ISSN 0350-5561 9 rvvuu.. za kon^e twlra Pooblačilo se Ď0. ob koncu tedna spet padavine i i -S'- ' .; • . ! . cď 51 let Številka Z četrtek» 1S. januarje 2004 300 SIT IMIHO v Velenju ie vsaj 150 porcel, prodati noće nihče Tri velike pridobitve s priloŽnoslno slovesnostjo, ki so so je udeležili Šlevilni gosl-jc, med njimi predsednik vlade mag. Anton Rop. ro v Gorenju konec prejšnjega ledna svečano obeležili zaključek velikega nalo/benega ciklusa, ki je bil /atinjili sedem lel zelo intenziven. Dobesedno prenovili so vse lovarnc in tehnologije. Tokrat st^ predali namenu Iri zelo pomembne in velike naložbe: logislični cenlcf NavLslerlovarnisliropora in plastike. ^Odpiramo pomem(>ne naložlu; in zelo smo veseli, da tako začcnjiuno leto, v katerem vstopamo v Evropsko unijo, »je dejal ma^. Fraojo Bobinuc. predsednik uprave Gorenja. V Evropo stopajo z zelo zanesijivimi koraki in odločeni, da tam svoj polo?,aj še utrdijo. Zavedajo se, da bo tam konkurenca šc močnejša. A adule imajo v svojih rokah. Dobro so opremljeni, trgu ponujajo iHllične izdelke in imajo delovni kolektiv, ki Culi do podjetja pripadnost ín je pripravljen na nove izzive. ■ mz tf Štiridnevna rokometna poslastico ZAVAROVALNICA MARIBOR Zlata naložba je modra odločitev. Živl^ltlit tswwmnje I uhitft}» ura»«*«tt|t n k«iUhalmi! PREDSTAVNlilVD VElfNJE - Stiri trg JS, 3320 VeÍHÍi, tel.: 03/ 837 50 K Že minuto čez polnoč Ka/proclajc poskrbele za poslcn^ začetek ledna lucli v Sak^ški dolini Velmje • V ponedeljeksose po vsej Sloveniji začele zimske sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve. Po Izka^njah sodcC so liihko irgovei hudo gncćo pričakovali predvsem prve tri dni razprodaj. Iti v Velenju je bilo v ponedeljek vvsehvci^ih trgovinah s lek-slllum In eeviji re.szclu polno ljudi, ki so pridno praznili denarnice In trgovinske police. Prvič smo dočakali ludi 10, da so se v trgovini odločili, da razprodajo za-cncjo zc cb polnoči- Takrat je po vzoru nekaterih ljubljanskih trgovin vrala odprla trgovina Fori Fashion. Sicer pa je bila čez dan največja gneča v nakupovalnem centru In velenjski NamL Tu so se mnogi sprasevali, ali je lokralna razprodaja sploh zadnja, .saj sc Vsc gUsncjc govori, da bo Nama kmalu pnxia-na. Proti večeru se jc gneča šc povečala, itdaj je bilo zelo pt)l-no in za blagajne kupcev d(^rodojn(3 tudi stanje v trgovinah velenjskega Inicrspara. Pravijo, d« SÇ lx> gneča unesla do konca tega tedna. Nakupi so res ugodni, sploh čc stvari, ki jih kupimo na razprodaji, resnično polrebujemo. Kot kaže, ljudje tudi letos niso vseh pri hran kov zapravili žc v veselom decembru. Nekaj rezerve so mnogi pasn-li tudi čez mejo, kjer se razprodaje začnejo že prej. Zato slovenski ligovcl menijo, da bi bilo dobro tudi pri nas Se bolj pohiteti. Kupci pa so mnenja, da bi bilo še lepše, če bi takšne cene, kol so v leh dneh. veljale vedno in nc le v času razprodaj. ■ bš foto: vos Gneča v velenjski Nami ponedeljek res velika. Mno» gi so se spraševali, ali Je tokratna razprodaja sploh zadnja v doigotetnl zgodovini te veleblagovnice? Takoie je izgledaio v športni trgovini Hervis, Tudi za zimske športe Še ni prepozno, pravzaprav se je sezona seie dobro začela. Zato so popusti Še kako dobrodošli. V Gorenju so konec prejšnjega tedna slovesno predali namenu tri velike naložbe. Trak sta prerezala predsednik vlade mag. Anton Rop in predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. ířITP na evropsko^prvenstvo 30 kart za obisk tekem skupine A v Velenju 30 kart za obisk tekem skupine C v Celju Izpolnite nagradni kupon in sodelujte v nagradnem žrebanju. Nagradni kupon lahko izpolnite tudi na spletni strani www«era«$i» Nagradno vprašanje Dajmo naši! Kako se imenuje , maskota Šestega I evropskega rokometnega I prvenstva za moške? I \me in priimek Ndsiov Poštnd številka in kraj ERIK BLISK VUČKO Davčna številka Telefon Podpis .--t s podpisom dovoljujem organliâtorjem nagradne igre uporabo podatkov v interne namene in za objavo v primeru žreba. NMuo nI WQOJ tottiov«^. 2a totciavvij» v {rttuijw MkroilU ^TIm vMtt »v«!* »»ditit* tr i&nm ksput MjliisMft 0» 19. t. 2004 oMa^ v Mjblf^l Crlnl pnit^lZftm\t H 20 1. ofi ič.uH M AruSbe Cr«. ti. bono &0 nígrapmfv. ^t^e^ci MooOjr/iim na »Mnt sirani vvr*. efA4l. N44rs0etMoBr«^lvCrčili, ali bo poskusno odprla ccsia čez naselje (jorica, ki jo pogovorno imenujemo cesia mimo Živkoviča, ostala odprla ali nc. Tnkral so odločilev odložili. i>c prej pa so sc sc enkrat sestali s krajani. Tisti, ki živijo neposredno ob cesti, odprtju nasprotujejo, ostalim krajanom Goficc, ki so morali prej uidi Čez celo meslo, da so na primer prišli do vrtca, pa je odprlje ceste všei. Seveda ob predpostavki, da mesto poskrbi /a lo, da to nc bo spci poslala bližnjica za ves promel, ki nadaljuje pot proti Koroški, Kdaj naj bi se dokončno odlišili o ustwJi ceste, smo vprašali velenjskega ^.upana Srečka Meha: **Veliko kazalcev je, ki kažejo na to, da naj bi ccsta osiala odprla. Ceste bi praviloma morale ostali odprle, to zagovarja tudi stroka. Pravijo, da bomo, če bomo zapirali ceste, ležko organizirali normalen promel. To velja tudi za (»orico. Res pa jc, da bomo verjetno morali postavili 5e kakšno talno ov^ro, da preprečimo tovorni promel. V pripravi je tudi viSinska prepreka, ki bo preprečila tudi prevoze poltovornih avtomobilov, s lem pa upamo, da ludi Iranzitne prevíwe. Zavedam se, daje to zelo občutljiva točka. Konec koncev živim v nepcwredni bližini le ceste. Z vidika mene kot stanovalca in udeleženca v promelu se mi zdi, da so zadeve obvladljive. Tisti stanovalci, ki živijo neposredno oh lej cesti, mislijo drugače. V roku meseca dni, največ dveh mesecev, bomo sprejeli dokončno odločitev in takrat tudi podrobneje spregovorili o lem. Osebno se nagibam k temu, da bi ccsta osiala odprla." Mbš Kako zaradi viroznega infekta ravnati ob stanju? Kciaj je zaradi virusnih okuži) dihal Ireba k zdravniku in kdaj to ni potrebno v zadnjih dneh so se začela inlenzivno pojavljati virusne okužbe dihal. Zajele so otroško. Šolsko in odraslo populacijo. Poleg specifičnih znakov za pc»amczno starostno skupino, je vsem skupna visoka telesna temperatura, med 38 in 4i) stopinjami, včasih celo več. Traja od iri do pel dni. Pri manjših otrocih je pogosto tudi bruhanje, pri slarcjših in odraslih pa dražeč kašelj. Da bi se izognili prehitremu in pogosto nepoircbnemu obisku pri zdravniku, svetujemo zniževanje telesne temperature, kadar ta porasle preko 38 stopinj (merjeno pod pa/duho) oziroma preko 38,5 stopinj (merjeno v črevesu); pogosto pitje mlačnih napilkov s C vitaminom (limonada, čaj, voda) in počitek v primerno toplem in prezračenem prostoru. Povi.sano telesno temperaturo znižujemo s preparati paracetamola (Lakadol, Panadol, Calpol, Paracetamol, Daleron), ki jih je mcr/no dobili v lekarni v prošli prodaji, in ki poleg povišane lemperature pomirjajo glavobol in sploSne bolečine v kosieh in mišicah. Le izjemoma so za zniževanje potrebni NSAR (Vollarcn, Drulen, Naprc^in). V otročki in Šolski dobi zdravniki odsvetujemo uporabo Andola in Asipirina. /elo učinkovito zniževanje vročine, zlasti pri manjših otrocih pa dosežemo z mlačnimi kopclmi, tuširanjem ali oblogami na večje telesne površine. Obloge ne smejo biti mr/le, niti alkoholne. S tovrstnimi ukrepi »držimo« vročino, če nist^ prisotni drugi znaki bolezni, na 38 stopinjah dva do tri dni. Će po treh dneh vročina preko 39 slopinj spontano ne pade, je poirel>en obisk pri izbranem zdravniku. Nujen pa jc obisk, kadar bolnik že predhodno boleha za kakšno kronično boleznijo, kadar ob vročini pogo.sto bruha, težko diha in ima bolečine v prsni votlini. Zelo nadležen simptom respiratorne viroze je kašelj, ki je pravzaprav obrambni refleks organizma in je do neke mere celo potreben. Tako hoče telo izločili okvarjeno sluznico dihal, Pri lem je zelo pomembno vlaženje sluznice dihal, kar lahko dosežemo s pogostim pitjem Čaja, inhalacijami vodne pare in primernim vlaženjem bivalnega prostora. Sredstva za pomiritev kašija pa dajemo le, kadar je kaikílj lako močan, da moti pacienta in okolico ludi ponoči. ■ Nada Jonko, dr. med., spec, pediatrije V sklopu delovnega obiska v Velenju sc je predsednik vlade RS in Liberalne demokracije Slovenije mag. Anton RopseSel na pogovoru s predstavniki LDS, na katerega so bili vabljeni odgovi^rni iz Šaleške, Zgornje Savinjske doline 1er Koroške. V pogovoru so se posebej posvetili aktualnim problemom v Shweniji, se skupaj zavzeli za nadaljevanje dosedanje uspešne politike stranke v letošnjem lelu vstopa v Evropsko unijo in poudarili slrpm'ïst pri reševanju aktualnih problemov. Predsedniku so posebej predstavili prizadevanja in argumente za umestitev vSavinjsko-AaleŠke regije in Koroške v regionalizacijske procese, ki morajo temeljiti na resničnem in vsebinskem povezovanju med lokalnimi skupnostmi in gospodarskimi viri. Predstavniki LDS so posebej izpostavili neugodno cestno povezavo na avtocestni križ, kar je še pcï^el^ej neugodno za zagotavljanje bolj pretočnega pro- meta za gospodarstvo in siceršnjio povezanost Velenja in Koroške z oslalo Slovenijo, pa tudi 7 državami Evropske unije. Premier je podprl ta prizadevanja in zagolovil pomoč vlade pri uresničitvi teh projektov. Predsednik LDS mag. Rop jc predstavnikom občinskih odborov predstavil priprave Liberalne demokracije Slovenije na volitve v evropski parlament in državni zbor. Stranka bo na volitvah nastopala s pro- gramom, naravnanim na prihodnost, ki temelji na konkurenčnosti gospodarstva, zagotavljanjem slovenskih interesov v Evropski uniji in krepitvi porasta življenjske ravni. Stranka bo na evropskih volilvah nasiopi-la s kvalitetno evropsko lislo, v katero bodo pritegnili ludi nestrankarske kandidate, na volitvah za državni zbor pa pričakujejo rezullat, ki bo omogočil sestavo šc učinkovitejši in strokovno kompetentne vlade. Dohodnina še po starem íWina novost, ki sc obeta pi i pisanju riapovedi (iohodnine za leto je nioznosi oddaje v elektronski ()l)[iki Mftena HrstiČ - Planine 31. marcc jc listi skrajni rok, do katerega bo tudi letos treba oddali napoved dohodnine za preteklo leto. izplačevalci prejemkov so vse podatke, kijih je potrebno vnesli v napovedi, dolžni zavezancem posredovati do konca januarja. Številke bomo tudi letos vpisovali v posebne obrazce, ki so naprodaj v knjigarnah, nekateri pa se liodo najbrž odločili za oddajo napovedi po elektronski pošti, kar je tokrat novosl. Za elektronsko oddajo napovedi potrebujejo zavezanci asebni računalnik, dostop do svetovnega spleta in digitalno potrdilo. Dohodninske napovedi bomo v Sloveniji letm pisali Irinajsllč zapored. Tako kot lani in prejšnja lela je v naptwed treba nave.sii letni znesek plače, nadomestil plač in druge prejemke iz delovnega razmerja, kdo so /;ivc/aiu1 m plačilo dohocfninc? To so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v letu 2003 na njenem ozemlju asivarjali dohodke, za katere zakon določa, da se od njih plača dohodnina. Zavezanci so ludi fizične osebe, ki sicer niso stalni prebivalci Slovenije, .so pa lani bivali tukaj nepretrgoma Šest mesecev in lukaj ustvarjali dohodke. prejemke iz pogodb o delu, letni znesek pokojnine ter katastrski dohodek. V osnovo za odmero dohodnine se štejejo tudi dohodki iz premoženjskih pravic ter dobički, doseženi z opravljanjem dejavnosti, prodajo kapitala, udeležbo pri dobičku ali oddajanjem premoženja v najem. Na podlagi teh podatkov bodo na davčni upravi Izračunali dohodnino, pri tem pa upoštevali ludi največ triodstotno olajšavo (na podlagi računov), če jo bo zavezanec uveljavljal. Zavezancem bodo dohodnino obračunali do 31. oktobra. Za leto 2002 je bilo v Sloveniji oddanih 1,144.080 napovedi. Med izdanimi določbami jih je bila večina, 783.499,z vračilom dohodnine. koiiui niipovcdi iii iroha oddati? Tistim, katerih bruto dohodki v letu 2l)t)3 niso presegli 11 odstotkov poprečne letne bruto plače zaposlenih. Višina tega zneska šc nI znana, s statistic ne ga urada »pride« navadno, z vsemi drugimi podatki, sredi februarja. Napovedi ludi ni potrebno izpc)lnjcvail upokojencem, katerih edini vir dohodka je pokojnina, ter učencem in študentom, ki so lani z delom preko študenLskih aJi mladinskih servisov zaslužili manj kol 51 odstolkov slovenske poprečne letne plače zaposlenih. V Velenju kar tri republiška srečanja javni sklad za kulturne (iejaviiosli RS, Izpostava v Velenju, bo letos organizator' številnih ol)nio(nih, inedobniočnih in ludi republiških srec'^anj Bojana Špegef Na javnem skladu za kulturne dejavnosti RS, Izpaslava Velenje, ki deluje na širšem prostoru Šaleške doline, bodo tudi v lelu 2004 pripravili več prireditev, ki bodo ljubiteljem različnih zvrsli umetnosti polepšale leto. In hkrati dali možnost vsem, ki se ukvarjajo z Ijubitelsjko kulturo, da predstavijo svoje delo. O tem. kaj vse bodo pripravili, smo se pogovarjali z nislinH cciilor Navis, obial /a pi^oi/vodiijo plasliKe iï] lovaruo »sliiopoi^no embalažo - Trak sla slovesno i)i. Anton Kop in pi'0(ls<^dnik u|)rav(^ (lOriMija rnaji. I^Vanjo liobinae Mira Zakošek /adnja leta so v Oorenju ogromno vlagali in dobesedno prenovili vse tovarne in leiino-'ogU^» P» ludi proi/vodc. Vlagali pa so ludi v irge. V zadnjih S-esiih leiih so namenili za le namene kar deseiino ustvarjcnili prihodkov. Še posehcj inlenzlv-na so bila vlaganja v zadnjem letu, zanje so namenili skoraj 100 milijonov evrov, kar polovi-eo tega zneska na velenjski lokaciji. Zgradili so logistični ccnicr Navis, vsklopu kalercga je veliko skladišče (četrto najvećje v Evropi, po opremi pa zagotovo najost">dobncjšc) ter tovarni za proizvodnjo plastike insiiropo-ra. V novih objektih je zaposlenih 378 delavcev. V vseli objektih so bistveno l/boljSani mikro-kjimaiski p.650 kvadratnih metrih. V njem jc stekla proizvodnja že sredi lanskega leta, saj so potre- Četudi Je rahlo natetaval sneg, so se gostje sprehod/// skozi kompleks Gorenja. V ospredju član uprave Gorenja Franc Hošec, predsednik vlade mag. Anton Rop in predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. $ slovesnosti ob otvoritvi logističnega centra, ki se razprostira na SO.OOO kvadratnih metrih, v 11 nadstropij. \/ertikaino komunikacijo omogoča 8 dvigat, horizontalno pa 22 »troierjev«. Dnevno lahko skladiščijo 20.000 aparatov, aparat pa zapusti skladišče vsake 2,7 sekunde. Nov logistični center: - skupna povi^ina 5íL()(K) m2, - računalniški .sisicm zagotavlja koordinacijo vseh elcmcnlov in avtomatsko delovanje, - preločnost ccloincga sLslema jc dimenzionirana na proi>:vodnjo 4 milijonov izdelkov bele Lchnikc letno oz. 2iWi)0 i/delkov na dan, - možnosl hkratnega nakladanja ! O kamionov in 5-10 vagonov, - zaposlenih 116 delavcev na dve izmeni (prej več kot 300), - skupna investicija v tehnologijo in objekt znaša 30,2 mio niJR. Tovarna plastike - proizvodna hnla ohsega 9.650 m2. - avLomalizirani procesi ekstrudiranja, vakumiranja, brizganja in signiranja pia.stikc, - 2.3S() paleinih mesi (3,5 dnevna zaloga), - program llladilno-zamrzovalni aparaii 60 program pralno-sušilnih aparatov 35% in program Kuhalni aparati 5%, - leino predelava S.400 ton plastike, • zaposlenih 220 delavcev na tri izmene, - skupna investicija znaSa 111,09 mio EUR. Tovarna stiropora - proizvodna hala ima 4.750 m2 površine, - najnovejša LTII-lehnoIogija nemSkega proizvajalca KURI Z. - proizvodnja je v celoti informacijsko pokrita s proizvodnim informacijskim sistemom MES in SAP, - končna kapaciteta predelanega EPS: 3.500 t/leto, - zaposlenih 42 delavcev na iri izmene, - skupna investicija znaSa 12,5 mio EUR. be po plastičnih polizdelkih zaradi povečanja proizvodnje v tovarni hladilne tehnike narasle, v njej plasti-kejc8.40tlton. ■ Novi tovarni sta sodobno tehnološko opremljeni. REKl-l so ... Mag. Tranjo Bobinac: í»Na peto me.sto med evropskimi proizvajalci bele tehnike se želimo prebili s čim bolj trdni« mi koraki. Ditka ne bo enostavna! Bili moramo boljSi, kvalitelncjši, hitrcjSi, inova-tivnejši... kot konkurenca. Franc KoSec: »Ltigistični center smo zgradili v rekordnem času. Zelo rad rečem, da je pive-ga marca lani lukaj rasel še regrat, danes pa je tu naj- sodobnejši logistični center, ki nam bo »služil»^ prihodnjih 20 let.« Ivan nekdanji direk- tor Cîorenja: »Ponosen sem na Gorenje, kjer dokazujejo, da so bile korenine dovt^lj trdne, Ja so sc lahko razvili v mogočno drevo.« Jože Slanic, nekdanji direktor: »Novi ekipi sem predal pofiic sredi lanskega leta z zaupanjem in prepričanjem, da Ivdo uspcivno naiialjevali pot. Vesel sem, da jim to uspeva.« V novem skiadišču "gospodarijo» roboti. UTRIP OD ÎK€D€ DO TORKA - ÎM€T IN DOHOMINA Sroda. 7. janiinr Davčfni uradi so zaćeli zbirali naptwedi za odměna dohodnine za leto 2ÍÍ03, ki jo bo lokral mogoče odtliili ludi po elektronski poli. Po /iikonu so /avczanci dolžni napoved oddali do 31. marca, letos jc to sreda. Obrazce za odmero dohodnine Slovenci tokrat izpolnjujemo že irinajstič zapored. V papirnicah bo /anjc treba odSleti 60 tolarjev, vendar bo dohodninsko napoved Iclos prvič mogoče oddali tudi po elektronski poti. Svcl ljubljanskega klhiičnega centra je z velikem večino za novega generalnega direktorja izbral Franca Jloievarja, 57-letnega profesorja deťckiologije. magistra pť«ltwodcnja in organizacije. Na obisku v Vatikanu pa jc minister Rupel dejal, da bo vatikanski sporazum v D/verjetno sprejelv tem meseca (Iclrlck, januar Dolg ceiotncga javnega sek-loija jc konec leia 2003 znašal 2049 milijard lolarjcv oziroma odstoika bruto domačega proizvoda (BDP), dolg Širše opredeljene države pa 1464 milijard tolarjev oziroma 27,8 odstoika BDP. Slovenija je tako v primerjavi 2 državami članicami unije in pristopnicami med najmanj zadolženimi drŽavami, to pa naj bi veljalo ludi za minulo leto in v prihodnje Upravno sodiSče je razsiîdilo, daje Durs Univerzi Maribor po krivem odmeril skoraj 200 milijonov tolarjev davkov na avt()r-ske honorarje. Dekan Ekonom-sko-poslovne fakultete Ra.sto Ovin si jc oddahnil, prvega mo?a Dursa Stojana (»rilja pa bo še bolela glava, saj je davkarija ic mnogim podobno obdavčila avtorske honorarje. Na pi")ziv Irene (îralcnauerse jc doslej prijavilo žc več kol .^00 m o?, n ill darovalcev kostnega mozgn IVI ck. f). janiiaj:_ Nekatere vrednote se spreminjajo, spre minjajo.se tudi pi5gle-di na dogajanja. Libija je podpisala j^orazum o odškodnini za svojcc žrtev napada na francosko letalo leta 1989,vkalerem jc umrlo 170 ljudi. To je siccr le pelina od j^clene vsote in le desetina lega, kolikor bo Ubija plačala svojcem žrtev napada na letalo ameriške letalske družbe PanAm nad Škotskim Lockerbiejem. Ameriške oblasti so Sad am u lluscinu, ki so ga prijeli I?, decembra lani, uradno podelile status vojnega ujetnika. Naše Ustavno sodi.^e pa je sklenilo, da se do dokončne odločitve zadrži izvajanje odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o t. 1. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ustavno sodišče se je namreč strinjalo z argumenti .skupine 33 poslancev, da bi z izvrševanjem odloka lahko na.stale težko popravljive škodljive posledice. Sicer pa bo zahtevo skupine poslancev za occno ustavnosti odloka obravnavalo absolutno prednostno in o njej odk>Čilo najkasneje v 14 dneh. Sobola, 10. januar Ob robu mednarodnega foruma v Berlinu se je predsednik Drnovšek srečal z novim hrvaškim premierom Sanader-jcin. Sogovornika sla po p(^go-vorih izrazila J^eljo po čim bolj prijateljskih odnmih med Slovenijo in ] Jrva.ško v prihodnje ter za rešitev odprtih vprašanj med državama. Seveda pa je veliko vprašanje, koliko resnične želje po urejanju spornih vpra.Šanj prinašajo te prijateljske fraze. Sodišče Evropske skupn<«li je odločilo, da omejevanje pokojninskih pravic In pravic do zakoaske zveze transseksuaJcem ni v skladu s pravom EU. Pri nas se o tem šele prepiramo. Alžirsko prestolnico in pokrajino Boumerdesje zvečer stresel potres z močjo 5,7 siojinjc po Richterjevi lestvici, ranjenih naj bi bilo najmanj 300 ljudi. Medtem ko pri nas nikakor zares ne zapade sneg, je v Turčiji zaradi mraza in snega v zadnjih treh dneh umrlo deset ljudi. Na v/hodu dr/avc so nameriU kar 22 stopinj pod lediščem. IMedclja, 11. januar štirje strcîkovnjaki Ustanove za mednarodni mir Carnegie st^ v doslej najcckwiiejšem in temeljitem poročilu o dogodkih, ki st> privedli dovojnc v Iraku, i^v tovili, da je ameriška administracija sistematično napačno predstavljala grožnjo iraškega orožja za množično uničevanje. Kakšne bodo posledice? Velikim je pač veliko dovoljeno. Danske enote pa so v Iraški puščavi nćišle zakopane topovske granate z bojnimi plini. Te naj bi bile tu zakopane vsaj 10 let. Granate so najverjetneje ostale iz osemletne vojne med Irakom in Iranom, ki se je končala leta 1988. Sicer pa se je po podatkih ř\in-tagona število ubitih ameriških vojakov v Iraku približalo številki 500. Izvršilni odbor SDS je na zadnji seji sprejel sklep, da predlaga predsedniku države, da oh prvi obletnici smrti z zlatim znakom svobode posmrino odlikuje ključnega tvorca slovenske drŽave .Tožeta Pučnika. Dobili smo tudi Slovenko leta 2003 po izboru bralk in bralcev revije Jana. Ta naslov je tokrat dobila pustolovka In rekorderka Benka Pulko» ki je v petih lelih in pol postala prva ženska, ki je na motorju prevozila vseh sedem kontinentov in se kar s tremi rekordi vpisala v Guin-nessovo knjigo rekordov. Poiiodoljek. (2. januar Po ukinitvi naborniškega siste- ma in sprejetju vladne uredbe, ki takšno obliko vojaščine omogoča, se je začel prostovoljni vojaški rok za prvih LOO fantov. V času služenja bodo zavarovani, tekla jim bo pokojninska doba, za urjenje pa bodo tudi piačani-V pcînedeljek so za prcs-tovoljcc odprle vrata štiri vojašnice • v Bohinjski Beli, Postojni, Novem mestu in Murski Soboti. V vsaki bo po en častnik in pet podčastnikov skrbelo za približno 24 vojakov. Prvi tako pridobljeni vojaški kader so mladi, ki so bili doslej v večini brezp^welni. Švedsko tožilstvo je 2.