KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ORGANIZACIJE Branski okraj rauna s trikrat vejimi trnimi preseki po izpolnitvi petletnega plana Temelijne zmailnosti p&rspektivnega plaoa za rarvoj kmetijstra v branskeni okraju so nekoliko pretirana opreznost v doseganjui rezultator, toda tudi natanen raun. kaj naj se dosee v prihodjnjih pe-tih letih in s kaknimi ukrepi. V pridelovainju rastlin rairnajo po pla-mi z obuitnimii skaki. Iz-raeni v odstot-kih so zelo pometnibni, toda aibsolirtoe itevilke so posebno v primeTJavi s priakovanjii r drugih itorodn.ih pod:ro-jih v primerja'vri z monostmi preiriz-ke, Saj }e branski okraj itnica Bosiie in Heroegovine in daje ve ka>kor fretji-no vseh trniih presekov v repufoliiki. V stotih Kar se tie dru^ih kultur, rauna plan, da bo povpreni pridelek na hektair pora-sel: pri jeemenu od 11,9 na 15,7, pri ovsu od 8.9 na 10,9, pri kouoplji od <>?,9 na 79, ppi sonnicali od 9,4 na 10,8, pri slad-jtorni pesi od 115,4 na 212.8, pri krotnpi r-jiu od 70,5 na 1 skinpni pri-delek pemice porasel od 23 na 41 tiso ton, koruze od 89 na 143 tiso. sladikorne pese od 18 na "51 fiiso m krompirja <>d 15 na 2S tiso ton. Kljub veeji pre-delavi in osebn-i" potroinji bodo trni prese/ki Wa porasli za 3.13 f>dsfc>sedanii po-vpren pridelek sItv na drevo je znaal 16. plam pa rauoa s povprejem 18:8 kg, pri jabolkih namesto s 14,2 s 27,5, pri hrukah namesto s 15,3 s 27.2, pri vi-njah namesto z 11.6 s 16.6 itd. e bodo ti rainni urejniend, tedaj lx> brariiski okraj pridelova'1 73 tiso ton i-ta, 41 tiso tterem okoliu lx> tcie na pridelovanjai rastlin, v katerem na i-vinoreji ali sadjarstvu. Za trefcji hdbo-viiti okoli rannajo z zmaiijaiTijem se-t-venih povrin, zato pa z znatnim pove- anjem sadovmjakov, medrtem ko rau-najo -v prvem ravnimsikejii okoliu s po-veamjem servenik povrin na raiun ne-remtabilnih sadovnjaikov, travnikov in orn zemlje. Za ure&nieiije tako obsei-nesa plana potrebujejo 5 miJijard in 416 milijonov d'i>n inveslicij-skih red.stcv. De-vatdeset odstotikov sredsitev bo lo za melioracije izvedfoo zemeljskih del ia naanakalnih naprav ostanek investicij pa je doloefn za nakuip plememske rvi-ne, zasajevanje sadovnjaikov, tudije, raiZ'iskovain'}a in drago. Po porabi teh in-vesticij in z iOTedbo ukrepov, ki so do-loeni t planiu, priaitoujejo, da se bo skupna virednost letne kmetijske proiz-vodnje poveaila za 5 milijard 310 miili-jon-ov din v 1. 1%1 ali za 63 odstotkov re, kakor so dosegaili zadnja leta. Sa-mo ta primerjava naim pove, s kaiko ye-likimi rezervaimi razipolaga ta okraij. I. Bodnaruk Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi