249. Številk*.
Ljubljana, v torek 30. oktobra.
XXVII. leto, 1894.
Uhaja tlak dan aveeer, iaimsi nedelje in praanikc, ter volja po poj ti o rej u man sr avstro-ogerake dežele ra vb«> leto '■*:> gld., z.t pol leta « gld., kh Četrt leta 4 ^ld ta, jedea ■eter 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gid.,
Za otoioiU
za četrt leta 3 gld. 30 kr., «a jeden mesec I gld. K) kr. Za pošiljanje na dom rafuna st> po 10 kr. na meneč, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, koliker i-oSr.nina srjafia. plačuje ■« od Cetinatopne petit-vrate po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., ce ne trikrat ali večkrnt tiska Dopisi naj ae iavoli frank trat i. — Rokopiai w ne vračajo. — Uredništvo in opravi.i fitvo je na Kongresnem trgu fit. V2. Upravniitvn naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, osuanila, t. j. vat? administrativno rt vari.
Vabilo na naročbo.
Nlmvno p. m. oMlaUltve uljudno vabimo na ■OT» earo*bo, stare gospode naročnik« pa, katerim bo potakla koaoeui nieaeva uaročnInH, prosimo, da Jo o pravom čaau ponovo, da potfi-IJaa|e no prtaeba In da dobo vae itevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
volja aa Ljibljaaake naročnike brea potili Jn-
■1» aa dom t Vae loto . . .   (Id. IS*— I Četrt leta   . .   gld. *•»«> Pal leta ...     „    S-50 | Jeden moaoo.     „ 1*10 Ka poilljaafe aa dom ae računa IO kr. na neaee, SO kr. aa četrt lota. m poftlljanjom po potiti volja t
Vae loto . . .  gld. 15*— I Četrt lota . . . gld. 4--
Pal lota ...    va    H'— I Jeden moaoo •        1 *40 ■aF" Narooajo ao lakko a vsakim dnevom, a k kratn ao mora poslati tudi naročnina, drugače ao ao omi ratno ma doticao naročilo.
■laff Vse one eestlte p. n. naročnike, kateri so s naročnino na dolgu, opozarjamo uljudno, da nam blagovoli Isto vposlatl, Icer drugače Jim bo list nstav
1|CM-       Upravništio »Slovenskega Naroda". Vlada in Primorska.
Italijanske demonstracije v isterskih mtfitih se ponavljajo dan na dan in primerile so se tudi že v krajih, kjer je prebivalstvo še dosti koncihjantno
Konstatovali smo že, da je prvih izgredov kriv največ politični sistem namestnika R naldinija, da pa se re vo 1 u ci j o n a r a o gibanje širi in da demonstracijam de vedno ni konca, to je prouzročil ministra Bacquehema medli odgovor na interpelaciji glede isterskih dogodb in pn o k o 1 u o s t, da vlada v Piranu žaljeni državni avtoriteti še do sedaj ni pridobila ni kakega zadoščenja.
Taka omahljivost in nedoločnost je vzpodbodla italijansko stranko, da nadaljuje z uprizarjanjem demonstracij, in ker se vlada kar nič energično ne ustavi,a, stranki ni zameriti, če domneva, da zmag*.
Ministra Bacquebema odgovor na interpelaciji pa je bil tudi tak, da je bila splošna nezadovoljnost ravno tako opravičena, kakor splošna osuplost. Na tak način doslej avstrijska vlada v parlamentu de ni g o v ori I a o ve 11 k i b i z g r a d i h.
Minister je v svojem odgovoru samo popisal dogodbe v Piranu in v Kopru ter zatrdil, da pravosodnega minintra naredb* ni imela namena, žaliti italijansko prebivalstvo, ter da bo vlada varovala držuvno avtoriteto
V meritornem oziru ni torej minister črhnil besede in vender bi bil imel pred vsem jasno in določno povedati, da se snuje naredba na državne osnovne zakone, da je povsem zakonita in umestna, ker je Primorska slovansko-italijanska dežela in da bo celokupno ministarstvo z vso močjo skrbelo, da se izvede.
Minister tega ni storil, in sicer zategadelj ne, ker kabinet glede te naredbe ni jedin, ker se naredbi pravosodnega ministra ustavljajo trije njegovi tovariši Plener, Wurmbrand in Bacque-hem. Žalostno dovolj, da se najdejo ministri, ki niso zadovoljni, ako se jeden njihovih tovarišev ravna po državnih osnovnih zakonih.
Izgrede v Kopru in v Piranu je miuiBter popisal na podlagi poročila namestnika R inaldiuija. Z nobeno bi s \io ni omenil i r e -dentističnih klicev in i r e d e n t i s t i č -nega značaja vse demonstracije. Da so se čuli
iredentistički klici, potrjuiejo italijanski listi Bami, tnko v Iti m u izhajajoči „M e s s a g g e r o", ki pravi, da Pirana „attesero la truppa austriaca col uri lo di „Vi v h »' Italia! Abbasso le armi austriucbe! Morte ai Croati!" Tako in jednako puročajo tudi drugi italijanski listi. Sicer pa minister ni tajil, da se je tako klicalo, samu molčal je, s tem pa — nehote* — dal demonstrantom potuho.
A tudi glede drugih dogodb se je minister iz rekel jako čudno.
Nezaslišanega postopanja Pirau-skega župana ni niti grajal, konstatoval pa je, da je Župan postopal svojevoljno in da m storil svoje dolžnosti glede vzdrževanja redu.
Jedno pa potrjuje ministrov govor: da so državni organi v Kopru in v Pazinu igrali čudno ulog o.
Koprsko glavarstvo je poslalo v Piran posebnega uradnika in ko je župan idklonil skrb z« vzdrževanje reda, jo je ta uradnik prevzel in — po ministrovem zatrdilu — ukrenil, kar je bilo potrebno za vzdrževan,«" reda. Kaj pa je ta uradnik ukrenil, da so se potem še mogli brez najmanjšega zadržka zgoditi velikanski izgredi in napadi, če je pijana drubal mogla vdirati v hiše in je pleniti? Kaj so orožniki delali, to je minister pojasnil. Omejili eo se ,auf eine beobachtende Hal-tung". To ni prav nič nevarno.
Najinteresaotaejšo ulogo pa je igral gosp. dr. Hocbegger, kateri je v spremstvu cele stotnije vojakov prišel v Piran, kjer se je na ekla-tanten način k o m p r o m i t o v a I a državna avtoriteta.
