Edizione per Testero — Inozemska i zdaja Leto LXXI ^	Štev. 36 a
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate, Podružnica! i Novo mesto<

WEMEC
Izključna pooblaščenJfa ts eglalevan]e Italijanskega ln lujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika,
3 Uredništvo in npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, o | Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § 1	Telefon 4001—4005.
Abbonamenti: Men 18 Lire. Estero, roe-.e 31.50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.t Lubiana 10.650 per
gli abbonamenti, 10.349 per 1« ia-»erzioni.
F i 11 a 1 e I Novo mestoj
Coneesslonaria esclnsiva per !» pnbblicitS 31 provenienzn italiana ed estera: Unione Pubblicita italiana S. A, Milano.
Bollettino No 994
Navi nemiche nei porti di Bona e di Bougie bombardate
Aziorrf di pattuglie in Tunisia Un .apparecchio nemico abbattuto
II Quar(iere Gcneralo dcllo Forze Armate comu niča:
In Tunisia il perduraro dcllo avverso rondizioni atmoslerirlio ha militato l"a It i vit a hel-lica a sporadicho azioni di pattuglie.
((iiosta nntto navi alla fonda nri porti di It n n a o di It n u g i e sono stato atlaccale da nnstri bombardieri con visibili olfetti.
Veiivoli nemiri hanno lanriato bombe o ini-tragliato treni merci o viaggiatori in alcuno lo-ralita della Calabria e della Sicilia cau-sando complcssivanicnte 3 innrli o 12 Icriti tra il personalo od i passeggerl.
Un apparecchio e stato abbattuto nei pressi di Castclvctrano dal tiro di una uoslra batteria.
Vojno poročilo št. 994
Sovražne ladje v pristaniščih Bona in Bougie bombardirane
Ogledniško delovanje v Tunisu Eno sovražno letalo sestreljeno
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-arija:
V Tu n i s u je nadaljnje slabo vreme omejevalo vojno delovanje na posamezno oglcdniškc nastope.
To no? so naši bombniki z vidnimi uspehi napadli ladjo v sidriščih pristanišč Bona in B n u -g i e.
SoTražna letala so bombardirala ter obstreljevala tovorne in potniško vlake v nekaterih krajih Kalabrije in Sicilije in povzročila skupno tri mrtve in dvanajst ranjenih med osebjem ter potniki.
Neka naša baterija jc zbila eno letalo blizu C a s t c 1 v e t r a n a.
Zavrnjeni sovjetski napadi v Kavkazu
0b srednjem Doncu in severno od Harkova so bili Sovjeti odbiti in vrženi nazaj — Brezuspešni napadi na
severnem odseku — Neutrudljivo delovanje nemškega letalstva
Hitlerjev glavni stan, 13. februarja, s. Nemško vrhovnj poveljstvo objavlja:
Južno od Novoro sijski in na področju spodnjega K u b a n a so bili zavrnjeni sovražni krajevni napadi.
V teku načrtnih premikanj za skrajšanje fronte, je bilo izpraznjeno mesto Krasnodar.
1 ^p l$'um yMiguhnst< MCsiI	k
f "CtCJlm J
'MOPOSciioroV^Sz.ta^ensh ic"'
O^ f-A^r t'c> / X \ jriotrr* ,
Camiscm
*otei™wo > •
V/KaC \
!r / k ,


S/j./j/ii*. ' ^.Kropollnr
I CBlSHiatHii*-	IPttrovsh g''"'""'"*
1 fN	Magmtirnon B'eiosers'K
no prisilili sovražne letalce v letalske borbe in sestrelili samo včeraj na jugu vzhodnega bojišča 34 sovjetskih letal.
V	zimskih bojih na vzhodnem bojišču se je posebno odlikovala 15. letalska poljska divizija.
V	Severni Afriki je dan tudi včeraj ob trajajočem slabem vremenu potekel mirno.
Vznemirjevalni poleti posameznih sovražnih letal podnevi in ponoči nad zapadnim nemškim ozemljem, pri čemer je bilo vrženih brez načrta nekaj bomb, so povzročili neznatno izgube med prebivalstvom in nekaj škode na poslopjih.
Berlin. 13. febr AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so Sovjeti včeraj tako na južnem kakor na severnem odseku vzhodnega bojišča utrpeli velike izgube v ljudeh in gradivu. Boljševiki so izgubili skupno C0 letal in nad 82 tankov. Na južnem
odseku je prejšnje dni samo ena baterija pokončala 13 sovjetskih oklepnih vozil, katera *o utirala pot važni sovražni motorizirani skupini, ki je zaman skušala prodreti skozi, nemške vrste.
Berlin, 13. febr. AS. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo po poročilih uradne poročevalske agencije predvčerajšnjim zdesetkalo sovjetske oklepne skupine in transportne kolone, ter z bombami uničilo lo težkih tankov in nad 300 vozil Nemška -bojna letala so skupno s strinoglavci bombardirala utrjene sovjetske postojanke južno od Ladoškega ter Ilmenskega jezera. Skupina nemških lovcev je proti izgubi dveh letal sestrelila na tem odseku '-'II sovjetskih letal. Na vsem bojišču so zgubili rdeči skupno tiO letal. Izvedelo se je tudi, da je nemška obramba na obalah zahodnih zasedenih pokrajin sestrelila 2 sovražni letali.
Položaj na vzhodnem bojišču
f QV
l m^

i ,	. /,'Prnceveia T d
J c&hm^^f
m
m

•s
' <VV:<
gdosni i •
■ionih

<Pra.onil.iie)

Ob srednjem Doncu so predrli nemški na-skakovalni oddelki v živahnih borbah z oklopnimi silami sovražne postojanke in vrgli Sovjete nazaj.
Koncentrični napadi premočnih sovražnikovih pehotnih in oklepnih oddelkov na prostoru vzhodno in severno od Harkova so bili po ogorčenih bojih odbiti. Lastni protinapad je prinesel nadaljnje napredke.
Severno od K u r s k a se je izjalovil sovražnikov napad v več valovih proti našim postojankam s hudimi izgubami za sovražnika. Pripeljani so bili ujetniki in mnogo plena.
Na bojišču med Volhcvom in Ladoškim jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik obnovil svoje silne napade, dosedaj vse brez uspeha. Hudi boji trajajo tamkaj dalje.
Letalstvo je tudi včeraj z močnimi letečimi oddelki neutrudljivo posegalo v borbo ter prizadevalo sovražniku ponovne hude izgube ljudi, materiala in orožja. Oddelki lovskih letal so ponov-
Berlin, 13. febr. Bitka na južnem odseku { ima se zelo velik [»men bodisi zaradi strateških ciljev, ki si jih jc postavila boljševiška ofenziva I na tem odseku (llarkov), bodisi /uradi velikan-I skega števila ljudi in gradiva tako na nemški kakor na sovjetski strani.
Na to bojišče so prispele Številne nemške rezerve in sedanje boje, ki so izredno zagrizeni, smatrajo v Berlinu za sila pomembne. Vremenske razmere so se proti pričakovanju izboljšale, kar je omogočilo nemškemu letalstvu, da lahko v velikih množinah posega v boje ter tako izdatno pomaga nemškim ter zavezniškim pehotnim divizijam, ki so na mnogih mestih lahko prešle v protinapad ter potisnile sovražnika proti vzhodu.	■
Včeraj so imeli boljševiki na bojišču nad tri tisoč mrtvili. Že dejstvo, da so Nemci lahko ločno ugotovili število padlih sovjetskih vojakov kaže, da je ostalo torišče bojev v njihovih rokah in da so lahko razširili svoje postojanke proti vzhodu. Boljševiški pritisk je ostal silovit tudi na drugih odsekih; v doneski pokrajini so bili prav tako trdi boji, vendar pa ni nobenih znakov, da bi sovražnik poskušal na tem odseku takšen strateški nastop kakor na levem krilu nemške razvrsfitve.
Na desnem krilu pa. to je v pokrajini okoli R oslova ter na bojišču med Roetovim in Kavkazom
Ugoden položaj osnih sil v Tunisu
i
Rim, 13. febr. AS. Italijansko-nemške čete, ki se trdo, toda zmagovito bore v Severni Afriki, imajo zdaj v svoji posesti ne le majhno oporišče v Tunisu, marveč tudi bojno torišče, ki se da uspešno braniti. Obramba Tunisa je dejansko mnogo lažja kakor obramba Libije. Na jugu se nahajajo slana jezera, v sredini pa je vrsta višin, ki tvorijo zaporo proti obalam. V ostalem je prehrana v Tunisu mnogo lažja, ker pokrajina ni tako puščavska, kakor Libija, marveč ima dobre studence, lepo rastlinstvo in široko cestno omrežje.
Celotna vzhodna tuniška obala je zdaj zasedena in utrjena od italijansko-nemških sil, ki ima-
jo na drugi strani tudi ugodno stališče zaradi prijateljskega zadržanja belega in arabskega prebivalstva. Trenutno slabo vreme v Tunisu ovira operacije, toda pričakovati je, da se bo v kratkem zopet razvnelo vojaško delovanje. Po drugi strani je treba poudariti, da so od osnih čet zasedene gorske postojanke mnogo manj ranljive od strani sovražnega letalstva, kakor pa so bile libijske postojanke v ravnem puščavskem ozemlju, kjer je bilo kaj lahko spoznati obrambne naprave ter zaslediti premike vojaštva. V Tunisu terenske razmere kakor tudi rastlinstvo olajšujejo vojskovanje.
so bili zadnje dni prccoj hudi boji, med katerimi so boljševiki zopet poskušali prekoračiti Don južno od Rostova ter prepeljati nove čete v področje pri Novorosijsku. Kakor je znano, so pretekli teden izvedli boljševiki pri Novorosijsku pomembno izkrcanje. Velik del boljševiškib čet so nato Nemci in Romuni napadli, obkolili ter uničili; sovražniku pa se je posrečilo obdržati majhno mostišče, preko katerega so ponoči z morja prispele nove okrepitve, da bi Sovjeti lahko držali med dvema ognjema nemške postojanke, ki jih napadajo tudi bolj-ševiške sile med Novorosijskom in Krasnodaroni.
iz pristojnega vira se je izvedelo, da se je posrečilo Kili. pehotni diviziji premagati težave m ovire vseh vrst, kakor tudi najslabše vremensko razmere in se po večdnevnih hudih bojih na južnem odseku preko dolgega, od sovražnika zasedenega področja, prebiti do glavnine nemških čet, Rusi so imeli velike izgube. Samo na odseku te divizije so imeli 2300 mrtvih, 250 ujetnikov, zaplenjenih je bilo 10 topov, 124 metalcev bomb in strojnic ter mnogo drugega vojnega gradiva. Nemško letalstvo je tudi zadalo sovražniku velike izgubo ter je 25 ur neprestano bombardiralo kakih 50 naseljenih krajev,-kjer je bilo videti večje premike sovjelckih čet in avtomobilov. V bojih je bilo sestreljenih 10 sovjetskih strojev.
114
Churchill se boji osnih podmorniG
Berlin, 13. febr V zvezi z izjavo velikega admirala Donitza, ki je dejal, da bo vpregel vse sile nemške vojne mornarice za podmoruiško vojno, piše »Deutsche Allgemeine Zeitungi: »Pomen tega orožja, ki bo v bodočih mesecih odločilo o izidu vojne, seveda ni mogel uiti angleškemu ministrskemu predsedniku. Njegova izjava, da se Nemčija vara, če upa, da se bo s tem orožjem odločila ali vsaj zavlekla njena usoda, kaže, da so Churchill zaveda neizmernih možnosti, ki jih ima os na razpolago s sistematično uporabo in z vedno popolnejšo taktiko podmornic, ki so že dosegle ogromni uspeh Edino dejstvo, ki ga je povedal^ Churchill je, da so ladje angleške vojne mornarice prepeljale preko morij 3 milijone vojakov in da znašajo izgube le 1348 mož. To število se sicer ne dn nadzirati, je pa vsekakor napačno. Sicer pa nemške podmornice ne zasledujejo ladij, ki prevažajo ljudi, marveč ladje, ki prevažajo vojno gradivo. V ostalem pa po sodbi berlinskih krogov Churchillov govor ne vsebuje nič omembe vrednega. Slovesna obljuba Stalinu, da bo sloni
Zgledno delo nemških šolarjev
Berlin 13 febr AS. Kakor poročajo sinočnji lisli, so učenci nemških šol na presenetljiv način tekmovali pri zbiranju starega papirja. R<> danes so zbrali vsako leto nič manj kakor 100.000 Ion starega papirja vseh vrst. Tega papirja je toliko, da bi lahko z njim napolnili tovorni vlak. ki ln imel 10.000 vagonov ter bi segel od Berlina do Leipziga.
Japonski proračun
Tokio. 13. febr. AS: Na plenarnem zasedanju predstavniško zbornice je bil brez razprave odobren proračun za leto 1943-44, ki znaša skupno nad 13 milijard jenov.
Izgube ameriških pomorščakov
Buenos Aires, 13. febr. AS. Mornariško mini-elrstvo Združenih držav je objavilo nov seznam padlih, ranjenih in pogrešanih članov ameriške mornarice, tako da znašajo njene skupno izgubo <vi « demmbra 1041 23.210 mož.
vse, kar je človeško možno za čim hitrejšo ustanovitev drugega bojišča v Evropi v pomoč svojemu sovjetskemu tovarišu, je kaj ironična, če se pomisli na lanskoletne Churchillove besede, ko je dejal, da so bile angleške obljube o drugem bojišču le trik za Nemce. Čutil je tudi potrebo zagotoviti nemškemu ljudstvu, da Angleži ne nameravajo iztrebljenja nemškega ljudstva, marveč Ie neusmiljeno pravico.
Galilejeve proslave na Portugalskem
Coimbra, 13. febr. AS. Vrsta manifestacij, s katerimi je Portugalska počastila Galileja, ki se je začela š proslavo akademika Italije Severija in se jo nadaljevala z mnogimi spominskimi članki v tisku, se je zaključila z zborovanjem največjega portugalskega kulturnega središča v Coimbri. V veliki dvorani filozofske fakultete je. bila proslavljena znanost in italijanska misel Galileja pred veliko množico profesorjev, študentov in kulturnih osebnosti. Zborovanju je predsedoval rektor Maeai-niino Correa; vseučiliški profesor Matos Roinaon iz Lisbone je go<voril o znanstveniku Galileju, profesor Manuel Reis je osvetlil Galileja kot astronoma, profesor Carlavo pa odnošaje med Portugalsko in Galilejem. Vsi so imeli besede, polne simpatij za Italijo. Rektor je nazadnje proslavil lik Galilejev ter i&upni prispevek Italijo in Italijanov za napredek splošne znanosti. Nato jc govoril ravnatelj italijanskega kulturnega instituta ,na Portugalskem Šaviotti, ki je zastopal tudi italijanskega poslanika in se je zahvalil univerzi Coimbri za poklonitev italijanskemu znanstveniku.
Nova albanska vlada
Tirana, 13. febr. AS. Albanska vlada je odstopila. Na povelje Kralja in Cesarja je kraljev namestnik sestavil novo vlado. Predsedstvo je bilo zaupano državnemu ministru Malicju Bushatiju.
Y\.
