špedfcztoae tal abbonamento poetala — Peftataw Leto XXII., št. 141 üpravniicvo 1 Ljubi lana, fucanijev» alia S. Telef00 k. il-22. 51-23. ÌÌ-24 Inseratni oddelek : ujubliaoa. Puccinijeva allea $ - Telefon H. 11-25 51-26 Podružnica Novo mesto : Ltohlianska cesta 42 Računi 1 a Ljubljansko pokrajino pri poitno-iekovnetn zavodu it. 17.749. za ostale krajt Italiiip Senizir Conti Corr Post. No 11-31 1* IZKLJUČIMO ^AMOPSTVO a aKlas» a Ki Italije to inozemstva (cu ÜTiione »Pubblicità Italiana Ü. A MILANO Ljubljana, torek q. junija 1942-XX Cena cent, it I z h a i • »»«k razeo pooedeljki N.toča in a «afa catte la o Lit 12*— a tnotenurro pa Lir 22.80_ U red o i It » or r t t ii.ii« Puccini jeva alio ite*. 9. telef oc teT?l-22. 31-23. 31-24_ gokopHI «* "* »rižajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pub blick» di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILA NC bottino a Tobruk Risultano catturati alcune centinaia di cannoni e dà auto-merzzi, isn centinaio di carri armati ed ingenti depositi di tmmizioni, viveri e carburanti, oltre i 25.000 prigionieri Il Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 22 giugno 1942/XX il seguente bollettino dì guerra n. 755: Completati l'occupazione ed il rastrellamento delle regione di Tobruk, ie truppe dell'Asse stanno assumendo il nuovo schieramento verso il confine libico-egiziano. Da una prima sommaria valutazione del bottino fatto a Tobruk risultano catturati alcune centinaia di cannoni, alcune centinaia Ai automezzi, un centinaio di carri armati ed ingenti depositi di munizioni, viveri e carburanti. E' confermata la cattura di oltre 25 mila prigionieri, tra cui il comandante della piazza ed altri cinque Generali. L'aviazione ha intensamente mitragliato e spezzonato i reparti nemici in ritirata; due «Curtiss» sono stati abbattuti dalla caccia germanica, un terzo velivolo dalla difesa controaerea di Bengasi. Un nostro apparecchio non è rientrato. Formazioni di bombardieri hanno attaccato nell'isola di Malta la base di Halfar. Nel Mediterraneo sei aerosiluranti del tipo «Beaufighter» venivano distrutti in com ba ttimento. Ogromen vojni plen v Tobruku Zaplenjenih je bilo več sto topov in motornih vozil, kakih sto tan* kov in ogromna skladišča streliva, živeža in goriva ter zajetih nad 25«ooo ujetnikov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. junija naslednje 755. vojno poročilo: Ko so zasedle ln očistile tobruSko pokrajino, se sedaj čete osi na novo razvrščajo proti libljsko-eglptski meji. Iz prve površne cenitve v Tobruku zajetega vojnega plena je razvidno, da je bilo zaplenjenih več sto topov, več sto motornih vozil, kakih 100 tankov in ogromna skladišča streliva, živeža in goriva. Potrjuje se IIS Sevastopolj ©fealise utrdbe na severa od Sevastopolja osvojene, osemIje pred severno luko očiščeno Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojaške vojske je obja\-ilo danes naslednje poročilo: V severnem delu sevastopoijske trdnjave so bile v hudi borbi zavzete obalne utrdbe in ozemlje pred severno luko očiščeno. Na skrajnem pomolu so bili uničeni zadnji ostanki sovražnika. Na ostali obkoljevalni fronti so nemške in romunske čete ob učinkoviti podpori letalstva zavzele več utrjenih in močno hranjenih višinskih postojank. Ponovni protinapadi sovražnika so ostali brez nspeha. Nad Sevastopoljem in nad Doncem so nemški lovci sestrelili včeraj 28 sovražnikovih letal. V južnem delu vzhodne fronte so letalski oddelki bombardirali z dobrim uspehom železniške naprave in sovražnikove oskrbovalno kolone. V srednjem odseku je bilo zavrnjenih več sovražnikovih napadov. V zaledju je bilo uničenih več boljše viških tolp in taborišč. Na fronti pri Vclhovu je sovražnik ponovno napadel z močnejšimi silami ob podpori tankov. Hudi boji še trajajo. V severni Afriki ie brodovje nemških br-zih čolnov izsledilo v jutranjih urah 21. junija pred tobruško luko oddelek manjših angleških pomorskih edir.ic na begu in ga uničilo. Ena stražna ladja, 6 obalnih ladij in transportna ladja s 4500 tonami, ki je bila že prej poškodovana med letalskim napadom, so bile potopljene. Nadalinje obalne ladje so bile zaplenjene in je bilo pr! tem ujetih 1G5 ujetnikov.'Nemško brodovje si je izsililo dehod v notranjo luko Tobruka, Število v bojih za Tobruk ujetih angleških vojakov se je povečalo na 28.000 Zaplenjenih ali uničenih je bilo nad 100 tankov. Ugotavljanje plen«» topov in drugega težkega orož ja še ni končano. Na Malti je bilo bombardirano letališča Lncca. Pred nizozemsko obalo so minolovci potopili v noči. borbi 3 angleške topničarke in poškodovali več drugih sovražnikovih edinic. Sovražnik je nato prekinil borbo. Mornariško topništvo je sestrelilo 2 angleški letali. Letalske sile so v pretekli noči napadle luko in mesto Southampton. Z zažigalnimi in rušilnimi bombami je bila povzročena velika škoda na vojaško važnih napravah. V oskrbovanju naših čet v Afriki, pri napadih na sovražnikove pomorske zveze in uničevanju sovražnika so se posebno odlikovale nemške pomorske sile, ki operirajo pod vodstvom vieeadmirala Waldholda. V borbi pred nizozemsko obalo se je posebno odlikoval minolovec pod vodstvom višjega krmilarja Oeserja. Pred Sevatostopoljem sta se odlikovala s posebnim junaštvom mešani oddelek pionir jev in pehote pod vodstvom kapetana Walter ja in pionirski bataljon pod vodstvom kapetana Graumanna. Poulični bop v sevasto-poljskih predmestjih Bukarešta, 22. jun. d. Zadnje vesti o poteku bitke za Sevastopolj javljajo, da so se že pričeli poulični boji v sevastopoilj^kih predmestjih. Nemške in rumunske čete so na dveh mestih prebile poslednjo obrambno črto pred mestom. Rumunske goréke cete pred Sevastopoljem Berlin, 22. jun d. V bitki za Sevastopolj sodelujejo ob nemških četah tudi oddelki rumunskih gorskih čet, ki so se v akcijah proti strateško važnim postojankam okrog Sevastopolja v zadnjih dneh izvrstno obnesle. Rumunske čete so se posebno odlikovale s svojim vztrajnim pionirskim prodiranjem v sovražnikov obrambni sistem. Pod vodstvom generala Baldescuja so rumunske čete pred Sevastopoljem ponovno pripomogle k zasedbi močnih sovjetskih utrdb. Kakor javljajo s pristojne nemške strani, so rumunske čete, ki so se že svoje-časno odlikovale v Besarabiji, nato v Ukrajini in na Krimu, sedaj pred Sevastopoljem z lahkoto premagovale vse napore v težavnih borbah, ki imajo značaj gorskih operacij. V pogumnih naskokih so premagale celo najstrmejše sovražnikove postojanka. Pri teh napadih so akcije rumunskih čet uspešno podpirali oddelki nemškega letalstva. Japonska sodba o bojih za Sevastopolj Tokio, 22. jun (Domei) V zvezi z objavo pristojnih nemških vojaških krogov, da je padec Sevastopolja samo še vprašanje časa, piše japonsko vojaško glasilo »Chugaisho- gyo«, da bo zasedba te sovjetske trdnjave brez dvoma pomenila usoden udarec za Sovjetsko zvezo, ker mora osvojitev Sevastopolja po nemških četah neizogibno vplivati na nadaljnje vojaške operacije Dri Harkovu in sicer v nemško korist. Japonsko vojaško glasilo spominja nato na krimsko vojno pred 87 leti in naglaša. da je bila krimska vojna praktično že odločena s padcem sevastopoijske trdnjave, ki se je prej celo leto upirala močnim napadom kombiniranih angleških in francoskih sil. Seveda ni mogoče trditi, da bi imel danes Sevastopolj enako strateško važnost kakor za krimske vojne, toda ne glede na to je tudi v današnjem času in v sedanjem položaju Sevastopolj ogromne strateške važnosti in se bodo posledice njegovega padca brez dvoma morale občutiti posebno močno na fronti pri Harkovu. s Ob obSetsfi^i nemško-r-uske vojne Bukarešta, 22. junija s. Na današnjo obletnico vstopa Rumunije v vojno je rumunska prestolnica zavita v zastave. Vsi Usti podajajo v svojih komentarjih zadovoljivo bilanco prvega vojnega leta. Mnogi izmed njih objavljajo tudi proglas ki ga je maršal Antonescu izdal ob vstopu Rumunije v vojno, vsi prinašajo slike rumunskega kralja in kondukatorja ter Mussolinija in Hitlerja. Tokio, 22. junija d. Za prvo obletnico nemško-sovjetske vojne posvečajo japonski listi borbi Nemčije z boljševizmom zelo obširne komentarje. »Jomiuri« podčrtava, da bo izid nemško-sovjetske vojne odločilnega pomena za nadaljnji razvoj svetovnega položaja, zaradi česar mora Japonska razvoj te borbe spremljati z največjo pozornostjo. Japonski politični krogi se v zvezi z obletnico izbruha nemško-sovjetske vojne ponovno bavijo tudi Churchillovim potovanjem v Zedinjene države, ki ga spravljajo v zvezo s prizadevan em britanskega min. predsednika, da bi Zedinjene države še tesneje povezal s Sovjetsko zvezo. Odklonilno stališče, ki ga je napram temu Churchillo-vemu prizadevanju zavzela vlada Zedinjenih držav, ki si ne upa podvzeti kakega nadaljnjega koraka za zbližanje iz bojazni pred ameriško javnostjo, je seveda resno spravila v slabo voljo Stalina, ki nujno potrebuje najobsežnejše ameriške pomoči. Nemška Setala nad Anglijo Berlin, 22. junija d. Skupine nemških bojnih letal so v noči na ponedeljek jspeš-no> napadle vojaško važno angleško òskr-bövalno luko na južni angleški obali. Ka- zajetje nad 35.000 ujetnikov, med njimi poveljnika posadke in 5 drugih generalov. Letalstvo je živahno obstreljevalo s strojnicami in razpršilo sovražne oddelke na umiku. Nemški lovci so sestrelili dve letali tipa »Curtis«, tretje letalo pa je sestre- lila protiletalska obramba v Bengaziju. Eno naše letalo se ni vrnilo. Skupine bombnikov so napadle oporišče Halfar na otoku Malti. Nad Sredozemskim morjem je bilo v bojih uničenih 6 torpednih letal tipa »Beaufighter«. Angleška in ameriška propaganda osmešena Rim, 22. jun. s. Sedaj, ko so čete osi zopet zavzele Tobruk, ne bo odveč opozoriti na trditve sovražne propagande o pomenu te sredozemske trdnjave. Tako so v lon-donu 12. oktobra lanskega leta trdili, da je to mesto postalo pomembnejše kakor kdajkoli prej, 1- oktobra istega leta pa je šef britanskega imperialnega glavnega štaba dejal, da je Tobruk prednja straža egiptske obrambe, med tem ko Malta pomaga Angležem, da drže odprto Sredozemlje. Dne 21. novembra 1941 so v Londonu izjavljali: Trdnjava Tobruk bo predstavljala močno grožnjo za sovražne prometne zveze. Dne 22«- novembra istega leta je neki Ciril Eahim v svojem komentarju po radiu dejal: V majhnem kotičku kontinenta med Solumom in Tobrukom se bo odločila usoda italijanskega imperija. Dne 26. novembra Istega leta je londonski radio pripomnil, da je imel general Wavell prav, ko je hctel držati Tobruk za vsako ceno. Dne 21. decembra 1941 so v Londonu zopet izjavljali: »Tobruk jc simbol svobodnih narodov in demokratske svobede«, 27. decembra pa med drugim, da bo Tobruk prva britanska prednja straža. Dne 6. februarja letošnjega leta je londonski radio izjavil: Bližan je čet osi k Tobruku pcmeni veliko presenečenje za ves svet. Radio New York je 6. februarja 1942 pripomnil: »Zopetna zasedbe Cirenaike do Tobruka bo pomenila veliko razočaranje. Dne 10. februarja istega leta je londonski radio dejal, da so britanske postojanke povsod prav tako trdne kakor one pri Tobruku. Dne 5. maja je londonski radio dejal, da general Richie mirno pričakuje ofenzivo csi, 29. maja pa. da je dovolj razlo- kor je bilo javljeno z nemške vojaške stra- _ ni so po uspešnih zxdetkih nemških bomb gov za domnevo, da se osi ne bo posrečilo nastali v luki obsežni požari, k; so zavzeli zavzeti Tobruka, ki je glevni cilj ofenzive. v. .1____J- J AnnlvC «.rt H i /\ Hat'S 1 rio i A velik obseg in so bili zelo dolgotrajni Berlin, 22. junija s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo izvršilo uspešne napade proti važni luki ob južni britanski obali in povzročilo si'.ovite eksplozije ter obsežne požare. iskanje izhoda Is K CiuracSiIlLsvIaa rasgovaroist z Rsssevel&am Bern. 22. jun.. Trenutni položaj se najbolj zgovorno zrcali v samih nasiovih švicarskih listov o najpomembnejših dogodkih. Na kratko bi jih lahko označili s temile tremi dejstvi: 1. Zasedba Tobruka in napredovanje oboroženih sil osi v smeri proti egiptski meji, 2. Prodiranje Nemcev v sovražne obrambne črte pri Sevastopolju, in 3. Angleško-ameiiški razgovori v Washingtonu. Iz tega pregleda vidimo, da gre na eni strani za dejstva in dejanja, na drugi pa le za besede. Čeprav se londonski listi na vse mogoče načine trudijo, da bi zbudili vtis, da je Churchillovo potovanje brez zveze z neuspehi v Ai'riki, v Rusiji in na Kitajskem ter na vseh morjih, je ves ta trud zaman, kajti tudi same londonske navedbe o predmetu razgovorov v Washingtonu (strategija Bližnjega in Daljnega vzhoda, ameriške dobave Veliki Britaniji, Rusiji in Kitajski, problem pomorskih prevozov) zgovorno kažejo na te neuspehe, med tem ko je tudi načrt 0 zavezniških vojnih operacijah, ki naj bi bil predmet razgovorov v Washingtonu, v tesni odvisnosti od zmag osi. Ako je namreč res, da sta Churchill in Roosevelt osvojila sovjetsko idejo, da je treba še v tem letu najti novo bojišče, potem sta se odiočila za to samo v nadi, da bi mogla tako čim bolj zaposliti os in jo prisiliti, da prekine uresničevanje svojih strateških na.rtov, kar naj bi končno ruski in angleški vojski omogočilo ono zmago, ki je sama na bojišču ne moreta izvojevati. List »Tribune de Lausanne« piše: Čeprav lahko dopustimo, da je namen Churchillo-vega potovanja ta, da dobi od Zedinjenih držav ljudi in orožje, bodisi za ojačenje zavezniških vojsk, zlasti v Libiji in v Rusiji, bodisi za razne slepilne akcije, je vendarle res, da sta obe ti dve možnosti polni izredno težkih tveganj in jih ni mogoče zlahka uresničiti. Zato se zdi razumljivo, da si skuša Churchill zagotoviti popoln Roose-veltov pristanek, preden bi se odločil za nekaj od česar je lahko odvisen izid te vojne. Ni dvoma namreč, da bi Velika Britanija drugega Dunkerqua ne prenesla. List »La Suisse« je mnenja, da so prisiljeni Angleži in Američani resno upoštevati možnost novih vojnih akcij in ogromnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, samo zaradi tega, ker jim je sovjetska vlada naj-brže dokazala, da za njeno vojsko ne pomenijo bombardiranja nemških mest in poskusna izkrcanja na zasedenem ozemlju nikake razbremenitve niti pomoči. Politični urednik lista »Tribune de Ge-neve«, kj je znan po svojih simpatijah za demoboljševiike sile, pa priznava, da je vzrok Churchillovega potovanja v Washington očitna zaskrbljenost zaradi naraščajoče premoči velesil osi na sredozemskem prostoru. Ker razgovori, ki so jih imeli angleški generali v Landarm v zad- njih tednih s predstavniki ameriškega vrhovnega poveljništva, niso prinesli pričakovanih rezultatov, se je moral Churchill j se zdi, spremenil v past za oklopne sile osi. Istega dne je londonski radio dejal, da je Tobruk trdnjava in luka, ki bi bila ogromne važnosti za os, kakor je po mnenju osi za Britance. In istega dne je isti radio pripomnil, da se zdi, da hoče os prisiliti Angleže, da izpraznijo Tobruk. To so Angleži baje stalno pričakovali in tudi storili vse, kakor je izjavil londonski radio, da preprečijo. Dan nato je londonski radio dejal: Napadi osi niso dosegli Tobruka, te obalne trdnjave, ki bi jo os potrebovala za svojo ofenzivo proti Egiptu. In še 1- junija je londonski radio samozavestno dejal: Ambiciozni načrt osi, ki je stremel po zasedbi Tcbruka, je propadel in se je, kakor osebno podati v Washington, da bi dosegel večje sodelovanje ameriških oboroženih siL Nič manjšega pomena niso značilni komentarji angleških listov, kakor jih objavljajo švicarski listi. Tako opozarja londonski poročevalec lista »Nazional Zeitung«, da je še vedno glavni predmet angleških novinarskih komentarjev vedno večje naraščanje angleških izgub. Poročevalec švicarskega lista pripominja da so se izgube nadaljevale tudi v tem letu in da so tudi ameriške pomorske izgube postale letos zelo velike, tako, da je gotovo, da so potopitve večje od novih splovitev, med tem k0 je število potopljenih sovražnih podmornic manjše od onih, ki se sproti grade. Celokupnega problema torej ni mogoče rešiti z navadno zamenjavo izgubljenih ladij, temveč bi bila potrebna tudi energična akcija proti podmornicam, njihovim oporiščem, njihovim ladjedelnicam in podmorniškim šolam.. Tudi list »Daily Telegnaph« priznava, da bo v Washingtonu glavni predmet razgovorov problem tonaže, kar dopušča tudi list »Daily Express«, ki navaja med drugimi perečimi problemi tud. še razmotrivanje o položaju v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, o uporabi ameriških čet an o ameriških dobavah. List ne izključuje močnosti da se hoče Churchill v svojih razgovorih z Rooseveltom zavarovati tudi za primer, da bi bila Tobruk in Malta izgubljena. Po vsem tem se torej zdi, da je libijska bitka precej zmedla načrte o skupnem angle-ško-ameriškem napadu, ki naj bi bili po