, ka« tere član sem bil. soglasno kot naipraktič« neiši sprejet glede dohodnine tudi v osm:* tek zak. o nep. por. Kako da ie torei prišlo do legende o »enačbi z dvema neznsnk*« m«». nc vem. Nisem rs odgovoren r» vsa« ko stvar, ki si jo c. inž. š'jk!je d$ natvezit;. Končam. Nisem porvnl g. inženjeria, da raj popravi svojo krivico, niti sem ga pro« sil za to. Do prvega nimam nohene pravice, do drugega najmanjše obveznosti. P'sa! sem mu le. opozorivši ga na izjave Gg- dr. Eller« ja in Pintaria in na druge ljudi, »ki imaio potrebno rravno manje in zadostno objek« tivnost*. da pričakujem od njrgove lojab nostl, da prekliče, ter izrazM želio. da bi sc prei amiValpo pogovorila. Nc verjamem, da bi še kdaj ponovil ta poskus« Grobnica dr. Ivana Tavčara na Visokem Grobnica jugoslovenskih vojakov v Trenčinu na Slovaškem. Cerkniško iezero Presihajoče cerkniško jezero je po vsej Rvropi dobro poznano naravno čudo. Kadar je jezero polno, obsega okoli 28 kvadratnih kilometrov ter je 10 km dolgo. 5 km pa široko. Kakor znano, se od časa do časa napolni in presiha v slučaju ugodnega vremena. Največje je jezero spomladi, ko priteče vanj s snežniškega pogorja mnogo vode. V suhem poletju usahne navadno meseca julija ali avgusta Ce ie leto de ževno. se zgodi to seveda pozne;e. Dostikrat se zgodi, da usahne iezero šele v zimskem času. To se je zgodilo tndi letos, ko je začelo usihati šele sedai. Zanimivo je. da kose domačini pozimi v jezeru rastočo travo, ker jo niso mog- li poleti. Pokošeno travo in biček uporablja kmet za stel.io živini. Današnji si ki nam kažeta cerkniško jezero ob veliki vodi in v popolnoma suhem stanju. Pred časi ie bilo v iezeru zelo veliko rib. zlasti ščuk in klinov. Število rib na se ie zadnja leta močno zmanjšalo, bržkone zato. ker jih ie med vojno vojaštvo ubiialo z ročnimi granatami. Mnogo rib pogine tudi v čn«u presihanja. ker voda ne odnese vseh s seboj v obrežne podzemske požiralnike. Ob priliki bomo obiavili še več s'ik teg# znamenitega jezera, da seznanimo naše čitatelje natančneje s tem naravnim čudom. *fi Grobovi Teh dvo.ie praznikov — Vsi svet! in Verne duše — je vsakoletna žalostna pesem o jeseni in grobovih: Žolto listje z drevja, siva megla nad pokrajino, ži-o gibanje na grobovih, zelenje, svečke mlserere . . . Izložbe so polne vencev in rož. naivnih in umetnih: dva velika avto-omnibusa vozita k Sv. Križu; a danes pohiti vse tja n3 božjo njivo, ker le -edki so, ki ne bi v srcu nosili tihega spomina na kogarkoli izmed pokojnikov Saj je toliko, toliko grobov po svetovni vojni, kakor jih zemlia že stoletja ni dala. In vsem, ki počivajo v njih, doma ali na tujem, z znameniem ob gomili ali nepoznani, vsem velja v teh dveh praznikih naša otožna misel o smrti in o mrtvih. Tedaj na grobove danes in jutri! Priobčujemo danes tri slike naših pomembnih grobnic. firobnica ivana Tavčarja "a Visokem. Na obrobku krasnega gozda za viso-škim gradom, odkoder se nudi prelep razgled Preko Poljanske doline. Skupni grob naših vojakov v Trenčinu. V smislu našega zakona o oskrbovanju naših vojaških grobov v ti'i'ni je bil za iugoslovenske vojaške grobove, k: se nahaiaio na Češkem, v Avstriji in na Nemškem ustanovljen noseben inšoekto rat pri našem poslaništvu v Pragi. V češkoslovaški republiki se bodo kosti •t'gosi o v enskih vojakov postopoma prenesle v Jindrichovice. Olomuc m v Trenčin. Naša slika predočuie grobnico Trenč:nu na Slovaškem. ki jo je zgra-'II gosp. Jaroslav Počak. stavbenik istotam. brat gosp. Rudolfa Ročaka. mestnega stavbenika v Trbovljah. Oosp. Jaroslav Ročak je bil v priznanje za-r;ug odlikovan pred kratkim z redom sv. Save IV. razreda. Nagrobni spomenik rodbine MaJaron v Borovnici. Grobnico je dovršilo društvo »Probu-1n-v 'n z njo podalo siinien dokaz, kako -e nnši grobovi daio umenvško okrasiti leoimi narodnimi motivi. Spomenik ie : iranskega kamna, v vdolbini Pietj z kararskegn marmorja (akad. kipar prof. Repič) Načrt za spomenik je izdelal prof. Grebene, kamnoseško delo oa K. Novak v St. Vidu. Nemške utrdbe ob naši meji Maribor, 31. o! ',.a. Avstrija ki je v smislu st. germain--ce mirovne pogodbe razorožena in ba-:e v vojaškem oziru ne prihaja v po-štev. se pridno utriuie proti naši drža vi na vseh koncih in krajih. Zgradila ie fe na vseh važnejših prehodih velikanske zgradbe, katere uporabljajo sedaj njeni obmejni varnostni organi ter jih zvezala z zaledjem z lepimi državnimi cestami in deloma celo z železnicami. V tem oziru omenjamo samo masiv Pece nad Preval jami na Koroškem, na kateri ie najvišji vrh (2126 m) avstrijski. dočim sta naša oba za kakih 100 m nižia vrha in radi tega za vsako stra-'egično obrambo nesposobna Nadalje so si Avstrijci prisvojili koto 947 (Sv. Lovrenc nad Ivnikom). ki bi morala glasom člena 27., t. 4. st. germainskega ugovora o miru biti obema državama skupna, in nas s pomočjo nam nenaklonjenih Italijanov v razmejitveni komisiji oot;snili za kak poldrug kilometer proti ugu nižje v dolino, s čemur so prišli v posest globoko v slovensko zemljo dominirajoče višine, na kateri so si zgradili — seveda za sedaj samo za svoje obmeine varnostne organe — ve-kansko zgradbo. Obrnjena je s proče-:em proti nnši strani in videti io je da-'eč tia na vrh hribov, vzd gaiočih se tik nad Dravsko dolino Proti severu. Pna-ko enonadstropno trdmavo. naimani za 2o0 l;udi so si Avstrijci zgradili že leta 1921. na slabo uro hoda od Sv. Lovrenca nad Ivnikom oddnl"'nem Radenskem sedlu. Radelisko sedlo, preko ka-terega Pelie okraina cesta iz nnšegi Marenbergn v Dravski dolini v avstrijski Ivnik (Ribisvvald). je važna obmejna točka, ker ie to edini prelaz za okra no cesto iz slovenske Dravske doline v notranie pokraiine nemške Štajerske med Mariborom in Dravogradom, torei na razdnlii kakih 70 km Ako še omenimo. da je Radelisko sedlo, iz katere, ga se odoira krasen pogled na Dravsko dolino in Pohorje, oddaljeno od Po-Jravske državne ceste samo 5 km 137 metrov, potem, mislimo, ni potrebno utemeljevati niega obrambne važnosti za nas. Toda na naši strani vzdržni? okrajni zastop marenberški s svojimi oičlimi sredstvi to cesto jedva v u no rab nem stanju, a Avstrijci so jo iz Sakav-ske doline (Saggautal) do sedla izpremeniti v prvovrstno državno cecto ter o vrhu tega zvezali še z železnico, katero so podal šali iz Zelenega Travnika (Wies) do Ivnika. Lega avstrijski :gradbe na Rndeljskem sedlu je «za sak slučai» tako srečno izbrana, da se če kar iz okna prvega nadstropja obvladuje skorai cela dolina doli do Ma-'enberga. Sedai imaio Avstrijci v niei finrmčno obmeino stražo, dočim ie naša v Mnrcnbcrgu. ki mora hod;ti dnevn-' skorai dve uri daleč v hrib. kier ji ob slabem vremenu prepuščajo — čujte in strmite, avstrijski finnncarii svojo obmeino stražnico, ker za naše obmejne varnostne organe na državni meji m nikake strehe. Enake zgradbe ob meji imajo Nemci tudi že v Soilju in naspp>ti nnšnn Libe ličnm nad Dravogradom nri Labudu ii. drugod. Povsod so jih zvezali z dobrimi voznimi cestami. V zadnjem času so zgradili cesto iz Obirskega. zapndno od železne Kaplje v Korte. da razbremenijo cesto Železna Kaplja - Bele pnd Jezerskim vrhom. Ta cesta je za nas po- i t I v gasHgggv' ■ ■ Sir------ J :< lisi sebno nevarna, ker iz gor naj Kortam lahko Avstriici že z navadnimi topovi ogptžaio Ljubljano. Nemci imaio torei že samo s koroške strani proti nnši meji kar tri ceste in nameravaio zgraditi še eno iz Beliaka v smeri proti Ratečam na Petclinek in baje tudi. kakor ie nedavno »Slovenski Narod« poročal. iz Železne Kaplje na Pastirhov vrh ppoti naši Solčavi. Alj niso to imperiialistične in maščevalne težnje s strani Avstrije, če gradi stratcg'čne ceste v naioddn'ioneiše vosi ob meji proti nnši državi? SI "-p je, k d i r misli, da zasleduje Avstriia Pri tem miroljubne cilie in skrbi iz same naklonie-nosti do obmejnega prebivalstva za izpopolnitev cest ob naši državni meji. Zakaj pa ne stori ničesar za nemške Sj botčane pod Golovcem na bivši štajersko - koroški meji. ki ne morejo s svojim lesom nikamor drugam kakor po dolini hudourne Bistrice v našo Dravsko dolino na Muto in Vrzenico. kliub temu. da oni vedno moledujejo pri š'a-ierski deželni vladi v Gradcu, da jim naredi kakšno cesto preko hribov v dolino Caknve. ker k nam ne smeio. a v notranjost svoie dežele ne morejo. Grozili so celo svoji vlad', da se kratko malo prikliučiio Jugoslaviji, če iim nc omogoči snoia z nemškim znlediem. toda kliub temu ni storila Avstriia znni; ničesar, ker ie Sobota strategično brez vsakega pomena Kdor poznn Nemce, vč dn so jim slo venske zem!'e prvi čili vseh niihovih teženi in žel;a v niihovem prodironi;: proti Trstu in do avstriiski Nemci. v kolikor so kot državica s š^sfmi m'"-ioni tiudmj za sedni brezpomembni d?-Inio vse to nrernč"nieno in sistema"'* no zn Veliko Nemčiio s katero se danes a Ji jutri ?otn\io zdri,?'io c t <»m tnd; oni v doglednem čnsu računajo in so potemtakem za vsak slnčai pripravljeni če bi prišlo radi tega med nami ;n nn-mi do oboroženega korf':kta. Konfe renca v Locarnu iim ie dala v tem >ozi rti svobodne roke 'n iim zn°nk-nt znsi-gitrnla državne meie na znnndu m zn-lodie. Avstriici kot prcJstra^a \'eliki-Nemči'e so to^ei vsnk trenutek nn^nv "oni. dn zgrabiio proti nnm zn orožje. Todi pri nos se ne stori za obramb > državne rre;e ničesar. Dasi sm»o s"no natančni, naravnost nngnii\ri in malenkostni napram posameznim Nemcem. pridejo br?z rednega potnega lista k nam. vendar ne v>dimo po?'h problemov narodne in državne obrambe v oč: gled velikanskim nemšk:m ofenzivnim utrdbam ;n zgrndborn ob naši držnvn: meii. Radi tega nkdar ne moremo v dovolini mer' vedno in vodno oooznr-inti vseh noših merodn;n'h ?in:tel!e\ brez oz'ra na ni;h politično pronr:,tani.' da posvetijo vnrašonin pnš° pnro''ne ir> d-žnvne obrambe vso m-"o:o. d"k!or ie še čns. k,%r kai «nm pomngn'0 vsi no-tranieoop-jnj n^-«b'jm: o ad—Jn5«tr.n-tivni uroditvi držnve č" obdo:a dom ras vsrh. ki govorimo ei iezik. kot ska'n trdno za veke in ie nevarnost. da se zrnši nri najman'*om meddržavnem konfliktu. —e— Z naše prekmurske grude Ako pogledaš preko sinje Mure. naše najsevernejše reke. se čutiš takoj v drugem svetu, daleč proč od kulturnega. bolje rečeno modernega sveta. To se ti zazdi že prvi hip in nekoliko tesno ti postane. Most pri Veržeiu ie zapuščen. nikjer ne vidiš žive duše. Ob Muri ugledaš plavajoče mline, ki monotono igrajo svojo pesem. Stopaš dalie po lepi in snažni cesti in si tazočaran. Kie ie ono blato ki ti ga obljubljajo? Ne veš kam greš. kie sc ti odpre ona blatna dolina. I.e nekoliko prahu se zakadi vate. ako sreJaš slučajno voz. Radovednost in hrepenenje po spoznanju pa te tira dalje. AH bo skoro vas? Lep gozdič sadnega drevja, pomešanega s kako robinijo. te pozdravi. Med drevjem pa se dviga meida Razvesel š se. ko spoznaš, da se bližaš vasi. prvi prekmurski vasi — Dokleževiu. Preseneti te gosja codhn in kmnlu stoojš pre prag prve hiše. Zanima te prekmurski dialekt. Radovedno se ozirnš ter se hočeš pogovarjati. Uglednš fanta, ki pri-beži izza ogla: toda. ko ga hočeš poklicati, izgine. Treba ie. da se po"uriš za niim. ako hočeš imeti informacij Ko se ie fantič dobro zavaroval zn vrt m plotom, te blagohotno po:r!e:'n od nog do glave ter čaka. da ga nagovoriš. Trikrat vprašaš, poizkušaš vplesti vsemogoče besede, pregleda? svoi bese'ni zaklad in četrtič dobiš odgovor: «0"e nega doma. odišli so u Soboto*. Ko vprašaš po materi, se dečko oirnnč'. ti pokaže vrata v shrambo zn po"ske pridelke ter ti glnsno odgovori; »Ondi so, krumpiše nreberavnio s vifo po' ""e mater. Todn ne smeš mis'iti. dn ie l:i'a žena zatopliena v delo. Ves čns te ie opazovala pri priprtih vratih in te analizirala v svoji nrc"rosti dom:selnosfi. Odprejo se vrata in na pracn se prikaže žena koščenih lic in nezrino: :h oogtedov. Čaka. da io nnrovor:š. — • Koliko imam peš do Bc'tinc?» — «Do Beltinc? Trebn;o peški dob-e dve ure!» — Porabil sem v?:,Tn':"e ii zahotelo se mi ie. dn bi kadi! c:"n-eto. — «Ali imate motoče o^eni. v?i;rn'iee. ži-gice?» — Spice če>'o meti? Nemarno nri nas šnic. c!a (ker) sti odišli oča v Soboto, pa oni od večera prnesejo.* Ker ie pr;!i!ižno ob 13. uri. sem bil prepričan. da ie v peči žeravica. Vrrašam: •uotovo imate še kai ofn:n v peči?» — »Nesmo fnes nikai knriHN Znčrdi! sem se nekoliko, kniti ne-.'ei;n :e in zdelo se mi ie neverjetno, da bi imeli v ne-delio mrzel obed Iz radovednosti vn:a-šnm: »Kai pa ste danes ied!i?> — «.Ied'i smo ša'ato.» Sorva nisem veriel. oozne;e oa sem se drugod preoričn'. ('a iim sn'nta uga'.n in iih tudi v nedeljo l.ep.-e n h.ilj primerne /abave na dan Useh svetn^ov nimaie, kot če ti og'eri.iie cios!o,i:o fi msko remek rlein .,Deset božjih zapovedi" v kino «Dvor». zadovoljuje. Tak obed najdemo pri naj- siromašnejših rodbinah. Sicer pa Prek-inurke izborno kuhajo in včasih te preseneti prav aristokratski obed. Ni čuda, kajti tega jih je naučila madžarska aristokracija, ki je dobro živela na stroške slovenskega scljaka. Potuješ dalje in opazuješ pokrajino. Letos je zemlja dobro obrodila in ljudstvo je zadovoljno. Išče vzrokov tudi v svetem letu. Lanska žetev je bila slaba. Velika množina poljskih miši je uničila skoro polovico poljskih pridelkov. Ako potuješ po Prekmurju najdeš tudi precej naivnih in smešnih, nepismenih ljudi. Toda v obče so Prekmurci delavni in se zanimajo za gospodarska vprašanja. Stremijo po napredku, želijo si gospodarskih zadrug in strokovnih knjig. Dostopni so za vsak gospodarski napredek in to jih diči. v tem so kulturni. Tudi predavanja so dobro obiskana. Prekmurci so se morali stoletja boriti za svoj življenski in nacijonaini obstanek, dočim je bil pri nas oboji boj milejši. Madžarski bič je bil pač še hujši, nego je bil avstrijski. S. Jamšek. Demonstracija nemških občinskih svetnikov v Ptuju Ptuj, 31. oktobra. Na včerajšnji javni seji občinskega sveta je občinski svetnik dr. Fichtenau v imenu ptujskih Nemcev protestiral proti izvršeni ukinitvi nemške paralel-ke na tukajšnji osnovni šoli. Utemeljeval je svoj protest s trditvijo, da se godi nemški manjšini v Ptuiu s to ukinitvijo nele krivica, marveč tudi nasilje. Obč. svetnik Gorup je pojasnil na to, da je prosvetno ministrstvo odredilo ukinjenje zaradi nezadostnega števila učencev za nemško vzporednico in da vsled tega v občinskem svetu protest ni na mestu, ki mu manjka z ozirom na nezadostno število učencev tudi pravna podlaga. Nemški obč. svetniki so po podanem protestu zapustili mestno posvetovalnico. Župan doktor Ser.čar je ob tej priliki podal izjavo, da občinski svet ni pristojno mesto za tak protest, ker ni v tej zadevi ničesar ukrenil. Ker pa nemška vzporednica ni imela zakonito predpisanega števila otrok, je ukinjenje pravno ute-mebeno. Dr. Fichtenau je član mestnega šolskega sveta ln je imel priliko, da spravi to vprašanje v razgovor pri mestnem šolskem svetu. Očitek nasilja je drznost, osobito od strani zastopnika tukajšnjih Nemcev, ki odobravajo postopanje Nemcev napram Slovencem v Korotanu oziroma Italijanov v Primorju Na isti seji je nastal med Nemci vihar nepotrebnega razburjenja tudi radi sklepa o krajevni potrebi nove koncesije za tiskarsko obrt ln za trgovino s knjigami, ki jo je zaprosil Herbert Blanke. Po smrti Viljema B'ankeja je namreč njegov sin Herbert Blanke prosil, naj se mu podelita omenjeni koncesiji. Ker ca je medtem začela obratovati v Ptuju tiskarna domačina Slovenca Sulerja in ker izvršuje sedanja Tiskovna zadruga trgovino s knjigami, dejansko ne obstoji krajevna potreba za zaprošeno koncesijo. Pripomnimo tudi. da je Blankeieva tiskarna tiskala zloglasnega »Štajerca« in da še sedaj rabi naziv «Pettau» namesto Ptuj. Ob koncu zdravniških predavanj v Mariboru .Maribor, 31. oktobra. Zaključek zdravniških predavanj, ki jih je priredila Ljudska univerza v Mariboru, je bil v petek zvečer. Oficijelno se predavanja končala že v pondeljek, ko je organizator higienskega tečaja g. zdravstveni referent mariborskega velikega župana dr. Ivan Jurečko PGdnl v enournem, sistematično sestavljenem predavanju pregled zdravstvenih zakonov, ki sedaj veljajo v Sloveniji in v Prekmurju. Podrobno je opisal naloge in pravice občin, ki bi v lastnem delokrogu mogle izvršiti veliko dobrega na higijenskem polju, ako bi se svojih pravic in dolžnosti zavedale, nadalie iii-giienske naloge srezkih poglavarjev, oblasti, inšpektorjev ministrstva za narodno zdravje in ministrstva samega. Ugotovil je, da naše ministrstvo za narodno zdravje stori s svojim sistematičnim delovanjem za svojo stroko razmeroma več nego vsako drugo ministrstvo, vsled česar je doseglo tak napredek, da se lahko ponašamo pred drugimi evropskimi državami. — Na željo ženskih krogov je izven prvotnega programa predaval v petek še špecija-list za ženske bolezni g. dr. Fran Toplak o higijeni žene za moške poslušalce. ki so napolnili veliko kazinsko dvorano in z največjim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Vseh 16 predavanj je bilo zelo dobro obiskanih ter se je izdalo skupno nad 4000 vstopnic, torej uspeh, kakršnega niti prireditelji niso pričakovali. Ta higijenski tečaj pa je pokazal tudi širšemu občinstvu naše zdravnike, strokovnjake v vseh panogah zdravniške vede. ki — v nasprotju s svojimi enmškimi kolegi — skušajo popularizirati svoje znanje med najšir-šiim sloji prebivalstva. Najaktualnejša predavanja bo Ljud- Danes r • • • Elitni Elno Matica. Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. ska univerza v bližnjih dneh obnovila tudi v Studencih pri Mariboru za ta-mošnje delavstvo železniških delavnic. V Mariboru samem pa se bosta vršila še specijelna tečaja zdravnika dr. Ma-riniča o anatomiji ter primarija dr. Čer-niča o prvi pomoči pri nezgodah, kar je publika pozdravila z velikim zadovoljstvom. Prijatelj tujih stanovanj Ljubljana, 31. oktobra. V Ljubljani so bile zadnje dni tatvine in vlomi v stanovanja, trgovine in poslovne prostore na dnevnem redu, kakor pravima, čeprav tat noči rav.io ni prespal. Policijski organi so se trudili na vso moč. da zgrabijo zlikovca, ki je postal strah in trepet gospod.ni in splošno hišnih stanovalcev v vseh delih mesta. Detektivi so takoj sumili, da ie storilec v večini slučajev eden in isti. ker ie bilo skoro povsod vlomljeno na enak način. lz staaovanj je zmanjkovala vsakovrstna obleka, zanemarjal pa ni svedrovec tudi drugih vrednosti, ki jih je mogel v naglici skriti in komodno odnesti. Lov za nevarnim ptičem so vršili detektivi po vseh sumljivih lokalih, na kolodvoru in tudi v okolici mesta, kier se je pač mislilo, da se skriva. Prijetih je bilo tudi nekaj sumljivih žensk, ki bi ga morda skrivale in s katerimi bi mogel biti lopov v zvezi. Na podlagi številnih prijav raznih hlapcev, ki so spali v hlevih i.i bili istotako okradeni, ie bil končno v četrtek aretiran 21 letni Štefan Bašelj z Jezice, ki se je potikal ponoči okrog gostiln, kjer imajo hlev in se rad družil s hlapci, katere je poznal. Ti so mu seveda, ker še niso poznali vseh njegovih sposobnosti in lastnosti, radi dovolili prenočišče. Seveda so bili .naslednje jutro vedno silno presenečeni, ko so našli svoje kovčege izpraznjene. Mladenič je v zaporu deloma že priznal vse vlome, ki gredo na njegov rovaš. med temi tudi vlom v pisarno advokata dr. Jeriča. kier si je prisvojil pisalni stroj. Veliko ukrademh stvari se je dalo še rešiti. kajti vlomilec ie predmete, kolikor jih ni mogel naglo razpečati v denar, spravil pri raznih svojih znancih in znankah. Podrobnosti o nač;nu življenja tega pokvarjenega mladeniča in njegovih činih priobčimo po zaključeni preiskavi. Sleparstvo laži-banke na Dunaju Sleparska dri žba. ki je hotela obogateli v naši državi. Posamezni trgovci v notranjosti naše države so dobili pred meseci od Avstro - banke, Eksport - Import na Dunaju okrožnice, v katerih jim ponuja banka zastopstvo za svoje blago. Pogoji so bili tako ugodni in vabljivi, da so si številni naši trgovci že zamišljali, kako bodo razvili posle na debelo in brez velikega kapitala. Banka je namreč v teh okrožnicah naglašala, da je za ponudeno blago treba dati samo neznatno garanciio v znesku enega odstot ka. Kdor bi torej naročil za 200 000 Di i blaga, bi zadostovalo, da pošlie banki na račun jamstva 2000 Din. Banka .ie obenem naglašala. da se more naročiti blago v neomejenih količinah, trebalo je samo položiti odgovarjajočo vsoto kot garancijo. Dejstvo tako sijamih pogojev se je seveda takoi občutilo. Posebno neinibrmiraai trgovci v Srbiji so se živahno interesirnli za ponudbe banke in že pripravljali denar, da ga po-šliejo banki kot jamstvo za naročeno blago. Takoi nato. še predno so poslali denar in si izbrab blago, za katero so hoteli prevzeti zastoostvo, pa so dob;li še eno n;smo v zvezi s prvim c:rki!hr-iem. Toda to pot pisma ni poklala Avstro - banka, temveč je imenom nje nozivala podružnica Prve hrvatske šte-dionice trgovce, nai denar, ki so ci hoteli poslati Avstro - banki na Dunai oošbeio kar Hrvatski štedionici. ki ga bo poslala na Dunai skumo z okrožnicami. v katerih ie naznačena vrsta in količina zahtevanega blaga. P:smo ie' naglašalo, da ie Prva hrvaška š*edioni-ca rorhIa?rena od d"na!ske banke za ta posel. Pnzen tega ie š+edlon'ca na;-bpše priporočala našim trgovcem imenovano ritmiko banko in obetala, da bodn posli, sklenjeni z njo, zelo dobička nosni. Neodvisno od teh p:^m. in še predn^ ^o bila ista noshna našim trgovcem, je Prva hrvatska šted'orlea d"b'la cd Avstro - banke o;cmo. v katerem je prosila štcdionico. nai na n'en račun sprejme denar, ki bo poslan od trgovcev ter g;i takoi odnoš'ie na Dunai. Eden od onih, ki so želeli dob'ti za. stopstvo Avstro - banke, je bil tudi Ri-eta Blagoievič. trgovec iz Zvorn;l"a. Poslal ;e po navodMn onega i^ma Hrvatski štedionici 1000 Din. Tudi mnog*, drugih trgovcev ie nosla'o zavpiti no 1000. 