Kaj vse je Roosevelt zamolčal
Rim, 13. febr. AS. Stefanian piše: Ko prebereš Rooseveltove izjave na banketu dopisnikov listov, akreditiranih pri Beli hiši, lahko spoznaš, da je govor predsednika^ Združenih držav mnogo zanimivejši po tem, česar predsednik ni rekel, kakor po tem, kar je rekel. Predsednik ni mogel povedati ničesar novega o svojih potovanjih ter o sestanku v Casablan-ci, marveč je na splošno ponovil že znane naslednje točke: da se vojna bije za mir in svobodo sveta, du je treba uničiti osne sile, da jc vzpostaviti demokratski mir, v katerem naj zmaga načelo, po katerem bodo narodi mogli svobodno izbirati vladno obliko, kakršno si žele. Nasportno pa jo zelo zanimivo poudariti to, česar predsednik ni rekel. Govoril je na primer o Franciji. Ni pa povedal, kakšne so bile praktične posledice glede spora med C.iraudovimi in l)e Gaullovimi pristaši na konferenci v Casa-blanci. Nič manj zanimivo ni, da predsednik razen povzdigovanja »faimoznih uspehov« ni nič namignil na Sovjetsko Rusijo zlasti z ozirom na svetovno obnovo po vojni, ki ie postala predmet, na katerega trenutno Anglosasi osredoto-čujejo vso svojo pozornost. Zato bi bilo zanimivo vedeti, če je še v veljavi osmero točk atlantske karte, ali čc so bile opuščene na konferenci v Casnblanci in nadomeščene s paktom štirih, od katerih sta bila dva navzoča in dva odsotna; če je ostalo šc kaj od demokratskih zagotovil glede svobode ali čc služijo za to, da
bosta Evropa in svet prepuščena Sovjetski Rusiji; zanimivo bi bilo nadalje vedeti, čc morda raje ni ta slavospev svobode znak, nc čisto demokratičen, da naj se po vojni ustanovi skupna fronta demokracij proti moskovskemu komunizmu? Vsekakor je skrajno značilno, da se rla mnogo Rooseveltovih očitkov proti totalitarnim režimom iz številnih razlogov obrniti proti Sovjetski Rusiji. Dejansko je nevarno govoriti o čuvanju političnih, gospodarskih in socialnih svoboščin, kadar je zaveznik narod, ki je vse svoboščine krvavo zadušil ter je zgradil le čudovit sistem moderno opremljenih prisilnih del, v katerih jc posameznik lahko srečen, če najde smrt na bojišču. Seveda je jasno, da politik v sredi vojne ne more zavzeti povojnega stališča proti svojemu lastnemu zavezniku, še točneje, proti tistemu, ki sedaj najbolj preliv« svojo kri. jasno pa se iz tega vidi, da je Roosevelt potrdil dvome in skrbi svojega naroda ter narodov angleškega kraljestva. To se da dobro spoznati iz Rooseveltovega zaključka o ustanovitvi svetovne skupnosti, sloneče na demokratskih svoboščinah ter na gospodarskem in socialnem sodelovanju j. udeležbo vseh narodov sveta in s svobodnim dostopom do surovin, kajti jasno jc, da ta predlog šepa že v svoji osnovi, če eden največjih narodov na svetu ter morda tudi najbogatejši na naravnih virih pri iem ni udeležen.
Nova vlada je sestavljena takole: predsednik vlade in začasni predsednik albanske narodne fašistične stranke Maliqu Bushati; podpredsednik vlade in gradbeni minister 11 jaz Agushi; minister za narodno prosveto in zastopnik pravosodnega ministra Javer llurshiti; notranji minister Mark Gjonmarkaj; finančni minister Kosta Marku; prosvetni minister Rexhep Krasniqi; trgovina in industrija Zel Široka; poljedelstvo in gozdovi .lakov Mila.i; podtajnik predsedstva vlade Kjell Coba. Predsednik in člani vlade so položili prisego v roke kraljevega namestnika.
Prehodni ukrepi v Bolgariji
Sofija. 13. febr. AS. Poluradni list Dnes" objavlja uvodnik z naslovom Prehodni ukrepi , v katerem je napisano med drugim: vlada priporoča vsem, naj bodo previdni. Mnoge osebe, zlasti v velikih mestih so brez koristi: starčki, upokojenci, žene, otroci, vsi nosilci nereda v primeru nevarnosti. Nekateri varnostni ukrepi, ki so bili sklenjeni, lahko trenutno povzročijo nekaj zmedo, toda to je še vedno bolje kakor mnogo večja zmešnjava, ki bi nastala, če bi bili presenečeni pri 'kakem izrednem dogodku.
Pomanjkanje živil v Rusiji
Buenos Aires, 13. februarja. AS. Severnoameriški minister za'preskrbo Vickard je podal nekaj značilnih izjav o nujnosti, da je treba čim hitreje poslati živila v Rusijo. Vickard je dejal, di Sovjeti ne bodo mogli več nadaljevati sedanjih vojnih operacij, ako jim zavezniki ne bodo pravočasno poslali pomoči, v prvi vrsti živil. Rusija lohko izrabi svojo prednost še 4 ali največ 6 tednov, to je, dokler sc nc bo začel taliti led. Čc to ne bo mogoče, bo imela tudi v vojaškem oziru skrajno neugoden položaj. Izjave severnoameriškega ministra so bile sprejete 7 iz.razi velikega presenečenja, ker so zlile mnogo vode na optimizem nekaterih severnoameriških listov o položaju na evropskem vzhodnem bojišču.
Gandi še vedno stavka
Bangkok, 13. febr. AS. Gandi nadaljuje gladovno stavko. Zdravniško nego mu nudi pel zdravnikov, ki uživajo zaupanje angleške vlade. Na različnih krajih so bile preprečene manifestacije za Mahatmo. Odbor indijskih trgovcev v Bombaju je poslal podkralju brzojavko, v kateri zahteva osvoboditev Gandija. Tudi predsednik trgovske in industrijske zbornice je prav tako poslal podobno brzojavko. Knkor hitro se je razvedela novica o novi Gandijevi gladovni stavki, so bili zaprti trgi, mlini ter tekstilne industrije v Alnncd-abadu.	>
Diplomatske spremembe v Bolgariji
Sofija. 13 lebr. AS: Izvedene so bile naslednje diplomatske spremembe: ravnatelj tiska minister Nikolajev je imenovan za bolgarskega ministra v Stockholmu; načelnik protokola v zunanjem ministrstvu Belinov je imenovan za bolgarskega ministra v Bratislavi:' svetnik poslaništva Čopov ie imenovan za glavnega konzula v Tirani namesto Slivenskega,ki je premeščen v Prago.
r
Delo Visokega komisarja za izsušitev Barja
Včeraj zjutraj je Visoki komisar ob navzočnosti inšpektorja za tehnični odsek inž. Farine ter šefa tehničnega odseka Rueha v vladni palači, predsednika za osuševanje Barja Antona Keržmanca ter člana odbora Jakoba Vidmarja ter Lojzeta Avšiča.
Predsednik je podrobno poročal o delih glede 6istemacije kanalov, ki so bila izvedena lansko leto s pomočjo prispevka 230.000 lir, ki ga jc svoječa.sno dovolil Visoki komisariat ter je predložil program za dela, ki predvidevajo znesek 835 tisoč lir, Zaprosil je, naj bi ta znesek prispeval Visoki komisar, da se bodo dela mogla izvesti.
Eksc. Grazioli je vzel na znanje izvršena dela ter je preučil važno vprašanje izsuševanja. Poudaril je, da je bilo v zadnjih dveh letih potrošeno od strani države ter Visokega komisariata nad 3 milijone, medtem ko so občine podprle delo z zneskom 450.000 lir.
Sporočil je tudi, da se je v preteklem letu izdalo 4,307.500 lir od strani države ter Visokega komisariata za sledeča regulacijska dela:
Jez na Ljubljanici v Ljubljani 1,350.000 lir; rcgulacija Malega grabna v Ljubljani, 900 tisoč lir;
regulacija Zornice na Vrhniki,250.000 lir; rcgulacija Tunjice na Vrhniki, 204.000 iir; regulacija Gradaščice v Polhovem gradcu pri Dobrovi, 220.COO lir;
regulacija Iške na Igu, 198.500 lir; regulacija Podlipščice na Vrhniki, 485.000 lir; regulacija Iške, 800.000 lir. Od tega zneska pade na ljubljansko občino prispevek 450.000 lir za dela, ki se nanašajo na ljubljansko ozemlje.
Visoki komisar je tudi sporočil, da je splošni načrt za konec izsuševanja na Barju, ki je zelo veliko važnosti za pokrajino, že vzet v program izsuševanja ter predložen ministrstvu za poljedelstvo in gozdove. Izvesti se bo mogel seveda stop-njema, kajti treba je vedeti, da znaša potrebna vsota nad 80 mili ionov lir.
II koncu je Eksc. Grazioli sporočil, da bo Visoki komisariat prispeval 400.000 lir za regulacijska dela pri kanalizaciji, ki Jih bo združenje izvršilo v tem letu v skupni dolgosti 83.550 metrov. Predsednik je nato tudi v imenu vseh članov ter prebivalstva izrazil Visokemu komisarju izraze najbolj žive hvaležnosti.
To kratko sporočilo o velikih prispevkih Visokega komisarja za izboljšanje našega poljedelstva ter splošno za regulacijska dela našo pokrajine nam nudi dovolj pomisleka, koliko razumevanje so našle našo. domače potrebe pri italijanskih oblasteh. Kljub vojni in zlasti kljub izjemnemu položaju, ki vlada zaradi komunističnega rova rjenja v pokrajini, so Visoki komisar no neha zanimati za čim uspešnejši razvoj izsuševanja, ki sta ga tako bivša Avstrija kakor tudi bivša Jugoslavija vedno zanemarjali. Novica, da bo to leto izsuševanje Barja končno vendarle končano, da vsakemu dovolj misliti in pusti tudi dovolj točen vtis po prizadevanju Visokega komisarja za gospodarski dvig naše pokrajine'.
Komisarji okrajnih glavarstev
pri Visokem komisarju
»
Včeraj ob desetih dopoldne je sprejel Visoki Komisar v vladni palači komisarje okrajnih glavarstev Ljubljanske pokrajine, v navzočnosti pod-prefekta dr. Davida, šefa kabineta dr. Bisia, nadzornika tehnične 6lužbe šefa računovodstva in drugih funkcionarjev Visokega komisariata.
Okrajni komisarji so obširno poročali o vseh vprašanjih, ki se tičejo političnega, gospodarskega in socialnega življenja jx>krajine.
Eksc. Orazioli je dal navodila za bodoče delovanje s posebnim odnosom na prehrano, na podporno delovanje, živinske sejme in pobiranje mleka.
Izpred vojaškega sodišča
»Prima linea« št. 15
Izšla je nova številka »Prima linea«, glasila bojevniških fašijev v Ljubljani. Kakor običajno je tednik tudi topot bogato ilustriran in prinaša zanimive članke, med njimi članek »Boljševizem in židovstvo«, dalje članek o šolskem delu po fašističnih smernicah. Poučen je članek o značaju ruske kinematografije. Pestra je stran, posvečena sodelovanju z bojevniki. Novice iz vse pokrajine pa prinnša stran, posvečena delovanju Stranko v Ljubljani in v pokrajini.
Rusi v protiboljševiškem obroču
Berlin, 13. febr. Nemška vojaška pojasnila se danes bavijo s potekom bojev v poslednjih 24 urah na vseh sovjetskih bojiščih tako na Kavkazu v odseku Livna, daljo na severu Kurska in tudi v območju Ladoškega jezera. Tudi iz teh pojasnil jo razvidno, kako so boljševiški napadi na osne armade obupni in stremijo le za tem, da bi se boljševiki izmuznili iz železnega protiboljševiške-ga obroča in kako tvegajo v ta namen — kakor ob Doncu in Douu — kar hekatonibe človeških življenj.
Nemški vojaški krogi se dobro zavedajo, da ima tudi najhujša ruska zima svoje meje in tudi svoj konec in bo ta nastopil v kakih štirih, petih tednih. Zato so sovjetski najiori tem hujši, ker so zavedajo, da imajo dobrega zaveznika v zimi in da je treba »železo kovati, dokler je še vroče«. Po koncu zime se bo zemlja razmehčala in bodo nastala močvirja zlasti v ukrajinskem področju in bfenziva takrat ne bi bila več uspešna. Toda nemške vojne sile čakajo in utrjujejo svoj železni obroč, ki bo tem hujši. Po drugi plati pa so sovjetski napadi zato tako silni in nagli, ker bi še v zimi radi prispeli do ukrajinskega rodovitnega ozemlja, saj je znano, da sovjetski vojski primanjkuje živil in bi se sf>omladi že radi okoristili z ukrajinskim ozemljem, ki je žitnica Rusije. Torej to hudo boljševiško ofenzivo v prvi vrsti vodi in narekuje lakota. Vse, kar koli dosežejo sovjetske čete, pa je plačano 7. neizmerno množino krvi, plačano s takimi žrtvami, ki jih ta narod pač nikoli ne bo mogel preboleti.
Medtem pa je že razvidno iz najnovejših poročil, kako so se izjalovili novi sunki boljševiških napadov med rekama Orbinom in Kubanom. Tu so Nemci zlasti uničili mnogo sovjetskih letal, ki jim je bilo tako onemogočeno, da bi pohiteli na pomoč boljševiškim četam na bojiščih.
Ilekatombo tankov
Ob izlivu reke Don je prišlo do poskusa sovražnikovih napadov vzdolž Azovskega morja, čigar površina je še vsa v ledu. Poskus se je ponesrečil in boljševiki so imeli hude izgube in so pustili na bojišču osem tankov.
Bolj severno od tega bojišča so boljševiške čete iziiova naskočile, a osne sile jim niso dale oddiha dotlej, dokler niso razpršile sovražnika, ki je pustil ondi sedem oklepnih vozil. Pa so začele napadati zopet nove boljševiške vrste, ki so jih rfemški oklepniki razpodili in sovražnik je pustil ondi nadaljnjih šestnajst tankov. Bolj južno od teh
bojišč so protiboljševiške čete pridobile ozemlje, ki so ga bile začasno prepustile. V tej bitki je ostalo na ozemlju mnogo sovjetskih tankov tipa »T. 34«, ki so bili povsem razbiti.
Bitke ob srednjem Doncu so bile neizmerno hude in krvave, saj sovražnik ne štedi ne z vojaki ne z vojnim materialom. Kolikokrat se mu izjalovijo poskusi, da bi dovažal na bojišče živila, bencin, orožje! Vse postane slednjič žrtev nemških bombnikov, ki skoraj vse take prevoze docela uničijo. Povsod uspešno nastopajo nemški oklepniki, ki so tudi na tem področju uničili nadaljnjih 17 tankov. Prav tu se je nemškim četam posrečilo zavzeti 00 težkih tovornih avtomobilov, ki so bili obloženi z orožjem in bencinom .Vse ta dragoceni material so nemške čete prepeljalo v sprednje nemške postojanke.
Čeprav ni v nemških vojnih poročilih govora o zavzetih postojankah, pa je vendar zanimivo, kako moskovski radio vztrajno molči o tem, da bi bile sovjetske čete dosegle Volčansk, ki leži kakih 30 km severnovzhodno od Harkova.
(Po »II Regime Fascista«.)
Vpoklici v Nemčiji
Berlin, 13. februarja. AS: Izdana so bila določila o izvedbi ukrepa za vpoklic nemških moških in žensk, da bodo 6 svojim delom pomagali pri državni obrambi.
Usodni udarec za Čungking
Tokio, 13. febr. AS: Tukajšnji krogi poudarjajo v komentarjih o uspehih japonskega ekspe-dicijskega zbora na Kitajskem, da je bila znatno zmanjšana bojna moč čungkinških čet. Nasprotno pa občutno zmanjšanje japonskih izgub dokazuje izvrstne bojne metode japonskih čet ter upadajoči pogum Čangkajškovih armad. Število v letu 1942 ubitih ali zajetih kitajskih vojakov odgovarja 43 divizijam, dočim je sovražnik izgubil toliko pušk, da bi se dalo oborožiti z njimi 52 divizij, število lahkih strojnic za oborožitev 185 divizij in težkih strojnic za oborožitev 11 divizij. Te sila težke izgube pomenijo usodni udarec za čungkinško vlado.
Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je v odsotnosti obsodilo Brulca Janeza, sina Matije in Marije Šušteršič, rojeneg^ 28. marca 1921 v Talčju pri Črnomlju, mehanika, na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, to je s trajno izgubo pravice do javpih služb, izgubo možnosti pričevanja, izvajanja očetovske in zakonske oblasti ter na povrnitev sodnih stroškov Obsojenec je bil obtožen in priznan za krivega sledečih zločinov:
a)	ker je bil član prevratne družbe, ki je imela namen prevreči politično in socialno uredbo države;
b)	ker je bil član oborožene tolpe, ki je imela namen, da vrši zločine proti državi;
c)	ker je protipostavno nosil" orožje in muni-cijo ter to shranjeval in nosil iz svojega stanovanja.