*<-Ieinc-ga Mijajla Mijajloviča obtožilo umora šved.ske zunanje ministrice Anne Lindh. Mijajlovićje prejšnji teden priznal, da je 10. septembra zabodel priljubljeno ministrico, ker gaje tako vodil Jezu-s. Zdravstveni simptomi, povezani s prvo zalivsko vojno leta 1991, ki jih ponavadi imenujejo sindrom zalivske vojne, so povezani z neznanim ccpivom, ki so ga vojaki dobili pred odhodom v vojno, je pokazala naj-novej.^ raziskava. Turek. 13. 1. 2004 žabjQ p©rspelctiva Delodajalci, sindikati in vlada so začeli po^janja o icm, kako naj hI se plače v gospodarstvu v prih(xJnjc usklajevalez bflacijo. Najbolj razvpiti britanski množični morilec zadnjih časov, zdravnik Harold Ship-man, se je obesil v svoji zapor-ski celici. Kol je pokazala preiskava, je Shipman od leta 1975 dalje s prevelikimi odmerki heroina umoril najmanj 215 svojih pacientov. V operacijo v podporo miru v BiH bo odšel tretji kontingent pripadnikov Slovenske vojske, kj ho deloval v poljsko-porlugal-sko-slovenskl bojni skupini v D oboj u. Vzemimo si time aut za razmisleli Ci-h sam predsednik Drnovšek sťje zamislil: '^Usiuriie konje, zućnile /nis/iiia 'la njegoi' zdaj že kar znameniíi stavek Je letel na našo pravšnjo zniedo i/i resna prerekanja ^ede urejanja statusa izimsanik Tu se niso soočili !e navadni Ijftd-je, tudi politiki in celo naša pra\^a stroka še ni našla pra\'e reŠUve. Sam problem izbrisanih pa vse holjpridohi\-a znake neslrpnŒtis í\i ni to zadnji cas ediniprfjNeni, kipivtrvsa SUn-enijo in ťjř moCneje kaže na nestrpnost med Shy^enci. Šedm^so. V^ûnima-jo takíj vseslox'enskega značaja kot primer izbrisanih, vendar so za okolje, r katerem sSe dogajajo, prav tuko zashi)ljnjoà. Tudi zato, ker lahko pren/slejo v širše ohiiv. jb gotovo velja za vprašanje grudnjc džamije v Ljiibljaf}L Vtem soočanju mnenj namreč ne grv le za gradnjo ^nekcga^ x'crskega objekta v >*neketn^ krajti, gre za Sini odnos do neke religije. Ibvbiem je toHko resnejši, opozarjajo nekateri, ker v prirnem Ljubljane ne gre le za njiÍ\ov prohlen^ Saj soie dalj časa i' veČ slovenskiJi krajih, ludiv WenjUy želje, \'časifi tudi zahte\'e, /m takem aH ix)dobnem r^^jekiiL Na nesuj)nost r Wenju nekateri opozarjajo tudi ob drugem primeru^ kije ttidi po)'ezan z \-et^tvom. Gre se\'eda za nesrečni križ, ki je padel pod zobmi žage- Ob tem nekateri znova opozarjajo na ^'križev jwu v priz/idci'anjih. da hi Velenje le dobilo now cerkc\'. Še celo ob priment naše nesrečne glasbene umetnice frene Gm-fenat(erje\'e so se pojavile nekatere oblike nestrpnosti, ki so nekako zameglili našo pregovorno humanost, pripravljenost za pomoč človeku v stiski In tiidi v (ako hilečo intimno sts'ar povlekle togost birokracije. Res: ustavimo konjel Ma neke vrste nesfrjmosi opozarjajo nekateri itidi v primerih iskanja kakšnih vodilnih ljudi. Kar nekako navadih smo seže, da se ob posameznih kandidatih takoj pojcn ijo različne negativne govorice, običajno se\'eda ariontrnke, ki vedo f>ovedaii o posameznem kandidatu vehko slabega, v.saj takega, kar naj ne hi hi/o zdnižlji-vo s funkcijo, ki naj bi jo zasedel, liidi nizpis in prijine za mesto pn'ega .slovenskega policista ni izjema. Kakor hitro se je Zi'edelo, da je med resnejšimi kandidati Aleksander.levšek kije bil pred leti tudi direktor naše območne policijske upnive. ze je začelo krožiti anonimno pismo s podarki, ki naj bi kazali, da ni primeren za io mesto. Jevšekje navedbe sicer zanikal, a saj veste, kxjko je s takimi zade\'arni. Navržen sum je težko opmti. Ljudje .so naličnih priložnostih pripravljeni posumiti v dober namen ptisumeznikov, še pilj gradbeno dovoljenje in ko je lo pi">slalo tudi pravnomočno.so se pri Vegradu lolili dela. /daj pospekîHo odstranjujejo nekdanje objekte Lesne in pripravljajo teren. Po pogodbi, ki stajo podpisala investitor Občina SoStanj in izvajalec Vegrad Velenje, bo prva faza - ^ola brc/ Sporinega objekta - zgrajena v siirinajstih mesccih. stala pa ho I,3fi() milijarde tolarjev. Kako si> se v šoli Karla Destov-nika Kajuha pripravili na čas, ko bo gradnja potekala? (Irad-hiáče ho namreč lik oh njej, delavci Vcgrada že poslavljajo Rdvnateij Darko Menih se sicer veseti nove šole, a stara ... Ta mu je koi dom. pričela, smo bili seznanjeni, podrobneje o samem poieku pa ne. Samo vidimo, da scrui^i. Re.s nas zanima, kaj pride zdaj na vrslo. Morda toplotna pod-postaja? Ne vem. Telovadnica? Tudi ne vem- Če bi, bi se ie bolje znali prilagoditi, pouk organizirali tako, da ho la Čim manj moten in se pripraviti, da sc morda ob večjih in bolj molečih posegih, umaknemo iz Sole.« Ravnatelja najbolj skrbi za otroke. »Ti so pač laki, kot smo bili vsi. Največkrat lam» kjer bi bilo najmanj treba, diî smo, a sem prepričan, da ho izvajalec za varmwl maksimalno poskrî>eL« 7u bo stala nova šoštanfska osnovna šola. Gradnja se je začela z rušenjem starega. zaščitno ograjo. Ravnaieij Darko Mťnih pravi: «Pouk ho, kolikor sc ho to Ic dalo, potekal normalno. Za zdaj smo izgubili obe zunanji igrišči. K sreči je zima in otroci ju ne polrebuje-jo. Ju bomo pa pogrešali potem.« Že danes razmišljajo o tem, kje bi bilo mo^no vadbo nadomestiti. Kaže, da bi bila najprimernejša rokomeino igriSčc ob železnici pri stari poSli in stadion pod vilo Široko, »/.a iclo-vadnico pa upam, da je to zimo ne bodo ruf^ili in da bodo ure telesne vzgoje .^e lahko potekale v njej,« pravi ravnatelj in dodaja, da bi bilo najbrž prav, čc bi jih i/vajalci seznanili s po.Mopki, k) si bodo še sledili. »O tem, kdaj se bo gradnja Ob obisku smo zmotili najmlajée na šoii, Nad Tatjano, tako pravijo učiteljici, so navdušeni. Velenje ima zbirni center in »ekološke otočke« L()(Vno zbiraïije otlpadkí)v je v naši (li/a\ i lizakonjeno - V ohriiiali Šaleško (ioliiie že včíIí injih tudi ločeno oJložili. Osnovnošolci se bodo tudi v prihodnje vključevali v zbiranje odpadkov, konkretno papirja, in sicer bodo zbirali časopise. revije in prospekte. Zelo veseli bodo, če jim bomo občani pomagali in jim to nadvse dragoceno surovino prihranili. Na tem p(^dročju so v preicklasti že veliko naredili, v prejšnjem Šol- sprejet program priprave za spremembe in dopolnitve lega prostorskega akia, skladno z Zakonom o urejanju prostora pa sc vodijo tudi potrebni postopki, v okviru kaicrih jc predvidena lokacija /a komp(î-starno. ki bo omogočala, da bi se V.« zbiralo skladno z zakonodajo,« je povedala odgovorna za le aktivnosti pri mestni občini Velenje Mlrjam Bri-loV}»ek. kije tudi vodila otvoritveno sUwcsnast. Zbrane pa so na otvoritvi še pozdravili župan Občine Šoštanj Milan Kopa^r, direktor podjetja PUP-.Sauber-macher Zoran Rodič in vodja PC Vodovod - Kanalizacija pri Komunalnem podjetju Velenje Maksimiljan RamŠak. Obe p(xljeiji združujeta moči in znanje pri uvedbi zakonodajnih predpisov o ravnanju in odlaganju komunalnih in drugih odpadkov. AKTUALNO Modre cone modra odločitev? 22. oktobra so v MO Velenje uvedli dolgo pilpiavljene modre cone - Te so se, kol pravijo na MO Velenje, izkazale kot dobra odlofilev, a le kai' se iJče îeda na parkirišnh Bojana Špeget Koncc oktobra so modre cone najprej zaCele veljali na področju dveh parkirišč v okolici velenjskega zdravstvenega doma. Prej kar 130 % zasedena parkirišča so sc ccz noČ sprostila. Tako lahko vsi, ki gredo v zdravstveni dom v Velenju, sedaj brez iežav najdejo parkirni prostor. Ki ga morajo, seveda, plačali. Potem jc trajalo dobra dva tedna in modre cone so uvedli na preostalih parkiriščih v centru mesta. Itv/cU so štiri parkirišča, ki so te vedno brezplačna -za velenjsko pošlo, pri zimskem bazenu, oh glasbeni Soli in pred Rdečo dvorano- Po dobrih dveh mesecih nas jc zanimalo, kako na MO Velenje ocenjujejo uvedbo modrih con. NaS sogovornik je bil župan Srečko Meh. Jebila iivcdhH modrih cra(Ji Vegrad 7;5-siariovanjski l)lok - Slanovanja bodo na prodaj po 1177 evî'ov, polovico jih bosta odkupila Stanovanjski sklad in Mestna obeina Velenje Mira Zakoiek Na 5.2fi2 kvadratnih metrov velikem zemljišču na Selah v krajevni skupnosti Konovo je Vegrad začel gradili triinscdem-desei stanovanj ski blok, v katerega se bodo, kol zagotavlja glavna direktorica Vcgrada Hilda Tov.šak slan(walci lahko vselili že konec oktobra letos. Sta- Srečko Meh je na priložnostni slovesnosti poudaril, da si v meslni občini vsa leta prizadevajo, da bi razrešili čim več stanovanjskih problemov, kljub tem je teh še vedno preveč. Skupaj z novoz^ajenimi stanovanji in s stanovanji, ki jih urejajo v odkupljenem Gradiso-vem samskem domu na Vojko- Konovo Karli Stropnik, ki je izrazil upanje, da bodo investitorji in izvajalci poskrbeli tudi za vso obljubljeno ureditev tega predela (spomnil je na nekatere neuresničene obljube ob preteklih gradnjah), nanizal pa tudi velike načrte, ki jih imajo v krajevni skupnosti Konovo v letošnjem letu. Priložnostno svečanost ob položitvi temeljnega kamna pa so z nastopom p<.ipestrili tudi Konovski štrajharji. Tako veselo se je torej začela gradnja, v teh dneh pa delavci Vcgrada v Selah že hitijo z deli, da bodo lahko stanovanja predali bodočim stanovalcem v obljubljenem roku. ■ V Velenju že dofgo nismo gradili toliko stanovanj. Začetek gradnje sta Vegrad in l^estna občina Vetenje obeiežiia s slovesnostjo. novanja bodo v pritličju, treh etažah in mansardi, dela pa bodo veljala 4 milijone evrov. Stanovanja pa naj bi prodajali po 1.177 evrov za kvadratni meter. Dobro polovico jih bosta odkupila Mestna občina Velenje in republiški stanovanjski sklad, preostale pa bo Vegrad prodal na trgu. Neto površina stanovanjboznasala 4328kvadratnih metrov. Ob objekiu bodo 103 parkirišča. Tako za Vegrad kol za Mestno občino Velenje je bil pričetek gradnje razveseljiv dogodek, siij že dolgo v Velenju nismo pridobili loliko stanovanj. Župan vi, bodo lahko letos razrešili stanovanjske probleme 70 do 80 druû^inajn. Nova sodobna in lepa Slanovanja pa bodo po sprejemljivi ceni lahko odkupili tudi listi, ki varčujejo v nacionalni stanovanjski shemi. Hilda 'Ibvšak. glavna direktorica, je prav tako izrazila prepričanje, da bodo novozgrajena slanovanja dovolj atraktivna, .Še posebej, ker jih gradijo na zanimivi lokaciji. Posebnost pa bo tudi to, da bodo lahko bodoči kupci sodelovali pri dokončni ureditvi stanovanj. Gradnjo je p<.)zdravil t udi predsednik krajevne skupnosti Nov stanovanjski blok bo zapolnit praznino med obstoječim blokom na Selah In stanovanjskim naseljem Šatek "Slovensld trg bo v prihodnosti premajhen" l^)slovno leto so v Trend Netu zaključili dobro - Leto je bik) težko tudi zaradi priprav na prihod Kil - Letos še uspešnejši prodor v tujino? Bojana Speget Zagotovo si bodo leto 2003 v velenjskem računalnišklem podjetju Trend Ncl še dolgo zapomnili. Bojan Oremuž, direktor podjetja TVend Net, je ob komentarju poslovnih rezu)-tatov minulega leta najprej paudiiril, da je bilo leio 2003 pravzaprav težko leto. ''Pripra-VH na Evropo je terjala precejšnje znižanje cen na vseh področjih, ne samo na računalniškem. V nekaterih sektorjih je prišlo do omejevanja investicij, kar je po svoje označilo minulo leto. Oh takSnih pogojih lahko poslovno leto 2003 ocenim kot zelo uspešno. Zrasli .smo za 35 kar je več, kol smo planirali. Vendar moram Šc enkrat reči. da je bilo to za nas zelo naporno leto. Tudi zalo, ker .smo ga označili kot leto prehoda na mednarodne trge. Slovenski trg bo v prihodnosti daleč premajhen, treba bo gledati krepka čez meje. Ne le po Evropi, ludi izven nje." Lansko leto je bilo pravzaprav prelomno za Trend Net kar na Ireh področjih. V začetku leta so odprli Prodajalno.com v nakupovalnem ccntru Velenje, ki se je dobro prijela. Upajo, da bodo sedanji nivo trgovine uspeli držati dolgoročno. Lani sio postali t udi solastnik podjel-jaTclcom. Načrtiso veliki. "Tu smo v partnerstvu s Premogovnikom Velenje in podjetjem M2M, ki bo vslovenskctn pro.s-loru uvajalo znan ERP sistem Zi\ vodenje poslovanja in podporo podjetjem predvsem spro- izvodnimi programi. Naredili naj bigri>zd,vslovcnskcm prostoru pa želimo naredili velik prodor na tem področju. Icl-eom bo v letu 2004 eden vodilnih ponudnikov IP-telefonije, ki jo že ponujamo preko podjetja. Gre pa tudi za posodobitve sisicmov teleťonije na IP-nivoju, ki omogočajo v določenih pogojih skorajda brezplačno teicťoniranje," Kaj pa tujina? Oremuž odgovar-ja:"Na začetku leta se bomo predstavili na CcDlT-u z lastnim razstavnim prostorom. Predstavljali bomo [ircdvsem varnostne rešitve. V Dubaju smo lo uspešno predstavili že lani, nakazani po.sli pa sc lepo odvijajo. Ob koncu letošnjega leta pa načrtujemo, da bi se pojavili še v Ameriki. Vsekakor bomo tudi v novem poslovnem letu skrbeli za to, da bomo dosegali konstantno rast podjetja. Cilji, ki si jihzasiavljamo, so ponavadi realni. Zato računam, da nam jih bo tudi lelos uspelo uresničhi." Začetka maja se ne bojijo, ker so se na vstop v EU pripravili. Pravzaprav smo kar ponosni na to, ko k nam pridejo tujci» ki mislijo, da le kupujemo. Kojim povemo, da imamo tudi mi kaj prodati njim in da je to naš lasten proizvod, nam je njihovo začudenje prav vŠeČ. Zato pričakujemo, da bo marsikdo od tujcev želel priti k nam, vendar bomo tudi mi imeli bolj odprta vrata v tujino. Mislim, da nam lahko to prinese več pozitivnega kol negativnega," zaključuje O rem u ž. ■ 15.januaija2004 nifHjiS POGOVOR Z RAZLOGOM 7 V HTZ novo vodstvo in 183 zaposlenih več 0(11. januarja ima IITZ IP íiovo vocislvo in 183 (J>lgt)leini direktor podjetja Fninc Druk.s Mag. Vladimir Malenkovič: »Nobeno podjetje, ki ne bo konkurenčno za vstop na razvite trge, dolgoročno ne more biti uspešno.«« odhaja namreč sredi prihodnjega mesc-eavpokoj.S l.januaijem pa je pod okrilje !!TZ-ja prišlo 183 delavcev Premogovnika, ki delajo kot v/.ár/,cvnki in skrbniki Iranspo rini h naprav. Zakoj ta sprememba'/ »P kol najbrž vesle, je bilo ustanovljeno 1. januarja leta 2000 kol invalidsko hčerinsko podjetje Premogov-nibi Velenje. Ustanovljeno je biloz namenom, da dobijo v njem deli.>, in to produktivno, delovni invalidi Premogovnika, da se 'K dejavnostjo podjetja ustvarjajo nova delovna mesta in pomagajo pri prestrukturiranju osnovne dejavnmti, to je pridobivanju premoga, (ire za tesno vočplav t no sodelovanje na ra/licnih podro^ih,« jevedno v ospredju prestrukturiranje. V primeru Premogovnika Velenje pomeni to ludi osredotočenje na osnovno dejavnost, loje pridobivanje premoga. Tam, kjer je lo moJrno, tudi s prezaposlitvami znotraj poslovnega sistema in v konkretnem primeru gre prav za to. /a 183 zapo slenihse ni niC spremenilo. Osiajajojim vse bonitete in vse pravice, ki so jih imeli že prej. Ostali so na svojih delovnih mestih in Se naprej opravljajo delo, ki so ga opravljali pred tem. Poudarili je potrebno, da je med njimi okrog 68 % delovnih invalidov trelje kategorije.« Soglasje zff prerazporeditev je dalo minis' irsfvo za delo, drulino in xocialne zadeve, kar najbrž pome/ii, da ho to mi/ustr» sivo prcvz^o tudi nekaj finančn ih posle-die. Kako se pravzaprav financirajo inva-lidska píxfjelja in za kolikšna sredstva driave gre v tem konkretnem pritneru? »Nobenih ukrepov v primeru invalidskih podjciij ni moj^no speljati brez soglasja ministrstva in tudi pri nas to ni bilo mogoče. Ministrstvo nam je dalo soglasje za povečanje .^levila zaposlenih za 206 ljudi. Invalidska podjetja v Sloveniji, v tem trenutku jih je okoli 150, zaposlujejo pri-bli;.no 13.000 ljudi, v njih dela od 6.000 do 7.000 invalidov. Takšna podjetja so v specitični situaciji, saj precejšen delež zapletenih razpolaga z nekolikti manjšimi delovnimi sposobnostmi. Za pridobitev statusa invalidskega podjetja - ne vem, koliko to poznate - mora podjeije med drugimi zahtevami izpolniti tudi to, da zaposluje već kot 40 odstotkov invalidov. Ta delež je pri nas še vi^ji. V tem trenutku, z zadnjimi spremembami, presega polovico. Konkurenčna^;! takih podjetij bi bila zmanjšana in otežena, če ji ne bi sledila usirczna pomoč države. Oiworimo o vsaj dveh virih konkretne pomoči. Prvi vir so tako imenovana odstopljena sredstva. To so sredstva, ki bi jih podjetje moraUi plačevali v sklad zdravstvenega in pokojni asko-invalidskcga zavarovanja, podjetje pa jih dobi nazaj; drugi vir so subvencije glede na število invalidov v posameznem podjetju in iz lega naslova dobi H TZ približno 60.0(j0.00lj tolarjev letno. Obstaja pa iretji vir, ki upi^tcva delež zaposlenih z zmanjšano delovno í^osobníxstjo, ki podjetju prina.šaše nekatere bonitete.« Koliko zap(}stenih šteje viaj IITZ? »935.« Ste s tem posiali največje invalidsko podjetje v Shvetiiji ? »Tega sicer ne vem, gouwo pa eno od dveh največjih. Vfcndar je to bolj retorično vpra.^anje kot kaj drugega. Pomembneje za podjetje, tudi invalidsko, je, kako se obnaša na trgu, kakšne rezultate dosega. Obstaja zanimivost. Če govorimo o invalidskih podjetjih v Sloveniji, bi lahko rekel, da govorimo o polariziranosti. Za velike centre, kot sta Ljubljana in Maribor, je značilno veliko majhnih invalidskih podjetij, na na^em koncu pa je ravno obratno. Tu je malo invalidskih podjetij, a z veliko zaposlenimi.« Je pa tudi dejavnost IITZ, tako kot drugih hčerinskih podjetij, vse manj tusslo-njena na Premogovnik. Kolikšen delež prihodkov ho (reha letos iLStvariti /ta trgih zunaj J^rernogovnika? »Cilje HTZ-ja je možno že od samega začetka strnili v tri točke. Prva jc gradili kakovt^slne programe in zmanjševati siroSke: druga je z.agotavijaii in oblikovali nova delovna mesta za ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi: irelja pa je v vedno večji meri ustvarjali prihi^dke zunaj poslovnega sistema. Mi smo tako kot celoten sistem v fazi prestrukturiranja. Zavedamo se, da imamo ta hip zelo močnega partnerja - to je Premogovnik, da pa bomo dolgoročno morali vedno več prihodkov ustvarjali drugje. Glede na to, da podjetje obstaja Šele Štiri lela, so že bili narejeni zelo veliki koraki, sploh v zadnjem letu. Razmerje realizacije znotraj - zunaj poslovnega sistema je ta hip 80:20, računamo pa, da bomo v naslednjih i^tirih lelih U^ razmerje spravili na vsaj 60: 40.« IQe vse pa sploh delale, najhrz niste pri^ satni samo v Šaleški dolini? »To tudi ni mogoče. Na^ prioritet ni irg za zdaj je Slovenija. Zelo intenzivno pa se oziramo tudi na druge trge^ predvsem na trge bivše Jugoslavije. Nasi programi - nekateri bolj, drugi malo manj - so tesno povezani z rudarstvom, prav ti trgi pa nam ponujajo nekatere dodalne poslcwne priložnosti. Druga .smerso razvili trgi zahodne Evrope. Analize kažejo, da nobeno podjeije, ki srednjeročno ne bo dovolj konkurenčno za vstopanje na te trge,dolgoročno ne morebiti uspešna Zaradi lega in zaradi dejstva, da bomo letos pmtali polnopravni člani Evropske unije, je naša strategija popolnoma jasna. Torej: šiijenje na razvite Irge.« ■ Debata o načinu volitev še ni končana Včasih je videti, da je komn v parlamentu zc^lo (iolf>cas, a je Lo sarno videz - Delo poslaiu^a je slu/ba, ki jo je Uel^a opr aviti, ne «lede na lo, koliko kaže tira Milena Hrstič - Planine_ Enoje golwo. Slovenija bo letos volila dvakrat: enkral v evropski parlament in enkral v sloveaski parlament. Slednji jc v zadnjem letu, s .sprejemom evropske zakonodaje, opravil veliko delo, novemu pa ga tudi najbrž ne bo zmanjkalo. Eden od poslancev državnega zbora, ki Milan HopuŠar: »Kombinacija poslanca in župana Je za okolje, od koder prihaja, gotovo koristna.» prihaja iz tega okolja, je Milan Kopušar (LDS), sicer tudi Župan občine SoŠianj. Povabili smo ga na klepe u Kakšen je vaš delovni dan, ko zaseda driavni zhor? »Prej kol ob osmih ali pol devetih se v državnem zboru ne dogaja nič. Ker opravljam tudi nalogo župana, pasiim začnem delo prej, že kar ob sedmih. Običajno se dan začne z brnenjem telefonov in usklajevanjem dela v občinski upravi, Tudi za seje državnega zbora se jc treba pripraviti, pregledati gradiva, pregledati pošto. Te je vedno veliko. Kla--sične in elektronske. Sledijo usklajevanja stali.^ v delovnih skupinah. Seje državnega zbora pa se običajno začno ob desetih.« Zasedatya trajajo včasih poz/io v noč^ »Kolegi prejšnjega mandata vedo povedati, da so po starem poslovniku včasih delali še bolj pozno v noč, celo v jutro. V ziidnjem (Obdobju je bilo res nekaj sej, ki so se zavlekle do polnoči. A loje nekaj povsem normalnega. Smo pač zaposleni v državnem zboru in na^a dolžnast je. da delo opravimo,« Včasih je videti, da je komu tudi Zfilo doigčas. »Ja, po tistem, kar je včasih prikazano v medijih, si ljudje naše delo res lahko predstavljajo tudi tako. Vsak, ki si želi, pa lahko pride na zasedanja državnega zbora in naše del("> spremlja z balkona. Od tam je to videli drugače. Spozna! bo, da to le ni tako, kot se vidi. ko kader pokaže samo listo, ko se kdo pretegne ali odpre časopis Pokaže pa tudi, da je dvorana prazna in je v ideli^ kot bi kdo sam s^i kaj pri» povedoval. »Ja, tudi lo. Marsikdo pa ne ve, da imamo v svojih pisarnah neposreden prenos iz parlamenta, da lahko dogajanje spremljamo tudi od lam in v miru naredimo .še kaj drugega. Pa tudi loje res, da vsakega poslanca vse teme ludi ne zanimajo,« Kakšno je sodelova/ije med poslan» ci, ki prihajate iz /ega okolja, iz oko-Ija SA-ŠE? »I/ tega prostora smo Štiijc poslanci, trije izviadajoče koalicije ineden iz opozicije. Stvari, ki zadevajo to okolje, vedno poko mentir amo. (îla-sovanja, pri katerem bi morali biti usklajeni, pa doslej Še ni bilo. Gotovo bo do tega prišlo, ko bo na vrsti vprašanje regionalizacije. Takrat se bomo gotovo ujeli in naslopili enotno. Pa ne samo to. Tudi lobirali bomo pri drugih poslancih, da bt)do videli regijo tako, kot jo vidimo mi, da nam ta skratka pripada.« Katera pa so tista področja, ki neka» ko sodijo v vašo domeno? »Sem član odbora za inlrasiruk-turo in okolje ter odbora za gospodarstvo. Pri gospodarstvu se precej zanimam za turizem, kar je razumljivo, ,saj prihajam iz okolja, ki si s turizmom, s Topolšico in Golimi, veliko obetajo. V infrastrukturo in okolje pa sodi tudi energetika. Dela je v tem odboru veliko tudi zaradi cest, Na le pa se, saj veste, vsi dobro sp^vnamo.« lAíoštýeleíoje leto volitev. Volili homo po starem. »Ni rečeno.« Ne? «Po hodnikih se marsikaj govori.« Zakon ste zavrnili. »Drži. Ker okraji niso enako veliki. Večinska volja se je pokazala v parlamentu. Naj bi se na okrajih vseeno vztrajalo. Nekomu z zakonom določili, da bo dobil poslanca, se zdi malo čudno. Treba je dobiti dober volilni rezultal. Tisti, ki smo ga na zadnjih volitvah dobili,smo danes v parlamentu. Mislim, da bi tako moralo biti tudi vnaprej, /atoje bila podpora spremembam tako pičla. Bomo videli, kaj se bo zgodilov tem mesecu,« Kaj pa je vam sprejendjivejše? »Cc gledam s svojega zornega kota in iz kota Šaleške doline, od ktxier prihajam, je tazakonodaja, kije zdaj v veljavi, za nas ugodnejša. Le tako bomovdolini.češe bixJovolivci tako odločili, dobili poslance, ki bodo v državnem zboru zastopali lo okolje, v nasprotnem bo prišlo do dirigiranja strank, pri čemer pa so, kot je znano, vcčji centri v prednosti. Šaleška dolina bi enega poslanca že dobila, kaj več pa bi bilo utopično pričah)vati. Tako kažejo izračuni.« Ocettjevad samega sebe je čudna stvar. Pa vsee/to. Kako bi oce/tili sva» je delo? »v začetku se je bilo treba mar-siče.sa naučili. To obdobje je trajalo kako lelo. Potem pa je stekkx Morda bi lahko naredil še več, če bi bil samo poslanec. Odkrilo povedano. Delc5 v občini ti vzame precej časa. Dejstvo pa jc, da je kombinacija poslanca in Župana za okolje, od koder ta prihaja, koristno. Ocenjujem, da sem stvari, o katerih smo se dogovorili, ustrezno prenašal v Ljubljano, solidno zastopal stališča in bil uspešen tudi pri lobiranju. Gotovo pri nobenih bistvenih odločiivah nisem Škikov lastništva zveze in hkrati 41,.^ odstotkov lastništva banke. Združitev obeh denarnih ustanov pomeni izjemno povečano poslovno mrežo, saj se bo Uáko banki pridružilo ItXí.UOO kmetov, ki so doslej poslovali preko zveze hranilno-krcditnih .služb, združena banka bo imela 100 milijard tolarjev bilančne vsote, 15U blagajniških mest in okrog 401) zapcwlenih. Baitkabo(«talavzadružni lasii in s tem v slovenskih rokah, čeprav seje treba zavedali, da ovsem vendarle odloča kapital. Zanimivo seveda je, kaj združitev pomeni za krnele v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, ker ima bančno poslovanje svoja pravila in zakonitosti. Hranilno-kreditnc službe v preleklosti pač niso dovolj sledile sodobnemu bančnemu po.slovanju, zato bo icmeijita posodobitev sedan- jih blagajniških mest nujna, obenem pa se obetajo določene krčitve. Čeprav si vsi skupaj želijo, da bi bila blagajniška mesta za kmete čim bolj dostopna, brez ukinitev in prilagoditev gotovo ne bo šlo. Zaenkrat je zaradi premajhnega obsega poslovanja predvidena ukinitev blagajniških mest v Smarineni ob Dreti in na Rečici ob Savinji, v LuČah in Solčavi naj bi blagajne dosedanje zveze hranilno-kreditnihslužb poslovale dvakrat tedensko, v Gornjem Gradu, na Ljubnem in v Mozirju pa večjih sprememb naj ne bi bilo. ■ jp V SREDISCU V Velenju je vsaj 150 parcel, prodati noče nihče /o (Jolřja lola na MO Velenje ria[)()ve(lujejo, da 8<' ho tiiida suša, ki vlada lui |)odro( ju poniidhe pareel /a individualno gradnjo, prenehala - Bodo k prodaji pripomogla višja iiadoineslila za nezazidana slavhiia zeniijišea? Bojana Špeget Foto: S. Vovk_ No vem, kolikokrai smo v Našem času žc napovedali, da bo zdaj zdaj napt^il Čas ko btxlo iLsle velenjske družine, ki bi si rade zgradile lasten dom, lahko izbirale prašte gradbene parcele. Ta '*zdaj zdaj" se kar naprej odmika. Zaîo so mnogi že začeli gradili v drugih občinah, nekateri pa Se vedno iSČejo svoj kcv^ček zenilje doma, večina čim bliže mestu, saj jim ob majhnih otrocih bližina Sole, glasbene šole, zdravstvenih insiiiucij ... veliko pomeni. Sama poznam vsaj tri mlade družine, ki bi si dom, ko bi aspcle kupili parcelo, hitro zgradile. A kljub velikemu trudu in trkanju na vrata last nik w nepozidanih stavbnih zemljL^, torej zazidalnili parcel, teh ne dobijo. Kar pa se liče napovedi, da bo Mesma občina poskrbelii za proste parcele kar na nekaj strnjenih območjih, kjer urejajo zazidalne načrte, hitn")st postopkov teče po polžje. Ziikaj se slvari na lem poda'JČju premikajo tako počasi, ko vendarle ni časa, saj si mladi nov dom ponavadi postavljajo na vrhuncu svoje nu^ii, je bilo zato prvo vprašanje, ki smo ga zastavili županu Mestne občine Velenje. Snííko Mvh nanj odgiv varja: "Će bi bil problem prepreči, bi ga zagotovo hitro rešili. Pa ni. Mislim pa, da smo sedaj rts lik pred tem, da se /'ačne pre-mikativpravosmer. Karsctiče dolgih postopkov pred začetkom gradnje, naj povem, da kamorkoli poskui^amo zasaditi lopato, nam to preprečujejo de nacionalizacijski postopki.*' Da je res tako, podkrepi z naslednjimi podaiki: "Mestni svet je sprejel zazidalni načrt za področje Sela, sedaj delamo investicijski program za komunalno opremo. Cîradnja bo možna že v letu 2004, a le pod pogojem, da bodo lastniki zemljišča prodali. Tam namreč občina ni lastnik 7emije. Sprejet je tudi zazidalni načrt za Lipo zahod na Gorici. Zemljišče, na kiitercm bi lahko gradili 13 individualnih hi^. je v denacionali-zacijskem postopku. Sprejetje tudi načrt za Lip*^ vzhod, kjer bo mogoče zgradhi 21 objektov, Parcele bodo na voljo v letu 2fJ()4. Sevednojevizdelavizazi-dalni načrt za Staro vas, za veliko področje pod Starim jaškom. Tudi tu občina ni la.si-nik zemljiSča. Kar se tiče območja stanovatijske cone Zlati grič, torej področja, kjer so danes sadovnjaki nad nekdanjim letnim bčizenom, pa je zemljišče prav tako v dena-cionalizacijskcm postopku." Ibso le velika področja, čkwek bi pričakoval, da bi ob tako razgibani občini, kot je velenjska, zainteresirani lahko niúcl kakšno parcelo vsaj v primestnih krajih. Ib, da je ne. Meh komentira takole: "Vse skupaj kaže na to, daje bila v preteklosti politika pridobivanja zazidalnih zemljišč zelo restriktivna. Pa ne za lastnino, za bivanje. la politika je morda dobra, a v na^i občini se ni izkazala za dobro. Zato se že 10 let krčevito trudimo, da bi to spremenili, pa ne gre. Problem zazidljivih parcel je res velik. Povedati pa moram, da je trenutno v MO Velenje v.saj 150 parcel, ki jih lastniki nočejo prodati. To ni majlina številka. Ne vem, zakaj jih ne prodajo, morda jih čuvajo za ptilomce. Vsekakor ÍV)mo m (»rali na lem podredij u narediti korak naprej, kar verjetno za lastnike ne bo najbolj prijetno. To st) glavni ra/logi, da parcxil na trgu ni." V ^cnlilhi iislHiiovili o(ll)or /a /ascild vasi v Velenju bomo lorej v kratkem dobili nekaj večjih Nasproti fnterspara naj bi kmaiu zrasio naselje individualnih hiš in manjših blokov. območij, na katerih bo možna gradnja. Zgoraj naštela območja so tista, na kaierih so pctftopki še v leku ali pa so bili končani čisto pred kratkim. Druga zgodba je v Skalah in Hmsiovcu, Nekaj let je že, odkar je bil sprejel zazidalni načrt za okoli 160 novih družinskih his. Gradnja je na tem področju torej že dolgo možna, a lastniki zemlje nočejo prodali. Drugo tako podri>čje jc v Šeniilju, kjer se del krajanov ne strinja s sprejemanjem predvidenega zazidalnega načrta. Gre za 25 lepih, okoli 1000 kvadratov velikih parcel. '*Na zadnjem sestanku s krajani in na javni obravnavi .smo dosegli nek kompromis, tako da bo stvar šla v postopek in bo v Šentilju giadnja možna," nam pove župan. Vmes se seslaném tudi z dvema od članov t. i. Odhura m /^§čilo Intmsov krajanov Šenlllju. Želijo namreč pojasniti. kuj jih jc vodilo k ustanovitvi lega odbora, in odgovorili na očitke predsednika sveta KS i^entilj, ki je njihova prizadevanja označil kot korak 50 let nazaj. Krajana Šentilja Dnšiin Jane/ič in JjiHť/; Nov blok, ki so ga pričeli graditi na Selu, bo končan še letos. Ptidtxtrnik sta mi povedala, da odbor, ki ga sestavlja 8 krajanov Šentilja, meni, da bi bila gradnja 25 novih hiš v sredinu kraja prevelik pcweg v prostor za tako majhen kraj. "Svet KS Šentilj je dal so^asje k temu projektu, ne da bi preveril pri krajanih. Najmanj, kar bi morali naredili, hi morali vsem krajanom dali možnost, da se izjasnijo o tem,".sta prepričana. Ob lem dodata, da so na župana naslovili pismo in da jim je ta prisluhnil, da pra\7a-prav z občino dobro sodelujejo, saj so jih sprejeli kot partnerja v postopku, " ludi javna obravnava, ki je bila v občinski sejni dvorani, je pokazala, da je lako. In da ljudje premalo vedo o zadevi." V čem pravzaprav odbor vidi največji problem, me zanima. saj se mi zdi, da novi prebivalci v kraj prinesejci tudi novo življenje, predvsem pa veČ denarja in po.sledično možnosti za investicije? Dušan,lunežičodgovarja: "Za lo isto področje je bil leta 1983 sprejet ziïzi dal ni načrt, ki je takrat predvidel 29 objektov. Ikko bi dobili okoli 100 novih krajanov. To bi bil prevelik )ioscg v prasior, ker nimamo nobene komunalne ureditve. + Doiina med bencinskim servisom ob cesti Velenje-Celje bo kmalu gradbišče. Zalo ocenjujcmo, da se naša pobuda, da se najprej uredi komunalna infrastruktura v kraju in šele potem omogoči gradnja, pripravi za 20 let naprej. In ne, kot trdijo nekateri, da hočemo vrniti Šentilj 50 let nazaj. Mi smo primestno področje, ki je večinoma Še kmelijsko. Po zakonu jc vanj mogoče posegali le, če drugje ni več miižnosti za gradnjo, sicer naj bi o.siala zemljišča nepozidana. četudi niso v kmetijski rabi. Velenje pa ima več mtwnosli za gradnjo .še drugje, zakaj bi lorej morali na hiiro začeti graditi v Šenlilju?" V odboru so prepričani, da bi morali pred prodajo parcel, ki so v lasti dveh krajancw (eden od njih želi prodali, lastnica drugega dela zemljišč pa se šc odloča o tem), v Šentilju zgraditi novo kanalizacijo in razširili ecsio. Vodovod pa so zgradili nedolgo lega. "Ce to nc bo urejeno, se bo zgodilo, da bodo z gradnjo poslabšali bivalne razmere sedanjih krajanov. Zaio zahtevamo, da se tu ne bo gradilo pod enakimi pcjgoji kot drugje v .Šentilju, ampak Šele, ko bo MO Velenje poskrbela za vse pogoje!" "IVIrsto \ lii)<» lasinino ne more vladati" Cc želimo obrazložili, kako izgleda, ko se MO Velenje loti priprave zazidalnega načrta, lahko ostanemo pri primeru Šentilja. Kar nekaj javnih polemikje že bilo v zvezi z gradnjo na lem področju, buren je bil pred časom tudi odziv med krajani Škal in Hraslovea, kjer je tudi že dolgo možna gradnja. Ali občina sploh lahko uredi vse, kar želijo krajani, saj gre za zemljišča, ki so v zasebni lasli? Srečko Meh pravi: "Na zemljišča, ki so v privatni lasti, ne moremo ptwegali. Načrt pa lahko vseeno .sprejmemo. Pras-torsko izvedbeni akt bomo Zi^o-tovo sprejeli. Pred lem smo uporabili vse mctt)de, da bi ljudem fxwedali, kaj delamo. Da bi lahko pristali na to, da bomo lahko v nekem kraju pred začetkom gradnje uredili vso inlrastrukturo, lo pa ležko oblju- V SREDISCU l>jmt>. V laki krajevni skupnosti n«mre<^ krajani zberejo okoli I milijon S[ r Icino i2 niiilava nadomestila Mavbnih zemlji^. Ib pa jc edini vir poleg dohodnine, ki ga v proraCun prispevajo krajani. Sredstva se zalo pretakajo iz centra. kjer je veliko ljudi, v primcsine krajevne skupno&U. Ravno zaio n« r;izumem lislih iienliijianov, ki nasprotujejo zaiciku gradnje v J^nulju. 25 novih sosedcw hi prispevalo precej sredstev, skaicrimi bi laliko zgradili man-jkajoćt^ infraslrukluro v celem kraju./aio se mi zdijo lakSne zalile ve krivične, sploh Z vidika praviCnega ra?,pi>rejanja sredsiev pa vsej občini. Ta pa seveda nc pomeni, dii naCriov in pn'>jcklov ne borna pripravili. Ó5 računamo, da siane nov vcxlovad v Vinski Gori milijardo dvesto milijtm draga. In v obeh krajih hi prebivalci sredsiva za izgradnjo sami zbirali 5(X) lei. " odgwarja ^pan. Ol'ičinasedaj pt'kskuiiiodkupiti zemljiSće za^iriievcN^sie inkomumitne vode. Za (o. da IxxJo hihkoiokupili. p;i morajo invesiitoiji prej parcele kupili. "Kadar vlagamo v komunalno in cesina infrast raki uro v izvenmesinih KS, je io bisivcno dražje kot v simjcnih naseljih, /ato poskušamo zgosiiti parcck in nastanek manjSih naselij, da je gradnja polem čim cenejSa," še doda župan in nadaljuje, da občina že po&kuiva odkupili zemljišče Zii cesto in komunalne vqu plodno: "Smo lik pred podpiscîm pogodbe, da začncmospomladigraditi varovana stanovanja. Gre za 14varovanih stanovanj pt^d Kidričevo cesio. Začenjamo gradili ntwa stanovanja v Š a leku. Lasmik zemljišča je Vegrad. ki naj bi zgradil 72 stanovanj. Nekaj jihbi>kupil Stanovanjski sklad RS. nekaj MO Velenje, veliko pa jih bodo p(^nudili na tržišču, siij naj bi prav v letu 20()4 zaradi sprt^ltlve varčevalne sheme zanimanje za nakup naraslo. Stanovajija naj bi bila v letu 20r4 tudi konûma. 'Uidi na Selu bo možno zgradili nekaj stolpičev, v kalc-rilinajbi bilo6() stanovanj, lo pomeni, da bi lahko v letu 2ÎXÏ4 dokončal i vsaj 80 in začeli izgradnjo še novih 60 stanovanj." V letu 2(X14 lx)df> konč-no naselili Že nekaj časa dokončan blok na Gorici, kjer se je zapletlo z dovoljenji. V njem bo 20 stanovanj, na Vojkovi 12 bo MO Velenje financirala izgradnjo bloka z okoli .^0 stanovanji, ki bodo manjše kvadrature. Več proračun ne b na razpniago Se več parcel za gradnjo stanovanjskih blokov različnih velikosti. nili metrov veliko zemljL^če. je lo zazidalna parcela. Zato faktor za odmero nadomestila za stavbno zemljišče ne bo 1,5 ampak bo lahko tudi da petkrat višji. To pa je lahko zelo velika dajatev, zato sem prepričan, da se bodo lastniki p^nem odločali za prcxlajo. Ne želimo si prevelikega negativnega odziva lastnikov zemljišč, a z v.semi se res ne bomo mogli dogovoriti,^ Izvedeli smo še, da se vse pt^gosieje dogaja, da zemljišča, kjer naj bi v pri-UtKlnje zrasla naselja, odkupujejo zasebniki. ''Tu gre res za začaran krog. l isii zasetniiki. ki zemljo kupujejo, jo seveda kupujejo zaradi velikega zaslužka, na katerega računajo po prodaji. Vemo. da so zasebniki že kupili del Trebuše. A to tudi za občino ni dobro. Najcencje je, če občina odkupi zemljišča, jih komunalno uredi in prodaja naprej, saj pri lem zemljišče ne bi bilo predrago, Cena hi hiia takšna, kot jo plača občina prvotnemu lastniku, povečana Za komunalno ui\idiiev. L^omoma bo občina kupt>vala zemljišča lam, kjer bodo lastniki zahtevali, da jih kupi. drugje pa ne. Seveda to ne velja za ceste in komunalno inlrastrukturo. Z^tc^ bomo zemljišča kupovali, ker smo to dolžni zagouwiti. Za zazidalne parcele bomo lam, kjer so zazidalni načrti že sprejeli, predlagali, da jih lastniki prodajajo sami." Ob koncu wno izvedeli, da se na župana obrača veliko ljudi, ki brez uspeiia iščejo gradixncí parcelo. In kaj jim lskaii možnt^l sami, govorim o 150 prosiih parcelah, ki so raztresene po občini. Na Selu pu je tudi že mogoče kupiiizemljo. Prepričan sem, da se bo ob ptîgoju pridd^itve zemljišča na tem podrodu lahko začela graditi že v letu Vso srečtí tistim, ki bi si radi v prilKKJnjih telili postavili lasten dom - v upanju. da se bodo stvari res vnele hitreje in da bo občina uspela spodNdiii prodajo nepozidanih zemljišč, Z.gradili rwv dom ni mačji kašelj, brez takilî, kî lo zmorejo, pa bo mesto zagotovo vse bolj revnti. Dajali lX)do drugim, v drugih oWinah, ker bcnJo tam pač naSli svoj košček zemlje. Planinski popotnik uvod v praznovanja I sUinovui sliod Snicske podi'iižiiico Slovonskoftťí plaiiinskc^íin drušl va je bil V Sošlćinju 5. marra lota 1904-Uvod V piaznovaiijo stolci nice jc bila svečana predslavilev Planinskega pofKMnika -Društvo (ianes šu^jc 282 članov Milena Krstić ■ Planine_ s^oštanj.H.januaga-Včetrtekzvečer je v mestni galeriji zadiSalo po svežem Planinskem popotniku, glasilu, ki ga ciîkraileino izdajo v Planinskem dra-Uvu ŠoStanj. Svečana predsiavitev jubilejnega izv^>da. izdanega v letu. kodru.jan Rotovnik o razlogih« da so .se vc aktivnosti. Zaradi njdi pt>go-sio priliaja do konfliktov, ker niso organizirane in pravno urejene. Pri lem imamvmislihvožnjovnarav-nem okolju. je kopno, so to motoristi, koje sneg. to vozniki motornih sani. Planinci si giiiovo nc želimo prc-pirtîv, smo pa za to, da najdemo rešitev, ki naj bo laka, da bomo lahko v naravi uživali vsi.« Bojan Rotovnik: »S. marca bomo v Hajuhovem domu odkrili spominsko ptoščo. H Na okro^i mizi Ixîdo poleg planinccv sodelovali predstavniki /avoda za gozdove - Območne enote Šoštanj, Zavoda za varstvo narave - Ol^moCne enote Celje. Lovske družine Smrekovec. predstavniki miHokrosistov in tudi policisti. Orga-nizatoiji pa vabijo k st'>delovanju tudi lastnike zemlji^ na obmo^^u Smrekov-ca. krajane Belili V dekjvnih ur. Ostale aktivnosti so uresničili tako, kot so načrtovali. Pohvalil je tvorno scKÍclovanjc s sosednjimi in prijatdjskimi ga.siKskimi društvi, ostalimi društvi v občini in tudi abčiasko upravo. Zgledna skrl> za preventivo se txlraža na podroqu požarne varnosti. Ta je. po mnenju piweljnika društvu Marka Kum-ra, na visoki ravni. Zal^cležili s^^ namreč le mimjši gozdni požar na Cineču. Sicer pa je delo operative temeljila na usposabljanju in izobraževanju članov, v suSnih dneh so oskrl>eli gospodinjstva z več kot 80 tisoč litri vode. Skoraj vse desetine društva so nastopile na najrazličnejših tekmovanjih in na njih dosegle dobre rezultate. / zadovoljstvom je ugotavljal, da so dobro delali tudi mladi člani dni.^tva. Tako kot Lever se je tudi Kumar zahvalil vsem. ki sc^ jim v prizadeviu^ih po nadaljnjem razvoju društva sfali ob strani in jim pomagali pa .svojih m Bojana Špeget Novo leto jc prineslo novost na poUroCju organi7íranasii najvcćjcga kuUumcga javnc^ /avoda v SalcSki dolini. Uradno namreCs 1. januarjem Kullumcga ctnlra Ivana Napolnika ni več. Po tem, ko so mestni svetniki lansko Icio veliko Ca«! p<«veiiii vpra^ínju, ali naj ga razdelijo na Štiri javne zavode (knjižnica, jirireditvc, mu/ej in galerija), kot je biia/elja v K<' IN Velenje, so jeiieni sprejeli odlok o usianovilvi dveh. V k"uliurnem ceniru pa so se piMem skupaj ssirokiwnimi delavei na MO Velenje odločili, kako bosta la dva zavoda organizirana. O tem smo se pt^govarjali s sedaj že hivSim direktorjem KC IN Velenje Vladom VrbiOcm, irenuino.v. d. direktoija v novem zavodu Knji:^nica Velenje. i^ikťga hJíuni€H(t ceri/ra Jvatw Napotnika ni već. Kako ho delo teklo dveh novih zffvodih ? '*Mislim, da se kaj posebnega ne bo dogajalo, slvari bodo lekle po ustaljenem liru. Iz prejšnjega velikega javnega zavoda sla torej nastala dva. Prvi je malee večji, uradno se mu reče Knji/niui Vvlenje. V njej sla dve organizacijski enoti. Ena jc knjižnica, druga prireditve. Drugi javni zavod je Muzej Velenje, v njem sta prav lako dve enoti. Prva je muzej in druga galerija. Zaenkrat je velenjski mestni svet imenovalv. d. direktorjev. V Knjižnici sem v, d. direktorja sam, v Muzeju Velenje pa Damijan Kljajič. To je bilo namreč zapisano že v odloku o tisia-novitvi. Po njem naj bi MO Velenje objavila javni razpis za direktorja obeh zavodov mesec dni po zaCetku dcltv vanj a zavodov.*' Se ho kaj sprentenilo zfí nas, vase u po-rahnike? uporabnike se ne ho zaenkrat nič spremenilo. Knjige bi^mošc naprej izdajali lam, kot smojih doslej, abonmaje bomo imeli Je naprej lam, kjer smo jih imeli, galerija asta-ja, kjer je bila, prav lako muzej. Tem zavodom bomo pač sedaj rekli drugače. Spremembo bodo čutili naši poslovni partnerji; nameslo naročilnic Kulturnega centra bomo izdiijîOi dve vrsti naročilnic, račune pa bi>do potsiljali na dva namesto na en zavod." Ste s preteklostjo ie poèistdi, ste razdelitev opravili tudi fta premoženjskem podrwjti ? "Kar se premoženja liče, ni kaj veliko razpravljali. Objekti so v liisli občine, od ostalega je najvrednejša slvar avlo in, kot smo ugolo-viii pred kratkim, Iran-kirni stroj. Drugega premoženja, ki bi ga morali delili, verjetno nimamo. 