pisanju lista »Daily Express« izdelani v zadnjih tednih maja v razgovorih med šefi generalnih štabov obeh velesil. (Stampa Sera.) Novo racioniranje živil na Finskem Helsinki, 22. jun. d. Na Finskem se je pokazala potreba po nadaljnjem strožjem racioniranju v prehrani. Obrok kruha je ostal nespremenjen, pač pa se je količina mesa zmanjšala ta eno tretjino na teden. Obrok sladkorja, ki ga je bilo doslej 1 kg na mesec za ascilo. se zniža na 750 g, na-mestp tega pa je določeno za naslednja dva meseca dodatno P° P0' kilograma marmelade za osebo. Prav tako je bili uveden dodatni obrok po 250 g sladkorja Povratek Vangtingveja v Nanking Nanking, 22. jun. s. šef kitajske nacionalne vlade Vangčing^j je prispel semkaj z letalom po izvršeni inšpekciji v Kantonu in okolici. Tudi 2. junija je londonski radio vztrajal še pri tem mnenju: Poskusi glede zasedbe Tobruka, ki je glavni cilj ofenzive, so popolnoma propadli. Isto je trdil istega dne tudi Kairo. Dne 3 junija so podali v Londonu tole izjavo: Prva faza libijske bitke se je zaključka s popolnim neuspehom osi, ki ni mogla zavzeti Tobruka. In istega dne je londonska radirka propaganda takole prikazala položaj: Možnosti, da bi se vojake osi polastile britanskih postojank v smeri preti Egiptu, so dokončno propadle. Os si je utvarjala, da bo mogla zopet zavzeti Tobruk, mi pa hočemo zmagati tako, da bomo nasprotnika pregnali iz Bengazija, da bomo razpršili njegovo letalsko m oklop-no silo in da ga bomo vrgli lz severne Afrike ter tako dobili kontrolo nad vsem sredozemskim prostorom. Se 8. junija je londonski radio ponovil: Rommlov poskus, da bi zopet zavzel Tobruk, lahko smatramo za neuspel. Ameriška postaja v Cinci-natiju je istega dne javila: V Libi-'i so Angleži zopet prevzeli pobudo. Dne 10. junija je londonski komentator Kuh izjavil: Os bi zelo rada zopet prispela v Tobruk, toda trenutno so Italijani in Nemci prav gotovo spoznali, da so zagrešili v svojih računih ma'hno napako. Navzlic temu še ni prišel trenutek, da bi kupili ženi nov klobuk v znak veselja. Dne 13. junija pa je London dejal: Tobruk je v nevarnosti kakor Sevastopolj, navzlic temu pa imajo Italijani in Nemci le malo veretnosti. da bi se polastili trdnjave. Dne 14. junija je isti London izjavil: Os je vrgla vse svoje sile v smeri proti Tobruku, toda pot so ji zaprle britanske oklopne sile, ki so trdno odločene, da se do kraJa upirajo slehernemu napredovanju. Dne 15. junija je londonski radio dejal: Ako bi se sovražnik polastil Tobruka, bi zaradi tega ogražanje Egipta še ne bilo zelo hudo, vendar bi prestižna izguba bila zelo velika. Istega dne je londonski radio pripomnil: Ako bi se os polastila Tobruka, bi bilo ogražanje Egipta resno, kajti os bi lahko povečala svo'e sile za močnejšo ofenzivo. Dne 16. junija je londonski radio dejal: Tobruk. ki je sredstvo v naših rokah, ne bo tako lahko osamljen. »United Press« pa je iz Washingtona 17. junija sporočila: V Londonu dopuščajo v pesimističnem tonu celo možnost izgube Tobruka, libijske luke, ki je slavna zaradi dosedanjega britanskega odpora. Radij» New York pa je v svoji propagandi 15. junija dejal: Sile osi se skušajo približati Tobruku. toda Angleži zaupajo v moč svojih obrambn'h črt. Dne 18. junija pa je londonski radio kritično iz'avil: Razmotri- vati bi bilo treba o vprašanju, ali je umest- sestava kakor nafta, s katero se kurijo ne-no ali ne 9e nadalje držati Tobruk. Lon- katere Španske trgovske ladje, donski komentator Lacy Patrick je 18. junija izjavil: Trdnjavi Sevastopolj in Tobruk zapirata pot sovražniku na njegovem pohodu proti vzhodu. Londonski radio je istega dne pripomnil: Tobruk nima enakih naravnih obramb kakor Sevastopolj, teda njegove utrdbe so dobre. Dne 19. junija je londonski radio v svoji propagandi za vzhod značilno dejal: Posest Tobruka ne more biti izredne važnosti. Dne 20. junija so angleški listi zapisali, da je bil nasprotnik zopet enkrat podcenjevan. List »Sunday Dispatch« je navedel celo Churchillovo izjavo ob prejemu vesti, da Rommel napada. Churchill je baje tedaj dejal: Prav to želimo. Po mnenju lista »Sunday Times« pa so sedaj britanske možnosti za oskrbovanje Tobruka, kar veka tudi za Malto, mnogo slabše kakor pred letom dni. Dne 21. junija je London v svoji oddaji ob 8.15 dejal: Tobruk je pripravljen na bližnji napad osi. Ni znakov, da se sile osi pripravljajo na neposredni naskok. Istega dne ob 13. pa je radijska propaganda priznala? Navzlic največjemu in srditemu cdporu naših oboroženih sil se je sovražniku posrečilo prodreti v naše obrambne črte. Dne 21. junija ob 18. je londonski radio izjavil: Ako je položaj, v katerem se je znašla posadka v Tobruku, kritičen, je treba to pripisati dejstvu, da so čete osi to pot zelò močne in opremljene z mogočnimi tanki in topovi. Ob 15.30 je londonski radio zabeležil: Ni še nobenega potrdila v Londonu o objavi osi, da se je tobruška posadka davi predala, toda vojaški poročevalec agencije Reuter pravi, da to obvestilo ni povsem neverjetno. Odmevi po svetu Tanger, 22. junija s. Padec Tobruka je prišel kakor strela z jasnega neba ža angleško kolonijo v Tangerju, saj je britanska propaganda celo včeraj skušala dokazati, da predstavlja tobruška trdnjava za os nele nevarno grožnjo, temveč tudi smrtno past. Nasprotno pa je med tangerski-mi Italijani zbudil največje navdušenje. V župni cerkvi sv. Frančiška se je italijanska kolonija v navzočnosti konzularnih oblasti, zastopstev fašija in drugih odličnl-kov udeležila svečanega Te Deuma v počastitev zmage italijanskega orožja. Atene, 22. junija s. Zasedba Tobruka. o kateri je javnost zvedela po vesteh agencije Stefani in radijski objavi, je navdala z navdušenjem vse Italijane, bivajoče v Grčiji, ki so pozorno zasledovali zmagovite faze marmariške bitke. S Tobrukom, ki je padel približno leto dni po angleškem porazu na Kreti, je Anglija izgubila eno izmed vmesnih postaj vzhodnega Sredozemlja in je sedaj potisnjena proti Aleksandriji in Cipru tako, da je njeno premikanje po tem morju le še bolj omejeno. Stockholm, 22. junija d. O padcu poslednjega britanskega oporišča v Libiji javljajo dopisniki švedskih listov, da so v londonskih vojaških krogih uvideli nevzdržen položaj Tobruka glede na popolno premoč nemških sil na kopnem in v zraku ter so že dan prej javnost pripravljali na zle vesti, ki se morajo pričakovati z libijskega bojišča. Pri objavi padca Tobruka so bili v Londonu skrajno redkobesedni in je bilo z uradnega mesta samo objavljeno, da se potrjuje padec Tobruka, ki je bil že prej napovedan iz osovinskih virov. O poslednji fazi bitke za Tobruk javljajo londonski dopisniki švedskih listov, da so glavni napad na Tobruk otvorili močni oddelki nemških strmoglavnih bombnikov, ki so obsuli sprednje tobruške postojanke in obrambne črte s točo bomb. Pripravljalnemu letalskemu napadu je sledil silovit napad nemških oklopnih oddelkov in močnih oddelkov pehote, ki so pritisnili na Tobruk predvsem z jugovzhodne strani, že takoj pri prvem napadu je postalo jasno, da angleške in indijske čete, ki so tvorile glavni del obrambe Tobruka, ne bodo mogle vzdržati silovitega zagona osovinskih sil- Napad osovinskih sil je" bil tako silovit in je prišel s tolikšno naglico, da je tobruško posadko docela zmedel in so osovinski tanki skupaj s pehoto že v prvem navalu prebili britanske obrambne črte ter vrgli sovražnika z vseh glavnih obrambnih postojank. Spanski protest v Washingtonu Madrid, 22. jun. d. V posebni noti, poslani v Washington je španska vlada protestirala proti ponovno razširjenim vestem ameriških agencij, da španske trgovske ladje zalagajo z gorivom osovinske podmornice, ki operirajo na Atlantiku. V protestni noti ugotavlja španska vlada, da gre za zlonamerne vesti, katerih namen je škodovati Španiji. V noti ugotavlja španska vlada, da količine nafte, ki jo Španija prejema iz Zedinjenih držav, posebni ameriški uradniki v Španiji tako strogo nadzorujejo, da lastniki španskega brodovja ne morejo oddati nobene količine nafte, ne da bi mogla ameriška kontrola ugotoviti, komu je bila oddana. Razen tega ugotavlja protestna nota, da je gorivo, ki ga uporabljajo osovinske podmornice, popolnoma drugačnega Kralj in Cesar v Benetkah Slovesna otvoritev Biennala Venezia, 22. jun. s. Nj. Ved. Kralj in Cesar je včetraj dopoldne otvoril 23. umetniško razstavo, imenovano »Biennale di Venezia«, ki predstavlja najpomembnejšo italijansko umetniško manifestacijo, katere pomen je v tem letu še prav poseben spričo svetovnega konflikta. Na razstavi so zbrana dela najboljših umetnikov Italije in desetih drugih narodov, ki s svojo udeležbo izpričujejo svoje zaupanje v fašistično Italijo in potrjujejo tako svojo vero v neizogibno končno zmago osi in v boljšo usodo nove Evrope. Kralj in Cesar je prišel v vrt gradu nekaj minut pred 10. dopoldne v spremstvu Duca di Genova, ministra Bottaia in župana Venezie. Sprejel ga je v imenu razstavnega odbora predsednik grof Volpi di Misurata z generalnim tajnikom, nacionalnim svetnikom Marainijem. Ogromna množica prebivalstva, ki se je nabralo vzdolž poti iz kraljeve palače do grajskih vrtov, je navdušeno pozdravljala vladarja, medtem ko je godba zaigrala kraljevo himno in Giovinezze, čete. zbrane vzdolž poti, pa so izvršite pozdrav. Kralj in Cesar je nato stopil v palačo »Italia«, kjer so bili zbrani: nemški veleposlanik Mackensen, poslaniki Madžarske. Španije. Švice. Bolgarije, Hrvatske Rumunije. Slovaške. Danske in Švedske, nadalje general grof Giovanni Girolamo, kot zastopnik senata Romei de Longhena zastopnik Zbornice fašijev in korporacij grof Raffaele Paolucci, za Kr. italijansko akademijo akademik Luigi Marangoni, general Loasses. poveljnik teritorialne obrambe Trevi sa v zastopstvu državnega podtajnika v vojnem ministrstvu, general S cu ero tea" več drugih italijanskih in inozemskih osebnosti obenem z večjim številom povabljencev. Svečanost otvoritve se je začela z govorom predsednika Biennala. grofa Volpija. ki se je najprej globoko zahvalil vladarju, da je že šestnajstič osebno počastil otvoritev razstave. V svojih nadaljnjih izvajanjih je grof Volpn poudaril, da predstavlja letošnja umetniška prireditev v Veneziji sicer skromen, a spričo vojnih dogodkov pravi in resničen simbol onega miru in duha. po katerem hrepeni človeštvo in ki ju bo nova Evropa dosegla ob zmagi. Deset narodov se je odzvalo povabilu Italije in prva med njimi zavezniška Nemčija ki je pcslala na razstavo dela svojih najznamenitejših umetnikov, nadalje Madžarska. Švica. Hrvatska. Bolgarija. Rumunija. Švedska Danska in Slovaška. Vseh deset narodov je razstavilo približno tisoč umetniških del. Itailija sama pa razstavlja 2555 del, pripadajočih 679 umetnikom. slikarjem in kiparjem. Nekateri izmed njih so zastopani s pravimi osebnimi razstavami, ki Jih je skup 72. Tako prekaša letošnji »Biennale« po številu del in po iz-branosti umetnin vse dosedanje prireditve. Posebna značilnost letošnje razstave ie v tem, da so trije paviljoni posvečeni umetniškemu delovanju in snovanju oboroženih 1 sii. V vsakem izmed njih so zbrana dela, ki se nanašajo na vojno na kopnem, na morju in v zraku, ki so jih po večini izvršila umetniki v odmorih med bitkami ali kakor kofld v vojaški službi. Vsem tem vojaškim raz-stavljalcem se je predsednik Volpi še pcav posebej zahvalil. pripominjajoč, da so njihove zbirke živa priča junaštva, požrtvovalnosti, dela in vere, ki odgovarjajo najglobljim čustvom sflehernega italijanskega državljana. Po predsednikovem otvoritvenem govoru je minister za nacionalno vzgojo Eksc. Bottai proglasil v imenu Nj. Vel. Kralja in Cesarja razstavo za otvorjeno. Po končani otvoritveni svečanosti se je vladar zadržal najprej pri delih, razstavljenih ob častni tribuni, nato pa je obstal pred veliko stliko vojvode D'Ao6ta, ki jo je napravil slikar Luciano Richetti. Nato si je v spremstvu grofa Volpija in drugih osebnosti ogledal razstavo v posameznih krilih palače. V posameznih dvoranah so mu bili predstavljeni razni umetniki, ki razstavljajo svoja dela. Po pregledu razstavljenih del v levem in desnem krilu palače se je vladar podali v futuristični paviljon, kjer ga je pričakoval akademik M annetti. Od tam je odšel v paviljon Kr mornarice, kjer je občudoval posrečeno dokumentacijo vojne na morju. Po končanem ogledu se je vrni v kraljevo palačo. Ob 12.30 se je beneško prebivalstvo zbralo na Trgu sv. Marka, da bi izpričalo vladarju svojo nezlomljivo zvestobo. Na navdušene klice množice, ki jih ni hotelo biti konca, se je Kralj in CesaT pokazal na srednjem balkonu Napoleonovega krila kraljeve palače. Množica je tedaj eksplodirala v nove navdušene vzklike. Ob 17. je vladar zapustil kraljevo palačo in se zopet podal v razstavne prostore, kjer je obiskal nemški paviljon. Tam sta ga sprejeia nemški vel eposJani ck en sen in komisar nemškega paviljona prof. Ziegier s svojimi sodelavci. VladaT si je podrobno ogledal vsa razstavljena dela in večkral izrazil svoje zadovoljstvo nad nekaterimi izmed njih. Takoj nato si je ogledal slovaški paviljon, nato je odšel v danskega od tam pa v hrvatskega, kjer so ga pričakovali razen hrvatskega finančnega ministra m hrvatskega poslanika v Rimu tudi italijanski po silanik v Zagrebu, nadalje Poglavnikova hčerka in kipar Ivan Meštrovič Hrvatski finančni minister Košac je izreke! vladarju ob vhodu pozdravne besede % imernu Po-glavnika. Iz hrvatskega paviljona ;e nato odšel v švicarskega, iz tega pa v bolgarskega, od tam v madžarskega in končno v Šved skega. Med prehodi iz enega paviljona v drugega je bil vladar ves čas predmet živahnih manifestacij zbranega občinstva Po ogledu razstave se je vladar podal v spremstvu vseh osebnosti in med navdušenim pozdravljan jem občinstva n<3 postajo, od koder je odpotoval ob 19.32. % Kak® so bill Izsledeni morile! Eleydricha Berlin, 22. jun. d. V ministrstvu za policijo so bile objavljene podrobnosti o likvidaciji atentatorjev na pokojnega namestnika nemškega državnega protektorja Hey-dricha. Kakor je bilo javljeno že v prvem poročilu o atentatu, sta napad na Heydricha izvršili dve osebi, izmed katerih je ena vrgla bombo, druga pa je skušala streljati z avtomatsko pištolo. Po predmetih, ki so jih našli na mestu atentata in ki sta jih atentatorja na begu vrgla od sebe, so organi nemške tajne policije po dolgotrajni preiskavi ugotovili, da je prvi atentator, ki je vrgel bombo, 24. junija 1. 1913 v Spodnjih Vilimovicah v okraju Trabič rojeni Jan Kubis, četovodja v 34. pehotnem polku bivše češke vojske po zadnji zaposlitvi poljedelec v Spodnjih Vilimovicah. Atentator, ki je streljal z avtomatsko pištolo, je 8. aprila 1912 v Poluvziji pri Zilini na Slovaškem rojeni Jožef Gabojtz, bivši četovodja v 14. pehotnem polku bivše češke vojske, po zadnji zaposlitvi skladiščnik v kemični tovarni v Zilini. Preiskava je mnogo tudi po zaslugi izpovedi čeških državljanov ugotovila, da sta oba atentatorja po ustanovitvi češkomoravskega protektorata po različnih potih pobegnila v Anglijo in sta bila dodeljena Beneševi morilski centrali v Londonu. Izobrazila sta se za »padalska agenta« in sta bila kot taka v noči na 28. decembra 1. 