Vojaško sodišče je prav tako obsodilo jetnike Markovlč Ludovika, sina Janeza in Muhič Ivane, iz Toplic ter Finka Antona, sina Andreja in Pire Ane, iz Toplic, na dosmrtno ječo.
Obsodilo je tudi na dosmrtno ječo Goršeta Leopolda, sina Jožefa in Murn Tereze, Iz Toplic, ter Šerclja Antona, sina Janeza in Neže Jakše, iz Toplic, na dosmrtno ječo. Vsi štirje obsojenci so bili obtoženi in spoznani za krive:
a)	prevratnega udejstvovanja v prevratni organizaciji;
b)	udeležbe pri oboroženi tolpi, ker so se pred 10. majem 1942 udeležili oboroženega nastopa, ki je imel namen, prevreči politično, socialno in gospodarsko uredbo države.
Markovič Ludovik in Fink Anton sta bila še posebej obsojena zaradi prevratne propagande, ker sta v času pred 10. majem 1942 širila propagando za socialni, politični in gospodarski prevrat v državi.
Gorše Leopold in Sercelj Anton sta bila še posebej obsojena:
a)	zaradi nasilja nad osebo, ker sta v dobi med marcem in majem lani oropala osebne svobode Mihtalca Alfonza, Pirca Alojzija ter Strnišo Vladimira. Prisilila sta jih, da so jima sledili k oboroženim tolpam, zadnjega sta pa obsodila na smrt, ki se ji je pa Strniša izognil s tem, da se nenadno vrgel v prepad kjer ie obležal mrtev;
b)	zaradi atentata na varnost članov Oboroženih Sil, ker sta v dobi pred 5. majem 1942 v Toplicah uprizorila atentat na življenje ter ubila italijanskega kapitana ter tri vojake, ki jih je potem že omenjeni Strniša odkril v prepadu, o katerem ie bil prej govor;
c)	zaradi težkega umora, ker sta v Istih okoliščinah kakor zgoraj naredila atentat na življenje ter umorila nekega slovenskega profesorja;
d)	zaradi večkratnega izsiljevanja, ker sta vedno v istih časovnih in krajevnih okoliščinah z nasiljem in grožnjo prisilila Heferla Alfonza in Grila Avgusta, da sta jima izročila blaga in denarja v skupni vrednosti 12.000 lir;
e)	zaradi privatnega nasilja, ker sta v Toplicah dne 2. jama 1942 ostrigla Pire Tilko:
f)	zaradi kršitve hišnega miru, kjer sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah vdirala v stanovanja drugih proti izrecni ali tihi volji tistih, ki so imeli pravico, da jih iz stanovanja izključijo;
g)	zaradi atentata na varnost driave, ker sta vedno v istih okoliščinah storila dejanja, ki so imeli za učinek rušenie, plenjenje in klanje.v okolici, z namenom, da ogrožata varnost države;
h)	zaradi zlorabljanja pri nošenju orožja in mu-nicije, ker sta vedno v istih okoliščinah brez potrebnega dovoljenja nosila orožje in municijo.a
Za vse obsodbe je voino sodišče določilo, da se v izvlečku objavijo v »Slovencu«.
Najvišje Gene na ljubljanskem žhilskem trgu
Sofija. 13. febr. AS: Bolgarski minister v Berlinu Zagerov je prisil v Sofijo.
Po dogevom z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih jo ta odobriL
Z odlokom VII1-2 št. 3C1-3-1943 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 15. februarja 1943-XX1 zjutraj dalje do objavo novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodlajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zeljnato glave pod 10 kg 2 liri, rdeče zelje 2.50 lire, kislo zelje 4, olirovt 2.25, repa na drobno 1 liro, repa na debelo 0.75, kisla repa 2.50, repna cima 2, motovileč 12, regrat 4.50, radič C, gojeni radič 10. špinača 5, rdeča pesa 3. rdeče korenje brez zelenja 3, rumeno korenje l.uO, po-teršilj 4, zelena (glave) 4.50, rumena kolerabe 1.50, kolerabica 4, črna redkev 1.50, čebula 2, šalota 4, česen 8, osnaženi hren 4, jabolka I. vrste (namizna), izbrana 5.70, jal>olka II. vrste 5, suho lipovo cvetje 18 lir kr; jajca 2 liri komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 2 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vso blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa po-
Bogoslovna knjižnica
*
Izšel je novi zvezek:
svetega AVREum
AVGUŠTINA IZBRANI SPISI
Govori o Janezovem evangeliju 342 strani. Broš. 53, vez. 70 L.
Ta zvezek vsebuie 44 govorov, ki Jih Je imel sv. Avguštin o evanR. sv. Janeza. Prevod je napravil dr. Ks. I.ukmnn. — Klasično delo pa-tristike, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici ni.ših izobražencev. *
Založila Ljudska knjEgarna
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 5
vrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne preveč mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustno cene in tudi vso nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgovih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih p« vsej mestni občini ljubljanski,
Prodaja mesa na odrezek »H«
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča, da 1)0 v pontfdeljek 15. februarja 1943 kot običajno prodaja mesa na knjižice.
V svrho konlrole morajo stranke poleg knjižic prinesti s seboj tudi živilske nakaznice vseh družinskih Članov za mesec februar, od katerih bodo mesarji odrezali črko »11«.
Petrolej za februar
Ljubljanski mestni preskrliovalni urad bo upravičencem delil nakaznice za petrolej za mesec februar od 18. do 27. t. m. tako, da pridejo 18. februarja na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, 19. februarja z začetnicami 1) do F, 20. februnrja z začetnicami G do I, 22. februarja z začetnicami J in K, 23. februarja z začetnicami L do N, 24. februnrja z začetnicami O in P, 25. februarja z začetnicami R do Š, 26. februarja z začetnicami T do V in 27. februarja upravičenci z začetnicami Z in t.
Stranke lahko dobe nakaznice za petrolej samo ob dnevih tega razporeda ter .zamudnikov ne bo mogoče u|>oštevati. Po nakaznice naj pridejo v Mahrovo hišo na Kongresnem trgu št. 10 v L nadstropje, soba št. 1, vsak dnn od 8. do 10. in 15. do 17.
Sprememba veznega reda
Počenši s ponedeljkom, dne 15. februarja, prične voziti tlnevno redno na progi Ljubljana—Kočevje potniški vlak št. 9317, ki odhaja iz Ljubljane ob 16. uri in pride v Kočevje ob 18. uri 29 unin.. zato pa izostane od tega dne dnevno redno vlak 9315, ki je odhajal i/. Ljubljane ob 14. uri 10 min. in prihajal v Kočevje ob 16. trni 45 min.	*
Povišanje skladiščnih pristojbin za blago, spravljeno v carinskih skladiščih. Izšel jc tozadevni zakonski dekret, objavljen v rimskem Uradnem listu.
Španska banka je objavila poročilo o svojem poslovanju od leta 1933 do 1941. Iz poročila jo posneli da so po končani vojni vloge v španskih denarnih zavodih hitro naraščale. V decembru 1939 so znašale vloge 109 milijard pezet, do decembra 1940 so se vloge zvišale na 141, do decembra leta 1941 pa na 175 milijard zepet. Konec leta 1941 jo znašal obtok bankovcev 13.530 milijonov pezet. Zlate rezerve banko so znašale tega idne 461.7 milij. pezet.
Ie mmhm mlm umium vzcim miru
P0I POLITIČNE MOČI PETROLEJA
Nato so začeli tudi Rusi in Amerikanci pošiljati petrolej v Indijo z namenom, da uničijo skupnega sovražnika Deterdinga. Mali »petrolejski kmetje« so gledali, kako je bilo v nekaj tednih uničeno vse, kar so v letih dela ustvarili, ker so cene padle tako neverjetno globoko. Deterding je bil prot Standardu in Standard je bila proti Dcterdngu in ko so spet sklenili premirje, je imela Royal Dutch 13 milijonov dolarjev izgube. Mala petrolejska podjetja v Birmi pa so popolnoma propadla. Voda je razjedala nasipe, za katere se ni nihče brigal in jih popravljal. In celo Burmah Oil se ni mogla več držati. Vlada, ki je imela Anglo-Persian v svojih rokah ni hotela dati denarja in tako je Deterding kupil Burmah Oil Company, s tem pa tudi 28% delnic družbe Anglo-Persian, ki jih je imela Burmah Oil. Po petrolejski katastrofi Birme je Deterding postal končno delničar velike petrolejske družbe angleške, admiraliteto in je poslej govoril kot enakovreden.
Deterding je ta boj lahko prebolel. Birma ga pa šo danes ni prebolela.
Ojačana z novo udeležbo je stegnila Royal Dutch svojo roko za protiudarec v Južni Ameriki. Deterding je prenesel boj — na veliko začudenje Ainerikancev — na staro bojno polje okoli Panamskega kanala. Pojavil se je v Kolumbiji.
Kolumbija je večja kot Nemčija, Francija in Belgija skupaj, ima pa samo 7 milijonov prebivalcev. V tej deželi leže neprecenljivi zakladi surovin, v kateri dobite vse od premoga, ki stane 4 dolarje tona, do smaragdov, ki stanejo milijon pol kilograma in do rudnin, ki si jih morete sanfo misliti. Kolumbija je bila zdaj že dolgo predmet angleško-ameriških sporov, saj ji je pripadalo ozemlje, po katerem pelje danes Panamski kanal.
Dno 28. junija 1902 je podpisala Francija »Spooner-Act«, doku-
ment, na podlagi katerega je odstopila ta kanal Ameriki. 200 mili-j jonov frankov so plačali Amerikanci Francozom za načrte, za zemljo, za koncesije in za delo, ki je veljalo milijardo frankov. Francija je dala iz rok ključe do Pacifika.
Amerikanci so izkopali 300 milijonov kubičnih metrov zemlje, izdali so še okoli 800 milijonov mark, organizirali so revolucijo v Kolumbiji, ustvarili so »neodvisno« republiko okrog Panamskega kanala in dosegli leta 1914 po brezkončnem trudu, da so zvezali Pacifiški ocean z Atlantskim morjem. Namesto dolge poti 13.000 milj je poslej zadostovalo 24 ur vožnje, da ste prišli iz enega oceana v drugega. Amerika^je mislila, da je s tem gospodarica morij in da bo prekosila Anglijo. Toda kmalu je spoznal Washington, da je ves petrolej okrog in okrog kanala v angleških okah in da morajo ameriške ladje črpati angleški petrolej: petrolej na Trinidadu je angleški, petrolej iz Venezuele je angleški bodisi neposredno ali posredno preko Curacao in Arube; costariški petrolej so si tudi zagotovili Angleži z ustanovitvijo petrolejskega podjetja »Anglo-Ecua-dorian Oilfields, ki je dalo leta 1937 271.000 ton petroleja. Družba je bila v Deterdingovih rokah, kakor tudi petrolejska družba Lo-bitos-Oilfields v Peruju. Francija jo sprožila zamisel Panamskega prekopa in vložila vanj ogromno denarja in truda, Amerika je delo dovršila. Ali naj ga osvoji Anglija, ker je imela kakor v železno verigo vklenjene vse petrolejske vrelce okoli Paname?
Tudi Kolumbija je imela svoj petrolej. Nad obmejnim pogorjem Venezuele, posebno ob reki Catatumbo, ki izvira v Kolumbiji, izliva se pa v Maracaibsko morje, so stalni električni pojavi, podobni se vernemu siju. Raziskovalci so smatrali to pojave za odsev »večnega ognja«, gorečih zemeljskih plinov, in so mislili, da ta luč pomeni kakor v okolici Bakuja, da se tod nahajajo velike množine petroleja Motili so se, ker ob reki Catatumbo ni nobenega gorečega zemeljskega plina. A jo kljub temu tamkaj petrolej. Kolumbija je ena izmed najbolj bogatih petrolejskih pokrajin Južne Amerike, le malo manj bogata, kakor sosednja Venezuela. In tudi tukaj so bili Angleži prvi, ki so si znali zagotoviti petrolejsko izvire. Leta 1913 — leto dni pred dovršitvijo kanala — je prišel v Bogoto Pearson, poznejši lord Cowdray, žo takrat najbolj zagrizen nasprotnik Amerike,
Mexiko. Tamkaj si je zagotovil na kolumbijsko-panamski meji koncesije ozemlja v površini 10.000 kvadratnih kilometrov. Wilson jo nato razglasil, da je v nevarnosti Monroeva doktrina. Zagrozil je z zakonom, na podlagi katerega naj bi bile vse ameriške ladje oproščene pristojbine skozi prekop in na podlagi katerega bi imela ameriška plovba neverjetno velike prednosti pred drugimi ladjami. London se je tega ustrašil. Popustil jo in ukrenil, da je Pearson opustil svoje koncesije v Kolumbiji. Kakor pa je Deterding prevzel Pearsonovo dediščino v Mexiku, tako zdaj tudi tu. Leta 1927 se jo boj pričel znova in še bolj brezobzirno.
Kakor so kolumbijski petrolejski vrelci v splošnem bogati, tako so težko dostopni in je mnogo težje jih pričeti izkoriščati kakor one' v Venezueli. Ležijo sredi nedostopnih, večkrat goratih pragozdov, daleč od vseh prometnih zvez. Dočim venezuelski petrolej teče skoraj naravnost v tanke, je bilo v Kolumbiji prevozno vprašanje dolgo nepremagljivo. V prvi dobi boja med Deterdingom in Amerikanci v Kolumbiji dejansko ni bilo nič storjenega in so se prepirali samo za pravni naslov. S petrolejskim mirom leta 1922 eo prevzeli praktično delo Amerikanci. Deterding je dosegel prednost v Venezueli, Amerikanci pa so dobili Kolumbijo.
Amerikanci, oziroma Standard Oil je najprej poskrbela, da Je Kolumbija dobila velike ameriško kredite, da zboljša svoje prometne zveze. V letih 1924 do 1927 je posodila Wallstreet 89.5 milijonov dolarjev, največ od tega je šlo za gradnjo železnic. To ni bilo težko, ker je bil že stari Rockefeller v dobrih odnosih z bankami. Najprej je delal skupno z Johnom Pierponlom Morganom. Ko je ta umrl leta 1913 in je njegov sin zahteval previsoko udeležbo pri družbi Standard, je združil svoj^ianko — Chase Bank — z Equi-lable Trust in z Interstate Trust Co. S tem je bilo ustvarjeno ogromno bančno podjetje, ki jo vladalo nad več kakor 6 mlijardami dolarjev, kar naj bi predstavljalo več kot polovico vrednosti svetovnega pridelka žita, riža in krompirja. 90 milijonov dolarjev za Kolumbijo jo bilo za to banko malenkost, saj je bila prav ob »otvoritvi« Južno Amerike ustanovljena s pomočjo Rockefellerja American International Corporation in njen šef, Malthevv \V. Brush jo bil eden najbolj uspešnih izposojevalnih specialistov ,Wallstreeta.
Novi časi zahtevajo novih poklicev
Ljubljana, februarja.
I I «1
Kronisti, ki so opisovali nekdanjo ljubljansko risilno delavnico, so pripovedovali o raznih na-inih, kako so tam uradni vzgojitelji učili delo-niržneže delati. Kdor ni hotel delati, so ga postavili v globoki sod in tako dolgo nalivali vode vanj, da je moral začeti z rokami pljuskati in odmetavati vodo iz soda, sicer bi v vodi utonil.
I
mož je še bolj zadovoljen kakor prej, odgovornost je imel prej, sedaj pa ima prav takšno.