'Ib bo namreč pokazala ^le delitvena bilanca, ki bo opravljena do konca marca Takrat bomo imeli ločne podaike, razdelili bo ireba ludi dolgove in počistiti s preteklostjo. V lem trenutku imamo Še nekaj tehničnih problemov. Ne toliko zaradi nas kol zato, ker regislraeija javnih zavodov traja kar dolgo. Zalo se bomo kakšen teden verjetno Še "lovili". Potem pa mislim, da bo vse steklo, kot je ireba." Kako dtdfii) smo pravzaprav imeli sku' fiai hdlttrtii ja\-tú ztivod? Se ht) itne Iva» na Nap^Hnika sedaj povsetn ij^nbdo? Velenju z cnoiami v obeh občinah. Mislim, da bo t o ime sedaj bolj pripadalo S(i^ianju, če si ga bo žele). Ko Ix^dospei posiavili Napomiktwo galerijo v Šoštanju, kar upam. da bo čim l^rej, jim bomo ptidarili doprsni kip Ivana Napolnika. ki je doslej krasil prostore doma kulture v Velenju. /Vd podroèju kulture se napovetluje leios već investicij. Kdaj tti kje? "Vedeti moramo, da smo kulturni center razdelili predvsem zato, ker je nov državni zakon o knjižničarstvu zahteval samostojnost knjižnic. V nasprotnem primeru bi kulturni center veijetno Se naprej deloval kot celota. urediti pa bi morali bolj pregledno poslovanje posameznih enot. Dejansko pa so vsebinske prelomni-cc v delu novih javnih zavodov pove- Vlaào Vrbič Kako dotgo se napis Knjižnica in galerija? ''KuUurni center Ivana Napolnika je obstajal od julija 1975, torej skoraj 30 let. Ime je dobil po kiparju Ivanu Napotniku b Zavodenj. To ime je bilo primemo za la kulturni center, ki je pgo-je. ]z sedanje, lako rekoč navadne knjižjiice, bo poslala multi - mnogo-stranska dejavnost, ki bo vključevala informacije, prosti čas, branje in vse tisto, kar v dtwcdanjem (îbjeklu nismo mogli početi. Ja/ verjamem, da se bo uresničila napoved velenjskega župa- na, da bo otvoritev nove, sdo neke vrste pregled irenulne šaleške literarne ustvarjalnosti, predvsem pa priložjiost za mlajše avloije, ki iščejo možnasi svojih prvih liierarnih objav. Izvirne in do predvidene prve objave v Hotenjih 15 Še nikjer druge <'>bjir/ljene avtorske prispevke pričakujejo do konca februarja 2004, in sicer v izb*)rnem obsegu naslednjih zvrsti lileramc-ga ustvarjanja: poezija od 70 do JOO verzov; kratka proza od 3 do 5 avtorskih strani; nakazani odlomek daljšega proznega besedila od 10 do 12 strani; nakazani odlomek ali celota dramskega besedila od 10 do 12 strani; literarna esejistika, kritika idr. kulturološke refleksije od 4 do 8 strani: slovenski prevod tujega leposlovnega dela v obsegu navedene zvrsti besedila. Več lahko avtorji izvedo na naslednjih naslovih: Šale.Ško literarno druŠlvo Hotenja, Thov irg 4, p. p. 144, 3320 Velenje; ali po elektronski pošli na naslova: taljana.vidmarl@siol.net in/ali lq>lzfl ©velen i ka-si ropn ik .s i. tzbor iKsediI seveda ne bo temeljil na preprostem ljudskem kriteriju "kdor piše, .slabih ne misli", ampak predvsem v sodobnem duhu estetskega književnega ustvarjanja, ki mu iz šaleškega k"ul-lurnega prostora že četrt stoletja izbrano sledijo oziroma prispevajo svoj glas tudi Hotenja in druge sorodne publikacije. ■ 107,8 MHz 11 R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l Jure bralcev ni razočaral Glasbene novičke Žc vrslo lel> Čc žc nc kar ves čas, povezuje sil-vesirovanje na Tiiovem trgu Su/ana K«k. Moderalorka torkovih popoidnevov v programu Radia Velenje je tega posja žc vešča. Vprašanje, kaj ima raje, vodenje najraz-licncjsiii prircdilev • silvestrovanje jc le ena od njili - ali kramljanje & poslušalci i7 radijskega studia? Eno je gotovo: oboje počne z veseljem in odlično. Tako kol lo počno vsi, ki delajo v našem programu. Iz zadnjega dne preteklega leta imamo simpatično zgodbico. Navsezgodaj .sc jc pri nas oglasil razna^alee enega od slovenskih dnevnikov, Jure. (Oglasi se tako ali lako vsako jutro, navsezgodaj, ker tudi k nam dostavlja časopis. Tokrat pa sc je pojavil ves nesrečen. Koje na Saleiki do po§inih nabiralnikov odnesel Časopis, so mu neznanci sunili moped s še skoraj vsemi izvodi časopisa, a Jure je zbral pogum in kar iz studia poprosil naročnike» naj mu ne zamerijo, ker se zna zgodili, da bodo, čc mopeda ne bo nasel, ostali hrez branja. Potem pa posluSalce Še poprosil, Čc bi kdo videl njegov modri moped, da ga pokliče. In zgodilo se je. Motor so opazili na Slanle-tovi dve uri kasneje, Jure je žarel, čeprav ga nismo videli, ko nas jc poklical: »Imam ga.« Moped je bil rcšcn. Jure pa zadovoljen, kerbralccv ni razočaral./mopedom bi žc ... V zadnjem času smo se v naših dveh redakcijah vztrajno i/ogibali tistih, ki so nakazovali, da pokašijujejo. Virusi so kar plavali po zraku in doslej nam je kolikor toliko uspelo vijugali med njimi. Da bi bilo lako ludi v naprej! Ni pa to povsem uspelo Časopisnemu uredniku Stanetu, ki ga je viroza za kralek čas celo položila v posteljo. A listi, ki ga poznajo, vedo, da prav dolgo vodoravno ni zdržal. Že bolšji sejem je bil dovolj, da ga je spravil pokonci. Na novoletni koncerl rudarske godbe pa iz uvidevnosti do drugih ni Šel. ■ mkp Suzana Kok v družbi najmtajših na sUvestrovo (foto: vos) ïiàb no krotko AIM ObeUvna pevka že približno leto dni pripravlja material za svoj prvenec. Medlem je začela sodelovati s producentom Žaretom Pakom in pogodbo podpisala z založbo Menart. Njen prvenec bo predvidoma izšel spomladi. B.li.T. Najuspešnješe poraženke izbora Popstars ta mesec začenjajo snemati svoj prvi album. Izšel naj bi aprila, že v februarju pa lahko pričakujemo izid nove skladbe. Snema videospot za svojo zadnjo skladbo Odpn oći. Režisersko palico pri tem vrli Iztok Ambrožič, v spotu pa sodelujejo se Dobre mrhe, Špela Pislotnik, Play Girls in drugi. i\atamj\ \i;rih>tmi\ S skladbo Cry On My Shoulder bo Natalija v nedeljo, 18. januarja, nastopila v drugem od štirih predidorov za izbor skladbe za nastop na letošnjem evrovizijskem festivalu. LOSVKNTihOS Po krajši pavzi se na domačo rock sceno vrača ljubljanska skupina Los Ventilos z novim pevcem in novim sing I o m. tinkvra kovač Pravkar je predstavila videospot za svoj tretji single z albuma Otange, skladbo Kjer ste vi (Kaj lu dogaja). Ob tem je Izšel tudi remiks omenjene sklade, pod katerega se je podpisal znani d j Eddy The Fisb. Sank rock & IlouscIVloiise Po natanko 22. lelili se je v skupino iank rock spel vrnil Stane .Spegel alias HouscMousc... Ustanovni član in kitarist lakrat Še Cisto velenjske skupine se je tokrat skupini pridružil le kol virtualni član, pa se lo le za nekaj dni. V prvem lednu letošnjega leta jc namreč pripravil dva remixč slišati tudi na finalni prireditvi, ki bo 15. maja prav lako v Carigradu. Prvi slovenski predizbor (od .šlirih) je potekal minulo nedeljo, 11. januarja, domačemu televizijskemu občinstvu pa se je predstavilo prvih osem izvajalcev. Po telefonskem glasovanju so bili najaspešncjši duo Plaltn, Regina in Diona Dim, ki .so .se neposredno uvrslili v slovenski finalni izb\>r. Za ostale upanje Še vedno osiaja, saj bo posebna strokovna komisija po koncu čelrtega predizbora izbrala le štiri skladbe» ki bodo imele pravico nastopiti na sklepnem delu EME 2004. Drugi predbborbo v nedeljo, 18. januarja. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladtio pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po porociliri ob 18.30. 1. WESTllFE-Mandy 2. BLUE-Guilty 3. JEANETTE-Rockin* On Heaven's Floor Sldad)â Mandy, lokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na Radi j Velenje, je zadnji single planetarno popularnega britanskega boy ben-da WesUífe. Skupina je z doslej Izdanih albumov objavila devet sin-glov, kar osem pa se jih je uvrstilo naravnosl na vrii britanske lestvi-ce najpopiifamejšlh skladb. Sedem od teh si je sledilo eden za drjgim, kar je podatek za Guinessovo knjigo rekordov, saj to doslej ni uspelo še nobeni pop skupini. O A 'ÎÎ B Dobrodošli v 2004! Student naj bo V prejšnji številki smo vam SŠK-jevci obljubljali v slaro-novih prostorih olvorilvcni žur, ki bi končno moral l>iti to soboto. Zal vas moramo razočarali. Žur je prestavljen, kajti Šaleivki Štiidentski klub je Nevedno brez svojih prostorov. »Na cesti« smo vse do zdaj bili zaradi prenove Rdeče dvorane, zdaj pa je do odloga prišlo še zaradi necesii drugega. Namreč, zaradi bližajočega se evropskega prvcastva v rokometu morajo organizatorji uredili center za novinarje. ŠŠK jim bo pri jazno odstopil svoje prostore, zalo bo sla- nje .še nekaj časa ostalo nespremenjeno. A nič se bat, prostori bodo spel kmalu v naših rokah in lako ludi žuri in vse ostale aktivnosti (tečaji, kino, Čajnica...). Takoj ko rokometna karavana odpotuje iz našega mesta priložnosti, bo organiziran otvoritveni žur, ki se ga morate udeiežiti in pokazati, da ludi vi že pogrešate rajanje v Rdeči hali. Da pa ne bo treba na/ur čakati predolgo, vas Že 23. januarja vabimo v Diskoteko Jezero na Latino koktejl parti. Koktej lov siccr nc bo mešal Tom Cruise, bodo pa prav tako sladki in atraktivno zmešani. Zabava vas bo čakala od 21.30 ure dalje. ■ Katja K. F ■ ~ ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.; 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 11.01.2004: 1. POGUM 2apo|^ prijatelj stari 2. MODRIJANI: Muzikanti smo 3. VERDERBER: Z vlakom 4. ZAKAPA NE: Zakapa ne 5. PRIMORSKI: Brez klklce arskikico Predlogi za nedeljo J 8.01.2004: 1. KUNO: Karlinka 2. SAVINJA: Hribovska deklica 3. SLAKl: Gasilec prostovoljec 4. SLOVENSKI ZVOKI: Pepijeva ljubica 5. STORŽIČ: falot ■ VUl Grâbner VRTILJAK Jcnu^j lf(?nnan. urilelj Iclinirncija |)()ijkkl.or|a Policijske uprave (lelje lid\arda Mlaenikn. \i pa inu uspelo ugotoviti, kaj je izbral. Je kupil lako. da se ni videk). /aradi jijUHmiiiejja sej{iTvanja ho i/iimrlo k(M milijon atsI Znanslvcniki so prepričani, da ho v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli Četrtina vseh kopcaskih živali in rastlin. Takšni .so namreč rezultati i^tudijc skupine 19/nansivcni-kov iz devetih držav, ki so proučevali vpjiv emisij loplo-grcdnih plinov na Šestih biološko najl^lj razgil\jnlh podr<>čij na svetu. Predvideli so, da ho do leta 2050, kljub morebitni srednji siopnji kliraalskih sprememb, i/ /cmlje izginilo več kot milijon biokiSkih vrst. Kar med 15 in .37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumrlo. Med drugun so re/ultaii pokazali. da bi bilo mogt'JČc med 15 in 20 odstotki bioloških vrsl rediti, če bi ljudem uspelo obdržali klimatske spremenila na minimalni stopnji emisij, kar bi bilo možno daseči z nadziranjem emisij loplogrednih plinov v ozračje. Morda se slLsi nemogoče, vendarže načrtno izločanje o^jikovcga dioksida iz aimiwfe-re s pomočjo novih gozdnih nassidov, ki ab.sorbirajo nevarne pline, bi pomenilo večji del poli do uspeha. Drugo, skorajda p.)mcmbncjšc vpraiiinje je, kako preprečiti vse večje ízgulxí naravnega okolja, ki ga človek iz dneva daji s pridom uporablja v svoje namene in pri lem ne pomisli na katastrofalne posledice, ki sledijo njegovim sebičnim dejanjem. Gdcn izmed avtorjev Si udi je, ki je objavljena v reviji Nature. Lee llannah. je píwedal, da studija na/orno nakazuje, da klimatske spremembe predstavljajo danes največjo grožnjo izumiranju živih bitij na Zemlji ter da bi morala bili kombinacija izgube naravnega okolja in klimatske spremembe i/redno zaskrbljujtJča. S4)nrev dvojček Skupinaastronomovz Univerze Villamx'a v Pcnnsylvaniji trdi, da so v ozvezdju Škorpijon, približno 46 svetlobnih Ici oddaljenem od Zemlje, naSli dvojčka našega Sonca- /vczdoso poime- novali ISScorpii. Svetlobno leto pomeni približno in trilijonov kilometrov, torej razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v letu dni. S kozmičnega vidika je 46 svetlobnih let Zem- lji relativno blizu. Astronomi že leui in leta ižCejo zvezdo, ki bi bila podobna nřišemu Soncu, saj bi to pomenilo, da okoli nje morda krožijo Zemlji podobni planeti, ki bi bili pravšnje mesto za iskanje življenja izven Zemlje- Poleg tega, da sta oba planeta, Slince in 18 Scorpii, približno enako stara (njuno rojstvo sega v obdobje izpred prii'iližno SI iri do pet milijonov let), imata planeta skupnih tudi veliko drugih lastnosti. Sta približno enake mase, imata enak premer in podobne temperature na površini. Poleg tega pt^rabita približno enako časa, da se zavrti-ra okoli svoje osi (približno 25 dni) itd. Najdba tako podobnega planeta Soncu pomeni, dii jc Sv^nce relativno navadna zvezda, ki jo bo potrebno podrobneje raziskati. da bodo ugotovili, kakšni planeti krožijo okoli nje. Previdno S S^IS Neki Kitajec je vabilo za romantični zmenek v parku poslal namesto ljubici pomotoma svoji soprogi. Ko je vesele- ga srca priSel na dogovorjeni kraj srečanja, je presenečeno ugtHo-vil, daje leleťoasko sporočilce z vabilom na prvi ljubezenski sestanek po prenosnem telefonu poslal napaCni osebi. Soproga pa se ni dala zmesti in jih je poskočnemu možu, ki se mu je tokrat izjalovil poskus skoka čez plot, bliskovito naložila s pestjo. \\(] papir spel na pod/emni Po 30-leinem premoru bodo stranica na tokijski podzemni železnici znova opremljena s toalcinim papirjem. (ilavna tokijska prevoznika Teito in Toei sta namreč poudarila, da si prizadevala za Toaletni papirje iz javnih stranišč v japonski pa'stolniei izginil Icla 1974, v času prve naftne krize. Sicer pa se s tokijsko podzemno železnico vsak dan pelje več milijonov ljudi. Vsak tretji Neniec^ ne mara piva Vsak tretji odrasel Nemec ne pije piva oziroma sploh ne prenaša te pijaiîe. Po podatkih raziskave in!>tiiuia Emnid kar izboljšanje "udobja potnikov" podzemne Železnice. ("eprav je Japoaska znana po svoji obsedcamti s higieno, jc večina javnih stranišč v deželi vzhajajočega sonca brez mila in toalelnega papirja. Uprava Tei-ta je obljubila, da bo do 1. aprila s toaletnim papirjem opremila vseh 220 javnih stranišč na 68 postajah cismih prog, ki povezujejo predmestje Tokia s središčem mesta. pa je napovedal, da boenako storil na svojih 15 glavnih p(wtajah, papir pa bo "recikliran iz vozovnic". odstotkov Nemcev ne mara piva. Ti pt)daiki resno ogrožajo legendo o Nemcih kot največjem svettwnem ali v.saj evropskem narodu pivccv hmeljnega napitka. Med tistimi, ki pijejo pivo, je najbolj priljubljeno svetlo pivo, nato panično in ječmenovo pivo, medtem ko sla temno in brezalkoholno pivo enako priljubljena. Po podatkih Združenja nemških prtiizvajal-ccv piva ima Nemčija sorazmerno največje število pivovarn na svetu, saj 1300 pivfjvarn prc^iz-vaja okoli 5(300 različnih znamk piva. Letna proizvodnja piva v tej evropski državi zna^ okoli 110 milijonov hektolitrov, največji proizvajalci piva pa so podjetja Bccks, Warsieincr. Krom-bacher in Bitgurger. Zelo uspešno Gorenje je očilno zelo iispesnc». NekiUen pravijo, da kar čudt^žno uspešno. Ob zadnji (uspešni) otvoritvi seje celo premier Rop nus* mehnil. V pričakovanju čeprav letos večina praznikov pade na ste ali nedelje« bomo ob I. maju vendarle praznovali. Praznovali bíMiio vstop v EU. Hkrati pa tudi praznik dela. Saj iHimo morali še bolj delati, da Ixmo zdržali v Evropi. Dobra napoved v Tešu In Premogovniku z veseljem spremljajo vremensko na|)o* ved za letošnje leto. Vremenoslovci namreč s|K*t nap4>veodo še vedn(» sijale le naravne zvezde. Ljubenska žu* panja je namreč za novo leto zaman pričakovala želeni obisk iz tujine, iljjce z novci za moderen hotel z več zvezdicami. KULTURA 13 Orkestra navdušila občinstvo (ilnslH^na sola I^Yana Korurui Kožoljskoíja Velonje in Pr(Mii()i>()\iiik Vc^Ionje sla v s()l)()l() připlavila Iradicionaliii novoleUii koiu^ei I. domanh pihalnih oi koslrov - Na popoldanskcin in voťoriKMn sohotíKMn koíícíMlii sla lako nastopila pitiaini orkosu^r' i>lasl)(Mio šole Viicnjo in pilialiH oi'k(5slor PiUMnoj^ovnika Vcl<'njo Urška Šramei Foto: M. Tekauc Velenje, 10. januarja - Prvi sc jc pod taklirko Mďtjaítii Emi^r^íča predstavil Šolski pihalni orke-slcr, ki ga sestavljajo najboljši učenci In učenke ^iisbenc j>ole. Orkester, ki deluje Že od leta 1957, nasti^pci v okviru domače Sole, sodeluje na revijah pdialnih orkestrov glasbenih šol, trenutno pa se intenzivno pripravlja na spomladaasko gt'sto-vanje v Berlinu. Izkupiítk obeh novoletnih koncertov bo namenjen prav lemu g(\slovanju. Novoletni spored je otvorila po/dnivna fanfarna skladba Thoniasa Dassa, sledil pa jo preplet in spoglc-dwanje s lllmsko, operno, pravljično in zabavno glasbo. Uvodni svetli skladbi je sledil romantičen odlomek Nessun dorma iz opere Turandot Gia-eoma Puecinija, temu pa igriva skladba sliiveaske-ga skladatelja Emila Cîlavnika Mali ekspresni vlak. V skladbi, ki na zabaven način pasncma vo/^njo vlaka, se nam je kol stilist predstavil harmonikar lioris Ua/l>on>ek. dijak tretjega letnika umetniške gimnazije. Harmonika jc odlično dopolnjevala vzda^jepiKpci^ujočega vlaka. Naslednji dve skladbi (Birdland.losela /iiviJiula in Atlan- tic avenue Jamesa ! losaya) sta bili na eni strani v duhu filmskih na drugi pa prijetnih poletnih brezbrižnih zvokov, Dogajanje jc pospesila skJadba z niislovom Trumpet filigree I larolda L. Waltersa. v kateri so se predstavili Žtirje mladi irobentači (dijaki umetniške gimnazije Marko Novak, Alojz Kom|>an, Komiin hKlIesnik in Gr»* ga Bošnik. Pred zadnjo skladbo so mladi orke-slraši zaigrali :>c nekaj pravljičnih odlomkov i/ risanke Hercules (glasba Alana Menkena), sledila pa jc izvedba Privj^kove zabavne popevke Maček v žaklju, v kateri se je orkestru pridru/il Kvinlel Don. Mod mladimi gla^^eniki se opazni neverjetno pozitivn<^ ra7pí>lo/enjo in odlična medsebojna komunikacija. Za dobro motiviranost in navdušenost ima gotovih zasluge dirigent Matjai^ Emeršič. V drugem delu konccrta se jc predstavil pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki bo leits praznoval že 112. obletnico obsioja. Pod vodstvom mag. Ivana Marinajc predstavil spored, sestavljen i/ nekaj skladb, ki smo jih v Velenju slikah prvič. Uvodna sliwesna fanfara Jamesa Curnowa je otvtv rila drugi del koncerta. V njem sta bili predstavljeni dve deli slovenskih skladaleljev: ziinimiva Pol- Jâbolko za zdravje PODARIMO 20. januarja vsakemu kupcu! s tem s« pridniňijemo sploSnI slovensM akciji UŽIVAJMO 2elenj«vo In saif]e S-knt na dan, 17.1., ob lO.^r Tržnica, Velenje. Prireditev z aerobno plesno skupino, vitaminska tržnica. ZAJEMITE ZDRAVJE Z VELIKO ŽLICO! ka Bojana Adamiča, v kateri se je polkin ritem in duh ponekod odkrilo, drugod prikrito prepletal s sodobnejšo preobrazbo, ter koncertna kt^račnica Janeza Marina st. z naskwom Salei^kíi dolina. Med njimasta bila i/vedena dva zanimiva glasbena dela, v katerih sta se nam predstavila mlada solista, oba let«.ïsnja maturanta umetniške gimnazije. Tolka-ILstka Matrina (»(»Ija je na marimbi ob spremljavi orke.stra energično odigrala Conccrtino Alfreda Reeda, skladatelja, ki ga pihalni orkester Premogovnika Velenje rado izvaja. Concertino jc bil sestavljen iz nebnih in občutenih dcio\' (Ntxriume), igrivilî (Scherzetio) injazzovskih obarvanih (Toccata) odlomkov, kiji jih je mlada tolkalistka suvereno interpretirala. Odlična jc bila tudi stili.stova izvedba Fanlîtzije za saksofon in orkester Julesa Demerssemana. Mladi saksofonist Miha 1'erkje obCutent> in z d(r<^iveto cîdmcrjenim tonom obvladal virtuozno pisano pcirtiiuro. S svojo igro je očaral in začaral navdušeno obOinstvt>, kije ixl obeh i^ke-sirov zahtevali^ dodatke. Aihwtfbii AmMnk^ m^fmhmklmmm Ekstra oprema - Sanjska cena imMUOflMC» W*fMs81/42S«aS0 VI PIŠETE Od božiča v novo leto Ca» okrog božiča in začelek novega leia je v Bolnišnici Topalslca že Visio let nekaj posebnega- za bolnike, zaposlene, pa ludi za krajane idt-liincgii zdraviliškega kraja, vpetega med gos,(dove ob v/nožju Loma. Cilasba je umetnost, pogo.sto pa je lahkii ludi zdravilo. Sc p(^scbcj, Čc nas ntívcíscii in ponîiri tiuSo takral, ko smo bolni in loćcni od svojih domaIniku on^sili^^ko. Prijaznost in prazniâioi^l večera «>dopi>lnili íe Šniači TVvodilelj Peter Poles. Nabiu^ polna dvorana je uživala ob virtuoznih soli-řiliCnih nastopili posameznikiw in kar prehilro smo se morali ra/iti. In ko pra/iiiii\e luii že uvažajo, ko se pi^asi dokončno pt>slavljamo ni'w^leinihprazjîikiiv. se vsako leto ajt>di§e novoletni koncerl. liadioionai-noga izvede pihalni orkester Zarja ^os(;ii\j.p(xÍ vodstvom prof. Janija Šull-goja. ki sc mu zadnja leta pridružijo se gostje. V prep<^lni dvorani so na«? najprej navdušili ilani mlam,ki ga jefanlaslićno úiik in Dusanka jazza. Gostili smo Dožični ansambel, sestavljen iz mladili glasbenih umct-ntkov. Zdiiižilist^seob pn">jektu Blížíc in že izdali prvi z^oSčenko, Sestava ansambl aje mednaaxlna, iaj seje Avslrijeema na klaviaturah in kontrabasu pridružil ^'Ncmee na bobnih. Daiwe na trt)lKiiii in viriuo/no odlični domaći sakst^tbnist Jure PukJ. Prava poslastica zauscsa pasta biiiobe pevki- Nizozemka in na^a ,hidranka Juras, Svoje je dodal Še ptwezovalce - SiTTK>novič. Ob kijncu nas je z Mačkom v žaklju ter izbi^rom 'tvojih naj-biiljsih ogrel Kvintet Dtiri, Lep iopek. za vsako uho nekaj, morda skoraj preveč za en večer. Niii večera pkah oziroma niikrcifi>nu vodila Llrikii Menih. Lep ve*^r, lepa pi>polnioa novemu letu. pu tudi obetavna Jiapoved prihodnjega, že desetega novoletnega koncerta. Prinesli so srečo v vsa otrošlca srca Tabornik: rodu Jezerski zmaj iz Velenja so v dobnxlelni akciji, kije piUckala od 15. do 19. decembra lani. zbirali v velenjskih vrtcih in v osnovnih šolah, v zdravslvenem domu Velenje, v avli MO Velenje, v Urinih trgovinah in v Ilervisuvse vrste igrač» ki Si>jih prinaisali in prijazno odstopali otroci. Vse zbrano igraće so ixlnesli v predmwolelnem času v Alravsiveni dom. v varno na Center za s«KÍalno delo, v VDC Ježek, k socialno Šibkim dru-žinam, obolelim otrokom in v Zavod za usposabljanje in varstvov EXibrno. Zbrali so preko sedem (isoć ljubkovalnih in didaktičnih igrač, V Zavodu za usposabljanje in varstvo v Dobrni smo se dogovorili za obdarovanje otrok 2X 12. 