Minister je rekel, da je Piranski župan tudi napram H >cheggerju odklonil Bkrb za red in da jo je prevzel Hoehegger, Kako pa je potem prišel župan do tega, da je v skrbi za red obljubil zopet napravo samoitalijan^kega napisa, in da Hocbegger, ki je imel naročilo in m o č za vzdrževanje reda in zvrSitev ministrove nitredbe, ni ugovarjal niti se protivi, ko je okrajni sodnik na svojo ;u st razveljavil ministrov ukaz in dal obesiti sainoitalijariBko tablo? V tem ozru je ministrov govor jako o^koden in poln protislovij. Ali je namestnik Kinaldini poslal H o c h e ggerjavPiran, nedabi mu bil dal določnih instrukcij? Jasno je, da ae tu nekaj prikriva.
Minister je obljubil varovati državno avtoriteto, m pa nič rekel glede obnovitve dvojezičnega napisa. Vsled tega ko hoteli slovenski poslanci novic interpelirati in svojo interpelacijo podpreti z novimi dokazi.
Ministerski svet se je v soboto koj po seji sešel in se zopet bavil s to stvarjo.
Sedaj se ve, da se je 8acquehem nalašč izognil vsaki določni izjavi glede napisov, ker m i n i s te r h t v o takrat še ni bilo jedino. Windischgraetz je vsled tega razporav ministerstvu odpotoval k cesarju. Včeraj smo javili, da huče vlada izvesti pravosodnega ministra naredbu glede dvojezičnib napisov in vsled te obljube se pripravljena interpelacija ni b ta vi I a, ampak je Klun samostojno interpe-liral. Pričakovati je torej, da bo vlada z vso odločnostjo zagotovila jezikovno ravnopravnost pri sodiščih v Istri, gotovosti pa še ni nobene, kajti vse kaže, da se sistem vsuj Bedaj še ne bo premenil in da ostane Rinaldioi na svojem mestu.
Kakor smo rekli, se razširja revolucionarno gibanje na Pnmorakem čedalje bolj in tega je kriva jedmo le vladua neodločnost in omahljivost, in s popolno opravičenostio lahko rečemo ministru Bac-qj« hemu, da varuje državno avtoriteto v nezadostni men.
Državni zbor.
Na Dmiaji, 29. oktobra.
Tudi današnja seja poslanske zbornice je bila posvečena novemu ktzenskeuiu zakonu Posamični govorniki, tako protisemit dr. Pattai. mladočeški poni. dr. Slama, levičar dr. Menger in štajerski konservativec llageahofer so vsak po svoje govorili prav zanimivo, a zauimal se m za njibova izvajanja nihče, vse se je bavilo samo z isterskimt dogodbami. Konc-m seie je posl. Klun zopet inter-peliral glede teh dogodeb.
Pri razpravi o kazenskem zakonu je prvi govoril dr. Pattai jako ob&irno in stvarno. Opravičeval je posamične določbe v načrtu, zoper katere ao se bili izrekli predgovorniki in sam nasvetoval razue premembe, nanašajoče se največ na izrodke norudnogospodarskega značaja ter priporočal, naj se vzprejme načrt kot podlaga specijalne debate.
Posl. dr. Slama je priznal, da je predležeči načrt dosti boljši, kakor sedaj veljavni kazenski zakon, da pa so se urinile vanj nekatere določbe, katerih nikakor ni moči vsprejeti. Po njegovih mislib bi bilo najbolje, da se iz načrta izločijo dobri deli in v obliki novele k sedanjemu kazenskemu zakonu uveljavijo.
Posl. dr. Menger je napovedal nekatere pre-minjevalne predloge in povdarjal, da nezadovol|no8t s posamičnimi določbami ne sme motiti sodbe o celotnem načrtu. Nov kazenski zakon je nujno potreben. Družbeni red, razmere gospodarske produkcije, vse javno in politično življenje se je spremenilo, odkar Be je izdal sedaj veljavni kazenski zakon. Razmere so take, da jih ni moči vzdržati ia vender mora miniBter aoticbambnrati pri parlamentu, da ae izvede reforma. Govornik se je potem bavil z ueifhttrimi posamičnimi določbami in končno priporočal, naj Be /.boljša položaj justičmh uradnikov.
Posl. llttgenhofer je modroval o Redaj navadnih ka^uih in pnSel do zakliučka, da to pri Bedanjih razmerah zadeti samo davkoplačevalci, ker morajo kaznjence v zaporu rediti. Priporoča, naj Be izumi kazen, ki b:> obsojenca dejanski bolela.
Posl. dr. Kronavvetter: Vsakemu naj se jih DUhteio petindvajseti
Posl. Hagenbofer opravičuje na dolgo in na široko svoje stulišče io konča svoja izvajanja z zatrdilom, da najonuoernejša kszen bi bila — paiica.
Posl. dr. Kronavvetter: Potem pa se bo moralo tudi kavalirju odšteti petindvajset batin, če bo kaj zakrivil. (Splošna veselost.)
Razprava se potem zaustavi in na vrato pridejo interpelacije.
Posl. Klun in tovariši interpelirajo zaradi iRterskih dogodb. Mej drugim se pravi v interpelaciji: V odgovoru na interpelaciji glede isterskih dogodb je minister izrekel pričakovanje, da se ne bodo več primerili izgredi. To se ni zgodilo. V Kopru bo bile nove demonstracije in vladni organi so zopet kazali isto popustnost, kakor v Piranu. V interpelaciji se navajajo potem vse dogodbe, potem pa se pravi: Slovansko prebivalstvo je doslej občudovanja vredno zmernost kazalo. A začelo je tudi mej Slovani v r e t i,, kar je toliko bolj  uinovno, ko se itali-
laoski izgredniki obnašajo proti Slovanom ekscesivno in jim groze na raznovrstne načine. Zato zasluž jo varstva oblastev, kajti homatije bi se le poostrile, ako bi si morali Slovani Bami pomoči. Zadnji čas je, da nastopi vlada z vso energijo zoper tiste občinske zastope in župane, ki prouzročajo izgrede. Interpelantje vprašajo ministra, če hoče postopati po določbah §§ 94. 95 in 96 občinskega reda ister-akega z dne* 20. julija 1863.
Prihodnja seja bo v sredo.
Shod zaupnih mož na Koroškem.
[Izv. dop.]