Zasebni uradnik jo brez svoje krivde izgubil službo. Njegova dosedanja tvrdka je pač prenehala obstojati, toda sedaj zasluži za svoje življenje toliko, da pač izhaja. Uslužhen je pri mestni oličini, seveda ne trajno, temveč le začasno. Ka-| dar so kakšne nakaznice za železniške polrebšči-
Marsikak delomržnež je tedaj pred sodiščem pro- i ne- Jih ,ra,znaža. okoli strank. Sani pravi: »Dokler <=;i no: „„ .»i«: Aknnjli___Lx_ i.-i_______sem sedel v pisarni ter se mučil s številkami v
sil, naj ga rajši obsodijo na ječo, kakor pa v prisilno delavnico. Sodobniki si lahko mislimo o tej vzgoji, kar hočemo, saj je preteklo komaj nekaj desetletij od tega in 6tarejši rod ve o njej še iz polpretekle dobe, toda v nečem je imela ta vzgoja le prav. Odstranimo od tega načela vso primes okrutnosti in pridemo do zdravega jedra, ki ga izraža slovenski pregovor: »V sili voda v grlo tečelc Smisel tega pregovora je namreč, da se človek pričenja za svojo usodo šele tedaj zanimati s skrajnimi silami svojih moči, kadar je v resnični stiski.
Razni poklici so v sedanjem vojnem času v nekakem spreminjanju. Nekaterim manjka delovnih moči, drugi jih imajo več, tretjim manjka potrebnega gradiva io snovi za delo, četrtim pa zopet manjka delovnega trga ali pa je preširok trg, da bi zadostili povpraševanju. Tudi pri nas, kakor v vsej Evropi, je priskočila na pomoč prirojena iznajdljivost naših ljudi. Boljši izraz za to iznajdljivost je prilagodljivost. Kdor nima več možnosti napredka v svojem sedanjem poklicu, si skuša pač izbrati novega, ki utegne biti in ki je bolj koristen splošnosti kakor njegov dosedanji.
Bivši Šofer, prav za prav lastnik avtotaksne-ga podjetja, nam je o tej svoji spremembi poklica pripovedoval naslednje:
»Res je, sedaj me vidite ▼ kroju tramvajskega sprevodnika! Nekot sem imel eleganten lasten avto v Ljubljani in vozil sem petično ljudi po mestu sem in tja. Še poprej sem kot zasebni šofer vozil zelo, zelo ugledne ljudi po vsej Evropi. Prišla pa jo vojna in nekdanje veličine ter bogataši, ki 6em jih kdaj vozil, niso mogli več naročati mojega vozila in ne mene. Človek mora biti praktičnega duha in se preusmeriti, se prilagoditi. Postal sem kondukter na tramvaju in prav tako kakor prej prevažam ljudi, samo s to razliko, da sem poprej redke posameznike, sedaj pa ščipljem vozovnice vsem brez razlike: revnim in bogatim, uglednim in manj uglednim. Cilavno je, da mi vsak plača 0.60 lir do 1.20 lire za vozovnico in da se moji računi krijejo. Ono z delavskimi, dijaškimi in sličnimi stalnimi vozovnicami, posebno pa še one, s stalnimi mesečnimi kartami, pa kar poznam. Dijaki mi dajo res dosti dela, ko moram vendar za vsako vozovnico sproti priščipniti, toda račun za te vožnje ni vsak večer. Prej sem imel skrb, kako bom kril račune za bencin — sedaj pa je moja glavna skrb, da imam vedno dovolj drobiža, zakaj nekateri potniki so tako nemarni, da vstopajo na tramvaj brez drobiža v žepu ter mi za vozovnico pomole kar bankovec za 50 lir. Potem pa naj človek skrbi, da bo pravilno izmenjal!«
Ni ta sprevodnik edini, ki je spremenil poklic. Tega tolaži zavest, da 6edaj streže večji skupnosti kakor poprej, ko je služil lo redkim izbrancem. So še drugi, ki so premenjali poklic.
Nekdo, ki je bil svoj čas v Ljubljani znan kot prav vesten zlatarski livar in je tedaj tudi dobro zaslužil, se sedaj kar dobro počuti v novem poklicu, ko meri uteži in določa pravilne mere. Za izgovor k novemu poklicu navaja kar drugi slovenski pregovor: »Sila kola lomi!« Pa lo ni, saj
Otroke ubijajo
Dne 9. januarja t 1. je šel k sorodnikom v Polhovgradec komaj 11 letni Jožef Krajšek, doma iz Dra-velj, Zapuška 43. Nazaj se je vračal dne 13. jan. nič hudega 6luteč. V Gaberju ga je ugrabil komandant partizanov Rihar Fr., ga na mestu oklofutal in odgnal na partizansko komando na Hru-ševo.
Tam so imeli tega otroka zaprtega 11 dni in ga mučili; očitali 60 mu, da špionira za posadko vaške 6traže v Dravljah. Enajstleten otrok naj špionira za vaško 6tražo! Dne 24. januarja t. 1. so ga na Hruševem ubili.
Tako 60 komunisti mučili in ubili enajstletnega otroka. Ni to prvi primer. Od komunistov ubitih otrok je veliko po Ljubljanski pokrajini. Ob tem suhem dejstvu naj 6e zamislijo zlasti tiste matere, ki lahkomiselno puščajo 6voje nedoletne hčerke, da sodelujejo pri »osvobodilni fronti«.
knjigovodstvu, sploh nisem vedel, kako drugi lju-
dje krog meno žive. Sedaj, ko prihajam v stanovanja, to se pravi v skromne delavske kuhinje, pa v razkošne sprejcmnice, v brloge in v podstrešja, v barako in v palače, sedaj šele vem, kako ljudje krog mene žive. Toda pred menoj so sedaj vsi ljudje enaki. Nikomur no pomaga še tako velik bančni račun v dobro, nikomur ne škoduje revščina ali dolg, vsaki družini izročim natančno odrejeno število nakaznic. Mene ni mogoče podkupiti, ne k zlemu ne k dobremu!«
Tako so izj»ovedali trije možje, ki jih jo pač čas iztrgal iz prejšnjih poklicev k novim, prav tako koristnim za družbo in ki so so vsi trije v novih časih znašli.
Slava cesarja Karakala v Emoni
Na članek mons. Viktorja Steske smo prejeli dopis drugega strokovnjaka, ki želi biti neimenovan:
Ko se je pri urejevanju terena okrog crr-kve sv. Florijann v Ljubljani slučajno našla neka kamenita glava, jo je mons. Viktor Steska označil kot gli^o rimskega cesarja. Nekateri veščaki so po fotografiji, kakor sam pravi, sklepali, da glava ne more biti rimska. Izklesana je iz našega domačega peSčenca, torej tukajš-
nje delo. V »Slovencu« z dne 6. t. m. pa skuša mons. Steska dokazati, da je to glava cesarja Karakala (211—217).
Dokazovanje ni prepričevalno. Jasno je, da bi se za podlago dokaza morali vzeti avtentični portretni kipi tega cesarja. Teh se je namreč precej ohranilo. Najvažnejši doprsni kipi iz marmorja so: dva v Rimu (Vatikan, Sala dei
gah. Glede podobnosti glave «e med seboj popolnoma ujemajo. Jak. Burckhardt (Der Ciec-rone, 1907, str. 522) piše bo vatikanskem kipu: »Karakala, nenavadno pogosten in dober, najbrž odličnemu originalu ua ljubo večkrat ponavljan, glava morda najbolj skrbno izvršena v sobi doprsnih ki|>ov v Vatikanu. Strašna glava, »sovražnik Boga in ljudi«, pri čigar zavržc-nosti in lažni genialnosti se mora roditi misel: to je satan. Pri tej glavi se rimska umetnost f kakor prestrašena ustavi.« Res, človek, ki jc f stal kdaj pred tem kipom, ne bo nikdar po/a- f bil na silen utis, ki ga napravlja ta neusmilje- v no realistična, grozna glava. (Prim. tudi: W. f llelbig, Fiihrer durcli die Snmmlungen klassi- f scher Altertiimer in Rom. 3, 1912, st. 144. Nadalje: \V. Amelung. Skulpturen des Vatik. Mu-scums, 1908, in R. Dclbriick, Antike Portriits, 1912).
S portretnimi kipi Karakalovimi se točno ujema cesarjev oficiclui lik v profilu Karaka-lovih novcih.
Če zdaj primerjamo s kipi Karakala (glej sliko) šentflorijnnsko glavo, bomo na prvi pogled spoznali, da ta glava ni in ne more biti Karakiilova. Razlika je prevelika, niti najmanjše podobnosti nima s portretnimi kipi cesarja. Opozarjam zlasti na mrki in temni pogled cesarja Karakala, ki jo bil zanj značilen. Scnt-florijanska glava samo dobrodušnost in brez-strastnost. Jo prej glava kakega svetnika. Fotografija, čeprav bi bila slaba, ne more nikdar tako spremeniti ali zabrisati značilnih in individualnih potez obraza.
Ali pa je ta glava sploh antično delo? Vse na n jej spominja bolj na naše domače baročno kiparstvo, naravnost na Mislej-Robbovo delavnico. ki je bila blizu tam pri Sv. Jakobu. Paralel za to glavo ne bo te/ko najti med drugimi izdelki te delavnice. Oni ovoj okrog vratu najbrž ni nič drugega, knkor nazobčan ovratnik cerkvenega ohlač koretl
nosti
Anonvmus.
busti, in kapitolski muzej), eden v Napoli ju in i po domače	pravimo, koretl ja.
eden v Berlinu. Ti kipi se nahajajo večkrat I glava torej	ni arheološke važ reproduciruui v umetnostno-zgodovinskih knji- L
C1T prevzel Potovalno-turistični	urad v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo uredbo:
Člen 1. Družba »Compagnia Italiana Turismo« se pooblašča, da prevzame od Zveze za tujski promet v Ljubljani v likvidaciji Potovalni in turistični urad, ki ga je ta doslej upravljala.
Člen 2. Vsa trgovinska in obrtna dopustila kakršne koli vrste, doslej izdana bivši Zvezi za tujski promet, se prenesejo na družbo »Compagnia Italiana Turisimo«.
Pristojna oblastva in uradi morajo zato izdati nova dopustila na ime družbe »Compagnia Italiana Turismo«, na katero se prepišejo tudi vsa druga dopustila, ki so potrebna za poslovanje.
Člen 3. Obveznosti in pravice iz pogodb med Zvezo za tujski promet v likvidaciji in državnimi
Iz gospodarstva
Vpokojenci državnih uradov. V rimskem »Uradnem listu« je izšel zakon, ki dovoljuje državnim uradom zopet sprejemati v službo že vpoko-jene uslužbence, izvzemši železničarje.
Razmerje dolarja in funta. V sporazumu z Angleško banko je ameriško zakladno blagajnišlvo določilo že dalj časa napovedano stalno relacijo med funtom in dolarjem. Prosta trgovina s funti na newyorški borzi je ukinjena, ker so vsa dobro-imetja v funtih prenešena nn blokirane račune. Izjeme so dovoljene samo z uradnim dovoljenjem. Vendar se garantira za vezane funte tečaj 4.025 dolarja za funt, kolikor znaša sedanja pariteta. S tem je pravzaprav angleški funt prišel v popolno odvisnost od ameriškega dolarja.
Državne kreditne blagajno (Reichskreditkas-se). Iz poslovnega poročila Reichsbanke je posneti, da je konec leta 1942 obstojalo 52 državnih kreditnih blagajn in 24 od njih odvisnih menjalnic, katere je upravljala Reichsbanka s svojimi uradniki. Promet teh blagajn je narastel od 63 na 96 milijard mark, dočim je višina od njih izdanih novčanic narasla od 1.8 na 2.6 milijarde mark.
zavodi ali po držav nadzorovanimi ustanovami se prenesejo brez kakršnih koli stroškov na družbo »Compagnia Italiana Turismo«.
Člen 4. Osebje, ki je uslužbeno pri Potovalnem in turističnem uradu v trenutku prehoda od Zveze za tujski promet na družbo »Compagnia Italiana Turismo«, prevzame ta družba s položaji na dan 1. decembra 1942-XXI.
Samomorilec Morozov
V času ruske boljševiško revolucije je živel v Moskvi velik bogataš Morozov. Tn mož ni znal najti svojemu premoženju boljše uporabe kakor to, da je z vsemi močmi podpiral boljševike. Ko so komunisti prišli na krmilo, so tega svojega dobrotnika neusmiljeno uničili.
Bridka usoda lahkomišljenega Morozova ui Iz-modrila mnogih, ki danes hodi,jo po njegovih* «to-pinjah. Živimo v dobi, ko razpada stari svet iu vstaja novi. V tem mrzličnem času jc vstalo pri nas veliko takih Morozovov. ki so v tako odločilnem času izgubili svoje glave in ne vedo več, kaj naj store, da bodo bolj gotovo rešili svoje vile, limuzine in razkošje, v katerem se valjajo. Mislijo, da bodo še najbolje izvozili, če začno na vso moč že v naprej kriviti svoje hrbte pred tistimi, za katere so boje, da bi bili njilinvi bodoči gospodarji. V svojem židovskem mišljenju se klanjajo vsem iu vsakemu, ki so ga boje.
Zavest, da so zagrešili nepregledne vrste krivic, jih priganja, da si prizadevajo s svojimi tisočaki zasuti in zabrisati strahntno brezno svojih socialnih grehov. Kakor sn bili vedno sebični in skopi, tako so sedaj velikodušni in radodarni dn ^ Kominterne in njenih organizacij, ker mislijo, da si bodo s to radndarnnstjo odkupili pravico sko-puštva iu samogoltnosti tudi za naprej.
Zakaj ne bi Kominterna njihovih mastnih podpor hvaležno sprejemala, ko jih je pa tako potrebna? Toda tudi: raka j naj bi jim prizanesla, če pride na oblast? če jim zapleni premoženje tako kakor drugim, je tn še vseeno več, kakor pa bi znesle njihove prostovoljne podpore.
Po isti usodni poti kakor Morozov in njegovi bogati posnemovalci pa gredo tudi tisti, ki sicer Kominterne ne podpirajo i denarjem, ker ga nimajo preveč, a se ji skušajo prikupiti z razkazovanjem svojih simpatij do boljševikov.
To so ljudje, ki se v teh velikih zgodovinskih časih bojijo imeti lastim prepričanje iu se zanj boriti. Zato se želijo priključiti nekomu, o katerem upajo, da bi utegnil zmagati, ker kaze največ okrutnosti ter prav nič ne izbira sredstev.
Na dnu srca gojijo tiho upanje, da si bnilo s svojimi sedanjimi simpatijami kupili prizaneslii-vost boljševiškega režima. Toda usoda gre svojo pot. Če hniln s rvtijimi simpatijami kaj dosegli, potem bo tn samo njihov lastni grob. grob. kakršen se je odprl tudi kratkovidnemu Morozov u, ko so ni.egovi podpirane! zmagali.
Kaj bi tudi hol.jšrviki rabili polovičarske svobodomiselne komunističo, ko so lirez pomislekov streljali celo staro Leninovo gardo? Sedaj so jim seveda dobri, kot so bili dobri Moroznvi tisočaki, ko bi pa zmagali, pa takšne idejne pritepenre v zahvalo postrele.
Ali je vredno zatajiti svoje prepričanje in se
akor to dela nekaj ?
jiidje, ki danes uporabljalo taktiko Morozo-vega, so pravi samomorilci, ki izvršujejo samomor v popolni idejni zmedenosti. Pogled nanje ie več kot žalosten, ker so kakor ovce, ki same tišče v krvavo klavnico.
Ali želi še kilo priti v družbo leh Mornznvih samomorilcev?	M. M. B.
sn, knkor nazobčan J Alt ie vredno zatajili uvojf ila, roketa. ali kakor J obesiti Komenterni na rep. ka •tlja. šentflorijanska J slovenskih idejnih Morozovov?

Člen 5. Ustanavlja se »Odbor ra propagando ln turistično obveščanje o Ljubljanski pokrajini«, ki je sestavljen iz:
1. enega predstavnika Visokega komisarja, kot predsednika; 2. enega predstavnika družbe »Com-
Ra, .. .
Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet: 4. enega predstavnika Pokrajinskega odbora CON'1; 5. enega predstavnika R. A. C I.; 6. enega predstavnika Združenja trgovcev Ljublianskc pokrajine; 7. enega predstvanika Vzorčnrga vcleseima v Ljubljani; 8. enega predstavniku Slovenskega planinskega društva. — Predsednik inora sklicati odbor vsaj enkrat vsake tri mesece zaradi obravnavanja tujsko-prometnih vprašanj pokraiinc in v dosego sodelovanja raznih ustanov s Potovalnim in turističnim uradom za propagando ali reklamo.
Križanka št. 74
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	U	12	13	14	15	16 j 17		18	19
20				21						22						23	*	
24											25					20		
27			28	29			30						31		32		33	
34			35	j 36					37	38	39	40		41	42			43
44				45			46	47				48			49			
50					51							52						
53					54					55				56				
Vodoravno: 1. ud družine, 6. perzijski vla- | semska oseba, slovenska drama, 23. starorimski
d a ___1_ '___1__11_____1____ ___1__^ — I. _ nn	_____1 ___ r» i__1______J____ 1__1__i_l :xl. ____rv?
dar, 14. prebivalec Iberskega te-pač, 21
bivalec Iberskego polotoka, 20. pre-poljedelec (pesniš! 22. svetopi-
KULTURNI OBZORNIK
Kulturni drobiž
Finžgarjeva literarna nagrada.
»Nova založba« je podelila Finžgarjevo literarno nagrado za leto 1943. po pravilniku dne 9. februarja 1943 rokopisu zgodovinske povesti »Sveta zemlja«. Hkrat/i razpisuje »Nova založba« Finžgarjevo literarno nagrado za leto 1044. Dobiti jo more še neobjavljeno, iavirno leposlovno, esejistično ali lilerarno-znanslveno delo, primerno za izdajo v samostojni knjigi (10 do 20 pol); ustrezati mora načelom, ki vodijo »Novo založbo« pri izdajanju knjig. Finžgarjeva literarna nagrada za to leto je bila 5000 lir. Pisatelji naj predlože rokopise do 15. decembra 1943 v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z geslom. V zaprti kuverli je treba predložiti geslo, ime in priimek, naslov in izjavo, da pisatelj prepusti svoj spis, če dobi nagrado, »Novi laložbi« za običajni pisateljski honorar.
Najdene risbe Tintoretta v Salzburgu. Na Dunaju 60 razstavljene risbe italijanskega mojstra Tintoretta, ki jih je našel nemški umetnostni zgodovinar J. Weder v Salzburgu v tamkajšnji knjižnici. Te risbe 60 različne vrednosti. Najdragocenejša je gotovo risba, ki predstavlja prvi načrt za najslavnejšo Tintorettovo podobo »Paradiž«, ki visi v Doževi palači v Benetkah. Glavne osebe na tej risbi so predstavljene s črnilom, druge, manj važne, pa eo naznačene samo e svinčnikom, vendar le tako, da ee dajo razbrati. Za umetnostno zgodovinsko razlaganje najboljšega Tintorettovega dela je ta risba velike važnosti.
»Bolgarski pisatelji In makedonska svoboda«. Tako jo nn«lov bolgarskemu zborniku, ki je izšel le dni in ij»a namen, prikazati delo za makedon-
sko svobodo v bolgarski književnosti. Zbral je to gradivo bolgarski pisatelj in novinar Ilristo Kapitanov ter prinaša serijo esejev, člankov in leposlovja (pesmi, povesti), ki imajo za vsebino opis bojev za bolgarsko Makedonijo, zlasti pa njeno zavzetje v sedanji vojni leta 1941. Tu so pesmi in črtice Rakovskega, Boteva, Slavejkova, Veličkova, Vazova, Hristova, Debeljanova, Čilingirova, Traja-nova in Nemirova. To je za literarni zbornik, ki pa ni edini te vrste v zadnjem letu, kajti doslej je izšlo že več knjig, ki govore o zavzetju Makedonije. Tako je Kojčev napisal knjigo: Kraj sinjega Ohrida (Kraj Ohrida sinj), ki je zbirka potopisov in kulturno zgodovinskih dojmov ob Ohridu ter ima značaj poljudno znanstvene razprave. Satir Nanev je prišel v Makedonijo obenem z nemško vojsko 1. 1941. ter je o tein pohodu napisal knjigo »Vstajenje — Makedonija 1941« (Vzkresenije — Makedonije), ki ima zgodovinsko vrednost, kot opis vhoda nemških čet v to kraje. Po moči peresa — pravijo kritiki — se tej knjigi lahko postavi ob bok knjiga Dimitra Gjuzeleva »Prve zore svobode« (Prvi lučite na evobodata). Pisatelj je namreč eden od voditeljev bolgarske revolucionarne mladine ter je aktivno sodeloval v makedonskih organizacijah. Foučna in zanimiva je knjiga Zlatka Cola-kova »V Makedonijo« (Na Makedonija). Stevan Avramov je napisal knjigo v dveh zvezkih pod na-(Eroični vremeni — romatikata na Makedonija), (eroični vremeni — romatikata na Makedonija). Pisatelj je tudi udeleženec makedonstvUjuščih ter pozna člane te organizacije osebno ter predvsem opisuje svoje učitelje v makodonskem vprašanju Dame Grueva in Goce Djelčeva. Dmiter Talev je posvetil posebno monografijo Gocevu Djelčevu kot voditelju makedonskega gibanja. Krsta Veljanov pa je opisal llindensko vstajo (Ilindenskoto vsta-nie). To bi bila najnovejša literatura o makedonskem vprašanju, kakor 6e razpravlja sedaj v Bol-
gariji, ki je zasedla s pomočjo zavezniške vojske Makedonijo v letu 1941. ter proslavlja to zmago kot največji dogodek svoje narodne zgodovine.
Prevod del Gerhardta Hauptinanna v hrvaščino. Dela tega največjega sodobnega, vsesplošno v Nemčiji in v 6vetu priznanega pisatelja, Nobelovega nagrajenca in po malem tudi kiparja, izhajajo sedaj v Zagrebu v hrvaškem prevodu v založbi Ante Griinbauma. Sedaj je izšlo že več njegovih del, kot najnovejše pa roman »Vanda«, kakor je hrvatski naslov romanu »Diimon« v prevodu dr. Batušiča.
Razstava hrvatske likovne umetnosti v Berlinu. S sodelovanjem hrvatske vlade in Pruske akademije znanosti in umetnosti je v Berlinu sedaj velika reprezentativna razstava moderno hrvatske umetnosti od 19. stoletja do zdanjih dni. Razstavo je odprl hrvatski poslanik v Berlinu pisatelj Mile Budak, organiziral pa jo je profesor Vladimir Ki-rin, načelnik v predsedništvu hrvatske državne vlade in znani umetnik. Razstava ima namen prikazati Nemcem vso veličino in razvoj hrvatske umetnosti od Medoviča, Bukovca pa preko Mešlroviča, Avgu-stinčiča do Babica Trepšca, mojstrov sedanjega časa. Kakor pišejo časopisi, ima velik uspeh.
Upokojeni so na zagrebškem vseučilišču med drugimi profesorji tudi prof. Albert Basala, Art. Schneider, Albert Botteri in dr. Ivan Botteri i. dr.
Nekaj novih knjig na hrvatskem knjižnem trgu zadnjega časa. Alija Nametak: Za obraz. Zbirka novel iu legend. Vladislav Kušan: Začarane trnine. Zbirka novih pesmi tega prefinjenoga pesnika. Važna sta dva prevoda h italijanščine in nemščine: Drago Ivaniševič je izbral in prevel nekaj Ungarcttiijevih pesmi pod naslovom: »Moj Un-garetti«; Josip Velebit pa je prevel »Pisma mlademu pesniku« nemškega modernega klasika Rai-nerja Marije Rilkeja,
pozdrav, 24. neizpovedovalec katoliške ver, 25. zgodovinski zapiski (tujka), 26. Ilaimsunov roman, 27. smrtni boj (tujka), 30. gozdna ptico, 32. žensko ime, 34. slovenski skladatel j, 35. pravoslavni duhovniški naslov. 37. naključje, 42. poldrag kamen, 44. mesto v Nemčiji, 4». skrajni konec suhe zemlje, 47. kemični izraz. 4poslednja volja, 50. obdelana zemlja, 51. geslo francoske revolucije, 52. krasotec, 53. preproga, športnik, uslužbenec, 54. igralne karte, 55. moderno orožje, 56. južna rastlina.
Navpično: t. okrasek (tujka), 2. predrznost,
3.	del Ljubljane, 4. ud družine, 5. del sobe, 6. vzorec, model, 7. grški otok, 8. naravoslovje (tujka), 9. trgovski izraz, 10. užitni del žabe, 11. reka na Hrvatskem, 12. svetopisemska ose-, bn, 13. prevozno sredstvo, 14. žensko krstno vme, 15. madžarski vladar, 16. svetopisemski prerok,
17.	egiptovsko božanstvo, 18. svetopisemska oseba. 19. vrednost, veljava, 26. del vojske, 28. oblika glagola nisem, 29. igralec, 31. otnoško imo, znano iz mladinske knjige, 33. krsta, 3b. italijansko knjižna založba, 37. lahkoatletska panoga, 38. del knjige. 39. del obraza, 40. prometno sredstvo, 41. žensko oblačilo, 43. živalska noga, 46. mik, 47. del obraza, 49. glasbilo.
Rešitev križanke št. 73
Vodoravno: 1. Slovenec, 9. Opava, 14. kosilo, 20. pirč, 21. naziv, 22. oholost, 23. vat, 24. omeio, 25. dalija, 26. Debar, 27. ave, 28. molitev, 29. ideja, 30. Šid, 32. okop, 34. enačaj, 36. Aca, 38. darilo, 40, Golo, 43. nalivi, 45. Rimini, 47. linotip, 48. Ida, 39. Niceja, 50. nunec, 51. Osane, 52. Kana, 53. jasa( 54. Sara, 55. kastrat.
Navpično; 1. spomenik, 2. limonada, 3, orel<
4.	veličina, 5. enota, 6. nadejica, 7. Ezav, 8. Cici-lija, 9. Ovid, 10. pojedina, 11. Ahaja, 12. vodarina, 13, Alp*. 14. kobilica, 15. osa, 16. strogost, 17. iv«.
18.	Lavo, 19. otep, 31. donos, 33. kotar, 35. Alan," 36. Ares, 37. Amas, 39. Ilek, 41. lina, 42. opat, 44,
i Vij, 46, nur,
Koledar
Nedelja, 14. svečana: 6. nedelja po razglašenju; Valentin, mučenec; Ivana Valca, sveta žena in ustanoviteljica reda; Antonin, opat. Ponedeljek, 15. svečana: Favstin, mučenec; Jovita,
mučenica; Georgija, devica; Jordan, opat. Torek, 16. svečana: Julijana, devica in mučenica; Onezin, škol in mučenec; Filipa, devica; Se-levk, mučenec.
Novi grobovi
"t" Lovrenc Kolnik. V Ljubljani je umrl 73 letni posestnik g. Lovrenc Kolnik. Rajnega bodo pokopali v nedeljo, 14. februarja ob štirih popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah.
"t" Polde Simončič. V Sv. Jurju pri Litiji je umrl 27. jan. 194:1 72 letni, dobro poznani posestnik p. d. Dobrave — Polde Simončič. Rajni je bil ugleden posestnik, zlasti pa cenjcn kot odličen živinorejec.
Naj rajnima sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo za njima, naše sožalje!
Valentin Legat — 75 letnik
Zagorski zvonovi prav milo pojo, so dejali ljudje, ko se je 14. febr. 1S68. rodi! neki Zdravko, ki je danes star 75 let in se piše Valentin Legat, okrajni orož. stra>moj-ster v pokoju. Ko je slavljenec in godov-njak odslužil cesarja pri slavnem 97. pp. v Triesteju, kjer je zaslovel kot najboljši »rekrutabrihtar«, je stopil v »ta prelep žan-darski 6tan. Zandar — takrat! Ljudje so ljubili pravico, zato je, recimo, tat počakal doma, da so prišli, počasi in dostojanstveno, možje v visokih klobukih s šopom petelinovih peres ga vkle-nili in zaprli. V tem človekoljubnem stanu jc g. Legat prerajžal službeno »od straže hrovaške, kjer sonce gor pride« pa do žirovskih kvedrov.« Stari trg ob Kolpi, Črnomelj, Smlednik, Krška vas, Kranj in Zagorje, kjer je zlasti nied svetovno vojno pokazal svoje dobro 6rce. Zaradi pravične strogosti in 6troge pravičnosti je bil povsod priljubljen. Kot okrajni orožniški stražmojster je deloval v litijskem okraju, odkoder je šel v zasluženi pokoj in se nastanil v Ljubljani. Mestna občina je kmalu prepoznala vestnega, natančnega pa srčno dobrega moža in ga postavila za »ubož-nega očeta«, sodišče pa za »varstvenega svetnika«, dve službi, ki jih g. Zdravko opravlja z neutrud-ljivo potrpežljivostjo in žandarsko natančnostjo. »Slovenec« ga je spremljal j>o vseh službenih jio-stajah, za kar je bilo v tistih časih treba dosti poguma. Dobri Bog naj mu dodeli, da mu ne pride še kmalu »pagato ultimo«, pa tudi stnond-long« ne.
Zlata poroka
V soboto je praznoval v krogu svojih" otrok in vnukov zlato poroko gospod inž. Anton Klinar, gradbeni ravnatelj v pokoju. Pred 50 leti se je poročil z gospo Irmo, doma iz zelene Štajerske. Gospa mu je rodila ir. vzgojila pet otrok, od katerih je eden žal prezgodaj umrl. Ostali štirje so vsi že na uglednih položajih. Jubilant je eden prvih slovenskih inženirjev, ki so delovali na Kranjskem, saj je že leta 1887 prestopil v službo Deželnega odbora kranjskega. Leta 1902 je bil že vodja deželnega stavbnega urada, leta 1918 pa mu je bil podeljen naslov stavbnega ravnatelja. Po končani svetovni vojni je bil vodja tehničnega oddelka ter bil imenovan za gradbenega ravnatelja. Leta 1922 je po 37 letnem uspešnem delovanju bil na lastno prošnjo upokojen. Večina javnih zgradb starejšega Aatuma tako v Ljubljani kakor tudi na deželi bi lahko pričalo o tehničnem delu jubilanta, ki si je stekel lepih zaslug za napredek v našem iavnem stavbarstvu. Posebne zasluge pa si je jubilant pridobil tedaj, ko je po uvedbi slovenskega uradova-nja pri bivšem deželnem stavbnem uradu položil temelje slovenskemu tehničnemu izrazoslovju. Ob redkem jubileju želimo tudi mi zlatoporoJencema mn:go zdravih in mirnih let, ki naj jih poživlja ljubezen otrok in vnukov.
Aktualna nnva knjižica: catau. — Vzemi, beri! 1 Lira: — Na Knjižice se naročajte v župnih umrlih, pri samostanskih vratarjih, v Mladin-ski založbi, v upravi na Rakovniku.
Naročnina Knjižic 1! lir. Naročite se na Knjižice!
—	Važno opozorilo lastnikom čekoenih računov. Sekvester Poštne hranilnica' v Ljubljani objavlja, da morajo vsi prehivpci Ljubljanske pokrajine, ki so lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni nrandnici v Belgradu ali kateri njeni podružnici, v loku dveh mesecev od dat i-ma te objave pisni-MO prijaviti svojo terjatev Poštni hranilnici v Ljubljani polom občine, v kateri bivajo (ali imajo sedež), ki mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagateljevega domicila (sedeža).
—	Sindikat mesarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da se bo v ponedeljek, 15. febr., prodajalo meso na nabavne knjižice od pol 7 do II dopoldne. Člane sindikata pa obveščamo, naj pridejo v nedeljo, 14. febr., od 8 do 10 dopoldne zaradi dodelitve mesa na mestno klavnico.
—	Lastniki slik in risb pred kratkim preminulega akad. slikarja Ivana Vavpotiča se lepo prosijo. da javijo 6vojo posest Narodni galeriji v Ljubljani, ki bo priredila meseca aprila retrospektivno razstavo umetnikovih del. Podatki so polrebni za sestavo spisa o Vavjrotičevem delu, za nekatere umetnine bodo pa lastniki naprošeni, da jih izvolijo za razstavo posoditi. Zelo zaželene so slike in risbe, ki jih je Vavpotič naslikal in narisal pred letom 1914 in zato prosimo njih lastnike, da se temu vabilu ne ognejo, ampak Nar. galeriji po dopisnici čim prej sporoče nahajališče.
—	Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri dosedaj niso prejemali krmil za živali pri »Malem gospodarju«, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. II. črke A do G, 16. II. črke II do L, 17. II. črke M do R, 18. II. črke S do Ž, 19. II, zamudniki.
—	Samo še 2 dni kupuje tvrdka EVEREST v Prešernovi ulici 44 stare gramofonske plošče ter plača za komad 2.50 lire. Pohitite!
—	»Supcr« čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju.
—	Knjig »Sporočilo iz Fatimec je še dovolj. Vsa naročila sprejema »Pripravljalni odbor petih prvih sobot«, Pred škofijo šL 1 (pisarna K. A.) v Ljubljani.
V sredo bodo izšle
znamenite Gogoljeve
..Ukrajinske povesti"
Prelep češki roman
„5cfobieli"
spisal Baar dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
Kupujte najlepše družinske knjige
..Slovenževe knjižnice"
Iz sovražno ladjo, katero jo v alžirskih vodah zadel s torpedom italijanski torpednik, se dvigajo
ogromni ste bri dima.
—	Zahvala. Šef-zdravnik »Šlajmerjevega doma«, gospod dr. Kramarič, mi je s spretno in čudovito uspelo operacijo rešil življenje in se mu tem potom za njegov trud tekom moje bolezni naj-iskreneje zahvaljujem. Moja zalivala pa gre vsem gospodom zdravnikom »Šlajmerjevega doma« sploh, ker so se mi posvetili z veliko vnemo in v nesebični požrtvovalnosti storili mnogo več, kakor samo službeno dolžnost. Zahvaljujem se tudi časti-tim sestram za ljubeznivo nego in jjostrežbo v moji dolgi bolezni. — Marica Špicarjeva.
—	Mamice, najlepši spominček na Vaše male Vam napravi samo »Folo-studio Potrč«, Šelenbur-gova 6.
—	Spremenljivo vreme. V petek je bilo po-jioldne prav toplo, saj je znašal temperaturni maksimum +8° C. Zjutraj pomrznjene ceste so se v petek popoldne popolnoma odtajale in bilo je blata na pretek. V soboto zjutraj so bile ceste znova pomrznjene, toda nastopilo je oblačno vreme. Jutranji minimum v soboto je bil —2° C. Barometer je padel na 760.1 mm. V soboto dopoldne se je začelo močno oblačiti. V nedeljo, 14. t. m., je sv. Valentin, ki prinaša ključe od korenin.
—	Ni še prepozno, pač pa skrajni čas, da več ne odlašate z nakupom »Družinske pratike«, ako hočete tekmovali za razpisane knjižne nagrade. Utegne se Vam/ primeriti, da pičla zaloga tega ljudskega koledarja s podobo sv. Družine prej poide, preden si ga nabavite v kbjigarni ali trgovini. Zalo Vam vnovič svetujemo: No odlašajte!
lz dela m živil
Z Gorenjskega
športno zasedanje radovljiških vzgojiteljev.
Pred nedavnim sta bili na Jesenicah in v Tržiču zborovanji za vse vzgojitelje in vzgojiteljice radovljiškega okraja. Zborovanji sla bili posvečeni telesni vzgoji. Povsod je govorila na zborovanjih poverjenica za telesno vzgojo pri koroškem deželnem glavarju gospa dr. Kathe Tschebull o bistvu in cilju nemške telesne vzgoje. Nato so tudi nastopili razni razredi z vzorno telovadbo. Na Jesenicah sta vodili telovadbo učiteljici Srebernik in Lederer ter okrožni športni učitelj Obmann. V Tržiču sta vodili telovadbo učiteljici Molzer in Loisl. Tako je bilo z zgledom pokazano, kako 6e da telesna vzgoja izpeljati tudi brez telovadnice. Predvajan je bil ludi kratek film o osnovah smučanja.
Nov dom za učiteljišnice, Koncc januarja so priš.e » Kranj gojenke prvega letnika učitcl|išča. Zinje so po gauleiterjevcm naročilu ureddi n- v (loir, np. gradu Okroglo. Na kolodvoru s-- učenke pris-rfno sprejeli, nato pa so odolc v živahnem sprevodu skozi mesto na Okroglo. Dj.n vodi gd!. Marin«!tova. grad pa se imenuje Kieselslein.
Nov orožniški vodja v Kamniku. I z Šmartna v Tuhinjski dolini je bil premeščen tamkajšnji orožniški vodja Andrej Feldner, po rodu iz Celovca. Zaradi svoje pravičnosti jc bil pri ljudeh zelo priljubljen. Sedaj je nastopil službo v Kamniku.
S Spodnjega štajerskega
Zborovanje mladinskih voditeljev v ljutomerskem okrožju. Pred nedavnim so zborovali v Zgornji Radgoni mladinski voditelji in voditeljice ljutomerskega okrožja. Razpravljali so največ o nalogah za pripravo prihodnjega mladinskega tedna. Poklicni svetovalec iz Ptuja je predaval o važnih vprašanjih: »Kakšen poklic naj si izberem«. Voditeljica kulturnega odseka ljutomerskega okraja Trude Wawrosch je predavala, kako je treba sestaviti spored za večer staršev, ki bo prirejen v mladinskem tednu.
Nov kino v Celju. V Celju je že nekaj časa vladala precejšnja stiska v tamošnjem kinematografu, saj je število prebivalstva v Celju močno naraslo, medtem ko je ostalo le 6taro nespremenjeno gledališče, ki ni moglo sprejeti posebno veliko gledalcev. Sedaj je s podporo deželnega sveta ustanovil drugo kinogledališče lastnik starega nemškega gostišča, Skobcrne. Novi kino je bil odprt 7. februarja.
Štajerski večer v Slovenjemgradcu. V Slove-njemgradcu je bil prvič prirejen štajerski večer, ki je prebivalstvu pokazal pristne štajerske navade v besedi in pesmi. Najprej je nastopilo učiteljstvo iz slovenjegraških in okoliških šol z večglasnim ljudskim petjem, s pesmimi, ki jih je naučil peti vodja ljudske in glasbene šole Jožef Rieger. Po zanimivih deklamacijah v štajerskem dialektu je nastopil pevski moški zbor iz Slovenjgradca pod vodstvom upokojenega nadučitelja Hernausa. Sledile so pesmi, ki jih je zapela gospa Herma Hau-ser, dalje šaljiv prizor in recitacije. Vmes je igrala kmečka godba, ki jo je vodil nadučitelj Rieger. Plesna skupina mladine je nastopila s štajerskimi plesi.
Nov otroški vrtec. — V soboto 6. februarja so v Slov. Bistrici odprli nov otroški vrtec. Ta vrtec je v okrožju Maribor-okolica že 33.
BBBBBBBSiSSBEliEBBBIBBBBBISBBaBaBEBBB
»SLOVENČEVA KHJI2KIGA«
so naroča in plačuje na Vrhniki, Podlipska cesta 9.
Tam lahko tudi kupite posamezne knjige.
- ©J tia m t&m
Iz Hrvaške
Ustanovitev mestne hranilnice v Brčkem. —
Mestna občina v Brčkem je sklenila ustanoviti mestno hranilnico. Poslopje za novi denarni zavod je že določeno ter bo hranilnica pričela v kratkem poslovati.
Hrvatsko odlikovanje italijanskega poslanika v Budimpešti. Poslanik NDH v Budimpešti, Ivo Gaj, je priredil te dni kosilo, na katerega je povabil tamošnjega italijanskega poslanika Filipa An-fusa. Pri tej priliki je italijanskemu poslaniku izročil odlikovanje kralja Zvonimirja, s katerim ga je odlikoval Poglavnik NDH,
Varčevanje z vodo v Zagrebu. Zaradi izredno nizkega vodostaja v vodnjakih zagrebškega mestnega vodovoda, je zagrebška občina pozvala meščanstvo na skrajno varčevanje z vodo.
Odkup tobaka v NDH. Organi hrvatske mono-polske uprave že nad mescc dni odkupujejo v hercegovski in dalmatinski Hrvatski tobak od sadil-cev tobaka. Po poročilih, ki jih ima zagrebško časopisje, je lanski pridelek tobaka v NDH dober ter bodo sadilci tobaka dobili zanj okoli 260 milijonov kun in 280 vagonov koruze kot nagrado za svoj trud.
Primopredaja premoženja bivših dijaških društev. Minister za narodno gospodarstvo NDH dr. Josip Balcn je izdal odredbo, da se veljavnost uredbe, s kalero jo ustaška mladina prevzela vso premoženje bivših dijaških društev, ki so obstojala po šolah, ki spadajo pod nadzorstvo prosvetnega ministrstva, raztegne tudi na vse šole, katere spadajo v delokrog ministrstva za narodno gospodarstvo.
Otvoritev pravoslavne cerkve. V Vlasenici v Bosni so pred dnevi slovesno blagoslovili hrvatsko pravoslavno cerkev, ki je posvečena sv. Petru in Pavlu.
Varčevanje s papirjem y NDH. Zajednica za papir v NDH je izdala razpis vsem državnim in samoupravnim uradom, s katerim jih opozarja na skrajno varčevanje s papirjem.
Pravilnik o izdavanju priložnostnih znamk. Hrvatsko ministrstvo za promet in javna dela je izdalo pravilnik o izdavanju priložnostnih znamk. Pravilnik določa, da bo v bodoče hrvatska poštna uprava dovoljevala letno 6amo po štiri izdaje takšnih znamk.
V Zagreb je pred kratkim dopotoval inž. Di-mitar Čkalrov, eden od voditeljev biv. makedonske organizacije. V Zagrebu je imel več sestankov z vodilnimi ustaškimi osebnostmi. Tako z zunanjim ministrom dr. Lorkovičcm in drugimi. V Zagrebu je pričakoval tudi prihoda svojega brata Jordana, ki se sedaj po dolgih letih vrača iz Švice v domovino.
Zelo dolgočasni so zimski dnevi brez prijetne glasbe. Veliko izbero najboljših gramofonskih plošč in gramofonov dobite pri tvrdki
'j v PreSernovi ulici 44
Ogled neobvezen
Drobna Ifuh9|anska kronika
Sindikat delojemalcev gostinske stroke
in Trgovinski oddelek P. D. Z. javljata, da se bodo prijave uslužbencev gostinske stroke zaradi dodatne živilske nakaznice 1110 s dnevno sprejemale samo Se do četrtka, dne 18. februarja 1943 med uradnimi urami od 8 do 12 in od 15 do 18, Miklošičeva cesta štev. 22-1.
V Dekliškem dnmn M. Pomočnice,
Karlovška ce^ta 22, bo danes v nedeljo oh 16.30 zanimiva petdejanska igra »Ljudmila«. Snov igre, ki je zelo primerna današnjemu času Vas bo močno zajela in pozorno bo-ste sledili napetim prizorom. Poskrbite pravočasno za vstopnice!
Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I vabi člane, ki so naročili ze-lenjadna semenn in semenski fižol, da pridejo ponj v dneh od 15. do 18. t. m. popoldne med 15 in 16 k podružničnemu predsedniku dr. Spiller-Muysu, Erjavčeva 4a, II. nadstropje. Istočasno so bodo sprejemale naročila sadnega drevja za spomladansko saditev.
»Naša zvezda« bo Izšla v četrtek.
Spored klavirskega koncerta, ki ga
hodeta izvajali prihodnji petek na.ši pianistki, Silva Hrašovec in Marta Bizjak, sestoji iz dveh delov: prvi del bo odigrala gdč. Hrašovčeva, in sicer dela, ki »o jih napisali naslednji skladatelji: Pa,scetti, "Bach _ Bussonl, Brahms, Ravnik . in Taj-čevlS. Drugi del. ki ga bo izvajala ga. Marla Bizjakova pa ima .dela naslednjih skladateljov: Alatti, Oorgni, Pick — Man-Kiagalll, Ciglič, Ostere. Prokofjev In Rajnik Na koncertnem sporedu so torej dela rajrazllčnejših avtorjev in tudi dob. od klasičnega dela do najmodernejie slovenske
vamo romantik?, (^umetnici ki ita se že ponovno uveljavili v naSein umetniškem življenju zaslužita polno zanimanje, zato priporočamo obisk njunega koncerta k. bo v potek, dne 19. t. m. ob pol 7 v mali fllnarmnnlčnl dvorani. Predprodaja vstopalo v knjigarni Glasbene Matice.
Učite se strojepisja! Novi eno-, ilvo-In trimesečni tečaji prlčno v torek. 16. fchrusrin. Dnevni in večerni tečaji. Učnina zruerua. Specialna strojepisna Sola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni strti ii Informacije in prijave dnevno. — Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učillšče »Christofov učni zavod«, Doino-bransiia 15.
VI vsi, kl boste prišli gledat laži, verjemite ml, veseli boste odšli in povedali tistim, ki še niso videli zaplete in razplete laži. Kakol Kaj! K jo I »Rokodelski oder«, Petrarkova 12-1. Goldonl: »Lažnivec«, veseloigra It. februarja ob 5 popoldne. — VRtopniee so v predprodaji v nedeljo dopoldno od 10 do 12 in dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova l-i.
'leSn0fatvIna. V noči od 6. na 7. t. m. sta bila ukradena dva plašča in dvo zračnic s sprednjih koles tricikljn. v Vošnjakovi ulici 10. škodo trpi črkoslikarsko podjetje Štrukelj Ludvik. Pred nakupom svarimo.
Instrukclje In priprava z.a privatne Izpite Novi (Turjaški) trg 5-III. Staršem diiakov srednjih šol spnročnmo. da nudijo diplomirani filozofi uspešno pripravo za šolo vsak dnn dopoldne od 8-11, pnpohtio od 15 do 18. Enako pripravljajo za privatne Iznlte čez drn razreda temeljito po programu za zmeren honorar. Razlaga, vaje. izpraševanje. Informacije na šolah. Prijavo na gornji naslov od 8--J1 m od 15-18.
Danes, ob 5 popoldne, vsi v frančiškansko dvorano, kjer se boste do solz na-smejall zabavni burki »Svojeglavček«. Pri poročamo, da si nreskrbite vstopnice pravo časno od 10-12 dopoldno. ter dve url prod pričetkom predstavo pri blagajn, frančb škanske dvorano. Opozarjamo, da je to zadnja predstavo te Igre.
Prlrodoslovnn društvo v Ljubljani ima svn1 redni letni občili zbor v sredo, dne 17. februarja oh 17 v predavalnici mineraloške-ga zavod« na univerzi. Opozarjamo članstvo, da je treba v smislu društvenih pravil morebitne samostojne predloge predložiti dru-
štvenemu odboru vsaj pet dni prod občnim zborom. Vabimo članstvo k obilni udeležbi.
Občni zbor Narodne galerije bo v četrtek, 18. februarja oh tričetrt na šest v galerijskih prostorih; vhod iz Tomanove ul.