2(103 v popt>l danske m času. Vse skupine nai^ih varcwancev so se s tovari^ieami zbrale po inaliei v jedilnici, v prpclnem pnxlnovoict-neni vzdušju, polnem priCaktwanj. Otroci so bili obve-Ščeni, da k]M' mo i'^isk-lab»)mike,ki biKlo razdelili i|:rače. Da bi lažje počakali, snîo prepevali ob igranju enega izmed vanwancev na klaviature. In dočakali smo irenutek ... S kombijem se je pripeljalo pet mla-dincevv labomiSkih unilomiah, V jedilnia> so komaj prill^Čali veliko poslikano škatlo, polno različnih daril. Gostom smo ponovili naS »kulturni« program. 7. nami so zapeli Delo snežinko. Nato so se sklanjaiiv veliko škatlo in oimkom (er na^iiu mladostnikom prijazno ponujali v izbirv^ igraće. Na mizah so na.slajalikupčki.vendarsoseoči kmalu zasvetile ob poseganju po njih in prilastitvi izbrane igrače. Nekateri so 51 i/^rali več igrač hkrati, diugim so malo svetovale iwa-rišlce. Prav za vse jih je bil<^ dovolj. Nato se je eden izmed varovancev, kise je Čutil odgovornega ter mimogrede sestavil zahv;iinigovor,v imenu vseh hvaležnih olrok goslom zahvalil. Ja, vsi otroci pri nas pač nc znajo govorili. Nato smo tabornike piwabili, da osebno razdelijo igrače tudi na oddelku najtežje duševno motenih in nepokretnih varovancev, Nasi go,«ijc so bili tu precej zndrèani, lahkobi rekli ^^ki-rani in niso znali vzpostaviti primernega kontakta. Ptnnagale smojim liwarii^ice. Presenečeni pa so bili ludi nad ixízivom teh otríík. V klepetu pied slovest'«ui>«otatx'>r-niki izrazili prijetno presenečenje nad sprejemom intxlzívomdasevno motenih olrok in mladostnikov ob podarjanju igrač. Iz nciteiih oči so zaznali veselje in bvaležno.sit. Nekateri naii gostje so se z osebami z njoinjo vduwvnem razvoju srečali prvič. Izrazili so željo, tla bi nas Se kdaj obiskali v prijetnem druženju ob kakšni drugi priložnosti. Idejo smo sprejeli, morda nas pcvciže nasle(.lnji pit*»jckl. Ideja tokratnega projekta Sreča vvsaotro^ca srca je bila v nasi ustanovi uresničena. ■ Bojana Upfčnfk Trikraljevski koledniki zopet poromali po Stari vasi V krajevni skupnáovegarazglailenja ali po domaČe Sv. treh kraljev smo sc že zgodaj popoldan odpravili na pot. Letos smo bili trije, saj je eden od kolednikoviik pred zdajci zbolel in ni mogel z nami, Slarovasčani kolednike toplo sprejmejo in tudi darcw ne manjka. li>krai nanije uspeloobhodiliokoliVOdružin. Radodarni )sl krajanov je preseda prićak(wanja in veselje je bilo kljub mntzu zalo i^e večje. Nabralo se je: 96.470.00 sil. 11 ustekleničenega vina, 4 penine. kar različnih buteljčnih vin in 6 pločevink piva. Poleg lega se 4řK) g kave, 8 paixw klobas, zavitek kcks<ïv in I čokolada. Za nedenarne darove sm<^ uspeli iztržili ?0.0()n.0li sit. Bilo bi enosiavneje, ko bi krajani darovali samo denar, vendar, dar je dar in tudi v boilc>:cse bomo trudili, da btxlo danwi prISli v pravo roke in bodo korislili svojemu namenu. Harmonikar bo svoj delež lelos namenil krajanom, lako jev «skupniblagajni-ostalo94.31HX00 sit in se preden .smo sc koledniki podali tw pol, smo se do^^voriU, da bojno zi^rana sredstva ludi lokiat nan>eni[isiiotam v Zambiji - Rmvandi.'Uim deluje naš a'^ak. p. Lojze Pixlgrajíek, S. J., ki se trudi ohranjati življenja po svojih najboljših močeh. V zahvalozakui'^ke darove je spesnil pesem, djí pa smn jo napi.^li na koledar, da se bomo SlarovaŠČani ob vsakem pogledu na kolcilar lahko spofnnili, da na svetu živijo tudi zelo revni in nase dobrote potrebni ljudje. Koledniki smo veseli, da je bil namen dt^brote dosežen in se vsem kraja non j Stare vasi iskrenih zahvaljujemo za kakr^n koli dar, ki sle ga prtsj^-vali. Prihodnje lelo pa zopet na svidenjcî H Anton RoŽiČ v Japonska v malem na šoli Gustava Siliha Zadnje dni pred novoletnimi prazniki je osnovno Solo Cîu.stava Siliha v Velenju obiskala učiteljica angleškega jezika iz Tokia. Naomi Ogitïo. V Slovenijo je prišla na obisk k prijateljici, na§i domačinki dr. Marti Svetina. Le-ta je na .lapt^nskem preživela eno lelo, Mariina hči Ajileja je osmoš^^lka na naši šoli, zalo smo izkoristili priložnost, da začutimo utrip Japonske s pomoqo Naomi-san.Naomi je prvo šolsko uro z učenci ireljih in četrtih razredov izdeUwala origamije - iradicio-nalno japonsko zgibanko iz papirja. Drugo §olsko uro je preživela z igrivimi devellelkarji, nalo pa je učencem sedmih in tismih razredov predstavila Japonsko. Bwtavili smo ji številna vprašanja in se brez pcnnnči prevajalke z njo pv)gova:ja-li v angleščini. Zanitnalo nas je prcd-v.sem. kakšen Sol.ski sistem imajo in kako živijo japonski najstniki. Ko smo primeijali šolska pravila, sm^* piescnečeni ugotovili, da sovjap<^n-'ikih šolah precej bolj stix>gi. saj se tamkajšnji učitelji poslužujejo tudi šibe. Vsi šolarji moraj;> nosili uni-fonnc, nošenje nakita in ur ni dovoljena. izpite iz vseh predmetov opravljajo vsake tri mesece, učenci sami Čistijo učilnice... Osupnili ?>n\o ludi, ko smo i/vedeli, da je japonska abecetla razdeljena na tri dele in ima skupaj 2092 znakov. Naučili smo se celo napisali in izgtworili nekaj japt^nskih besed. Nalo si je Naomi ogledala Se piiuk anglei^ine. slovenščine in Športne vzgoje. Tudi Naonîi. ki pred enim letojn še sploh ni vedela za SUwenijo, je bila nav-dui^ena nad našim umirjenim načinom Življenja, Všeč ji je naša pokrajina, naša hrana, preseneča pa jo velikost na.Ših bivalnih in Š-oiskih prostorov, saj so stanovanjski in šolski prostori pri njih prccej manjšL Naomin obisk je bila za nas in zanjo neveijeUui izkušnja, saj smo izvedeli stvari, ki jih ne najdeš v nobenih knjigah. Naomi Ogino nam je prav goto- vo popestrila naš vsakdanjik, veija-mem pa, da bota dan ludi njej ostal v spominu. ■ Tajda Špitat, 8. c POSLOVNI SISTEM FORI . Prešernova cesta la OA^ 3320 VELENJE Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: VEČ DELOVNIH MEST - TEHNOLOŠKI AU OPERATIVNI VODJA PROCESOV V PROIZVODNJI VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI DELOVNO MESTO - TEHNOLOŠKI AU OPERATIVNI VODJA PROCESOV V PROIZVODNJI GOTOVIH PROIZVODOV DELOVNO MESTO - VODJA PRAVNE SLUŽBE DELOVNO MESTO • VODJA SKUPINE MEHANIKOV VEČ DELOVNIH MEST • AVTOMEHANIK / AVTOELEXTIČAR Razpisni pogoji OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO : Podi: • ustrezna Izobrazba najmanj V stopnja str. tehnik - minimalno 3 leta del. izkušenj - vodsNene in komunikacijske sposobnosti • opravljen vozniški izpit B kategorije - osebna urejenost, doslednost In komunikativnost • samoiniciativnost in pripravljenost na dodatno Izobraževanje Pod 2: > ustrezna izobrazba najmanj IV stopnja tehnične smeri • zaželjen vozniški Izpit B kategorije - osebna urejenost, doslednost In komunikativnost • pripravljenost na dodatno izobraževanje Pod 3: - us^ezna izobrazba najmanj VI stopnja - elek^o Inženir • minimalno 3 leta del. izkušenj - vodstvene in komunikacijske sposobnosti > opravljen voznilki Izpit B kategonje • osebna urejenost, doslednost in komunikativnost - samoiniciativnost in pripravljenost na dodatno izobraževanje Pod 4: • ustrezna izobrazba najmanj VI stopnja pravne smeri - zaželjene delovne Izkušnje • vodstvene in komunikacijske sposobnosti • opravljen vozniški Izpit B Kategonje • osebna urejenost, doslednost in komunikativnost • samoiniciativnost in pripravljenost na dodatno izobraževanje Pod 5: - ustrezna Izobrazba • av^mehanik (lahko tudi strojni tehnik z delovnimi izkušnjami s podnDčja servisiranja vozil) - zaželjene večletna delovne Izkušnje na podobnem delovnem mestu ' vodstvene sposobnosti in smisel za komunikacijo s strankami • opravljen vozniški Izpit B kategorije (kategorija C, D ali E je prednost) ' osebna urejenost, doslednost in komunikativnost ' zaželjeno znanje enega tujega jezika Pod S: - ustrezna Izobrazba • avtomehanik aH avtoelektričar (lahko tudi Izobrazba druge smeri z večletnimi Izkušnjami s področja servisiranja vozil) - zaželjene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu • opravljen vozniški Izpit B kategorije (kategorija C,D ali E je prednost) • osebno urejenost in komunikativnost NUDIMO VAM: • stimulafivnl OD - delo za nedoločen čas s 3 alt 6 mesečno poskusno dobo • delo v mladem In ambkiioznem kolektivu - osebno rast In možnost dodatnega Izobraževanja ALI STE PRIPRAVUENI SPREJEH IZZIV? Pisne piljave sprejema kadrovska služba Poslovnega sistema FORI. Irrteresentl oddajo prošnje za razpisano delovno mesb? od zap.št. 1 do4 na naslov: FORI d.o.o., Prešernova cesta 1a, Velenje, z opombo "RAZPIS" In navedbo delovnega mesta, za katerega se prijavljajo! Interesenti oddajo prošnje za razpisano delovno mesto pod zap. št. 5 do 6 na naslov: FORI TINKO d.o.o. Prešernova cesta 1a, Velenje, z opombo ''RAZPIS" In navedbo delovnega mesta, za katerega se prijavljajo! Prijave sprejemamo v n^ku 15 dni od objave razpisal Poslovni sistem FORI Prešernova c.1a, 3320 VELENJE Bili smo na vlalui z božičicom Gospo Simeone Sirahovnikjc v »Sladkem butiku« obiskal božiček- Prosila ga jc, će ima Čas da bi šel z njo in njenimi vnuki na vlak. Božiček je l>il povabila /elo vesel, gospa Simeona pa jc povabila Še druge (Stroke. Kiir okro^ fiO se nas je zbralo do Pcnka. Na vlaku je delil sladkarije, sokwc, sendviče in seveda darila. Skoraj ves vlak smo napolrtiU. V Žalcu smo sc přesedli in sc vrnili v Velenje. B<")žfčck je obljubil, da pride ludi drugo leto - to bo že četrti božičkov vlak, Hvala dobri božiCck in hvala gospa Simeona Slrahovnik. Hvaležni otroci in njihovi spremljevalci. ■ R. S. MED VAMI 75 Orgle so postale njun stil življenja S(»slia ici' bral lîarhara in ToniazSovsok [)ra\ila. da morajo slarsi |)ul)oil.elnikov najbrž liofiollniti še kaj hujšega kol odločitev o dv(^h orijlavdli v dr n/lni - Bolj ko spoznavaš inslrnniont, bolj le prllei>ne Tatjana Podgoršek_ Barbara in Tomaž SevSek iz Pohrast-nikapri SoStanju sla sestra in braî. Oba sui lakral. ko sla se odločila za igranje na orgle, razmišljala, da btviia na lakSen način korisino pre/ivjjala prosti Cas. Pri obeh pa se je zgodilo to, kar sta praktično najmanj pričakovala - orgle îW) poslale njun stil življenja. Tisti, ki Sevsktwtí po/najo nekoliko pobliže, jih Barbarino in Tomaževo nagnjenje oziroma odločitev /a glasba nc preseneča. Oba njuna starša prepevata v ik^fUanjski Svobodi. Poleg lega mama /vonka igra na klavir, oče Ivan pa je menda spreten na vsakem instrumentu, ki mu pride v roke. Barbarin in Tomažev stari cvie je hil daleč v okolici Celja znan harmonikar, ťe kaj preseneča, je njuna odločitev za igranje na orgle. UspeSna mlada glasbenika smo ftí]Čiía Zû igranje na îsfi ins/naften/ in praktično Zff padohno iivljenjsko p(H. Kaj je vplivah tia taksno vajino odlnUitcv? Ibmažt »Nenavadno? Kakor za koga. Moja vzornica je bila Barbara, ki jc začela igrati orgle leto prej. /gleda, da sva se že pri prvem slišanju ujela na /vok, na to, kako funkeionira inštrument. kakSne so skladbe zanj, kompo-zieije. Pi> naključju sva lorej dva t^rga-nista v družini in ne zato» ker bi tako hoteli.« ])arl)ara; »Mene je prevzel zvok, sama pojavij orgel in dejstvo, da je bil to insirument, na katerega takrat ni znal igrali vsak- Ko se mi je pe za drusi občutka, da hi to te^ko pogoltnila.« Sta raviti^ljata kdaj o tem, da bi lahko or^le krojile vajituf nadaljnjo življenjsko ptU? Tomaž: »Ne. Do tega pride počasi. Bt>lj ko spoznal instrument in v.se íKta-lo, vse več veselja imaV/njim, odpirajo se ti nove možnosti. Na Akademiji z-a ^asbo v Ljubljani si - na primer - iah- sala v ta program, ker nisem razmišljala o tem, da bi se celo življenje ukvarjala z glasbo. Odločitev je dozorela kasneje. Po končani maiun sem nadaljevala Studij orgel na Univerzi za glasbo v Gradcu, kimeertno-umelniška .smer in glasbena instrumentalna pedagoška. Tu sem diplomirala, vpisida podiplomski Sludij pri drugi prolcsorici, historični instrument - čembalo. Odločitev sva sprejela vî^ak na svojem koneu - neodvisno drug od drugega. Sama .sem namreč Studirala v ( îradcu, Toniiíž pa v Freiburgu. » Kitko so vajino določita sprejeli starši? liarlKini: »Na začetku sta bila do v.se-ga/elo skeptična. Nihče si ni znal predstavljati, kaj bi se s lem lakral nenavadnim, nevsakdanjim ia^trumentom lahko počelo. Potem sta se zelo hilro ogrela zanj, naju píídpirala in danes sta podporna Člana v publiki in ena najzve-stejših obiskovalcev najinih nastopov.« Tomaž: »Odločitev za orgle takrat še ni bila laka, da bi lahko rekel: sedaj bom igral le orgle in nič drugega .Takrat sem bil star 14 let. Barbara 1.^, oba pubertetnika. Mi.slim, da lahko starše doleti .Še kaki^na huji^a odločitev kot imeli dva orglavea v hi<Í. Nisem imel ko študiral klavir, orgel ne. Cc si hotel pridobiti potrebno izobrazbo za ta instrument, si moral v tujino. Id to je i/ziv, ki te pritegne.« Raii)urn: »Niti pod razno si nisem predstavljala, da bom poklicno delovala v glasbi. Igranje na orgle v velenjski glasbeni Soli je bil takrat moj konjiČeL Bc^lj ko sem spoznavala literaturo, sam instrument, možno.sti za navezovanje stikov z drugimi mladimi bolj me je vleklo. ( ez čas se zaveli, da je to post al stil življenja, da cno.stavno ne moreS več ven.« OhxhenO'U/nefnisko pot sta začeia v Velenju, nadaljevala v tujini .>.? Barimra: »Vpisala sem se na splošno gimnazijo v Velenju in vzporedno delala srednjo glasbeno Solo, smer orgle, (îlasbene gimnazije takrat v Velenju še ni bilo. Tudi če bi bila, se ne bi vpi- hkrati pa som začela Se študij čembala na (amkajSnjem Deželnem konzer-vaioiju, oddelku za staro ^asbo. Danes imam v žepu magisterij na instrumentalni pedagogiki, končujem specializacijo na umetniški smeri in poučujem na nižji in srednji glasbeni šoli v Velenju.« 'Ibmaž: »'Jako kol Barl>arasem končal program splašne gimnazije v Velenju, v glasbeni šcdU pa srednjo stopnjo -smer orgle in klavir pri Aciju Berton-clju. Po gimnaziji me je pol vodila v Freiburg, kjer .sem na tanikajšnj) akademiji vpisal Siudij orgel - pedagoška smer in ga končal. Vmes sem vpisal še čembalo kot drugi glavni predmet. Po diplomi sem odšel za leto dni na študij v Ameriko, od tam nazaj v Freiberg, kjer sem opravil magisterij. Za zdaj delujem kol svobodni umetnik. Koncer-liram doma in v tujini, sodelujem v komornih projektih in podobno. Razpet sem med Pohrasinikom, Ljubljano in okolico, enkrat na teden sem v Mariboru, kjer poučujem na škofijski orgelski šoli.« Ki) se ozrela na dosedanjo prehojeno pol, razmišljata, da sta se morda narobe odloČita ? Toniažt »Ne.« Har))Hni: »Nikoli. Vsak projekt, ki ga delam, potrjuje pravilnost moje odločitve.« Je glasba lista, ki vanta zapolnjt^e fudi praští Čas? Harbara: »(ilasba je stil življenja. Težko govorim o slui^hi in prastem času. Kajti, glasbeniki hodimo na koncerte drugih, delamo svoje projekte. Aii je to delo ali zabava, je težko reči. Tisti, ki smo res v glasbi z vsem srcem, ne razmišljamo, da smo za delo žrtvovali prosti čas. '/. veseljem delam in uživam pri zadevi.« lonuiž: »/xi nekatere Studenle vaje delo, ki ga je Ireba opraviti. Sam ne síxlim mednje. /ajncjedcIo»čc moram za izpit, ki me ne zanima posebej, predelali veliko gradiva. Ce pa moram veliko vadili na mojem instrumentu, je to nekaj, kar rad pihnem.« líyu Žitnima .ve katëna dru^ zyrstglas-be kot le klasicita? Karbana: »/a spremembo je včasih zanimiva še kakina dru^ glasba. -Ic pa res, da pri drugih zvrsteh nisem s sreem pri stvari. Sicer pa moramo razmišljali v današnjem glasbenem jeziku.« TomaŽ: »Vse paslušam. Zanimiva je kakršna koli glasba, saj ima klasična nanjo velik vpliv, marsikaj izhaja iz nje.« Kako razmišljata o svoji nadaljnji tivljenjski pf}ii? Barbara: »llm. Veliko glasbe bo zanesljivo. Pravzaprav je glasba pot. Kam me bopripeljala, bo pokazal čas.« Tomaž: »Ja, v bistvu ne bo nič drugače kot do sedaj. Nameravam še malo študirali, poskusiti kakáno novo stvar. Da bi sc ustavil pri 25. Iciih, bi bilo pa že malo prezgodaj.« Še - za lastno dušo in v zadovoljstvo poslušalcev »Ideja, da bi imeli na Konovem ansambet, katerega člani bi igrati na nenavadne instrumerrte, se mi je utrnita Čez noč,» je povedat a Justa Lah. pobudnica in ustanovitelji • ca Konovsklh štrajharjev, \Uv7. Jnsie Lali dajies najt)rž ne bi I)i)() Konovskih šlrajliai iev - Med najstarejšo in najiTilaj^im v ansambln je 70 lei razlike - oKadar si doma, moraš dati vse od sebe« Tatjana Podgoršek Zanimiv glasbeni sestav Kontîvs-ki šlrajharji je lani praznoval 10-Iclnieo delovanja. Na jubilej in na dosedanje uspehe so najbrž ponosni vsi v aascimblu, še najbolj pa pobudnica in ustanovi tel j iw .lusta »Nc vem, aii smo bili med prvimi tovrstnimi sustavi v Sloveniji ali nc. Vem pa, da mi je ideja zanj »kapnila« čez noč. Bila sem predsednica invalidov na Konovem, prepričana dii moram dati kaj od sebe. Kar po tclelonu sem nagovorila osem Članov (xlbora dru.štva. naj si »zrihtajo« stare instrumente. Pred lem pa sem se dogovorila s harmonikarjem, za mnenje pwpra^Ia tudi sina ki prav tako igra harmoniko. Rekel mi je: mama, kar paskusi. No, od tega je minilo že več kot 10 let. Nikoli si ne bi mislila. Ko smo začeli, smo gcworili, da je igranje na čeber, rilelco, bajs, klepe, bučo, lestev, na žago, mol/nar... naš konjiček za našo du-šo. Sedaj ta lole: tri kasete in zgoščenke, številni nastopi po Sloveniji in izven njenih meja, da ne omenjam aplav/ov, ki nam jih namenja občiastvo povsod, kjer nastopamo,« Kot oiroksi je Justa želel igrati na ťrajlonarico. Obljubili so ji jo, a obljube nikoli izpolnili. Svojo mladostno željo je uresničila sama. Kupila je harmoniko, si »zrihtala« učitelja, a seje oglasil mož: »Tega cviljenja ne bom poslušal!« Harmonikoje postavila v kot in si za družico na vajah in nastopih izbrala žago, po kateri poteguje kol za stavo. Zadovoljna je, ker jim slojijo ob strani krajani, vodstvo KS, kulturno društvo, pod okriljem katerega delujejo. Nenttzadnje je pomembno tudi razumevanje partnerjev. »Doma si moraš življenje uredili, daje prav obema. Kadar igramo ali nastopamo, smo brez obveznosti. Zalo pa moramo takrat, ko smo doma, dali vse od sebe. Kadar se da, vzamemo partnerje s sabo na gastovanja, da se jim vsaj malo oddolžimo za delo, ki ga prevzamejo doma, ko nas ni. Ni zmeraj gladko, gre pa.« Konovski šlrajharji so dobili v bližji okolici precej posnemal-cev. «Kar naj gredo za nami,« je ugotovitev po ko men i i rala,i u.si a in nadaljevala:»Samo, da nas ne bodo prehiteli» Na dosedanje delo v sestavu jo vežejo lepi trenutki, ki bogatijo njeno jesen življenja. Nič koliko takih in drugačnih zgodb. Med zanimivejšimi se je v pogovoru spomnila, kako se jim je pridružil najmlajši v sestavu, danes 7-lct-ni Aljaž. »Saj smo bili zanimivi, z naáim Aljažem smo pa Še bolj. »Ta malega« na vaje vozijo starši iz Senu'uperia v Savinjski dolini. Naključje je hotelo, daje družina letovala na morju, kjer je bila tudi družina s Konovcga. Kar naprej je menda fantek nekaj igral in igral. Pa vpra.ša naša sokrajanka njegova starsa; »Kaj pa dela tale vaš fantek?« Izvedela je, da je fantič videl neke širaj-harje v oddaji Raketa pod kozolcem in je čist* nor. Gospe s Kcmovega ni bilo težko vedeli, kateri šiarharji so to bili. lako so nas Aljaževi slarši prosili, če ga lahko priiKljejíx Prišel je in ostal, /jc dve leti je z nami in zelo smo ga veseli. Med najstarejšo v ansamblu in njim je7fi let razlike.« Ob teh besedah se je Jusia nekoliko zamislila, si popravila očala in na glas razmi.