1941 spuščena na ozemlje protektorata v bližini Plzna. Istočasno je angleško letalo v bližini Podjebrada spustilo tudi še več njunih pomagačev. S pomočjo prebivalstva češke narodnosti sta atentatorja navezala stike z drugimi že v protektoratu nahajajočimi se Beneševimi agenti in s pomočjo prebivalstva sta našla tudi zavetje, v katerem sta se pripravljala za atentat. Kakor je bilo že javljeno, je bil atentat s podporo že aretiranih oseb češke narodnosti po načrtu izvršen 27. maja. Sledeča obširna preiskava, opirajoča se tudi na izpovedi mnogih svedoltov češke narodnosti, je 17. junija podala prve konkretne podatke. Po izpovedi drugih čeških padalskih agentov, ki so se predali nemškim oblastem, je bila kot skrivališče atentatorjev ugotovljena cerkev Karla Boromejskega v Pragi, že aretirana duhovščina te cerkve je atentatorjem nudila zavetje. Nagla akcija organov nemške tajne državne policije je atentatorje izsledila in ker so se postavili v bran, so bili proti njim vržene bombe, pri čemer sta bila atentatorja ubita. Poročilo ugotavlja, da bo nagrada 10 milijonov skupaj z 1 milijonsko nagrado vlade protektorata porazdeljena med več oseb, ki so pripomogle k uspešnemu zaključku preiskave. Vojna na Kitajskem Tokio, 22. jun. (Domei.) Vojaški dopisnik lista »Asahi« javlja z nekega japonskega oporišča v centralni Kitajski, da so japonski bombniki v nedeljo navzlic zelo neugodnim vremenskim okoliščinam učinkovito napadli močno skupino preostalih čungkinških vojakov pri mestu Lingpeičou, ki leži 40 km severnovzhodno od mesta Ivu v pokrajini čekiang. Japonski letalski napad je povzročil veliko škodo na sovražnikovih objektih ter zahteval med čungkinšlu-mi četami veliko število žrtev. Nadalje so japonski bombniki napadli sedež glavnega stana 21. čungkinške armadne skupine pri mestu Vujen, ki leži 22 km severovzhodno od mesta Ivu. Z dobro merjenimi bombami so japonska letala razbila sovražnikove "vojaške lope. Tokio, 22. jun. (Domei.) Vojaški dopisnik lista »Asahi« javlja z bojišča v kitajski pokrajini Honan, da so japonske čete že 19. junija opoldne po ogorčenih borbah popolnoma zasedle mesto Tsičiehcun, ki leži v severnem delu kitajske pokrajine Honan, 20 km jugozapadno od mesta Linh-sien. Drugi japonski oddelki so po uničenju preostalih sovražnih obrambnih postojank v petek zjutraj zasedli strateško važno postojanko na hribovitem področju pri mestu Linhsien. Umor treh angleških oficirjev v New Delhiju Sanghaj, 22. jun. d. Iz New Delhija se je zvedelo, da je bil ubit angleški polkovnik Walter skupai z dvema drugima angleškima častnikoma. Poročilo iz New Delhija pravi, da so polkovnika Walterja. ki se je pravkar pripravljal za potovanje v Washington, kjer je bil dodeljen zavezniškemu glavnemu stanu. ubili neznani razbojniki. Baitgkostška konferenca za neodvisnost Indije Bangkok, 22. jun. (Domei.) Osemdnevno zasedanje lige za neodvisnost Indije bo zaključen jutri dopoldne s sklepno svečanostjo, ki ji bodo prisostvovali vsi indijski delegati. Delegati lige so imeli včeraj novo j plenarno sejo v »Oriental-hotelu« v Bangkoku. Seja, na kateri so se obravnavali konkretni predlogi o borbi za izvojevanje indijske neodvisnosti, je trajala nepretrgoma do 17. Dopoldne je bilo poslednje plenarno zasedanje, na katerem so odobrili sklepe, pripravljene na več tajnih sejah. Ameriški podmornica potopila sovjetski parnik Tokio, 22. jun. d. S službenega japonskega mesta je bilo objavljeno, da je ameriška podmornica v japonskem vodovju potopila sovjetski parnik »Angarstroj«. Japonsko poročilo pravi, da je ameriška podmornica bržkone smatrala sovjetsko ladjo zaradi zunanje sličnosti za japonsko ter jo torpedi-rala in potopila. Nadalje pravi japonsko poročilo, da se bo 161 rešenih članov posadke potopljenega »Angarstroja« preko Mandžurije vrnilo v Sovjetsko zvezo. Podrobnosti, v kolikor so sploh znane o potopitvi sovjetskega parnika, je japonska vlada preko svojega poslanika v Moskvi, Naotake Satoja, sporočila sovjetski vladi. Tokio, 22. jun. d. V spremstvu sovjetskega trgovinskega atašeja "v čungkingu je v ponedeljek popoldne dospelo iz Sang-haja v mandžursko luko Daljni (Dairen) 63 članov posadke sovjetskega parnika »Angarstroj«, ki ga je potopila ameriška podmornica. Transport sovjetskih mornarjev bo skupaj s 50" sovjetskimi mornarji, ki so že prej dospeli semkaj iz Hongkonga, usmerjen preko Harbina in obmejne postaje Mančuli v Sovjetsko zvezo.. Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kogovšek Anton in Antonija, Smrečje 28, obč. 8t Jošt nad Vrhniko, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 L. S Povratek Italijanov iz vzhodne Afrike Napoli, 22. jim. a Semkaj sta prispeli motorni ladji, ki sta pripeljali prvi kontingent Italijanov na povratku iz vzhodne Afrike. Minister za italijansko Afriko Teruzzi je v navzočnosti Visokosti vojvode di Ancona, vladnega direktorja, Podtajnika stranke Barberinija in zastopnikov raznih pokrajinskih oblasti, pozdravil rojake in jim izrekel visoko Ducejevo pohvalo za hrabrost, ki so jo pokazali v Abesiniji proti sovražnika Na krov ladje se je takoj podala tudi Kr. Visokost Pijemontska princesa kot nacionalna inšpektorica bolničark Rdečega križa. Takoj nato se je pričelo izkrca van je rojakov, namenjenh v Napoli in v ostala mesta južne Italije. Motorni ladji sta nato nadaljevali svojo pot proti Livor-nu in Genovi, kjer bosta izkrcali ostale rojake Spomenik generalu Gombosu v BudimpeStl Budimpešta, 22. jun. a V izredno svečanem okviru je bil včeraj odkrit spomenik generalu in državniku Juliju Gombösu. ki je postavljen na trgu Dobrentci nasproti Duna va. Obletnica nemško-turške pogodbe Carigrad. 22. jun. s. Ob obletnici podpisa nemško-turške pogodbe objavljajo listi članke, v katerih proslavljajo zgodovinsko prijateljstvo obeh držav. List »Tašviri Efkar« piše. da je po sanštefansikem miru. ki ga je morala Turčija skleniti pod ruskim pritiskom. prišel berlinski mir na pobudo Bis-mareka, ki je dala otomanskem imperiju možnost nadaljnjega obstoja. List pozdravlja v Nemčiji veliko silo, ki se bori v tej vojni na življenje in smrt in doseza ogromne uspehe. Ameriški židje nočejo služiti v vojski Ankara, 22. jun. d. Ameriški generalni konzulat v Jeruzalemu je že pred več meseci pozval v Palestini bivajoče ameriške državljane židovske vere, naj se vrnejo v Zedinjene države in javijo na razpolago oblastem, ki jim bodo odredile zaposlitev na primernih mestih v vojni službi ali pa jih uvrstile v sestav ameriških oboroženih sil. V okrožnici ameriškega konzulata se priznava edina izjema tistim Židom, za katere bo izrecno ugotovljeno, da so iz poslovnih razlogov potrebni v Palestini. Sedaj je ameriški generalni konzulat v Jeruzalemu objavil, da se je na prvo okrožnico odzvalo le malenkostno število ameriških Židov. Zaradi židovske brezbrižnosti je ameriški konzulat postavil skrajni rok za obveziii povratek Židov v Zedinjene države, židje, — gre za približno 3000 oseb, — ki se do tega roka ne bodo vrnili, bodo izgubili ameriško državljanstvo. Bivši kralj Peter v Ameriki Berlin, 22. jun. d. Agencija »Transocean« javlja iz Lizbone, da je bivši jugoslovanski kralj Peter II. nepričakovano prispel z letalom iz Anglije v Zedinjene države. Kakor javljajo iz Washingtona, smatrajo tamkaj, da je namen prihoda bivšega jugoslovanskega kralja odstraniti ovire proti njegovi nedavno objavljeni zaroki, ki so se pojavile v jugoslovanskih emigrantskih krogih, in sicer na sestanku z bivšim grškim kraljem, ki se prav tako mudi v Zedinjenih državah. Obiska bivšega jugoslovanskega kralja Petra zaradi tega v VVashingtonu do srede ne bodo smatrali za službenega, marveč zgolj privatnega značaja, šele pri prihodu v Washington, ki se pričakuje v sredo, bodo po vvashingtonskem poročilu bivšega jugoslovanskega kralja službeno pozdravih predstavniki ameriške vlade. — Bivši kralj Peter se je zaročil z 20-letno grško princeso Aleksandro, hčerjo bivšega grškega kralja Aleksandra in princese Helene. Novi strašni komunistični zločini Komunistični partizani so v St. Rupertu na Dolenjskem ubili tamkajšnjega župnika g. Franca Nahtigala ia kaplana g. Franca Cvara. V Hinjah pri Žužemberku je enaka strašna usoda zadela kaplana g. Hinka Novaka. V Prečni na Dolenjskem pa so komunistični partizani ubili župnika g. • Kom-ljanca. • Nimamo še podrobnejših vesti o krvavem dogodku, ki je zahteval živ'>enia Mirih služabnikov cerkve in ni nam znano kakšen je bil neposredni povod za poboj in v kakšnih okoliščinah je prišlo do njega. Vendar dejstvo samo govori dovolj razločno. da so komunisti dvignili roko zoper duhovščino in s tem zoper rimsko-katoliško cerkev, ki je bila tisoč let največja svetinja našega ljudstva. Brezbožne komunistične krogle so podrle štiri oznanjevalce božje besede, štiri može, katerih naloga je bila. da širijo med ljudstvom evangelij miru. sprave in ljubezni do bližnjega. Ni dvoma, da so bili pokojni predstavniki rimsko-katoliške cerkve daleč od dnevne politike, da se niso vmešavali v današnje bridko dogajanje, v kolikor jim tega ni velevala dolžnost, da branijo vero in cerkev, da svoje vernike spominjajo na večno nespremenljive božje zapovedi in da ne dopuščajo pustošenja v vinogradu Gospodovem. Toda borbeni komunizem ne dovoljuje duhovnikom ravne tega. dobro ve-doč. da so zaman vsa njegova prizadevanja tam kjer je l judstvo vdano d u h oš č i n i cerkvi in ver. Borbeni komunizem ki poleg sebe ne trpi nobene druge avtoritete, mora po svoji prirodi pobijati cerkev, med katere osnovnimi zakoni je tudi zapoved vernikov, da morajo spoštovati vsako oblast, kajti vsaka oblast fe od boga. Odklanjajoč z ogorčenjem vsako krvavo razračunavanie ter medsebojne poboje, sto-fimo nemi ob svežih grobovih Štirih svečenikov. ki ao svoja življenja položili na oltar svojega verskega prepričanja in duhovnega pastirstva. 6 fioiDotfarstvo Maksimalni cenik za krojače in šivilje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX o predpisih glede cen blaga storitev in rabo kupov in smatrajoč za potrebno, urediti cene za izdelovanje moških in ženskih oblek ter perila, izdal maksimalni cenik za dela krojačev in krojačic, ki je objavljen v »Službenem listu« 20. L m. in je na dan objave stopil v veljavo. NajviSje cene so določene različno za posamezne razrede obratov in bo obrate uvrstilo mestno poglavarstvo v Ljubljani v razrede (L, IL, HL in IV.) po zaslišanju prizadetih strokovnih združenj, upoštevajoč zmogljivost obrata in kvalifikacijo osebja za bolj ali manj lično izdelavo. V naslednjem določene cene veljajo za območje mesta Ljubljane, okrajna načelstva pa lahko za svoja območja določijo naj višje cene o vpoštevanju krajevnih razmer. A. Moške obleke NajvSje cene za napravo moških oblek so določene takole: (prva cena velja za obrate kategorije 1 a, druga za obrate kategorije L, tretja za obrate kategorije n. in četrta za obrate kategorije m.): cela obleka 450, 375, 325, 280 lir (dvovrstna ali športna obleka 10% več), površnik ali raglan 390, 325, 280, 245, raglan ali Ulster 430, 355, 315, 265, zimska suknja 430. 355, 315, 265, kratki zimski paleto 355, 295, 265, 215, potovalni plašč (trenchcoat) 430, 355, 315, 265, plašč Hubertus 295, 245, 215, 190, pelerina s kapuco 190, 155, 130, 100, plašč za prah 140, 130, 120, 90, površni lovski sako 440, 365, 325, 280, lovski kroj 585, 490, 410, 325, sako 260, 215, 200, 165 (dvovrstni ali športni 10% več), Ustrasti sako 240, 200, 175, 145, letni platneni sako 190, 155, 140, 120. preprost letni platneni sako 150, 125, 115, 95, hlače 115, 95, 80, 70. športne hlače 125, 105, 85, 70, telovnik 90, 75, 65, 35 Ur (dvovrstni 10% več). B. ženske obleke Najvišje cene za napravo ženskih oblek so naslednje (prva številka navaja ceno za obrate L kategorije, druga za obrate H. kategorije, tretja za obrate in. kategorije in četrta za obrate IV. kategorije): damska obleka 170, 135, 95, 70 lir, dam-ska dvodelna obleka 200, 155, 115, 85 lir, večerna obleka 340, 255, 170, 125, angleška bluza 105, 75, 55, 45, francoska bluza 160, 95, 70, 50, kombineža kratka 50, 40, 30, 20, jutranja halja, dolga 160, 115, 85, 65, jutranja halja, kratka 125, 85, 55, 45, pidža-ma ali halja za delo (pisarniška) 85, 70, 55, 45, gladek plašč za prah 230, 200, 170, 130, težki športni plašč iz kamelje dlake ali raglan 325, 285, 240, 180, srednje težki zimski plašč 285, 240, 170, 130, kompliciran moderni plašč 340, 275, 215, 165, angleški kor stum 315, 255, 200, 150 (dvovrstni ali športni 10% več), francoski kostum 255, 215, 145, 105, platneni kostum 200, 171, 145, 105 lovska ali športna jopica 255, 230, 200, 150, težka jopica 230, 200, 170, 130, paleto navadni 255, 200, 170, 130, veterni jopič 115, 100, 85, 65, krilo 70, 55, 45, 35 lir. C. Perilo Najvišje cene za napravo perila so naslednje (prva številka navaja ceno za obrate I. kategorije, druga pa ceno za obrate H. kategorije): moška srajca z ovratnikom 21.18 Ur, moška spalna srajca 21, 18, moške spodnje hlače, kratke 18, 11, dolge 21, 13, moška pidžama 47, 41, zdravniška halja 47, 35. ženska pidžama ali nočna srajca 41, 35, ženska dnevna srajca z naramnicami 15, 9, kombineža 23, 18, hlačke 19, 14, rjuhe 5, 3, gladke blazine velike 16. 12, male 15, 9, gladke odejne prevleke (kapne) 29, 23. prti 5, 3, prtlči 3, 2, obrobljeni (entla- nje) od metra 1.40, 1.40 lire. • Stroški za običajne male potrebščine (sukanec, svila, navadni gumbi) so pri moških in ženskih oblekah zaračunani v cenah. Pri napravi perila pa se smejo stroški za navadne male potrebščine posebej računati po nabavni ceni. Pri napravi obleke in perila za otroke do 10. leta se zgoraj navedene cene znižajo za 50%, za otroke do 15. leta pa do 25%. Imetniki obratov morajo Imeti cenik Iz-vešen v svojih obratovalnicah z označbo skupine. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno z zaporom do 2 mesecev aU v denarju do 5000 lir. tako v Rumuniji, kjer se je bistveno povečala površina posejana s koruzo in s krompirjem. Tudi v Španiji je ugodno vreme v aprilu zelo koristilo posevkom, v maju pa je nekoliko hladnejše vreme deloma oviralo razvoj rastline. Iz Danske poročajo, da bo se žitni posevki spomladi znatno opomogli. V skandinavskih državah se pšenični prispevki v nasprotju z ržjo slabo prezimili. Stanje letine v Evropi Iz poročil lz posameznih evropskih držav se da sklepati, da bo letos letina v Evropi prav dobra, zlasti na jugu in jugovzhodu. V Italiji se je žetev navzUc spo-mladni zakasnitvi pričela prej kakor normalno. To pa je veUke važnosti, ker v mnogih krajih omogoča drugo letino na istem polju. Kakor smo že poročaU je vlada izdala razne ukrepe, da se čim bolj pospeši druga setev. Zlasti bodo kot drugi pridelek pridelovali riž, koruzo, pa tudi hitro zoreči krompir m fižol, poleg raznih vrst prosa, graharice ln ajde. O rezultatu pšenične letine bo mogoče podati sodbo potem ko bodo znani rezultati mlačve. že sedaj pa se lahko ugotovi, da bo pridelek bistveno večji, kakor je bil lani in tudi hektoliteräka teža pšenice bo večja. Tudi v nižini severne Italije je bila 20. t m. žetev v polnem teku. Tudi pomladna koruza se dobro razvija in doslej ne trpi pomanjkanja vlage. Kakor se zdi, bo letošnje leto pokazalo Izjemo pravila, da je pri dobri pšenični letini pridelek koruze slabši. Po najnovejših poročilih je letos znatno povečana površina posajena s krompirjem, ki zelo dobro kaže. Tako bo letošnji pridelek krompirja, ki je v normalnih letih znašal okrog 3 miUjone ton bistveno večji kakor je bil lanski, ln bo količina pridelka, ki bo na razpolago za domačo potroSnjo pri normalnem izvozu zgodnjega krompirja večja kakor lani. V srednji ln severni Evropi so ozimni posevki zaradi ostrega mraza deloma slabo prezimili. Izpadek, ki bo nastal zaradi tega pa ni tako velik, kakor se je prvotno domnevalo, ker so se posevki v teku spomladi znatno popravili. Jara žita pa kažejo povsod dober napredek. Madžarsko poročijo o stanju posevkov v začetku junija naval« bistveno zboljšanje žitnih posevkov. Ugodno se razvijajo tudi koruza ln oljarice Stanje posevkov v Srbiji je normalno, prav Gospodarske vesti = Italijanski tekstilni izvoz. 2e pred vojno je šel znaten del italijanskega izvoza tekstilnih izdelkov preko družbe Soc. An. Cammissonaria di Esportazione e di Importazione v Milanu, ki je največja tekstilna izvozna družba v Italiji. V svojem letnem poročilu za lansko leto navaja ta družba, da je uspelo izpadek izvoza tekstilnih izdelkov v prekomorske države nadomestiti z večjim izvozom v evropske države. Družba je pri glavnici 11.4 milijona lir sklenila za lansko leto izplačati 7% divLdende (prejšnje leto 10%). = Italijanska industrija klobukov, ki je po vsem svetu mana zaradi kakovosti svojih izdelkov, je tudi lani skrbela, da obdrži svoje pozicije na zunanjih tržiščih. Letno poročilo tvornice klobukov Soc. An. Capellificio Giuseppe Rossi navaja v svojem letnem poročilu, da so bile prvotne težave glede dobave surovin odpravljene, ko je bila ob koncu lanskega leta z vladno odredbo ustanovljena nakupovalna družba za zajčje in kunčje dlake. Reja kuncev se je v zadnjih letih bistveno povečala in pride na trg tudi več surovine, na drugi strani pa se je zmanjšal uvoz kunčje dlake fe inozemstva. V trgovini s kunčjo in zajčjo dlako se je lani pojavila špekulacija, ki pa je bfla z ustanovitvijo imenovane družbe izločena. Prav talco je izločena konkurenca med tvornlcami klobučevine in klobukov na eni strani ter pridelni carni, ki so pričele v zadnjih letih v rastoči meri predelovati kunčjo dlako. Nova družba, ki odkupuje surovino po maksimalnih cenah skrbi tudi za pravično razdelitev razpoložljive surovine na posamezne predelovalce. Ta ureditev je omogočila obdržati izvoz na stari višini. Družba Capellificio Giuseppe Rossi bo tudi za lansko leto na glavnico 4.6 milijona lir izplačala 7% dividende. = Oskrba Italije z jajci. Kakor poročajo iz Rima, se je oskrba z jajci v zadnjem času z boljšala spričo povečanega uvoza svežih jajc, zlasti fe Bolgarije. Cene so ostale nespremenjene in se v Italiji plačuje proizvajalcem 1.30 Ure za komad, cena za potrošnike pa znaša 1.60 lire. = Predstavniki italijanske trgovine z živili v Berlinu. Predsednik sindikata italijanskih trgovcev z živili nacionalni svetnik Agnino je z vodilnimi predstavniki trgovcev svoje stroke prispel v Berlin, da prouči v posameznih krajih Nemčije naprave in obrate, ki so v zvezi s trgovino z živiU s posebnim ozirom na vojne potrebe. Ob tej priliki so se vršili razgovori z voditeljem nemške državne sku ine za trgovino dr. Haylerjem. = Konferenca o gospodarskih vprašanjih Grčije. Nemški trgovinski odposlanec dr. Clodius je te dni po končanih nemško-rumunskih trgovinskih pogajanjih prispel v Atene, kjer je s pooblaščenci italijanskih okupacijskih oblastev in s člani grške vlade razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo preskrbe Grčije z živili in ureditve valutnih vprašanj. Po končani konferenci se je dr. Clodius vrnil v Berlin, = Končna likvidacija Feniksa na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o končni likvidaciji Jugoslovenske-ga Feniksa in o odstopitvi njegove imovine na področju Hrvatske Zveze Napredkovih zadrug zavarovanje, štednjo ln gospodarstvo v Sarajevu. Po tej zakonski odredbi se bodo obveznosti na podlagi vplačanih premij, do 28. aprila 1936, poravnale takole: a) aktivna in kapitalfeirana zavarovanja, ki ne presegajo 15.000 kun s 100%; b) aktivna ln kapitalfeirana zavarovanja, ki presegajo 15.000 kun s 75%; kapitaUzirana zavarovanja in zavarovanja, pri katerih je bUa uporabljena ameriška prolongacija in ki presegajo 15.000 kun, s 60%. Zavarovalnice so s 1. januarjem t. 1. oproščene plačevanja prispevkov za sanacijo Feniksa. — Nove cene tobačnim izdelkom na Hrvatskem. Kakor smo že kratko poročali je hrvatska monopolska uprava povišala cene tobačnim izdelkom za okrog 50%. Sedaj stane zavojček 20 cigaret Bregava (prej Drava) 17 kini. Rama (prej Ibar) 20 kun, 20 cigaret Hum (prej Zeta) 22 kun, 20 cigaret Ljubuški (prej Morava) 24 kun, 20 cigaret Neretva 26 kun in 20 cigaret Drina 32 kun. 1 kg tobaka Trebinjac stane sedaj 2200 kun, 1 kg tobaka Neretva 1200 kun, 1 kg tobaka Hum (Zeta) 1000 kun in 1 Kg tobaka Sava 700 kun. = Obnova železniškega prometa med Bolgarijo in Turčijo. Po več nego enoletni prekinitvi je bil v sredo 17. t. m. obnovljen železniški promet med Turčijo ln Bolgarijo po novem mostu preko Marice in reke Arde ob bolgarsko-turški meji. Iz Carigrada vozita sedaj dnevno dva vlaka, ln sicer do Svilengrada, kjer je skupna obmejna postaja, odnosno do Sofije. Pozneje bo uveden tudi direkten brzovlak v centralno Evropo. = Dviganje cen v Zedinjenih državah. Glede na stalno naraščanje cen v trgovini na debelo in drobno se je morala vlada Zedinjenih držav sredi maja odločiti za blokiranje cen najprej v trgovini na debelo potem pa tudi v nadrobni prodaji. Praktični rezultati tega ukrepa niso znani. Kakor vse kaže, pa to blokiranje cen spričo nezadostne kontrole ni uspelo. To potrjuje tudi najnovejši ukrep komisarja za cene Henderso-na, ki je ustanovil celo armado 100.000 kontrolorjev za cene, ki bodo v vseh krajih nadzorovali izvajanje določb po maksimalnih cenah in o blokiranju cen. Za izvedbo tega nadzorstva zahteva komisar tudi znaten kredit 200 miUjonov dolarjev. V kakšnem obsegu so se dvignile cene v Zedinjenih državah nam kaže razvoj indeksa, ki ga objavlja ameriški statistični urad za delo. Letos v maju je indeks cen v trgovini na debelo narasel na 98.6 točke nasproti 75.0 v avgustu 1939. in se je torej nivo cen od pričetka sedanje vojne v Evropi dvignil za 31.5%. Pravo dviganje cen pa se je pričelo fiele lani, kajti v začetku lanskega leta Je znašal indeks cen še 80 točk ln je znašal torej povišek v sedemnajstih mesecih preko 23%. Gostoljubnost O, italijanski gostoljubnosti je objavil »Pester Llod« te dni zanimiv članek, kjer nam pripoveduje: Popotnik, ki se prvikrat pripelje v Italijo, jo pozna že po njenem slovesu kot deželo sonca in barv, lepote in umetnosti, kot deželo najbolj zanimive zgodovine in najslikovitejšin pokrajin. Danes se temu staremu in širokemu slovesu pridružuie sloves velikega Mussolinijevega dela "in tistih posledic, ki so iz tega nastala na vsakem področju človeške dejavnosti. Kar pa- se tiče gostoljubnosti italijanskega naroda, se nudi tujcu pravcato razodetje. Tujec je prevzet od gostoljubnosti, ki ie vabljiva in obenem diskretna in ki tujca obdaja, kjerkoli pride v stik z italijanskim življenjem. Italijanskemu narodu je zmisel za gostoljubnost prirojen in se razodeva kot čuvstvena duševna potreba. To je sploh atavistična lastnost značaja italijanskega plemena. že v starinski dobi, ko je bil Rim ustanovljen in je nastalo cesarstvo, je bila Italija trajni cilj prebivalcev takratnih znanih dežela. To deloma zato, ker so Italico že takrat imeli za evropski vrt, delno tudi zaradi velike privlačne sile, ki je izhajala iz cesarskega Rima, še zlasti pa zavoljo trajne gostoljubnosti, ki io je apeninski polotok moral r>o nuji vedno nuditi tujcem. To je dokazovalo starinsko pravo narodov, ki je zaradi živahnega prometa na kopnem in na morju služilo v dobro narodom starega sveta. Dotok tujcev v Rim je stalno naraščal in tako je postalo »jus gentium« temeljnik pri urejanju mednarodne j gostoljubnosti s polnim človeškim raz>< j mevanjem za tujčeve želje in potrebe. V srednjem veku je bila otmena gost • liubnost velikih in majhnih podeželskih p i glavarjev prislovična in se je prirodno uve j Ijavljala med podaniki. Tudi takrat je ver- j ska privlačnost papeškega Rima z njegovimi lepotami in z vabljivo prijaznostjo privabljala neštete množice romarjev iz vs-eh delov Evrope. Čeprav so bile takrat v vseh deželah enake politične in notranje razmere, je bila Italija tudi tedaj vedno najgostoljubnejša dežela civiliziranega sveta. Danes je tradicija gostoljubnosti nadaljevanje vsega tega, vendar je še poživ-Ijena in bolj vzvišena zavoljo prerojene narodne zavednosti: to je gostoljubnost, ki združuje pozornost, ustrežljivost, obzirnost, dostojanstvo tn sočustvovanje, gostoljubnost, ki se kaže ob sleherni priliki, ob vsakem stiku v še tako odročnem italijanskem kraju. Prijetni občutek, da si vreden vse pozornosti in obzirnosti in da te motrijo z naklonjeno dobrohotnostjo, je prvi splošni vtis, ki ga dobi tujec ob stiku z italijanskim narodom. In ta vtis ga stalno spremlja, kadar se vrne domov in kadar se spomni svojega bivanja v Italiji. Ta vtis je docela v skladu s splošno sliko dežele, ki jo je gost občudoval. Obilje sonca in umetnosti, smehljaj neba in morja, razkošje zelenja in cvetja, vse to je dostojno izpopolnjeno z gostoljubnostjo. zemeljske produkte je s pridom uporabil. Kamenje in opeko je imel za okvir pri gredah, z žicama je popravil hlevčke na živalskem oddelku farme — pri kuncih, bakren novec je prodal sošolcu numizmatiku za dve liri, gliste pa je dobil njegov nenavadni tovariš pri delu, kos, ki je priletel k njemu, lepo zažvižgal in brez strahu pobiral gliste izpod lopate. Ko si je utola-žil prvo lakoto, si jih je nekaj ovil okrog kljuna, zapel kakor v zahvalo in odletel v gnezdo nasitit vedno lačne mlade kljunčke. Ko je začelo pripekati sonce, je Branko sklenil združiti koristno s prijetnim in je izpostavil hrbtišče sončnim žarkom. Opoldne je nehal ji vse popoldne užival v Kantovem izreku: »Največja telesna naslada je odmor po delu.« Posledice prvega sončenja je čutil zvečer ko si je z mrzlo vodo hladil vročo kožo. Vendar ga to ni oviralo, da ne M prihodnje jutro nadaljeval plodonosnega dela. To jutro pa je bUo delo manj prijetno. Gnojil je zemljo z različnimi odpadki živih bitij in obenem zadrževal sapo, ker odpadkom pač ni usojeno, da bi dišali po rožnem olju. Zelo vesel je bil, ko je prišlo njegovo kmetovanje do sajenja. Od mlekarice s. je s trudom preskrbel nekaj semenskega krompirja. Kot umni kmetovalec je pri rezanju stehtal vsak košček posebej, pre- števal očesa 1» n» gredah naredil jamice v točnih medsebojnih razdaljah. Zaradi velike reklame je posadlL tudi najnovejšo kmetijsko pridobitev, ki je bila včasih plevel, sedaj pa je ze10 cenjena in spoštovana — topinambur. Ko je posadil še nekaj sončnic in koruze, je bil začetek njegovega kmetijskega udejstvovanja pri kraju. Od tedaj marljivo nosi na svojo farmo mnogo vode vsak drugi dan. Vsak dan namreč ne more, ker ga roke dan po zalivanju preveč bele. Ta dan pa uporabi za to, da z očmi, ža-rečimi od veselja, ogleduje rastline, jih meri z merilom ta se veseli jeseni, ko mu bo ves trud poplačan z obilnim pridelkom. Vreme na Dolenjskem zadnjih 2o let šfudentova farssia Veselje do obdelovanja zemlje ni zajelo le ljubljanskih družinskih glavarjev, marveč tudi mladino. Eden izmed naših mladih novodobnih farmarjev (v miniaturi) nam to reč takole opisuje: Ko je dijak Branko brez dela pohajkoval po mestu, je opazil, da postajajo ljudje navdušeni vegetarijanci in da rijejo po zemlji, kakor bi iskali zakladov. V svežem pomladanskem zraku, pod toplim soncem in ob pogledu na množico mestnih poljedelcev, so mu iz dna duše privreli verzi: »Ker pride vsak krompirček prav v ti sili, molče lopato svojo vsak si vzame, lenobe v celem ni bilo števili.« Zdelo se mu je sicer, da je nekaj podobnega že slišal, a vendar je bil ves ganjen nad svojimi pesniškimi proizvodi in nenadoma ga je spreletela mrzlična želja po obdelovanju. šel je torej na domači vrt in iskal prostor za svojo farmo. Po dolgem iskanju le našel v kotu še neobdelan kos zemlje. Načrt je bil hitro narejen in prihodnje jutro ga je sonce že na vse zgodaj našlo z lopato v roki. Pridno ie kopal in ni prizanesel niti stezi, ki je delila obe polovici farme. Ves čas je Branka spremljal občutek, da je kmet na Kitajskem ob Hoang-Hoju, Rumeni reki, kajti pristna ilovica, ki jo je obdeloval, je bila bolj rumena od koruzne moke. Vendar je junaško nadaljeval in res so se kmalu prikazali prvi pridelki: čeden kup kamenja, sedem in trideset razbitih kosov opeke, dva kosa železne žice, star bakren novec in mnogo glist. Vse te prve Novo mesto, 21. junija Nemara še nikoli ni vladalo v vseh slojih prebivalstva tako veliko zanimanje za naše vremensl.e razmere, kakor danes. Doslej 30 edino Kmetovalci vodili račun o vremenu in so se pri tem iz roda v rod opirali na stara siovenska kmetska vremenska prerokovanja, ki so se v glavnem osianjala na pratiko. Sv. Matija, trije »ledenjakic z Zofko, sv. Medard in vrsta drugih so bili hrbtenica kmetskih vremenskih prerokovanj. Danes pa sc se tudi meščani pričeli vedno bolj poglabljati v podnebne razmere, saj se le *edke mestne družine ne ponašajo z vsaj skromno njivico. V Novem mestu je pričel vršiti redna vremenska merjenja nestor dolenjskih znanstvenikov prof. Seidl, za njim pa je prevzela vsakodnevno merjenje novoustanovljena meteorološka postaja na Kmetijski šoli na Grmu. Ta postaja je pričela z rednim opazovanjem leta 1921. in tako nam je mogoče na podlagi podatkov te postaje in podatkov, ki jih je dobila grmska meteorološka postaja od zavoda za meteorologijo na ljubljanski univerzi podati najzanimivejše podatke o maksimumih in minimumih toplote, ki so bili doseženi v Novem mestu in njegovi okolici v posameznih mesecih in letih, o mesečnih in letnih vsotah padavin, o številu dni s snegom in še marsikatere druge podatke, ki bodo predvsem zanimali tudi širše plasti prebivalstva, ki je v veliki meri odvisno od vremenskih sprememb. V zadnjih dvajsetih letih je bila najvišja temperatura 36.8° C in to nekega dne v -uniju 1935, medtem ko je bila najnižja letna temperatura leta 1925. in 1934. le 31<>. Na drugi strani pa je mnogo večja razlika v minimalni temperaturi, ki se je gibala od _8° do —25.6° C. Najmilejša zima je bila leta 1928., kateri pa je takoj naslednje leto sledila najmrzlejša zima. Prav zanimivi so podatki o povprečni temperaturi zraka. Tudi tu je bila razlika minimalna in je bilo najnižje povprečje doseženo leta 1929. z 9.10, najvišje pa leta 1936. z 10.6°. Za vsa leta' je znašalo povprečje 10.2°. Povprečno najtoplejši mesec je v Novem mestu julij 3 povprečno toploto 21°, najmrzlejši pa januar s povprečjem 0.3°. Najbolj se zanimajo ljudje za padavine, ki prizadeva'o meščanom stalno preglavice. Tudi tu je med posameznimi leti ogromna razlika, ki se suče od 881 mm pa tja do 1644.9 mm. Najbolj suho leto je bilo 1921, ki je dalo dolenjski zemlji le 881 mm padavin, kar je povzročilo dekajšnjo sušo. Nasprotno pa je bilo najmokrejše leto 1933. s 1644.9 mm padavin. V vseh letih je bilo povprečno število padavin 1305.4 mm, naj-mokrejši mesec pa je bil stalno mesec oktober. Najmani dni s padavinami je bilo leta 1921. in sicer 88, dočim so bili vsi ostali dnevi kolikor toliko lepi in so se to leto Novomeščani več ko dovolj lahko na-užili sonca, svežega zraka in toplih kopeli v Krki. Izredno slabo je bilo leto 1926., ki je imelo kar 143 dni s padavinami. Povprečno pa ima Novo mesto 117 dni s padavinami. Nemara bo še koga zanimalo, koliko dni s padavinami so imeli povprečno meseci. Tu nam stojijo na razpolago podatki za desetletje od leta 1929. do 1939., ki nam kažejo, da je bilo januarja 8, februarja 7. marca 9, aprila 12, maja 12, ju-ni-'a 10, julija 9, avgusta 9, septembra 9, oktobra 12, novembra 10 in decembra 10 dni s padavinami. Marko Polo sta dvoru velikega kana « Marco Polo, čigar srednjeveška odkri-teljska pota smo spoznali ali v prejšnjem članku (Jutro, 22. t. m.), nam je zapustil tudi opis Kitajske in njenega glavnega mesta Kambaligha (Kambaluke), današnjega Pekinga. Takrat ie bil prestolnica Velikega Khana. Njegova palača je bila v vsem mestu najveličastnejša, zgrajena v četve-rokotu, čigar posamezna stranica je merila eno miljo. Vsak vogal je krasila lepa kula, v kateri so varovali sedla, vrvi. šotore, kopja, puščice, orožje in ostale Kha-nove bojne priprave. Razen teh kul so bila še štiri druga poslopja polna vsakovrstnega orožja in orodja. Na južnem zidu je bilo petero vrat, največja v sredini in le-ta so se odpirala samo tedaj, ko je prihajal ali odhajal Veliki Khan. Bl:zu njih so bila z obeh strani druga, manjša vrata, namenjena drugim ljudem. Za prvim zidom je bil drugi zid in za njim osem podobno zgrajenih palač. V sredini vsega tega se je dvigala ogromna in sila lepa Kublaieva palača. Tla, na katerih je bila zgrajena, so bila povišana za kakih deset sežnjev. Sobe v nji so bile zelo visoke in stene pokrite s suhim zlatom in srebrom. Na n ih so bili reliefi iz zgodovine, s podobami žensk, vitezov in junakov, pa motivi iz življenja ptičev in drugih živali. Tudi strop je bil tako okrašen, da ni bilo videti ničesar razen srebra in zlata. Glavna dvorana je bila tako velika, da se je v nji lahko gostilo 6000 oseb. Ostalih sob je bilo kar neverjetno mnogo. Streha je bila okrašena z rdečo, modro, zeleno in še z drugimi barvami ter tako dobro osvetljena, da je kar bleščala iz daljave. V vrtu med prvim in drugim velikim zidom so bili krasni gozdiči in drevoredi z redkimi rastlinami. Tu se je klatilo mnogo jelenov in raznih drugih živali. Skozi gozdiče so bile napeljane prijetne steze, koder so hodili ljud'e. Marco Polo je ob tej priliki spoznal tudi življenje slovečega Kublaja. Ta orientalski »vladar vladarjev« je razpolagal s telesno stražo 2000 vitezov. Za mizo, ki je bila višja od drugih, je sedel Khan na severni, a njegova prva žena na vzhodni strani. Na zahodni strani in nižje so sedeli njegovi sinovi, nečaki in sorodniki. Stregli so mu sami visoki plemenitaši, ki so imeli pri tem zavezana usta, da ne bi dihali v njegova jedila. Kadar je Kublaj pil,. je zaigrala godba in ko je prijel v roke kozarec, so se vsi spustili na tla. Dva dneva v letu je prazneval na poseben način. Prvi praznik je bil njegov rojstni dan, drugi začetek leta ali r.ovo leto. Na njegov rojstni dan se je zbcalo okrog cesarjevega prestola nekako 12.000 plemenitašev, med katere je razdelil 15.000 d;agocenih, z zlatom vezenih oblačil. Vsi podkžniki katere si bodi vere so bili morali tega dne moliti za vladarja. Na začetku leta se je vse ljudstvo obleklo v bela oblačila, ker so verovali, da bela barva prinaša srečo. Vsak je bil moral prinesti cesarju darov. Tega dne se je zvrst io pred njim do 10.000 belih kenjev in okreg 5000 s prekrasnimi preprogami pokritih slonov, ki so bili natovorjeni z zlato in srebrno p°sodo> nadalje tudi veliko število kamel. Kublaj je čislal lov in je razpolagal z vcčj:m številom za lov izurjenih* živali, samo psov je imel več tisoč. V marcu je priredil svoj veliki lov z neizmernim številom sekolov, psov in drugih lovskih žival'. Spreml'a'a ga je neštevilna lovska družina in gibljiva krasna palača, pokrita z levjimi kožami in postavljena na zlate preproge; nosili so jo štirje izredno močni sloni. Tako se je ta vojska lovcev pomaknila na čiroko poljano in razpela šotor, v katerem je bilo prostora za 10.000 konjenikov. V njem je bila dvorana za sprejemanje velikašev in za avdijence. Cesarjeva spalnica pa je bila obšita z najdragocenejšim krznom severne lisice, katere vsaka kožica je stala 2000 b'zantincev. Ob veliki noči se je Kublaj vrnil z lova v prestolnico. Polo