Iz Celovca, 26. oktobra. Evo posnetek izgovora podpredsednika pol. društva, goBp. V. Legata. Omenil je, kako se nas od nasprotne Btrani sili v to, da se tudi mi orgaoizu->'nM  in   poudarjal,   kako nesramno  da so zadnje tednu nasprotni listi pisali in bujskali zoper dsnašn|i bhod in slavnost. Na vse te bujskarije pa je bil naš odgovor ta, da smo se zbrali  danes tukaj v tako ogromnem številu,  kar je dokaz, da rodi sila le protiBilo. Govornik bi želel, da se po deželi združijo vse moči na delo, in kar posebno priporoča, je to, da bi se povsod po slovenski zemlji poieg drugih društev snovala tudi bralna društva, tako menovane č talnice, iu pevaka društva, katera bi gotovo priponi    a do tega, da bi naša mladina pričela bolj pošteno živeti in bi rajŠe čitala knpge in časnike ter se urila v lepem, domačem petju, nego da poseda to gostilnah in postaja po kegljiščih, kjer nič prida ne vidi in ne sliši, ter ču>e le pra/ne in grde marnje. Pojasnjuje, kako blagodejno uplivaio poštene veselice na naše ljudstvo, kar posebno kažeto naše slavnosti v Ceovcu, ter pravi, da le J*rmkova slavna v Ziljski dolini za pnhodnie leto že zagotovljena, ker je predsednik pisateljskega društva, gospod dr. Jožef Vošnjak, že  naznanil, da hoče to  društvo oskrbeti primerno spominBko ploščo,  ki se bode uzidala v .larnikovo rojstno hišo. Takrat pa naj bi se udele žili te slavnosti vhi zavedni Slovenci iz Koroške in sosednih dežel, kajti mej nami ne sme biti nobene razlike; vsi Bino sinovi jedne matere in liub nam mora h,ti vsak Slovenec, bodisi iz Kranjskega ali S ajerskfgH, Gor škega ali Primorskega; vsi smo, h .luno io ostanimo jednega duha in jedoega srca. Nadalje  jiriporoča,   nai   se  Slovenci  držijo gesla: „svoji a svojim" in naj  nikar ne zahajajo v take prodajaln.ee   ter  gostiioice,   katerih   gospodarji so Sovm ..rtu sovražni, in pri volitvah zoper Slovence delujejo in pritiskajo.   Kdor hoče od nas živeti in pri nas kupčijo delati, naj se nauči  našega jezika. Zfl zdaj vidimo,  da vsi pametni trgovci v Celovcu, pa tudi po drugih mestih po slovenskem delu Ko-roikt, za potrebno spoznavajo, oskrbeti sh a takimi p>m< čniki m delavci, ki so zmožni tudi slovenskega jezika, ker vidijo, da je boljše, ako kaj prodajo in tuoreio od tega zaslužka živeti, kakor pa, če bi za pultom dremali in od slabe kupčije konec jemali. V Celovcu imamo že nekaj vrlih muz, ki zaslužijo kot trgovci od nas podpiraoi biti. Pri njih kupujmo, pri drugih pa zabtevajmo,  da nas vsaj pošteno postrežejo in se pri občevanju z nami poslužujejo našega domačega maternega jezika. — Govori obširneje o takoimenovanem koroškem „miru" ter poudarja, da nafti nasprotniki ta mir le tako umevajo, da bi oni nad uami gospodarili.   Prej, ko so še Slovenci na Koroškem mirno spali večno spanje na korist nikdar sitemu Nemcu,  takrat si je ta gospO.ia zadovoljno mamla roke ter je že bila sigurna zmage nad našimi, deloma izsesanimi slovenskimi telesi. Kakor po nekaterih delih  Koroške samo še krajevna imena j>r.čajo, da so tam nekdaj bivali Slovenci, tako so t   poštenjaki tudi že računali na to, da bode v gotovem času slovenski živelj na Koroškem popolnoma izginil iu da bodo samo še naši grobovi pričali po« znejšim  rodovom,  da bo tu bili  nekdaj naseljeui h gu in c-aariu vsgdar zvesti Slovenci. Takemu koroškemu miru zoperstaviti se z vsemi našimi močmi je pa naša dolžuost. Ne mi smo, ki kalimo mir na Koroškem, ko zahtevamo le svojih pravic, marveč naši nasprotniki kalijo mir, ki uživajo vee dobrote v poini meri, pa Se niso zadovoljni. Ni še dolgo od tega, ko je naš c  kr. deželni šolski  nadzornik dr. Gobane zopet jedenkrat za potrebno spoznal, spraviti se čez nas, ter je v V. deželni učiteljski konferenciji v Celovcu zapel staro peBem o koroškem m ru, potem pa kar naravnost hujskal svoje podložno in verno mu udano uciteljetvo proti nam in našim prizadevanjem. A nas njegovo rohneuje malo, da, prav
malo briga. Mi se ga ne bojimo. Narod naš je živel in bo živel, ko že tega gospoda davno več na sveta ne bo. Tudi na'e sedanje zapeljano učiteljstvo bode prišlo potem do spoznanja, da oe hodi po pravi poti in bode prisiljeno, obračati svoja jadra po vetra, ki bode o svojem času gotovo tudi take elemente od-pihal iz površja, kajti vlada bo prisiljena uvideti, da nas potrebuje, ako hoče obstanek ljubljene nam Avstrije zagotoviti. — Jako umestne in času primerne so bile tudi besede, ki jih je govoril o naših značajih v obče. R >kel je, da je prepričan, da je pri shodu navzočih tudi precej takih mož, ki so danes popolnoma z nami, jutri pa bodo doma, v gostilni a>i kje drugod, v družbi s kakim nemškim liberalcem ravno tako prikimovali modrovanju slednjega, kakor danea prikimujejo našim beaedam. Take može imenujen o mi „štfiga-švage", ali boljše tečeno „Sga-može". Nič se ni zanašati na nje in na njib besedo. Dostikrat so še ženske same bolj poštene in trdne v svojem pripričanju, nego so moški. To sku Šamo tudi ob času volitev. Veliko lažje je prepričati žensko, nego marsikakega moškega, ki drvi morda kakemu sosedu na ljubo rajše v pogubo, nego bi se dal podučiti v tem ali drugem.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje «ležele.
V Ljubljani, 30 oktobra.
Parlamentarne vesti. Včeraj dopoludoe s* je nesel upravni odsek. Ker se je bil načelu k princ Karol Suhvvarzenberg odpovedal, voliti ih bilo novega načelnika. Voljen je bil zopet princ Sel w*rzenberg Odsek se je potem bavil z novim domovinskim zakonom. Zistopnik Duuajskega meBta je razlagal, da bi Duuaj vsled tega zakona imel za reveže skoro 3 milijone goldinarjev več trnAkov in bi i/gubil stotisoč goldinarjev pri taksab. Zahteval je, naj vlada zato plačuje mestu za izvrševanje v preneseni delokrog spadajočib opravil posebno odškodnino, ne da bi zato davke povišala. Poročevalcem je odsek določil poslanca Weigla.
Shod nemških zaupnih mož moravskih.
V nedelo bo se v Brnu sest: nemški zaupni možje iz Morave na shod, kateremu je predsedoval posl. dr. Weeber. V svojem govoru o političnem položaju je posl. Weeber priporočal, naj se Nemci drže koalicije, dokler je to v interesu države in nemškega naroda v Avstriji. Sbod mu je pritrdil, vzprejel resolucijo glede solidarnega postopania vseh temšk.h strank in glede razširjenja voldne pravice, ter končno pozval nemške državne poslance, naj glasuieiu zoper ustauovitev nemško slovenske gimnazije v Celju.
Kovsuth
Ln '--h Koasutha sin Franc se je stalno na ataml v Budimpešti. Dobil je mesto ravnatelja nekega i u iuatr j» nega podjetja. Pri zadnjih demonstracijah o Kuasuthovem pogrebu je hotel Fran Koasuth nekaj rogoviliti, a vlada, boječ se posled c, ga je takrat srečno odpravila. Koj pri svojem prihodu je priznal sedanje državnopravno razmerje, vzlic temu pa ni misliti, da bi ne začel baviti se s politiko v smislu, tem besedam nasprotnim.
Vitanja <lr/ave.
Položaj na Nemškem.
Imenovanje kneza Hohenlohea državnim kan celsr|pro in pruskim mtnisterskim predsednikom je gotova stvar tu je tako na Nemškem, kakor v ino-z°mstvu, zlasti na Dunaji iu v Parizu uaredilu najbolji utis. Hohenlohe je katoliške vere in rodom Bavarec. Žudnja leta je bil namestnik v Alzaciji in Lotaringiji. Iz začetka se je Hohenlohe upiral, pre vzeti ponujeni mu mesti, a udal se je cesarjevemu prigovarjanju. Namesto Kulenburga je postal pruski rain'eter notranjih del K ne«t Koller, jako konservativen mož, katerega nemško časopisje nič kaj prijazno oe pozdravita Neposredni povod odstopu Ca-privija in Kulenburga je baje to, da Caprivi ni hotel desavouirati napadov oticijoznih listov na grofa Eulenburga. Zategadelj se meni, da se nemška vnanja politika čisto nič ne premeni, glede bodoče notranje politike pa se čujejo kaj skeptične sodbe. Zatrjuje se tudi, da sta cesar in Caprivi pri zadnji avdijenci kaj ostro govorila drug z drugim in da se Caprivi najbrž pri cesarju še poslovil ne bo.
Zoper angleško persko zbornico
se je oglasil ministerski predsednik lord RoBeberv in Bicer nenavadno ostro. Imenoval je persko zbornico narodno nevarnost in provokacijo k revoluciji, ter napovedal, kaj misli storiti za nje odpravo. Poslanska zbornica naj s posebno resolucijo si prisvoji oblast nad persko zbornico in zahteva revizijo ustave. Če bi ne, kakor je pričakovati, perska zbor-mca upirala, apelovala bo vlada na volilce.
Domače stvari.
— (Naša zmaga na N o t r a o j s ke m.) Pri denašnji deželno zborski volitvi je izvoljen, kakor se nam brzojavlja iz Postojiae, kandidat naše stranke gospod Fran Irko deželnim poslancem z 69 glasovi. Oddanih je b<lo vseh glasov 107, izmej katerih je dobil ossprotai kandidat g. Fr. Modic 38. VeČina za kandidata .Slovenskega društva" je torej velika. Vlani osorej je dobil nal kandidat, pokojni g j. Kraigher 59, a isti kandidat nasprotne stranke g. Fr. Modic 43 glasov. Danes je torej prirastka naši stranki 10 glasov, a izgube pri nasprotni 5'glasov. S tem je najsijajnejše pobita smešno-bahata trditev včerajšnjega „Slovenca", češ, da „katoliška organizacija tudi na Notranjskem napreduje." Ona ne napreduje, ampak je nazadovala, čeprav je delovala z mladimi silami .pekla". Te sile so se morale razrušiti ob politični razsodnosti in značajnosti notranjskega naroda, to tem preje, ker je nph samih gola puh-lost in propali sr.. Kjerkoli vladajo nepokvarjeni narodni nazori, tam bode vest o današnji zmagi vzbujala navdušene klice: Slava vrlim notranjskim možem, živela in procvilala zavedna Notranjska! — S Postojinakega volišča se nam danes še brzojavlja, da so bo naši nasprotniki ušatorili v „hotelu", čigar lastnik je steber nemškutarske kazine in celo leto ne vidi cerkve od znotraj. Bravo, „katoliki", taka so vaša „sveta načela" v dejanji in resnici!
— (Slovensko gledališče.) Kakor smo že naznanili, se pojeta danes operi „V vodnjaku" in „Cavalleria rustičan a". Ker sta bili operi stavljeni na repertoir še le za soboto, sta se gg. Beneš in Vašiček svoji ulogi mogla le deloma naučiti slovenski. S cer pa se je odredilo, da odslej vse operne moči morajo peti izključno le slo" venski. V operi „Cavalleria rusticana" poje gospica Irma Pola kova danes prvikrat „L'ilo". — V četrtek na Vseh Svetih večer se predstavlja kakor običajno žaloigra „Mlinar in njegova hči". Opozarjamo občinstvo, naj letošnje predstave te lepe in resnične slike iz kmetskega življenja ne zamenjava s navadnimi, samo za jeden večer in zgolj za priprosto ljudstvo namenjenimi. Žiloigra se letos v marsičem na novo uprizori. Gosp. Inemann igra mlinarja ČJrnota in bo imel prvikrat priliko pokazati se v glavni ulogi. „Marijco" predstavlja na novo goBpica Slav-čeva; vestna skrb, s katero do najmanjših podrob-nostij prouči vsako vlogo, nam je porok, da jo bo dobro izvršila. Gospod Danilo je Kourada na novo študiral, in ga bode dal realistično. Temu primerno bo tudi prizor na pokopališči drugače nego običajno prirejen.
— (Poreško-Puljski škof Flapp) je pred kratkim poročal v K m o razmerah v svoji šk( liji. Povdarjal je v svojem poročilu, da v njegovi škofiji ni Nemcev in da je za vzgojo potrebnih duhovnikov ustanovil v Kopru zavod, čegar gojenci obiskujejo ondotou italijansko gimnazijo. Vsa stilizacija tega poročila je taka, da ni dvomiti, da škof Flapp namenoma ni hotel povedati, koliko je v njegovi ški ti i Hrvatov. Tako poročanje je povsem v zmislu političnih načel gospoda Flapp*, ali pa je tudi dostojno katoliškega škofa, ki so baje vsi naši politični voditelji, na to naj nam odgovori — „Sloveuec".
— (Slovenski napisi v naših planinah) O tej zadevi piše „Slovenski Gospodar" v poslednji svoji številki pod zaglavjem „Slov. planinsko društvo" dodatno k neki prejšnji notici: Glavni zbor podružnice tega društva v Mozirju je lani sklenil, da bodo vsi napisi in kažipoti samuslovenski. Isto je tudi osrednji odbor v Ljubljani letos zankazal. Pred par dnevi smo zvedeli, da bode vrla Mozirska podružnica zanaprej v tem smisla složno delovala.
— (lt e v u I u c i j o n a r ii o gibanje v Istri.) Nocoj ponoči ae je vsled brzojavnega naročila odpeljal jeden batalijon Ljubljanske posadko na Primorsko.
— (Ponudba.) Kovaški, ključavničarski, sodarski, krojaški, mizarski, kotarski in drugi gg. mojstri, kateri potrebujejo za svojo obrt krepkih in zdravih vajencev, naj se pismeno zglašajo pri vodstvu družbe bv. Cirila in Metoda. Vodstvo je namreč vsaj začasno v tem prijetnem položaj', da jim ustreže.
— (Pevsko društvo aL i r a" v Kamniku) bode v četrtek dne 1. novembra t. I. pelo tri nagrobnice v spomin svojim umrlim udom ob 5. uri popoludne na Kamniškem pokopališču.
— (Trtorejaka zadruga.) V Krškem oBDovala se je trtorejaka zadruga „pepinjeraa, zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je pospeševati trto- in vinorejo v obče, posebno pa v KrSkem okraji s tem, da ustaanovi na primernih krajih pepinjere, da vzgojuje, kupuje in prodaja ameriške ključe in bilfe in cepljene ameriške trtu. Zadruga obstoji vsaj 10 let. Zadružni deleži so ustanovljeni na 10 gld., in dajo 5% obresti, vrb tega pa se tudi izplača določeni del vsakoletnega dobička kot dividenda. Zadružniki smejo imeti tudi po več deležov, in dobivajo za svojo lastno potrebo trte po 20% ceneje, kakor jih zadruga sploh prodaja. Svoje de lovanje prične zadruga, ako je vplačauih VBaj 150 deležev. Odbor, kateri je že prosil /.a vps zadruge v zadružni register, sestavljen je sledeče: Ivan Knavs, župnik v Krškem, predsednik; Kari Zever, župan in meščan v Krškem, predsednikov namestnik; dr. T. Romih, meščanske šolo učitelj, tajnik; Anton Lav-rinšek, meščan iu posestnik v Krškem, blagajnik; Fran Gregorič, mešćau iu posestnik v Krškem in Viljem Pieifor, meščan in posestnik v Krškem, drž. iu dež. poslanec, odboruika. Prvo leto namerava zadruga cepiti 100.000 ključev in jih vložili v pe-pinjero po načinu, kakor se je letos to delalo v prisilni delavnici v Ljubljani. Ako se poskus dobro obnese, nadaljevalo se bode delo v pribuduph letih v vehko večji meri. Namen teh vrstic je, opozoriti širše občinstvo na to najnovejšo zadrugo, ter vabiti k pristopu. Odbor zadruge daje dobre volje potrebna pojasnila in dopošilja na zahtevanje tudi pravila.
— (Zdravstveno stanje.) V nekaterih vaseh kočevskega okraja se je pojavil legsr in je zbolelo 18 osob. — Na Slapu pri Vipavi je ponebal legar. Ker je na S apu bila glavni povod iegarju slaba p tua voda, se bode morda napeljal tja dobro četrt ure oddaljen studenec. Stroški tega vodovoda delajo za zdai 6e ovire.
— (Pred državnim sodiščem na D u n a j i) bla je v petek dne 25 oktobra t. I. obravnava na tožbo okrajnega odbora Šoštanj-s k e g a (na Štajerskem) zoper deželni odbor štajerski, loper plačila ostanka subvencije za vzdrževanje okraimh cest prvega razreda v znesku po 590 gld. 93 kr. 1/. dežtlae blagajne štajerske plačuje se namreč okrajnim odborom za vzdrževanje tth cest podpora do jedne tretjine troškov za poBip, in do polovice troškov za zgradbo. 'L\ tako podporo mora se vsako leto posebej prositi, in končno se mora doka/utl deželnemu odboru, kaj se je storilo za ceste, da isti potem z ozirom na storjeno delo nakaže izplačilo te subvencije. Okrajni odbor Šoštanj-ski pa je prezrl za leti 1890. in 1891. Bklemti koj v nastopuem letu ta obračun z deželnim odborom, in ko je kesneje na to pomoto prišel, deželni odbor ni hotel te podpore Bkup v znesku po 590 gold. 93 kr. izplučati, rekoč, da vsled naredbe deželnega odbora z dne 6. januvsrija 1877, štev. 58 odobrene od deželnega zbora, m dopustno, da bi se subven-c ja od katerega leta prenesla na prihodnje leto. Okrajni odbor šošt.tujsk' pa se ui ud..I, ampak, ko so njegovi opomini na deželni odbor ostali brezuspešni, vložil je po dr. Ivanu Dečku v Celju tožbo pri državnem sodišču, in to je due 25. oktobra t. 1. obsodilo deželni odbor Štajerski, da mora plačati ostanek subvencije za leti 1890. in 1891. po 590 gl. 93 kr. iz prirasle obresti.
— (Starinske najdbe.) Iz Celja se nam piše: Pri odvažanju semije na stavišču za „Narodni dom" prišlo se je na velike plošče iz pohorskega mramorja, katere imajo na gornjem koncu lepo izrezane arabeske. Te ploče so iz rimske dobe, ter so očividno služile za okrajek (gesiinB). Vrednost samega kamna jedne ploče brez ozira na njih zgo dovinoko vrednost cenijo na 70 do 100 gld. Takih ploč izkopalo se je dozdaj 8. Razun tega izkopalo se je množica manjših mramornatih ploč in kock, ter množica rimske opeke. Ker se dozdaj še ni niti jedna četrtina zemlje odvozila, katera se mora odpraviti, da pride stavišče v jednak nivo z ulico in trgom, je pričakovati, da se še mnogo jednacih stvarij najde, zlasti ko se bodo kopale kleti in temelj. — Glas o teh izkopinah vzbudil je obče zanimanje v Celju, tako da je vedno mnogo občinstva iz slovenskega in iz nasprotnega taborja na Btavišču, katero z veliko pazljivostjo sledi delu kopajučib težakov.
— (Učiteljsko društvo za ormoški Šolski okraj) bode imelo redno zborovanje 4. novembra t. I. ob polu 11. uri dopoludoe v Ormoškem Šolskem poslopji.
— (Ropa rs k napad.) Dne 25 t m ob i polu jedni uri ponoči so neznani zliko-.ci skuhali vlomiti v spalno sobo glavnega župnika in dekana g. dr. Šuca v Št. Martinu pri Slovenjem Gradcu. Lopovi so morali vedeti, da ima gosp dekan nekaj denarja pri Bebi, da ga cd ia v Slovenjegraško posojilnico. Jeden zločincev je vlomil okno v prvem nadstropji in odprl s hišnim ključem, ki ga je našel, svojim tovarišem hišne duri. Ker s:i bile vrata do sob od znotraj zaprta, niso lopovi mogli naprej. Gosp. dekan le napadalce prepodil grozeč jim, da bode streljal na nie in začel dajati znamenja z hišnim telegrafom in z zvoncem. Ko so hlapci iu dekle prihiteli na pomoč, so bili roparji že pobegnili. To je že tretji roparski napad na župnišče, ki se je dogodil, odkar je g. Šuc glavni Župnik.
— (Klub m i o v c in k i h tehnikov na D u na ji) je za leto 1894/5 volil sledeči odbor: Predsednik:   stud   ing    Joža Omersa;   podpredsednik: stud. mech  HinkoGoliaš; tajnik: stud. ing. Miladin Kraje; blagajnik: stud. ing. Anton Hafner.
— (Električna razsvetljava v Zagrebu) Zagrebšku piinsrna ae pogaja z vodstvom narodnega gledališča v Zagrebu, da ustauovi električno centralo, ki bi v prvi vrsti dajala električno luč novemu gledališču. Stroji bi bili plinovi motorji. Za slučaj, da se ne ponovi pogodba, ki poteče 1. 1900, bi mestna občina odkupila električno centralo od plinove tovarne. Ojčmski zastop utegne vzprejeti ta
predloga
— (Novo gledališče v Zagrebu.) Zgradba novega gledališča v Zagrebu je dospela do strehe. Ziaj te bode poslopje še pokrilo, potem pa se delo ustavi do spomladi.
— (Razpisane siužbe) Pri deželnem sodišči v Gradci oventuvelno pri kakem drugem bo-dišči mesto pristava. Prošnje do due 8. novembra pri predsedstvu dež. sodišča v Gradci. — Mesto poštnega odpravitelja pri novem poštnem uradu v Veliki Loki pri Trebnjem. Letna plača 150 gld., uradni pavšale 40 gld. in pavšale 210 gld. z* selske hoje na kolodvor po šestkrat na dan. Prošnje v treh tcdo'h pri poštueui in brzojavnem vodstvu v Trstu. — Mesto učitelja risanja na višji gimnaziji v Sarajevu, ob jednom tudi za pouk risanja na učiteljišči. L-tv. plača 1000 gld. in 200 gld. stana rme, ter 30C gld. di.klade, po petih letih pravica do zvišanja plače za 250 gld. in po 20 letih zvišanje za 356 gld. Prošnje do konca meseca decembra pri deželni vladi za B>sno in Hercegovino.
J__I
			
		Slovenci iu Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! K A	
			
			
Darila:			
Zahvala. Velečastiti gosp. Franjo K a d u n c novoimenovani župnik Krašiniski izročil je podjrsa-nemu 42 Undžic nabožne vsebine, največ „Dotolubov" pa „Vrtecev" s prošujo, ua) je razdelim mej deco. V dolžnost Bi štejem, da izrekam tem potom vzgled-nemu, vestnemu, za šolski uapredek zelo vnetemu, velikodušuemu dobrotniku, v Bvojem, in imenom ob darovauih otrok uajiskrenejšo zahvalo. — Voditeljstvo ljudske šole v Dragi, dne 27. oktobra 1894 — Ber. A n d o I š e k.
Kazne vesti.
* (Telefonska proga) mej Dunajem in Berolinom se bode posebno slovesno odprla bodoči mesec. Prva h- bodeta pogovarjala na novi progi oba cesarja.
* (d t tridesetletnico) kot škof je praznoval te dni v Belemgradu si tiski metropolit Mihajlo. Došlo mu je od vseh stranij brez števila čeBtitk.
* (Ženskih zdravuikov) je v Ameriki že 2011, ki izvršujejo nairazoovrstnejše stroke zdravniške prakse. M -i njimi je 610 Bpecijalistiuj za ženske bolezni in 131 bomeopatiuj.
* (Krvav upor.) V C»yennu se je uprlo več na prisilno delo obsoienih anarhistov, ter so ubili jednega izmej čuvajev. Morah so posredovati vojaki. V boju je bilo več anarhistov ustreljenih.
* (Čudna tatvina) se je pripetila v Peter-burgu. Lastuik nekega malega laboratonia je dva mesrca uporabljal električni tok, ki je bil napeljan pri nekih durih, katere so bile blizu laboratorija. Zvrtal je luknjico v zid in zvezal železno žico z električnim strojem. Tako je kradel električni tok, di.kler ga niso zasačili iu postavili pred sodišče zarad tatvine.
Književnost.
— .Slovanski Svet" ima v št. 20. naslednjo vsebino: Koalicija — znamenje propadanja;   — Prepir v stranki prava; — Iz delegacij;
— Iz Gregorčičevih poezij; — Materi; — Opatijski guslar; — Njoj;  — Poj ptičice; — Glosaa;
— Vpered; — S. Gregorčiču prigodom njegove petdesetletnice; — Selskij večer; — Dopisi; — Ruske drobtinice;   — Ogled po slovanskem svetu;
— Književnost.
— „Vienac" ima v št. 43. naslednjo vsebino: K. Solvejgs: Crveno ruho; — A. Jira-sek: Rij svijeta; — OJ Zagreba do mora; — Pa-birci po kaikavskoj literaturi; — Tolstoj o Mau-passantu; — J. Kapić: Listovi; — L'stak; — Ilustraciji: H-ktorov >v dom u Starom gradu na otoku H/aru; — Novo hrvat.ko narodno glumište u Zagrebu.
Dunaj 30. oktobra. Ko je koncem včerajšnje seje drž. zbora posl. S p i n č i ć hotel predsedniku Chlumeckemu vročiti svojo interpelacijo glede isterskih dogodb, je Chlumeckv ni hotel vzprejeti, češ, da je sejo že zaključil. Ko mu je K 1 u n vročil svojo interpelacijo, je rekel nejevoljno: Kaj? Še jedna interpelacija? Stvar je jako neugodna! Spitičičeva interpelacija pride v jutrišnji seji na vrsto.
Dunaj 30. oktobra. Člani Coroninijevega kluba so imeli včeraj popoludne dolgo posvetovanje in govorili potem z Baccpiehemom in Clilutneckim. Danes opoludne sta šla isterska italijanska poslanca Bartoli in Rizzi pod vodstvom Chlumeckega k ministerskeinu predsedniku AViiulischgraetzu.
Dunaj 30. oktobra. Koalicijske stranke prirede* danes banket, da poslave mej njimi vladajočo slogo in jedinost.