Šljala, da bi bilo dobro. Če bi se jim pridružih novi člani, ki bodo nadaljevali njihovo delo, ko bodo izpregii. Siccr pa prevelikih ciljev nimajo. »Še in še igranja - za svojo dušo in v zadovoljstvo poslušalcev,« je sklenila pogovor .lus-la Lah. Elektra še naprej zmaguje V iniïHilciïi tednu pi'omai>ali ! lolios in Ti ifilav - Tri kroge prod konocni zanesljivo držijo četrto mesto - l^ied zasledovalci imajo že dve /mai>i pr odnosi i Tjaéa fîehar Košarkarji Eleklre so v prejšnjem lednu dosogli dve pomembni zmagi in se Še za korak približali četrtemu mestu, na katerega pred sezono niso računali niti največji oplimisil. Po prvili krogih pa je Elcklro marsikdo videl celov<\slrem l>oju za obstanek v ligi. Po menjavi trenerja in okrepitvi s Ćmcrom in Krejičem pa je v klubu zavel nov vcier in v soboto je Clektra dosegla že osmo zaporedni> prvenstveno zmago. Že prej. med tednom, pa so ŠoŠlanjčimi v gosteh premagali Helkw z rezuliati^m 86:83. Če je bila zmaga v Domžakih nekolila*» presenetljiva» pa so uspeh proti Kranjčanom v domači dvorani vsi potiliem pričakovali, V taboru Elekire so se tudi zavediili, kako pt>membno j« srvčanje s Triglavi^m, saj sta obe ekipi Še vedno v boju za četno mesto. S sobotno zmago pa ima vendarle velikt> več mi:)žnosti Elektra, saj so do konca prvega dela samo Še trije krogi. S(«tčinjčani imajo kar dve zmay več kot Triglav, imajo pa tudi boljši izkupiček iz medčiin že v prvih nekaj minutah z razpoloženima kapetanom Ručigajcm, ki je dosegel prvih deset točk za svojoekipc^ odlično pomoč pa je imel v ostali soigralcih: uporabne žoge mu je znova delil domači organizator igre Ćmer, pod kd5em pa sta se odlično borila Nedeljkovič in Nuhanovič, slednji sc je izkazal tudi z nekaj učinkovitimi akcijami v napadu. Ob koncu je Elektra zmagala za Iň točk-86:70, razlika pa bi lali-kobila tudi viŠja^sajsoŠoŠlanjčani nekaj minut pred koncem v^^dili & s2.S.v zadnjih minulahpasonekaj več prik>žnasti za igro dtihili tudi mlajši, tako daje prednost nekoliko skopnela. Do konca prvega dela prvenstva so samo Še trije krogi. Elektra v soboto igra v Kopru, z zmago pa bi si že zagotovila mcsio med vodilnimi Štirimi ekipami in lako bi še drugič zapored igrala v ligi za prvaka. MemI Bťčirovič. trener Eiektre: »Bali smo se pristopa, ki pa je bil dober. Razočarali pa so lokrat mlaji^i igrdlci» ki niso upravičili mojega zaupanja, saj so imeli v zadnjih Štirih minutah veliko težav s prenosom žoge preko polovice igriščd.«t I 1. A SKL i^. kroi; Elektra - iViKlav 86 : 7« (69 :46, 47 : 33, 32 :17) lilektrai Auer 11 (2-2), Majstorovič, Ručigaj 22 (14). Krejičfi (4-4), Nedeljkovič 9 (1-2), Hudarin 2 (0-1 ), Vidovič 3, Goršek 2,0nier 14 (1-2). Nuhanovič 17(1-2) Vrstni red: Pivka PcnitninaTStvo 27, l Ulios 26, Zagorje 25, Elektra 24,Triglav in Koper 22, nopsi 21... 2. SKL. .Supyrga Slovenj (iradec-Velenje 75: 89 (62 :67.33 ; 40.18 :28> Velenje: Pungartnfk 42, Ploj l7,Milčič 11, Valenčak 8, Petrovič 8, Flrženjak 2, Mijatovič 1 Vrstni redj 1. .Janče 22, 2. Prebold 18,3. Velenje 17... Velenjconi že drugi v savinjski košarkarski ligi na Pobeli so v nedeljo odigrali 7. krog. Igralci Velenja so visoko premagali cclj-sko ekipo Werinox s 122 : 72. Zdaj s ickmo manj za vcxlilnim Gomilskim zaostajajo Ic točko, enako število loik kot VcienjČani pa imajo tudi zjisledovalci Studentski klub Žalcc.SuPaul Prebold in Tweed Žalec. V Naslednjem krogu bodo velenjski igralci igrali s predzadnjem Ýydjgo iz Prebolda. Z zmago celo na tretje mesto Velenjčani so prišli v Slovenj <}radec vvlogi favorita in to tudi opravičili takoj na začetku, k<5 so takoj píwe Jli z desetimi točkami prednasti. V nadaljeva-njuso domačini poskušali sšievilnimi menjavami ulovili visoko razliko, kar jim je po tehnični napaki igralca Velenja Ilrženjakav^O. minuti tudi uspelo, saj so se igralci Supetge približali zgolj na ti'>čko zaostanka - 62 : 63. V zadnjem delu igre so Velenjčani znova bolje ziîigrali v cîbrambi in po zaslugi zelo agresivne igre prejeli v četrti četrtini vsega trinajst točk. V 37. minuti st'i prišli tudi do najvišjega v^nlsiva na srečanju, koje bilo 85 :70. Tbje druga zmaga velenjskih košarkarjev na gostovanjih v letošnji sezoni, pripeljala pa jih je celo na 3. mesK^ prvenstvene lestvice. Na tej tekmi je bil znova strelsko odličnjz Podgoršek. Zaželeli so jim veliko uspehov, hkrati pa seveda predstavili načrt priprav, Takoj za tem so trener Borut Jarc, njegov pomočnik Peter IrmiUi ter trener vratarjev Zvcv ne Magrič popeljali igralce na prvi trening. Do četrtka bodo vadili dvakrat dnevno, dopoldne v fitnesu v nju in popoldne na igrišču.v četrtek bodo imeli prost dan^ Vadili bodo tudi v dvorani in na atletski stezi v Žalcu, če pa bodo vremenske razmere ugodne, Uido v sobcv lo odigrali prvo tekmo. Po 24. januarju bodo odšli v toplejše obmorske kraje. Prvega treninga se je udeležilo 21 igralcev,manjkaljcleApšner. Nova igralca sta Marko Gašperič (Zreče) in Boštjan Hodžar (Dra-vinja),na preiziaišnji sla tudi dva igralca s I Irvaške, klub pa so zapustili Borštnar, Kila boljša od igralcev Vegrada in zmagala s 6:3; za Velenjčane sla po eno posamično zmago dosegla Jure Slatin^ek in Nenad Bojanič, ki sta zmagala tudi v igri dvojic. Druga ekipa Vegrada je prav tako na-stopiia na domačem parketu in z ekjp<>î iz Rakeka izgubila z rezultatom 2:6; dve pi«amični zmagi za Velenjčane je dosegel Miha Kijajič. V nedeljo, 11. januarja, so na 2. odprtem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu za člane v Ljubljani nastopili Velenjčani Uroiv SlatinŠek. Jure Slatinsek in Nenad Bojanič ter mladinci Tamara Jerič, Miha Kijajič in Jaka GolavSek. Urof> Slatin,Íh igralcev turnirja. Nina Sovinek zmagovalka milinga Po krajšem novoletnem premoru zaradi novoletnih počitnic, ki so jih velenjski plavak^i izki^ristlli za treninge dvakrat na dan, je ravenski Fužinar pretekli konec tetina organiziral prvo plavalno tekmovanje v tem letu. To je bil tradicionalni 31. dvodnevni mednarodni miting, na kalerem je nastopilo 221 plavalcev izsedmih drŽav. V manjši skupini plavalcev iz Velenja sta se izkazali Kina in Maja Sovinek- V članski konkurenci sta zmagali v vseh disciplijiah, kjersta nastopili. Vseštevku treh rezultatov je med članicami zmagala Nina, za kar je prejela nagrado t^rganizatorja. Rezultati -ženske: članice - 50 m pmsto: 1. Nina Sovinek 27.74; lOOmpa'JSlo: I.Nina Sovinek 58.45:200 m prosto: 1. Nina Sovinek 2:06.00:100 m meSano: 1. Nina Sovinek 1:07.45: 50 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 31.4t): 100 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 1:0.5.47; 200 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 2:18.2.5; kadetinje - 200 m prsno: 2. Tamara Mar-tinovič 2:55.33; 50 m delfin: 4-'lkmara Martinovič 33.53:200 m delfin: 3. Tamara Mariimwič 2:40,82: 100 m mešano: 5. Tamara Martintwič l;I4.(J3. Tal)ako\íču odmevna zmaga Ha 8. mednarodnem novoletnem turnirju v í^alcu so nastopili kadeti in mladinci iz Avstrije, Švice, Italije. HrvaŠke, BiH, Skwaške in Slovenije. Predstavniki velenjskega KKTigersobili zjio-va odlični, najboljši pa Omer Tabakovič, ki je pri kadetih dosegel odmevno zmago za slovensko ekipo v katah posamezno, v i>portnih borbah pa je bil tretji, prav tako s slovensko reprezentanco. Pri kadetinjah je v kaiah Alisa Redžič za klubsko prijateljico Šijak Mire loki osvojila drugo mesto, prav tako druga pa je bila v katah v mladinski konkurenci. Karato kluh Volonjc Karate klub Velenje razpisuje začetniSki tečaj za občane in občanke, slarejše (xl 35 ki, ki ga bo vodil Du.'5an Borovnik. Vpis bo v četrtek 22. januarja, ob 19.ÍX) v prostorih OŠ Šale k, informacije pa so na voljo na številki 041-4Jy-869. Istega dne in v istih prostorih, vendar ob 20.00, bodo vpisovali lutli v začetni tečaj veščine »Tai Chi Chuan in Qigí^ng.« To je stara kitajska medhativna veščina gibanja za ohranitev zdravja, vitalnosti in bioenergetskega ravnovesja, ki jo bodo ob vpisu tudi predstavili. Mladi šmarski no^onielaši druf^i v Avslriji Avstrijsko-kortJ^ka nogometna zve7.a je konec lanskega decembra v Si. Veitu pripravila tradicionalni božično-novole tni turnir. Med 36 ekipami iz Slovaške. Nemčije. Slovenije in Avstrije je bila tudi ekipa selekcije U 10 nogometnega kluba iz Šmartnega ob Paki pod vodstvom trenerja Danila Goloba. Mladi SmarŠki nogometaši so bili aspe,ini na prvem delu turnirja, zato so prejšnji pi'vnedeljek nastopili Še v drugem oziroma v finalu in s svojo igro navdušili ol)iskovalcc turnirja. Z gostovanja v Avstriji so se vrnih z medaljo za di'iseženo drugo mesto. Lani sta se tega turnirja udeležili ekipi kadetov in mladincev in osvojili prav tako drugem mesto. Na turnirju so nastopili tudi mladi nogometaši velenjskega Rudarja. Selekcija U 10 se je uvrstila v polfinaie in izgubila s kasnejšim zmagovalcem Factor Ježico, mladinci pa so bili v St. Veitu peti. Kadeti sov sobpili tudi dečki do 13 let. Klemen Omladič je bil K)., Gašper Berlot 12. in Marjan Jelenko 23. Kopica lepih nvrstilev Naj mlajši smučarji so se tudivsoboto in nedeljo pomerili na različnih prizoriščih, predstavniki velenjskega kluba pa s<.> bili spel uspješni Pokal vzhodne regije na Poseki: veleslalom • cicibanke: 1. Nina Žnidar,5.Tjaša Herlah,8. Katja Murne; cicibani: 1. Andra? Pogladič. 6. Luka Cirar, 19. Gal Cirar. Pokal Get Pcwer, državna ickma v slalomu na Soriški planini - mlajše deklice: 3. Urška Ahac, 9, Kaja Glinšek. 24. Tea Hofinger, mlajši dečki: 16. Jtan SikwUik. 29. Črt Gojznik, 33. Urban Pogladič. Pokal Gei Pcwer na Rogli, slalom -starejše deklice: 12. Barbara Bračič, 16. Vanja Glinše k, starejši dečki: 6. Tomaž Sovič; FV")kal Get Power, Soriška planina, slalom - mlajše deklice: 2. Ana Michelle Stipič. 4. UHka Ahac, 16. Kaja GlinŠek, 22. Tea noťinger, mlajši dečki: 3, Mišel Žerak, 4. Žan Silovšek, 41. Črt Gojznik, 46. Urban Pi^gladič: starejše deklice: 9. Barbara Bračič. 16, Vanja Glin.^k, starejši dečki: 12. Tomaž Sovič. Ekipa UlO NK Šmartno }e med 36 ekipami v Avstriji osvojila drugio mesto. V soboto nadaljujejo tudi odbojkarji Po premoru, ki so ga v Šoštanju izkoristili za priprave na nadaljevanje naporne sezone, se bo ta vikend nadaljevalo tudi odbojkarsko prvenstvo, šc^tanj 'Ibpolšica se bo v domači dvorani pomerila s Pomurjem. Oktobra v Murski Soboti so Soštanjčani gladko zmagali, zait> tudi lokrat računajo na uspeh. Srečanje v Š^'kštanju se bo pričelo ob 19. uri. Šest krogov pred koncvm držijo odbojkarji Šoštan- ja 'Ibpolšice odlično četrlo mesto, pred najbliigimi zasledovalci pa imajo kar sedenj točk prednosti, kar je visoka razlibt, vendar Še ne pomeni ničesar. Do konca jih čaka še nekaj težkih lekem. Med odmorom so se dobro pripravili, odigrali so nekaj prijateljskih lekem - dve že pred novim Jelom z avstrijsko ekipo, takoj po novem letu pa so se odpravili na enotedenske pripravev Italijo. ■ tr 17 Štiridnevna športna poslastica Pr ihiKinji teden bo v Sloveniji zl)i'al() 16 najl)ol|šiíi evropskili nH)šla-na Vajdlu. »Zelo smo zadovoljni z drttgim mestom v državnem prvenstvu, čeprav snio imeli proti koncu nekaj težav, saj smo zašli v rahlo krizo- Prav tako, ali Še bolj. smo zadovoljni i uvrstitvijo v čeirltinale evropskega pokala. Prvih štirinajst dni priprav bomo namenili nabiranju telesnih moči. za kar skrbi Stane Skoberne. Vmes žo mal«> vadimo tudi z žogo, kar bomo -seveda okrcpiU po vrnilvi naših štirih reprezentanlov - Kav-ličnika, Bcdekoviča, Soviča in Škofa.« Kako je z yaSo je.vettsko okrepiš-vijo Rtnnanom Simtmom? »Pričakovali smo, da bo po poškodbi hitreje okreval, zdaj pa težko rečem, kdaj se bo vmil. V polnem pogonu vsaj še dva meseca zanesljivo ne bo, seveda pa po posebnem programu vadi ?c sedaj.« I.juhiJelji rohfmela pričakujejo, do btísu; zadrzali visoko drugo mesto v prvenstvu po jesenskem delu. »To Ú tudi mi vsi zelo želimo. Skušali bomoslorhi tudi korak navzgor do prvega mesta, več kot zadwoljni pa bi bili tudi z drugim.« Sijapio igratetuili v pokalu p(tkal'-nih Tínagovalcťv. Kaj pričakujete od tekme s Poriuf^lci? »Uvrstitve med osem najbolj.Ših smo zelo veseli, sedaj nas čaka težka tekma s Sportingom iz Lizbone. Vsekakor je to zelo kakovostna ekipa, vendar m oru m o podrobnejše pi>datke o njih še pridobiti. Močno upam. da se bomo do prve tekme 14. februarja v Lizboni zelo dobro pripravili. Povratna lek- ma v domači dvorani je prednost, ne glede na ti> pa bomo že na gostovanju igrali na zmago, kol ludi sitvr igramo na vsaki lekmi.« ÍMhko pričakujemo uvrstit(i\' med štiri? »Vse bomo naredili za to- Ibje naSa velika, velikaželja. Upam, da bo tudi sreča ta naši strani in da se bomo res uvrstili med Řliri najboljàe v tem evropskem tekmovanju-« Pred nami je e^'fop.iko pry'en-sdv. Vaše mnenje in pričakovan nja? »Vsa Slovenija mora bili vesela, daje dobila tako veliko tekmovanje. Bil sem Slin dni z reprezentanco na Brdu in bil resnično navdušen nad izjemno profesionalnim pristopom igralcev in /van S/ajdl vseh okrog njih. Vse je podrejeno lemii, da bi rcprezonlanea Slovenije na prvenstvu dosegla zares vrhunsko uvrstitev, (ile-de na to, kar sem videl, verjamem, da ji bo u-spelo.« ■ TV SPORED ČETRTEK, 15. Januarja SLOVENIJA i 06.00 Teletekst 06,30 Odmevi 07.00 Dobro juto 09-00 Poročila 09.05 Male sive celice, kvC 09^5 Zgodbe Í7 skcljke 10.40 Recept za zdravo življenje: Iporuie poškodbe n^ Cuvdjigozda, 14/14 12.00 Portret Metke Krašovec 13.00 Poročila, §poit. vreme 13^0 Pohlepni dediči» nerrškl iilm 15,00 Kwa k pred drugimi, dokum. Iilm 15.55 Mostovi 16.30 Pofoćiia, šport, vreme 16.50 Enajsta sola» oddaja za radovedneže 17.25 Štafeta mladosti Î8.10 Resnićna resničnost 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, iport 20.00 Tednik 21.00 Osmidan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Glasben večer 00.20 Dnevnik, špori, vreme 01.10 Dnevnik zameiske tv 01.30 Štafet mladost 02.10 Resnična resničnost 02.40 Tednik 03.35 Osmidan 04.20 Moje mate ljubice, fr^nc. iilm SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 06.00 Videostrani 09.05 Evnspski magazin 09.35 Mostovi t0.05 DKk van Dyke, 15/158 10.30 Videostrani n.OO Tvprodaia 11.30 Videostrani 13.30 Tv prodaja 16.15 Sal^ara, 3/4 17.15 Videospolnice 17.45 Skozi čas 16.00 Dfck van Dyke, 16/158 18.25 Scrodntduši. amer. Iilm 20,00 Smučarski magazin 20.25 Evn^ligavkošarld, Union Oikmpija-PauOrttiez, prenos 22 30 Evroliga v košarld, Maccabi • Krka. posnetek 00.00 Videospotnice 0030 Krvava Marie, amer, film 02.20 Videostrani © 07,55 RicklLake 06.45 Nova ljubezen, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni 10.35 Tv prodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Dmžinske vezi, nad 12.45 Tretja izmena, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RKkiLake 15.00 Drv^nske vezi. r^ad. 1 S.5S čudež življenja nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 Lir 20.00 Trenja 21.30 Seks v mesti, nan. 22.05 A^as, nan. 23.00 XXL premiere 23.05 Na kraju zk>čina, nan. 00.00 24 ur 01.00 Nočnapanorama kmnM 27 46 ftS 09.00 POP OORN, glasb, oddaja 10.15 Vabimo k ogledu 10,20 Odprta tema: Slovenska smuščišča, ponovitev 11.20 Naj spol dneva 14.00 Videostrani 17.55 VaDimo k ogledu 18.00 Brez panfke. mladinska oddaja. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Magic Velenje 2003, nastop čarodejev: Alt»n Polak In Bojan Gtavač-razvedrilna oddaia 19.05 Naj Spol dneva 19.10 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku, dokum. oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Ljudje Evrope; Javna uprava, dokum. oddaja 21,20 Najspoldneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Naj viža, kont. glasbena oddaja 2 narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža 22.45 Iz artiiva VTV: SiJbimo za zdravje, ponovitev 23.45 Vabimokogledu 23.50 Najspoldneva 23.55 Vidoestrani PETEK, 16. januarja SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Mačja §ola ni prava §ola, lutkovna pravljica 09.40 Enajsta §ola 10.15 Oddaja za otroke 10.35 Štafeta mladost t 11.15 PiartistJureRozman 11.35 Resnična resničnost 12.05 McLeodovihćeri, 15/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Osmidan 13.55 Sveto in svet 15.05 Vsakdanjik in praznik 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, âport, vreme 16.50 Pleme, 2/26 17.15 Iz popotnetorbe 17.35 Skrita področja znanosti. 14/15 18.30 Žrebanje deteljice 16.40 l^isanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 NajšibkEjličlen. kviz 20.50 Praksa. 11/22 21.40 Zvočnost slovenske duše 22,00 Odmevi, špoTt vreme 22.45 Polnočni klub 00.00 Dnevnik, iport 00.50 Dnevnikzameisketv 01.10 Skrita področja znanosti« 14/15 02.00 Najmlajši boter. 2. delt. 03.30 Polnočni klub 05.00 Koncert 46664 SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.(X) Vkleostreni 09.35 Mostovi 10.05 DickvanDyke, 16/158 11.00 Tv prodaja 11.30 Vremenska panorama 12,25 SPvalp.smuč., smuk (M), prenos 16.35 Tv prodaja 17.10 VkJeospotnice 17.40 Skozi čas 17.55 DickvanDyke, 17/158 18.20 Njegova zgodba, 2. del tllma 20.00 Nedoumljivo, 3/3 20.50 City folk 21.20 Odvetniške zdrahe. 2/6 21.50 Polnočni kavboi, amer. L 23.40 Sbvenska jazz scena 01.00 Izganjalec riudiča. amer. t. 02.55 Vkieostrani 07,25 RtókiLake 08.15 Nova liubezen, nad. 09.10 Skrivnost liubezni, nad. 10.00 Tv prodaja 10.30 Čudež življenja, nad. 11,20 Dnjzinske vezi, nad. 12,15 Trenja 13.40 Tvpnxlaja 14.10 RKkiLake 15.00 Družinske vezi, nad, 15.55 čudež življenja, nad. 16.55 sSkrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Poljub za lahko noč, am. i. 22.10 Teksaški mož postave, nan. 23.05 )0a premiere 23.10 Bratovo maščevanje. amer, film 01.00 24 ur, ponovitev 02,00 Nočnapanorama kanali Z1 4e 09.00 Dobroju&ïi. inlormativno« razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naobisku, dokum. oddaja 11.05 Naj spot dneva 11.10 ljudje Evn^pe: Javna uprava, dokum. oddaja 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Miš maš, otoška kont. oddaja, 3. TV mreža 18,40 Regionalne novice 18.45 Otroški glasbeni videospoti 19.10 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20,00 Gospodarstveniki, dokum. • infonnativna oddaja 20.35 R eg k}nalne novice 20.40 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja 21.10 Najspotdneva 21.15 Prva pomoč: Pomoč prt poškodba il skeleta, svetovalna oddaja 21.25 Vabimokogledu 21.30 Vredno je stopiti noter Arhiv Slovenije, dokum. oddaja, 3. TV mreža 22.00 12 oddaje Dobro jutro, razveedrilno-int. oddaja 22.50 Vabimokogledu 22,55 Na| spot dneva 23,00 Vkieostrani SOBOTA, 17. januarja SLOVENIJA 1 06,00 Teletekst 06,30 Odmevi 07.00 Zgodbe jabolko 15.45 Šport na današnji dan 15.55 Fenorrfeni 16.00 Glasbeni dvoboj 16.30 Poročila, spoil, vreme 16.45 Tistega iepegapopoklneva 16.50 Lorella 17.05 Predmet poželertja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdaniik In praznik 18.35 Žrebanje lota 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalotedna 20.00 Ema, prediztjor 21.00 Kaj so rekti večerni gostje v letu 2003 22.00 Poročila, šport vreme 22.25 Piškot sreče, amer, čb film 00.30 Dnevnik, špori 01.10 Dnevnik zamejce tv 02.20 Tistega lepega popoUneva SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.05 Tv prodaja 09.35 SPvalD.smuč.,SL{Mh 1. vožnja 10.40 SPvalp.smuč .SVSLiŽ). prenos 11.40 SPvsmuč.ttíezni, nad. 17.55 24 ur- vreme 18,00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20,00 Skupaj na počitnicah, amer, tlim 21.40 Sedma nebesa, nan. 22.35 Urgenca, nan, 23.30 XXL premiere 23.35 Na kraju zločina, nan. 00.25 24 ur, ponovitev 01.25 Nočnapanorama iianall «7 46 62 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrtina oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1 240. VTV magazin, pon. 10.30 Kultura, inform, oddaja 10.35 Najspotdneva 10.40 Austin Powers, am. r., komediia 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 16.00 Regnnalne novice 18.05 Odbojka, posn. t^me Šoštanj Topolšica : Pomurie 19.40 Naj spot dneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Ministrskjstol. pog. v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Košarka, posn, tekme Banjalučka pivara: Pivovarna Laško 22.35 Izoddaje D(^rojutro, Inf. razvedrilna oddaja, pon. 23.25 Vabimokogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani SLOVENIJA 1 i SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi i 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro i 07.00 Dobro )Utro 09.00 Pon;^čila i 09.00 Poročila 09.05 RadovedniTaček i 09.05 Pravljce Mike Make, 12/26 09.15 Vilma, igrani film i 09.10 Babar, 10/13 09.30 Zgodbe starega medveda, i 09.30 Smer vesolje, 23/26 risanka i 09.55 Risanka 09.40 čarobni šolski avtobus. : 10,05 Sprehodi v naravo 10.05 Oddaja za otroke i 10.» Knjiga mene briga 10.35 Živali, 3/3 i 10.45 Savica in Komarča, 11.25 Vsakdanjik in praznik dokum. oddaja 12.20 Umetni raj i 11.15 Duhovni utrip 13.00 Poničila, šport, vreme i 11.35 Glasnik 13.15 Slovenski magazin j 12.05 Med vak)vi, tv Koper 13.40 Svebvni izzivi i 12.40 Kulinarika z Leonom 14.10 Gladiato;]! 2. sveL vojne, i 13.00 Poročila, šport, vreme 1/13 i 13.15 Návrtu 15.05 Julija, 1/13 i 13.40 Šiv v času, 4/13 15.55 Mostovi i 14.05 Rdeči veter, dok. iïieseca 16.30 Poročila, šporl. vreme i 14.55 Pod žarometom 16.50 Pravljice Mike Make,12/26 i 15.55 Mostovi 17.05 Sprehodi v naravo ! 