opisuje tudi dvanajst predmestij Kambaluke, kjer so si bogati trgovci zgradili prekrasne palače. Govori o Kublajevih denarn h zadevah ic razlaga, kako je bil papirnat denar v obtoku po vsem cesarstvu. Veliki Khan daje oguliti skorjo murve in iz nje dobivajo Kitajci tisto pretan- ko skorjico, ki je med deblom in debelo skorjo. Iz te skorjice izdelujejo tenak, povsem črn pap:r, ki ga režejo na manjše koščke. Ti koščki so opremljeni s Khano-vim pečatom in ima'o denarno veljavo. Teh papirjev je dal izdelati toliko, da bi lahko izplača] z njimi ogromno bogastvo. Ko se takle papir komu pokvari ali raztrga, gre k mizi Velikega Khana, kjer dobi nov lep papir, pri čemer izgubi tri odstotke, ki gredo Khanu v prid. Ce kdo potrebuje zlata ali srebra za posode, pasove ali za drugačen nakit, ga dobi poljubno, samo če odšteje primerno vrednost v papirju. Kambaluk je bil takrat trgovsko mesto, v katerega je prihajalo vsak dan do tisoč s svilo natovorjenih vozov. Tu je bilo največje skladišče in tržišče dragocenih indijskih izdelkov in tu so se zbirali številni trgovci z vseh strani velikega cesarstva. Odtod so vodile dobre ceste tja na skrajne meje Kitajske. Na cestah je bila na vsakih 22 milj dobro urejena postaja in na nji vedno pripravljenih okrog 1000 konjev za cesarske sle. Med postajami je bila vsake tri milje narazen majhna vas, v katerih so bivali ti sli. Imeli so s' trakovi ovito glavo in usnjene pasove, na katerih so bili obešeni zvončki, ki so živ6 cingljali. Sel, ki je nosil vesti, je naglo pretekel tri milje, jih izročil sosedu in stekel nazaj. Tako so drug drugemu predajali vesti in Veliki Khan je po tej peti naglo dobival pošto. Mimo tega ga zadeva ni preveč stala, ker so prebivalci dajali konje zastonj. Polo pravi, da je ta vladar sicer nalagal podložnikom velika bremena, vendar jim je tudi pomagal v nezgodah in pomanjkanju. Ce iim je toča pobila setve, jih je oprostil davka "in jim poslal žita iz svojih shramb. Ce je v kateri pokrajini pomorila kuga živino, je nabavil vladar na iastne stroške novo in jo podaril ljudstvu. Skrbel je, da se je ob dobrih lednah zbralo v žit-nicah kar največ pšenice, prosa in riža, tako, da so v vsem cesarstvu ostajale žitu ugodne cene. Zlasti je skrbel za reveže v svoji prestolnici. Vsem siromašnim rodbinam, ki so imele šestero ali več članov, je dajal zastonj žita, če je bilo potrebno. Nikomur ni bil odrečen Kublajev kruh, če je KULTURNI PREGLED Giacomo Leopardi m. Osemnajsti et ni Giacomo je težko zbolel in občutil' na samem sebi rezki dih smrti. Bio je njegovo prvo osebno, pretresljivo srečanje s smrtjo. Poslej mu ni bila samo knjižni, teoretični, filozofski ali verski pojem, marveč mrzla realnost, neizprosna življenjska nujnost. Bolnik je okreval, toda senca tega doživetja ni več izginila z nje gove življenjske poti. Smrt je postala ena izmed navdihovalk njegove poezije. Ze prvo srečanje ;e zapustilo pesniško sled: pesnitev »Appressamento della Morte«, ki je formalno še vsa v epigonski odvisnosti od Danteia in Petrarca, vendar so v nji že zadrhteH prvi rahlejši toni Leopardijeve osebno dož;v»jene, subjektivno barvite poezije. Tonelli je posvetili analitično pozornost duhovnemu oblikovanju recanatskega poeta, tega mladeniškega Fausta in provi nciàlnega Hamleta. Po Tonellijevih izvajanjih pada prva formacija Leopardijevega sveta v leta 1817 do 1819, ko se je sprijateljii s F ose oslovim vrstnikom, pisateljem Giordanijem, doživel prvo ljubezen do sest ri č ne Getrude Cassi in ko so nastale nekatere pesmi. ki — kakor »All'Italia« im »Sopra i!l monumento di Dante« — kažejo ne le njegovo prvo samostojnejše pesniško oblikovanje, marveč tudi Leopardijeve karbonarske simpatije, njegovo pozitivno patriotično zavesit. Leto 1819 je prineslo težko krizo. Pesnik je hotel v svet. v svobodno življenje, ki ga je privabljalo s tolikimi iluzijami, a je doživljal zapovrstjo razočaranja. Obetal si je sfliužbo knjižničarja v ■ vatikanski biblioteki, a je ni dobil; hotel je pobegniti iz očetove stroge hiše in iz recanatske samote, pa mu ni uspelo. V njegovih novih pesmih in na straneh dnevnika, ki je dobil naziv »Zibaldone« in ki pomeni dragoceni vir za proučevanje Leo-pardija, se je vedno jasneje oblikoval pristno leopardijevski svet. V poeziji je to pomenilo: s formalne strani vedno izrazitejšo melodično moč, oblikovanje stihov, ki so preko klasične pravilnosti dobivali lepoto in zvočnost novih čustvenih poudarkov, s tematične strani pa prehod k poeziji, v kateri se elegični toni združujejo s podobami idealnega sveta in v kateri naslaja tipično leopardijevako ozračje idile, zasenčeno z bolestjo, z mislijo na smrt in na ničemur-nost življenja. V Leopard i jevem miselnem svetu se srečuje estetsko-literarni subjekti-vizem s spoznavalnim relativizmom, s političnim liberalizmom, z oddaljevanjem od dogmatičnih sipom Cerkve in njenega sveta. Šele kot 241e>tni mladenič je mogel končno uresničiti svoj vroči sen: zapustil je Recanati in odpotoval v Rim. A Večno mesto je s svojim življenj siki m stilom sila razočaralo provincialneg3 samotarja, mladega, duševno že trudnega Favsta iz Recanati ja. Njegova pisima iz Rima so polna melanholije. Ni čuda, saj je že v enaindvajsetem letu napisa^: »È tempo di morire« (čas je. da bi umrl). V žlic vsem razočaranjem v Rimu, kjer je najbrž bolj kakor doma občutil prekletstvo telesne zazna movanosti in grdosti, vzklika v pismu bratu Carlu: »Hoče se mi ljubezni, Ijubezpi, ljubezni, ognja, navduše- nja. življenja; zdi se mi. da svet ni ustvarjen zame in hudič mi je celo bolj črn. kakor ga slikajo. ■« Mladost in modrost prihajata navzkriž, posledica vsega je- pristuda in utrujenost. Fant v njem je najbrž hotel fantovskega veselja, deklet, norosti, a v. vsakem bolj namišljenem kakor resničnem zaletu je doživel posmeh — ne samo drugih ljudi, marveč tudi samega sebe. Zakaj v njem je bil večno prisoten moder. učen. zajedljiv človek, ki se je kakor starec posmehoval »neumnostim, ki so življenje«. »Govoriti z lepim dekletom.« pravi v pismu bratu, »je desetkrat več vredno, kakor pa — tako kot jaz — posto-nati okrog belvederskega Aoolon» ali kapitolinske Venere.« To so- b'li dramatski kontrasti v njegovi duši: iz njih je začela dotekati čedalje težja in žlahtnejša poezija. IV. Leopardiju je bilo 25 let. ko so mu oo-nudili mesto profesor i a na univerzi v Berlinu in leto dni pozneje še v Bonnu. Ni sprejel. Nemara ga niso mikali daljni severni kraji, saj se ie pokazalo, da so mu škodovali celo preh, «p..^. ii n- r ■■1 ■ •*1 ■ v11 '»>m"V' ...i. .ayimw'JH»i . M»mbm : & ; i ■ SK MAS italiani in piena velocità — Italijanski brzi motorni vojni čolni v najvišji bralni med ribami Jegulja je med ribami to, kar so selilke med pticami, s to razliko, da se seli samo dvakrat v svojem življenju. V toplem Sar-gaskem morju v Mehiškem zalivu se začenja njeno življenje in tam se tudi končuje, potem ko je najprvo v svoji mladosti in pozneje še enkrat kot dozorela riba preplavala Atlantski ocean. Skrivnost te ribe je po dolgem proučevanju pojasnil kodanjski raziskovalec Schmidt in ta skrivnost je podobna pravljici. Rojstni kraj obeh vrst jegulje zapadne poloble, ameriške in evropske, je v omenjenem Sargaškem morju med 22. in 30. stopinjo severne širine ter 48. in 65. stopinjo zapadne dolžine, torej med Bermudi in ZapacLnoindijskim otočjem. Vsaka izmed obeh vrst se dresti v svojem ločenem prostoru. Prva mladostna oblika jegulje je nekakšna ličinka, ki potrebuje za svoje življenje določene vodne temperature, okrog 7 stopinj Celzija. To temperaturo ima v globini dve sto do tri sto metrov. Jegulja ličinka je zelo čudno bitje, ima obliko vr-bovega lista, je od strani močno stisnjena, ima neverjetno majhno glavico, je popolnoma prozorna in nima še nobene rdeče krvi. Počasi se dviga višje, v toplejše vodne plasti, kjer doseže ob koncu prvega leta dolžino 2.5 cm. Tedaj jo zagrabi gibanje Zalivskega toka in jo žene s seboj proti severu. Po drugem letu življenja dosežejo ličinke nekako sredino Atlantskega oceana. Do tega časa so zrasle na 5, 6 cm. Šele v tretjem življenjskem letu se ličinke spremenijo v tako zva.ne steklenke, ki se napotijo nato z lastno močjo proti evropskim in sredozemskim obalam. Omenili smo, da imajo jegulje Starega in Novega sveta svoje drestišče v toplem južnem morju, v dveh ločenih prostorih, ki se dotikata le s svojimi robovi. Obe vrsti sta si zelo podobni, razlikujeta se le po številu vretenc. Kar je pa bolj čudno, je to, da niso doslej ugotovili še nobene ameriške jegulje v Evropi in narobe nobene evropske v Ameriki. Na kakšen način sta se mogli obe vrsti tako strogo ločiti? Ameriška jegulja ima do svoje druge domovine, do rek ameriške vzhodne obale, komaj tretjino tolikšno pot, kolikor evropska jegulja do svojih novih bivališč. Ameriška jegulja mora biti tedaj prej pripravljena za potovanje in za prelevitev v steklenko: to se tudi v resnici dogaja. Med tem ko se ličinka evropske jegulje baš dviga v višje vodne plasti in v pas Zalivskega toka, se je ličinka ameriške jegulje spremenila že skoraj v steklenko. Pota obeh vrst tedaj ne morejo biti skupna pota. Tako se dvigajo vsako leto nova poko-lenja evropskih jegulj iz globin Sarga-škega morja in jih Zalivski tok žene s seboj. Ko so ličinke prejšnjega leta dosegle sredino Atlantika, se dviga novo pokole-nje na površino, a ob evropskih obalah prehajajo že »zrele« steklenke v reke. V neprekinjenem toku, že tisočletja prihaja reka mladih jegulj preko oceana, a ta reka si je uredila svojo pot tako, da ne prispe do nas nikoli v zimskem času, ko so • ";' ■ l.'.g.-y.l.'J^.V^AVSfMTA.'MV-M.J.l^.lm -v/ Africa Settentrionale: Cannoni abbandonati dagli inglesi in ritirata, nella Marmarica Iz Severne Afrike: Topovi, ki so jih ostavili umikajoči se Angleži v Marmariki pesmi, ki se imenuje »II tramonto della Luna« (Zaton lune) ki ki obenem z »Ginestre« zaključuje njegovo pesniško delo. Labodji spev ob zatonu tega nesrečnega življenja — to je podoba lune. ki tone mrtva in bleda na južnem nebu. (Konec prih.) Cankar zopet v Drami O »Kralju na Betajnovi«, ki je nesporno ena najmočnejših Cankarjevih dramatskih stvaritev, je bilo spisanih že toliko ocen, da fco pojasnjeni ne le vsi tehnični in psihološki nedostatki, ampak so tudi zadosti ugotovljene njegove vrline. Pri tem se zlasti spominjam obsežne in temeljite študije, ki jo je dr. Bartolomeo Calvi postavili na čelu svojemu leta 1929 v Torinu izišlemu italijanskemu prevodu »Kralja na Betajnovi«. B. Calvi je s svojim tankim estetskim čutom in obširnim teoretskim znanjem razčlenil Cankarjevo dramo predvsem v njene izrazito dramatsike prvine in pokazal na zgradbi karakterjev in na razpletu dejanja, da je imel Cankar prav v tej drami dramat-ski mnowo srečnejšo roko. kakor je mogla začudo kar soglasno opaziti slovenska kritika ob knjižnem izidu »Kralja na Betajnovi«. Po letu 1918 so uprizorli to dramo, kakor ugotavlja v »Gledališkem listu« Fr. Lipah, v dveh zasedbah (sedanja je tretja) in delo je imelo vedno velik uspeh. Zanj niso dorasli samo igralci, ki so biLi že ob ljubljanski krstni predstavi leta 1904 kos svojim nalogam, marveč sta dorasla tudi občinstvo in kritika. Štirideset let po izidu tega dela dokazuje »Kralj na Betajnovi«. da je kljub vsem pomanjkljivostim (in drame so včasih kako>r ljudje: imamo jih radi prav zato, ker niso v vsem popolne) več kakor aamo knjižna drama: je odrsko učinkovito in uprizoritve vredno domače delo. »Kralja na Betajnovi« je zrežiral Jože Kovič. Sedanja predstava je samo obnovitev tiste, ki smo jo biLi videli pred leti. Kovičeva režija je zelo skrbna. Zlasti v zgradbi posameznih karakterjev in situacij je izdelana do rahlih odtenkov; v delu čutiš pristno cankarjansiko atmosfero, nekaj, kar leži nad realnostjo dogajanja in odrskega življenja. (So samo nekatere podrobnosti, ki motijo; tako na primer v drugem dejanju vrata niso dvojna, da bi ne prepuščala hrupa gostov v drugi sobi; dejansko bi se bil morali slišati iz sobe v sobo, medtem ko se tu ob silabih vratih sliši samo tedaj, ko se vrata odpro.) Treba je opazovati dognanost te režije v nekaterih značilnih momentih: na primer v prvem dejanju, ko trčita Maks in Beirnot, ali v prizoru: Kantor in župnik, v drugem dejanju v nastopu župnika, Kan-torja in Lu žari ce ter v prizoru po Kantor-jevem zločinu, v tretjem dejanju pa zlasti v zaključni sceni. Tu je vse dodobrega izdelano in z umetniškim okusom pretehtano. Igralsko je uprizoritev na zelo zadovoljivi višini. Predvsem stopata v ospredje dve vlogi : Pavla Kovica robustni, nasilni, častihlepni in vendar po svoje občutljivi fabrikant Kantor, ta največja slovenska personifikacija »volje do moči«, in Jožo Ko-, v i č a župnik. O slednjem pravi Calvi upravičeno, da je moralno najbolj antipatičen v vsej drami. Jože Kovič ga je podal tako. da vidimo prozorno sko>zi njegovo sladko prijaznost, veseljaško dobrodušnost in pomanjkljivo moralno čuječnost s a m ol j u b-je kot motorični živec vsega dejanja in ne-hanja. Zveza med Kantorjem in župnikom, najsi je idejno še tako čudna in najsri ustreza nezdravemu stanju naših političnih raz- vodovja zamraijena ln ko bi morale neft- ne ribice poginiti. Do angleške ln španske obale ter v Sredozemsko morje in Nilovo delto prispejo že v januarju, do nemške in dp drugih obal, ki so v tem času še zamrznjene, pa priplavajo dosti pozneje, v marcu, aprilu ali maju. Ko započnejo dozorele jegulje v jeseni svoje potovanje nazaj, potovanje v ljubezen in stnrt, je na poti že novo pokolenje, da jih nadomesti. Spomladi ne bo zaplavalo v reke njih potomstvo, temveč potomstvo tistih rib, ld so tri leta prej v Sargaškem morju odložile svoja jajčeca... Mlade ribe, ki potujejo v naravnost neskončnem tropu v Evropo, se že pred angleško obalo razdelijo v mnoge veje, ki stremijo nato vsaka proti ustju svoje reke. Med tem so steklenke že davno postale prave jegulje, dobile so rdečo kri in njh prozornost je skoraj izginila pod vplivom pigmentnih usedlin. Pred obalami se spola ločita. Le samice, ki so bolj žilave in nestrpnejše, se napotijo po rekah navzgor ter prodrejo do celinskih morij in jezer, v kolikor so ta preko rek in prekopov zvezana s svetovnim morjem. V Svici so našli jegulje še nekoliko tisoč metrov nad morsko gladino. Slabotnejši samci ostanejo skoraj v celoti v polslani som orni ci rečnih ustij, v lagunah in obalnih jezerih. Le v sladkih vodah blizu morja in v kratkih rekah ulove kakšnega samca, ld doseže redkokdaj dolžino nad pol metra. Srebrna reka samic pa stremi nezadr-žano navzgor. V tem času so ustja in spodnji toki rek polni čolnov, ki čakajo na blagoslov iz morja. A ne gre za navadni ribolov, temveč za to ,da se nalovi neka količina mladih rib, ki jih potem žive prevažajo daleč v zaledje, do vodovij, ki niso v zvezi z morjem in do katerih jegulje same ne bi nikoli prišle. Ribe žrejo in rasejo nato nadaljnjih šest do osem let, neredko ulovijo tudi kakšno dvajsetletno starko, ki je dosegla s svojo požrešnostjo vsega upoštevanja vredno dolžino in debelino. Jegulje, ki odraščajo v sladki vodi, so tedaj različnih letnikov in velikosti. Vsako leto v jeseni pa se loti najstarejših letnikov čuden nemir, požrešnost jih popolnoma mine, tudi koža se jim napne in dobi kovinski sijaj, prsne plavuti jim postanejo temnejše in se okoničijo. Te spremembe pa nimajo nobenega opravka s staranjem, nasprotno: ribe so postale šele sedaj popolnoma sočne in so dospele do viška svojega razvoja. Ko so pa dospele do tega viška, se jih poloti neukrotljiv nagon po potovanju. Iz vseh jezer, ribnikov, rek in rečic se napotijo samice do reke, ld se zliva v morje. Neodoljiv ukaz jih žene na isto pot, ki so jo opravile nekoč v nasprotno smer kot ličinke in steklenke. Ob rečnih ustjih se jim pridružijo samci in oba spola izgineta v globine oceana, kjer izpolnita svojo končno nalogo: da ustvarita novo pokolenje. Tiste jegulje, ki so jih spustili v vodovja donavskega porečja, pa ne izpolnijo nikoli te svoje zadnje naloge. Donava se izliva namreč v črno morje, ki je že v globini kakšnih 200 m tako zastrupljeno z žveplovim vodikom, da morejo biti edino žveplove bakterije prebivalke teh globin, črno morje ima ribe KAJ VEM«? IKAJ 21NA1V1? 131. Koliko hitreje teče sekundni kazalec od kazalca za ure? 182. Anglija je bila nekoC republika. Kdaj je bilo to? 133. Koliko 6asa «e mora valiti kurje jajce? 134. Skozi katero evropsko državo ne gre železnica? 135. Kaj sta antik*» in fraktura. 136. Škotska. • Mac Tavish je bil strasten ljubitelj štiva. toda ta strast je bila v precejšnjem nasprot-stvu z njegovo štedljivostjo. Samo ob sebi je umevno, da si knjig ni kupoval, čital je samo takšne, ki si jih je izposodil — a kaj mu je pomagalo, ko ej pa sedel nad njimi dolgo v noč in potratil pri tem toliko za luč! Podnevi ni imel časa za čitanje, a vendar si je na zadnje pomagal in to celo tako, da ni goljufal mestnega električnega podjetja za tok. Kaj si je mož izmislil? • 137. Komični ud Naše telo, točneje povedano: glava ima organ, ki ga nikakor nočemo v nič devatl. Potreben nam je kakor kakršni koli drugi ud, vendar pa je v nekem oziru, vsaj v vsakdanji govorici, komično narobe ustvarjen. Kateri organ je to? ® 138. Sestavljenka Kako morate postaviti črke v teh šest kvadratkov, da dobite z dvema sosednima, medsebojno zvezanima kvadratkoma sledeče črkovne zveze: Skok čez plot Jaka je postal slamnati vdovec. V dobro-dejnem občutku, da danes ni navezan na uro obeia, je odšel v mestni park na sprehod. Bilo je v nedeljo popoldne in dan je bil žareče pomladanski. Z lahkimi koraki je stopal Jaka, veselil se cvetlic, ki so kazale na levi in na desni v gojenih gredicah svojo krasoto, smejal se je mlademu volčjaku, ki je nerodno šavsnil po metulju, in pri tem seveda ni pozabil metati pogleda na mlada dekleta. Prav za prav bi ga dekleta ne smela zanimati, kajti biJ je srečno poročen in možak v zrelih letih. Toda bila je pomlal in njegovo slamnato vdovstvo bi trajalo samo ta dan. Pravkar je šel mimo klopice, na kateri je sedelo mično, mlado dekle. Dekle ga je pogledalo in se mu z&smejalo. Jaka se je čutil pola-skanega in je vrnil nasmeh, pri čemer je pokazal vse svoje, brezhibno bele zobe. Dekle se je še bolj zasmejalo. Jaka je menil, da mora uganiti vzrok. Sedel je torej k njej in navezal razgovor. Zakaj se je smejala, pa ni mogel izvleči iz nje in zato je mislil, da je na mlado damo napravil pač poseben vtis. Zakaj pa ne? Ali ni bil še vedno vsakega pogleda vreden mož, ne pre-tenek, ne preiebel, krepka, vojaška postava? Končno ni zaman vsak dan telovadil pred zvočnikom. Jaka je pozabil na dekletov smeh, pozabil je, da se je hotel sprehoditi sam in se mer v pretekli dobi. je spričo rešitve tega karakternega problema pri župniku postala s Kovičevo igro umljiva in jasna. Najbrž sri tudi Cankar ne bi bil mogel zamisliti boljšega igralca za to svojo dokaj kočljivo vlogo. Pavla Koviča Kantor, vloga, ki sicer mnogo zaposluje igralca in tudi psihološko mnogo zahteva, je vendarle tako premočrtna in jasna, da jo izkušen in umetniško dojemljiv karakterni igralec, kakor je Pavle Kovič v visoki meri. laže zagrabi z vso eie-mentarnostjo. Pavla Koviča Kantor je tako izrazit in naraven v vseh situacijah svoje napete igre. da se nam trdno vtisne v spomin. Nosilec Kantorju nasprotnega življenjskega tfcičela je Maks. ki ga igra Vladimir Skrbinšek. Vloga »vagabunda«, ki se bori za resnico in pravico in pade kot žrtev Kantorjeve samopašne in nasilniške volje do moči, je že zaradi kontrasta dveh poosebljenih življenjskih nazorov zelo važna in po svoje delikatna Dobila je v Skrbinšku dobrega interpreta, ki nam stori Maksa človeško bližjega — to, česar Cankarjevi kritiki prvotno niso razumeli. Francka zastopa v tej drami erotični element in osvetljuje s svojo nežnostjo in zbegano neodločnostjo Maksov prav kakor Bernotov karakter: tej vlogi je dala ga. Kraljeva dobro, čeprav morda ne do vseh odtenkov doživljeno podobo. Enovitejši in preprostejši je v Cankarjevi zasnovi lik Nine. tega daleč od sonca rastočega človeškega cveta, ki se neugna-no upogiba pod pritiskom Kantorjeve despoti] e in nima moči tam, kjer bi še imela trohico volje. To nežno, v vseh svojih življenjskih odnosih bolno. rahločutno dekletce igra ga. Simčičeva. Nasprotje Maksu je trezni, umerjeni podeželski inteligent Ber-not, ki pa je v drami organično manj potreben kakor njegova usodna puška, s ka- RA, TL, KN, RK, NL, AN, TA? ReSi tv e nalog 21. t. m. 123. Mesto, ki ga je hotel Wallenstein s takšno prisego zavzeti, je bilo Stralsund. 124. Glavno mesto Havajev je Honolulu. le v svojih porenjih plasteh. Ker pa doseže jegulja svojo končno spolno dcaorelost le v velikih globinah, mora ostati v območju Donave ali pa poginiti. Da bi se jegulje izjen«oma drestile tudi v sladki vodi, niso še nikoli opazovali. Na dolgi poti do morja se reka svatu-jočih rib hudo razredči. Ob vsakem jezu, ob vsakem mlinskem žlebu so postavljene lovilne priprave. Mnogi tisoči jegulj ne dosežejo nikoli svojega zadnjega smotra; ljubezni in smrti v globini oceana, toda večji del preplava vendarle veliko lužo, dospe z nepogrešljivim instinktom do krajev svojega spočetka, pripravi nov člen v tisočletni verigi svojega rodu in umre. dekle se je upiralo in tako sta oišla molče je začel vesti kakor kakšen osvajalec ženskih src, čeprav to ni bilo v njegovi naravi. V veselem razpoloženju je smejočemu se dekletu začel pripovedovati vsakovrstne smešnice iz svojega življenja, končno jo je povabil v kino. Ime ji je bilo Vera, to je po dolgem naporu končno le ugotovil. Vera se kinematografa ni branila in tako sta proti večeru složno odšla v mesto. Jaka ni imel mnogo od prestave, ker je bila vsa njegova pozornost posvečena mič-nd Verici, a dekle se je izvrstno zabavalo in prisrčno smejalo. Po predstavi jo je Jaka povabil za urico v restoran. Med tem je bila tudi ona posta-1 azgovorna in tako sta se sijjano zabavala, Jaka so obhajali najdrznejši upi. Ko sta zapustila lokal, je začel govoriti o čudovitem večeru. Prav za prav bi bilo škoda, da bi že sedaj hodila domov. V takšnih lepih večerih prepevajo slavčki, njemu je znano, kje bi jih lahko poslušala in Verica se mu lahko mirno zaupa. Vera se je znova za-smejala s svojim skrivnostnim smehom, ki se ga je bil Jaka med tem že privadil. Malo se je upirala, končno pa je pristala na to, da pojde poslušat slavce. Jaka se je v zavesti zmage mogočno izprsil. Tako sta se vrnila v park, ki je bil videti v mehki mesečini kakor začaran. Toplo ozračje je bilo napolnjeno z vonjem jasmina. Vera je vzddhnila in Jaki je postalo čudno pri srcu. Hotel je postati nežen, pa t ero je pisec združil poglavitni vozel konflikta. Igra ga Nakrst Izmed ostalih, manj pomembnih oseb je treba omeniti go. Gorinškovo kot Kan-torjevo ženo, izbornega Krnca M. Košiča. Gorinškovega sodnika in Starčeve Lužarico. Razen teh nastopa še nekaj drugih oseb. ki imajo v dejanju zgolj ilustrativen pomen. Vsekako zaznamuje »Kralj na Betajnovi« tudi v tej uprizoritvi velik uspeh. ZAPISKI Sklepne produkcije Glasbene akademije V nedeljo dopoldne je bila v veliki Fil-harmonični dvorani prva sklepna produkcija Glasbene akademije. Po tej poti hoče naš najvišji glasbeni zavod zbližati svojo šolo in občinstvo, pokazati širšim krogom uspehe svojih prizadevanj: namen, ki naj bi vzbudil zanimanje vseh glasbeno količkaj zainteresiranih ljudi v našem mestu. Lep obisk prve sklepne produkcije je dejansko pokazal široko zanimanje in je pričakovati, da na nadaljnjih produkcijah ne bo nič manjši. Tokrat je nastopilo desetero gojenk in gojencev Srednje glasbene šole od prvega do petega letnika. Starostna razlika je precejšnja, saj je bil eden izmed njih šele na pragu gimnazije drug pa že doktor. Glasbeno šolanje, ki je zaupano sposobnim in prizadevnim učnim močem, izenačuje vse v tovariško skupnost. Nastopivše učenke ln učenci potekajo iz šole ravnatelja Julija Betetta in profesorjev A. Dariana, L. Pfeiferja. A Ravnika, č. šedlbauerja, Aug Trostove, rektorja A. Trosta, V. Wistinghausnove in Z. Zarnikove. 124. Rodbina trav šteje okrog 3500 vr^. 126. Citlaltepetl je ognjenik v Mehiki. 127. Z drugim, bolj znanim imenom, se imenuje Citlaltepetl: pie de Orizaba. • 128. Razžagani križ. Pomočnik ga je sestavil, kakor nam kaže slika: 5L ^fc3 mMm • 129. čudno računstvo: 1000 gramov nam da 1 kilo, 100 cm pa 1 meter, skupaj — 1 km... * 130. Nedeljska križanka. Vodoravno: 1. Slodnjak, 8. pokora, 13. lapor, 14. Limpopo, 17. Ira, 19. as, 20. material izem, 22. št (evilka). 23. evakuacija, 24. ino, 26. čoln, 28. sr (— svojeručno), 29. Ig, 30. konak, 32. Ivo, 33. plagijat, 37. bina, 38. čik, 39. ion, 40. Semiti, 41. Al (— aluminij). 42. Aca, 43. Andronik, 45. s (portni k (lub), 47. Ra, 49. era, 50. tja, 51. krop, 53. Marconi, 56. ata, 58. kes, 59. Atika, 60. vaza, 61. Jud, 62. Ra (radij). Navpično: 1. slaščičarna 2. lastovica, 3. op (— opus), 4. Domen, 5. nrav, 6. Aleksandrov, 7. kirurg, 8. poligamija, 9. opij, 10. kozak, 11. Rimini, 12. ar, 15. Mia, 16. paci jent, 18. Apokalipsa, 21. ta, 25. Nana, 27. Loka, 31. »Obisk«, 33. Pia, 34. lonec, 35. Iso, 36. tikati, 44. rana, 46. Krk, 48. rak, 52. oer, 53. mi, 53.. Ra, 55. iz, 57. an. naprej. Tedaj, nenadoma je zapel slavec. Kakor hrepeneče vabilo se je oglasilo in drug slavček je odgovoril, iz daljave pa sta začula koprnečo pesemeo tretjega ptička. »Verica!« je zašepetal Jaka in jo hotel objeti Toda Vera se mu je izmaknila. Morda je to zaradi tega, ker ji nisem povedal svojega imena, je menil Jaka in dejal: »Verica, ne-odpustno je, da ti še nisem povedal, kako mi je ime!« Tikanje se mu je zdelo položaju primerno. Spet se je oglasila hrepeneča pesem slavca. »O,« je odvrnila Vera, »poznam vas že dolgo. Mi stanujemo vaši hiši baš nasproti. Vsako jutro vas gledamo, ko telovadite pri odprtem oknu. To je videti tako kondeno, da se moramo vedno smejati. A če se vam stoja na rokah ne posreči in vas mora žena dvigniti za noge, pa pričnete cepetati, ker vas žena ne izpusti, se od smeha kar ne moremo pomiriti. Na to sem morala misliti tudi danes, ko ste prišli mimo klopi.. Jaka je začutil, kakor da ga je nekaj prijelo za grlo in je začel siliti, da odideta domov. ANE T A SKROMEN KRALJ Danski kralj Friderik VI. je nekoč obiskal majhno šolo na deželi. Proti koncu ure je sam posegel v učiteljeve besede in vprašal nekega dečka, kateri so bili največji danski vladarji. Ta mu je povedal, da so bili to Knut Veliki, Valdemar Zmagovalec in Kristjan IV. Ko je hotel kralj še vprašati, kaj so velikega storili, je dvignil roko deček v predzadnji klopi. »Ali veš še katerega? ga je vprašal kralj. »Da,« je odvrnil deček, »Friderik VI.« Kraij je bil nekoliko presenečen in je vprašal dečka, kaj je storil ta kraJj — on sam _ v primeri z drugimi velikimi vladarji. Deček je pričel premišljati in je premišljaj, dokler ni naposled izbruhnil v jok in rekél, da ne vé povedati. »Ni ti treba jokati,« ga je potolažil kralj. »Tega tudi jaz ne vem!« Spored je obsegal Bortkiewicza, Verdija, škerjanca, Nerudo, Respighija, čajkovske-ga, Dvofàka, Kreutzerja, Chopina, Schu-mana in Puccinija, deino krajše skladbe, pa tudi nekatere daljše. Pri klavirju so nastopili: Jaroslava Erzin, Mario Sancin, Ksenija Zidarič in dr. Samo Lovše, s pevskimi solo nastopi so se postavili baritoni-sta Benjamin Rožanc in Dušan Pertot, tenorist Rudolf Franeelj in sopranistka Erna Urbanič. Ivan Poljanšek je igral na violončelo Nerudov »Koncert v d-molu«, najmlajši med vsemi, izredno nadarjeni violinist Igor Ozin iz tretjega letnika pa je odigral na pamet sigurno in lepo Kreutzer jev »Koncert v D-duru št. 13!« Vsi nastopi so pričevali o trdnem ln zanesljivem šolanju, o stopnjevitem razvoju individualnih sposobnosti, ki so v posameznih primerih bolj ali manj očitne, vendar se v vsakem primeru kaže, da so posamezniki pod skrbnim vodstvom in na najboljši poti k obvladanju bodisi pevske kulture bodisi instrumentov. Občinstvo je bilo prav zadovoljno s sporedom in je posameznike ponovno klicalo na podi j. — Pri klavirju so spremljali ga Marta Biziak-Valjalo, Ciril Cvetko, Samo Hubad in Jože Osana. Gostovanje neapeljske opere v Sofiji se je začelo minule dni z Puccinijevo »Tosco«. Prva predstava je bila slovesna in je potekla ob navzočnosti predstavnikov bolgarskega dvora in vlade. Knjige v parku. Mestna knjižnica v Par-dubicah na vzhodnem češkem je postavila za poletne mesece v mestnem parku stojnico je izborom knjig in jih posoja ljudem, ki se jim zahoče na dobrem zraku tudi dobrega čtiva. kronika »Ali je tvrdka, pri kateri si nameščen, velika?« s Da, to bi lahko trdil. Celih štirinajst dni traja, preden dospe kakšen dovtip od učenca do šefa!« NAGROBNIK Na nekem pokopališču v Connecticntu v Združenih državah lahko vsakdo čita na nekem nagrobnem spomeniku pet različnih napisov. Prvi se glasi takole: »Tukaj počiva Ana, prva žena Johna Brovvna.« Drugi: »Tukaj počiva Daisy, druga žena Johna Browna.« Tretji: »Tukaj počiva Mary, tretja žena Johna Browna.« četrti: »Tukaj počiva Clara, četrta žena Johna Browna.« Peti: »Tukaj počiva John Brown, ki je končno zaslužil večni mir.« BOLNIK Gospod Skočir je zbolel. Poklicali so zdravnika, ki ga je preiskal ter mu dal škatlico kroglic in mu razen teh zdravil predpisal še čašico konjaka po vsaki jedi. Ko pa je prišel zdravnik čez pet dni spet pogledat svojega pacienta, je gospod Skočir tožil, da mu ni nič bolje. »No, pa ste redno uživali kroglice, ki sem jih vam predpisal?« je vprašal zdravnik. »Hm, s kroglicami sem malo v zaostanku, zato sem pa s konjakom za pet tednov naprej.« • Delovna skupnost italijanskih in madžarskih profesorjev. V okviru madžarske- I ga tedna v Milanu so zborovali madžarski in italijanski vseučiliški profesorji in so | sklenili marsikaj koristnega v pogledu visokošolske organizacije in visokošolskega študija. Taki sestanki se boi o poslej ponavljali in bo prvi ponovni zbor v Budimpešti. Sprejeli so deset sklepov. Predvsem bodo izdelali madžarsko-italijanski strokovni besednjak, ki bo posebno vpošteval pravno, gospodarsko in tehnično izrazoslovje. Poglobilo se bo sodelovanje madžarskih in Italijanskih učenjakov. V italijanščini bo Qcgla madžarska bibliografska publikacija. Obenem bodo v Ttaliji pripravili izdajo madžarske zgodovine. * Smrt našega rojaka v Nemčiji. Dne 9. t. m. je umrl v Bobersteinu v šleziji gosp. Ivam Bregar, doma iz Globokega Zapustil je vdovo in šest otrok. V Ljubljani sta dva njegova brata trgovca. Pokojnik je bil zgleden gospodar in skrben družinski oče. Ugrabila ga je nenadna bolezen sreii najlepše življenjske dobe. Pokopali so ga 11-t. m. — Bodi mu ohranjen časten spomin; žalujočim svojcem pa izrekamo odkritosrčno sožalje! * Smrt znanega finskega pisatelja na fronti. Na karelski fronti je padel finski poročnik Gunnar Johannsohn. Bil je naj-odličnejši finski vojni poročevalec in sloveč pisatelj. Posebno je zaslovel, ko je lani objavil knjigo »Nočemo umreti«. V njej je opisal zimsko borbo med Finci in boljševiki. Knjiga je bila prevedena v razne jezike in je dobila finsko državno nagrado. ♦ Reinhard Heydrich, organizator varnostne službe. Tednik »Das Reich«, glasilo ministra dr. Göbbelsa, posveča daljši članek pokojnemu Heydrichu, kjer zlasti zanimivo navaja, kako je Heydrich s pomočjo SS VSAK DAN ENA organiziral posebno varnostno službo, razpredeno po vsej Nemčiji. Ustvaril je izbran zbor najbolj spretnih in najpogumnejših mož, požrtvovalnih do skrajnosti. Ti možje so imeli in imajo nalogo, na svojih področjih v vsej Nemčiji vzbujati in sestavljati poročila o dnevnem stanju na različnih področjih gospoüarstva, pravosodja, prosvetne politike, ljudskega zdravja in socialnega skrbstva. Po teh poročilih si lahko vodstvo nemške države dnevno ustvarja docela jasno sliko o splošnem stanju v Nemčiji. Možje tega zbora, ki se kratko imenuje SD (Sicherheits Dienst) pa morajo biti v sedanji vojni na Vzhodu pripravljeni nastopati kot samostojni voditelji oddelkov, ki morajo čistiti zaledje fronte ter pobijati saboterje in na vseh življenjskih področjih storiti pive ukrepe, da se nanovo uredi civilno življenje. * Izumitelj nemškega šlema Je dr. inž. Schwerd, ki je 13. t. m. v Hannovru praznoval 70-letnico.. V prvi svetovni vojni je inž. Schwerd prvi sestavil jekleno čelado, ki je nato tisočerim in tisočerim vojakom — ne samo nemškim in zavezniškim, marveč tudi sovražnim — rešila življenje. Prvič so nemški vojaki dobili čelade 23. novembra 1915 in prof. Schwerd je zaslovel po vsej Nemčiji. Adolf Hitler je inž. Schwerda odlikoval pred nekaj leti s tem, da mu je poslal svojo knjigo z lastnoročnim podpisom. * Sipek vsebuje vitamin C. Nedavno smo poročali, da so- nemški prirodoslovci ugotovili v šipku mnogo vitamina C, zato bodo poslej posvečali šipku obilo pozornosti. Zlasti mnogo bodo uvažali plodov in šip-kovih rastlin iz Bolgarije. V nemških premogovnih revirjih so sklenili, da bodo puščobne gričke, jalovine, ki so doslej dajali pokrajinam pravcato puščavsko lioe, posadili z raznimi cvetlicami, zlasti s šipkom. Premogovno mesto Stassfurt se je odločilo nasaditi 50.000 grmičev šipka, ki prijazno cvete in rodi sadež, vsebujoč desetkrat toliko vitamina C kakor pomaranče in ci-trone. 