2000 in 3000 Din. V Hrvatski štedionici pa so takoj priče'i sumiti, da tu ne more b!ti vse v redu. Nj glede na to da jim ie bila Avstro - bankn za eksport in import na Dtma;u neo^znana. so dobili slučamo v roke neko kuverto, katero nai bi po iziavi trgovca, ki mu je bilo dostavljeno pismo. nosla'a sama Hrvatska štediomca. Bil ra ie to čisto navaden fa'sifikat. Iz vseh teh razlogov Hrvatska štedionica dennria ni hotela poslati na Dunaj, temveč je prijavila stvar policiji Med tem časom pa se ie zgodPa ši drrga zan;miva stvar. Trgovec Blago-jevič je odšel na Dunai osebno, da izvrši neke posle in ie hotel pri tej pri- liki posetiti tudi Avstro - banko, ki je ponujala tako ugodna zastopstva. Na svoje veliko presenečenje je prišel na Mariahilferstrasse. kjer je v nekem zakotnem lokalu našel napis Eksport-lmport. Stopil je v sobo, v kateri je našel eno osebo in dva stola. To je bila dozdevna Avstro - banka. Uradnik ie bil seveda silno iznenaden, ko ga je po-setil Blagojevič iz Jugoslavije in se je pričel takoj izgovarjati, da je prišel očividno na napačen naslov. Blagojevič se ie mirno poslovil in odšel na policijo, ki ie odredila takoj preiskavo. Že istega dne sta bila aretirana Teodor Etisch in Bolgar Aleksander Lozanov. ki sta «ustanovila» Avstro - banko Eksport-Import. Čim se je .Blagojevič vrnil v našo državo, je takoj sporočil policiji svoia odkritja na Dunaju in je bilo pri tej priliki ugotovljeno, da so bila pisma, poslana trgovcem od Prve hrvatske šte-dionice. čisto navadni falzifikati. Vsota, katero ie sprejela Hrvatska štedio.nca na račun Avstro - banke, znaša okoli 400.000 Din. Iz te vsote ie razvidno, da >e nasedlo nemškemu in bolgarskemu slenariu zelo veliko število trgovcev v naši državi. Zahvaliti se imajo vsi le previdnosti našega denarnega zavoda, da niso bili tudi dejansko oškodovani. Pismo iz Kočevja Kočevje, koncem oktobra. Te dni poteče leto, odkar so ob priliki občinskih volitev nacijonaini kočevski Nemci odklonili od Slovencev lojalno jim ponudeni pošten sporazum in skupno delo ter so se z vso silo vrgli v volilni boj. da s sijajno zmngo dokumentirajo svetu svojo nadvlado v tem zadnjem nemškem mestu v Sloveniji. Izid volitev je znan; slovenske vrste so se strnile in sijajno odbile nemško-nacijo-nalni naval, kateremu je no hudem boju od 25 mandatov ostalo le še 9. dojim jih je pripadlo 16 na tri slovenske liste. V kočevski mestni hiši je zavladal slovenski župan s samozavestno, v boju utrjeno slovensko večino. Popolnoma svobodne in tajne volitve so torej rotr-dilj pristnost ljudskega štetia: da ie Kočevje slovensko mesto z nemško manjšino. Kočevski nacijonalci pa se še vedno ne morejo sprijazniti s tem dejstvom. V svojem nemškem glasilu, ki se od-kašlia po trikrat na mesec in čigar lastnik je neki kočevski župnik, ignorirajo to dejstvo, zbadajo anonimno svobodno izvoljenega mestnega župana, ignoriraio vse seje občinskega odbora ter vse važne gospodarske in upravne probhme, ki jih ta korporaci;a, pravilno slovenska delavna večina, obravnava, dasi posega;o prav v živčevje vse°a ovra'a. Vzrok je enostaven: ker sami nimajo ničesar pozitivnega niti povedati niti pokazati, se boje priznati, da slovenska delovna večina na mestnem magistratu dela, ustvarja in misli za ves okraj, torej tudi za Nemce in za nie ter mesto njih. Nasprotno pa povsod, kjerkoli je mogoče, iztresa nacijonalna kočevska nemška kl:ka svoj struft, seje sovraštvo s spletkami itd. Slovenci smo doslej to početie ne samo mirno gledali, temveč smo jih skušali celo zlepa pridobiti za znosl.iivo sožitje in po možnosti tudi sodelovanje. Toda zastonj; našo prizanesljivost tolmačijo ti ljudje kot slabost ter se nam posmehuiejo. Vsled tega je sedaj tudi mera našega potrplienia polna in prešli bomo v protiofenzivo. Kdor ne spoštuje na viden način dinastičnih in državnih praznikov, kdor ščuje človeka na človeka samo radi različne narodnosti, kdor ignorira ali nalašč nači državni jezik. ali kdor ima še celo zveze preko Karavank ali Snežnika, naj ne računa na noben pardon več. pa naj bo Peter ali Pavel. Tistih Dar zagrizenih kočevskih kramarčkov. ki poštene in mirne svoie soroiake Nemce silijo s terorjem, da gredo z njimi čez drn in strn, naj si zapomnijo, da kdor seie veter, bo žel vihar. Kdor ni zadovoljen z našo državo in nieno državno idejo, ie imel priliko, da si je z opcijo pomagal drugače: kdor pa tega ni hotel in je ostal v naši državi, mora spreieti brezpogojno meno idejo in zakone ter ob potrebi to tudi z dejan li dokumentirati. V Kočeviu in okolici je še vse polno nasprotnih strupenih plev: nai si zapomnijo, da ie to zad. nji opomin, ka iti razna niihova de:ania bodo izzvala reakcijo, protidejania. Časi in razmere so se namreč temeljito iz-premenile! Zahteve vojnih žrtev O priliki sprejemanja invalidskega rakona v Narodni skupščini so se zbrali v Beogradu delegati invalidski organizacr iz vseh pokrajin da si izposhrejo svo;e na;potreb-nei?e pravice. Na žalost je treba konstati-rati. da stoii vprašanje zelo slabo. Zato so Invalidi napravili na raznih mestih nuine intervencije in v obupnem položaju razposlali sledečo resoluciio: Plenarna seja širšega sredinega odbora ' druženja vojnih invalidov, ki se ie vršila dre 25 t. m. v navzočnosti invalidskih predstavnikov iz cele države je spre ela sledečo resolucijo: 1.) Invalidi krrPevine z obžalovanjem od-bija;o b;avo nekega narodnega poslanca, ka teri ie 24. t. m v našem parlamentu Izjavil, c'a so bila invalidska udruženja gneztio komunizma v naši državi. Celo v dobi, ko so v narodnem predstavništvu sedeli tudi predstavniki komunistične stranke je zastopalo Invalidsko udružen.ie temelje čistega nacijonallzma, a naši invalidi ponižani do beraškega stanu so prinašali svoia gladna in gola telesa na oltar konsoli-dirania države. 2.) Videč, da sedan'i načrt invalidskega zakona ne odgovarja osnovnim potrebam Invalidov, vojnih »trot ta ostalih vojnih tr- tev, katere so dosedaj največ pretrpele, prosijo predstavniki invalidov lz cele države zastopnike celokupnega trolmenega na-reda, da v novi zakon vnesejo želje Invalidov izražene v njihovih pripombah k sedanjemu zakonskemu načrtu. Te želje niso nič drugega, kakor moralno priznanje in materl-jelni minimum, potreben za eksistenca Središnl odbor nepreklicno prosi, d« novi zakon predvidi: 1.) Narodno priznanje In odškodnino enakopravno za vse vojne žrtve, ne pa samo zaščito in pomoč. 2.) Minimum za življenje. 30 predvojnih dinarev po zakonu o invalidih iz leta 1914. napiam današnji vrednosti dinarja, ln dra-ginjske doklade, po razmerah povojnega življenja. 3.) Izenačenje aktivnih in rezervnih oficirjev v moralnem In materijal. pogledu brez ozira na profesije, katere naj se prevede na plače in pokojnine po novem zakona od 1923. leta. 4.) Pridržanje važnosti 51. 25. zakona o začasni pomoči invalidov od 1921. leta ln v novem zakonu (zakonsko priznanje Invalidskih organizacij). 5.) Neograničene vožnje z državnimi prevoznimi sredstvi za polovično ceno Invalidom in trikrat v letu njihovim družinam ter vdovam In sirotam. 6.) Avtonomno ustanovo narodnega Invalidskega fonda z aktivno udeležbo predstavnikov invalidske organizacije. 7.) Pridobljene pravice organizacije po zač. zakonu od leta 1921. čl. 15. ln § 58 pravilnika za izvrševanje tega zakona, kar naj se zaščiti po bodočem novem zakonu. 8.) Popravo vseh nepravilnih redukcij, ter da imaio pravico priznanja po tem zakonu vse vojne žrtve kralievine. 9.) Točno preciziranie v zakonu, da se Isti nanaša na invalide vseh pokrajin naše uje-dinjene domovine, kateri so postali pohablje ni v vojskah pred uiedinenjem. 10.) Oproščenje Invalidov invalidskega davka. 11.) Prvenstvo invalidskih organlzacl) pri vseh državnih nabavah, Hferacijah In ostalih koncesijah po čl. 18. o zač. pomoči. 12.) Znatne državne pomoči za širjenje Invalidskih pridobitnih in nabavljalnih zadrug. 13.) Da se čl. 109 zakonskega načrta razširi na invalide cele domovine. 14.) Da se prizna pravico na Invalidsko pokojnino vsem družinam umrlih Invalidov, kateri so se oženili že po oglašenju za Invalide. Ako narodno predstavništvo ne bo vzelo v obzir prošnje vojnih žrtev, središnl odbor odklanja vsako odgovornost pred Invalidi In pred bodočnostjo, za greh, ki se misli storiti napram vojnim sirotam, družinam padlih In ranjenih sinov naše domovine, ki so dosedaj, nanašajoč se na bodočnost, prenašali vse muke v katere jih je država postavljala In smatrali vedno, da ostaja invalidsko vprašan e še odprto. Za področje sev. Srbije: Aleksander Baltič Spasoie Dimitrl.ievlč: Za področje lužne Si bije: Mihajlo Zisič. Panča Sokolovič. Za področle Hrvatske: Dušan Orubid, Blaž Ste-tič; Za področje Slovenije: Matko Stefe, Ml roslav Benedfk; Za podrofie črne *ore In Boke: Vaso KneževIČ, Fadule Radovič; Za področje Vojvodine: Zivorad Bogdanovič. tfinko Hrovat; Za področle Dalmacije: Joso Oazari Mihajlo Šerac; Za Bosno In Hercegovino: Drago Barešič. — Ožji središnl odbor: Predsednik polkovnik Invalid: Peter Lazarevid, Iliia Trifunovič, Uroš Sta!lč, Peter Madžarac. Jovan Dovezenskl, Ješa Po-pevič, Oiorodie Kraso'evi6. Pavle Jovovlč. Sreta Čaietinac. — Ožil središnl nadzorni o^bor: Presednik: Konstantin Jovanovič, IVilan llič. Vojislav Petrovič, Dušan Ilič, Haiim Haion. Pristavlja se, da bo po avtentičnih vesteh invalidski zekon izglasovan do sobote. Skup ščina kaže zelo malo volje ugoditi invalidskim prošnjam in izgleda, da bo bodoči zakon precej slabši od začasnega zakona. Naj-ŽElostneiše ie dejstvo,, da se takozvanih prečanskih invalidov, med katere spadamo tudi mi Slovenci, sploh ne misli prevesti po novem invalidskem zakonu. Ako se to zgodi, ie vprašanje, na kak način se bo delila zaščita našim invalidom. Za n:e so Jako slabi Izgledi kar pomeni katastrofalen padec tega va*ne-jiti bratske družabne vezi. Prvi soko ski večer v letošnji zimski sezoni se vrši. kot smo že objavili v nedeljo, dne 8. novembra, ko pride med nas starosta JSS br. E. fiang! ki bo otvoril s svojim predavanjem letošnjo vrsto sokolskih večerov. O^ebn.ist staroste JSS pa tudi priznani način in glob ki pomen njegovih predavani bosta gotovo povod, da bo ta večer Društveni dom v P'u-ju poln Sokolstva in Sokolu prijaznega občinstva. Pa tudi sosedna sokolska n druga kulturna društva Imajo ta dan pri'ik >, da slišijo ne samo prvovrstnega predavate ji, ampak tudi osebno spoznajo našega savez-nega starosto. Po predavanju se bo b zvokih priznanega sokolskega orkestra iz Maribora vršila prosta zabava. Pokažimo, da znamo ceniti vrednost takih večerov' Zato naj se vse, kar sokolsko n napredi i misli v ptujskem okraju, udeleži tega prvega sokolskega večera v Ptuju. Svetovni ruski igralci Ivan Možuhin, Natalija Lisjenlio nastopijo v filmskem umotvoru »Komedijant Kean" Kino «Ideal» Domače vesti Sep^embsrske žrtve Gospod urcdiiik! Vsako ieto se za Vse svete »škropi* ro naš li Lstili, '-la se osveži spomenik septcmbers!. i'i žrtev. Letos se prcnilevu :o vprašan?«, hvala bogu. že sedemnajstič in ni neupravičeno upanje, da uoživimo tudi petindvajsetletnico. Kolikšna vnema, koliko nasvetov! Ni neoriginalna ideja, ki jo je iznese! včerajšnji »Slovenski Narod», da se naj spomenik postavi na Pogačarjevetn trgu. Res je, da je ta problem trd oreh in da se ni še nikoli in nikdar toliko barantalo. kot se baran-ta s tem produktom — hočem reči: spo. menlkom: Pogačarjev trg je najideal-nejši prostor! Koncem septembra sem oblete! ves bivši narodni odbor za spomenik. Vse-povsodi ljubka zadrega. Naposled mi je vso to zamotano zadevo pojasnil in mi natočil čiste vode mag. ravnatelj gospod dr. Zarnik. Iz obsežnega konvolu-ta mi je prebral list za listom, raztol-mačil mi je vso zgodovino tega spomenika od geneze pa do pokopa v pristavi na Kodelijevem. Informiran sem sedaj točno, zato ne morem reči drugega, kot da se popolnem strinjam z nazori, gosp. F. Govekarja v SI. Narodu pred dvemi leti. Spomenik ie za sedanje razmere menda res neprimeren! Naloga prihodnjega občinskega sveta je, da poskrbi za oreformacijo 7 metrov visokega kolosa, ki bi že vsled svoje kamnoseške preprostosti žalil občutl i-vo oko, če bi sta!, magari tudi na Poga-čarievem trgu. A ne bi se dotaknil te kočljive zadeve, če bi včeraj ne čital notice, po kateri je cerkvena oblast še sedaj ovira, da se spomenik ne postavi. V spisih na mizi g. dr. Zamika tega nisem našel. Morda teče o neprestanih prepovedih in ovirih drug debel spis? Ne vem. Predvčerajšnjim vladna prepoved včeraj estetski oziri, danes cerkvena prepoved, o ti nesrečni spomenik! Zmislil sem si pa nekaj in povedal bom; upam, da mi pritrdijo vsi, ki sodijo nepristranski. Moj nasvet je: Kamenie iz pristave naj se proda, izkupiček pa porabi za dobrodelne namene. Ali pa zdrobite skale in porabite gramoz za ceste na periferiji! Prostor na pokopališču pa izročite zainteresiranim rodbinam. Le-te bodo postavile skromen spomin — ne žrtvam! pač pa svojim rajnim sorodnikom, kar zahteva imperativno že čut pijetete. A!i ne bi bilo človekoljubno delo, če bi odvzeli mestni občini skrbi, in bi se na ta način iznebila tudi javnost one more, ki jo tlači perijodično, leto za letom, pred vsakimi Vsemi sveti? Ant Adamič. * Kralj v Prekmurju. Iz Dolnje Lendave ram pišejo: V četrtek, med 6. In 7. uro zvečer se ie peljal naš krali Aleksander po cesti Iz Čakovca skozi Dolnjo Lendavo. 2 njim ;e bilo tudi njegovo spremstvo. Visoki gosti so se kmalu vrnili preko Dolnje Lendave v smeri, odkoder so prišli. Dasi je bilo že mračno, se je med ljudstvom takoj raz-nesel glas, da je sedel v prvem avtomobilu kralj Aleksander, kar se je v petek izkazalo tudi kot resnično. * Izpremembe v državni službL S kraljevim ukazom so bili na Tehnični srednji šoli v Ljubljani porraknjenl profesorji: Julij Nar-din iz 5. v 4. skupino I. kategorije, Davorin Voiavšek iz 6. v 5. skupino I. kategorije In Romeo Strojnik iz 7. v 6. skupino I. kategorije. V glavni kontroli v Beogradu je inšpektor finančnega ministrstva Jože 2nldar šič imenovan za šefa odseka v administra-ti\nem oddelku, bivši računski svetnik pri delegacij finančnega ministrstva v Ljubljani Mirko Cesnik pa za računskega preglednika v 2. skupini II. kategorije. * Na juridlčnl fakulteti ljubljanske univerze ie razpisano mesto izrednega profesorja eventualno docentsko mesto, za statistiko in narodno-gospodarsko politiko. Znanstveni strokovnjaki naj pošljejo do 31. decembra rektoratu prijave ln strokovne spise. Kandidati naj v prijavi označio, ali se javljajo za mesto izrednega profesorja ali za docentsko mesto. * ljub!'anske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri stolicl za vodne gradbe na tehnični fakulteti asistentsko mesto s prejemki uradnika I- kategorije. Diplomirani inženjerji gradbene stroke ki se zanimajo za to mesto, naj do 15. novembra vlože prošnje pri rektorju univerze. * Diplomatski Izpiti. V četrtek in petek so se vršili v ministrstvu vnaniih zadev v Beogradu diplomatski izpiti. Priglasili so se k izpitu Ivo Frangeš iz Zagreba in književnik Radko Petrovič in Jovan Garašanin. sin bivšega ministrskega predsednika. Vsi so napravili izpit z dobrim uspehom. * Poročila o stanju vinogradnikov. Pokra jinska zveza jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svoji odborov! seil dne 22 avgusta sk'enila. da organizira iz vrst naših vinogradnikov stalne poročevalce o staniu naših vinogradov in o vinski trgovini. V ta namen ie razposlala zveza lepemu številu vinogradnikov navodila, o čem In kako nai mesečno poročajo s proš-nx>. da svojega sodelovanja ne odrečejo Nekoliko se iih je odzvalo, večina pa ne. Ravno sedaj po končani trgatvi hi bili ti prdatkl iz raznih krajev naše vinorodne Slovenije o kakovosti o množini te." o cenah mošta posebno zanimivi ter za zvezo vinogradnikov potrebni, da more v pozitivnem slučaju dati Interesentom zlasti ino-zfcrriskirr kupcem potrebna pojasnila. Pokrajinska zveza vinogradnikov trdno pričakuje, da bodo vsi naprošeni poročevalci čimprej poslali zvezi svoja poročila. * Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki uredbo o direktnem blagovnemu prometu med postajami republike Madžarske v tranzitu čez proge naših državnih železnic s postajami ostalega inozemstva in obratno. * Naši ol:c'rjl v francoski vojski. Vojno ministrstvo je odredilo, da odpotujeta na šestmesečno službovanje v francoski vojski generalštabni podpolkovnik Marko Mihajlo-vič in vršilec dolžnosti načelnika štaba Moravske divizijske oblasti Dragostev Štefano vič. V Francio delegirana oficirjema je poverjena naloga, da proučita organizacijo in metode delovanja francoske vojske. * Zepnl koledar »Jadranske Streže« za leto 192o. izide početkom novembra v latinici in cirilici, a tudi v bogate ši opremi kakor doslej. K.)ledar prinaša razen slik kralja Aleksandra in protektorja »Jadranske Straže« prestolonaslednika Petra tudi vse naše signalne zastave (nove) v barvah, po< tem koledarski del, organizacijo in statistiko naše vojne in trgovske mornarice (novi podatki), orgariizacio in vse podružnice »Ja dranske Straže« ter bogato beležmico. Platnice koledarja so iz usnja. Cena 10 Din Vsi liubitelji našega Jadrana naj si nabavijo ta lični koledar. * Stoletnica Evgena Kvaternika. Včeraj je minulo 100 let, kar se je v Zagrebu rodil dr. Evgen Kvaternik, znani boritelj za osvobojenje »hrvatskih dežel« Bil ie večkrat izgnan iz domovine, ker si je radi številnih persekucij pribavil rusko državljanstvo. 2ivel je mnogo v tujini, posebno v Ita liji in Parizu, kier je skušal pridobiti podporo za svoje revolucijonarne načrte. Početkom 1S70 je po zopetnem povratku in vrnitvi državljanstva otvoril v Zagrebu odvetniško pisarno, v jeseni 1871 pa ie v Rakovici in bližnjih selih dvignil znani seljaški upor. hoteč s siio orožja izvojevati neodvisnost Hrvatske. Zadel ga je strel in pokopan je bil na polju pri Rakovici. V Evgenu Kvater-niku slavijo osobito hrvatski separatisti svo jega junaka. * Afera Smodek — »Kolo«. Kampanja, ki je nastala proti bivšemu pevovodji zagrebškega »Kola« kapelniku Oskarju Smodeku. se razvija sedaj na način, ki je vedno boli neprijeten za one, ki so jo izzvali in bo nedvomno končala z njihovo popolno bla-mažo. V afero so posegli namreč se-daj tudi kompoziterji, dirigenti in profesorji muzi-ke. Imeli so namreč v petek zvečer v hotelu »Esplanade« sestanek, na katerem so seglasno najodločneje obsodili postopanje odbora »Kola« proti svojemu dirigentu, ki mu nI dal niti prilike, da bi se mogel radi neopravičenih očitkov zagovarjati. To je ža ijivo ne samo za g. Smodeka, temveč za ves dirigentski in sploh glasbeniš ki stan. Resolucija protestira tudi proti temu, da se skuša napraviti iz zadeve politična afera ter izjavlja, da izjava »Saveza hrvatskih pevačkih društev« v »Jutarnjem Listu« niti v najmanjšem oziru ni dokazala krivde g. Smodeka, ki ima neizmerne zasluge ravno za umetniško delo »Kola«. To izjavo, ki je silno hud poper ne samo za odbor »Kola« temveč za vse, ki so inscenirali kampanjo proti Smodeku, je podpisalo 21 najodličnej-ših hrvatskih kompozitorjev. dirigentov in profesorjev glasbe, med njimi prof. Srečko Albini, Baranovič Krešimir, prof. Franjo Lhotka. Konjovič Pero, dr. Božidar Širola, Milan Sachs itd. * Darujte za daco! Društvo »Skrb za mladino« nabira danes milodare za zgradbo dečjega doma v Aleksandrovem na otoku. Krku. Tam bo dobilo v vsakoletnih počitnicah 200 potrebnih otrok zavetišča in okrepčila. Kdor ima količkaj vpogleda v socijalno žitje bedne dece, ne bi pri tej priliki odrekel društvu skromne podpore. Nešteto otrok trpi na pomanjkanju duševne in telesne vzgoje vsled neugodnega socijalnega položaja staršev. Skromna prehrana in pomanjkljivo nadzorstvo sta najvažnejša momenta v vzgo i mladine, ki puščata vedno zle posledice za nadaljni razvoj. Društvo »Skrb za mladino« skuša po svoiih močeh mladino nravstveno in telesno dvigniti in nadomestili to. česar ji domača hiša ne more nuditi. Apeliramo na vso mladino ljubečo javnost, da po svojih močeh delovanje društva podpre ter danes ne odreče primernega daiu. * Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je svojčas objavil poziv na zbiran;e prispevkov za v ruskem ujetništvu se na-ha'ajoče. katerim nai se omogoči vrnitev v domovino. Znesek, ki se je nabrai v to svrho, je neznsten, da ne zadostuje niti za vrnitev ene same osebe in niti ne. da bi sc s\oto izplačalo pos'ati v Pr i:o oziroma Kino v svrho razdelitve med naše tam. se nahalajoče u'etnike. Zato je odbor sklenil da prejeto svoto hrani do nadaljnega kot poseben sklad in če bi se kasneje še nabralo zadosti denarja, se bc znesek porabil v namenjene svrhe. Ce pa nt bo zadostnih prispevkov porabil bo denar za obče društvene namene. — Oblastni odbor. * Vabim p. n. trgovce, da si ogledaio novo veliko zalogo modnega pisemskega pa pirja v map3h in kartah od priproste do na finejše vrste po brezkonkurenčni ceni. Priporočam tudi bogato izbero božičnih in ro lakasti moški čevlii D n 298 — lakasti čevlji za dame , 283-— otročji čevlji 20 25 „ SO — moške in ženske copate , 26 — damske for nogavice vseh barv „ 25'— svilene vseh barv _ 30'— GsleHe »I izložbe v povečanih oroRtorih nasoroti Kestaena doma ovosti v suknjah raglanih, ulstrih in krasnih oblekah za gospode, m r i .v n , ... in najmodernejše in najtrpeinejše fazone - po f ]*fj]j LUmIČ rlOll !!((!|F0 i J bre^konkurenčnih cenah samo pri Izredno ugodna piiiiia za nakup čevljev! Od danes naprej se proda ajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otrobih čeveljčkov OKAZ3JSSCE V3STE pod iasino ceno samo v trgovini ca Bregu, nasproti Šv. JašoLsa mesni, dokler ža zaloga traja. voletnih razglednic — I. Bonač. Ljubljana Šclenburgova ulica. 2047 * Eau de Cologae, znamke Superbe, zelo pri et.nega in osvežujočega duha,, se dobiva v lekarni Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1. in v vseh večjih trgovinah. 2030 * Novo sredstvo, ki podaljša življ^e vsem ljudem brez razlike, je konstatiral neki zdravnik. Ob prehlajenju je predpisal ratno pitje Budha-čaja in dosegel je uspehe. * Žrebanje efektne loterije Narodnega kulturnega društva v Mali Nedelji je nepreklicno 15. novembra. Vsi, ki imajo srečke se prosijo, da jih čimpree razprodajo in naj pozneje do 10. novembra denar nakažejo. Dobitki, ki jih zadenejo neplačane srečke, zapadejo v korist društva. Kdor srečk Š3 nima naj jih takoj kupi ali pa pismeno naroči. * Kulturno delo mariborskega sokolskega društva. Mariborsko sokolsko društvo je razposlalo te dni na ravnateljstva vseh srednjih in meščanskih v Sloveniji okrožnico, glasom katere nudi dijaštvu J. Ko-privnika knjigo »Pohorje« katero je založilo, pri skupnem naročilu potom šolskih oblasti po 10 Din komad. Za tako lepo ln obširno knjigo (125 strani velike osmerke s 17 slikami) je cena res izredno nizka in nabava vsakomur omogočena. In tako se vzgaia mladina in dijaštvo s spoznavanjem naše lepe zemlje v ljubezni do rodne grude. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani ln njen? podružnice. * Proti zaprtju, hemeroidom ln bolečinam v križu je naravna Franc Jožefova grcnčica vzeta dnevno večkrat, krasno sredstvo. Zdravniške preiskušn e pri obolenju organov v spodnjem delu telesa so dognale, da .vanc Jožefova voda v teh slučajih vedno ugodno odvajalno upliva. Dobi se v vseh karnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. * Mah in lišaj na sadnem drevju odstranjuje «Arborin», katerega izdeluje Chemo-teciina družba z o. z. Ljubljana. Mestni trg 10. (na dvorišču). Cena 10 Din za kg. * Poziv na.-odnim srcem! Dne 10. nov. naj bodo vse poštne pošiljke opremljene s črnim narodnim kolkom, katerega je zalo žila in ima v zalogi Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. * Pozor rodoljubi! Ker dobimo kovani denar, naj pride o povsod nabiralniki Družbe v. Cirila in Metoda na plan. Vsak zaveden rodoljub naj vrže prvi dinar ali vsaj 50 para notri. * Skopljanski akademiki obiščejo Ljubljano. Večja skupina slušateljev filozofske fakultete iz Skoplia je predvčerajšnjim prispe la v Zagreb, da si ogleda tamkajšnje znamenitosti in znanstvene zavode. Jutri ali v torek prispejo v Ljubljano. Akademike vodi proefsor dr. Mataševič. Na ljubljanskem ko lodvoru jih sprejmejo slovenski tovariši-akademiki. * Nov občinski gerent. Dosedanji občinski gerent v Melincih v Prekmurju, Štefan Majcen je razrešen gerentske dolžnosti". Na njegovo mesto je imenovan tamkajšnji posestnik Ivan Ozmec. * Smrtna nesreča. V Orehovcu na Dolenjskem sta preteklo sredo kopala posestnikov sin Adolf Drachsler in njegov brat pesek, da ga odpeljeta na grobove svojce/. Pri kopanju se je zrušila plast peska in posula starejšega brata Adolfa. Nesrečnežu je bila vsled teže zdrobljeia lobanja ter zlomljena roka in rebra. Siromaka so od-kopa'i mrtvega. * Zopet milijonska goljufija. Vojko Mikolji dela na debelo. Citateliem »lutra« je to ime morebiti še v spominu. Leta 1922. je ponaredil nekoliko poštnih čekov, na katere je v Zagrebu dvignil 2.3;i0.f,00 dinarjev ter s tem zakladom pobegnil v Avstrijo, kjer je bil aretiran in izročen naši oblasti. Letos ie odsedel triletno ječo v Lepoglavi. Ko se je nekoliko ogledal po Zagrebu, je zasnoval nove načrte, da si pribavi zopet milijone. Dve zagrebški banki sta bili oškodovani za rrilion dinarjev. Potem pa jo je zvi'i Vo;ko zopet pobrigal ir Zagreba. Za- Vsa dežela ie ^oln?. hvcle o okusr.osti, tečnosti in redllnosti testenin «rekatete». Tovarna izdeluj; mnogo vrst za juho in prikuho. Izberite, kar Vam ugaja! Naznanilo preselitve! isi i!® Fi| !fi je c J 25. novembra dalje v poslopju novomeške pošte. Do tega dna se stranke ne sprejemajo. Obiskovalci pokopališča, ne pozabite se ustaviti v Šenipeterskem bazarju na Martinovi cesti, kjer si lahko ogLdate bogato zalogo msnufakturncga blaga po zelo nizkih cenahl — Perilo po meri! enkrat o njem ni sledu. Zagrebška policija je izdala za njim tiralico in upati je, da bo nevarni tiček kmalu zopet v lepoglavski kletki. Milijon dinarjev si je prigoljufal na ta način, da je na poštnih čekih primerno »navzgor korigira!« nakazane svote. ♦ Požar v Zalokl. V Zaloki pri Trojanah je v noči 28. oktobra izbruhnil pri posestniku Francu Lebar.iu požar, ki je vpepeli' njegovo gospodarsko poslopje teT se kmah razširil tudi na gospodarsko poslopje njegovega soseda Filipa Lebarja; oboje je pogorelo do tal. Zgorela je vsa krma. gospodarsko orodje in vozovi ter trije prešiči. Domneva se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Najcenejša in m dobro si lahko nabavite ženski plašč, moško suknjo sil obleko, če kupite velour, sukno sli double 6526 a pri A. POTOKA^, Liubliana poleg trga pri Zmajskem mostu, in si d iste to napraviti po svoji volji pri zmerno eeno računajočem krojaču. Iz Ljuljliaue u— Petje na pokopališču pri Sv. Križu. Združeni moški zbori ljubljanskih pevskih društev zapojo danes, ob 3. uri popoldne po končanih cerkvenih obred h pod vodstvom pevovodje M. Premelča nagrcbnico: Adamičevo «Slovo», Premrlovo «Blagor mu» in Pavčičevo »Narodno nagrobnieo«, na vojaških grobovih pa Devovo «Vigred se povrne» in Prelovčev «Dcberdob». u— Spomladanski cvet v jeseni. S Kar-lovške ceste nam je poslala gospa Ana Gra-dišar jabolčno vejico s krasno razvitimi cve tovi — pojav, ki je sedaj v pozni jeseni prava redkost. V pustih meglenih dneh vendar nekoliko poezije. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon». V pondeijek zvečer sestanek in vaja mešanega zbora. Udeležba za vse obvezna. — Odbor. u— Pripravljalni odbor društva »Treznosti« v Ljubljani priredi v torek dne 3. t. m. ob pol 20. uri zvečer v higijenski točilnici na veiesejmu javno predavanje »Kratek obris anatomije in fiziologije človeka«. Predava medicinec br. Rakove. Predavanje bo služilo kot uvod in podlaga celi seriji predavanj. Prijatelji pokreta vabljeni. u— Cerkveni koncert priredi v pondeijek 9. novembra t. L ob pol 8. uri zvečer trnovski cerkveni pevski zbor s sodelovan;em drugih pevcev. Na koncertu se bodo Izvajale izključno skladbe slovenskih skladateljev. Cenjeno občinstvo se vabi k mnogoštevilni udeležbi. u— Neprijavljene radio - postaje. Radio-spart je tudi v Ljubljani že precej razširjen ter ima veliko navdušenih pripadnikov. Ker pa so radio - postaje precej obdavčene, je popolnoma razumljivo, da se marsikdo poskuša odtegniti davku na ta način, da montirano prejemnico skrije in je ne prijavi oblastem. Policija je pa prišla tudi temu na sled in preganja sedaj precej skritih radio-sportnikov. u— Gledališki oder Narodne čitalnice r Šiški ponovi danes, v nedeljo, dne 1. novembra t. 1. ljudsko žaloigro »Mlinar In njegova hčl». Začetek ob 20. uri. Predpro-daja vstopnic v Čitalnici. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 beg od doma, 1 prestopek hoje po železnici, 3 prestopki cestnega policijskega reda in 1 prestopek nabiranja smrečja po mestnem gozdu. Aretacij je bilo izvršeno 7 in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 4 radi nedostojnega vedenja in 1 radi kršenja prisilnega potnega lista. H®i@f@ se obleči dobro in solidno, tedaj posetite veliko izDero zimskih oblek in sukenj Je$:r* £o!ina> L|yblfana u— Tatvina kolesa. Kolo znamke «Sty-ria», črnopleskano, z navzgor obrnjeno ba-lanco, je ukradel nepoznan tat izpred stavbe nove šišenske cerkve v sredo dopoldne inženjerju Antonu Suhadolcu. Ukradeno kolo je vredno 2000 Din. u— Ukradena suknja. V gostihvško sobo Steinerjeve gostilne na Opekarski cesti se je splazil v soboto zjutraj nepoznan uzmo-vič ki ukradel domačemu stnu raz obešalnika 700 Din vredno rjavokrižasto suknjo. u— Ne hodite po železniškem tiru. V predmestjih se je razpasla grda razvada, da uporabljajo ljudje za hojo mesto pešpoti kaj radi steze ob ali med železniškimi tiri. Vsled takih razvad se je že večkrat pripetila marsikaka nesreča, kar morajo ljudje sami uvidet:. Zato imajo železniški Notar Kari Pleiweiss naznanja, da se nahaja njegova notarska pisarna v Dalmatinovi ulici št. 5' v pritličju na levo. Lepšega filma kot je »Deset božjih zapovedi" v Ljubljani še nismo videli Predvaja kino .Dvor' Ne pozabite, da vidite od torka naprej r kinu «IDEAL» filmsko remek delo »Komedijant Kean" Kino «IdeaI» irgani nalog, da te ljudi legitimirajo fn jih zavrnejo z železniškega tira. Prestopki ho-je po železnici pa so tudi policijsko ka*n;vi. u— Ljubljanska telelonska centrala. Z instalacijo aparatov bo zaposlenih več mejnikov. Trije so prišli iz Berl:na, katerim ??<-magajo trije domači mehaniki, trije imajo pa priti iz Beograda. Kabli se imajo položiti še v dolgosti 8000 m. Sod! se, da bo ->reteklo več mesecev, preden bodo vsa dela dovršena. Na spomlad pa bomo končno le imeli moderno telefonsko centralo, ki Jo že toliko časa pogrešamo. u— Razstava arhitekture In kiparstva. Danes dne 1. novembra ob 10.30 predpol-dne vodstvo v razstavi arhitekture m kiparstva v Jakopičevem paviljonu. Vodi inž. arch. Dragutln Fatur. Kdor si misli ogledati razstavo, naj to stori te dni, ker se razstava zatvori v četrtek dne 5. novembra ob 4. uri popoldne. u— Pavla Novak, Križevnlška ulica 9, prekrojuje In predelava klobuke po najnižji ceni. u— V restavraciji »KolezIJU danes zopet priznano izborne krvave, riževe In pečene klobase. u— Portugalka tz prvovrstnih dolenjskih goric se toči v restavraciji hotela »Štrukelj.. 2048 u— Cenj. obiskovalcem pokopališča se priporoča gostilna «Drašček», Bohoričeva ulica 9. Domače krvavice in pečenice, izbo-ren Štajerc. 2050 u— Pevsko društvo «SIavec» ▼ Ljubljani otvori v torek dne 3. novembra pevsko šolo v svojih društvenih prostorih v Narodnem domu (I. nadstr.. levo) ob 8. uri zvečer. Pristop imajo ženske od 15. leta in moški od 17. leta nadalje. Pouk o pevski teoriji se bo vrši! dvakrat tedensko in je brezplačen. Vpisovanje se vrši vsako sredo in četrtek od 8. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi — odbor. u— Državna borza dela v LJubljani. V času od 18. oktobra do 24. oktobra je bilo v Državni borzi dela razpisanih 72 službenih mest 149 oseb je iskalo dela, v 73 slučajih je borza posredovala i uspehom ln 25 oseb je odpotovalo. Od 1. Januarja do 24. oktobra je bilo skupaj razpisanih 4960 prostih mest, 6902 oseb je iskalo dela, v 2941 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 1921 oseb je odpotovalo. i— Vračanje slik lz portretne razstave. Narodna Galerija sporoča, da Je pričela vračati slike, ki Jih Je dobila na posodo na portret no razstavo. Slike se dostavijo na dom, kakor so bile sprejete. Ker Je število izposojenih slik veliko, bomo t vračanjem gotovi do 10. novembra in prosimo vse. ki slik še niso prejeli, za potrpljenje do teca časa. u— Smrekovo vejico c napisom »Za de- co» deli danes šolska mladina za prejete darove v korist Dečjega doma. Ta vejica nam bodi simbol otroške hvaležnosti. u— Ko obiščemo danes na mirodvoru svoje drage umrle, se spomnimo zdravja naše ljube mladine! — Na .Martinovi ta na Dunajski cesti boste videli danes veFke napise: darujte za deco! Naj ne bo zaman ta klic! u— Sokolskl gledališki oder na Viču uprizori danes zvečer, točno ob pol 8. uri v Sokolskem domu fantastično dramo .Morilec. v režiji brata Remsa. Občinstvo vab k mnogoštevilni udeležbi prosvetni odbor. Zdravo! u— Večerna dogodščlna. V petek zvečer se je nudU pasantom na Mestnem trgu •ljubek. prizor. Iz teme v Krojaški ulici se je nenadoma privalila v svit luči na Mestni trg skupina št:rih .fantov - delavcev, katerih se je korajžno oklepala pošteno natres-kana deva Tončka Šornova, znana tajna prostitutka, ki je imela že neštetokrat oprav ka s policijo. Na poziv stražnika, naj se obnašajo dostojno, so jo vsi meni nič tebi nič rezali pošteno se majaje naprej po cesti. Ker se niso zmenili niti za ponovne opomine, je bi! prvi stražnik prisiljen klicati pomoč, nakar je pričel delovati «pendrek». Tedaj šele so se moški veseljaki umirili, zato Miha, Pavliha in «Quo vadiš» Miha: »Kam grei?» Pavliha: »V Elitni kino Maticu. Miha: »Kaj igrajo tam?» Pavliha: «Quo vadis.» Miha: »To se pravi »Kam greš.»» Pavliha: »Saj pravim v Elitni kino Ma. tica». Miha: »Jaz tudi.» Pavliha: »Kaj pomeni prav za prav «Quo vadis?» Miha: »Kam greS.» Pavliha: »Ali si gluh? V Elitni kino Matica.* Miha: »Je ž- prav, torej greva skupaj!«. Pavliha: »Prej mi pa še povej, kaj pomeni «Quo vadis.»» Miha: »Kam greš.» Pavliha: »Ah, pojdi se solit! Adijo!» Izjava Torek, 3. novembra, dvorana »UNION® KLAVIRSKI KONCERT svetovnega pianista Aleksandra Borovskega Začetek ob 8. uri zvečer. Podpisana Izjavljam, da nisem plačnic* dolgov, ki bi jih v mojem imenu napravljal moj sin Jožef Vrhovee in prav tako ne od< govarjam za podpise, s katerimi bi dvigal iz moje obrti meni pripadajoče kakršnek"' svote. Ljubljana, 29. novembra 1925. Katarina Vrhovee dimnikarska mojsterica. Graiska planota pa je pričela ternbofj krlbrti ki paormd Sen- ska. Stražnikoma se je naposled posrečflo, da sta odvedla vso skupino na policijo, kjer je Tončka zvedela, da mora radi težke kužne bolezni v bolnico, fantje pa so se oddahnili in pri tej vesti »iso čutili več udarcev pendrekov. Iz Maribora a— Pevsko društvo tol.ko denarja kakor ves os'a!i bibličen del skupaj. Zgodovinski del Je prsučeva! cel štab isnietnikov, ki se je mudil pol Šefa nalašč zato v Palestini! Predstave: vsak dan ob 3., 5, 7., 9. uri. V nedeljo tudi ob pol 11. uri dopoldne. Mladini vstop dovoljen samo ob pol 11. dopoldne in ob 3. in 5. uri. Pridite, da se prepričate! ICIsso 5iL?uh8:anski dvor" Sokol Priprave za VTIL vsesokolski zlet v Pragi Uspeh natečaja za načrt zletnega lepaka je bil ugoden. Došlo je 53 načrtov pod 43 gesli. Prva nagrada ni bila po .''-'.i ena, pač pa sta bili priznani dve drugi nagradi po Kč 2000 in sicer načrtoma pod geslom »Nad nami prapor vla«, avter dr. Botida in »Kolektivu«« avtor br. Jendl. Dalje so bile priznnne tri nagrade po Kč 1000 načrtom, pod geslom «Novy Stadion'«, avtor br. Novak, «0 venec Iipovy« avtor br. Wachs-man In «8», avtor br. Josip Šolar. Načrta št. 21 in ped geslom «Pero» sokolsko« bo COS. odkupila po Kč 500. Vsi načrti boJo razstavljeni v Tyrševem domu, do 3. novembra t. 1. Z razstavo načrtov bo združena tu 8. in 9. uri. V nedeljah in praznikih tudi dopoldne ob V* 11. uri. Kino «Ideal» Me Mite lolerije za Tobor-15. decemUra t.l. kjer bodo objavljen: sklepi ČOS istega tedna. Dalje bo priredila ČOS štirinedeljsko prednjaško šolo za članice in dve 14-dnevni šoli. Sokolsko gledališče v Zagorju ob Savi Marljivi člani sokolskega gledališča v Zagorju so uprizorili v nedeljo dne 25. t. m. v dvorani Sokolskega dema Petrovičevo dramo »Gozd«. Je to žc druga predstava v letošnji sezoni, kar priča, da hočejo tudi v bodeče nadaljevati pred leti obnovljeno m oživljeno delo, ki zahteva mnogo truda in požrtvovanja. 2a! občinstvo ne podpira s svojim obiskom teh predstav iz bogve kakšnih vzrokov v tolikem številu, kakor bi zaslužile, dasi bi morali biti veseli, da se sploh kaj igra. Zato pa je prisotno občinstvo sledilo igri s tem večjim zanimanjem in pojmovanjem ter bilo skrajno disciplinirano, kaT moram poudariti kot velik napredek tudi za sokolsko gledališče v Zagorju. Občutek zapuščenosti in hrepenenje po drugačnem življenju, a brez konkretnega pojmovanja, življenje brez ljubezni, sama tragedija veje iz cele drame. Vsi se bore s težo življenja, a teža je dolgočasje. Le za hip pomežrkne solnce, »prijatelj« (nad-gozdar) prinese malo življenja, pa zopet gre. Sicer pa samo razkrajanje duš in teles. Ob tem razkrajanju in umiranju nastopa napetost, kjer se celo ženska izraža z molčanjem. Povsodi puščeba, dolgčas — umiranje, nikjer zanešenosti, nikjer solnca in kakor da hoče pisatelj sam vnesti nekaj svetlobe v delo, postavi zadnje dejanje v mistično lunino svetlobo. Ni malenkost raz-,-i ti golo vsakdanjost, ki nam jo nudJ Petrovičev »Gozd«, do učmko-vitosti. Osebe trpe, ker jih avtor sam ni dovolj izklesal. Vsaka pisana beseda bi morala dobiti svoj zvek in telesno obliko, kar pa zamore le rutiniran igralec. Skrbni režiji se je zahvaliti, da je igra povoijno uspela Majhna gozdna koča, kjer se je odigralo prvo dejanje, se je izkazala za jako praktično, kjer je bilo zadaj mogoče insceairati istočasno tudi sobo drugega m krasno, globoko, gozdno pokrajino tretjega dejanja. Le na ta način so odpadli med dejanji dolgi, mučni odmori in je bi! konec predstave še malo pred deseto uro. Nabaviti si bo treba še pripravo za veter, ker vse drugo ne učinkuje pravilno. Večina vlog je bila zasedena od igralcev, ki nastopajo domala pri vseh predstavah, zato so v splošnem vsi d^bro rešili svojo nalogo. Mnogo pozornosti bo treba v bodoče posvetiti mimiki in kretanju, v čemur največ trpijo vsi ljubitelji diletantskih odrov Prednašanje je bilo iasno, izgovorjava v zadnjem dejanju pretiha mendi pod vtisom skrivnostnega razpoloženja v dejanju, kar pa cbčinstvu ni ljubo. Ker je bila tudi razsvetljava preslaba, ni bilo opaziti bledih obrazov in tuge na njih. Ako omenim še prijeten glas ciganke, ki je nastopila za odrom in nastop med odmori domačega orkestra »Glasbenega društva« ki razveseljivo napreduje, mislim, da n;s?"n nič važnega zamolčal. J. G. Ljubljanski Sokol sporoča članstvu, da bo inkasant pobiral še neplačane članske pristojbine za letos. 2049 Vsakdo ve, da prndaia TekstilHazar v Liubljjani Krekov trg št. 10 I. nadstropje OKTA^ME oblačilnega blaga ns?'cene"e. ' Milijonske goljufije bančne-j ga ravnatelja Manojloviča Pred več tedni smo zabeležili vest. | da je ravnatelj banke Manojlovič &. i Comp. v Srbobranu v Vojvodini, Gauro i Manojlovič, poneveril okoli pet milijo-i nov dinarjev in čez noč izginil. Raz-j burjenje je bilo takrat tem večje, ker je I Manojlovič posebno po svetovni vo ni ! igral v vsej Vojvodini veliko vlogo. Kot i ravnatelj in lastnik banke v Srbobranu i je užival zaupanje vseh trgovskih, industrijskih in bančnih krogov v Vojvodini. Njegove drzne operacije na novo-sadski borzi, izvrbene vedno z veliko sigurnostjo, so vzbujale splošno občudovanje in mu pridobile še večji kros spoštovalcev in zaupnikov. Beograjska policija je skupno z ostalimi policijskimi institucijami v naši državi odredila energično preiskavo in zasledovanje Manojloviča. vendar 50 ostali vsi napori brez uspeha. Kakor je bilo ugotovljeno, je odšel Manojlovič najprej službeno v Beograd. Tamkaj se .ie zadržal le malo časa, zaključil še nekoliko poslov v korist banke in preicl večje vsote na ime avansa in potem izginiL 2e par dni kasneje, ko je bilo natančno dognano. da je Manojlovič pobegi.:', je vložila tvrdka Louis Dreyfuss & Comp. beograjskemu sodišču proti M i-nojloviču tožbo radi prevare v znesku 1.200.000 Din. Istočasno je tudi podružnica tvrdke Dreyfuss v Novem Sa naznanila, da je bila od Manojloviča osleparjena za preko milijon dinarič . Policiji v Starem Bečeju pa je sporočiia tvrdka Weinbcrg. da je bila ogol.:i;'ann za pol milijona dinarjev. Manojlovič e napravil s tvrdko Dreyfuss pogodb-) glede prodaje nekega žita, ki ga ni imel in za katero je prejel na račun 517.000 Din. Sodišče je že takoj poče-kom preiskave zadelo na ogromne težkoče. Najbližji prijatelji in rojaki Manojloviča namreč niso hoteli oddati nobene izjave niti v korist niti proti Ma-nojloviču. Vendar pa se je na podla; i številnih tožb in poroči! iz Srbobratia, Novega Sada in Sombora moglo ugotoviti, da je poneveril preko pet milijonov dinarjev. Čisto slučajno se je medtem zvedelo, da je ravnatelj Manojlovič pred begom izmenjal vso gotovino v vrednostne papirje, ki iih ie spravil pri svoji sestri v Beogradu. Zato je bila pri tej odrejena takoj hišna preiskava in so našli v njenem podstrešju pod deskami in opeko večji kovčeg. v katerem se je nahajalo veliko število državnih obvez nic in drugih vrednostnih papiriev za preko 500.000 Din. Sodišče je dalje ugotovilo, da je lastnik menialnire Ha.iim Medina v Kolarčevi ulici v Beogradu prodal Manoiloviču dan pred njegovim begom za 700.000 Din raznih državnih obveznic, bančnih delnic in drus:;h vrednostnih papirjev. Manojlovič ie pri tej priliki pokazal Medini potni list, vi-diran od angleškega poslaništva v Beogradu. Izjavil mu je tedaj, da namerava odpotovati v Anglijo. Policija je izvršila preiskavo tudi v Manoilovi-čevem stanovanju v Beogradu, vendar pa tamkaj ni našla ničesar in so niegovi domači tudi odklonili vsako izjavo, k.ie se nahaja sedaj ravnatelj Manojlovič. Novi rod. Mladinski list s slikami Izhaja prve dni vsakega šolskega mcseca in stane na leto 10 lir, za Jugoslavijo 25 Din. Izdaja ga »Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu, ureja pa Pahor Jože v Trstu. Izšlo je že pet letnikov tega lista primorskih Slovencev za mladino. V vseh teh petih letih je bil na glasu, da je najboljši slovenski list. Od Otona Župančiča in Meška. Finžgar-ja. Levstika, Široka, Ribičiča, Kosovela. Kmetove — do najmlajših — objavlja prispevke ta list in govori v njih in umetniških slikah do srca mladine. Živa. sočna hrana za strokovno dušo je v njem in :e obrnem glasilo onih trpinov, ki jih stiskajo okovi tujega suženjstva v solnčnib pokrajinah Primorja. Če se naročite na Novi rod. koristite svojim malim in podpirate vse one. ki Srn jemljejo trdi zakoni tu.ierodstva jezik slovenske matere. Naročajte Novi rod! Majhen je izdatek zanj, izlahka ga pogrešro družina, posameznik, šole ln šolske knjižnice in društva. Upamo, da Vam bo šel do srca klic Iz našega Primorja in Vam bo segla v dušo beseda dobrega čtiva za mladino. (Uprava za Jugoslavijo: Marija Kmetova, Ljubljana, DIeiweisova cesta 21.) z zivlie: Pariško pismo. (Konec razstave. — VseiifilHko mesto. — *lzku$niavce».) Pariz, 27. oktobra. Včeraj je predsednik republike, g. Oaston Doumergue, zadnjič počasti! razstavo dekorativnih umetnosti in sicer o priliki slovesne razdelitve diplom in priznanj. Slavnost se Je vršila v Veliki palači, kjer so se še enkrat zbrali vsi oficijel-ni krogi razstave. Ogromna dvorana rod velikim stopnjiščem je bila razdeljena v več delov, kjer so bili zastopniki parlamenta in senata, francoski maršali in član! diplomatskega zbora. V sredini so bili člani sedemintridesetih ju-ryjev ter zastopniki tiska in razstav-Ijalcev. Občinstva je prišlo ogromno, tako da zanj ni bilo prostora v palači — zopet dokaz, kako ie bila razstava priljubljena. Prevladoval je nežni spol. Vrhu stopniic ie bi! operni orkester s pevskimi zbori Ko je predsednik republike zavzel svoie mesto, so drug za drugim prihajali skozi sredo glavni inozemski komisarji razstave. Za vsakim so nesli zastavo dotične dežele. Dčfiliranje. godba, govori, petje ... kot pri vseh takih in enakih slavnostih. Po razdelitvi daril so se še enkrat povesile inozemske zastave pred državnim šefom. S tem je bila Mednarodna razstava dekorativnih umetnosti leta 1925. ofi-cijelno končana... Med tem pa ko na enem koncu Pariza razstava zapira svoja vrata, se je na drugem otvorila velevažna ustanova: vseučiliško mesto (la Citč Univer-sitaire). to je ogromen dom za vseuči-!iške dijake in dijakinje, zgrajen iz milijonske ustanove bogataša Deutscha de la Mcurthe. Zgradba, ki stoji nasproti parku Montsourisju na iugu mesta. naoravlja utis ok.sfordskih ali cam-bridgeskih »collegeov«, kier mladi Angleži preživljajo najlepša leta svojega življenja. Poslopja so sezidana v normanskem stilu, ki ga ie imel na pr. obiskovalec razstave priliko opazovati na mnogih zgradbah. 325 sob je tu. od katerih imajo dijakinje 59. In kakšne sobe! Svetle, pri-ietno zakurjene in udobne, s toaletnim kabinetom, mrzlo in toplo tekočo vodo. Oprava ie iz politiranega lesa. oreha ali akažn.ia, enostavna, a elegantna. Sobe so tapecirane s papirjem različnih barv. a vse svetle in prijazne. V glavni zgradbi je čitalnica: pisalna dvorana, dvorana za eodbo (4 klavirji!). knjižnica, dvorana za boksanje, sabljanje In vodno terapijo. Da se človek lahko poslužuje vsega tega. zadostule. da ie mlnd. da je di-iak ln da plača 150 frankov mesečno. Naravno, da nI nobenega mesta več praznega. Kaj je 325 mest. če Je na tisoče fn tisoče diiakov? In kdo ve, ali se bo še našel kak dobrosrčen milijonar. ki bo še na ta način pomagal dijakom? Ena najzanimivejših iger letošnje gledališke sezije le »Izkušnjavec«, ki ?ta jo spisala flenri Clerc in Lionel Landrv. Predstavlja se v gledališču -.