16.30 Poročila, šport, vreme 17.25 Kniiga mene briga : 16.50 Pod klot)ukom 17.50 Savica in komarča, dokum. oddaja j 17.25 Volkovi, čarovnice in velikani, 9/39 18.15 Duhovni utnp 1 17.45 Barve jeseni 18.40 Risanka i 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 19.00 Dnevnik vreme, šport 20.00 Rdeči veter. dok. meseca i 20.00 Sedmi pečat 20.50 Pod žarometom i 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme j 22.55 Kialj naSetajnovi, Ivan 22.50 Jean Moulin, 1/2 Cankar 00.25 Dnevnik, šport 1 00.50 Dnevnik, šport 01.15 Onevmkzamejsketv i 01.40 Dnevnik zamejce ^ 01.35 Savica in Komarča, i 02.00 Barve jeseni dokum. oddaja i 02.55 Življenje kot spolno 02.05 Duhovni ulnp prenosljiva bolezen, polj. f. 02.25 Rdeči veter, dokum, mes. j 05.00 0 težavah s Kalrr^novlm 03.20 Pod žarometom ljuplom in neprimerni 04.45 Jean Moulin, 1/2 Ilubezni med Frančekom in SLOVENIJA 2 j 05.55 Gelo, tv igra Glasbeni dokumentarec 07.45 08.00 09.05 09.35 10.05 10.25 11.00 11.30 15.20 16.25 16.55 17.55 18.25 18.40 19.05 20.00 20.25 21.55 23.55 00.25 02.05 Teletekst Vkleoslrani f^aše sledi Dober dan. Koroška Dk:k van Dyke, 16/156 Vkieostrani Tv prodaja Videostrani Tv prodaja Tanula, igrani Iilm Studk) city videospotmce Skoz] čas Dek van Dyke, 19/158 Daniel Den:>nda, 1/4 Frasiw, 20. del Pies s hudičem, 1/2 Kam s tmplom?. franc, korpodukc. film Vkieospotnice Hiša iger, amer, film Videostrani 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13,40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.35 22.40 23,40 00.40 Rcki Lake f^ovâ ljubezen, nad. Sknvnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Družinske vezi. nad. Sedma nebesa, nan Tv prodaja Rk:ki Lake Dnjžinske vezi, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur-vreme Nova ljubezen, nad, 24 ur Preverjeno Anine sanje, amer, film XXL premiere Na kraju zk)čina, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama k«Mfi t7 46 09.00 Ministrski stol, pon. pog, 10.00 Vabimokogledu 10.05 Košarka, posnetek tekme Banjalučka pivara: Pivovarna Laško 14.00 Vkieostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Angleščina po marv^nl bližnjici, 'm^nt oddaja 18.15 Najspotdneva 18.20 Na obisku... pri Franciju Horvatu, dokum. oddaja 19,20 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1241. VTV magazin, reg.- informativni program 20.20 Kultura, inform, oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.45 IzoOmpijskih krogov, športna oddaja 20.50 Športni gost kont. oddaja 21.30 Šukl^m-za soncem, oddaja o Romih 22.00 Distribuera hrene, angi, dok. 22.30 Novolebii koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, posn. iz Glasb, šole Velenje 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Najspotdneva 23.40 Vkieostrani SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 06.00 Videostrani 09.05 City folk 09.30 Mostovi 10.00 DickvanDyke.lô/156 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 16.30 Tvprodaja 17.00 Nedoumljivo, 3/3 17.50 Videospotnice 18.20 Skozi čas 18.^ Dck van Dyke. 20/158 19.00 Končnica 20.00 Odbojka za pokal Top teams: Cafcit Kamnik-Innsbnjck, posnetek 20.25 Evroliga v košarki, Krka : CSKA, prenos 22.30 Evropsko prvenstvo v rokometu, oddaja 23.00 Videospotnce 23.30 Najdaljši dan, amer, čb f. 02.20 Videostrani ■J 07.55 Rickilake 08.45 f^ova ljubezen, nad. 09.40 Sknvnost ljubezni, nad, 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Prevedeno 13.40 Tvprodaja 14.10 RicIčLake 15.00 Družinske vezi. nad, 15.55 Čudet življenja, nad 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur, vreme 16.00 f^va ljubezen, nad, 19.00 24 ur 20.00 Sama s tujcem, amer, film 21.40 Tretja izmena, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Na kraju Mina. nan. 23.35 24. ur 00.35 r^očna panorama kantll 27 46 62 09.00 Dobro jutro, infonnativno - razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1241.VTVma9azi'n 10.25 Kultura. Inform, oddaja 10.!^ Športni torek, športna informativna oddaja 11.00 Iz olimpijskih l(7ogov, športna oddaja 11.05 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.00 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja 16.40 Regionalne novice 18.45 Na obisku., pri igralcih AG Velenje, ponovitev 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 POPCORN,glasb.oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, konL oddaja 22.30 IzoddajeDobrojutro. pon. 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani 15.januaija2004 «ff^ÉAS TO IN ONO 19 Brexplačno drsanje in zabava pod šotorom Velenje-v zaćciku ledna, ko smo7aklju<.^cvalj redkocijo ćaso pisa» so na Tiiovcm Irgu Sc poslavljali drsališče» ki ho lahko naenkrat sprejelo okoli 30 drsal- dila naj]cpl>c drsališče daleč naokoli - Skalsko jezero. Koi pravijo na MO Velenje, je di5 zamude priálo, ker so se za lo novosl odločili pozno, dru- Aupan Srečko Meh nam je ob lem piwedal: Prepričan sem, da bodo Vclenjčani z veseljem sprejeli drsališče na Titovem Irgu. MO Velenje jc objavQa javni raz- t m fM » —P* iřs 1 • •''HPzS^ 1 ifeOg;-**^ J --- ÏT * : - .-J» OrssHsi^, ki bo vabilo na Titov trg, so lačetl postavl)atí v petek, v ponedeljek Je bilo videti ccv. Danes ob 15. uri ga bodo uradno predali namenu. Drsanje na mobilnem drsali^ii bo Velcnjčanom siccr na voljo pivzneje kol v veČini drugih slovenskih me.sl. Pa vendarle bo, s čimer ho uresničena velika i'clja številnih Šalečanov. Sploh, ker zima lelos noče pokazati lako (Klrega obraza, da bi nam ponu- takole, danes go leto, če bo interes Salečanov dovolj velik, pa bodo drsali^e pijslavili veliko prej. Ob drsa-lisču bodo v leh dneh pasiavili ludi velik šolor in Biriov super lovornjhk. Občina je iz proračuna sofinancirala del investicije, in sicer v visini 2.4 MIO SIT, velik sponzor postavi Ive pa je Mobitel. ob iS. uri pa ga bodo odprti! pis, nanj se je prijavil M T Cen-1er skupaj z Birlom. V velikem Soionj bodo v ća.su Evropskega rokometnega prvcastva poskrbeli za pester glasbeni in kulturni program, lu pa bo tudi velik ekran za spremljanje rt^komeinih lekem. Seveda obljubljajo dobro gmiiasko ponudbo, Biriov tovornjak pa bo služil kol kavarna, Zdravniški icotičeic Nenadna bolečina v trebuhu Trebušni organi najbolje funkcionirajo uikrat, kadar zanje ne vemo. Ko sc ogla&ijo in opozorijo nase, je nekaj narobe. Se posebno lakrat. ko nas preseneti nenadna irebuSna iK^lečina. Kadar v klinični sliki prevladuje nenadna bolečina v irebuhu, jc zelo pogOKio potreben ludi hiter kirurSki poseg. Pravočasna odločitev m ope-racijo pri akutnem vnetju .slepiča se praviloma konča z dobrim koncem, pw-sem drugačen pa je poseg in končni izhod pri počenem slepiču s posledičnim vneijem polre-bu§nice. Poseg v irebuino votlino je zahtevna operacij« in predstavlja določeno tveganje. V zgodnjem obdobju po posegu se laliko razvije zapora creve&ja (paralitični ileus), vnel je tiebuSne slinavke ali jeter. Pol do diagnoze mora bili kratka in osiro začrtana. Kako hitro bomo prisil docllja jevveliki meri odvisno tudi od naSega sodelovanja. Da bi se izognili nept^trebni operaciji, moramo zdravniku kar najbolj pomagati pri oceni bolečine. Pomembni so podaiki o času in načinu nastopa bolečine. Ali se bolečina pojavlja v zvezi z uživanjem hrane, (odvajanjem blala ali vode. ali ob lelesnem naporu? .Te morda v zvezi z menstruacijo? Jc ostra ali pekoča? Je enakomerna ali se javlja v valovili; enaka ali se siopnjuje? rv>membnoje vedeti, m katťri!m mestu je bila bolečina na začetku najmočnejša /.razvojem boleznise b(.>lečin«i praviloma razSiri na celoten ircbuli in je težko ugotovili. od kod izhaja, Pomemlwn je podatek o morebitni prcdhrKlni po^kiidhi. Slabost in bruhanje sta dober kazalec. Čim nižje je črevesna zapora, lem daljSi je čas med piijavora btilečine in pričetkom bruhanja. Med dragocenimi podatki sonavedlxïo morebimili spremem- bah odvajanja ter o videzu blala in seča. Visccralna Í>oÍočina (bolečina notranjih (organov) je lopa in slabo omejena, včasih tiščoča in krčevita. Povzročila jo vnetje aii naieg votlih mišičnih ircbušnih organov. NajlKilj tipična je kolika - ponavljajoči se napadi ostre, krčeviie bolečine, ki začetno naraSča in nato počasi izzveni. Nenadna, neznosna bolečina v trebuhu, kije ni mogoče omejiti in vodi v šok, kaže na razpok votlega organa ali žile. Vnetje slepiča (a pendicil is) je naj-|X)gt>siejSe kirurško irebušni> obo-le nje. Tipičen akutni apendicilis se začne z bolečino tîkrog popka ali vžiički, pogasio s krči. id abosljo in izgubo leka. Slabost pogosto spremlja ludi bruhanje. Zaprtje je pogostejše kot driska. Povsem na začeiK'u predel de.snega spodnjega kvadranta še ni boleč. Kasneje se bolečina omeji na to področje, pojavi pa se ludi omejen krč trebušnega mišičja, lemperaiura je zvišana za I do2sîopjnji, med krvnimi preiskavami pa ugotavljamo porast belih krvničk. Če zamudimo z operacijo, ialiko slepič poči. Razvije .se vTieljc p<^lrebušnice ali omejen ognojck. Vnetje slepiča, ki leži globoko v medenici, laliko posnema obolenja sečnega mehurja, pri ženskah pa vnetje desnega jajcevoda nii jajčnika. Pomisliti moramo tudi na možnost, da lahko leži slepič tudi neobičajno na levi strani. Pri starejših bolnikih pogosto najdemo razširjene vijuge debelega črevesa ter slepe žepke črevesne stene - divvriikle. Če se vnamejo, kar je posledica dražei^a ali zastoja blata, se pojavi bolečina v levem spodnjem kvadrantu, trdovratno zaprtje, slabost, bruhanje in povišana lempe ratura. Akutno vnetje žolčnika se kaže/ Iwlečino v žlički in desTiem zgornjem kvadrantu. Bolečina je stalna inseslopnjujevečur. Med lem.ko kamen potuje skozi žolčnikov vod. bolnik občuti bolečino v spodnjem kotu desne lopatice. Pc^gt>sta je sla-btwi, brulunje, zvišana temperatura, porast levkocitov in žolčnega barvila. PrisotJio je zaprtje, pojavi .se lahko svetk^ rumenem blato. Kn>-nično vnetje žolčnika s kamni se kaže z napadi ostrih Ix^lečin v de.s-nem zgi)mjem kvadrantu, ki sevajo v hrbei, ptid desno lopal ico ali v desno roko. Vnet žolčnik se ob zapori izv(idila lahko gnojno napiii-ne 1er končno, ob zamujeni ustrezni pomoči, ludi poči. Tako nastala situacija je življenjsko ogrožujoča, saj se praviloma razvije vnetje ire-bušnc volilne. Akutno vnetje Irebu.sne slinavku lahko spremlja različna stanja -alkohol izem. obolenja žolčnih poli ali kronično ulkusno bolezen. Klinična slika kaže različne stopnje -od blage globoke bolečine omejene na žličko, ki jo spremlja bruhanje, do akuine trebušne slikes pojavom šoka. Pris(Hnu so znamenja draženja pot rebušnice. vendar je irebuh navadno mehak in brez lokalnih znakov. Ulkusna hutezvn se pogosto (v 15-18 %) komplicira s prednjem obolele Črevesne stene. Nastane najpogosteje pri moških, navadno med 45. in 55 letom. / izlivom čreves»ne vsebine v irebušnt) votlino se Ix^leêina razširi po vsem trebuhu. ki poslane "trd kot deska". Bolnik daje vtis kritičnega stanja, dihanje je površno, vsak gib omejen in bt>leč- Značilna oblika Črevesne Ziipore (ileus) ima več kliničnili znakov: I - b(^lečinii je navadno količna (nenadna, krčevita, ostra) Sicer pa bodo na dreališču tudi posojali drsalke, drr^anje pa bo brezplačno. Ćc sc bo ideja pokazala kol dobra, bomo podelili konccsljao za več let. S tem bo la nov(3st postala tradicija." Mobilno drsaltóče ho odprlo od danes do 29. februarja, vsak dan med 9. in 22. uro. V času lekem evrop.skega prvenstva v rokometu za moške, od 22. do 25. januarja, pa bo vabilo kar do polnočiÎ ■ bš MODRO B X LA KRONIKA Spet vlom v Petrus Velenje, 7, januarja - V noči na sredo jc ncznancc vlomil v Pelru-s bar v podhodu Šaleške ccstc. V notranjosti je vlomil v igralni avtomat in i/ njega odnesel 2.7(J0 lolanev. Poškodovanje električnega vodnika Velenje, 9. januarja -V petek okoli 9. ure je ncznanec v Šaleku poškodoval vodnike variwal na odjemni omarici bazne poslaje mobilne telefonije, last Si.mobila. S tem je povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode. Z žogami ne bo težav Mozirje, 10. januarja - V noči na,soboto je bilo Pod Slatino v Nazarjah vlomljeno v prostore športnega društva Vrbovec. Neznanci so odnesli tri nogometne in dve ki:è^arkarski žogi. Športno dru-Štvo so (x^kodovali za 20.000 tolarjev. Vegrad d.d. Gradbeno industrijsko podjele 3320 Velenje, Prešernova 9/a ZAPORA CC5TH osvon 2B.E2NICA Udeležence v cestnem promeûj obveščamo, da bodo na podlagi dovoljenja MO Velenje, Urada za 6JS. zaradi obnove Koroške ceste z izgradnjo krožnega Idžišča. delne in občasne popolne zapore KIDRIČEVE CESTE OD KROŽNEGA KRIŽIŠČA 00 RUDARSKEGA DOMA do meseca oktobra za ves promet razen za lokalni promet po planu napredovanja del. V času zapore bo oûvoz za Škale urejen po Aškerčevi, Stanetovl in Cesti na jezem, za stari jašek, stadion In ostale objekte ob Koroški pa po Cesti ob železnici, cesti Simona Bla^ika in delu Koroške. Zapore cest In obvozi bodo označeni z ustrezno cestnoprometno signalizacijo. Vse udeležence pmsimo, da upoštevajo postavljeno cestnopn^metno signalizacijo. 2 • siab^)sl in hmhanje 3 - raziegniîev irebuha 4 - vidno gibanje řreve^a 5 - zastoj blata in plinov. Čim viSje je zapora in čim bolj nenadno se prične, lem prej se pojavi bruhanje. Ob nizko ležeči zapori se pojavi raprije. M /jipo-ri bolnik najprej pcwrača želodčno vsebino, naio 2olČ in končno celo Nato. Vzrok zapcîre je lahko mehanična prcprekii. zadrgnitev črevesa z motnjami v oskrbi s krvjo ter paralizu črevesa. Ileus ozkega črevesa je laliko poslediea zadrgnje« ne kile. zarastlin v tiebuini votlini ali žolčnili kamm>v. Najpogostejši vzrok ileuss áirokcga črevesa je raka.sio olx^lenje, vnetje divertiklov ali zadrgsijicv. Najboljša preventiva pred ileustw je skrb za redno ost. (rinekolo^ka ob4ilci\ja lahko pov* zročajo nenadno trebušno bolečino, zelo podobno vnetju slepiča, Najpogostejša V7rt)ka.siacisia jajčnika ter zunajmatemična nosečnosi. Po prvi izostali menstruaciji pride do razpoka jajcevoda. Nenadno ostro bolečino v medenici, ki se kasneje razširi, spremljala slabost in bruhanje, pogosto se razvije ludi Sok. V srednjih in poznejših leiih se pogosio razvije aicn>sklerotiČna anovii/.ma (vrečasta razširitev) ire-busrw iMirtť. Razpok povzn^či akutno. zelo ostro bc^iečino. Ob tem je Upati utripajočo oteklino, prisotni so znaki akuine izgube krvi ler padec kivnc^ga Uaka. Kronična pretočna momja v področju črevesnih arterij p<»vzroča uhd orni na Ino angino. Lopo bolečino pri starejših ljudeh, ki se p<3javj najpogosteje po jedi ali v zgodnj ill jutranjih urah. Nenadna t/žansvanjc botcčmc a; .Hprcdaj I/T/arcvanjc bolečine h' ^aUaj prekinitev pretoka krvi vodi v infarkt črevesa, ki se kaže v hudi osiri bolečini, ki i/žareva v hrbet. Pogt^sio beležimo padec krvnega tlaka, lahko pa se razvije tudi Šokiwno stanje. Procesi za potrebušnia) lahko prav tako povzročajo trebušno bolečino. Akutno zaporo sečevoda lahko spremlja paralitična váporz črevesja. Vzrok za akutno bolečino je laliko vodena ledvica, ognojck ledvice, kamen ali krvni strdek, ki zama.čnem jo bosle zvozili bolje kol v preteklih letih. A te^ k sreči ne boste obeiali na vehki zvon. Žekmafu bosle vedeli, zakai je to modro. Nt dvakrat a reči, da vas ûo sorodnik prosil za posoiilo, ki ga boste težko avrniii A vendarle prmelile Zaradi denaria se odnosi najprej skrhajo Rak od 22.6* do 22«7. Zadnie čase sJe se spel znašli med tistimi, ki tarnsjo, da jim je dan prekratek za vse. kar bi radi postorili To le dobro. To je celo sreča. prav v zimsJch dr^h mnogi zatulijo breme depresije zaradi pomanjkanja svetlobe, z n|o pa le povezana tudi izguba volie do dela Čeprav se boste trudili, da bi na življenje vsak dan posebei pogledali z dobre, pczilivne plati vam ob korniu lega tedns lo ne bo povsem uspelo. Nek dogodek vas bo krepko vrgel iz tira A ksrećf lesneltaj dni Lov od 29.7. do 22.B« ■ v želeli si bosie si^emeniil svoje življenje na boiie Pfweč rutine je Jt^f^ naenkrat v njem. In vse prevečkrat se vam zdi. da se vam v !ivi|eniu nekatere sivari niso posrečile predvsem zalo. ker sle nenehno želeli ^L^^ ugodili drugim, nase in na svoje želje pa sle ob lem pozabljali Pomis-lite na stvari, ki bodo sicer zahtevale veliko energije m časa. vendar vam bodo kvaliteto življenja ^emenile močno na bolie. Zavedajte se, da vedno in povsod ne morele biti In da je da nehate živeti za druge. Če za to ne boste poskrbeli sami. ne bo nihče. Le slei kot prej boste ostali sami Dovka od 23«8. do 22J9. v Pred vami je namreč obdabifl. ki bo naporno, ter veste že vnaprej fň Izčrpanosti zaenkrat že ne bosle čutili, saj sle se vzeli v roke in se dovolj posvečale tudi sami sebi Nikakor pa ne boste vedeli, kako bi ^^ ljudem okoli vas povedali, da naj vas lu in lam pustijo na miru. same s svojimi mislimi in željami. Sicer ne bosle mogli naredili skoraj nič od lislega, kat bi morali, kje so šele stvari, k) bi \\h želeli postorili Za čustva si r)e bosle vzeli dovolj časa. pa čeprav si boste bolj kol vse drugo na svetu želeli, da bi bili iskreno Ijublienl. Dela boste imeli vrh glave. In tudi zato vam ostaja premalo časa za ljubljeno osebo Odločite se! TeMnIca od 23.9* do 22*10» Žrvijenje vas je že dovolj izučilo, da sedai veste, da je o nekaterih stvareh bolj modro molčati. TlkII lokrat botako. Bolje kotvi bitozr^l izpel-jati le redko kdo. saj bosle, ko bo čas zrel, s svoio odločitvijo krepko presenetili predvsem poslovne partnerje. Ko boste zadevo pripeljali tako daleč, si boste oddahnili In takoi na^ii nov razlog za skrb ^ i Tokrat bo lo va§ videz. Kar r^enkral se v svoji koži spioii ne bosle več počiitiii dobro To raje zadržite z^, sai vam mnogi avl daj o prav tegal ikorpi|on od 2ZA0. do 22*11. Veselite seže konca ledru tn nekega srečanja, ki pa se ne bo izteklo tako. kot si Irenut-^^^^ no predstavljale Priialell vas bo na njem namreč prosil za nasvet f^ Tokrat iskrervo In ne le zato. da bi vam povedal ne ravno prijetno reč Že kmalu boste začuliil, da gre zares. In tako bosle tudi reagirali ^^wfg Hvaležen vam bo ^e dolgo, saj mu boste ne le odprli oči, ampak ludl pokadil, da ste vredni zaupanja in da pnialeiistvo ni le beseda. Kako veliko vam bo 10 pomenilo, boste pri2ia!llesebi. pa ne bibilolret:â Poslovna r^iložnosl bo enkratna, zalo pazite! Strelec od 23.11* do 21*12* ^^^^^^ Vsi okoli vas bodo govorili le o denarju m tm. kako ga mmajo. Vam fl^w pa bo lo zelo lu)e Ugotovili sle. da ie denar sicer potreben ni^or ÇS odločilen za srečo m zadovoijswo v življenju. Priznati si boste morali nekaj neprijelnib dejstev Potem boste na pravi poli, (ta kaj pre-^ maknete iz mrtve ločke in tudi spremenite. Upoštevajte dobronamerne nasvete osebe, ki jo imale iskreno radi In nikar tega, kar lahko postorile danes, ne odlašajte na iulr(. Sploh, če boste proiniepošiljaii na roslov državnih organov Tam gre velikc^ral počasneje, kot bi si želeli Koxoros od 22*12* do 20*1* Ponovoletra norija je a vami. Obiskov imate vrh glave, tudi gneče In vsega, kar je bilo povezano s prazniki in praznovanjem vašega osebne^ praznika. Sedaj si boste želeli le miru In casa zase. pa četu-ff di boste kakšne dan le ležali v poslelji. se pretegovali m lenarili. Če kdo, potem bosle vi med listimi, ki bosle Ma čez leden dnr rekli, da je Z3 vami lep teden. Predvsem zalo. ker boste poračunali ssvojimi občulji in čustvi, saj se je v vaši glavi naredila huda zmeda. Najhuje je pravzaprav bilo lo da niste već vedelJ. kaj si splon želite m kdo je lisli. ki ga želite imeli ob sebi tudi v prihodnje. Vodnar od 21*1. do 10.2* 6ližaseč3s,kosebostepostaiajlzaletodni Ugotovjiibosle.davas fffc ta prelomnica letos veiiito boij obremenjuje kol novo leto, ko vsi delajo obiačune s svojim življenjem Ne bosie povsem zadovoljni s tem. tór ste dosegli lani, Se manj boste zadovoljni s trenutnim počuliem Lelosnjijanu3rvamsplotintvšeč,saisevamnaCrtisesi-psjo iz dneva v dan. čaka vas še nekaj presenečeni, Id sicer r>e bodo usodru. bodo pa nepřijetím Kar pa se ljubezni tiče. nič novega Se slaro ne i» kaj prida. Ribi od 20*2. do 20*3* Sanjarili boste o lem, kai vse bi počeli, če bi imeli več pioslegačasa Pa ga ne bo in ne bo. Ne zato, ker si ga ne bi znali vzeti, predvsem zalo. ker si ga res ne boste mogli vzeti Zdravie bo solidno kar vas bo zelo veselilo,saj sle imeli vpreiekiosti že preveč te^znjim.Nik^ fs SI ne želite, da bi vsaj za kakšen dan zboleli m obležali, ker se lahko že naslednji teden lo tudi uresniči Če boste pazili na zdravo prehrano, dovolj vitaminov in gibania, bosie uspešno zvozili sezono gripe In prehladov. Partner vas bo razvajal' Doslej si je iniizoj na siariîiii jašku ()í>le(laN) že I2vl.()0() ljudi - liotos sc na(l(^jnj(> 33.()()() ()l)isl<()vaIrov - .\prila i>()slilclji rlanov si^lcrijo za pronK)i>o\ rilke in ru(lnik(^ i/ \scf>a swíh M/fena fk(walci. Znova so ga odprli v torek, odprt pa b(j tak« kolje bil doslej, od lorka do nedelje, med 9.3ÍJ in 17. uro, s lom, da je vstop zadnje skupine ob 15.30. / dosedanjim obiskom so zelo zadovoljni. Doslej - 3. julija lelosbo minilo pet tel. kar so ga odprli-si gaje ogledalo 125.000 obiskovaleev, samo lani so jih našteli 30.000, medtem ko računajo, da si jih bo muzej lelas ogledalo še več, 33.000. Lelos se muzeju obcia še ena popestritev, scena o skoku čez kořo, ki bo pastavljena v belo garderobo. Običaj se je k nam prenesel iz Cc^kc in Av.Mrije, velenjska posebnost pa so poslali častni skoki. V muzeju bodo obiskovalcem omogočili, da skok opravijo tudi sami, čc bodo to želeli. V muzeju pa se ?,e pripravljajo na enega večjih dogodkov, ki se obeta aprila. V Velenju bo namreč potekalo 2. srečanje sekeije za premogovnike in rudnike, ki delujejo v okviru Tehničnega k(^mi-leja za ohranilev tehnične dediščine. Udeležilo naj bi .se ga hlizu 50 slrííkovnjakov iz vsega sveta, osrednja lema srečanja pa bo popis svetovne rudarske dediščine. MERKUR i« 11 ^ oo I ■ CQ lasi řá Najboljši v akciji! Enoročaiaa sinitarna artnalurs, NIKA. Crystal, art. GE 2250 LIkatnIk. TEFAi. 