Dunaj 30. oktobra. Včeraj je bilo tu šest socialističnih shodov, na katerih so se vzprejele resolucije glede splošne volilne pravice.
Peterburg" 30. oktobra. Car se toliko bolje počuti, da mu je ravnatelj ministerstva vrianjiii del knez Obolenski mogel poročati o mej narodnem položaju in o važnih dogodbah zadnjih tednov.
Berolin 30. oktobra. Namesto Hohen-lohea je določen general L me namestnikom v Alzaciji. Lohe je katoliške vere.
Bruselj 30. oktobra. Pri volitvah v provincijalne zastope so zmagali liberalni dok-trinarji, za katere je glasovala vsa klerikalna stranka.
Narodno-gospodarske stvari.
— Prašičja razstava v Novem Mestu se je nepričakovano Uubro spouesla. Urfodni VHpeb je deloma pripisati tudi lepemu vremenu, ki je tega dne omogočilo, da bo se razstavn.ki od blizu in daleč lehko odzvali j>odružmčnemu vabilu. Obtako-valcev |6 bio pa tudi toliko pri razstavi, da se je nekaj časa vse trlo. Vsega skupaj je bilo razstav-lienih ravno 100 |>rašičev a 53 praseti, in aicer v
I. oddelku za plemeae prašiče: 12 mr|asc9V, 17 svinj (mej temi 7 8 53 praseti), 1 mrjaščtk in 14 miadtb stin?, ukujiaj 44 gl«v; v II oddelku za pitane, prašiče ju bilo pa razstavljenih 22 peršutnikov in 34 starih pitaoih prašičev, vkujtaj 56 glav. l/.mej razstavuiki so se posebno odlikovali grof Barbo iz Rakovnika, zatem kmetijska šola na Grmu (za razstavljene prašiče v obeb oddelkih), dalje vitez Langer iz Bršljina, Florijan Zorko iz Družinske vasi in grof Margheri iz O t oči č, kateri bo razstavili prašiče, ne da bi tekmovali za premi|e. Razstavni odbor jim je priznal diplome. Premije, 20 na številu, so se pa priznale v 1 oddelku, in sicer po 20 kron, sledečim tekmovalcem: Jože Košaku iz D jI. Kronovega, Amaliji Schiebel, grajščakinji v Bre tenauu, in Jvsnu Kristanu v Sv. Roku; premije on 10 kron pa Jakob Košnku iz Družinske vasi, Fran Fiorjaučiču is Št. Petra, A Hodniku iz Dol. Kronovegs, Jože Per-gaiju iz Šmarjete, Šporarjn iz Ilenujevasi, F. Snirn kar,u iz Radule in Ig. Pavlinu  iz  Mokronoga. V
II. oddelku za pitane prašiče so se priznale premije po 20 kron: Jakob P«včiču v Novem mestu, Ivan Bajuku iz Metlike in Jure Bajuku iz Bužakovega; premije po 10 kron pa: Ivan Vukšiniću iz Božakovega, Jože Kolencu iz Novega mesta, Miha Nagel inu iz Sujolen-vasi, Fran Pezdircu iz Drešič, J že Košaku iz !)•'! Kronovega, M ha Vovku iz Gotnevaai in Janezu Turku iz Gotuevaai. Razstava je dosti očito pokazala, da se dajo tudi pri nas še najlepši vspehi doseči, če bodemo domače pleme požlahtne-vali z jorkširskim plem*»nom, ker ae to še najbolj odlikuje po ngodnih svojih lastu ist h.
— Izvažanje italijanskega vina je bilo ta m ■»'(• jako živahno Skoro ves pridelek vScilili in v Apuliji pe je prodal. Sic>liko vino so pokupili (L-n, Apuljakn pa večinoma avstrijski kupci. Cene sn dvakrat, v nekaterih krajih celo trikrat višje nego lansko leto.
Ceneno domaoe zdravilo. Za nravnavo in ohranit «-v dobrega prebav ljunja se priporoča raba mnogo deset letij dobromatie^a, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-pračka", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vae te/kote prebavi jenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po poitncm pn\ zetji rHzpoSilja ta pradek vsak dan lekar A, MOLI,, c. in "kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tueh-IhuIm-h V lekxriiab na deželi je izrecno zabtevati MOLL-ov preparat,  BaSDMBOvan z  varnostno znamko in podpisom.
1 (16—1-2)
Umrli *<> v Ljiiltljattl:
27. oktobru: Marija Benedik, cerkveni kova liri, 19 mepeev, Sv. Petra cesta št. 78. — Franc Pire, krojač, 70 let, Vožaraki pot it. 3
28. oktobra: Anton Železnik, umir. uradnik, 73 let, TrŽHflka cesta St. 37.
V deželni bolnici 2.r>. oktobra:   Leopold Dežman, Crevljurski vajenec,
16 let
26. oktobra: Franc IvaoČić, delavec, 57 let.
27. oktobra: Helena ZrinSek, posestniku\ a 2enn, 44 let.
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo- 1 krina « mm.
•J J* o o»	7. zjutraj 2. po po i. 9. zvečer	736 9 oh. 7 28-1 mm. "40 0 flK.	7 6° C 13 0« C 11 6» C	brez v. si. jzh. si. jzh.	megla d. jas. d. jas.	000aa. j 1
Srednja temperatura 10 7", za 2 6' nad normalom.
X3-u.xaa.j@l£Si borza
dne 30 oktobra t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 99 gld. 35 kr.
Skopnj državni dolg v srebru    .... 99 , 35 ,
A-sirijska zlat« n nta....... 123 , 75 „
Avstrijska kronska renta 4°/4..... 98 „ 25 .
Oger»ka /.lata renta 4 ,...... 122 , 25 ,
Ogerska kronska renta 40/e..... 96 , 60 ,
Av*tro-ogerske bančne delnico   .... 1036 „ — B
Kreditne delnice......... 382 , — „
London viHta........... 124 , 40 „
Nem&ki drž. bankovci za 100 murk    .   . 61* (,2%
20 mark............ 12 , 2o
20 frankov.......... 9,91
Italijanski bankovci........ 46 , 10 ,
C. kr. cekini.   . ........ h . 89
I
■g H
iggggggB
Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih zollič in lahko raztopljl-vega vapnenega železa.
Steklenica % navodilom o p»rabi 56 kr., 12 nteklente 5 gld.
Dobila ae pri (1230 1
Ubalflu pl. Triikoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'onIIJm ho a obratno pošlo.
Lekarna Trnkoczv v Gradci
KOSMIČ^
spWTr
CremeVenus
ProslFedek k zušlerht&ni pleli.
Tekutfpudrjugenie'
Červenć tekute ličidlojugenie" Pudr„Eugenie"
vbile,ružove a kremove barve.