-mladih avtorjev«. To je tragedija v :,iši ubogega državnega uradnika, drama, kruta kot resnica in banalna kot "ivljenie. Osebe: blagajnik davkarije v Tialem mestu in njegov« žena (novo-->oročenca). On ravno šteje bankovce rn iih polaga v blagalno, žena mu pr! tem pomaga: — Nainrvo tisočaki... — Počakal! .. Deset dvajset štirideset. šestdeset... — šestdeset tisoč. In netstotakl? — Deset dvajset, trideset. — Petnaisttisoč v bankovcih po petsto. In stotaki? — Stoo«cmdesettisoč v blagajni. Tfva!a. Lahko gre? pripravit večerjo. Kaj bova imela povej? — Nič posebnega! _? # — Mesar mi noče več dajati na račun. Imam samo še petdeset frankov do konca meseca. Ni dol?o. kar sta Marta in Peter poročena. Nimata zastorov. nimata omare z zrcalom M irta ima samo eno oble- Bolisav Stankovič: Zadušnica Ena pade v zimo. druga v poletje ored poletnega sv. Nikola To je tedai. -;o začno zoreti prve črešnie in začit zemlja že vsa zelena dihati z novim poletnim živlieniem. Ta zadušnica ie najvažnejša, ker pravijo o nji: da se te tlai mrtvi, zaprti celo zimo gori, na nebu. spuščajo z neba in prihaiajo v svo-;e grobove, in kakor so žeini i i g'adni čakajo, da iim tega dne niihovi svoici. živi. prideio na grob. da pomolijo na njem. ga okade in okrase s cvetjem. In to z mnogim cvetiem. Cel grob da Hm nrekriieio s cvetiem in drugim zelenilom. kakor da bi iih s tem opomnili kaj se tu. nad niimi na zemlji god' in dogaja Poleg trga. da iim pri leso še ^e!a in pijače, in tudi tega mnogo. Da iim bo zadosti za celo leto. Pes ie. da se onim. ki so iedva umrli, prinaša na grob razdaia vsako soboto in prazmk. ali onim. starim mrtvecem, ki so iih že ne-knlikokrat prekopali. ni;m se samo tedaj. na zadnšnlci prinaša In razdaia ker nraviio: Oni. ki so že stari, že davso mrtvi, itak ne iedo več dovoli je niim r>o zadušnicl samo kakšnega spomina In molitve. In zares, na ta dan prihajajo njih svoj- ko ln ta Je staromodna. Kako si želi nove! Pomaga svoiemu soprogu pri knjigovodstvu. Nenadoma pride revizija, knjige so v neredu ... — Ti tatica! Stvar se na "e konča niti s samomorom. niti z zločinom, niti z iečo. Boeat sorodnik plnča primanjkljaj, toda Peter je ob službo. S »tatico« pa noče več živeti. Marta si poišče priintclia v Parizu in ko se snidefa zadnjič radi for-malitet razporoke. zapazi možak, da ie naciioi*a?m immstri Vsaj onim našim čuateljem. ki se zanimajo tudi za politični del lista, bo znano, da se nahaja nemška državna vlada ravno sedaj v hudi krizi. Nemški nacijonalci so se uprli nristnnku Nemčiie na locarnske sklepe, češ. da prinašajo Nemči.ii saoto škodo in novo ponižame Stranka je šla v svojem odporu tako da!eč. da ic: prisilila svoie zastopnike v vladi k odstopu. Tako so podali demisiio vsi trijj nemško-naci-ionalni ministri v Luthrovem parlamentu. <=0 to r"tp'ctp Ve"l'ni's f^o-n^ni na levi), dr. Sclieben (na desni) in Schiele. ci, živi. Prinašajo jela. pijače in razdajajo. Na ta dan. dasiravno moški ne pri-haiaio na grobišča, ie tudi čarši.ia znpr-ta Skozi ženske se ie iedva mogoče preriti. Z enega i i drugega konca prihajajo srečavaio se in gredo ootem sku-pai po Poti. ki vodi na grobišče Starke, opiraioče se na nnlice. v prazničn:h oblekah s svečami v mknh. obenem z ovdovelimi snnhnmi ln hčerami gredo naprei. za njimi nosijo sluge pripravljene iedi in piiače. In sicer toPko ''nkor dn bi hoteli prezimovati na grobišču. Celo hišo losih Pri tem na zopet vsak tre-notek zastaiaio. obraxn!o se in poštnin sluge nazai. dn pnneseio še iz hiše karkoli so one pozabile in na kar so se zdai spotoma spomnile (osobito ono. kar je nokoini v živlieniu rad iedel). In tako se v procesijah od vseh krniev zgrninio in hite na grob:šfe. Orob;šče nn ni daleč. Ono ie takoi tu bPzu. krni mesta. Hgra ■e.io ie 7 zidom, s cerkvijo na sredi, od katere se vidi samo nična vtisniena streha in križ Vel;ko in rrostrnno je grobišče! Praviio: da sn šf>r:nn;st kolen liudi tu zakopali. To ie zdn< petnni-sto koleno, ki so gn znčeli poki-navati. Ali čini sto-niš 'z mosfn in za^erlnš grobišče, začutiš takoi duh po kad:'u In čim bliže si grobišču, niegovim zidovom, tem močnejši ie duh po kadilu. deloma tudi sokrlv tatvine: moral bi bil opaziti, da sta zadnje čase mnogo bo-lie ie!a in da le bila Marta marsikaj nakupila za hišo. Moral bi bil razumeti, da niegova uradniška plača ni mogla zadostovati za tak luksus. A boji se. odpreti knjige in oči. revidirati račune, konfrontirati vest z revščino. To enostavno delo. polno strašne vsakdanje tragike, globoko učinkuje. D. Sigrid Undsed Pri nas še neznani romani letošnje Noblove odlikovanke so pričeli novo dobo norveške moderne. Divji junaki Knuta Hamsuna postajajo vedno bolj prevdarni in dolgočasni. Skrajni pesimizem «Belih noči« in »Matere« Jana Boeura ie malo prepričevalen. Romantične si ke iz kmečkega življenja priljubljenega Hnnsa Kienka so preveč ubrane in tudi premalo resnične. Und-set ie zajela svo;o prepričevalnost ko odnrta. veidnr. ko vstopiš, ie gneča prevelika žene. deca. sluge, služkinje, noseče iel« v knšorah na glavi in piinčo v sodčkih na roki. suvane in suvaioče se ;edva nrermeVo in r->zgub^ po grobovih. A grobišče? Polno. Kakor praviio: cel gozd grobov. O 'bito okoli cerkve, eden poleg drugega — knkor da bo-čeio prebiti zidove in stop'ti v samo cerkev, pred oltar — gnnbovj znanih, bogatašev, hndžiicv. Povso-d prižcnne sveče, kadilo. Na vsakem grobu se beli prostrt prt. Po liem na ie razvrščeno 'elo Ob čelu grnba k'e^:io sfnreiše. matere. ob strnni Pa mlaiše: žene. sestre. In vse. obioVnne. obraz nb grob jočeio in stnčeio Matere omahujoče. s težavo. rr,'-:5> krinko zdravo !nče;o rrn^gn in nekako lagodno, uvr ■sČOtoČ sp okoli {rr' Hi |-n- '"o in S\'0- bodno. kakor di so doma. In to pnf zn tegadeli. ker Imaio mn->goka' pre-okati. Mnogo se ie nabralo. Celo zimo in po- ljubezen do ženinovega očeta, nekdaj slavnega slikarja. Ognjevita Jennv misli, da bo nanovo obudila njegovo vstvarjanje. Prepozno, kot nezakonska mati. se zave. da se je darovala straho-petnežu in klepetavcu. Otrok umre, Jenny pa se potika obupana po Italiji. Drugi tovariš, kristalno čist in nadarjen umetnik na bi io rad poročil. Jennv ie tudi zaljubljena vanj, a smatra, da ni vredna prave ljubezni. Utrujenost, izzivanje. in deloma nokvarlena radovednost io vrže zopet v objem nekdanjega ženina. Toda kmalu pride kes in brezvoljna, lepa Jenny se zastrupi, ker se studi sami sebi. Materinstvo, večni boi med možem in ženo so tudi snov nozneiših globoko psiholoških kmig »Vesna«, »Čarobno ogledalo«, «Razumne deve«. Od o.'eta ie podedovala Undsct ljubezen do star h časov. Kritika je enoglasno pozdravila njene krasne lesrende iz srednjeveške Španske, Norveške in Angleške: «Zeod-ba Viga-Liote» (1909) in . Povesti o kralju Arthunu« (1915) Ljubezenski boi glavna vsebina tudi tu. V razsvitu svojega vstvarjenia je napisa'-1 IJndset tri-lotriio iz prve polovice XIV. stoletja: »Venec-Gospodinia-Križ«. Ta trilogija io je postavila n^ed prve evropske romanopisce. Pisana v mojstrski stari nor-veščini ie življenjska drama strastne ne-unogljivr Kristine obenem široka kulturna slika sMkoviteTa sr^dniega veka. Bogati trmasti kmetie. ro^arii. menihi, grofi in ministri oživro na straneh te čudovite kronike, ki ie ^-estavl.iena na angleški, francoski. ner-?l-i in ruski ie-zik. Kakor nihče ie znn'o Undset približati te nostave in šege m^''e-^mu čitn-teliu. Ta prisrčno. "'obo'-i Hu^evnost je bila. ki ie priborila Si^ridi Undset visoko Noblovo odlikovan'"e. Newyorške zanimivosti V Nevvvorku se zaJme čase zopet mnogo govori o prohihiciii. Nevvvor-ška policija je začela znova ostro nastopati proti prijateljem alkohola. Na povelje državnega pravdnika Buckner-ja so pred kratkim zatvorili na Broad-wrayu trideset naiodličneiših. najdražjih in naibolj obiskanih nočnih klubov. Ime »klub« ie tem lokalom služilo le za plaUč kabaretom, ki so iih niihovi lastniki na ta način skušali zataiiti pred oblastvi. Član teh klubov ie lahko postal vsakdo in kadar ie hotel, ostnl pa je član le za čas svoie navzočnosti. Ob. enem ko je policiia uradno zapečatila letje. Vse bo se mora izplakati. iztrebiti. povedati mrtvim. Kaj se je v hiši. odkar je on umr' ''-"godilo. Kako ie kdo zrastel. se oženil, omožil. Kolikokrat se ie on. mrtvec, prikazni i;m v snu in se videli in pogovarjali. Kakšen se ie pokazal: litit. osoren. !n zikni takšen? In iočeio. dokler tram služba v cerkvi. !n zato. č'm bl že kra;u ie služba. tem močne;ši. presun!iive:ši ie jok Ker čim ie služba končana i i zn "ne pop moliti ob grobovih, prestane iok in se začne razdebevanie. razdavanie i e 1 a in niiače za ookoi duš In to naiveč pro< iakom in drugim siromakom. Ker nra vijo: Da kar se tedai uživa, za poko; duš mrtvih d5 kakor da se ie samim mrtvim dnlo. kakoj- da so se oni. mrtv' dvignili iz grobov !.i so on' sami iedli pili in se krepčali In zato. čim se konč> služba !n se začno čmiti nopovske ha t ie preko gpibov. vse zavre od ioVa Začnieio s? kriki, in z^čne se postav-linnie in polJubltan''' grobov Tedn' se raztegne tndi ono č!'dno stokanje. S'o ka.iie. ki se čuie na vse strani in prodira celo do mesta stoV-ini mladih mater zn prvence. Pos?av!'aioč se padaio one kakor v nekakšen z-^nos raznrost;raio se no g-ob->vih, poljublja b ;n mečeio rute od sebe. Popi molijo. Brzo. žurno. da bi čim- lokale. v katerih se je toči! alkohol kolikor ga ie kdo poželel. pa ie tuJi aretirala njihove lastnike in jih preJa'a sodniji. Marsikateri izmed njih bo moral kršenje zakona plačevati s težkimi dolarskimi tisočaki. Buckner ie iziavil. da upa edino na ta način napravit1 konec skrivnemu uživanju alkohola Med tridesetimi žrtvami, ki jih ie za de'a težka roka prohibici.iskega zakona, se nn'-a;a tudi klub «P1 Fey». Njegova lastnica je dala razglasiti v prospektih, da ie pri njej vsak dan silvestrovo. z dru?1''-:! besedami, da ie pri niei vedno mogoče dobiti alkohol. Izjavila ie. da se !,al'a:a med stalnimi gosti njenega lokala tudi precejšnje število naiodličneiših filmskih igralk. Policiia je zasledila, dn so alkohol, ki so ga točili v njenem klubu. dovažali (izvzemši seveda vino in likerje v zaprtih steklenicah) no ceveh iz drugih, sosednih hiš. Treba ie bilo torej le zavrteti pipo. in vvhiskvia. žganja in drugih alkoholij je bilo takoi dovolj. Nedolgo tega se je potopil na odprtem morju ameriški parnik »Coman-che». ki .ie bil natovorjen s svečami. Tovor se je vnel in ladja ie bila naenkrat v plamenih, katerih ni bilo več mogoče pogasiti. S potopFene ladie se ie pešilo le kakih trideset brodolomcev, ki so se srečno vrnili v Newyork. Tam so pripovedovali o strašnih podrobnostih katastrofe in o grozotah, ki vh morali pretrpeti od ladi:ske posadke. Posadka, obstoječa povečini iz črncev, je bila. ko ie izbruhnil požar, pjiana na smrt. Opiti mornarji se niso zmenili za noben ukaz. vzeli so kratkomalo realne čolne, ki so bili namenieni za potnike. pometali le-te iz r.iih in iih s"-^! zasedli. Fden izmed čolnov ie bil pr ln samih črncev. Pasažirjem ni preostalo drugo, kakor da so se snmi pobrigali za čolne. Seveda potn ki niso znali s čo'ni prav ravnati, in tako se ie zgodilo. da se ie več čolnov prevrnilo, sa"1! pa so popadali v morje. V nekaterih čolnih so mnn'ka'a vesla. 1'i'ani č"nci so na primer veslali mimo dveh žensk, ki sta padli v vodo — ena izmed teh je bi'a že priletna dama —. pa niso niti roke iztegnili, da bi iima pnma" 'i. Nekemu potmku se ie potem posrečilo poteeniti iih k sebi nn vzvriveni čoln. — Parnik Comnnche. ki je vozil šest-inšestdeset potnikov, ie imel n ,cn.!!-;e sto mož. Polovica potnikov ic ob katastrofi utonila, o mornarjih ra se še ne ve. kam jih je morie zaneslo. prei prenehalo to stekanje, ta iok. Ta dvignejo mater staro. samo. ki že izne-mog'a od »:>ka skPučona tiho sl !'a: tam zopet vd-)vo, sestro ... In tnk.o povsod Tupafam. r>'i redkokrat, zng'e-daš tu Ji mošk-ga. Vdovec sam vse mu e pomrlo. Pa m« di še Nnknp:I ie notice, kolače. Pn zvrstil iih po grnhu. In ne-nremičen in ves obupan prosi s P"gle-dom popa. da orde čimprej do niega, da mmoli na megovih grobov:h 'n da bi mogt-1 tako čimprei oditi, pobegniti in ne poslušati več okoli sebe t. ga ;oka in stoka ki se venomer vse više dviga ia oonavlia: »Joime. Mito. ioime. dragi!« »Oh. noj s;nko! Pi:ša moja! Zakai se mi. zlato. č^xe v snu ne hvP.->5? Pridi, sinko, prikaži se. dn te bo mati vsaj češče v:dela . . .« Tako stoče že clme-mogla mati. Ali pop ii ne pusti, dn nndalinie. Brzo mo!i. pa se ona dvigne in ofiraioč si solze in drhteč š? vsa od ioka. znčne rnzd ,;nti prnsinknm. slepcem ;n hromim Pri tc- ali ie kakšen slepec ali kruli. no L't:h niegove-mu umrlemt' ga naibolj po-g(iš"a in va;> «P-'di sir? a' ' ' emkni'« In kakor da je sam i vstal iz groba. Gloria Swanson v jesenski kopelji Gloria Svv-inson. to slovito . ipsko zvezdo, poznnio m^-dn vsi nnši čita-telji in čitateliice. nekateri iz kina. drugi vsaj po imenu. Le redkim izmed niih pa bo bržčas znano, da lepa Gloria ni samo najboljša in na.ibolie plačana filmska igralka, ampnk tudi prava markiza. soproga francoskega aris'okrata de la Falais. Kadar nastopa kot igralka v filmski metropoli Ho!ywoodu. ie samo Gloria Svvanson. ko pa parad ra v svojih razkošno elegantnih toaletah med na.iboPšo ameriško družbo, .ie mar kiza de la Falais. Kaj se ji boli dopada. o tem previdno molči, čeprav sicer napram časopisnim reporterjem nI baš redkobesedna. Prav spretno zna izrabiti vsako stvar, ki ji more služiti v reklamo. Tako je prišla tudi na misel, da še hodi kopat šele v oktobru, ko se vsi drugi vračajo nazai v mesta in oblačijo v kožuhe. Na i 11 sr u države Kalifornija, v neposredni bližini Los Angelesa in Holywooda leži pomorsko mestece Santa Monica. kamor hodi Gloria Svvanson na oddih med pavzami filmskega snemanja, da se praži v tam še vedno žgočem jesenskem solncu. tV>vrs*o1< v f .nn^OTl N Ž AngLški zunanji minister Austen Chamberlain je dosegel v Locarnu za svojo državo uspehe, ki tudi največjih optimistov niso razočarali. Na celi črti je prodrl z angleškim stališčem, odprl ie angleški industriji nove možnosti raz voia in trgovini izglede nn nova tržišča, zagotovil Angliji nadvlado v Evropi, ii pridobil novih zaveznikov proti Rusiii. Zato ni čudno, da je Chamberlni.iova popularnost v Angliji zelo narastla. To se ie zlasti pokazalo ob nvgnvem po- vnuku iz Locarna v Lonu n. V britanski prestolici politične manifestacije n'so na dnevnem redu in hiti mora že kaj posebnega, dn prideio lilndn krvni Aibi-hnci iz ravnotežia Ob Chamberlnino-vem povratku se ie to zgod'!o. \'a kolodvoru so se zbrale velike množice prebivalstva. ki so ministru in ";'.'govi so-nrngi priro n!i živn!,ne ovaciie. Naša slika ie posneta pred kolodvorom v Londonu. Starodavna Kartagina na dnu morja Čudež moderna tehnike. Pred dva tisoč ln več leti se le svetovna zgodovina nahaiala na preobratu: Slo je za to. da - II pride okoliš Sredozemskega morja in s tem naravno tudi Evropa Pod vrhovno gospostvo semit-skih Kartagi.icev ali pa pod nadvlado indogermanskih Rimljanov. Borba na življenje in smrt se je 146 let pred Kri-stovim rojstvom odločila v prilog Rimljanom. Najmogočnejši tekmec Rima, punska Kartagina. je s tem končno podlegla. Sedemnajst dni ie gorelo mesto, ki je že takrat štelo nad 700.000 prebivalcev; celo kamenje in marmornate plošče njihovih krasnih stavb so raznesli na vse strani sveta. Le ogromna groblja je ostala kot edini spomin na ono kulturo, ki je bila nekoč poklicana, da utirne svoj žig našemu kontinentu. Trikrat: pod cesarjem Avgustom, pod Vandatorn Geiserihom in pod bizantincem Belizar-jem so od tistih mal poskušali, nekdanje svetovno mesto zbuditi k novemu življenju; vsi poskusi so se izjalovili in danes nam le pičli uspehi irancoskih arheoloških izkopavanj v Tunisu sporočajo o nekdanji krasoti te metropole — pičli, ker sta oba ogromna požara ža časa Publija Kornelija Scipiona in za časa Hasana, Saracena. opustošila vse premičnine in vso starodavno umetnost. Le en up je preostal arheologom: Kar taginci so imeli ob morskem obrežju dve grobišči, in sicer na pobočju gričev. ki so obrobljali morsko obrežje. Po zgodovinskih sporočilih so se nahajale tamkai krasne grobnice z divnimi zakladi umetnosti, s katerimi so bogati kirtagmski trgovci častili spomin svoiih pokoinikov. Do tje baje ni segel požar: ti dve »mesti mrtvih* sta bili pre-cei oddaljeni od mesta ob pristanišču kakor tudi od mestnih utrdb, imenovanih «Magalia*. Pomisleke ie vzbujala 'e okolnost. da nikjer ni bilo najti sledu teh divnih grobišč! Tu ie prišla na po-rnoč moderna tehnika: v dobi svetovne voine so pri lovu na sovražne podmornice zasledili, da so fotografični posnetki. izvršeni z aeroplana. podali popolnoma jasno sliko morskega dna. 2e tekom lanskega leta so skušali, ne brez uspeha, tem potom agnosclrati bajeslov no zlato Iadio cesarja Tiberija pri otoku Capri. Tokrat nai bi se preizkusila nadaljna uporaba podmorske tehnike. čolni-po-tapljači. ki so jih že nekaj let uporabljali za znanstvene posnetke morskega dna. naj bi stopili v akcijo. S pomočjo takih potapljačev so pri nekdanji Kar-tagi.ij pod morsko gladino preiskali obrežje in filmski posnetek je ovekove-Jll ta kurlozni tov. Film je prinesel senzacionalno presenečenje: razvaline ogromnih mavzolejev, obilica krasnih nagrobnih stavb se je prikajala strmeče-mu očesu. Stroške zanimivega poizkusa je poravnal znani ameriški mecen Prowk. ki ie tudi na svoie stroške zgradil arheološki muzej v Chicagu. S sijajnim izidom preizkušnje potapljača se je predvsem ugotovilo, da je ta del severnega afriškega obrežja razvidno lstotako postal žrtev kozmične katastrofe, drčnega plaza, kakor n. pr. v naših dneh odkršijo posamezni deli Japonske ter izgineio pod morsko površino. Prowk ie stopil takoj v stik s fran cosko vlado ter ii ponudil, da na svoje stroške izvrši izkopavanje kartaginskih grobišč. Polovico umetnin, ki bi se našle. nai dobi muzej v Chicagi. dočim naj pripadejo Franciji vse umetnine krajevnega ali zgodov!nskega pomena. Francoska vlada ie ameriško ponudbo sprejela in nedavno so potapljači pričeli z delom na podlagi filmskih posnetkov. Prvi dvignieni zakladi so že fotografirani in tozadevne publikacije bodo sna dale med ve'lčanstvene uspehe arheološke znanosti. Prevzemajo se vsa preoblikovanja in popravila po najnižji ceni v MODNEM SALONU Z. MAHNI Č - G0RJANC Kopitarjeva ulica 1. Zaloga vseh vrst najmodernejših klobukov po konkurenčnih cenah. Joseph CaiIIaux C to š k Iz nove Painlevčjeve francoske vlade je izpadel finančni minister Caillaux. ki je bil poleg zimaniega ministra Brianda eden njenih naibolj karakterističnih članov. Malo ie politikov, ki b? bili toliko osovraženi in toliko oboževani, toliko klevehni in toliko hva';eni kakor Cail-lauT. Bil ie pred voino ministrski predsednik. med vomo pa obtočen in obsojen radi veleizdaie. za^rt. potem interniran. Herr-otova 'evičarska vlada ga je rehabilitirala, v Palnlevčievo vlado ie vstonil kot nada in rešiteli. Veliki fi-nančn;k nai bi rešil frank uredi! francoske finance. A razmere so b;!e mo^ei-še od niega: socia oddaio premoženja. Tn niim "a liubo. da si zagotovi niihovo dobrohotnost, ga ie Painlevč sedai ob sestavi svoie drrge v'ade žrtvoval, čeprav s težkim srcem Tako torei Joseph CaiHi"^ odhaia z odra; da samo —1 -ir-i-1 a p? f-l^or^a Osmi naglavni greh Francoskim listom v nosledniem času očividno primanikuie snovi. Sicer is — hvala bogu! — doba kislih kumar istočasno kakor nri nas tudi v dr«g!h deželah že davno minula, toda ankete in vprašama. ki iih dan ra dan stavljaio francoski listi na publiko, se zdi. da našo trditev o pomanikanin snovi v francoskih listih ootri"ie'o. Tako je sedaj prišla neka pariška novinarka na misel, staviti čitnteliem vnrašanie, kateri je osmi naglavni grrh. Sedem iih našteva, kakor znano, že katek;zem. gre torei za povsem nov greh. ki izvira očividno iz nainoveišega časa. Pa li ie to vprašanje res tako nuino in neodložljivo. kakor po vsem videzu misli omenjena žurnalistka. ne moremo vedeti mi, ki živimo v docela drugačnih razme rah kakor Parižani. Iz števila dospelih odgovorov pa smo skorai prisiljeni to vprašanie potrditi. Prišla je namreč cela masa odgovorov, tako da bo pod-ietna žurnalistka lahko izpopolnila katekizem ne samo z osmim, ampak celo z devetim desetim, enajstim ... naglavnim grehom. Kakor pišejo francoski listi, je anketa zaenkrat obstala nri naglavnem grehi' številka 21. Zaenkrat, pravimo, zakai nikjer ni rečeno, da bi se iih k tem enaindvajsetim ne moglo prej ali slej pri-kliučiti še več In če čitamo. kaj so nekateri duhoviteži označili za naglavni greh, nas mora kljub resnosti teme posiliti smeh. No. teh odgovorov ne borno navajali, škoda pa bi brlo, da ne bi zabeležili dva. tri odgovore, ki so žebeli zadeli točno na glavo. Tako ie odgovoril neki pariški literat: »Osmi naglavni greh ie anketomanija to ie izpraševanje o vsem mogočem Ir nemogočem.* Slavni francoski romanopisec Victor Margueritte Pa je odgovoril globoko in modro: »V pričakovanju devetega in desetega naglavnega greha — kajti ne morem uvideti, da ne bi mogli dospeti na tei veliki cesti, na kateri hodijo morale in religije in kier srečujemo orožnike, ki bi jih zamenjali z zločinci, preko številke sto — bi jaz postavi! kot osmi naglavni greh nevednost.« No, hvala bogu. vsi odgovori niso tako strašno resni. So med niimi tudi taki. ki vlivaio v razoraro človeško dušo nove vedrosti in veselja do življe-nia. Tako ie nekdo veselo odgovoril, da je osmi naglavni greh . . . čednost! Slikar posebne serte Ne, c\oh Pot kiba vendar ni imel prav. Zakaj slikarja, ki bi o svoii si'ki trdil, in sicer iavno, da ie najslabša na svetu in da io je zaradi teoč molitve Iz cerkve se nek^er' od niih tudi nrekrižafo. Budala ne. PoJ-nagi. kakor bežeč pred neč'm. Dočepa-io gleda;oč neza"r>r>o ln plašno na grobišče. jok In zapallen« sveče. In topef se vsi nenrestano *el;no ozfraio in ča-ka'o. kdai se bo krn*a!a služba ln začeto razd«,!evanie. Nekateri ?e zblrato lepše. grobove. Ne- kateri pa. znameniteišl. starejši berač'. Imajo svoi? posebne grobove; navad no kakšne znamenite družine, katere vedno obiskujeio in tam kakor kaki stalni gosti sede z? m;zo, jedo in pijo. Janko J. Srlmšek: Greh I. Korporal Ječmenlca. (Ob oktnbcrskih obletnicah.) Po ruski junijski ofenzivi leta šestnajstega na trdniavski trikot Luck. Rovno in Kovno in po dokončanem »strategičnem® umikanju avstrijskih vojsk je nekako koncem septembra sedma pehotna divizijska komanda, ki sem ii bil prideljen kot pomožni računski podčastnik v mestnem poveljstvu, obležala v volinijskem selu. na zemljevidu zaznamovanem približno deset kilometrov vzhodno Stojanova z imenom Brani. Eh. tista vas! Tista — bivša vas! Sto drugim podobna, ki smo jih v one čase pod vsemi štirimi četrtinami neba preromall in prepotovali peš :n na konjih, r.a tonovih in vozovih, z nahrbtnikom na grbi, nož ob strani, puško na rami. Kopica Pol porušenih, od kanonskih krogel do golih reber zbltih bajt. praznih in pustih, od Boga in ljudi zapuščenih. Med niimi par okaienih po- gorišč. težko ranjenih dreves. Ubog in usmiljenja vreden kotiček zemlje, stisnjen med tri prgišča riavih brežancev. s četrte zaslonjen z buino bukovo in hrastovo hosto. Vas. bivša vas. ki pa ie kliub vsej svoji nesrečni revščini oač nešte'okrflt dala tisočem in tisočem še nesrečnejših Ahasverov gostoljubnega pribežališča in tihega zavetja sredi ve-soline svetovne groze Tisočem in tisočem... In nam tudi, ciganom in razbojnikom iz sedme divizije... Pa sva toplega oktoberskega popoldne sedela s ko>-pora!om Ječmenico iz konieniškega štabnega voda dragoncev za prisojnim hlevskim zidom v rebri nad cesto. On ie voščil in ščetkal komade konjskega jermenja. jaz sem se ooleg niega zavalil v oguljeno sedlo in prevračal stare zmečkane novine. »Pazi nekoliko, kaj in kako govoriš, Franio! Škoda bi te bilo--!» »Nikar ne onegavi! Koga bi se bal? Mar tebe? Da, če bi te ne poznal. Tako pa —» »Nihče ne ve!» Ne brbraj! Dobro znam, pred kom odpiram usta. Ti —! S teboj —» »Z menoj?* »Kako bi deial?* Pogledal me je s strani in zadovoljen smeli mu je preletel od vetra ln solnca ožgani, fantovsko lepi štiriin-dvajsetletni obraz. »S teboj in za tebe v vodo in v ogenj!* »No. no!* »Misliš, da se ti dobrikam? Ni moja navada, verjemi. Povem ti. kakor mislim in kakor je! Ti pa moje besede vzemi tako ali drugače! — Zakaj ne bi govoril? V srce boli. v dno srca. okre-ni in obrni kakor hočeš. Veš na. da moraš izbruhati in izbljuvati iz sebe, kadar ie v prsih prepolno! Veljalo karkoli! Ali ni res. priiatelj?* »Ne trdim, da ni! In tudi ne očitam ti ničesar. V pravem si. Toda — jaz se vedno oklepam onega, da mrtev ne morem niti koristiti niti škoditi nikomur, dočim živ in zdrav lahko prvo in drugo. Ako ne sebi. vsai drugim.* »Mrtev! Mrtev! Takoj drviš v skrajnost!* »Nič v skrajnost. Franjo! Kako se je končalo pred tednom z Žnidaričem in Rajičem? Dvakrat so poslali za njima begunske tiralice, potem — še malo in niti sledu ne bo več njunim grobovom. Kakor psa so ju zagrebll doli v bukovju. In to radi dvajsetdnevnega prekoračenja dopusta.* Globoko je vzdihnil in se srepo za-strmel preko požoltele planjave, kjer se je za gričem belila v solncu kositre- 1 na kupola cerkve v sosedniem selu. »To je ravno! To ie ravno!* »Pa končno: ali misliš, da ie dmgod drugače? Vojna, dragi moj. voina!» »Je! Vojna le vojna!* ie planil. -Toda drugod liudie vedo. zakai trne! Trpe in krvave za sebe! Za svoio las-no ped zemlie. Mi? Bog ne daj. da se izteče po njihovi volji! Do sedai so te kakor prasca krmili iz oominjeka in te še! Potem bi ti tudi pominiek prevrnili in s pestjo te treščijo v rilec! — Kdaj si bil zadniič doma?* je vprašal čez čas. »Leto osorej.* »Sedaj poidi, kakor sem bil jaz pred tedni, in videl boš na svoje skrščene oči. Svet crkuie na cesti gladen in na? Za plesnivo skorjo ti zarine nož v prsi. v hrbet. Ha' Zima ie pred vrati in žetev ie bila! Žetev, da! Prebrskai kmečke kašče in kleti! Lasie se ti zježiio in zaihtiš kakor otrok. Zaiočeš kakor sem laz. ko se me je mati obupno oklenila z mršavimi rokami okrog vra^u in ie troje negodnih mladičev iskalo po mo-ii prazni torbi in zahtevalo kruha. Kruha — od vojaka! Hahaha...