28 metrov visok gTič jalovine ln odpadkov je že posajen s šipkom in je tu nsu stal prijazen park. Vse mesto bo na praznih krajih v doglednem času posajeno s šipkom in z vrtnicami. Učinkoviti vzgled bi morda dobro poslužil tudi v raznih naših krajih. * Nihče ne sme samovoljno zapustiti službe. Nemški listi poročajo za opozorilo o naslednjem dogodku: 471etni Franc Josef Ratz, doma s Predar Iskega, se je obvezal na delo v neki oboroženi industriji v Bregen zu. Iz neznanega vzroka pa ni maral na delo in je samovoljno, brez dovoljenja delovnega urada, prekinil službeno razmerje, že enkrat se je podobno pregrešil. Zdaj je bil pred deželnim sodiščem v Feldkirchu obsojen na leto dni zapora. * Dvojčki v poznih letih. Poznamo slovenske matere, ki so dale življenje več kakor 20 otrokom. O takem redkem primeru poročajo zdaj iz Knittenfelda na Gornjem štajerskem. Planinska kmetica Alojzija Spiitzerjeva iz Greutha je te dni porodila dvojčke. To sta njen 21. In 22. otrok. Družina je daleč naokrog najštevilnejša. * Planinski orel se Je priključil letalom. Nad Novimi Ligurami se Je pojavil v višini 1000 m krasen planinski orel, kl so ga prebivalci brž opazili in z velikim zanimanjem zasledovali njegovo krasno kroženje v višavi. Planinski orel je bil iz daljave opazil letala v zraku, zato je prihitel, da se jim pridruži. Zvesto se je držal eska-drile in je izginil z njo na oibzorju. * Budimpešta dobi podzemsko železnico. Rastoče prometne težave so v Budimpešti dovedle do tega, da so se merodajnl &ni-telji začeli vedno bolj bavitd z načrtom o gradnji podzemske železnice. Budimpešta je sicer imela prvo podzemsko železnico v Evropi, toda proga je bila kratka in Je vse doslej niso podaljašli. Zdaj so bili predloženi mestnemu svteu načrti za gradnjo štirih novih linij. * Nesreče z gramoznimi frugami niso redke in so ugonobile že marsikatero otroško življenje. O novi taki nesreči poročajo iz št. Jurija pri. Neumarktu na Gornjem štajerskem. Triletni Ervin Kienberger se je igral z drugimi otroki na domačem dvorišču. Poskušal je splezati na gramozno trugo, prislonjeno ob zid. Naenkrat pa je težka truga spodletela, se prevrnila ter padla otroku na glavo. Lobanja je počila in otrok je obležal na mestu mrtev. * Morilec je pobegnil iz umobolnice. Iz Segedma so razposlali naslednjo brzojavko: Decembra 1940 je Ladislav Stili v občani čorbi ustrelil svojo ženo z 10 udarci s sekiro. Nato je pobral dragotine im pobegnil Po daljšem zasledovanju so ga našli in ga L S. Bar: Poletu! župnik L V revni fari, v zapuščenem kotu obmejnih gora, v Tirmalu, kjer niti lisice ne voščijo lahke noči, je živel nekoč župnik Janez in je razmišljal o svojem življenju. Zanesel ga je sem veter kakih dvajset let prej kot administratorja, skoraj takoj, ko je bil posvečen. Vsi so nanj pozabili. Izpraznjena župnija je bila sicer pravilno razpisana, konkurzna doba je že davno minila, mladi duhovnik je čakal, da se javi novo imenovani župnik. Čakal je pol leta, čakal je leto in ko se ni nikdo javil, se je predrznil vprašati konzistorijat, kako dolgo bo še trajala njegova administratura, ker bi se rad pripravil za bližnjo zimo. Lanski sneg in mraz sta ga namreč pošteno kaznovala in izučila. Mislil je, da od tu kmalu zbeži. Bil je vedno pripravljen k odhodu, zato s: ni pripravil pravočasno niti zadostne zaioge drv in luči. Stanoval je v župnišču sam in bil bi mogoče tudi zmrznil, če bi se ga ne bil usmilil cerkovnik in ga sprejel kot rodbinskega člana pod svojo streho. In baš cerkovnik Peter je najbolj robantil, da bi se župnik pobrigal kaj bo z njim. Ko pa se ni zganil, je prijel sam cerkovnik za palico in jo mahnil v škofijsko prestolico h konzistorijatu ter uredil vse v prid mirnemu, plahemu in ne-bojevitemu dobričini Janezu. »Torej kaj?« je spustil cerkovnik s svojo gorjansko besedo presenečenega generalnega vikarja. »Ali veste, da imate v Tirmahu župnijo In v njej duhovnika, ki ni niti pol-žaba, niti žaba, niti Samec niti mož, niti kaplan piti župnik, ampak reven mizerator, ki bi bil tamkaj zmrznil, kakor iz gnezda padla ptica, če bi se zanj ne bila zavzela naša Marijanca?« Sam škofov zastopnik si je potisnil na sivi glavi nazaj vijoličasto tonzuro in segel po neki knjigi. Trenutek je v njej listal, potem pa je sledil s prstom, okraženim z velikim prstanom, po črnih vrstah, s katerimi je bila popisana srečno najdena stran. Naposled je dvignil glavo, se ljubeznivo nasmehnil in zaradi gotovosti vprašal: Ali imate radi vašega prečastite-ga? Ali ste z njim zadovoljni?« »No,« je skomignil z rameni Peter, »bolje nekaj nego nič. Z našim pokojnim župnikom ga ni mogoče primerjati. Kar je ta skuhal v enem dnevu, on ne zmore niti v celem letu. Polagoma bi lahko tudi on postal duhovnik pri obojestranski dobri volji in bi nam ne delal sramote, kadar se snidejo duhovniki ob cerkvenem prazniku. »Torej pozdravite ga in mu recite, da smo ga že imenovali za župnika. Papirje pošljemo za vami.« Cerkovnik se je zahvalil in se je vrnil srečen domov. »Zadevo sem torej srečno presekal,« je suho sporočil drugi dan po maši prečasti-temu, Marijana pa je že kuhala kosilo v župnišču. župnik Janez je začel o tem razmišljati in je štel v duhu leta, katera so minila od znamenitega prihoda semkaj. Stala so pred njim kakor vojaki v vrstah, m -uh je zadovoljno motril. Videl je, kako suh je prišel sem, tenek in bled kakor smrt. Slišal je, kako je tlesknila cerkoynikova žena z rokami od strahu in rekla odkrito: »Ježeš! Pravi okostnjak! V rakev vas bi trebalo položiti!« Dolgo je trajalo, preden se mu je odlepila koža od kosti in preden se je naučil jesti sir, redkev in v glavnem slavno-znani pečenjak; toda s tem je bilo že vse dobljeno. Kmalu se je privadil na sadjevec, naučil se je nosljati tobak in pred spanjem se mu je prileglo šilce brinjevca. Lica so postavili pired sodišče. Toda obeodiH g& niso, ker so psihiatri ugotovili, da je duševno amračen. Oddali so ga v umobolnico. Ker se je obnašal prav spodobno, ni hil strogo nadzorovan. Te dni ]e to izkoristil in Je pobegnil iz umobolnice. • Tatari na delu v rajhu. V Nemčijo je prišel prvi transport nad 1000 Tatarov iz Simferopola na Krimu. Ker so Rusi uničili na Krimu vso industrijo in delavcev tudi v poljedelstvu ni bilo možno tam zaposliti, so jih vojaška oblastva poslala v Nemčijo. • Najgloblji podmorski predor. Med Modžijem in šimonosekijem na Japonskem grade najgloblji podmorski predor, kl bo vezal glavni japonski otok Hondo z južnim otokom Kuišijo. Delo je že toliko napredovalo, da bo predor 1. julija odprt za tovorni promet. Tovorni vlaki med Hon-dom in Kuišijo bodo po predoru prišli 5 do 6 ur prej na svoj cilj. Stroški za gradnjo predora bodo znašali 17 milijonov jenov. Predor bo popolnoma dovršen šele 1. 1945. • Naraščanje mestnega prebivalstva v Bolgariji. Po najnovejši statistiki je bil prirastek mestnega prebivalca v stari Bolgariji preteklo leto večji kakor leta 1940. Lani je bilo rojenih v mestih 25.123 novorojencev nasproti 24.308 v prejšnjem letu in 23.987 leta 1939. Umrlo Je lani 17.515 meščanov, nasproti 18.346 v prejšnjem letu in 17.280 leta 1939. Zakonov Je bilo Sklenjenih v mestih stare Bolgarije leta 1939. 15.592, naslednje leto 13.646 ln lani 13.605. • Vodni steber je potopil ladjo. Turško motorno ladjo »Cunhuriet« z 49. hrt. so na vožnji iz Zonguldaka proti Carigradu zajele velikainski vgodni stebri.. Sila viharja je dvignila ladjo nekaj metrov visoko, potem pa jo je zagrnila voda in se Je takoj potopila. Od posadke se je rešilo samo S mož. • v Plovdivu se je včeraj zaključil proces proti skupini komunistov, ki so napadli koncentracijsko taborišče, v katerem so bili zbrani subverzivni elementi. Vojaško sodišče je 5 ljudi obsodilo na smrt, nadaljnjih 5 pa na različne zaporne kazni. • Zemeljski plazovi v RumunijL V nekaterih občinah okrožja Valcea se je začela premikati zemlja in Je bilo zaradi tega porušenih 120 kmečkih poslopij. Samo na enem samem mestu so zemeljski plazovi porušili 80 kmečkih hiš, od katerih Je 21 popolnoma zasutih. IZ LJUBLJANE u— Druga sklepna produkcija gojencev srednje glasbene šole in Glasbene akademije bo v ponedeljek ob 18.15 v veliki filharmonični d varam. Na sporedu so skladbe za klavir, petje, vidimo in rog. Sporedi, ki velja kot vstopnice, so v predprodajl v Matični knjigarni. u— Nesreče. V levico se je močno vrezal 191etni slaščičar ReSah Kašamovič iz Ljubljane. S kozolca je padel ln se potolkel po glavi Henrik StražLšar, 32 letni posestnik z Rakeka. Sode je valil v skladišče in si zlomil levo roko 32 letni delavec Jurij Brozo-vLČ iz Ljubljane. Mied igro je priletel kamen v glavo 51etnemu sinu zidarja Leopoldiju Savliju lz LJubljane. Na žebelj Je stopil in al ranil stopalo desne noge 211etni delavec Janez Zrtmšek iz Begunj. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč ▼ ljubljanski splošni bolnišnici. u— Zadnje gostovanje Zlate GJungJenče-ve. Danes v torek bo pela ob 17. uri. naslovno aprtijo v Puccinijevl operi »Madamine Butterfly«. Ta partija spada med posebno znane in priljubljene vloge te pevke, ki jo Je že neštetokrat pela na našem odru, vselej z vehkhi uspehom. Nadaljnja zasedba partij Je naslednja: Suzuki — špa-nova, Kate — Poličeva, Pinkerton — Franci, Sharpleas — Janko, Gore — Slado-ljev, Yamaderi — Dolničar, bonec — Lupša, komisar — M. Gregorin, uradnik — fikabar. u— Sklepne produkcije Glasbene akade-demije. Tretja sklepna produkcija ima na sporedu komorno glasbo. Vršila se bo v sredo 24. junija ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Sporedi po 3 lire (1 lira za dijake) se bodo prodajali v Matični knjigarni. u— Tisti, k so končali meščansko šolo aH nižjo gimnazijo In šele nadaljevati študije na trgovski šoli ali Trgovski akademiji, naj dopolnijo svoje znanje v poletnem učnem tečaju, kjer dobe temeljito pripravo iz vseh predmetov. Učnina, plačljiva pri vpisu, je zmerna. Vpisovanje vsak dam od 10. do 12. v avli Uršulimk, Kongresni trg. Z Gorenjskega Tri zborovanja v kamniškem okrožju. Pretekli teden so bila prirejena tri zborovanja in sicer ▼ Kamniku, v Domžalah in Litiji. Povsod je nastopil okrožni vodja Pilz. Gorenjski tednik pravi, da se je vseh treh zborovanj udeležilo preko 6000 ljudi iz raznih krajevnih skupin. Okrožni vodja mu zagorela, noe se je dečil, pred njim pa se je bočil leto za letom mogočnejši trebušček, da nI mogel več bežati kakor jelen po raztresenih samotah strmih bregov. V grlu mu je začelo polagoma rahlo piskati, dihi so se krajšali ln pod vratom se je pokazala oteklina, ki je tekmovala v rasti s trebuščkom... Deset takih v miru preživelih let Je naštel, ko je premotrival svoj čudni telesni razvoj in duševni preporod. Strinjal se je z Marijano, ko mu je omenila, da mora prenehati Lziti po gorah, če noče, da ga zadene mrtvoud. Toda, kaj naj počnem? Kdo pa bo lazil mesto mene obhajat v zimi bolne in kdo bo opravljal krščanske obrede?« je vprašal potrto. »Kaj, tega se pa ne domislite, da moramo dobiti kaplana?« si je podprla gospodinja boke; kajti bila je prožna in poskočna, vajena na gorjanski zrak od rojstva. župnik je rade volje soglašal, toda na vsa vprašanja (»Torej kaj? Ali ste že pisali konzistorijatu?« — »Ali ste si že preskrbel zdravniško spričevalo, ki ga od vas zahtevajo?« — »Ali vam je že odgovoril gospod vikar?«) je vzdihal utrujeno: »Se ne, še ne! Toda jutri, takoj jutri pišem.« Odlagal pa je dam za dnem, kajti nič mu nI bilo tako odporno, kakor ukvarjati se s peresom. Rajši je uredil vse ustmeno, le matrike je vodil v redu. Zapiski v mali, toda zelo raztreseni naselbini mu pač niso dali mnogo dela. Zima se je bližala neizprosno. V začetku septembra so ee pokazale prve jesenske megle, šolsko leto Je stalo pred vrati, župnik je vzdihal, bal se je zime. Marijana je poznala komodnega gospoda. Zato mu ni rekla ničesar. Toda njen že nekoliko osiveli oče, prožen kakor bi bil spleten iz jesenovlh korenin, cerkovnik Peter, se je odpravil po Pilz je uvodoma govoril o tem, kako je prišlo do vojne z Jugoslavijo, potem pa je ostro nastopil proti žldovstvu in boljševizmu Pozval je prebivalstvo, naj se postavi v jasno fronto in naj samo pomaga pri oblikovanju lastne usode in gvoje bodočnosti. Sklenil je z besedami: »Zberite se v enodušni enotnosti, spoznajte skupnega sovražnika, boljševizem in nastopite, da ga uničite! Veliki nemški rajh bo pod vodstvom Adolfa Hitlerja živel, cvetel in pro-speval v tisočletja.« Novi grobovi. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 221etnl podčastnik Roman šmalcl, 271etnl policijski višji narednik Jožef Mandel, 231etni Friderik Jenuli, 241etni Hans Granitzer, 211etni pod-oficir Hugo Zupan, 241etni Engelbert Nagele, 281etni narednik Leopold Wazile. 26-letni Janez Karlin, 191etni Artur Penzl in pepi Verderber. — V Borovljah je umrl upokojeni delovodja Tomaž Vrulih, v Beljaku pa odvetnik dr. Oton Klemenčič. V Kranju je umrla ga. Marjana Messnerjeva, posestnica in vdova po višjem sodnem ofi-cijalu. Pokopali so jo pretekli torek popoldne. Nezgode. Osebni avto je povozil pri Kranju neko staro ženico, ki Je bila gluha. Avto jo je podrl in jo hudo poškodoval. Nadalje je pri Kranju povozil tovorni avto 71etnega Božidara Strausa, ki Je tekel preko ceste. Ropot voza in na drugi strani avtomobila je otroka tako zmedel, da Je fant prišel pod težki avto in so mu kolesa zdrobila glavo in roko. Mali nesrečnik ie obležal na mestu mrtev. Učni tečaj v Domžalah. Konec tedna se je zbralo v Domžalah v učnem tednu 50 brambovskih nižjih voditeljev. Po predavanju so se udeleženci vežbali v raznih strokah. med odmori pa so peli vojaške pesmi. Sledilo je še predavanje o narodno-sociali-stičnem svetovnem nazoru. Usoden padec. V kemični tovarni pri Beljaku je padel z velike peči 361etni delavec Lambert Kajžnik. Obležal je s pretresenimi možgani ln hudimi notranjimi poškodbami. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico v Beljaku. Lastniki radijskih aparatov kakor tudi tisti, ki sprejmejo radijske aparate v shrambo, morajo zaprositi za dovoljenje nemške poštne uprave. Prošnje morajo vložiti do 1. julija. Ce pa naknadno dobijo aparat, morajo v teku treh dni osebno ali pismeno zaprositi za dovoljenje na pristojnem poštnem uradu. Mežiška godba v Vefikovcn. Rudarska godba iz Mežice je bila te dni na obisku v Vellkovcu. Priredila je koncert na trgu, zvečer pa koncert v telovadnici v prid Nemškemu Rdečemu križu. Velikovški župan Eberle je izpregovoril pozdravne besede. Med koncertom mežiške godbe sta prepevala dekliški in moški pevski zbor. Naposled so izdražbali koračnico po koroških narodnih pesmih. Mežiški rudarji, ki jih vodi kapelnik SkaCé, ao Velikovec popolnoma osvojili. žrtve strele. Ob nedavni nevihti na Koroškem je strela treščila v neki hlev v Spodnji Beli in je na mestu ubila 30-let-nega posestnika. V nekem sosednjem kraju pa sta dva otroka pasla Živino na travniku. Naenkrat je treščila strela in Je ubila dečka in deklico. Obisk pri »visokem« krajevnem voditelju. Bel jaški okrožni volja dr. Hradetzky, ki je bil prej v Radovljici, je te dni obiskal najvišjo koroško krajevno skupino v Arah. Vodja te skupine, posestnik Burg-staller, ima svojo domačijo 1200 metrov visoko! Zvesto mu pomaga žena z 8 otroki, ki je odlikovana s častnim križcem za nemške matere. Ure za vojake. Združenje urarjev v Celovcu je namenilo koroškim vojakom 59 zapestnih in žepnih ur. Ure bodo dobili v prvi vrsti koroški lovci, ki se bare ob Ledenem morju, in pa nekateri ranjenci, ki leže v Celovcu. Ure so vredne lepega denarja, so lepo zavite in imajo posebna posvetila. Sprejem žensk v policijsko službo. Gorenjski tednik je objavil razglas nemškega državnega kriminalno policijskega urada v Berlinu, ki išče kandidatinje za uradniško službo v ženski kriminalni policiji. Prednost imajo negovalke in druge socialno izobražene mladenke, zlasti one, ki imajo dobro šolsko izobrazbo in poklicno izvež-banost in ki so že dalje časa v službi. Sprejmejo se kandidatinje v starosti od 22 do 30 let. Šolski zavod za slepce v Celovcu sprejema prijave za novo šolsko leto najpozneje do 15. julija. Priložiti je treba krstni list in zdravniško spričevalo. Sprejmejo se slepi s Koroškega in Gorenjskega. INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! letih spet v škofijsko prestolnico, naravnost v konzistorijat. Izvršile so se tam seveda že izpremembe, toda le v osebah. Za mizico v konzistorni pisarni je sedel nekoliko mlajši vikar, nasmehnil se je pa prav tako prijetno tlr-malskemu cerkovniku ln ga je vljudno vprašal: »Kaj pa nam prinašate?« »Kaj bi vam mogel prinesti od nas, česar vi nimate? Ničesar ne prinašam, rajši bi sam kaj odnesel!« »Kaj torej želite?« se je nasmehnil Izkušeni dostojanstvenik, kl je premišljeval v duhu, če ni prišel cerkovnik morda zaradi kake dispenzlje aH rešitve kake prošnje, v najslabšem primeru zaradi kake pritožbe ali obtožbe. »Ce imamo, damo radi, ker pri-haajte tako daleč.« »O, Imate!« je mahnil Peter brezskrbno z roko. »Saj to, kar zahtevam, le tu izvajate. želimo si k nam kakega pripravnega ln veselega kaplančka.