Sobotni živilski trg je pokazal za sedanjo priliko primerno tržno sliko. Bil jc splošno v znamenju cvetače, ki so je znatno pocenila. Še pred tedni jo bila po 5 lir Kg, sedaj jo cena paillu na 3.60 lir kg Nelu branjevec pa jo jo v soboto prodajal cclo po 8 lire kg. Imel je nuvul kupcev, llila .ie hitro razprodana. Cvetača jo bila lepa in zdrava. Tudi druge branjevke so bilo s cvc-tačo dobro založene. Dobra je bila daljo izbira uvožene endivije, ki jo znajo bra-njevko lepo »frizirati«, da kupovalkain prod očmi pokažejo, kako je endivja v notranjosti čista in lepa. Trnovčanke in Krakov-čanko so prinesle na trg mnogo domače zelenjavo. Črna redkvica je bila naprodaj v večji količini. Domača pesa. zcljnate glave, korenje in rnzna vrtnina so bilo na primerno izbiro. Tudi okoliško kmetico ro pripeljale razne dobrine na trg. Mnogo jo sedaj na trgu domačega motovilca, tudi po domačem rdečem radiču je veliko povpraševanje.	,
IzšlA je v 4. I7.dnjiytn3l.pra »Lepo ve. denje«, spisal dr. .loRip Valjavee. Naroča se v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30.
Ponesrečene! v Ljubljani. Upokojenka tobačno tovarne, 57 letna Štefanija Frcco-tova ie spodrsnila in Ri zlomila desno roko
—	Služiteljeva žena, 36 letna Jranja Hoče-varieva so jo močno oparila po desni rok
—	Voznik cestno železnico Mihael Hcbornlk se je pri sekanju drv usekal v deRno roko. — Po Stopnicah je padla in si močno poškodovala desno nogo 15 letna dijakinja Silva .leršinova. — Zasebnica Antonija PleSmanova, stara 38 let, so je vsekala v levo roko.	. „
Gledališče
OPERA. Nedelja. 14. febr. oh 14: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cono od 24 lir liavzd. Ob 17.30: »Sestra Angelika - Nalet Iz llials. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. - Ponedeljek, 15. febr.: zaprto. - Torek. 16. febr oh ]■: »Beg lz seraja«. Red B. <- greda, 17. lebr.
ob 17: »Sestra Angelika — 7. Bimfonlja. Red
sreda.	•
Pucclnl: »Sestra Angelika« — nalet lz »Thals«. Zasedba vlog v operi: Angelika — lIeybalova. kneginja — Golobova, opatinja
—	Poličeva, gorečnica — Karlovčevn, učiteljica novic — Stritarjeva. Režiser: R. I ri-možič. V baletu iz »Thais« sodelujejo kot solisti: Bravničarjeva, Japljova, RemSkar-jeva, Kirbos in Pogačar.
DRAMA. Nedelja, 14. febr. ob 14: »Ples v Trnovem« Izven. Ceno od 15 lir navzdol.
011	17.30: »MirandolliiK«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. - Ponedeljek, 15. febr.: zaprto.
C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh dejanjih. Osebe: Cešnovar — Cesar, Lojze — Drcnovec, Polona — Gorinškova, Metka — Levarjeva, Mica — Rakarjeva, Jlina — Starčeva, 1'oldka — Remčcva, Tone
—	Brntina. Režiser: Milan Skrbiušck, scenograf: inž. urli. E. Franz.
Naznanila
»ROKODELSKI ODER«. Nedelja, 14. februarja oh 5 popoldne: »Lažnivec«. Veseloigra v treh dejanjih. Opozarjamo na pred-prodajo vstopnic, ki ho v nedeljo od 10 do
12	in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno.
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 14. februarja ob 5 popoldne »Svojeglavček«, zabavna burka s petjem. Zadnja predstavn. Vstopnice v predprodaji od 10—12 dopoldne ter dvo uri pred pričetkom pri blagajni frančiškansko dvorano.
RA OIO. Nedelja, 14. februarja. 8 Nn poved časa — Poročila v Italijanščini — 8.15 Koncert orgauista Alessandra Pascnc ci.ia — 11 Prenos pete maše iz bazilike prcisv. Oznanjenja v Firenzl —12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. B. Marino)
—	12.15 Razlaga evangelij« v slovenščini (O. G. Sekovanič) —12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevl — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13-10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.40 Pesmi in nnpovl — 14 Poročila v ltal.
—	14.10 Koncert Adamičevega orkestra — 15 Poročiln v slovenščini — 17.15 Inž. Novak Viktor: »Kuj in kako bomo sadili x gozdu«,
kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Lahka glasba — 17.45 Lahko glasbo vodi dirigent Galliuo (Prvi del) — 19.30 Poročila v slovenščini — 111.45 Operna glasba — 20
Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. šija-nce. Slovenska glasba — 21 Simfonični koncert, vodi dirigent Arinnndo La Rosa Parodi — 21.50 Predavanje v slovenščini — 22 Orkester Cctra, vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini,
RADIO. Ponedeljek, 15. februarja.
7.30 Lahka glasba — 8 Nnpoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved čas« — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšoini — 13.12 Glasb« in pesmi, vodi dirigent Segurini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert rndijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijanec — Glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glaska — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kmečkega tria — 17.35 Kvartet »Giglio« — 19 »Govorimo italijansko — poučuje prof. dr. Stanko Lchen — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Operetna glasha — 20 Nnpoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonlč.no-vokalni koncert, vodi dirigent Berrettoni, sodelujeta sonranistka Lina l'a-gliughi in tenorist F. Merli — 21.1)0 Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia — 22.10 Tredavanjo v slovenščini — 22.'20 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva ceRta 20 in mr. Mu'rmayer R.. Sv. Petra cesta 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. neii-KInn išček. Oosposvelska cesta 4 in mr. Bohinc ded.. Ccstn 29. okt. 31.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo
bo vršil od soboto od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. A h č i n Marjun« Ljubljana, Korytkova ulica 18,
Murmanska železnica in Stalinov prekop
Sicer sta za Ruse res pomembna, a slaba stran je v tem, da sta večno izpostavljena sovražnikovim letalskim napadom
Nek madžarski vojaški strokovnjak je v »Pester Lloydu« napisal te dni daljši članek o murmanski železnici in Stalinovem prekopu. Iz njega posnemamo naslednje zanimive ugotovitve:
V sedanjem velikem boju igra oskrba vojaštva na bojišču važnejšo vlogo, kakor jo je igrala kdaj koli, zlasti pa še na vzhodnem bojišču, kjer je omrežje prometnih zvez zelo redko in so še tiste poti, Kar jih jc, slabe.
Na vsem vzhodnem bojišču je pristanišče Murmansk eno najvažnejših krajev. Velik del angleškega in ameriškega vojnega blaga dova-žajo z ladjami vprav v to pristanišče — seveda, kolikor ga med potjo do tja ne potope nemške podmornice in letala — in ga tu razkladajo ter potem odvažajo dalje na bojišče.
Murmanska obala
vse leto ne zamrzne
zakaj ob njej teče severni konec tako imenovanega Zalivskega toka, ki prihaja iz toplih mehiških voda. Že v dobi prejšnje svetovne vojne so sklenili zgraditi to edino, vse leto nezamrz-njeno rusko pristanišče na visokem severu. Murmansk in Poljarnoje (prej Aleksandrovsk) sta danes za Sovjete velikega vojaškega pomena ter sta Sovjetom v sedanjem trdem boju v veliko pomoč. Od časov Petra Velikega do danes so vedno znova poskušali Rusi tudi preko svojih severnih pristanišč posiviti prekomors-ko trgovino oziroma preprečiti, da bi jim kdo pot na široko morje zaprl. Imena Pctrograd, Selia-stopol, Vlndivostok, Arhangelsk in v zadnjem času tudi Murmansk pričajo o tem.
Železnica Murmansk—Petro grad
Z velikim trudom in naporom so Rusi zvezali Murmansk že v prejšnji svetovni vojni s Petrogradom, in sicer po železnici. Gradili so jo po veliki večini vojni ujetniki. Roriti so se morali tu z velikimi težavami, zlasti še s podnebjem, ki ga niso bili navajeni. Železnica iz Murmanska do Petrograda je dolga 1451 km. To je toliko, kakor recimo iz Berlina v Genovo. Stalin se je potem odločil, zgraditi tudi irekope, ki bi vezali Baltiško, Severno ledeno, rno morje in Kaspišiko jezero. To je bil velik načrt, ki je bil do izbruha sedanje vojne po veliki večini že izveden. Prekop med Moskvo in Volgo so odprli leta 1937. Dela pri graditvi prekopa Volga—Don. ki naj bi tvoril zvezo med Knspiškim in Črnim morjem, še niso bila končana.
Stalinov prekop je zahteval 250.000 človeških življenj
F
Stalinov prekop — zveza med Baltiškim in Severnim ledenim morjem — ie bil dograjen s prisilnim delom že v dveh letih. Po sovjetskih
____I .. X I. : I. ~ .. ! 1.	n 4nlt rl nI i K 1 f rfll 1 li Ll /IV-
podatkih samih je pri teh delih izgubilo življenje 230.0<10 ljudi. Pri graditvi tega prekopa so izkoristili tudi jezera, predvsem pa Oneško jezero. Celotna dolžina te plovne poti znaša 800 kilometrov, dočim znaša resnična dolžina Stalinovega prekopa 'le 227 km. Poleg tega so zgradili še na 32 krajih zapornice, 15 nasipov in 35 stranskih preko]iov.
Dobre in slabe strani Stalinovega prekopa
Stalinov prekop je za Sovjete velikega gospodarskega. predvsem pa vojaškega pomena, seveda če sovražnik prometa po njem ne bi oviral. Vodna pot od Petrograda do Murmanska in do Arhangelska je s tem znatno skrajšana. Če gledamo z vojaškega stališča, je Stalinov prekop za Sovjetsko Rusijo tudi zato velikega pomena, ker v primeru potrebe lahko odpelje z Baltiškega morja preko Severnega ledenega morja v Atlantik vsaj manjše vojne 'ladje, ru-šilce in podmornice. Slaba stran Stalinovega prekopa pa je, da je stalno izpostavljen sovraž-
SGARAVATTI SEMENU S. A,. PAD0VA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe.
j	Stanovanje V-S sob (
■	i vsemi pritiklinami, moderno, v centru, 5	iščem za takoj ali pozneje. - Ponudbe /
■	na upravo »Slovenca« pod šilro: »D r u-3 žina štirih oseb« štev. 1101.
TEU KINO MATICA 82 41
DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen« ob lfi.30 ln 18.30 »AnuSka« — Ob nedeljah ln praznikih ob 10.30 »Ciganska ljubezen«, ob 14.30, 16.30 ln 18.30 »Anuška«
ll»!«v«nelra od,lčnl Igralci: VlgcUHSfta Madelalne Sologne, Jean Gallant InikavAH Dramatična vsebina, petje ples. lJUDeZBn Ciganski orkester tn zbori I
■ ...a, nepozabna Dunja — HHde Krahl HllUSKa v glavni vlogi I Film pestrosti in dekorja I Dunajski valčki, stare pesmi in plesi 1 — Drama lepega, plemenitega dekleta.
TEIj.
KI IVO SLOGA 87 30
Odlična komedija v filmu
»Enkrat na teden«
Vera fcarmt, Roberto Villa, Carlo Campanlnl PREDSTAVE ob delavnikih od 14.30 daljo; ob nedeljah ob 10.30, 14.30. 16.30 ln 18.30 Konec ob 20.15.
ftBU IilNO UNION 82"2'
Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca Helnrlcha Georgea
»Ura sreče«
z Marijo Tasnady, Karlo Rust in Pavlom Richterjem.
PREDSTAVE : ob delavnikih ob 1B In 18 1B; ob nedeljah in praznikih ob 10.80, U.80. 16.30 In ob 18.30
nikovim letalskim napadom. Vemo iz nemških uradnih vojnih poročil, dn so nemške in finske bombe večkrat zadele naprave pri zaporuicah v Stalinovem prekopu. Druga slaba stran tega irokopa pa je, du je komaj šest mesecev v letu irez ledu.
Murmanska železnica deli kot obmejna železniška proga usodo Stalinovega prekopa. Tudi ta železnica je
v večni nevarnosti pred letalskimi napadi
Vsekakor jc treba upoštevati, da razdejano železniško progo skušajo čimprej spet popraviti in da se jim vsaj začasno tudi posreči po-
novno vzpostaviti na progi promet. Murmunska železnica jo vprav zdaj še prav posebnega pomena, ker se na skrajnem zah<>dneiu koncu Oneškega jezera od te proge odcepi proti vzhodu stranska proga, ki drži do glavne proge Moskva—Arhangelsk. Dokler bodo Sovjeti imeli murmansko železnico vsaj do te stranske proge pod svojim nadzorstvom, bodo še vedno vsaj v omejenem obsegu lahko vozili blago iz Murmanska v Moskvo. Čim pa l>o t« proga količkaj pretrgana, bodo vse angleške in ameriške pošiljke v Murmansk za Rusijo brez pomena in brez vsake koristi. Angleži in Amerikanci skušnjo seveda vsaj toliko časa, dokler še obMoji la zveza, poslati svojim zaveznikom čimveč vojnega blaga, čeprav s tom izpostavljajo svoje dragocene ladje nevarnosti, da jih nemške podmornice pošljejo za vselej na dno morja.
Zalo !>odo Nemcj v liodoče v prvi vrsti skušali povsem onemogočiti promet po murmanski J železnici in po Stalinovem prekopu ter uničiti i ladje, ki bi skušale pripeljati iz Anglije ali iz I Amerike v Murmansk.
Finska krstna imena - posebnost svoje vrste
Zanesljivo maščevanje, čelada, Mreža, Medved, Jagoda, Grozd,
Murenček, Smehljaj itd.
Pri nas so mamice, zlasti mlade, dostikrat v precejšnji zadregi, kakšno ime bi dale svojemu novorojenčku, posebno še, če gre za prvorojenčka. Moda imen 6e namreč tudi spreminja, in ni da bi njihov otrok ne bi bil tudi po imenu sodoben. Bili so časi, ko so za svoje otroke naše slovenske mamice hodile iskat imena najraje kam na tuje, samo da niso bila takšna, kakor jih imajo naši otroci s preprostega podeželja. Zdi se pa. da so se zadnja leta v tem oziru zelo spametovale in se začele »vračati« tudi pri izbiranju imen za svoje ljubljenčke spet na našo. zdravo domačo deželo. Spet so med našim mladim rodom zagospodovali Janezi, Tomaži, Matjažki, Petri, Alenčice, Metke itd.
Takšnih imen pa otrokom menda nikjer na 6vetu ne dajejo kakor na Finskem. V tem oziru so Finci res nekaj posebnega. Naj navedemo kopico takšnih finskih imen. Finski kmetje navadno dajejo svojim prvorojencem ime »Ensio«. kar bi se po naše reklo prvorojeni. drugorojencu pa ime »Tcinen« (drugorojeni) itd. Dostikrat krstijo fantka na ime »Veli« (brat), deklico pa na ime »Siska« (sestra).
V času finske državljanske vojne jc neka finska žena, ki so ji umorili moža, dala 6vojcmu sinu
ime »Varma Kosto« (Zanesljivo maščevanje), nek strasten jahač pa je svojega prvorojenca krstil na ime »Laukka« (Galop), nek častnik si je želel imeti »Kiparija« (Čelado). Nek mornar je dal 6voji hčerki ime »Verkko« (mreža).
Zelo razširjena 6o imena kakor »Otso« (Medved). »Toivo« (Upanje), »Armas« (Dragec), »Har-ri« (Riba), >Sulo« (Plemenitost), in celo »Ukko« (Starček), kar je za novorojenčka pač precej čudno ime.
Se bolj pisana izbira pa je med ženskimi imeni. Pogosto naletiš na Finskem na ženska imena kakor »Marjia« (Jagoda), »Kukka« (Roža), »Teut-tu« (Grozd) in podobno. Deklica, ki je bila rojena neko zimsko jutro, je dobila ime »Amu tatvikki« (Zimsko jutro). Neka druga »Iltatavikki« (Zimski večer), tretja spet (Aamurusku« (Jutranji svit). Običajna so tudi imena »Helmi« (Biser), »Irnpi« (Nedolžna). »Sirkka« (Murenček), «1111111« (Smehljaj) in podobno.
Skratka, nihče vam na Finskem ne bo zameril ali vam celo branil, da bi svojemu otroku dali ime »Hruška«, »Jabolko-, »Sliva«. »Limona«, »Figa«, »Sardina« ali podobno.