* Potegnil sem z okovanim čevljem ro prahu pred seboj. »Ej. tako hudo pa najbrže le ne bo. Franjo! Nekoliko preveč si črnogled. Kraljestvo Ta nesrečni piskerlonec! Strašna zgodba iz /Most pri Ljubljani. — Enako strašna iz Diiona na Francoskem Ljubljana, 31. okt. V Mostah pri Ljubljani je bilo nekoč lani obilo groze in ogorčenja. Raznesla se je novica, da neznan možakar mladim dekletom striže kite. Resnica je sicer bila ta. da je neko dvanajstletno dekletce v mraku priiokalo domov z grobo odstriž^nimi lasmi in potožilo, da io je neznan možakar prestregel s škarjami in nato zbežal. Ke* je tudi našim ljudem dobro znano takšno početje oerverzn:h tipov — saj se spominjajo afere v Berlinu, kjer je neki perverzneš večer za večerom na ulici odrezoval mladim dekletom lase — je v Mostah nastalo pravcato obsedno stanje. Starši niso več puščali deklet na ulico in oko postave je skrivaj škililo, kdaj se zopet pojavi neznani možakar. Toda ker se pojav ni ponovil, se ie ogorčenje poleglo, dekletcu pa so dali glavico lepo sformati na piskerlonec in nesreča je bila srečno končana. Ali ioj in groza! Te dni je v istih Mostah pri Ljubljani istotako prijokab drugo dekletce domov — z grobo od-striženimi lasmi, seveda. Neznani možakar io je Skrenil! Stvar je postala resna. ogorčenie podvojeno od lani. In zopet so starši zvečer pognali dekleta spat in hiteli zaklenat duri. oko postnve na ie kar naravnost in oovpreko začelo strmeti za vampirjem s škarjami . . . In zares: našlo se ie nekai siimliivcev — teh nikoli ne mamka. Konfrontiral: so dekletce s temi sumljivci, toda nobeden ni bi! pravi. In kai se je končno dognalo? Dekletce je priznalo, da si ie samo odstriglo lase — i no. zaradi »bub'"kopfa«. Prej je zaman nadlegovalo stariše. zdai ie Pa vse šlo gladko, ko si ie izmislilo dober izgovor — kakor ona lani . . . Pogleite si našo dovzetno žensko m!ad:no v pretenzijah na pridobitve svetovne mode! Kar tako iz trte si iz-viie »dober izgovor« in v celi dični soseski. kot so Moste pri Liubljani, dvigne takšno nezaslišano senzacijo kakor kje v Berlinu! Vsekakor bi bilo zanimivo dognati, odkod mladim dekletcem motiv za »dober izgovor«. Toda prebivalcev v Mostah pri Liubljani gotovo ne interesiraio globlja poizvedovanja, marveč se smehljaje zadovoljujejo z domačo konstatacijo: »Ta nesrečna pobia buča!« . . . SIcer pa tudi na Francoskem še ni nič boljše, temveč samo malo drugače kakor v Mostah pri Ljubljani V Dijonu si je madmoazelčica Fany — kratko-krilka v pravem pomenu besede — dala na lastno pest odstriči lase pri frizerju Soretu. Pride zvečer domov s l-toketno ostriženim piskerlončkom — papd ino mamži pa pokonci! Ker pa brezovo olie uri današnji deci nič več ne učinkuje zoper kratke lase. še mani pa proti trmi. se je pap5 poslužil edino možnega sredstva: vložil je tožbo pmti Soretu. ker je brez njegovega dovoljenja ostrigel njegovo maloletno hčerkico. V zadevo se ie vmešal sindikat di-jonskih frizerjev in posebna žirija je na podlagi fotografije imela ugotoviti, ali so Faniki bolje pristopali dolgi lasje ali sedanji piskerlonec. Odločitve ni bilo, in zdaj ie sodna razprava določena za 6. november Po vsej Franciji vlada zanjo ogromen interes, kajti na njej se ba načeloma rešilo vprašanje, ki pretresa zemljo in nebo: Ali sme frizer brez dovoljenja starišev ostriči maloletno dekletce na piskerlonec? Poročali bomo o tem, saj zaenkrat tudi nas še interesi-ra — ta nesrečni piskerlonec . . . Pariški kardinal o modi. Pariški nadškof in kardinal, monseig-neur Dubois, je na glasu kot izredno liberalen cerkveni dostojanstvenik. V nasprotju s svojimi italijanskimi kolegi ni on nikdar grmel v svojih pastirskih pismih proti shimmyju ali foxtrottu. če-Drav sta oba ta plesa začela triumfalno pot do svetu baš v njegovi škofiji, v Parizu. Dočim so višji in nižji duhovniki v Rimu in v nekaterih angleških mestih zabranjevali ženskam, ki so imele na sebi prekratka krila ali preveč »do-hujšljivo® izrezan dekoltd dostop v cerkev, ni oariški nadškof nikdar kazal nestrpnosti napram novim modnim pojavom. Pariški publicist Georges Martin je imel Dred kratkim priliko razgovarjati se z najvišjim francoskim cerkvenim dostojanstvenikom o modnih vprašanjih. Iz intervjuva jasno izhaja, da kaže kardinal Dubois — morda edini med zastopniki višjega klera — veliko razumevanje napram novi ženski modi in da nikakor ne odklanja v cerkvenih krogih toli strastno pobijanega dekoltč-ja in »Diskerlonca®, marveč ju do gotove meie celo odobrava! Pogovor se je vršil v neki slikarski razstavi, ki jo je posetil kardinal Dubois v spremstvu odličnih članov pariške duhovščine, da si ogleda nekatere Letošnja dragocena kožuhovina Levo: Razkošen plašč iz kožuhovine kratka Desno: Leopardova koža z visokim «KcI;-3ski». (Novos.! Blondna barva, dlaka.) skunksovim ovratnikom in manšeti. v modernem slogu slikane podobe svetnikov. »Kako ie vaše mnenje o moderni umetnosti?* je novinar najorej vprašal kardinala. »Sem prijatelj novim umetniškim stremljenjem,® je odvrnil monseigneur Dubois. «v kolikor ne skušajo tisočletne preteklosti umetnosti negirati ali uničevati, nego jo nadaljujejo in izoo-polnjujejo. Slog je končno le oblika in ne vsebina umetnosti. Cerkev je bila vedno naklonjena sleherni umetn'ški smeri, ki so jo vodili plemeniti nacibi.® «Ce sem vas pravilno razumel,« je nadaljeval žurnalist. »cerkev tudi ne more biti sovražnica mode.» »Nikakor ne. Moda je najpoljudnejša oblika umetnosti. Bog je prijatelj umetnosti.« Potem se Je pogovor zasukal na naj- Elegantna in praktična popoldanska petitna reba Baržun, maroken, kasha, rips ... Karakteristika letošnjih popoldanskih toalst: dolgi rokavi. novejše oblike ženske mode. Naenkrat je novinar prešel na vprašanje, kaj misli kardinal o dekolteju in o kratkih laseh. Kardinal je bil nad vprašanjem vidno iznenaden. Po kratkem premisleku na je dejal: «2enska meda je kakor vsak kulturni Dojav izraz duha časa. Zapete včerajšnje in predvčerajšnje obleke so brez dvoma nudile modnim umetnikom mnogo širše Dolje za njihovo udejstvovanje in so morda bolje odgovarjale umetniškemu čutu in okusu, kakor kratka krila in globoko izrezane jopice, ki jih danes oblači ženski svet. Na drugi strani pa se nc c'd ugovarjali Ja izkazuje današnja moda nr.nram stari veliko prednost: zakaj ona je oraktičnejša, pripro-steiša. enostavnejša in tudi bolj zdrava. Življenje stavlja danes na ženske vse druge zahteve kakor nekdaj. Danes ženska ni zgolj mati in hišna gospodinja, danes se ženska udejstvuje v poklicih, ki so jih včasih zavzemali le moški. Nežni spol se je tekom desetletij pomoški!, da se tako izrazim, in ta pojav se naravno mora izražati tudi v modi. S tem je sicer žena brez dvoma mnogo izgubila na ljubkosti — kar je zanjo velika škoda, — pridobila pa je nasorotno na moči in energiji. Vse to se izraža tudi v modi.» »Kakega mnenja ste. Eminenca, ima Ii cerkev interes na tem. da zahteva od žene. naj se vrne k stari, njej bolj odgovarjajoči modi?« «Pariškemu nadškofu*, je odvrnil monseigneur Dubois, «gotovo ne bo nadlo na um. da bi Parižankam branil slediti okusu časa, ki zahteva novo modo. Želel bi !e, da ne Dretiravaio. Sicer Da imajo Parižanke toliko duha in okusa, da je pač nepotrebno opozarjati jih k zmernosti. Parižanke umeio biti tudi v novi modi toli dostojne, da v resnici ne morem nasprotovati niti njihovim Drekratkim krilom.® »In kratki lasje, kaj mislite o njih, Eminenca?® »Kar sem omenil o kratkih krilih, velja tudi o kratkih laseh. Čednost ni bila še nikdar odvisna od dolžine las in kril.® Knezoškofove besede, zaključuje oariški novinar, so jasna cerkvena sankcija mode, ki je v ostalem vsled eno- dušnosti Parižank v tem vprašanju že davno Dostala zakon. Žene so zmagale. Ženska volja je božja volja, pravi star francoski pregovor. Ni ie sile na zemlji. ki bi mogla prodreti enotno fronto mode. ki je takorekoč postala izraz ženske volje. Ped njo se klanjajo celo cekveni knezi, zlasti če je njihova rezidenca — Pariz. Evropske oddajne postaje potom Daventrya Daventrv je Je večkrat poskušal oddajati programe raznih evropskih in tudi ameriških odda r.ih postaj. Predzadnji petek so se ti poskusi zopet vršiii in je prišlo na vrsto več evropskih oddajnih postaj. Poskusi so posebno zani.t.ivi radi tega, ker nam kažejo, kakšen je na Angleškem sprejem inozemskih oddajnih postaj. Pri ras se zadnje čase mnogo priiožujejo nad neznosnimi in-terferencami, ki onemogočajo na gotovih delih valovne skale, sploh vsako sprejemanje. Ob ugodnem vremenu so tudi nekatere oddajne postaje n. pr. Berlin. Ziirich in Dunaj tako jake, da govore druga čez drugo in jih tudi 7 dobrimi sprejemnimi aparati nI mogoče ločiti. Oddaanja Daventryja so po kazaia, da tudi na Angleškem v tem oziru ni dosti boljše. Oddajanje Zuricha je bilo :.:;r zc'o jasno. Popolnoma razumela se je n. pr. naznanitev prihodnjega komada, ki so ga izvajali. Toda kadar je v drami, ki so io istočasno izvaiali v Berlinu, nastopila kaka močnejša partija, jo je bilo popolnoma debro čuti med godbo iz Zuricha, ki je nasprotno zelo motila Berlin, ki so oddajali dramo. Pri oddajanju programa iz Rima se je čula vsem zelo močna radiotelegrafska postaa, ki ie ni bilo mogoče zamenjati z ono. ki oddaja sicer v bližini Daventryjevih valov. Zanimivo je bilo oddajanje iz Toulousa. Poročila so bila tako jasna, da jim je bilo mogoče slediti in niso prav nič zaostajala za sprejemanjem direktno Iz Toulona. Motenja kake druge oddajne postaje ni bilo čuti vmes. Za Toulousom so oddajali Stutt-gart. Toulouse in Stuttgart sta po valovni dolžini zelo blizu skupaj. Dočim pa med oddaian:em Toulousa. Stuttgarta nI bilo čuti vmes kljub temu, da je Istočasno oddajal, ie pri oddaji Stuttgarta Toulouse tako močno motil, da ie bilo nemogoče razumeti cele francoske stavke. Najboljše je bilo oddajanje pariške postaje Clichy, ki jo pri nas direktno nikoli tako dobro ne slišimo. Izrazito pa je bilo tudi piskanje reakcij tamikaj-Šn;eg3 pre^mnega aparata, kar znači, da tudi Angleži ločijo v tem oziru teorijo in prakso. Radlokoncert z aeroplana. Pretekli teden je londonska odaina postaja vezala kon cert. ki so ga Izvajali v letalu. Na letališču v Croydonu so opremili z razmeroma mo6-no oddajno posta;o, veliko potniško letalo, v katerega se je vkrca! precej popolen orkester, ki je med enotirnim kroženlem letala nad letoviščem Izvaja! razII5ne glasbene točke. Te Je spreiemala In zopet oddajala londonska oddajna postaja. Slišali so se baie dobro. Nova radlolonska oddajna postaja y Rimu. Angleška MaTConljeva družba le dobila naročilo, da se zgradi v Rimu novo veliko oddajno postajo z oddajno energllo 12 k\v. Sedanja rimska radiofonska oddajna postaja, ki oddaja s 6 kw, bo po dograditvi neve postaje prenešena najbrže v NapoII. 50 kw-odda'na postaja v Nemčiji. Večerne berlinske programe oddajajo sedat istočasno tri oddaine postaje z energijo 4% 10 in 20 kw. Sedaj delaio načrte za novo radiofonsko oddajno postajo, ki bo oddajala s 50 kw. Projekt nameravajo uresničiti še to zimo. Na Angleškem bo začela oddajati na valovih okrog 440 m oddajna postaja Cnelm fsord. Ta postaja je po dograditvi Daven-tryja prenehala oddajati. Na večne pritožbe prebivalstva pa, ki je prišlo vsled tega ivzen detektorskega sprejema Londona aH kake druge oddajne postaje bo začel Chelmsford zopet oddajati samo z znatno rrar.išo energijo. ■w Sare Vedno po zadnjih pariških direktivah Ljnlbljana, Kongresni trg 4/L in komarja napihuješ v konja,, sem dejal in — Dred menoj se je pojavilo šest neskončno žalostnih obrazov, ki so tam daleč doma čakali na me. «Ni? Komarja v konja?® je zasekal «Po glasu te poznam, kako ti je pri duši. Kar okrog sebe se ozri, norec! Tod Dri nas. Za zajtrk stisni pas na zadnjo luknio. Ob devetih je pramček še ci-jazil vagone na poljski železnici, ob desetih so ga na Dare dali in do nagega slekli, ODoldne ga v kuhinji iz kotla vzemo. Za večerjo kos ilovice, ki io kruh imenujejo, zdrobi v skodelo neslanega kropa! Zraven Da si prepevaj ono o veri. o domu in cesarju. Osla-beti in zboleti nikar! Zgodi se ti kakor Trboieviču iz trena. ko so nas gonili iz Zjelenaje. in Dred in za njim sto drugim. S svojimi petdesetletnimi kostmi ie omagal in zaostal. Zvečer naslednjega dne. ko se je privlekel h četi: roke na hrbet, starina, konopec okoli njih in nreko veje, oa na Drste stoDi, ljubček moj! Pavoševič. četovodja, je pri svojem rabeljskem opravku imel mokre oči. »Dobro Driiegni!® je stokala črno-vojniška para. »Le čvrsto, sinko! Križa, ki so mi ga naložili pod sive dni, ie doveli in Dreveč. Zrušim se prej ali slej. Zato zanko spleti, za vrat ž njo m vzdisrni me! Bolje, da se konča trp- ljenje danes kakor jutri.® Dvakrat je starec omedlel v doI ure, dvakrat so ga sneli. V tretjič so ga vezali. Dokler ni odslužil. Ali. fant moj! Vzeli sta ga notem noč in zarja. Kod? Kam? Bog ve in milostliiv naj mu bo, da jim nikoli več ne Dade v šape.® »Vse to so malenkosti. Franjo, iskre, ki--» «— — ki razbeljene lete in žgo v sam nebes božji in nato zopet Dadajo Mazaj, naravnost na črepinje onih, ki so zanetili in razpihujejo požar. Iskre, ki ne ugasnejo nikoli! Malenkosti? Da! Toda sleherna izmed njih je člen in del celote in nemaščevana ne bo ostala nobena. Mlini usode meljejo oočasi. Zrno za zrnom. Toda moka, ki teče iz-Dod njihovih kamnov, ie s'- ovito gotova in drobna.® «Franjo!» »Molči!® Odložil je ščet, ude! ; ■v.lonil na zid, skrčil kolena skoro brade in jih podvezal s sklenjenimi rokami. Za minuto je poniknil tilnik. Potem: »Tebe še ni bilo pri nas. V koloniji Malevanki med Breščo in Torgovico smo tičali. Objavili so rekvizicije. Do mozga so izsesali prebivalstvo. «Lačni ste? Tudi mi smo! Dajte!® Vrisk in krik do bajtah, kakor bi v vsaki ležal mrlič. Pjotrčuk v mlinu za vasjo pa jim ie Dokazal zobe. O, sokol moj črni! Navalili so na niega nalik tropu pobesnelih dsov. Ali Pjotrčuk: »Kaj? Na mojem bi gosDodarili in še z on m, kar moje ni? S sirotinjsko sirotinjo?! Hudiča!® Zabarikadiral se je v mlinu in nad lastno glavo zapalil lastno streho. In ko se je že vse lomilo ln pogrezalo v Dlamenih, je še bil iz puške skozi okno in se ves ožgan blaznih, brezmejnega sovraštva čolnih Dogledov kroho-tal: »Moje je! Naše je! Ne dam! Vzemite si. ako morete!® — O, moj črni sokol!® Tudi iz korDoralovih oči je sijala ledena mržnia. Domešana z jedko bolečino, ko se je obrnil k meni in dejal: »Malenkosti, prijatelj. Same malenkosti. Iskre--» Z lehtjo je obrisal Dot- ne kaolje s širokega čela in jel iz slabega tobaka počasi svaljkati cigareto. «Ali se spominjaš onega ruskega praporščaka v majeriji nad Brodijem? Na samem so ga pripeljali, pod šestimi bajoneti kakor bi eskortirali razbojnika. V divizijo ž njim. Na zasliševanje. Seveda. Koliko jim je povedal in kaj? Po obrazu našega starega sodeč, ki je bil Dri celi komediji menda kolovodja, ne veliko. In tudi leDega in dobrega ne. Po zasliševanju —1 Gadje! Na dvori- šču so se zbrali okrog njega in Doliza-ni roročnik Strauss jih je moral fotografirati. Še Lajoš. žandar, je pljunil! Lice Dra^orščakovo in pogled njegov! Nikoli ju ne Dozabim! «Za sDomin!® je rekel naš stari. Prav! Za večen spomin! Fej!» »Nehaj. Franjo! Nehaj! Pomagati midva ne moreva. A na veke ne bo trajalo.® «Da, dragi! Dobro veliš. Na veke ne! Zima bo Drišla in minila. Na pomlad Da bodo zazelenele šume v Fruški gori. in takrat--» Korooral se je zopet to Dot smehljaje zagledal v bleščečo cerkveno kupolo na robu jesensko rjave Doljane in noro.gliivo Da ob enem hrepeneče za-šeDetal: »Takrat — na pomlad —» «Kaj. Franjo?® «Ne razumeš, dragec. jeli? Nič zato Toda vedi: veliko jih je doma in po kasarnah in na frontah, ki že danes — sredi jeseni — razumejo! Razumejo in sanjajo o mlačnih pomladnih vetrovih --In govore o zelenju fruškogorskih dobra"---No prišel bo čas. dragi, in tudi tebi — tudi tebi se odpro oči. Verujem in UDam, da ne Drekasno. Zato. kadar Dojdem od tod in se ne vrnem več in boš čul pripovedovati o zelenih kadrovcih — ne!® je zamahnil z roko. '-Gotov sem. Ali bi zajahala za pol ure? Zraka. Dožirek čistega zraka Dotrebu-iem. Do večerje je časa zadosti. Greš?® »rranio. povej mi, izgovori besedo do kraja!® Trdo me je pogledal in še trše odgovori!: «Ne. bratec! Drugikrat. Vraga. Rad te imam. zato ti še rečem: Moia Lika in ravna Slavonija ln Srem mislijo in delajo čisto tako kakor jaz. Cisto tako! Ako si mi prijatelj, naj ti za sedaj zadostuje! — No. ali bo kaj ali nič. ti gospodična pisarniška?® se je -azDOsajeno zahihital in potegnil sedlo izood mene. «Veter se vzdiguje. Kako bo leoo! Kako bo lepo! Torej?® «Grem, Franjo!® (Dalje 1. decembra.) so Es-ka \ Jogo ™ le Torpedo j® najboljia Bianchi K na|cene!c pri f0SS Palača Ljubljanske •.•(■OrBC ^d,tne tb:nkc s m »h a sa Gosposvetska c. 14 Vsi nadomestni deli in oprema. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 1.: »Veroniki Deseniška«, Irv. Pondeljek, 2.: »Periferija«. C. Torek, 3.: Zaprto. Sreda. 4.: »Krpan mlajši«. Ltv. Četrtek, 5.: »Ifigcnija«. A. Petek, 6.: »Zimska pravljica«. D. Sobota, 7.: »Za narodov blagor«. F. Nedeija, 8.: ob 3. pop.: »Vdova Rošlinka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 8. zvečer: »Krpan mlajši«. Izv. Pondeljek, 9.: »Za narodov blagor«. B. Ljubljanska opera Nedelja, 1.: »Aida«. Gostuje g. Zdenko Knittl iz Zagreba. Izv, Pondeljek, 2.: »Hoffmannove pripovedke«. D. Torek, 3.: Zaprto. Sreda. 4.: »Mrtve odi«. P. Četrtek, 5.: »Nabor«, »Povratek*. B. Petek. 6.: Zaprto. Sobota, 7.: »Don Juan«. E. Vedel ja, 8.: »Manon«. Izv. Pondeljek. 9.: Plesni večer (gdč. Vizjakova in g. Vlček.) Izv. Tri dramske premijere ▼ Beogradu Beograd, koncem oktobra. Beograjska drama je pričela letošnjo sezono s tremi premijerami — Niko Bartulo-vič: Bijedna Mara. Uroš S. Dojčinovič: U zatišu in Porto Richer: Zaljubljena žena. Toda dasi je dvoje izvirnih del kumovalo otvoritvi Talijinega hrarra, ni ta pričetek značll nobenega posebnega umetniškega dogodka. Nlko Bartulovič le za svojo dramsko kompenzacijo porabil starejši lirski tekst sledeče vsebine: Krščansko dekle Mara se zaljubi v mladega Turčina. v časih, ko je podobna ljubezen pomenila težak greh. Njen strogi oče Jo pošlje za dve leti v samostan, da se pokori in da pozabi Turčina. 2 njo gre prostovoljno njena sestra. Toda samostan ns ohladi ljubečega srca: nasprotno. Mara hrepeni še bolj vroče po svojem izbrancu in vsak dan Jo — že na smrt bolna — mučijo .■■ladkobolne vizije. Med tem se Turčin odloči, da prestopi v krščansko vero. Kot spo-korjen kristjan pride v samostan v trenutku, ko oče preti Mari, da Jo kljub bolezni zapre v klet, če se ne odreče svoji ljubezni. Ko pa uzre Turčina kot kristjana, mu je naenkrat voljan dati svojo hčer za ženo. Toda Maro ;e to nenavadno svidenje preveč pretreslo. Baš, ko jo oče obljublja Turčinu, umre od prevelikega razburjenja, na pragu sreče. Navedba vsebine Je potrebna, ker kolikorto-liko dopušča slutnjo o silnem romantičnem zanosa, ki ie prelil to Istorijo v uravnovešeno umetnino. Naloga pisatelja, ki se ie odločil predelati pesnitev v dramo, tiči pied-YSem v tem. da se v pesniškem oziru vzdrži ■a višini svojega vira. drugič pa. da preko fcle labule v smislu svojega dramatičnega pojmovanja prepoji celo delo z umetniškimi Ttednota.nl lastne, iz njegove človečnosti podajene koncepcije. Bartuloviča ni uspelo •e eao. se druga V zrrislu pesniških vrlin |t delo bledo in pogreša eletrentarnosti in notranje dinamike; dokaj ohlapna lirika izpodriva dramatičnost in slabi posamezna, morebiti elekma mesta. Stari zamislek pesnitve ie ostal neprebavljen; pisatelj se bori ž ajlm v nedostatku jasnega razmerja do predmeta in poskuša uvrstiti poleg srca davno minulih časov št svojo vero. Naravno ie že s tem vsaka enotnost razbita. Vrh tega se zdi. kakor bi »Biiedno Maro« napisal nekdo, ki ne pozna niti zahtev, niti okusa odra. Beograjska kritika bi publika su čelo odklonili. Zanimiv je pojav Dojčinovičeve komedije: »U zatišju«. Beograjska publika i.na poleg svojih dobrih plati tudi svoje muhe. Včasih se — sezvesta svojim kritičnim sposobnostim — za dela. ki so daleč od vsake umetniške vrednosti. Sem spadajo ona. ki vsebujejo simpatično servirane moralne tendence, posebno pa revije znanih, domačih tipov. Delo te vrste Je komedija »U zatišju«. Dcjčinovič. ki je takrat sploh prvič poskusil pisateljsko srečo, je kopico pestrih, resnično doživljenih. drobnih dogodkov zvezal s slabotno. včasih med dijalognim drobižem skoro usahlo fabulo in na ta način skrpal svojo komedijo, ki ie pravzaprav brez dejanja in brez smeri. Sličica za sličico kaže življenje na vasi blizu Valjeva leta 1915., za časa kratkega premirja, kakoršno se ie dogajalo mend* povsod za linijo, kier so živeli civilisti in vojaki pod eno streho. Seveda je gledano z lahkotne strani in ni o močnejših občutjih takratnega človeka sploh nikjer sledu. Edina dobra stran dela je slog. Ima pa tudi tipe. če že ne izdelane, pa vsaj nakazane in zaradi teh Je doživela komedija uspeh pri občinstvu. Beograjski igralci imajo velik zmisel za kreacijo domačih tipov m zato se ilm večkrat posreči, da ustvarijo sa odru življenje, o katerem je Pisatelj vsled nezadostnih tvornih sposobnosti le sanjal. Celota ostane sicer torzo. toda trenutek je VGčan In sugestiven. Dojčinovič bi bil brez tnkajšnje igralske družine na odru nemogoč; ta pa je dvignila njegovo delce, da je postalo priljubljena noviteta, kier se srečava beograjski meščan neposredno s svojimi Igralci. Francoska komedija »Zaljubljena žena« je bila hladno sprejeta. Sloneča predvsem »a slia-mi retoriki ie ta Izgubila rej v vseh letošnjih boj;h, toda tako hudo vseeno ne bi »moralo« biti. Od vseh l.uburičevih sijajnih napadov. Petkovi čevih in Poduia — vse ie ostalo v končen* ciii in ni moglo priti do uspeha. Naša na< padalna vrsta Je igrala d"bro. inteligentno igro. tud' nekaj strelov ie bilo prav posre« čen:h. toda — smol« in zopet smola. Za vzgled naj povem en slueai našega napad, o katerem pravi češki «S-xiriovni Vestnik«. da ie Hochmann »ležč. kakor z ma"n"tom prtemi! k srbi žogo r nogr Pet' kovi^eve. — Lubnrič trde in sijajno odda v sredi Pct' ovi<5u Ta t"di "teče in dva metr? pred golom strelja. Hochmann se vrže na Rezervirajte si 6** za torek. Film »Kome« dijant Kean« z glavnimi igralci Ivan Mo= žuhin, Natalija Lisjcnko, Nikola Kolin se gotovo šteje danes med najboljše filme. Kino «Ideal» žogo, toda zgreši in žoga zleti v levi drog in vrag vedi kako — zleti nazaj v sredi pred golom ležečemu Hochmannu v roko! In na sličen način so se podrli nekateri uspehi! In ravno tako smolo ie imel levi branilec pri obrambi. Tik pred startom na žogo mc na mokrih, od dežja razmočenih treh spodrsne, on zamahne, sede, Čeh pa uide in neubranljivo zabije! To sc je zrjodilo * eni minuti dvakrat in obakrat je Mihelčič mo« -al pobirati žogo iz mreže! Sicer je bil Mihelčič jiko dober, ravne tako tudi Petkovič, Poduje (obal in Lubu. rič. Igrali so dovolj mirno, brez treme in so opazil marsikdaj še tako m&ihno Sanso. ka« tero so v sredi izrabili, lepo izpeljali — pred golom pa zavozili! Po vsej igri — zo« pet čisto nazorni primer, da se igre ne sme soditi po številu golov. V ostalem pa so igrali izredno fair. igra ie bila vseskoz zanimiva in napeta. Sodil je sodnik iz Italije dr. Mauro, o katerem gre upravičen sloves, da je danes najbolj, ši. Sramovati se jugoslovenski reprezeptan« ci tega poraza ni treba, zakaj imela je dvoj« no smolo: Prvo med lastnimi igrači, drugo pa v dejstvu, da je bila postavljena izmed vseh držav pred najmočnejše in hidi pred najboljše razpoloženo češko moštvo. Kar se pa baje zgodi relo rrdkokrat. mogoče samo enkrat! (P. Debevec, Praga.) Današnje prvenstvene nogometne tekme S. K. Iliri/a : .4 SK. Primorte S to tekme bo dosežen višek prvenstvenih tekmovanj ljubljanskih klubov. Da bo ta nastop nudil zanimivo fazo prvenstvenega boja. je pri« čskovati z ozirom na znano rivaliteto obeh klubov. Nadalie se vrše danes še prven^tvent-tekme Slovan : Svoboda, Jadran : Slavija ter Ilirija rez. : Primorje rez. Vse tekme se vrše na igrišču Ilirije ter se odigrajo v sledečem redu: predpo!dnc ob 9.: Svoboda : Slovan, oh 10.30 Jadran : Slavija. Popoldne ob 13. Ilirija rez. : Pri« morje rez., ob 14.30 p« Ilirija : Primorje. Na ta način je omogočeno, da se tudi po« poldanske tekme doigrajo šc po dnevu. Službene objave LHP. (lz seje upr. odb. dne 28. X.) Razpiše sc prehodni pokal za odigranje mladinskih tekem. Žrebanje teh tekem se izvede na prihodnji seji. Opozarjajo se ponovno vsi klubi, da jim je zabranieno igrati s klubi nečlani JHS. (Slučaj S. K. Ptuj). TSK. Merkur, Maribor se zabranjuie do* nadaljnega vsako javno nastopanje, dokler ne pusti verificirati svojih članic, nakar je bil že opozorjen. Dovoljuje se gdč. Cimperman Marici fT K. D. Atena) gostovati v družini ISSK. Ma» ribor dne 1. XI. proti Ašk. Zagreb. Čitajo se za ISSK. Maribor: Zora Stare, Olga Stare, Bibiča Hercelc, Danuška Vo« deb, Lea Ozvatič. Olga Vuga. Tajnicz Primorje. nogom. sekcija G a rde j roba za rez. in I. moštvo v gostilni »Reining haus« Rezerva naj bo ob 1230. I. moštvo pa ob 14. v navedenem lokalu. Sckcijsk: tajnik. Sobotni nogomet na Dunaja. Včerai so bile odigrane na Dunaju sledeče prvenstve« ne tekme: V L neamaterski ligi: Amateure : Wacker 4 : 1 (1 : I). Vienna : Rudolfs« hiigel I : 1 (0 : 0). V 2. neamaterski ligi: WAC. : Ncubau 4 : 0 (I : 0). Amateuri so si s to zmago zasigurali vodilno pozicijo. Sala postava proti Italiji. V »Jutar« njem Listu« čitamo, da se je na petkovi ser JNS določila nastopna sestava naše repre« zentance za tekmo proti Italiji: Friedrich (Hašk)«Vrbančič (Concordia), Ivkovič (Slo* van?«Jugoslavija)«Marjanovič. Premrl, Križ (vsi Ha.šk)«Grdcnič (Hašk). Jovanovič (Ju« goslavija). Benčič (Haiduk), Petkovič, Sc* kulič (oba Jugoslavija). Ilirija : Primorje. Kakor znano se vrši danes prvenstvena tekma med Ilirijo in Pri morjem. Brczdvomno je vprašanje sodnU ka za to tekmo zelo kočljivo in bi se goto« vo o tem dalo razpravljati že z ozirom na to, da v javnosti šc ni pozabljen zadnji spor v ljubljanski sekciji nogometnih sod« nikov. Vendar pa menimo, da nima nihče pravice napadati že vnaprej sodnika, ki ga je določila sckcija nogometnih sodnikov, torej ed ni merodajni forum. Zato popo!« noina odobravamo izjavo, ki nam jo je pot slala ljubljanska sekcija nogometnih sodni kov kot odgovor na tak napad ki jc izšet v nekem ljubijanskeni listu, izjava pravi: «Za tekmo Iliri ia : Primorje je določila seks cija glasom odborovega sklepa, ki )e ob» javljen v včerajšnjem »Jutru«, g. Kramar* sita in ne g. Vodška. Kritiziranje sekcije, češ da je nalašč delegirala g. Vodiška. ki je včlanjen v enem obeh udeleženih klubov, jc bilo torej neosnovano. Da bi Ljubljanski nogometni podsavez skušal vplivati na sek« cijo glede določitve sodnika z« to tekmo, ne odgovarja resnici in bi bilo v stvari tu« di nepotrebno, ker stremi sekcija za tem, da vodi vsako tekmo najprimernejša oseba, ki ji stoji na razpolago.« Z. N. S sekcija Ljubljana. Preselitei*. Ul udno naznanum, da sem svojo čevljarsko delavnico preselil Iz Celovftfee ceste CS na CeloviUo cesto St. 65 fdvorlfi'e) eos ilna pri Daln.ati-cu in se ptijaziio priporočam tudi na novem mectu. Josit PreSern Ljubljana-Š.ška. Tedenski borzni pregled Tečaj dinarja za malenkost krepkejšL — Okrepitev francoskega franka. — Popolno mrtvilo na efektnem tržišču. Zagreb, 31. oktobra. Številne bančne vrednote, ki so se predzadnji teden malo popravile, so ta teden zopet oslabele. Povpraševanje je padlo na minimum, dočim je ponudba prilična. Eskomptna je nazadovala za 6 do 7 dinarjev. Enako Praštediona. Drugi močnejši papirji, kakor Hipo in Srp-ska, so se obdržali na stari višini, ker je ponudba v njih manjša. Industrijski papirji so se trgovali večinoma na bazi dunajskih paritet. Promet je bil skromen. Eksploatacija. ki .ie bila v predzadnjem tednu precej favorizirana, ta teden zopet ni našla mnogo kupcev ter je za malenkost nazadovala. Naiživahnejše je bilo. kakor običajno, na tržišču državnih vrednot V predzadnjem tednu se ie pričakovalo, da bo Vojna škoda za ultimo v tem tednu znatnejše poskočila, toda zgodilo se je nasprotno. Blaga v Vojni škodi je na tržišču vedno dovolj in tako je njen tečaj v tem tednu postopno nazadoval od 338 na 332. Največ se je iskalo termin-sko blago, predvsem za december, ki je zabeleži priilčen promet. Manjše zanimanje je vladalo za investicijsko. Agrarne so brez večjih sprememb. Na deviznem tržišču je bilo ta teden za malenkost živahnejše. V začetku tedna se je gibal dinar v Curihu večinoma na višini 9.19, dočim se ie sredi tedna okrepil in ostal na čvrstem tečaju okrog 9.195 do 9.2. Kar se tiče deviz na zagrebški borzi, je bila ta teden ista slika knkor v predzadnjem. Največ sprememb sta zabeležila francoski frank in italijanska lira. Ostale devize so bile več ali mani stabilne. Trgovanje na deviznem tržišču se je razvijalo brez izieme paritetno. V sredi tedna je nekoliko intervenirala Narodna banka, dočim se je proti koncu pokrivalo povpraševanje s privatnim blagom. Francoski frank se je ta teden na mednarodnem tržišču okrenil zaradi izjave Cail1auxove, da ne ho inflacije, ki se je nedavno obetala. Tudi za italijansko liro je bilo mestoma nekoliko čvrsteiše razpoloženje. V današniem svobodnem prometu na e?ektnem tržišču ni bilo nikakih poslov. Ču!a se ie samo taksaciia za Voino škodo. ki ie beležila včerajšnjo višino pri te :aiu 332 do 333. Z več strani so se iskali agrarne po 50.5; blaga je bilo nekaj na tržišču po 51. — V devizah je bi. !a tendenca neizpremeniena. Promet minimalen. Tečaii vseh deviz so se gibali na včerajšnji višini; majhno oslabitev je zabeležila samo deviza na Pariz, in sicer od 240 na 238. Za posamezne devize so se proti koncu čule naslednje taksaciie: Dunaj 795.5 do 796.5, Italija 223.5 do 224, London 273.5 do 273 in pet osmink, Newyork ček 56.37 do 56.4, Pariz 237 do 238, Praga 167 in tri osminke do 167.5, Švica 10S8 do 1089. Močno povečanje češkoslovaškega izvoza V odstotkih izvoz v .Jugoslavijo napram lani oslabel. Po baš objavljenih podatkih češkoslovaškega državnega statističnega urada ie znašal izvoz iz Češkoslovaške v septembru t. 1. 949.341 ton in 626.394 komadov v vrednosti 1685 9 milijona Kč napram 371.080 tonam in 547.952 komadom v vrednosti 1338.3 milijona Kč v mesecu avgustu t. 1. ter 383.022 tonam in 664.406 komadom v vrednosti 142S.5 milijona v septembru prošlega leta. Izvoz v septembru t. 1. je torej napram prejšnjemu mesecu narasel za okrog 347 milijonov Kč in presegel izvoz v septembru nrešlega leta za okrog 257 milijonov Kč. Znaten napredek nam pokazuje tudi primerjava izvoznih številk za prvih 9 me«ecev z enako dobo prošlega leta. Celokupni izvoz v prvih devetih mesecih t. 1. je znašal 8.9 milijona ton in 6 n,i!i:onov komadov v vrednosti 13.421 milijonov Kč, dočim je v enaki dobi lanskega leta znašal izvoz 9.1 miliiona ton in 5.5 milijona komadov v vrednosti 11.683 milijonov Kč. Letos se je torej izvozilo za 1738 milijonov Kč blaga več kakor v enaki dobi lanskega leta. Glavni predmeti izvoza v septembru so bili (po vrednosti v milijonih Kčv bombaž in bombažno blago 332.2. volna in volneno blago 219.3. les. premog, šota in podobno 156.3. sadje in sočivje 122 4. steklo in stekleni predmeti 105.4. železo 87.4. usnje 69.2. konoplja, lan in podobno 63.4, sladkor 67.4 in ostalo. Glavne dežele, v katere se je izvažalo blago v mesecu septembru, so bile naslednje (v odstotkih vrednosti celega izvoza); Nemčija 28.91. Avstrija 17.41. ■Madžarska 7.62, Anglija 5.96, Rumunlia 5.44. Jugoslavija 4.96. Zedniene Opozarjate se, da eden par nogavic t žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „klju£a (raja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte »e. — Nogavice brez žiga »ključ" to ponarejene. 03-1 O države 3.78. Italiia 2.72, Poljska 2-31, Rusija (SSSR) 2.02, Švica 2.00, Franciia 1.45, Holandska 1.41, Egipt 0.92. Belgija 0.46. ostale države 12.63. Po vrednosti ie znašal izvoz v Jugoslavijo 83.69 milijona Kč in ie po odstotkih napram septembru lanskega leta oslabel, kajti lani je znašal 6.61 odstotka celokupnega izvoza. Ljubljanski trg Prošll teden so bile na ljubljanskem trgu naslednje cene: Meso: goveje v mesnicah 16—19, na trgu 15—18, telečje 17—20, svinjsko 20—27.50, slanina 22.50—29. mast 30 — 31, šunka 35—37, prekajeno meso 30—35, kcštrunie meso 14—15. kozličevina 20, konj sko rreso 7—9. krakovske in debrecinske klobase 44, hrenovke, safalade in posebne 35, sveže kranjske 40, polprekajene 32—40, suhe 67, preka^ena slanina 30—35 Din kg. Perotnina: piščanec 15—22, kokoš 25— 30 petelin 35—50. raca 30. gos, nepitana 60, pitana 80—100 Din komad. Zajci doma-č i: 15—30 Din komad. Divjačina: divji zajec 25—60, poljska jerebica 15—18 Din komad: srna 20—25 Din kg- Ribe: krapi 26— 32.50, ščuke 25- 30, postrvi 55—60, klini 13-50—15 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter: sirovo maslo 40. čaino 55—60, kuhano 45, bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: 1.75 Din komad. Sadje: luksusna jabolka 8, jabolka I. 8, II. in III. 2.50—5, luksuzne hruške I. 10, II. in III. 4— 8, navadni kostanj 2.50—5, maroni 10, orehi 10, luščeni 35, suhe češplje 10—12, špecerijsko blago: kava Portorlco 64—76, Santos 52—56, Rio 45—50, pražena kava I. 80—92. II. 60—64, III. 52—56, sladkor, kristalni 12.75, v kockah 14.75, riž 8—10 Din kg; namizno olje 22 Din liter; testenine 10—12, čaj 75 Din kg. Mlevski izdelki: pšenična moka »00« 5.25, »0« 4.75, kaša 7, ješpreni 7, tnrščičr.a moka 3—t, turščični zdrob 4.50, pšenič.ii 6.50— 7, ajdova moka 7—9 Din kg. Žito: o še lica 310 —315. rž 250—280, ječmen 230—251, cves 220—260, proso 300, turščica 240. ajda 330, f:žol 360, grah 400, leča 6CO Din za 100 kg Zelenjava in sočivje: endivija 8— 9, motovileč 10—15. radič 10—15, pozno zelje 0.50—0.75, rdeče zelje 3—4, kislo 3. ohrovt 2, karfijola 12—16, kolerabe 4—5, kolerabe-podzemljice 0.75—1, paradižniki 9 —10, čebula 2.50—3, česen 15. krompir 1.25 —1.50, repa 0.75, kisla 2.50 Din za kg. Mariborski trg Včeraj so pripeljali slaninarii na trg 50 vozov svinjskega mesa in slanine, ki sta se prodajala po 12.50—30 Din kg po kakovosti in vrsti. Zaklanih svinj je bilo 150 po 15— 17.50 Din kg. Krompirja so pripeljali 40 vozov po 0.75—1.50 Din kg in zel'a 18 vozov po 0.50—0.75 Din kg. Ostale cene so bile Perotnina: kokoši 30—37.50, piščanci 20—27.50, gosi 60—75, race 45—50, purani 57—100 Din komad. Domači zajci: 1025 Din komad. Žito: pšenica 2.50—, rž 2.25, ječmen 2. turščica 2.25, oves 1.50—1.75. proso 3 Din za liter. Fižol: 2.25—2.50 Din za liter. Zelenjava in sočivje: karfijola 3.50—8, česen 15—20, čebula 1.50—3.50. kislo zelje 3, kisla repa 2 Din vse za kg: ohrovt 0.50—1, glav-nata in endivija 0.25—1 Din za komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3, smetana 12—14 Din liter; sirovo maslo 40, čajno 45—60, kuhano 46 Din za kg. Jajca: 150—2 Din komad. Sadje- jabolka 4—6, hruške 6—10 Din kg; kostanj sirovi 2—2.50, liter; Gobe: 1.50—2 Din. Krma se je prodajala po naslednjih cenah: seno 40—70, otava 60—70, slama 37.50 Din za 100 kg. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (31. t. m.) Pšenica: baška, 6.5 vagona 250; baška, 2 vagona 252.5; banatska Zenta, 2.5 vagona 250. Oves: baški, 2 vagena 163 — 165. Turščica: nova, baška, 2 vagona 105; baška, 15 vagonov 125 — 127. Moka: baška, «5» 300; «6», 1 vagon 255. Otrobi: baški, v jutastih vrečah 112.5; baški, 1 vagon 117.5. Tendenca mirna. Dunajska borza za kmetijska produkte (30. oktobra.) Oslabeli amerški tečaji so povzročili na dunajskem tržišču še večje ne razpoloženje. Zato so cene posameznih predmetov oslabele. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno biagovneprometni davek brez carine: pšenica: demača 37.50 do 38.50,.madžarska s Potisja 42 — 44; ječmen: domači 34 — 42; turščica: 29 do 30; oves: domači 29 — 31. = Položaj na žitnem tržišču. Tudi ta teden niso nastopile na žitnem tržišču nikake spremembe. Na zunanjih tržiščih je ostala tendenca dalje zelo mlačna, zaradi katere tudi jugoslovensko tržišče ni moglo zabeležiti zboljšanja. Razen tega našemu žitu zelo uspešno konkurirajo s svojimi povoljnimi ce nami Amerika, Madžarska, Rumuniia in celo Poljska ter Češkoslovaška. Kljub temu naši producenti ne popustijo v cenah. Kupujejo pa malo tudi domači trgovci. Izvoz 'e bil neznaten. Prav majhne količine pšenice so se izvozile v Avstrijo. = Cene kožuhovini v Leipzigu. Zadnji mednarodni sejem za kožuhovino v Leipzigu se je vršil od 12. do 17. oktobra t. 1. Uprava ljubljanskega velesejma ie prejela o zadnjih prireditvah oziroma o cenah poročilo: Kupčija ni bila baš živahna. Povpraševale so večinoma berlinske tvrdke, medtem ko je primanjkovalo inozemskih kupcev. Za letošn o sezijo se iščejo zlasti divji in domači zaiec, krt. dihur, podlasica in tudi kuna. vendar pri zmernih cenah. Lr.ndon se zanima za balkanske lisice slabše in srednje kvalitete. Za plemenite kože je malo povpraševanja in so zbog tega cene padle za 10 do 15%. Notirale so (pre- računano v dinarje): lisica poljska 330—360 lisica planinska 360—380, kuna belica 450— 650, kuna zlatica 650—850, dihur 100—190, jazbec 50—78, vidra 650—1040, podlasica bela 40—55, podlasica rulava 4—11, srna letna 32, srna zimska 58, zalci zimski 20, ve verlce 13—17, krti 1.60—4, mačke črne 32 —55, mačke lisaste 14—20 Din. Seveda se na našem trgu ne morejo doseči take cene. Ne sme se prezrti, da ie lelpzlško avkcijsko blago importno ta da so pri navedenih cenah že vkalkulirani transport, izvozne in uvozne carine. Na vsak način pa dajejo cene Inozemskih tržišč primeren pregled o vrednosti našega domačega blaga. = Razstava perotnlne v Mariboru. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo oktobra 1. 1920. svojo prvo razstavo štajersko - zagorskih kokoši v prav skromnem obsegu. Po preteku dolgih pefh let bo omenjeno društvo priredilo zopet raz stavo, in sicer sedaj v nekoliko širšem obsegu in z ličnejšo opremo v vrtnem paviljonu Narodnega doma v Mariboru. Prirejena bo razstava 14. In 15. novembra t. 1 Razstava bo združena s sejmom za plemensko perotnlno omenjene pasme. Prvotni načrt, da se priredi ta razstava za območje vse mariborske oblasti, se je opustil zaradi nezadostnih denarnih sredstev, zato je prireditev zamišljena le za mesto M arih nT z okolico. Prijave sprejema društvo do 12. novembra t. 1. = Povprečni tečaji dinarja v septembru 1925. so bili (v oklepajih za avgust t. I.): v Newyorku 1.78 dolarja za 100 Din (1.80); v Curihu 9.22 švicarskega franka za 100 Din (9.21); v Londonu 272.50 Din za 1 funt šter-iing (270.96); na Dunaju 12.58 šilinga za 100 Din (12.71); v Berlinu 7.47 zlate marke za 100 Din (7.53). = Državna hipotekama banka za enkrat ne daje posojil. Kakor javljajo iz Beograda, Državna hipotekama banka za sedaj ne daje posojila. Kadar bo zopet pričela z dajanjem posojil, bodo interesenti obveščeni. Banka računa odslej za podeljena hipotekama posojila 10-odst. obresti in 4.2 odstotka za odplačilo. Na račun režijskih stroškov se plača 0.5 odst. od odobrene posojilne vsote enkrat za vselej, na račun stroškov cenitve pa taksa po posebni skali. Rok odplačila je določen sedaj na 12 let. = Produkcija hmelja v Sloveniji. V včerajšnjem članku pod tem naslovom Je zaradi napačno korigirane vrste pokvarjen smisel drugega stavka v zadnjem odstavku. Glasiti se mora dotičnl stavek: Omenjeni hmeljar je predvsem grajal predprodajo, ki le škoduje interesom hmeljarstva ter se pritoževal nad onimi kupci, ki zavajajo pro-ducente v to škodljivo početje. = Nova tvornlca lesne volne. Osiješki podjetnik Rudolf Ka:ser je prosil za dovoljenje, da postavi v Osljeku tvornico za izdelovanje lesne volne. = V trgovinski register sta se vpisali v Sloveniji naslednji tvrdki: »Pri Amerikan-cu», tvorniško izdelovanje prešitih odej, oblek, perila, trikotaže Itd., d. z o. z. v Celju; «EIegance», oblačilna družba z o. z. v LJubljani. Izbrisala se je tvrdka R. A. Konig & Co., trgovina z železnino na drobno v Ljubljani (ker ni pričela poslovati). = Ustanovni občni zbor bo imela Kolln-ska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani dne 11. novembra t. i. ob 17. url v posvetovalnici Kreditnega zavoda za trgovino in Industrijo v Ljubljani. = Narok za razpravljanje ln sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo Je predlagal Davorin Brečko, trgovec v Rajhcnburgu, bo 14. novembra t, i. ob pol 11. pri okrajnem sodišču v Sevnici. — V zadevi Vinka Avguština, lesnega trgovca v Celju, bo 21. novembra t 1. pri okrožnem sod'šču v Celju ob 9. uri zbor upnikov zaradi izvolitve upniškega odbora, ki naj sklepa o predlogu Jadranske zavarovalne družbe v .Ljubljani za izplačilo zavarovalnine in sicer polovice ugotovljene odškodnine. = Konkurz je razglašen o imovin! Ivana Kordiša, trgovca v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 7. novembra ob 10. uri. = Potrditev poravnave. V konkurznem postopanju Ivana Jakše, lesnega trgovca v Št. Petru pri Zidanem mostu, se potrjuje prisilna poravnava, sklenjena 29. avgusta t. 1. za 50 odst. konkurznih terjatev, plačljivih v 6 mesecih izza 29. avgusta t I. = Odprava konkurza. Konkurz razglašen o imovni Vinka Hmelaka, trgovca v Mariboru, je odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra ponudbe za dobavo 3000 komadov hrastovih pragov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenin te direkcije. Odelenje za mornarico v Zemunn sprejema do 20. novembra ponudbe za dobavo raznega materijala, svin čeno belilo, stearinska kislina, zeleni volk v prahu, arzenik v prahu, kolofonija itd. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije 5. novembra pri intendanturi Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani glede dobave 20.C0T kg sena; 13. novembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegral-skega orodja; 19. novembra pa glede dobave raznega materljala (razne železne in jeklene žice, galvanizirani žeblji, razni vijaki itu.) — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Razglas o licitaciji. Direkcija državn h železnic v Ljubljani razpisuje pismeno ofer-talno licitacijo z3 elektrifikacijo postaje in kurlnice Ljubljana glavni kolodvor. Za izvedbo dela veljajo poleg splošnih pogojev za nabavo ln izvršenje del specljalni pogoji, predračun ter skice in vzorci, ki se dobijo, ozirema so na vpogled pri strojnem oddelku podpisane direkcije, soba 212, proti plačilu 2S0 Din v zakon tih taksnih znamkah. S 100 Din kclkqvr.ne, odredbam zakona o državnem računovodstvu odgovarjajoče ponudbe in priloge se morajo Izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako »Ponudba za elektrifikacijo postaje ia kurilnice LJubljana, glavni kolodvor po razpisu štev. 21.294 — II. — 25 na dan 21. novembra 1925. med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 197 železniške direkcije. = Za Izvoznike živine. Neka tvrdka v Barceloni želi oferte za večje debave volov, telet in svinj. Naslov tvrdke je v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Število bank v Beogradu. Po zadnji statistiki se nahajajo v Beogradu 103 banke. Delniška glavnica vseh teh bank presega 200 milijonov Din. Med temi bankami so mnogi denarni zavodi z neznatno glavnico. = Naraščanje nezaposlenosti v Italiji. V mesecu septembru t. 1. je porasla nezaposlenost v Italiji napram avgustu t. 1. za 10.500 na 82.764 oseb. = Zveza tvornlc bonbonov ln čokolade. Kakor je znano, so tvorničarji bonbonov, čokolade in Izdelkov iz sladkorja imeli pred kratkim konferenco ter sklenili ustanoviti strokovno zvezo za zaščito svojih poslovnih interesov. Zveza bo organizirana po vzgledih sličnih ustanov, ki obstoje v industriji za predelavo mesa, med tvornicami železnih konstrukcij kakor tudi med izvoznimi mlini ter premogovniki. Za predsednika zveze je izbran gospod M. Šonda, indu-strijec v Beogradu ter član tamošnje Industrijske zbornice. Zveza bo imela okrog 100 do 120 članov in bo članica Centrale industrijskih korporacij SHS. = Elektrifikacija rumunskih železnic. Iz Bukarešte poročajo, da je rumunska vlada podvzela prve praktične korake za elektrifikacijo železnfc. Prvi poskus se bo izvršil na progi Ploestl - Brašov. Komisija, v kateri so švicarski inženjerji, je že odpotovala na lice mesta, da prouči možnosti izkoriščanja vod za zgradbo električnih central. Pri elektrifikaciji bo sodeloval najbrže tudi švicarski kapital, ker ves načrt elektrifikacije predvideva sodelovanje inozemskega kapitala. = Povišanje cen drvom v Madžarski. Madžarska Je pri pokrivanju potreb v drvih za kurjavo navezana na uvoz iz Slovaške in Rumunije. Ker se je rumunski les v zadnjih tednih znatno podražil, Je sedaj Deželna zveza madžarskih trgovcev z drvmi povišala cene, in sicer se prodajajo polena po 53.000, žagani les po 59.000, in dražje po 60.000 mK za 100 kg. Ta ponovni skok lesnih cen lajša slovaškim izvoznikom konkurenco z rumunskim lesom. = Zaščita bolgarskega sladkorja. Iz Sofije poročajo: Ministrski svet je sklenil povišati pristojbine na uvoz sladkorja v Bolgarsko na 27 levov v zlatu, da tako opogumi domačo sladkorno Industrijo. V Bolgarski je pet tvornic sladkorja, ln sicer: v Sofiji, Ruščuku, Plovdivu, Gornji Orehovic) in Kajali, v katerih je investiran kapital v znesku n2d eno milijardo levov in v katerih dela povprečno 2500 do 3000 delavcev. Bolgarska produkcija sladkorja se ie nekaj let stalno veča. Borze 31. oktobra: CURIH. Beograd 9.20, Berlin 22.60, New-york 518.75, London 25.1425, Pariz 21.75, M'lan 20.50, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.47, Sofija 3.75, Varšava 86, Dunaj 72.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 66.60, Živnostenskd 281, LIoyd 1000; devize: Beograd 44.70 — 45.70, Dunaj 352 — 362, Praga 74.55 — 75.25, London 122.30 — 122.60, Curih 483 — 486, Newyork 25.15 — 25.30; valute: dinarji 44.25 do 45, 20 zlatih frankov 95 — 90, zlata lira 487.34. BERLIN. Beograd 7.43, London 20.324, Newyork 4.195, Milan 16.605, Pariz 17.62, Praga 12.42, Curih 81.84, Dunaj 59.12. Mama — mama, glej to je pravo .GAZELA"-milo, M se tako krasno peni, da snažno In bel* perilo ler prihrani trud io dda %^retneosko iJor*o učavanje glavnemu upravnemu odboru, ki naj čimpreje stavi izredni glavni skupščini primerne predloge. Novoizvoljenemu upravnemu odboru se tudi prepusti razdelitev upravnih stroškov bratovskih skladnie za leto 1925. Pri slučajnostih protestira delegat g. A. Fine (Trbovlje) proti temu, da je Zdravni« ška zbornica črtala zdravnika dr. Baum« gartena v Trbovljah kot inozcmca iz svo« jega imenika in mu prepovedala izvrševa« nje prakse. Tako postopanje se mu 7 let po prevratu zdi nekaj čudnega. Imenovani zdravnik je bi! v svojem 141etnem službo« vanju vedno lojalen in je obče priljubljen. Zastopniki delavcev opozarjajo tudi na dej stvo, da je bratovska skladnica pogodbeno obvezna napram zdravniku. Generalni rav« natelj TPD. g. Skubee se pridružuje delav« stvu, da naj rudarska oblast na merodaj« nem mestu intervenira, da se ukine odlok Zdravniške zbornice. Dr. B. je prosil za na« še državljanstvo in mu je trberveljska ob« čina zasigurala domovinsko pravico. Dvor« ni svetnik Strga,- je obljubil ukreniti v srni« slu soglasnega sklepa, pripomnil pa je, da gre za vprašanje kruha. Večje število do« mačih zdravnikov je brezposelnih. Enake stvari se danes godijo po celem svetu. Po različnih malih sklepih zaključi rudar« ski glavar glavno skupščino s toplim ape« lom na obojestranske delegate, da naj tu« di v bodoče tako skupno, sporazumlj;vo in složno delujejo kakor danes. Na stara leta bi bilo njemu v največje zadoščenje, ako bi videl on rudarsko zavarovanje realizi« rano. na katerem je že toliko let strokov« no deloval. Prosi obe stranki, naj doprine« sejo po možnosti žrtve, da bo to novoroje« no dete uspevalo v dobrobit delavstva in v ponos naši ljubljeni domovini. Lep:m zaključnim besedam predsednika je sledil buren aplavz. RADO BITENC učitelj VLASTA BITENC roj. RAJŠP Svetinje poročena 20. oktobra 1925. Celje gozdarske stroke, z večleino državno in privatno prakso, vešč slovenskega, srbohrvaškega, nemškega, italijanskega in madžarskega jezika išče primerne službe kot upravitelj na velik; m gozdnem posestvu event. kot lesni ekspert v kakem velik: m lesno-industrijskem podjeiju. E'ent. ponudbe jeposati na upravo „Jntra" pod ^Upravitelj 450" 6422-a Prevzeti« gasi Ine. Uljudno naznanjam, da sem se aa* preselila in prevzela gostilno na Rimski cesti II „ori Lahu" ter se vsem naš m pri:steliem in znancem prl-'azno priporočam za obisk. — Priznano dobra kuhinja in pijača. — Z odličnim spoštovan cm Pil" rs k n Rus. lor ogli! 13 mM Koncesijonirani Glasbeni učni zavod BUWAa y> ustanovljeno 1856. Graz, Hans Sachsgasse 3,'II. Učne stroke: klavir, gosli, čelo, f lan ta. Vse glasbene znanosti. Izobraževanje za opero in konccrte. Priprava za glasbene državne izpite. Komorna glasba in orkestralne vaje, mojstrski razred za klavir in glasbeno znan stvene tečaje vodi prof. baron Vietinghoff« Scheel (koncertni pianist petrograjskega konservatorija). V mojstrskem razredu sc vrši pouk razen v nemščini tudi v franco« ščini, angleščini in ruščini. Novi učenci se sprejemajo 1. in 15. vsakega meseca. Rav« natcljstvo posreduje za zunanje učence za« nesljivo prehrano v dobro oskrbovanem pensijonatu ali pri privatnih obiteljih. Z? hvala. Za -tisrčne dokaze sočutja in številne Izraze sož Ija ob prcbiidki izgubi našega Lkreno ljubljenega sopropa in očeta, gosp -da Franca liifell se vsem najtoplrje zahvaljujemo. Najtoplejšo zahva'o vsem, k' so pokojnika tako častno in v veli! cm šle> ilu spremili na njegovi zadnji po I. Posebno zahvalo izri, p> m. odseku O. D., kolektivni zadrugi, drušKti Sokol, vodstva obrtne n d. šolf, gg. p vccm za piekrasne ža-losrinke i d. NajtopIe:šo zahva'o trdi vsem darova cem krasn h vencev in cvetja ter drugim dobrotn kom. Vsem vsem tisočera hvala! V src h vseh bodi nanj ohranjen blag spomin. Novo mesto, dne 30. okr. 19:5. 6507—« Žalujoči ostali so novi .....I! sirot Preselitev. liubliana Za vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi. Večletno jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju Znižane cene Plačljivo na obroke IGN. VOK, Novo mesto Cenjenemu občinstvu v mestu ! pele«« znižane cene Se v b agu 100°'0 rabata. . Veselta-jv 6 & IKsmp.. Maribor, Gospo-ka d ca £S. -169a 5 H?, or g'nalni Lnnien & W It, malo rubVe", '. legulatorjem in 24J kg težkim zamašnjakum dalje 3 HP, za istostrerni toV, se vsled imel ave močne še energije zeio ur;et?no proiia. 'elo pripravno za i"-'vr j.v.o hotela al podobno Ogleda se pri .RJH .1, tovarna siadne kave. G ince pri Ljjbljm . Ste3M'!llMliliei s pripada;očo lvso in eno parcelo. Tovarna je opremljena z vsemi poirebnimi stroii ter je zelo dobro vpeljana. Naslov se izve v upravi tega lista. 633S—« prvovrstni, paren, ca 50 m kupi domača lovarna. Ponudbe pod „Hruš a" na upravo Jutra. 4533-a ¥eliko denarja si prihranite, ako kupite moške štofe, trikotažo, različne bar-liente ter vse drutre potrebščine v že znani Konk renčni trgovini Ivana Krošsii ni Keite-3Aurno?i (iYlariino> i) cesti št. 150. Javna zalivala Povodom novogradnje *Prosv)etnog Djai ko g Doma» u Bihaču pored mnog h pon da odlučio je Upravni Odbor potp sanog dru. štva, da ovaj Dom pokrije crijepom ugled> ne «Ljubljanske zadružne opekarne», koja je nadaleko čuvena zbog svoje solidne iz« rade i opreme erijepa. Crijcp koji smo dobili, ne samo da je izvanredno dobar i po umjercnoj cijeni ra« čunat, nego nam je uvažena tvornica podi« jelila besplatno 1500 komadov opeka. Ista je tvornica darovala i srpsko«pravo» slavno j crkvi u Johovici 300 komada opc« ka, na čemu se potpisani odbor ovim pu« tem najljcpše zahvaljuje i preporučuje ovu solidnu firmu. Za Oblasni Odbor «Prosvjete» u Bihaču 20. oktobra 1925. — Tajnik: M. Sudčevič. j, Z rt!©3 ,?ir> vsscnino v p mizni vlogi n^d steklom Gospodinje, šivilje, obrtniki I ~W DoaedaJ neprakoaliivl Šivalni |#A(tla« a desetletnim •troji ivonter lamatvom :'Kt.'!aBBHHH8Bi HBBBm se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki Ivan Anerhammer, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 Zaloga za Gorenjsko : Lovro BebolJ T Kranju Prodaja se tudi na obroke! UHlIUI! nagrobni križi, vrtne ograje iz litega železa, vsi odlitki iz sive železne litine od Din 5 za 1 kg dalje. K. t R. JEžEK, toirrna strojev, livarna železa in kovin Maribor, Melje 103« ^ risper ia M1 IttilfflMi 4 & © Ho Čevlji s Trdi ovratniki......Din 10-- Moške srajce z ovratniki . Din 421-Moške srajce z ovratniki boljša kvaliteta Din 54'- Moškc srajce piket .... Din 70'- Moške srajce z 2 ovratnikom Din 78"- Pfe^siirsas Damske nogavice, črne . . D;n 12' Damske nogavice, flor . . Din 16'-Damskenogov co, an I. moda Din 26-- Moške nogavice.....Din 8"- Mcške nogav ce, barvaste . Din 12'-Moške nogavice, iinejša kvaliteta Din 18 - Damske rokavice.....Din 22*- Damske rokavice, tople. . Din 24'-Moške rokavice, tople . . Din 24'-Miške rokavice, pletene . Din 351- Janjail izdelki: Damske '.orbice.....Din 70- Damsk^ torbice, boljše . D n 78-Damskc torbice, večja oblik?. Din 120'- Otroški čevlji, velikost 20-25 Din 30- Otroški čevlji, velikost 26-28 Dm 40- Otroški čevlji, velikost 26 - 28, štrapac D n 551- Fantovski čevlji iz telečje rave kovane kože, Din 120'- Moški čevlji iz telečje črne kože Din 150- Moški čevlji iz prima-boxa D n 175*- Moški štrapac čevlji iz rave krav e kože, kovani, garantirano trpežni Din 140--Moški štrapac čevlji iz črne kravje kovane kože Din 175*- Otroški vozički: Otroški voziček, lak, črn, Din 650'-Otroški voziček, lak, črn, finejši, Din 850*- Otroški voziček, ponikian Din 1100"- čiBie za šivJje iei krojače in vsi Kdor Oglašuje, ta napreduj!. jj^Rpnr^RRR^i^^^ osfaSfl ppedsnefi po najnižjih cenah. Gustave le Rou^e: (Roman) K sreči pa je bila njegova bojazen neopravičena in deset minut pozneje sta že sedela v čolnu, ki ju je pripeljal na «Veselo Dolly», kjer ju je sprejel kapetan Rattlesnake. Med tem ko sta se mu prisrčno zahvaljevala, se je stari gusar na tihem spraševal, kdo bi pač bil ta parček in odkod prihaja. — Kapetan, je dejal Lionel, dovolite mi najprej, da se vam nrav iskreno zahvalim. Dodati vam pa moram, da ta zahvala ne bo obstojala samo iz praznih besed. — S kom imam čast govoriti? je vprašal Rattlesnake kar naj« prijaznejše. — Jaz sem Lionel Brady iz San Frančiška. — Znameniti yachtman? je dodal kapetan spoštljivo. — Da. — Dovolite mi, da se vam tudi jaz predstavim: Kapetan Geordie Borrow, bolj znan pod ljubkim imenom Rattlesnake (kača klo« potača). — Imeniten slučaj! Smatrajte naju, mojo zaročenko in mene, za plačujoča potnika. Razen tega vam, ko pridemo v San*Francisko, izročim vsoto tisoč dolarjev, ki jo razdelite moštvu, in posebno nagrado za mornarja, ki sta prišla s čolnom. Rattlesnake ni vedel, kaj bi počel od veselja: sreča mu je pri« nesla dva plačujoča gosta in razen tega je rešil Bradyja, ki je bil član najboljše družbe v San*Francisku, kar da njegovemu omaja« nemu slovesu spet nov sijaj. Radi lepšega se je nekoliko branik češ da je njegova navada, da od ponesrečencev nikoli ne zahteva niti pare, končo je sprejel vse, kar mu je Lionel obljubljal. Znano je eitateljem, da je bil kapetan Rattlesnake stalen gost v «2e!ezni hiši» in član tajnega udruženja Mvgalov, toda za Miste« rijine skrivnosti ni vedel in ni mu biio znano, da sta si Misterija in Lionel nasprotnika. Misterija bi se bila silno začudila, ako bi bila zvedela, da je Bradyja reši! ravno eden članov njenega udruženja. Kapetan se je hote! pokazati čim najuljudnejšega napram tako bogati in znani osebi, kakršen je bil yachtman, in dal je obema ponesrečencema na razpolago svojo kabino. Preskrbel jima je vse, kar sta potrebovala: sveže perilo, obleko in hrano. Lionel je slekel svoj premočeni usnjeni jopič in se oblekel v mornarja. Z zadovoljstvom je zapazil, da ni izgubil svojih listin m da je šc vedno v posesti čudnega hieroglifskega papirja, ki ga je bil ugrabil Misteriji. Pravzaprav ni vedel, kaj naj počne ž njim, a ko ga je dal posušiti, ga je skrbno spravil v listnico. Med tem, ko je tako urejeval svoje stvari, se je bila Naola vlegla v kabini v posteljo in takoj zaspala. Naslednji dan se je bila že čisto popravila od prestanih strašnih dogodkov. Kapetan Rattlesnake je našel na svoji ladji zaboj, poln ženskih oblek in tako se je lahko Naola dostojno oblekla in vrgla proč svojo škrlatno haljo. Odeta v črno obleko se je zdela še lepša kot v svečeniški halji. Lionel se je vedno bolj čudil njeni skromnosti m njenemu finemu vedenju ter bil vedno bolj zadovoljen. — Odpotoval sem, da poiščem zaklad, je dejal smejoč se Naoli, in v resnici se vračam z zakladom. Pihal je močan jugo«zapaden veter in »Vesela DoIly» je hitela z vsemi jadri v smeri proti San^Francisku. Lionel in Naola sta sedela drug poleg drugega in z zanimanjem gledala delfine, ki so se premetavali po vodni gladini in sledili ladji. Čim bolj pa so se približevali ameriški obali, tembolj je posta« jala mladenka nemirna. — Stopim v svet, ki ga ne poznam, je dejala pogosto. Kako me boš predstavil svojim prijateljem? Tisočkrat se osmešim s svojim vednjem, in velike dame, tvoje prijateljice, se bodo norčevale iz uboge Indijanke! — Ne imej skrbi radi tega, je odvrnil živahno; ti si lepša in elegantnejša in se znaš bolje vesti, kot večina teh velikih dam. Navadim te nekaterih običajev,, ki jih še ne poznaš, in ko boš imela obleke, kakor se spodobijo za tvojo lepoto in stališče v družbi, ki ga zavzameš, bodo vsi saloni v Frisku ponosni, da štejejo soprogo Lionela Bradyja med svoje obiskovalke. Kapetan Rattlesnake je bil zelo diskreten in se je redko mešal v pogovor zaročencev. Sicer je pa na vse načine prav pozorno skrbel zanju in ju skušal zabavati. Da razveseli Naolo, je priredil lov na leteče ribe, drugič pa je dal ujeti morskega soma. Ta lov dekletu ni ugajal in je napravil na njo strašen utis. Ko je videla, da somovo srce na krovu ladje bije še eno uro po smrti živali, se je spomnila strašnih darovanj, ki jim je dva ali trikrat prisostvovala v svoji mladosti, in bila je ves dan žalostna. Potovanje se je žalostno zaključilo in teden dni po njiju čudež= nem begu sta Lionel in Naola stopila na pomol v San*Francisku. Bilo je krasno solnčno jutro. Poslovila sta se od poštenega kape= tana Rattlesnaka, ki ga je Lionel kraljevsko obdaril za uslugo. Četrto poglavje. «Vila sreče.* V nekaj tednih se je Naolina zunanjost precej spremenila. Nihče ne bi bil spoznal v elegantni, a skromno oblečeni mladi dami bivšo svečenico Solnca, odeto v rdečo haljo in kronano z diade« mom pestro barvanih ptičjih peres. Še njena lahno potemnela polt je komaj kazala indijansko pokolenje. Prve dni po njiju prihodu je v Lionelovo vilo prihajalo nebroj ljudi, najprej trgovci, ki so prinašali raznega blaga, oblek itd. za Naolo, potem pa razni profesorji, katerim je poveril njeno vzgojo. Imela je izreden spomin in se igraje naučila vsega, kar je bilo treba. Želja, da postane vredna Lionela, jo je le še bolj podžigala. Protestantski pastor, častitljiv starček, jo je učil verouk. Ker je bila kot otrok dve leti v katoliškem penzijonaru, ji je bila naloga zelo olajšana. Čez en mesec je bila že toliko poučena o skrivnostih Kristove vere, da se je lahko vršila njena poroka z Lionelom. Obred so opravili ponoči v mali kapeli, kamor je zahajalo le malo ljudi in nobenemu časopisu se ni javila ta novica. Ko pa je, ker so slednjič ljudje le zvedeli zanjo, zašla v javnost, je povzročila naravnost škandaL Teden dni je vsa družba ▼ San«Francisku govorila edinole o poroki elegantnega yachtmana z Indijanko, pravo divjakinjo, hčerko poglavarja «Ink». — Kdo bi si mislil, da to stori gentleman, ki se je zdel tako korekten? so ponavljala dekleta, za katerih naklonjenost se nekdaj Lionel ni brigal. Moral je zblazneti! Drugi dan so rekli, da je storil vachtman prav. Ta ljubi Lionel je bil vedno ekscentričen, so dejali. Nikoli se ni ravnal po drugih. Menda je njegova soproga zadnja potomka azteških cesarjev. Res imenitno in izredna poroka! Novoporočenca sta se malo brigala za hvalo in grajo, ker itak ni dospela do njiju ušes. Živela sta drug za drugega v popolni samoti. Dnevi so jima hiteli naprej naglo kot lepe sanje. Lionel je z veseljem razlagal svoji mladi soprogi vse, česar ni vedela o zapadni civilizacij L Za mesec dni sta odpotovala na poročno poto» vanje preko Severne Amerike. Naola se je zelo zanimala za vse, kar je videla, toda v veliko začudenje Lionelovo ni bila niti preveč očarana, niti navdušena. — Čuj, je rekla neki dan svojemu soprogu; vse, kar mi razka« zuješ, je občudovanja vredno, a moram ti reči, da mi še bolj ugaja doma, pri tebi, na vrtu najine vile, nego sredi teh hrupnih mest, kjer ljudje letajo kot blazni okolL — Ali se torej ne zabavaš? — Da, zabavam se, a bolj srečna sem. kadar sva sama, daleč proč od teh tujcev, ki naju prav nič ne brigajo, a naju gledajo sovražno ali radovedno. Na Naolino željo sta skrajšala poročno potovanje in se vrnila v San=Francisko. S silnim zadovoljstvom sta prišla nazaj domov, kjer ju je sprejel indijski sluga, zvesti Tollian, v njiju vili, ki sta jo imenovala «tVilo sreče*. — Nikjer nama ne mocle biti bolje kot tu, je rekla Naola. In z roko mu je pokazala na sliko, ki se jima je nudila z vilinega okna, razgled na veliko pristanišče, polno ladij vseh narodov, in morski zaliv, na čegar desni se jc prelival modri Pacifični ocean, na levi pa so se dvigali v nebo ostri vrhovi pogorja Mateo. Ko se je Tollian odstranil, sta se Lionel m Naola nehote spom« nila strašne drame, ki se je dogodila v grobnici svetišča. Do tega trenutka nista ves čas o tem spregovorila besedice. Naola je po« stala tiha in zamišljena. — Dvomim, je dejala, naenkrat, da ona Misterija Se živi Njeni ljudje so bili tako neprevidni in so prižgali svete sveče, kar je povzročilo strašno katastrofo. Skoraj gotovo jo je eksplozija ubila. Prepričana pa sem, da ni mogla odnesti niti enega komada od zaklada v templju. Danes leži zlati rudnik, kakor tudi grobnica, globoko pod vodo. :|S| |j Kdor si želi nabaviti po nizki ceni solidno j| juat -m f,i»L j ra-fi-n* in se °')rne na • • j| PQr«s5IVO „LI?0<(| zadr. mizarfev j| • • • • II • • ii -m ii s v Ši. Vidu nad Ljubljano. ssu-a Imamo stalno v zalogi vse vrste pohištva, kakor spalnloe, Jedilnico, ho* h r'e Iti. (d najfinejšega do najnavadnejie-ra Isdeika. vsa v modernem 6ti?n. Vsi 1'.dclld so geran^reso solidni. Cene konkuren&ne. Izdelujemo tudi po naroiiia v na^km'* em česa. Ogleda se labko tadi ob nedeljak. Ceniki na razpelago. Pohištvo tudi na obroSse. lil 83 H [54 z izkušnjami v elektrotehniki iSčemo za nadzorovanje vseh nadnevnih strojnih naprav ter ^ 59 central in delavnic. — Družinsko stanovanje El na razpolago. — Podrobne ponudbe na F SvEnčeni rudnik, BHežaca. gfl §"145 in velour za plašče za površne suknje in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno zasna tvrdka R. Miklauc „Pri l*©fu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. Milno oroUfe Tovarniška i na raka .Medved* na vsakem komadu. čistega belega alpacca ebra, tudi posrebreno ^e dobiva v vseh trgovinah s kuhinjskim orodjem in pri juvelirjih. Skladi ite BerndorI, Maribor. Zelo ugodna prilika ! Pozor peki! se preda lepa velika hiša, v kateri se nahaja dobra iriosa pe^ar a, obsto eča že nad 20 let na najbolj obljudenem in prometnem kraju na Gorenjskem. Poleg hiše lep velik vrt. Proda se z vsem inventarjem, kar spada k hiši in pekariji, razen osebnega pohištva, cena po dogovoru, katera je pa zelo ugodna. Samo resni kupci, ki imajo gotovino, pridejo v poštev, posredovalci izkljačeni. Resni kupci naj ne zamude ugodne prilike. Pismena vprašanja (pod peka-rija, Gorenjsko) na upravo .Jutra". «67-» Bakrene kotle za fcuhanie žganja 25 in 100 litrov vsebine ia velik bakren kotel za mieko ca 220 1 vsebine prodaja po priložnostnih cenah ^efsiokemika d. d., Zagreb, Strossmayer!eva ufica štev. 6. Telefon Stev. 16-11 r. z. z o. z v Ljubljani Mestni trg ite*. sprejema vloge na hranilne knjižice ia tekoči račun ter jih obrestuje naia:?odaef@. 13 in vlogo eteli po flogovoro Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. . mbbbamcaaim nrgx x x x x xx x x x nnr* * * * 3 as^ani y smer. Ustanov. I. 1842. SpecijaSno Električni obrat, imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka Blata M nasl. IME (EPI hkiiu IjiNjaa IgriikS ulica 6 (poleg dramskega gledališča). 1° Portl m znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom uLengenfeSder cement" MOJSTRANA-DOVJE AKAL1ZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Konkurenčne cene. Naročila sprejema in daje informacije: Prod tn* S ml d »Portland cementa Mojstrana" LJUBLJANA, Jadranska Podunavftka banka. 7S1 mB Mali oglasi, ki sluZijo * posredovalne ln socialne namene obflnstv«. vsa k« besed« 50 par. Naj man) ti z a e s e k Din S-—s Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega snzfaja, vsaka beseda Din 11 —. Najmanjtl s nese k Din IO-> Vutkanizira rtfir gani! p«r»» •ulkinitucija P žfcif.t t l,nt>laei. Ri»»ta mu II »m Sode rimi. Sffjnjc olj«. »«l >ai«t iB p»-trob*j kakor tu»11 'ji fcran.-j-ort Id hrambo ia* »dno * talojrt vsako tnnuiino Fran Repič -.-..Isrslto w>ijetj* t Ljob ijscl — li-tot*® -v majo vsu v to -tfoico ,•.-«'3 popravila I <3 saj nižjih cenah SoHfioo delo postrežb* 3M Perilo nreprosto fino delo po meri so izdela je v Kopa-Nk! t-'ci 12 Istotam se .-oda Ovalni stroj »Singer* <» električni pogon. 27521 Tovarna otroš-ifa vozfi&cv prejeta otrobe vozičke ▼ »j polno prereneviran-je. — '^otain se sprejmejo a v Eočevjti. 27S09 Štainpn^e vveh vr:'t in v-^e potreb3?i-n. izdrova cesta št. 43. .■r!?.*-.-. 497 \tesmra i prometnem kraj« se ▼za-•> v -ia?pn:. Dopi e nrosim "rdraZaleo »Jutra* v .• riborv pod • Mesar*. 27864 Čedna proda.rafka . » možnosti a obvladanje« 5 jezikov ee išče v trgovino z mešan. blagom. — ?on«n>« u opravo »Jatra* pod »Strokovno*. 27762 Elektrlčar ncpoJaema samostojen v rrailnji stikalnih naprav visoke io aiake napetosti ter ▼ omota ran j« in postavitvi električnih strojev In aparatov m »prejme Istotam •• »prej m« »».di vertiran monter m prostovodne naprave. — Hariev povo oprava »Jutra* 27744 Kuharica tefb po pol roma amostoj-ae kake, poltena in pridna, ki ima veselje do otrok ia bi opravljala tudi drn~a gospodinjska dela se išče za Ljubljano k boljši rod !»rai Staro-t d« 35 let Na tap po dogovore Služl»a stalna. Ponudbe pod zntičko «iS36» na upravo «Ju»ra» 27 m Trgovski učenec rfrten ln pošten, ki ima •ej-elje do trgovine, s primerno Šolsko naobrazbo »e -rrejtao v trgovino z meš L-» »om V. Atp€C, Stična. 28923 Oskrbnik i:: fcušen. pošten, z do nr o letno pra kso zi opravljanje •cse.-tva od 203 or temi je ST? oralov goz^a se išče. Por.n»rSe pod 3!fro »Oazda :*-30» na Tnterreklam d. d., ''agrob 1-7«, 27700 Potnika ■Jr.bro vpeljanega posebno štajer-k^ra sprejme mv ••fakturna tvrdka. — Po-radbe pol .Marljiv 1374"S» ra upn:vo »Jutra*. 27676 Služkinja kt tn znala tudi kuhati ln cpravltatj drn«r» bišna dela •»e spreims. PLača po dogo-"ori. Ponu*^ .V no«lati rc«lr>v: Jo«ip S k e r 1. fjovre v Sevnici ob 27664 Skladiščnika i3 vestn^sra mo. Pr».fnost ima.?o eni. ki so delali pri co^pod.ir-skSh e*rojib a!!, ki se sploh ra-•!3if!(i v ž*-?"rn;n<>Iri ®trr.ki - K. & R. Jofrk. Maribor. M103. Tovarna ptrojev, ii^arna ieleza la kovin 27830 Potnik s provlr.i^o za proda fo wa-''r1':.^ gm-Tbene stroke v Slover.tii in Hrvatski i^e. Pojasnila pri Stavbni ircfbi v Levstikovi «1 10 27612 Cevfnr. pomočnik •pr»>me ta raznovrstna Frann »rt stanovanje ' hi5l. P'a M po dogovora *w«!rro Alo^j, L»abno. p rodnart. Gorenjsko. 27598 flra^TiiVon •»^JZe^era la vpofcofetteeiii -r-. nudi br»s kapitala lep 'v-iran« na U|*ravo ob-jn vseb strok, icuaja stanovanja, lokale, delavnice, cnrejema tastof>stva, komi sije, kupuje in prodaja nepremičnine, daje vsakovrstne iuior:iiacije in hitro re-fcuje josle pri aiministra-tivnih, vejaških in konzu-laruifa obla-stih. 2771S Strokovnjak za napravo oblike ta vlivanje kemičnih snovi proti dobri nagradi naj se javi v upravi «Jatra> pod šiiro •Forma*. 27564 Trg. vajenca močnega, zdravega, poštenih staršev, po možnosti z meščansko šalo. ali dobro .'judsko šolo, pprejme trgo vec na deželi v industrijskem Kraju takoj kot učenca v svojo trgovino t mešanim bl.voin, mauufaktu-ro, špeeenjo. želetnino ln galanterijo. Cenj. ponudbe na upr. «Jutra* pod ?lfro < PoSten in prioen*. 27715 Pletilka ki ima stroi št. 8 dobi delo na dom — Ponndbe na naslov: Drajrotiu flribar. Ljubljana. Zaloška cesta 14 27778 --| 2 čev!?ar. j iJSČe A. Lampič. Dol far je 24 j požta Skofja Loka Hrana J in stanovanje * hiši. 27765 I Mesto natakarice iščem. Izven pokliea pomagam tufli pri gospo pod zmiJ^o »Vestnomarljiva moč* 26382 Uradnik ve?Č v^h pisarniških del v špedieijski. carln=ki in «ra-lanteri^ki otroki k;*kor v «k!adj?čn. i ? č e primerno službo. Ve?č v<»č jezikov. Cnniene ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko 2765S Mizar ve65 pri strojih, samostojna moč. dobi takoj na-mc^ČMBja. !'onudbe s na-ve»R)o dosei^anje prakse in pobojev pod »Strojni mizar* na upravo «Jutra». 27SC5 Dva potnika aTilna ia inteligentna, ta obi.-*k strank se iščeta za takoj proti visoki proviziji ta v;ižno iznajdbo velikega konpuma. Potrebna kavcija 2000 Din. Ponn 'be jx»d «Ergo» oa opravni^M-o •Jutra*. 27807 Služkinio prtdao. pošteno i* zanesljivo ta v<*a hiftna dela. ki zna tudi nekoliko kuhat išče zdravnik na deželi. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod tnačko «Hišna dela* 27790 Prodajalko izvedba no v papirni stroki sprejme trgovina Iv. Bor>ač 27795 Pridno dekle zdravo in pošteno, perfekt-no v prsprarljanio in Ifkaniu. ki je že »dužPo del] časa v boliši hiši in ki razume tnd! nekoliko knhati ^e sprejme v bolijo hišo na deželi. Dr Lavrič, Rogaška Slatina. 27836 Blagajnik dobro Izvežban. »e iWe ta denarni ta vod Ponu '>>e na poštni preda! 8tev. 155. 27868 Sluga Cenjenim ponudnikom, ki so podali oferte pod šifro • Ljubljanski Zvon 1925». vliudno narnaniamo, »la je bilo mesto oddano enemn izmed prosilcev PriloiT«* ln tnamke. ki m> bile ofertom priložene vrnemo po poiti 27863 iMeftan?k se «nrejme takoj kot nad-rornfk od«lelka tovarne. — Prosto atanovanje, plača po dotrororn. Ponudbe s *pri-^evaH na Tovarno vž'^1^ Ruše pri Maribora. 27883 ^j^nec 7* triro Ino močan in polten se takoi «nre!me. Naslov pove nn» •Jotra*. 27889 fiiiao) Prodaja'ka starejša moč, izurjena v knjig:»rniški ctroki 2tli «[»re-meniii mesto (»re tudi ta blagajničarke Ponudl-e j>od «9t. SS5» na upr. «Jutr:»» 27739 Gospodična absoJventinja dvoratredne trgovske šole. zmožna nemške in Moven.«ke stenogra tije, stroiejtfsja in izvrstno srbohrvaščine lel-i mesta pri kakem podjetju. Gre 1 me-na la t dolgolrtno prakso leli me-sta blatrajničarke Ore tadi kot opora icoKpodinjl. ev k otrokom Ponudbe pod «Rlarajni4*rko» oa apravo •Jotra*. 0778 Obratovodra pri lesni l."letno nrakso. dob^r k-> respondent in kn-irovodja ter kon-tr»l-tf»nr strojev s lastnim Izumom 2 strojev za izdelavo brezkonVnrenn-r.i*f:a množrr,<5kr-«ra lesnetra nre^rnetrv, ožf n.ien. bremeniti službo p.nmo na vodilnem m^tn. Ponn Tbp na noraro «Jutra* pod značko «7anerltiva moč 1371"^ 12. novembra. 27649 Inte*. gosnod z t^detno pi-arn. prakso, znanjem «rbohrv.. slovenščine in ita'i*anščine, išee primerno 8lnž*>o Gre tudi na deželo Ponudbe pod šrro cM'.i i.55 gospod* na ur^-ro •Jutra*. 