« — »Kaplana? K vam? V Tirmal?« je dvignil gospod kanonik od presenečenja obrvi, da so se mu strnile od skrbi nastale gube na čelu. Segel je po Isti knjigi kakor prednik pred leti, na roki se mu je zalesketal kakor' predniku zlat prstan z velikim briljantom. Trenutek je pozorno Citai, potem je izjavil skoraj slavnostno: »To je brezumna prošnja! Pri vas nI nikakega kaplanskega mesta. Nikdar niste Imeli kaplana. Le pozdravite gospoda župnika in mu recite, da zelo primanjkuje novo posvečenih duhovnikov, da je zdaj še primeroma mlad in da nima pravice na pomožno moč. Naj le dela in se trudi sam. S tem si pridobi zasluge za nebesa in milor-t božja ga bo krepčaia. Vsakdo mora danes delati in se truditi,« Je končal gospod generalni vikar svojo razlago ln oddahnil. Peter se seveda ni dal upijanitl s kru- S Spodnje štajerske Novi grobovi. Na Pobrežju je umrla 79-letna zasebnica Marija Orlerjeva, v Mari, boru pa 581etna posestnica Antonija Tr-stenjakova iz Jarenine ter 311etni šolnik Rudolf Klipstädter. V Ptuju sta umrla Fr. Toplak in Terezija Pristovnikova, v Rogaški Slatini Antonija Drofenikova, Janez Cernogoj, Frančiška Zobčeva in Albert Drobinc, v Rogatcu pa Jožefa Plavčakova in Terezija Križančeva. V Celju so umrli: Konral Korošec, Marija Rotar jeva, Alojz šturm in Janez Rehar, vsi iz Celja, Terezija žunkova z Vrhnega, Frančiška Pintarjeva iz Moiiča, Zofija Schmidtova iz Sovodnja, Vincenc Plahuta iz Jurkloštra, Franc Kopriva iz Liboj, Karel Obad iz Hudine, Janez Pecelj iz šent Kungote, Marija Petkov-nikova iz Belih vod in Marija Regutov» t« celjske okolice. Dva utopljenca so našli. V Selnici nati Mariborom je Drava naplavila truplo mladeniča, v katerem so spoznali 181etnega pisarniškega slugo Viljema Vakeja lz Studencev. Poročali smo, da se je odpravil prejšnjo nedeljo z nekim tovarišem v Brezno, nakar sta se popeljala z gumijastim čolnom po Dravi, čoln pa se je prevrnil in je Viljem Vakej takoj utonil, ker ni znal plavati. Nesreča je Zbudila tem več sočutja, ker se je Vakej branil izleta, vendar ga je tovariš ie pregovoril. Truplo so prepeljali na pobreško pokopališče. — Nadalje je Drava naplavila trupelce otroka Hanzija Karnerja, ki je v Labodu padel v Dravo in utonil. Učrteljstvo trboveljskega okrožja se je zbralo k letnemu zborovanju v Rimskih Toplicah. Taborenje je trajalo tri dni in ga je vodil okrožni prosvetni šef Mayerwieser, skrb za tabor pa je bila v rokah učitelja Letza iz Trbovelj. Obravnavali so stanovska in šolska vprašanja v narodno-socialistični državi, še zlasti na Spodnjem štajerskem. Podrobno so premotrivali naloge učiteljstva v trboveljskem industrijskem in obmejnem okrožju. Smrt pri kosilu. V neki mariborski gostilni se je zgrudil pretekli četrtek opoldne 671etni preddelavec Ferdinand Schasche, ki je bil zaposlen v neki industriji na Teznem, prebival pa je v Eggenbergu pri Gradcu. Sredi kosila ga je napadla slabost. Na pomoč so prihiteli reševalci, vendar je Schasche že po nekaj minutah izdihnil za kapjo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Po-brežje. Hudo ponesrečen kolesar. 381etni Jože Pere iz Studencev je v Kopališki ulici izgubo! oblast nad kolesom, ker je odpovedala zavora. V diru je treščil ob plot in obležal. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Državni zakladnik Narodno-socialistične stranke Franc Schwarz se je v nedeljo pripeljal v Gradec, odkoder bo prišel tudi na Spodnje štajersko. Drevi bo govoril na velikem zborovanju političnih voditeljev v štefanijski dvorani v Gradcu. Košnja na Spodnjem štajerskem je v glavnem opravljena. Čeprav primanjkuje delovnih moči, se je spravilo sena obneslo v redu. Iz Slivnice pri Celju poroča mariborski dnevnik, da so dan za dnem prihajali kmetom na pomoč župan, orožniki in policisti. Pomagali so zlasti tam, kjer je zbolel gospodar ali kjer je balo spravilo posebno nujno. Bilo je mnogo znoja in žuljev. V Selnici ob Dravi so priredili vaški večer, ki so ga pripravile mlade učiteljice iz Maribora. Na sporedu je bila najprej godba po starih melodijah, potem pa so sledili ljudski plesi, petje, koračnice in spet stari štajerski plesi. Napad na kanadsko brzojavno postajo Buenos Aires, 22. junija, s. Kanadski obrambni minister Ralston je sporočil, da je brzojavno postajo v Estevanpointu na otoku Vancoveru obstreljevala sovražna podmornica. Venezuelski zunanji minister v Mehiki Lizbona, 22. jun. d. Kakor se je zvedelo lz Mexlca, bo predsednik mehiške republike general Manuel Avila Camacho sprejel ve-nezuelskega zunanjega ministra Caracciola Parrò Pereza. Predsedniku ga bo predstavil mehiški zunanji minister Licenciado Ezequlel Dilla. O ozadju obiska venezuel-skega zunanjega ministra se niso zvedele nikake podrobnosti. Aretacije Židov v Budimpešti Budimpešta 22. jun. s. Policijske oblasti nadaljujejo čiščenje židovskega elementa in so izvršile včeraj veliko racijo v vseh du-navskih kopališčih. Nad 100 Židov, ki niso mogli izkazati svoje narodnosti, so bili aretirani in Izročeni sodnim oblastem. hom. Takoj se je odkašljal in navezal svoj govor na ta pobožni vzdih: »Seveda, seveda,« je pritrdil vneto. »Vsi moramo delati v vinogradu Gospodovem do propasti, toda ne baš v Tirmalu. Ali ne bi mogel mogoče priti zdaj po desetih letih naš župnik sem in vi na njegovo mesto?« Gospod generalni vikar se je zaradi tega kar dvignil. Peter pa je nadaljeval: »O, vemo, tako sedeti pri mizici, to bi mogel, toda skakati čez kamenje-ln korenine, lezti na planino, gaziti sneg do pasu, to pa z njegovo težo že nI mogoče. Torej ali, ali!« »Radi bi vam ustregli,« se je hitro omehčal gospod generalni vikar, samo da bi se iznebil tega strašnega človeka, ki je mislil tako odkrito. »Toda, kje takoj vzeti kaplana, ko pa nobenega nimamo? Vse smo že razposlali po župnijah.« »Pa nekoga takoj posvetite. Saj ste vendar zato tu.« »To ne gre tako, kakor si vi predstavljate. Mora biti za to posebn' vz„ jen, izobražen, mora biti nraven in priden mladenič —t »Larifari,« je mahnil Peter z roko. »Nič izbegavati! Priden, nepriden! Pošljite nam, če hočete, hudirja, samo da bo posvečen; mi bomo z njim že izhajali, to je naša skrb. »Odidite v miru,« je rekel zdaj gospod, kanonik resno. »Pisali bomo o tem gospodu župniku; kako pomoč že dobite.« Iz izkušnje je vikar vedel, da nI dobro upirati se takim ljudem, katerih se ni mogoče iznebitl do sodnega dne. Zato je vse radevolje obljubil. Torej bi prosili, da pride kaplan v teku tedna, najpozneje v štirinajstih dneh, preden se začne šola,« se je ločil cerkovnik še v vratih in se je poln rožnatih upov vrnil domov. (Konec prih.) S P O R T ella v odlomkih Dogoditi po svetu na kratko In po prvih razpoložljivih virih To so prve beležke o nedeljskih športnih dogodkih, kolikor jih je bilo mogoče zbrati do zaključka rubrike: PRVI FINALE ZA NOGOMETNI POKAL ITALIJE ki sta ga igrala Milano in Juventus v milanski Areni, se je končal brez odločitve in z enim golom na vsaki strani. Izid 1U — »to katerega je prišlo šele po prvih 45 minutah brez gola — Milancem ne daje najboljših nad, da si bodo osvojili to drugo najpomembnejšo lovoriko, ki je dostopna najboljšim nogometašem. PRVENSTVENE BORBE SO SE NADALJEVALE V DIVIZIJI B s popolnim XIV. povratnim kolom, v katerem so bili doseženi naslednji izidi: Pescara - Padova 1:0, Spezia - Fiumana 5:1, Bari - Brescia 2:0. Prato - Siena 1;1, Udine - Lucchese 4:0 Vicenza - Novara 4:0, Pisa - Alessandria 2:1. Pro Patria - Reggiana 11:0 Deveti rezultat zadnje nedelje še ni znan. pa tudi ni pomenil največ, saj sta Sa-wna in Fanfulla. ki sta prizadeta z njim že precej v spodnjem delu tabele. Važno pa je. da je Pescara uspela proti Padovi in si bržkone s tem edinim golom predvčerajšnjega termina zasigurala drugo mesto v tabeli in verjetno tudi vstop v divizijo A. Rekord rekordov si je privoščila enajsto-rica Pro Patrie, ki je na domačem igrišču naložila Reggiani natančno 11 zgoditkov — za vseh enajst nasprotnikov po enega. Bari je spet dobil svoj delež in koraka proti vrhu, kjer bo tudi ostal. NASLOV ITALIJANSKEGA KOLESARSKEGA PRVAKA je bil oddan v nedeljo na veliki cestni dirki na 245 km dolgi progi P° cestah Lazia in Umbrije. iz Rima preko Ternija in Rieti j a spet nazaj v Rim. Preko 60 udeležencev je bilo, vsi prosluli profesionali s prvakom Leoni jem na čelu in še cela vrsta nadarjenih neodvisnih ali amaterjev, ki že tudi imajo svoj sloves Dolgo, ure in ure. so se dajali med seboj, kdo izmed najmočnejših bo ušel drugemu toda šele po prevoženih 140 km se je borba omejila na nekaj najvztrajnejših vozačev, med katerimi sta imela znana »asa« Coppi in Ricci prvo besedo. Tudi ta dva sta se še dolgo poskušala drug z drugim, toda prav nazadnje — v resnici šele 200 m pred ciljem — je bil Coppi odločnejši in je Ricciju ušel za toliko. da je tudi na cilj prispel za dolžino celega kolesa kot prvi. Prevozil je progo v 6:53:39 ali s povprečno hitrostjo 35.595 km na uro ter si za prihodnje leto osvojil najbolj zveneči naslov — absolutnega kolesarskega prvaka Italije. Letošnji prvak Leoni je končal na šestem mestu in so bili to pot boljši od njega še Ricci, Bartali, Ci-nelli in Servadei. TENIŠKI DVOBOJ MED ITALIJO IN MADŽARSKO za rimski pokal se je začel v Rimu v neugodnih vremenskih okoliščinah. Dež in veter sta igralcem v soboto nagajala tako hudo, da kljub najboljšim nameram niso mogli spraviti pod streho več kakor samo prvi single, ki sta ga igrala Romanoni in Gabory. Sprva je šlo domačim slabo, toda v odločilni fazi se je popravil in dobil partijo v petih setih. in sicer 4:6, 5'-7, 6:3, 6:3, 7:5. V nedeljo sta bila na vrsti oba doubla; v prvem sta zmagala Italijana Bossi in Quintavalle nad madžarsko dvojico Szigety - Gabory čeprav ne posebno lahko, izid drugega pa ob uri, ko to pišemo, še ni znan, čeprav smo slišali, da je tudi potekal v znamenju premoči domačih igralcev. ŠTIRJE ITALIJANSKI ČOLNI E1-bar in še podobnega več. Klubaš se spozna najlaže na važnih športnih prireditvah. »Fuj sudac, v špirit z njim«, in mnogo podobnih in še bolj »prijateljskih« izrazov ima na izbiro za vsako minuto. Sport je njegov sovražnik in molče zahteva njegovo iztrebitev. Sploh sta sport in klubaš kakor ogenj in voda. Ker je sport resen ;n realen ;n i na seveda tudi tu klubaš -/adnjc besedo, triurr-fira on; sport pa trpi. Kjer se razvijata dve vrsti klubašev, pride do smrtnega sovraštva med njima. Ce nastopite obe naenkrat, običajno o sportn ni več nobenega sledu. Takrat pa se rado dogaja, da se pripadniki obeh rst spoprimejo med seboj; nekateri se rešijo 1 bunkami na glavah, drugi oa plačujejo globe na policiji. Kdor želi športu dobro, naj zatira kiu-baše!« Baili® LlMfellaiaa TOREK. 23. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročia v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije (Nell'intervallo: Segnale orario). 8.15: Poročila v italijanščini. 12.55: Duct harmonik Golob—Adamič. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.00: Napoved časa; Poročita v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana glasba. 14.00: Poročita v italijanščini 14.15: Orkester, vodi dirigent F ragna. 14.45: Poročita v slovenščini. 17.15: Koncert čel ista G. Solmi. 17.40: Koncert so-ptranistke Ledije Bianchi. 1930: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert ter četa Dobršek. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45 Koncert riitmo-simfoničaega orkestra Cora, vodi dirigent Semprini. 21.50: Koncert kitarista Stanka Preka, spremlja violinist S Zalokar. 22.10: Koncert violinista Alberta Poltronieri-ja. 22.45: Poročila v italijanščini. Naše Gledališče DRAMA Torek 23. junija, ob 17.30: šola za žene. Red Torek. Sreda 24. junija, ob 17.30: Kralj na Betaj- novi. Red Sreda. Četrtek 25. junija, ob 17.30: Vdova Rošlin-ka. Red B. J. P. Molière: »Sola za žene«. Dramatik je orisal v tej petdejanski komediji lik nekoliko patološkega meščana iz baroka, ki zasleduje fiksne ideje, da si hoče po sili vzgojiti popolno ženo, a je zaradi svoje nespametne metode ogoljufan, preden jo more poročiti. Igrali bodo: Arnolpha-Gregorin, Agnezo-Levarjeva, Horaca- Nakrst, Chry-salda V. Skrbinšek, Oronta-M. Skrbinšek, Enriqua-Koéuta, Alaina-Potokar, Georget-to-Kraljeva. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica. Muzikalne vložke igra pianist B. Adamič. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Ta vsebinsko in odrsko učinkovita drama prikazuje borbo med Kan t or jem, ki je na osnovi krivic, storjenih sosedom, povečal svoje imetje, ter med študentom Maksom, ki ve za Kantorjeva nesicialna dejanja in prestopke zoper zakon. Moralni boj obeh daje najtehtnejše prizore v igri. Delo je zrežiral Jože Kovič. Glavni vlogi igrata P. Kovič in V. Skrbinšek. OPERA Torek 23. junija, ob 17: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol. Sreda 24. junija, ob 17: Boccaccio. Opereta Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol, četrtek 25. junija, ob 16.30 : Faust. Red Četrtek. Iz Hrvatske Hrvatski letalci na dopustu. Poveljnik hrvatske lovske skupine na vzhodni fronti podpolkovnik Franc Džal je še z nekaterimi tovariši prišel na kratek dopust v Zagreb. Listi prinašajo izčrpna poročila o njihovih doživljajih in zračnih zmagah v družbi z nemškimi letalci. Dan narodnih mučenikov. 20. junij je bil dan spomina na žrtve hrvatske krvi. Po vsej državi je bil svečano proslavljen. Zjutraj so bile zadušr.ice v cerkvah, potem pa so se zastopniki krajevnih oblastev tn usta-škega pokreta poklonili na grobovih spominu padlih junakov. Zbiranje opreme za delavske domove. Dne 26. t. m. bodo začeli v Osijeku zbirati darove za opremo delavskih domov. Kakor znano, že delj časa grade v Osijoku posebno delavsko naselbino. Begunci in odmetniki se vračajo na svoje domove. Hrvatski listi poročajo, da se vrača na svoje domove pravoslavno prebivalstvo iz okrajev Gacka, Nevesinja. Ljubi-nja in Stoica. Po otvoritvi prometa na progi Mostar—Nevesinje se je vrnilo na svojo domove preko 900 rodbin z vsemi svojimi člani. Ravnatelj ITE v Zagrebu. Za včeraj je bil napovedan prihod ravnatelja velikega nemškega filmskega podjetja UFE, Karla Opitza v Zagreb. Odstranjevanje javnih ur v Zagrebu, že nekaj časa so stali na zagrebških ulicah samo še podstavki za javne ure, ki so jih že prej odstranili. Zdaj so začeli podirati tudi betonske podstavke m železna stojala. Regula«;"«ja Mostarskega blata. Razpisana je licitacija za gradnjo betonskih namakalnih kanalov in ureditev postaje za dviganje vode na področju vodne zadruge »Ce-krk« pri Mostaru. Osiješka opera v Varaždinu. Äe nekaj tednov gostuje v Varaždinu osiješka opera z .velikim uspehom. Pretekli teden sta bili uprizorjeni opereta »Cigan baron« in opera »Morana«. Gledališče je vedno polno in bodo nekatera dela ponavljali. Spomenik podlim v Tuzli. V spomin na pivo obletnico Nezavisne države Hrvatske so sklenili na pokopališču v Tuzli zgraditi spomenik za hrvatsko svobodo padlim junakom. Diplomski izpiti na islandski teološki šoli. Ob navzočnosti zastopnika vrhovnega poglavarja muslimanske cerkve na Hrvat- skem ao bih pretekli teden zaključeni izpiti na visoki islamski šeriatski teološki šoli v Sarajevu, ki je obenem najvišji islamski znanstveni zavod v Evropi. Iz Srbije Nemški finančni minister na inšpekciji v Srbiji. Od 10. do 16. t. m. se je mudil na sedežih nemških carinskih oblastev v Srbiji nemški finančni minister grof Schwerin-Krosigk. NOREC V SREDI Friderik Veliki je nekoč obiskal novo zgrajeno norišnico v manjšem pruskem mestu. Ravnatelj ga je vodil po vseh prostorih. Zdaj je šla pot p0 stopnicah navzgor, zdaj navzdol. Po nekih strmih pol- ža^tih stopnicah je šel ravnatelj spredaj, kralj v sredini, zadaj pa vladarjev poboč-nik. >Zdaj mi pa povejte,« se je iznenada oglasil kralj, »kako spravite norce po teh stopnicah?« »To je pa tako,« je povedal ravnatelj, »da gre spreiaj en paznik, zadaj en paznik, v sredini pa norec.« »Tako, hm,« je odvrnil kralj in se pomu-zal, »nazaj grede bomo pa naš vrstni red izpremenili!« PUCCINIJEVA SODBA Miai skladatelj je prišel k Puccini ju: — Prosim, povejte mi odkrito svoje mnenje o moji orkestrski suiti. — Dragi moj — je vneto odvrnil Puccini — ali ne bi rajši ostala dobra prijatelja. 1 Službo dobi Beseda L —.60. taksa -.60 za datarne naslova ali za _Iifro 1 3.—. Boljšo šiviljo za takoj na dom iščem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 8394-1 Pošteno dekle čisto ln snažno, z daljšimi spričevali., ki zna kuhati in opravlja vsa hišna dela, sprejme družina v centru merta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8407-1 Prevajalca s popolnim znanjem italijanskega in slovenskega jezika iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevajalec«. 8403-1 ■)»0«C500«f" Vafenci ( ke) Beseda — 60. taksa — .60 M daianie naslova ali za