Barva na vlasy
Kavka/ika
essenze na km'ry.
Pliiss - Stauf er- lepilo
jc najboljše psa U-pl|onJo /bmil jaiuili predme tov,   kakor ■teklo,   porcelan,   posod je,  les itd. itd.
Pristni, le v kupicah po 20 i a 30 kr. pri Frana Kolliiianii-ii v I.iuniJMiii. (705 — 10)
Glavno zalogo za Kranjsko
ima (1233—1)
FRAN STAMPFEL
Kongresni trg  „Tonhalle" Kongresni trg.
C. tf. glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenic.
Izvod iz voznega reda
vel'avaega odi 1. oicto'ora 189^.
Nastopno omenjeni prlfiaj«! ■( In odhajalni ćaai oanećenl so t mređnjitvrupmhem ram. Hredojeevropakl imm Je k rajnemu oaen r LJnV IJeni i« a minuti naprej.
Odhod Is LJubljane (jnž. kol.).
Ob 1». uri S min. }H> nori oeebni Tlak v Trble, Pootabel, Heljek, Oe-lovec, Franaeuafeete, Ljubno, č«i Selathel t Autaat, lachl, Omnn* den, Solnntrratl, Lmd-Oaatetn, Zeli ne Jeaeru, Strrr, Line, Budajovioe, PlsenJ, Marijine vare, Kger, Karlove Tare, Francove vare, Prago, Lipaljo, Dunaj trla Ametetten.
Ob O. uri T min. tjutrni mešani vlak ▼ Novo meato, Kočevjo.
Ob 7. uri tO min. tfutmj »nehal vlak v Trbia, Poutabel, Hrljah, Oe-loveo, Franaeuafeete, IJubno, Dunaj, eea Selathal v Solnograd, Dunaj via Amatntten.
Ob 11. uri 41 min. ilt>j>oh4itnr maaani vlak ▼ Novo meito, Kočevje. Ob 11. uri SO inim. tUiimltštin* oaehni vlak v 1'rl.lr., Poutaael, Hrvijak, Celovec, Franaenafeate, Djuhno, Selathal, Dunaj.
4 uri 14 min popeludn* oeebni vlak T Trhli, Beljak, Celovec, Ljubim, civ. 8elathal v Rolnoe^ad, Denđ-Oaetein, Zel) na joaeru, liu>-niont, iircKiiii., Curili, Oenevo, Paria, Stevr, Lino, Gmunden, Itohl, Budejevioe, Plaenj, Marijine vere, Rgor, Frazaoova vare, Karlove vare, Prajro, Dipako, Dunaj via Amatetten.
H. url :tO min. *r*T,~r tnoiani vlak v Novo meato, Kooevje.
Prihod v LOnblJano (jnž. kol.).
Ob B. uri SH min. mjulnO oaabnl vlak a Dunaja via Amatetten, Up* afje, Prage, Kranoovih varov, Karlovib varov, Kgra, Marijinih varovh Planja, HuJejevio, SolnoKrada, I.mca, Hterra, Omundana, Iaotila, Ana, aeea, ZelU na jeaertl, li-inl-Oanteliia, Ljubnega, Oelovaa, Reijaka-Franuenafeata. Trbiaa
Ob H. uri S min. tjutrttj rneiani vlak ia Kočevja, Novega meata.
Ob It. uri 1/7 r»ii».. rf<>;»WWri« iiiilml vlak • I)uua)a via Ainetetten, Lipaije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih vttrov, Plr.nja, Kuilejevio, SoUiograda, I.inca, Kt<-jra, Parfaa, Oaueve, Ouriha, Hicrf'iho, luomoata, Zella ua Jeaern, Deud-Oaetelna, I.Juhnnga, Uelovoa, I.inoaa, Puutabla, Trt.Ua
Ob tU. uri 4H min. jn'jtoluttn* meaanl vlak Is Kočevja, Novega meata
Ob 4. uri 4ti min. /iojn>hnin* eaebnl vlak a Duuaja, I^nbnega, SelaOiala. Keliuka, Onlovoa, FraDaeuafeate, Poutabla, Trbiia.
Ob H. uri 34 min. mve+tr ineiant vlak ia Kooovja, Novega Meata.
Ob U. uri 'J I min. mvršrr oaebni vlak a Dunaja preko Amatftltene ta. Djubuega, Kutjuka, Oelovoa, PouUbla, Trbiaa.
Ob
Ob
(4—246}
Odhod la LJubljane {dr*., kol.;
Ob   7. uri it:t min. mjutrtij       v Kamnik, a     »■   .    JJj     i     itopolufin* . . ■ v   AO    „     SSavaV m w
H IO.   „   10    „    MVtć+r „       ,,    (alednjl vlak le oktobra me-
teorni ob nedeljah Inpraanikih.)-
Prihod v LJubljano (dr*, kol.).
Ob   0. url SO min. mjutraj        la Kamnik*. ,   11.   n    18     ,     ttopoluiin*   . „ ,,    fl -   ,,   HO    ,,    mw#tr ,, ,,
»     V.   ,    35     „     rvrrrr ,        n     (aleilnji  vlak le oktobra 1110-
■eoa ob nedeljah lu praanlkih.)
clgn. Žafgi
„3zi ni&fii ceni"
(1235)
rasprodaja nagrobnih oenceo.
WT   PRI  NIZKI CENI!
Lepi nagrobni venci.
l^o^feo garajo©
najboljšega izdelka, ovratniki, inaiiMete«
Zmirom najnovejša izbera
kravat, različnega normalnega perila, rokovic, nogovic, mufov od 80 kr. naprej
Itd. itdU
Priporočam  se za tnno^obrojen poset z velespoštovanjein
tiiys-3)
(PRI  NIZKI  CENI! i ^t*
71 % d	
O	
	
W	
O	
w	
	
>	
	
o	
i	
ISb1   '' 'ajlfft
'l»SŽW>a*W!
as
Novosti
za jesensko in zimsko sezono
gospe in deklice
bluzah za gledališče in prevezah (Scharpen) 1
priporoča po jako nizkih cenah (k,8o_6)
Anton Schuster
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah.
m
1*r
Plznsko točilno (zimsko) pivo.
Usojamo se najuljudneje naznaniti, da se je razpošiljanje našega
«ln<; I* iHivrniliru t. I. pričelo in usojamo si isto gospodom kupovalcem najbolje priporočati.
^7" E^lzria-O., dnć 22. oktobra 1894. (1221-2)
Meščanska pivovarna v Plziin
Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec, Annenstrasse 19.
Izdajatelj in odgovoril urednik: Josip Ko Hi.
Lastnina in tisk „Ndrodurf Tiskarne'