27645 Ko t 7ač^tn"ca oziroma praktika nt "n ja ^eli v«topiti v kako trr. p^ar-no gospodična s 4 gimn. razredi >n tr.rovskim te?a-jem. vešča pisarn, del, slovenske stenoTafiie in stro-?pp!s'». — Gr^m 3 me«eee l.rer^a^no. Ponudbe pod «7nčetniea J. §.» na •Jutra*. 27590 Industr. pod'?t?a! Popolnoma famo-stoien knjigovodja in bilancist ali ko-respondent v ^rbohrv , elo-venskem in neredkem jeziku. z večletno prakso v velikih podjetjih v Zatrre-bu ter a najboljšimi referencami išče stalno megto za takej ali pozneje. Cenj. dopise prosi na upr Ju+ra pod •Knjigovodja 13"7"». 27562 Gospodična vešča v-eh pisarniških del — z mnogoletno dunajsko prak«o in najboljšimi spričevali išče nameščen ia — Dopise r»od »Samostojna* na nodružnico «Jutra» v Celju. 27524 Inteligentna gdč. z dobrimi referencami želi spremeniti službo k otrokom. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra* pod «Letna spričevala*. 27732 Prodajalka mešane stroke t večletno prakso išče mesta kjerkoli, najraje v Mariboru. Ponudbe pod »Marljiva* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 27S81 Vdova stara 46 let. vešča nemščine, brez otrok, bivša go-stilničarka želi slufhe kot samostojna gospodinja. — Dopise pod »Gospodinja* na upravo »Jutra*. 27525 Bre: !^čno prevzamem primerno službo brez vsake obveze delodajalca za dobo 6 roe«ecev ali več >i razloca. da «e priučim tudi v crovorn slovenščine. Dovršil sem gimnazijo *in eno leto tehnike. Ponudbe na upravo ».Tutra* pod cBrezoiačno 13891» 27853 Pozor! Pozor! Posestnik? za^! Samski žaerar. zanesljiv, iiveihan na vsaki žagi. ns polnojanmmik i*i na vene-cijanki. zmožen samo-tojno voditi žarro. vešč tt.di lesne manipulacije Išče mesta Cenj ponudbe t navedbo n'ače je poslati na naslov: Martin Dvorjek, Dovže. p. Kislin jo. 27792 RestavraterJi ?n hote'T»?! Itredno marljiv. vlja«Vn in sposobna m**s»rski pomočnik išče mesta kot ku-Meiski mesar. Službo nastopi lahko takoj. Ore tudi kot prek* jevnlec. Ponudbe pod »Ruhiniskl mesar* na apravo cJotrsa. 27898 Gospodična Me aa popoldanske ore službo iu prevzame vsako ročuo delo — Ponudbe s poluim n&slotou aa opr. »Juira» pod »uro «liJ-5». lil 796 Izučcn mehanik 18 let star, išče službe — gre todi k avtu katerega bi imel v otkrbi is sam opravljal vsa popravila. — Potneje napravi boierski izpit. Vstopi takoj. Ponudbe na unr »Jutra* pod šiiro »Mehanika. 27810 Inteligentna gdč. godbeuo aaobražena, vešča uemškeca jezika v govoru iu pisavi, »če primerne službe. Gre tudi k o*rokom Ponudbe na upravo »jutra* pod »Gorenjka*. 27817 Ključavničar - šofer izurjen išče primerne službe Naslov pove uprava »Jutra* 27820 Trgovski učenec močaD ia zdrav ne, pod 15 let star. s. dobrimi šolskimi spričevali in poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom, llinko Kreli, trgoveo, Ptuj. 2779* Mladenič bi rad \ stopil kot nČenec v kako trgovino z vso o.Lrbo v hiši. Ponudbe pod »Priden, zer hi se učilo šivati. Ponudbe aa upravo •Jutra* pod šifro »Sirija*. 27888 S'rc*n?k izučen klinČ^vrirarstva išče službe. Ponudbe proci na upravo »Jut^a* nod znamko •Strojnik 13913*.' 27886 P!ač^!ra nntaVr?rca s večletno prakso ter letnimi spričevali išče službe. Pomv^e na unravo «.Tutra» pod »Zanesljiva 13812». 27741 Mlada gospa izobražena, vešča slovenskega in nemškerrs jenika. išče kjerkoli nameščenja — najraje kot pomoč gospodinji ali tudi kot samostojna gospodinja. Ceni-ne ponudbe na nasiov: Ana Roje, poštno ležeče Vitanje 27788 Prakt:Vant»n?a zmožna in hitra dobra ra-čunarica in stroiepiska is^e odrovariaioče m-«stc. Ponndbe pod »Zmotna 138^3* na upravo »Jutra*. 27780 Trgovski pomočnik m^ad, po?tea fn spreten. Išče slnrbe v treovini mešane «trok«» Cenj. ponu 'be na upr. «Jutra* pod šifro •Pošten 13418*. 27S93 KOKS — ČEB!\T Wolfova 1 fU. Telefon- .V5. 48! Tli Paiio anara*c slovitega =istema «8 111* Cčuie se celo Amerikah prodaja L?ubl?anska komerci-»alra družita. L"ubljana, 3Iei-wei?ora cesta štev. 18. <74 premog ia drva dobite najceneje nri Vinko KrvHn Trnovski pristan Stev 22 350 Šarnot^o ope1 r.a vse svrhe. v naiboli*! kakovosti in tv» nnnmiih evn.ih nn-ii l.iwbljan-"k., ko-merri'«Ir.a i^roUba. IJnbila-na, Bleiweisov» cesta K 475 Fofotr?!'. roror! Kon^.nnator v obvoza rFassnn?! 25 em premer ceno natirO'l,j. Prore-rii» Kane, 2i'lovska ulica. 27755 Otomane v Min Di« In vse ta-,petni*ke IiiMIis c«ti.tno in rs jcervet. dnhaTlii RriMtt PfT.r Oosposvct^Va r 6. v biSi mesarja Slamifn 15414 Prodam pokrito kočijo, snel konl-■ko onremo. .edlo. koTtafe in rair. rorovne potreb-srin. Naslov fe itve nrl Aloma Oompanv. I.jnblHnn Songrnci tff ML Z77S Dairske obleke dobro ohranjene Bajirotlmj. Naslov pev« uprava .Jutra. 276K Velika zalogn modernega Spalnice, jedilnice in k»-hinjske oprave Vam nn-11 po konknr-nčnih cenah tvr« ka Matija An Mo.lc * Ljubljani. Knim-n«k*-£a 2R — Celje, Krekov trg. 27C,T3 Radio anarate 1« sestavne dele ima v taloci Frane Bar. l.Tnblirna, Cnnkarievo na Ugodno proda: malo rabljena kopalna peč. stiskalnica ta seno. konjska oprema, landaner. tračnice (00 mm") 2 vozičkom rPlat"anwairen\ kompresor, stroii ta metanje betona, železne blagajne. 2 tovorna Rfl=cin7or! V^-akjivrstHe mlinske kamne najboljše kakovosti ima ve-'no v taloH Jakob Se-liškar v Škofji Loki 25287 Otreslo pos^?»?co -^lezno, belo. prodam — N"aclov pove uprava «Jn S7SC1 7a 59vl!e so naic-nei*i eorrtl deli rrl P»T5i?B. PoriisTh ul St. fna dvori*črl Hrenova ulica 4. Vakor to'i na'-olid«ej5a obaval.i r>o meri. 27799 Knfsre! Pro-!,m 5 dobro ohranie-nib in Icnii vc^srih Vr;i<* • tTeltall und rlTrscmer). Saslov v unr •Jutra.. 27808 Hm^Vovke Po lake nizki eenl prodam r>roti t a k c j š n i i dobavi 20.00«) »ppih i^r-.vih hme-Ifovk. Ceu^ne pour Tbe na naravo »Jutra» r-od šifro •Konkoreara 13861*. 27^02 Goerz Trieder BJ- oocls IX, ao» fe iotograiični aparat 9 X 12 — L>uppeiai)a£ii£2u*t kooiplclea poeeui naprodaj Naslov pove oprava «Juu»* r7bia Dve lepi postelji is sedi ia dobro ohranjen otroški vozite* ugodno naprodaj. Breg M- L P. £ 27798 Šivalni stroj •Singer* aivilje se proda Nosiov pe?e oprava •Jutra* «78lb Jedilnica v renesančnem sloga, dobro ohranjena, se po zelo ugodui ceui proda, oziroma aamenja lepo, tračno stanovanje s 3 sobami a vefc-jim. Naalov povo uprava •Jutra*. 27bi5 Brockhaus Konver-sations L,e.\ikon 14. itdaja l. 1898, 17 tvea-Uov. dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava •Jutra*. 27*58 Poceni prodarn: goeao omaro, toaletno mizo. vrtno mizo, umivalnik in potno košaro. Resljeva eesta 12/1, tevo. 27856 Motorno kolo •frera*, 5 HP — sp«-cial DK>V motor in dobro ohranjeno moško kolo se pro-dasta. Ogleda se pri Zužkn. delavnica, Kolodvorska ul. 27857 Pfiobus peč Št. 86 se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 27S60 Moško kolo skoraj novo. z novo garnituro se proda za 1000 Din. Naslov: J. Gorenjak. Celje 27786 Drva bakova in hrastova prodam večjo količino. Ponudbe na npravo »Jutra* pod šifro »Dobava drv*. 27878 Bukovo oglje več vagonov prodam. — Vf»rašanja na npr. »Jutra* pod žiiro »V;'ano ogl'e>. 27877 Prvovrstna peč (D3uerbrandofcn> se poceni proda. Poizve te pri ključavničarskem mojstru Bre-skv&rja oa Sv. Petra nasipa. 27876 Nov «Ford» avto •rarantirano Izvrsten se pc zelo nizki ceni proda. — Ojrleda se tra od 2.-3. popoldne pri Kuharju za Re-žigradosa 6. 27887 Nov datnski p!ašč se poetni prola aa Turjaškem trgu 4. 27811 Leps pisalna fr?za se proda v Gradišča 5t. 11. pritličjo, desno. 27871 L?tograf!čna dobro ohranjena se poceni pro'?a. Naslov pove nornva cJutra*. 27874 Frfogrrrčn? anafat 13/18 z dobrim objektivom, dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 27873 Garnitura miza in 6 stolev turški stil. orehov les, ročno rez-kana. lep okras za salon ali go?j>osko sobo, popolnoma nova. pe po nizki ceni proda. Naslov v rmr •Jutra*. 27851 E!egantna snalnJca ia hrastovega lesa masivna. pol i tirana, obstoječa iz 2 postelj, 2 nočnih omaric. 2 velikih omar za obleko. 1 aa perilo, tridelne psihe in 2 evetliftnih stojal se proda za 8tHK) Din. Naslov pov« uprava »Jutra». 27829 AlošVi zimski plašč površnik ln par moških čevljev se poceni proda v trgovini «Pri Korošici* na Poljanski cesti. 27737 Mesarsko stojirco lepo. kovano, kompletno, pripravno, z novo dežno plahto, tehtnico, ploh in voa proda za 3500 Din J. Gorenjak v Celju. 27785 Dva bakr. bstenca s 4 svetili iw 9 posameznih bakrenih svetrl za izložbe pro-la Pokoininski zavod v Liubljani, Gledališka nli^a. 494 Benzin-motor stabilen. Ftoječ z 1 z::mn£-niakora v 3 l^žifčih. 8 Voni-skih sil za 5200 Din. K t**-rrn: 1 dinamo istosmem^Ta toka. 130 Amr. 60 volt "z razvodno ploščo — dobro ohranjen za 4000 Din ter ra"?en in-tal. materi;al za e'ektrično razsvetljavo pro-?a K. & R Ježek. Maribor Melje 103. Tovarna strojev, livarna feleta in kovin 2763! Plohi t vsffon trdeča in 1 v»jren borovega le.« proda J Tome, Medvode 27724 Motorno kolo to n?o-lno pr»da Ponudbe na ver »Jiitr... po-' lifro .Plačljivo v obrokih. 2777? Desk končnic 4 vairone, 13 mm. od 10 do 20 cm, 4 m. m on te blago. suho se proda. Naslov pove apravo • Jutro*. 27786 Čevljarski stroj »Ciltoderca* io dve želetal Peti ugo i no oa prodaj. — Naalov pove oprava »Jutra* 27601 Lahka kočija enovprežna »e ceno proda Naelov pove uprava »Jutra* 27079 Drva in premog opeki* in cvetlične lonce dobite najceneje v skladišča Ivan O g r i n. Ron-juina ulica 7, telef. 4^6 27833 Ugodno sc proda: 2 čebrici iz tr lega less. 2 komika in 2 kletki, vse v dobrem stanja. Naslov v upravi »Jutra*. 27821 zJM Namizna jabo!ka aimrka. sevniške voščenke in druge vrste razpošilja od 25 kg na pre i k 4 Dir. kg franko Sevnica Karel Cim-peršek, Sevnica. 27447 Čaino maslo najfinejše, iz pasterizirane smetane razpošilja v poljubni množiri »Mlekar-!> zadruga Ra« lomi je*. 27652 Zdravo čebi:!o nadi proti tr.kejšnji dobavi po 180 Din Josip Lah. Meškasjci. 27781 Znamke vse sloveneke, franko in porto. časopisne, todi ame-rikanske, A!ek«ander in sedanje, rabljene in nerabljene, kupim. Količina obvezna. — Priložiti znamko zn odgovor. — Fran jo Počkaj. Šmarje pri Jelšah. 27765 Cunje za umivanie strajev kupv-je litografija Cemažar in 'rug, Ljubljana, Cesta na južno železnieo. 27729 Solne vrečo re kurijo v vsaki množini. Ponudb? a navedbo cene in množine pod »Solne vreče* na upravo »Jutra*. 27720 Staro Juto od ambalaž^, večjo množino kakor tn »i stare vreče — bodisi is jute ali papirja kunim. Ponudbe na na.-iov Ivan Prtšern, Kranj. 27GS9 Rabliena dvokolesa motorje, avtomobile šivalne in pisalne *troje kupi proti izkazu lastnine Frane Ratjel. Ljubljana, Zvonar ska ulica 1. 26160 Pisalni stroj knpim iz dnge roko. — K'1'c'tiram "amo na skoro nove ('nder^-ood stroje Ponudil na upravo «Jntra» pod »111*. 27605 Fotoaparat 10 X 15 z dobro optiko se kupi. Poru-tbe s ceno na Rugona Hibš»-r?a, Ljub' '"a-na, Valvazorjev trg. 27593 fif?r?e!?sk!h drogov kupimo več vagonov. — Ponudbe na Ilmeljarno v ^alca. 27527 Hmeljs^ih drogov kupimo več vagonov. Ponudbo na ilmeljarno, 7.a!ee 2769S H*šni telefon s 5—6 postajami, rabljen a dobro ohranjen kupi K AR J e i e k »ovarna -troiev, livarna železa in kovin, Maribor, Melje 103 27767 Avto 2—4 sedežen, v dobrem stanju se kapi. Ponndbe z navedbo znamke in RP na upravo »Jntra* ped znamko •Avto 13683*. 27800 Želod, storže, žlr in jezice Elača najbolje »Fnictus*. j jubljano, Krekov trg 10 49S Otroški voziček modernega sistema, dobro ohranjen se knpi. Ponu 'be na upr. »Jutra* pod šif^o • Voziček l:J898». 27887 m Vinograd z zidanico io stanovanjskim prostorom, IVa orala povr&iae. dobro aegovaa, aektlaj last prosta Eiberta, ee proda fojasuila ee debe v Sušui-ko vi zidanici. Trika gora pri No v trm c? sto. 27473 Dvodmžinsko vilo v Ljubljani, grajeno pred 15 leti ia najboljšega materijala. prodam v sled »o-litve ta Ibo.iKiO Din. Pri vili je 1000 m' vrta in gospodarsko poslopje. Kuj-ea prepuščam stanovanje 3 sob s pritiklinami, podstrešjem in suho klt-Ljo. R> (lekiauti naj f-ošljejo svoj naslov na upravo «Jutra* pod zn.ičko •i'ri;azen dom*." 27740 Kuphn stavbiš5e S00-- l(!00ma aa najbližji periferiji. Ponudbe na unr. »Jutra* pod »Stavbišče*. 27756 Manjšo !v£o aH pareeio kupim v Trnovem. Rožni dolini. Vodma-tu ali Šiški. Ponudbe na upravo o naj-tdžjo cene oa naslov: Tv. Ratar, Vel. Gorica. 27090 Majhno h;š:co v Ljubljani t lokalom takoj kupim. Naslov pove uprava »Jutra*. 27771 Stavbne parcele po ugodni ceni naprodaj Ponudbe na upravo »Jntra* pod »Ljubljansko polje*. 27808 Posestvo 28 oralov, lepa lega, velik inventar Trgovsko hTšo moderno, ob glavni cesti proda za 75 (n*0 Din Cnjei. Maribor, Barvarska ulica 3 27814 Posestvo v na'prometne jšem kraja na Štajerskem. obstoječe iz enonadstropne hl*e t ro-*tilno, trgovino in ključavničarstvom, vse lejio urejeno. se proda. Zraven hiš»-ie telenjadni vrt. 6 oralov travnikov in njiv ter dva orala gozda Vs!ed pomanjkanja potrebnega kapitala 'e proda ta vsako ceno — Naslov pove aprava »Jutra* 27822 ^efezrra n^č se fn^v Naslov pove nprava »Jutra* 27679 za dvokolo č» Ljut« tjanska komcrcijalna 'Urit I«. I.jublian*. BleiweifOv, ia. sts StavbiSča blizu Vrtače na iepi legi se ugodno prodajo. Vprašati: Cesta v Rožno dolino St. 30. 27825 Ma^na --'šlca v bližini Ljubljane ae kupi. Ponudbe a navedbo ee-ne na m>raro »Jutra* pod značko »flišica 13888» 27830 Zaradi bolezni prodam svojo trdno in slo-večo od leta 186? obstoječo trrrcvino a gostilno in posestvom vred. — Poboji ngodni Natančnejša u«tna oojasnila «laje Anfon Ošlak Ponikva ob juini leleruH 27791 Prtf:čna fi'ša s 3 sobami, k.ihtnie. vežo. ■ibrambo. sadnim vrtom ln nred hi^o not-o zidanim vodnia? om. 5 km od glavne poste se pro'a za Din 6"» ra Dobrovi pri Črnučah Poizve »e na Rim-ki cesti 17, prirlfčje. 278-13 V L?i!b'.'an? ali najbližji okolici kurim hi5o. vilo. event trgovsko hišo * takoj prostim stanovanj^. Ponu'hs g te6* :m ponj-^m ob jekla b po*!-1; po4' «Denar takoj* na unr •Jutra*. 27854 T.ena a velikim vrtom b'ir« ko-'o lvora «e pro ta Stanovanje pramo Korošce. J*!h-'en^i pri Maribora, ?o'-o». "ka 12. 27880 Zeln orodna priložnost! v Maribom "» minut od ^farnega kolodvora. lepa l^m. s stanovanjem in 10^-a'om tako1 '»-0''a. Po^fnf^a daje g. F MjoSelitsrb. mo^na tr". v Maribora, Gosnoska al. 14. 500 Kavarna ali boljša goetilua oa na me v oajea Posredovalci takljočeui. Pismeoe puitod be ao podroitiico »Jutra* v Maribora pod »Strokov ajak*. Lokal t »trmastimi prostori, u Marijine« irg» • t • d d • l>ruii ».Ukoluini (evrut. • .-tAUOvaajem), oiir »e pro-da hiia. Naslov v u|t.«l .Jutra*. .7770 Gostilna in kavarna i .seči icirenlArien i* »u. aovanjem, u IriKm pra metnrm trg« v »redi Ljubljane M t.rodm — potrelniu kapital 150 «» Di». N»»lo. v upravi «Jutr»». 27718 Velika vinska klet 22 d dolga, 8 m široka in 4 a visoka, modemo beto-niraiia, pripravna ta vinsko trgovino ali kako drugo obrt, ee takoj odda v mesta na Gorenjske k Naslov pove uprava »Jutra* 26913 Trgovina z mešanim blagem se išče v najem. - Dopise na po-družn»eo »Jutra* v Mariboru pod »LokAl*. 26834 Lep loka! obstoječ iz 3 prostorov, t velikimi izložbami odda ta koj Pokojninski tavod aa nameščence v Ljubljani -Gledališka ulica. 25468 Prostor za delavnico iščem v mestu. Preoredim ga Iz kakršnihkoli prostorov. Najemnine plačam do 1 leta naprej. Ponudbe na upravo »Jutro* pod šifro • Selitev*. 27678 Boljšo gostilno ali kavarno vtam^m v Ljubljani v najem Event poaneje todi kupim. Razpolagam • kavcijo Naalov pove uprava »Jutra*. 276H3 Trgovino oddam t inventarjem aa ;»rometni e«*ti 10 minut od železnice " majhnim kapitalom. Ponndbe na apravo •Jutra* i »o v i tnačko »Trgovina 1520*. 27826 Delavnico 325 m5, 3'5 visoko, delavnico 80 m1, delavnico 36 m1 tn drage prostore oddam Vsi prostori popol noma sahi. Naelov v opv •Jutra*. 27828 Trgovina dobro Moč* »prt erlja ali manufaktura ee pod agod nimi pogoji prevzame ali ku|»i. Ponmtbe pod tnačko •Takojšnje plačilo* aa «fw »Jotra*. 27841 Pisarna ena večia io manjlo »oba v pritličju se odda. — Ponudb* pod »Sr^-dina aie«ta* na upravo »Jutra* 27862 Gostlna ln kavarna se odda t inventarja« v Ljubljani Ponn 'b»» na npr •Jutra* pod »Sreča 13^09» 27HC6 Večje skladb!- pripravno todi ta delavnico se odda v naiea v Jerano-vi ulici 11. 27«M •Posesto Realltetaa piaarna v LJab-ljaai, 8v. Petra ee»U 24 odda: Stanovanje 3 sob ia pritl-klia v aovt vili. proti nei. najemnini 1500 Iha; Stanovanje S »ob ia pritiklin. proti posojilo l>i» 30.000; Dv« prasni sobi » kopoloi- eo v sre«tini mesta Vlnotoi (vinsko klet) proti odktifm inventarja v ftiški VeČ »kladlšč v sredini Trgovski lokal v sredloi proti o«fk u !»u inventarja. Hinotečno posojilo 100 do 200.000 Din na prvo mesto v Ljubljani Zamenja več stanovanj. 27780 Prazna sob° odda go-poda Ogleda «e zvečer. Naslov v ap^avi •Jutra*. 27753 Opremljena sob& s posebnim vhodom se ta koj 0'Ma v Novem Vol-mato 62. 27751 1 novembra koline lanc. Novi Vodrmt Društveno ollca Itev. 61. 27711 r000 D"n na^rnde p'ačam ra pre«krN> aH od--top nezarčiteneg3 »tanova n>a 2—3 sob • prit i k linami Pogodba za najmanj 2 leti ry>gol F>ent. se da tu^i posoji'0. aH ptača »a 1 leto naprej. Ponc'be t opisom \r stanovan-e nzn^^ko naiemnine pod Šifro »Samski dom* na npr. «Jn*ta« 27707 1 a|? 2 pralni sobi mirna go*r>o^tčna. — Per?»«n» ponudbe pod šl'ro 'So>»a takoj* na apravnl5'vr. »Jutm*. S770T» Pr97Tio sobo iščeta takorr* hce* otrok ves dan od-otn» Ponu'W oa npr «Jntta» po d lifro »Soba, 10. november* 20983 pnrr»nifTe**n cobo •»eparirano. v bližini kolo dvora i?če gospod-čna — Ponn'1>e na unravo »Jutra* pod lifro »Plačam 300 D n* 27776 Soba s po»eboia vtvdoa ho m tričoo raa»veiijavo a* o.{c! Stanovanje »oba ia kobiaja se i 18. vembroa «eida v sovi hiii Naelov povo opravo »Jutn* 277» Na stanovanje sprejmea bretplačno šiviljo ali tako osebo, ki je č.'na* 2757: Stanovanje 2 sob s pritiklinami v sredini aesta se s 15. corrr brom odda. Ponadbe »Stanovanje 1500* aa 'i •• »Jutro*. 27791 Lepo, zračno sobo a olektriko «» posebni-vhodoa, event. s hrano i I č e fosjn/d ta takoj Punu-Hie na upravo pod «8obo 13839* 27?M Opremljeno sobo a elektriko bolj v sre-mesta i*če soliden akniA-mik. Ponodlve na upra i •Jutra* pod šifro »Jur!-:. Visokošolec ?We boljšo sobo t eiek:r lučjo v šestini me»U Pi mene f«tnodbe pod tnaixV • • Vieokošoiee 13871* 2T8;: Kdor preskrb? drlavnema uradniku br>r otrok stanovanje z 2 na. kuhinjo ia pritiklinsTi v stan hiši * mesta, c* za plačilo naučim italrjaru ali francoske k©nv«*rz.vi> Naslov pove aprava «Jn:m» 27831 Dve prazni so"b? se od da sta gospodičnami aH gospodoma event. tudi ta •hrambo pohištva Naslov pove aprava »Jutra* 2783* Dve prazni sobi po motnosti v sr*dml tnr «ta se |**«-ta Ponadbe pod tl»>xfb>» oa apr »Jutra* 27571 Majhna sobica »e takoj odda. Naslov v opravi »Jotra*. 278f*i Lepa soba • po»ebnlm vhodom ln električno razsvetljavo v sredini mesta se o«lda » hra" solidni dami — Pojs-":!,i •laje fa F I O 1, Gosr-e b-olico A1\. 278> Prazno sobo 1 I č e takon«kl pai bri r otrok. PonndW na uprav-• Jutro* pod Itfro »Pr.i*n«i 18fW6e. 278?» Oknsno sobo t elektr ratsvetljavo in p" sebnlm vhodom išče gc »podlčna proti dobri najemnini Naslov na oprav • »Jotra* pod lifro «Rr.' 2781- Svetlo sobo t električno ratsvetljavo tf posebnim vho b»m oddata 2 gosf»odoma Naslov pn-r oprava »Jutra*. 278<-" Lepo sobo z električno razsvetljavo !*"> posebnim vhod»»n . ns^.- • pri kaki vdovi aH loČ^i rro^fte ISče gt>-»w»djčur t| dot»femn pla^Ho Na-'ev na «pr »Jutra* pod • • Lepa* 27847 Opremljena so^^ »e odda bofjfietnu go^nntn Naslov pove uf»rava »Ju'rr;» Nl7?eš°'ec •e spre'm* v do**-« oskrba k oradni«kl družini — tr»*-"-vanje v star? h^i. ob *e ii in kuhi',:e •»eer v 0i5kl ali v bT'*'ui Ponn^He na un^avii «.T''»*"f* pod Mfro »Nagrada 1,r>"' 07C00 Onromfena sobn ete«r»o*na. s po«e*»nim ^be-'om In eleVtn'»»o rar«»- -,;»vo se od.la nti-i»n -go«p*vt» aH di«rir- "vteanl »a«n..«to'»»i — Naslov pove oprava »J«4'a* 27^ oKI* 1—? sob. ku-hlole In pr? tn-Hu |5č/< m4-r»»n ^o*oč?> zako*"*-? per ▼ Ko'erii| aH na — Ponudb na apeavo «.Tutrt* pod tnačko «8va a^^p* 278T / Poceni užitek za Vas Je: umivajte se z »Elsa mili«! Poznavalci pravijo: Fellerjeva Elsa-mila so od vsega dobrega najbolj šal Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila prijetno dišeča in močno se peneča, toaletna mila, temveč Imajo v sebi tudi Se medicinsko preizkušene In dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, Hšajem ta različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno In kljubujočo učinkom vode ht mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil. Elsa lllljlno mlečno milo, Elsa gllcermsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon-milo. Za polskušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem s zavojnlno rn poštnino za 52.— Din proti vnaprej poslanem denarju. Po prevzetju za 10.— Din več (za poštnino). Naročila poslati lekarnarju Eugen V. Felleru v Stu-bici Donjoj Elsatrg 245, Hrvatska. Šivalni stroji H * Ba L® LJUBLJANA Karlovska cesta 4 Otroški vozički u doaia£o iat.o »tvilj«, krojače in čevljarje — po znatno znižanih cenah. Mami ......m.juj prilike ei ogleda i velike izbire vsakovrstnih modelov po čudovito nizkih cenan. Pneuir-^ka za -ivokoltsa. motorje ln otroške vozičke iz najboljših nemških, francoskih in angleških tovarn, na veliko in malo. Sprejema se popravila! Dvokolesa najceneje ln največja zaleg* Mehanična delavnica Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, 11-valnih strojev, otroških vozičkov itd. Emailiranje i ognjem — Stara dvokolesa 6e popolnoma prenove in shranijo čez zimo. Igračnl vozički In stollce za otroke zlofljive kot stotček in mizic* za se učiti hoditi. — Igračnl vozički ve® vrst v poljubni velikosti se dobijo po znatno znižani ceni. Triciklji In majhna dv~*'"!esa >.L\:ke in deklice o: 4 : .Frera* in drupen - Vo, am Lech — Bavern. 418 Francoščino poučujem temeljito začetnike in drage. Na&lov pove uprava cJutra*. 27684 Angleščino poučuje zopet Mifs Farler. Pojasnila od 1—8. ure v Pražako-vi ulici, hila TOnnies ni «7662 Violinski pouk temeljit po dobri metodi, učna ura 20 Din, daje M 5 1 e r, godbenik, Krekov trg 7/II. 27781 Za italijansko konverzac?jo iščem perfektno učiteljico ali dijaka. Ponudbe z navedbo honorarja pod šifro «2 uri tedensko* na upravo «Jutra>. 13S73 Za pouk italijanske konverzaeije in korespondence razpolagam z nekaterimi dopoldanskimi urami. Naslov v upravi «Jutra». 27832 Nemški pouk proti nizkem honorarju želim. Ponudbe pod «2e razumem* na apraro bFaaa Erekov trg 19 f 25E2S2S 6380a želi substituirati oziroma vstopiti v notarsko pisarno tud: proti delni zaposlenosti in manjši plači izprašan kandidat. Cenjene ponudbe s pogoji se prosi poslati na upravništvo „Jutra" pod Spojna praksa". fl«,?cm»miilli«il«»iiiikcrbbtaimada]i92lissi9ii»ri9ii«abiiail Žimnite matrace, poste jne mre-e, železne postelie (zložljive), otomane, divane in tapetniške irdelke ! nudi najccneje j Rudoif R3dovan. taretntk Krekov trg štev. 7 'polee Mestntga doma) C" VeejaTgSCSTSLUa TVO^^SCA spre«tno takoj velčega liž;o;l8i iii o ii ii 118. Ponudbe 7. natančnimi podatki dosedanjega delovanja z označbo zahtevkov na Konoplan upravi Jutra do 10. tm. Prednost reflektanti, ki so z uspehom delovali v predilnicah. 6509 a JoDavlja pro"nptno tn najugodneje tvidko H. PETcISč Ljub! Jana Gosposvetska cesta S Telefon 341 ■ H3EkO telovniki. — Srajce za gospode, kravate, nogavice m naramn ce Pliš in astrahan. Vsakovrstno blago za podloge. Sliki v različnih vzo cm za pod ogo oiašCev. ooic in za senčnike pri sveti afi. — Bele tkanine: Sifon blago za rjuhe, batist za oe-rilo. vse prvovrstno b ago. češkega izdelka. — Žepni robe*. — Modni nakit. Gumb' v velik' Izberi. Vsa potrebščine za fero ače ln iivilje. Mirtin' venc< za ieveste m šook v velik