1550.12 Superollss 50 Od 12. <10 31 lanuarii 200i. ož- do prudđie rdiog Hladilnik In 2amrzovslnlli, 608íKJE,RF6275E MERKUR. Ktdriifvj 2 b, lil : (03) 89& 7Í 00 Delovni Cu: oct poneiklik» do peiUod doiO. ur«, iobo\4 ocl do 17. urtr. o ZANESLJIVO NAINtŽ^E CLNÍÍ 'J KD Posebni .yzajéinni sklad 1.000.000 SIT ^ 2.360.200 SIT (31,12.2000) (3142.2003) naJdonosneJsI sHtPimM vzajemni sfdad v zadnjih Irtfi letih • 136% (v srT) Í 080 12061 qwawTgďwl míflAClM RIC r.lcd-qrQ«ip.sl Informad}e, svetoven}. In pristop k vzajemnim skletfom KD v FInenSnI to2M Velen}.! Seleika 18 In v Žaktif Š4endrov trg 40 Kt) hvcstmenis d«^ C«l^ka 206.1000 Uubijand. upravlja po»bne vzajemne sklade Gaiifeo (u^vnotažen), Rv^tko MeiniShi) In KO Bond )so zmiw « ezn»B skiaâa te v veliki rrwrl otivisno od $tenja M Irou vrednóstnm papirjev. Vr^nost toc ke lanko reste ali p pe ...... ........... . . j le » veliki rrwri odvisno od çtenja N Imu vrednósl nit) papirjev. Vrçdnœî to. . . ...... 2ato SO toQl prihodnji donosi leh (o visji a i nizji kot v pretekmti. l%ko(i podatkt so dnevno objavljeni v casnlxih Delo, QnevniK. Finance m Ve^r. Vstopna provlz»^ zna! za poseOna vzajemna sktada Ga fleo In RastXo 3%. za posePni vzajemni sktad KO Bonâ pa 2%. zato se objavljena NAftjeV NgfiO. 060K (ZAST.) SUMER9K0 AKAOSKI 600 NraA ZANJJĆ IZPIT snczMji DREZALO ZA CO 08E3AEZ BISLU&. IAĆETN. ONAMJS OElNli- KA OAUŽftA REKA V riALJJI. PRrrOK PADA JEZIKOV. P0S6&-N09T riALUAN- S006eK NERAZLOČNO NAPISANA CflKA MATUA ûtLLO ZAKUPNIK ZEMUld-Ca ROOAOiUk mjèiaw NWCVt* MMC$ ODTIS IRS3K0) KMt UOM 2«aE unwi«. T N A R A R A HRZltOK se VMAÛAN PRISTAN. VĆILU A lessh »HALNt v^riMCHt R O JESRO HA riNSKEM KAR JE NAVAR* NA KAJ Kfuua aiMie^Ks lU.^.JAOTi^M ICAjaL * u B OTWV ALEUTIH mtM ICA* MESTO POUSKEM DraevQ ME7TONA TVUU U BKA. JAVMA QAv^Cl^A K ogtASK. mgDOllEK vous» «KAV ANOCUl, RËKAV SRBUl, DËâNI PRTOK DRINE HADLâEN, SITEN, TEČEN ČLOVEK (SLA&&) PftMDN KUtROV, UU03WA V KAMfi002) Segrevamo! Skupdj še botje! SKrbimo, da je vaá dom poln topline. Snx) Kâkûvo6t, ns katero se lahko zíinssete, in kot dan velike družine smo svoje storitve še iztsoljsali. ^ PLMARNA MARIBOR SKUPiNAGtSTRMmZ ŽALEC » « Vsak petek prirejamo nagradno ^banje za 200 in 100 Eurov, 16. lanuarja VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE: potovanje v Dubrovnik TA Dober dan, 200 in 100 eurov. Nastopa Sašo Hribar. Presenečenje: alf^no mešanje coctailov z energijsko pijačo Burn. O burn ENERGY DRINK ÍIAÍÍÍ O V i: I. K J il TM Vsak petek tedensko žrebanje vstopnic. Poskusite sreio, ne bo vam !all Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, C, 0.0.; Kidričeva 2a, Velenje, s prip som "Casino Rubin Žalec", najkasneje do 26. janu^a. Izžrebali bomo tri nagrade: žetoni za igro v vrednosti 5.000,3.000 in 2.000 sit. KAORAJENCI MOVOLE7NE KAORADNE KRIŽANKE '*ERA'' olifavli«ne vtedraku Naico^ 30.1.; 1. nagrada kosilo 123.., že diši za 4 osebe: OTO ŠMID, Topolšica12,3326 Topolšica 2. nagrada: kosilo 123 ,.. že diši za 4 osebe: VLADKA 6EFL0ČNIK, Ložnícaga, 3320 Velenje 3. nagrada: kosilo 123... že diši za 4 osebe: JULIJAMA KOVAČ, Šmartno ob Pakl 30, 3327 Šmartno ob Palo. Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti. Čestitamo! ČHRTCKJS. |nnuar|a: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosli In vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Porcičila; 16.00 Kdaj. Ige, kaj; 16.30 Poničila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18,00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje. PETEK, U. januarja: 6,00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti (Clavdlja); 18,00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 17. januarja ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto mote zveze Slovenije; 7.30 Poničila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 3.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledra; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sow, 17 30 Rock šok; 1P 00 Na svidfinje NEDEUAJS. januorja 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; B.OO Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poničila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blokčesttk; 14 .45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. liSyiSUSlií&^^^O 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnaclje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Ptiročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. ž-- ï1H^ RAOfO VaENJ£ TOfiEK, 20. lanuorfo ■ 6.00 DoĎro jutro: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Atóualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. lanuarja: 6.00 Dobn: jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktual* no; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj^kje.kaj; 17.00 VI In mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. GIR^Nr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajalne: pon-pet ođ8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130. 03/70 37 131, e-mail: info@garant.$i, vvvvvv.garantsi Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških ir^ mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje^ računalniške in pisalne mize in vzmetnice. Ugodni plačilni pogoji! VEi;î(A l\IOVOlETÍ\IAJKCIJSI(A ^F5WA*P0HISTV Ugodni plačilni pogoji! ^/Í'^ ^^^^ Raiprodaja regaiov G*200D oreh / Izjemno ugodno! Zakonska spalnica KAJ A 96.900,00 SIT POHIÔTVO GARANT - POHIÔTVO ZA VAŠ DOM! 15.januaija2004 «ff^ÉAS OBVESCEVALEC 23 PODARIM MLADE kužke, stare 8 tednov, mešančke, podarim. Gsm: 031/290-065. ZEMLJO v okolici Velenja, primerno za vrl, oddam v najem. Gsm: 070/200-986, zvečer, po 20. uri. V ZASEBNI hiši oddam stanovanje pošteni samski ženski. Telefon: 5865-935. OPREMUENO SOBO, z možnost-|o kuhanja in pranja» oddam v najem. Najemnina 28.000,00 sit na mesec (naiemnina + stroiki). Gsm: 040/385-598. in ENODRUŽINSKO hišo v Šoštanju zelo ugodno prodam, Gsm: 041/299-919. GARAŽO v Šaleku prodam. Gsm: 041/600-656. KUPIM trisobno stanovanje in prodam dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon: 5870-474 ali 041/981-867. DVOSOBNO stanovanje, 51 mZ, na Kersnikovi v Velenju, 1. nadstropje, balkon, prodam. Gsm: 041/356-897. ENOSOBNO stanovanje v Šaleku. 45 m2. prodam, Gsm: 051/347-194 ali 03/5875-377. TRISOBNO stanovanje v Šmart-nem ob Paki, 83 m2, prodam. mali oglasi Cena po dogovoru. Gsm: 041/776-137. V CENTRU Velenja prodam renovirano enosobno stanovanje, 1. nadstropje. Gsm: 031/382-338. RAZNO ŠTIRI LETNE gume za avto jugo koral proaam. Telefon: 5866-236. RABUEN hladilnik, štedilnik (2 -h 2) In pomivalni stroj, ugodno prodam. Telefon: 5885-614, po 15. uri. OKOL11000 kg sena prodam. Gsm; 041/268-244. DOMAČE rdeče vino (Šmarnica, Izabela) prodam. Tel,: 5888-594. PREKLICUJEM zaključno spričev^o Gradbene poklicne šole, smer zidar, Izdano leta 1974, na ime Miličević Gojko. IŠČEM mlajšo upokojenko za pomoč na domu. TeL 5862-839. KAKRŠNO KOLI delo na domu iščem. Gsm: 041/580-076. (nZIE^^B PRODAM RENAULT 5 campus 1.1, letnik 11/92, metalno sveflo modre barve, lepo ohranjen, inf. na 041/528-248. ŽREBIČKA šeka. starega sed^ mesecev, prodam. Telefon: 5869-860 aH 031/668-052. JANUARSKA ponudba, svinjske polovice, 40 kg, za samo 20.000,00 sit. Gsm: 041/783-825 ali 03/5722-078. KUPIM mlado kravo simentalko, visoko brejo. Telefon: 5892-288. BIKCA llmuan, 140 kg, prodam. Gsm: 041/462-931. JAGENJČKE, okoli 30 kg težke, prodam. Gsm: 040/591-500. BIKCA, črnobelega, starega 7 dni, prodam za 400,00 Sft/kg. Telefon: 5881-764, TELIČKO, belgijski plavi, prodam. Tel.: 5893-432 ali 031/852-334. PRAŠIČE, težke 130 do 150 kg. cele ali polovice, prodamo. Gsm: 041/893-109. PLEMENSKE burske kozliče prodam, Gsm: 031/860-667. ŽREBIČKO, staro 10 mesecev, prodam. Cena po ogledu. Telefon: 5863-379 ali 031/805-489. KOBILO (na koncu brejo) prodam. Cena po ogledu. Telefon: 5863-379 ali 031/805-489. BIKCA sivca, starega 1 teden, prodam. Gsm: 051/314-306. JAGENJČKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Gsm: 031/542-798. TELIČKO limuzin, težko 145 kg, prodam za zakol aH nadaljnjo rejo. TeL: 5893-255 ali 031/640-369, PRAŠIČE, Švede, od 20 do 200 kg, lahko očiščene in dostavljene, ugodno prodam. Telefon: 575-4315 sli 041/239-651, KOMUNALMO POtUETslE VELENJE d.O.O. KvQUca c««a97/b 3380V«lenJe POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Marija Pirtolek, roj. 1919, Rečica ob Paki 26: Hudo Ocvirk. rej. 1917. Polana 64: Pavla Amon, roj. 1925. Velenje, Kersnikova c. 11; Franc Rrezovnik, roj. 1936. Poljane 16: Avguštin Jandrok. roj. 1929. Ravne 14; Alojz Jeranko. Kí\. 1931, Vinec 10; Marija âofogranc, roj. 1925, Šoštanj, Prešernov trg 11, Joielina Šlajner, roj. 1950, Kavče 25 a; Olga Zelinka, roj, 1902, Celje, Kahujova ul, 9; Silvester Rihter. roj. 1935, Uboie 15. Zi/u; so spočij, i'Awiwam snus, zdaj so spočijte, /.dolwio roke. Zapiie so vt ni jene oči. ho moja drobna hićko še hi ji. ZAHVALA Ob boleči izgubi na^c drage mame ZOFIJE NOVAK Miklavsčeve matne 17.5.1917-28.12. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam na kakršen koli naCin pomagali, darovali vcnce, cvetje in sveče, nam pisno in ustno izrazili sožalje, sc poslovili od nje in jo pospremili na njeni /adnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna zahvala. /m! ujoci VSI njem SiUeris CEUS Gosposka iJica 7 03/490-63-U www^Kjpn.ajirt 2aoBionaiBf6n{i,^oDnDC|B: Velenje, Žalec, Zreče, Vojnik pQ^Oji: tet naii bita lôt laslen fimi pQznav8Dj8 osrtov računalništva, osebna urejenost in bmiinikativno!! Infonnaclje: 031/625-314. NUMERO UNO Robert Kukovee s. p. Mlinska ulica 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 lel, za vse zaposlene In upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira. Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 mm Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane 2avârovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. oa je t0i: 112 rexrvirsna sJutbo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsim šfevilKo pokličite S^WÛ l^ NUJNIH PfíiMĚfilH. ko je zaradi bolezni ali poškodtie ogroženo žTvIjenje m je potrebno taki^šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infornja-cije v rvezi z reševalno služIjo Mlčiie na telefonsko številko 899S-478, dežurno službo pa na B995-445. Zeboidrovraki: 17. in 18. januarja • Mojca 8ujan. dr. stom,. v dežurni zobni ambulanti. Zdravstveni dom Velenje. Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure). LekviM v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnitova 1, Izdaja nujnih zdravi) in zdravil na receple. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do H.OO. telefon 898-1880. Veterinorska poslojo iostonj: Od 16. do 18. januarja - &mon MIklavžin. dr. vet. med., gsm: 041/633-676. Od 19. do 22. januarja- Urban Hrušovar, dr. veL med., gsm: 041/667-040. TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pH Veliki Pirešici) Télefon/tax; 03/ 572 60 60 www. ifgovffí9'k09affC8'$p. si KMETOVALCI. SAOJAIUI IN VITTIČKARII) XUPUJTE POCENI. KUPUJTE ^ PREDSEZONSKIHGEKAHI Posebno ugodno v trgovini Košari Pomovo In Koianca v Pesju pri Veleniu: 6NOJIIO NPK15-1M5 VREČA 2,470,00 SIT KAN 27% VREfiA 2.049.90 SIT SADJARSKI NPK0-10-30-+0,2%BOR 2.399,00 srr KRMNI JEČMEN AU KORUZA 46.90 5(T PESNI REZANCI 48,90 SfT SONČNIČNE TH(PINE 47,90 SIT RASTUNSKOOUE DIAMAKT an L SAMO 239,90 SIT BARKAVAtCH]G 149,90 STT MQKATIP850 2S/11KSSAM0 79.90S!T SLADKOR V SO KÓVfíEČI 1 KG SAM01SS.OOOT l^ite la^k0 ludl vse vrste črev, mesoreznice, dodalke in zailmDe za izdelavo ktobas In $hranjevanjs masa. Večje koKkiB blaga vam brezplačno dostavimo na dom. NaroČite sprejemamo na tel. 03/5728-080 ali na e- mali: Kosaflcd@voija.n€i www.^rge^na- košaric a-ip.ai Cc/70 veljajo do raiprodaje laloç. 'KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJU KUPUJEM d.d. AVTO CIŠLJIŠ TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI V Celju.,, ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12 mwm FORD MONDEO 2.5 V6 5/v vsa Dorema. siva met mw 01 rjîM 3.395.000.00 FORD FOCUS 1.6 4N reo.s«).04. KLIMA, zel.met DO 1.873.000.00 FORD RESTAI.I.rdflfta ftfi 459.0Û0.0Û RAT 8Af^CHETTA1.8. oranžna metal 00/01 2.398.000.00 RAT BRAVA 1.4 SX.sreb.met 9B/97 820.000.00 RAT IlLYSfiE 2.Í) T E L fM. iun. 04. KLIMA. zfiL met 85 1.199.000.00 RAT PUNTO 1i SX 3Af reo. marec /04. zelena matai 01//021.549.000.00 PEUGEOT 4061.8 SU reû.feb. 04. KUMA. rdeča met.96 1.165.000.00 PElifiEfiT 2nfi 1.4i S/v rfta.íijlíl 04. mnrtra met. n? 2.inn.onn.on PEUGEOT 1061.0)(nl3/vR6Q.Mâfêc04.beia 93 340.000.00 RENAULT LAGUNA 1.9 TDCi reo.fW.M.. srtD.meL 02/12 4.198.000.00 RENAULT SCENIC 1,6 KLIMA rBQ.mar 04, sreb.met. 02 3.190.000,00 ROVER 414 Si 5/v KUMA. rdeča 97 999.000.00 SEAT C0RD08A1.4 SE 4/vrea.mai04..zel.mel 99 1.199.000.00 ŠKODA DCTAVIA 1,6 ôLX 5/v reo oki04, sreb.met. 97 ^mmss. TOYOTA RAV4 18 + klima. rw. mafec/04. sreb. 0? 4.199.000.00 •Ki m *VOZILA IMAJO VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED* *NA ZALOGI nJDI TE$TNA VOZILA* *06LED VDZIL OD 8, DO 1\URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST' Pomite na irrtemstu httpy/www.avto-celje.st, e-mail: onesnaženost zraka V tednu od 5. januarja 2004 do 11 ianua^a 2004 so povprečne dnevne koncentracije S 02, izmerjene v avtomatski)) postajah (AMP) na otimočju Mestne Mm Velenje, Občine Šoštanj Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentfčiclje 125 mikn>-g $02/m3 zraka v nasledntih dneh: 6. januana 2004 AMP VELIKI VRH 138 mikro-g S02/ni3 MAKStMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 5. januarja 2004 do 11, januarja 2004 {vmifcro-g S02/ma zraka) MESTNA OBCÎNA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR Soig SO^mS jraKA, sjrejenilvo pcescgaw v ni 30 mfcro-g S02/m3 uau ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, orne in prababice PAVLE AMON rojene Novinšek 22.6.1925^6.12004 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem /a izrečeno darovano cvetje, sveče in ker so jo pospremili na njeni zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo gospe Markoševi, dr. med., gospi)du Coliću, dr. med., palronažnima sestrama Viti in Mariini ter sosedu gospodu Franai Sirniku. I Jvala tudi pevcem, govomiioj gospt.)du Semetu in gospodu kaplanu za opravljen obred, '/mÍuJíkí: .víVí Iírank/> z ženo ErikOf sin Darko z ženo Hermino, vnuka Dimiirij in Aljaž (er vnukinja Anja z dridifut Niai unuia zatn. kar nt? bi hotela živeti. IJmria si 7.aio. da bi neholil iipeti. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očela, tasta, brala in slriea AVGUSTA JANDROKA iz Lajš pri Šoštanju 5. 9. 1929 - 4.1. 2004 Niti 'zbo}ioni nisi ivkol. niti ioke mtsi podol, broy. shvosa Uho si odšci. kakor Uho si živol; ofitaî miw je lelep spowln nntc. se iskrem) zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli in nam v trenutkih slali ob strani ter nam kakor koli pomagali. iatujoči: žjena Anica, situ>YÍ Emily Marjatiy Primož in J linko z družinami Mag. Uroša Rotnika ogrožajo Nckajkral so mu sio/ili po in()l)ilolu, mu \ lomili v avto in hišo in ga tudi napadli - Jo ozadje vs(^ga skliîp nad/oi no^ja sveta, da poišrejo usodnejší^íja izvajalca za sliojno polasanjc prorno^ia iia deponiji? Mira Zakošek Slovenci smo bili liol^o pt>nt*»-ni na svojo malo dr^.avo ludi zalo, ker smo bili v njej varni. Tudi ponoći smo sc lahko mirno sprehajali po ulicah, ne da hi se zaradi tega slabo počuliii. To so nam tujei, ki so nas obiskali, pogoslo zavidali. Vse pa kaže, Ja ni več tako, daje osebna varnost ludi v naši drtavi vse bolj »iiaćoia«. V javnosi prihajajo naravnost šokantne zgodbicc, ki so bolj pt^dobne kakšni filmski kriminalki kol resniCncmu življenju. Pa so na žaU)sl resnične. Tudi tisla, o kaleri le dni veliko govorijo v ŠoSlanju, v Šaleški dolini, pa tudi po vsej Sloveniji, jetaksna. Mislimo na listo, zaradi katere se direktor Termoelektrarne So.Uanj mag. Uroš Rotnik^e nekaj tednov prevai^a okoli z varnostnikom. To pa /iiio. ker je Inia njegova varnosi v zadnjem obdobju kar nekajkrat ogrožena. O zadnjih dogodkih ne želi gtwo-riti.saj bi jih rad čim prej pozabil, v.seeno pa je odgovoril na nekaj naših vprašanj. Sliši se, da vas ogroéûjo in »režko, težko je to povedati in ludi ne iselim to razlagati. Vsekakor pa ni bilo prijetno. Rad bi čimprej pozabil.« /i? vam Je jas/to, hh naj hi (o hii? Posei na deponiji premoga Je vreden tetno okoli pot mltijarde - je morda ravno to vzrok za ogrožanje? »Tudi o temjc ležko govoriti, želim pa si, da bi bila la agonija čim prej končana.« Ce vieveni povezave, potem je videti, kot da seje vse to zflceJo dogajati po tistem, ko je vaš nad' Zftrni svet konec noveinhra lani skíenii, da z izpisom poišvenaj' ugodnejšťga ponudnika z/a stroj' no pofofiúnje premoga ne depo» niji. Posel je menda zelo velik, vreden kar okoli pol milijarde tolarjev letno. »Konccntraeija teh dogodkov sc je res začela po novembru, 10 drži.« Kako se počiuite, vas Je vse tole kaj omajalo? »PixsIovnršek, krajan-kc, ki se je na pcístaviiev oddajnika pritožila že pred lem. Prav lako pa so menili, da sta bila Justina in .^rlič ob pod-pi.su pogodbe s Si.mobilom zavedena. Pogtîdbo je .sklenil Si.mobil z družino Ariič že 4. novembra leta 2tH)2, lokacijsko informacijo za gradnjo pa pridtibil šele avgusta lani. Po ugotovitvah krajanov je lorej dotlej vsa dela opravljal na črno. Krajani so zgroženi tudi nad »priporočilom«, ki gaje dobila družina ArIič, čeŠ da naj zadržijo sklenitev pogodbe kot pi«lovno tajncwt. To je bil po njihovem tudi (wnovni razlog, da so zamudili pritožbeni rok na izdajo lokacijske informacije. Krajani so namreč za delovanje bazne postaje izvedeli Sele 26. decembra lani. Ker se nič ni zgodilo in ker se predstavniki Si.mobila niso odzvali vabilu na sestanek, so krajani v sredo, 7. januaija nekaj po 15. uri, sami izklopili iz omrežja omenjeno postajo, s tem pa so seznanili župana mestne občine Velenje Srečka Meha, poslanca v državnem zboru Bojana Koniiča in inšpektorat za poŠto in telekomunikacije Slovenije. Kristina Ko.sič Šornje bila na kraju dogodka zelo razburjena, saj je prepričana, da oddajnik izredno slabo vpliva na njeno zdravstveno stanje in počutje. »Saj sploh ne morem več spati. V ospredju Histitia Kosič Šom takoj po IzMopItvi varovalk. Za rjjo Bojan in Branka Artič sem razdrai^ljiva...« Ju.slina Ariic pa je bila pod vplivom dogtxlkov zadnjih dni predvsem prestrasena in negotova in je odpoved pogodbe zagotovo podpisala zaradi priii-sk(w sosedov. Jc oddajnik tudi njo motil? )»Ne, jaz asehno ne čutim ničesar Mene ni nič motilo.« Pa zakaj zdaj mislile, daje škodljivo? »Ker vsi tako pravijo,«je bila kratka Justina. Podo bnega mnenja je biJa tudi njena snaha Branka: »Jaz spim p<»p(>l* noma enako kot |>rej.« Bojan Arlič, na hiSi katerega je omarica Si.mobila, ki sojo krajani izklopili, pa je zgolj nemo zrl v dogajanje, dejal je le: »S sosedi se res ne bi rad kregal,« Krajani, ki so se odločili za tak.šen oster poseg, so se obrnili tudi na /vezo ekoioSkih gibanj Sliwenije, ki zagovarja izdelavo ncojvisne raziskave o primernosti ali neprimernosti lokacij baznih mobilnih postaj mobilne telelonije, saj bi tudi na la način preprečili javno izražene upore, ki so poslcdica nezado- voljstva zaradi postavitve teh posiaj. »Zavedamo se, da ni več mogoče *Aivcti brez mobilne telefonije, vendar razumemo ludi skrb krajanov za njihovo zdravje,» poudarjajo. Vsem mobilnim operaterjem v Sloveniji so poslali konkrelno ponudbo za izdelavo taksne Studije. In kaj pravijo iia Si.mohilu? .Si.mobil ima za bazno poslajo Šalek pri Velenju zbrano potrebno dokumentacijo (grad- ^m + bcno dovoljenje in port^čilo o vplivih na okolje, oceno tveganja smo pridobili že pred izdajo gradbenega dovoljenja- saj je le-ta nujna za to). Bazna postaja je nemoteno delovala vse do konca decembra, koje bilo ugotovljeno, daje Izpad elekirične energjje povzročil neznani siorilec. Po nv, intervencije delavccv Clcktra ler nedelova-nja bazne postaje. Menimo, da so ta dejanja kazniva ter povsem neupravičena, zalo smo zoper storilca vlomili kazensko ovadbo in imamo na lokaciji varnostno službo. Na S i. mobi I u se seveda zavedamo» da odkrila komunikacija med operaterjem mobilne telefonije, lokiilnimi oblasi mi in jav-nostjcî pripomore tako k boljši obveščenosti kot k večji spre-jcmljivasii nove biiznc pmtaje. Vendar pa na em'Vilranske pritiske brez ulemeljenih razlogov ne moremo pristajati. Lokalni skupnosli -smo seveda pripravljeni predstavili delovanje našega objekta lervpliv na okolje, vendar pa smo vabilo na sestanek prejel) prepozno. ■ Tamara Valenćić, vodja Službe za odnose z Javnostmi