Papež Pij XII. o letalskih napadih
Pisma, ki jih je doslej poslal vrhovni cerkveni poglavar nadškofem
v bombardiranih mestih
Rim, ti. februarja. — Tu je bilo objavljeno besedilo pisma, ki ga je sv. oče Pij XII. osebno napisal in pred kratkim poslal kardinalu La-vitranu, nadškofu v Palermu, ki je bil ob pri-iki enega zadnjih sovražnih letalskih napadov na to mesto lažje ranjen. S tem pismom je papež v kratki dobi nekaj mesecev pismeno in z vso jasnostjo zavzel stališče pro.li bombar-diranju civilnega prebivalstva.
Prejšnja papeževa pisma so bila naslovljena na kardinale in nadškofe iz Genove, Milana, Turina in Napolija. V vatikanskih krogih pripominjajo, kako je bil ton sv. očeta, ko je pisal o svojih prizadevanjih, da bi sovražnik priza-nesel civilnemu prebivalstvu z letalskimi napadi, vedno bolestnejši in vedno bolj pesimističen.
Prvo papeževo pismo, ki ga je poslal 16. novembra lani kardinalu nadškofu genovskemu, vsebuje tudi naslednji stavek: »Lahko Vam zagotovimo, da od naše strani tudi v bodoče ne bomo opustili nobene prilike, da odvrnemu vojne grozote od civilnega prebivalstva.« Tudi v njegovem drugem pismu, ki pn je 30. novembra lani poslal turinskemu nadškofu, je papež
Pij XII. izrazil isto, ko je zapisal: »Kar zadeva nas, Imuiio tudi v bodoče uporabili vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago, da zmanjšamo nevarnosti za civilno prebivalstvo« Neka j dni pozneje na milanskega nadškofa naslovljeno papeževo pismo izraža še vedno podobno upanje, čeprav tokrat že v zmernejši obliki. Nasprotno pa pismo, ki ga je sv. oče poslal 8. decembra lani najKiilskemu nadškofu, nič več ne govori o kakšnih dejanskih prizadevanjih vrhovnega cerkvenega poglavarja, da bi preprečil bombardiranje civilnega prebivalstva. Te dni objavljeno sporočilo Pija XII. palermskemu kardinalu-nadškofn pa vsebuje končno sploh samo še izraze bolesti in ugotovitev, da »kljub vsem prizadevanjem Vatikana ni bilo mogoče doseči, da civilno prebivalstvo ne bi občutilo biča letalske vojne.«
Širite najboljši slovenski list »Slovenec«!
Doslej jo pai® nad 4 milijone Rusov
Viri vojaštva in vojnega blaga so sicer izdatni, a neusahljivi niso
Berlin. 11. febr. — Vojni dopisnik ameriškega časopisa »Ne\vyork Herald Tribune« z vzhodnega bojišča je poslal svojemu listu zanimivo poročilo, v katerem pravi med drugim, da je na sovjetski strani doslej padlo nad štiri milijone ljudi.
Ni na razpolago zadosti točnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, ali je navedena številka zanesljivo prava, a v Berlinu upravičeno mislijo, da ta številka utegne kaj lahko biti prej višja kakor pa nižja. Vsekakor je bilo to strahotno krvoproditje, ki pomeni — če prištejemo k tem štirim milijonov padlih še več milijonov ujetnikov, ki so padli v nemške in zavezniške roke, ter milijone ranjencev, po veliki večini težkih, ki so jih našteli v vrstah boljše-viške armade — izgube, ki bodo z vso težo padle na Sovjetsko zvezo pri njenem vojskovanju, čeprav še vedno razpolaga z neizmernimi rezervami.
Vse je v topilnici
lil uprav na te ogromne rezerve računa zdaj Stalin, ko je sprožil veliko ofenzivo brez oddiha. Ze dva meseca in pol Rusi netit rudi ji vo napadajo na raznih odsekih ter imajo pri tem velikanske izgube, katerih točne številke kremeljske oblasti seveda šo niso mogle razodeti ameriškemu dopisniku. Tudi vojno Iilago vseh vrst se topi kakor sneg na soncu v tej žareči topilnici velike bitke, ki se odigrava.
Rusija kliče na pomoč svoje zaveznike. Ti ji jo morajo, čeprav neradi, pošiljati v neki meri, a ta njihova pomoč je vedno manjša in je v gotovih primerih naravnost enaka ničli, to pa spričo dejstva, ker nemške podmornice tako budno preže na ladje, ki skušajo pripeljati v Rusijo vojno blago. Stalin mora zato v glavnem računati le na svoje lastne sile. Res je, da jih ima mnogo na razpolago in tudi glede industrije v Rusiji so na nekaterih mestih v Berlinu mnenja, da Sovjetska zveza lahko pošlje na bojišče nemalo topov in tankov.
A ti viri niso neusahljivi. In Sovjeti potrebujejo medtem tudi žita, živine, premoga, mangana itd. Zato so si pri sedanji svoji ofenzivi zastavili kot glavni cilj. znova si osvojiti bogate dežele, ki so jih v zadnjih časih izgubili, in sicer Kavkaz, Transkavkazijo, na premogu bogato področje ob Doncu ter rodovitno Ukrajino.
Lahko prodiranje na Kavkazu, lahko zato, ker feo se iz te dežele nemške in zavezniške čete umaknile, dalje uspeh pri Stalmgradu, ki pa
/eiiAi jvo^e tirnim
V % '"ti/
so ga drago plačali, ter vrnitev k Donovemu kolenu in k Doncu, vse to je prižgalo nove nade v srcih boljševikov. Sovjeti nadapajo. zlasti na nekaterih odsekih, z zelo veliko vnemo. Skušajo kar se da povečati pritisk, kakor so te dni pisali berlinski dnevniki. Na tistih točkah, kjer hočejo doseči večje uspehe, ne varčujejo niti z ljudmi, niti z vojaškimi potrebščinami.
Taktika hitrih premikov in bliskovitih protinapadov
Nemške in zavezniške čete se tam, kjer ni mogoče potegniti železne obrambne črte, branijo z naglimi premiki, ki povzročajo velike preglavice in žrtve sovražniku, navajenemu nastopati v velikih trumah, alj pa uprizarjajo bliskovite protinapade, pri katerih se boljševiki težko takoj znajdejo.
Tako piše »12 Uhrblatt«, da so nemški oklepni in pehotni oddelki pretekli ponedeljek na področju ob srednjem toku Donca prešli v protinapad, zavzeli nekaj krajev, kjer so boljševiki pred kratkim prišli na svoje nove postojanke. Iznonadeni sovražnik ni našel boljše rešitve, kakor da je naredil strelske jarke ob cestah in se umaknil v hiše. Tu so se vneli srditi boji, ki so trajali več ur. Nazadnje je več teh krajev padlo spet v nemške roke. Nemci so si tu utrdili svoje nove postojanke, ki se je sovražnik vanje zaman zaganjal.
Neke druge postojanke, daleč spredaj — piše »B6rsen Zeitung« — so obkolile močne sovražnikove sile. Po srditem odporu so poveljniki ukazali svoji vojski silovit izpad, s katerim je bilo potem mogoče vzpostaviti znova .zvezo s postojan-l<ami, ki so bile bolj zadaj. Pri teh nastopih so bili razbiti močni sovražni oddelki.
Prav tako je bil uničen pri Doncu nek ruski polk z vsem svojim lahkim in težkim orožjem, ko jo skušal priti čez reko. Zahodno od Oskola so grenadirji morali vzdržati najhujše spopade od blizu z ruskimi tanki Markikaterega teli jeklenih orjakov so uničile mine, ki so jih grenadirji me-taii nanje.
Druga poročila, ki so prispela iz vojaškega vira, pravijo, da so italijanske čete. kj so se bile umaknile na nove obrambne postojanke, junaško odbile močan pritisk sovražnikovih trum. Bersa-ijeri iu alpinci so se ob strani Nemcev pogumno borili ter se jim je posrečilo prevladati Številčno močnejšega in vojskovanja vajenega sovražnika.
V Ii
slutil sem. da se je zgodila nesreča. Poprosil sem Lio naj me popelje v grajsko okolico, da si jo ogledam. Obljubil sem ji, da ne bom ušel. Na ravnici za gozdom je mod drevjem tičalo letalo. Lia se je spomnila, da so — že dolgo od tega — prileteli z »zmajem« trije možje prav tako oblečeni, kakor jaz. »Zmaj« pa jim je najbrž poginil, ker gu nikakor niso mogli nagnati naprej.
62.
Vse reči, ki jih je »zmaj« prinesel s seboj, so možje znosili v grajske kleti. Mala Lia ni vedela čemu na j vsu ropoti ja služi. Zato so prtljago pustili nedotaknjeno. Lia mi je pokazala zapisnik, ki ga ni mogla prebrati. Dobro sem ga razumel.
Odkritje elementa »85«
Dva fizika, dr. \V. Minder, ravnatelj radijskega zavoda v Bernu in ženska dr. Alice Leigli Sniith sla našla in fotografirala novo prvino, ki ima radioaktivne zmožnosti. Imena nima, ampak se naziva le 3 številko S5. Prvo prvino med radioaktivnimi prvinami je — kakor je znano — I. I89S odkrila slavna Marija Curijeva, po rodu Poljakinja Sklodovvska 3 svojim možem Petrom Curijem. Ta radij inia v razpredelnici elementov številko 88. Najtežji izmed vseh prvin, uran, ima številko 92.
Preteklo je 44 let. odkar sta bila odkrita prvi in zadnji radioaktivni element. Čudno je, da sta pri obeh sodelovala moški in ženska. Marija Cu-riejeva je bila prva ženska kot znanstvenica. Omenjeni dr. \V. Minder je 6pisal že več del o liziki in o radioterapiji.
Štetje treh Istnikov zdravnikov in zdravnic
Rim. 13. febr. AS: Po določilih zakona o disciplini državljanov v vojnem času je državno središče za delovno službo zapovedalo, naj pristojna zvezne središča delovne službe izvedejo štetje vseh zdravnikov in zdravnic ter nadzorstveni nabor moških zdravnikov, rojenih v letih 1914, 1915 in 1916. Za štetje bodo zdravniki dobili osebno vabilo in se bodo morali zglasiti pri zveznem središču delovne službe, če piebivajo na sedežu pokrajine; če pa prebivajo po drugih občinah, se bodo morali zglasiti v nabornih središčih delovne službe, ki so ustanovljene pri sleherni fašistovski organizaciji. Zdravniki se bodo v teh središčih morali zglasiti z istovetnostnimi dokazili in bodo morali spisoti priiavo t vsemi podatki, ki jih bodo od njih zahtevali. — Nadzorstveni vpoklic zdravnikov, rojenih v letih 1914 1915 in 1916, pa bo izveden z razglasom in zdravniki se bodo motali zglasiti tako, kakor ie določeno za štetje. Kdor se brez opravičenega razloga ne bo zglasil v središčih delovne službe, bo naznanjen sodni oblasti in kaznovan po čl 23, ki določa globo do 300 lir.
Novi protijudovski ukrepi na Bolgarskem
Sofija, 12. febr. AS. Nove omejitve so bile uvedene za .lude, ki med drugim ne smejo priti v trgovine in na trg razen ob določenih urah. Judom je tudi prepovedano kupovati blago neposredno od proizvajalcev ali pošiljati jim blago iz trgovin na njihove domove. (»Piccolo«)	*
Ameriško priznanje
Buenos Aires, 12, februarja. AS, Minister severnoameriške mornaricc je zopet podal izjavo o uspešnosti osnih podmornic Dejal |e: »Sovražno podmorniško orožje je odkrilo najslabšo točko nasprotnikovo ter mu zadalo smrtne udarce. Dejstvo je, da osne podmornice nadzirajo površino celotnega Atlantskega morja V kratkem času se bodo usmerile ne najobčutneiše točke, kjer bodo zdesetkale našo pomorsko moč «
■HHliafflHM
r O M A 2 POKIUKAR: m
|||||j;||||..............................................
Uli 1
irmtminfo ,(TT^!mnnmf^mTnntmnfL jfTTTTT^ITTTintTmTTf	ti!!!(ii!!?TTTT]
PlIlllililiF lljliillllllllliJ......iiiilii' iiiiiffli ||j j !.
42
(B IE IL IE ZVEZDE
jSiiiiiijjiiii
II' ^lilillliiilPfc. nfilfij!""!'--P Viilii
•• m r '! f'f! IJp I { •
iiiiifailUlIilliliiiiiuHlIliiiK 1lliiiaiiiuliliiiillialUUiliii'	............" :
mm Hii.
lip
I
Ii:;jr	W!!!!!i!h ifHHiHiiHHlhr
lili1 llllh ,fi!ji!fjii!iif nn. m iliir vm /

»Ni mi pisal, bila pa sem prepričana, da sta že poročena. Ne zamerite: kaj vam je storil?«
Majdi so zatrepetalo ustnico. Tudi solze so se vlile. Pognala se je v morje, plavala in se jx>tapljala, da ne bi ljudje opazili, da joče.
Potem sta spet sed"li v senci pod borovim drevesom. Na tleh je bilo postlano z dolgimi osušenimi iglicami z drevesa; vročina je vabila iz njih prijetne dišave, ki so se mešale z vonjem morja. Z vonjem po slanem, po ribah — po neskončni, skoraj otožni daljini. Spodaj so bili veseli kopalci, daleč na morju so se pozibavale bele jadrnice.
»Spoznala sem ga šele na planini. Prosila sem ga. da bi me učil kristija-nije, zakaj nisem hotela zaostajati za Konradom. Nisem hotela, da bi me moral čakati, pa tudi kreganja in naukov sem se bala. Z Matevžem sva bila v istem položaju: on vas je pogrešal med ljudmi tam zgoraj, iaz pa sem čakala Konrada.«
Majda jo je gledala naravnost v oči. Ne, ta ženska ne more lagati; je preveč naravna. Samo poslušala jo je.
»Tudi o bratu mi jo prijiovedoval, ki se je ponesrečil, in o usodi, ki ga je s tem doletela. O, kolikokrat mi je govoril o domačiji in zemlji, ki ga čakata. Vselej pa me je vprašal, kako mislim, ali je mogoče, da bi bili vi srečni med kmeti. Rekla sem mu odločno, da bi bili. To je hotel slišali vsak dan. — Vi sto 6e zbali življenja na deželi?«
»Nisem.«
Potem je Marjeta utihnila. Kaj je moralo priti med ta dva človeka, da ni več mostu med njima?
»Niste nič več slišali o njem?«
»Nič. Moj Bog, samo da ni narobe z njim. Včasih, ko jo govoril o gozdu in njivah se mi je zdel kakor dren, kt ga je rodila sama mati zemlja. Ko pa jo prišel čas, ko se je moral posloviti s planin, je bil spet mehak kakor otrok. Kadar je molčal sem vedela, da vas je imel v mislih. Vas. ali pa domačijo pri Sv. Lovrencu.«
»To vain ni bilo po volji,« jo je hotela prekiniti Majda, se je pa še o pra-I vem času ugriznila v ustnice. Samo po-j gledala jo je globoko, da bi brala, če misli iskreno.
Po cesti je prišel Konrad. Ves zadovoljen je pripovedoval, da jo bil pri ribičih in da se je dogovoril z njimi za nočni ribolov z lučjo.
»Bi hoteli z nami, gospodična? Ob enajstih odrinemo.«
»Bom govorila z mamo.«
Ko so v hotelu |>ovečerjali, so odšli do malega vsi na obalo, da bi so sprehodili. Tam so čakali na parnik, ki se je zaustavil in vozil spet po mirnem večernem morju proti severu.
Ob obali so šumeli komaj slišni valovi. Majda so je ozirala po uri, ki je tekla počasi. V duhu so je pogovarjala s fantom, ki nima počitnic, ki zdaj že sladko spi, utrujen po dnevnem delu. Ni je mikalo na plesišče; najrajši bi odšla sama ,v borov gozdiček, kjer bi sedla na foplo zemljo in gledala proti otokom. Tam se je svetlikala dolga vrsta srebrnih luči. Rada bi premišljevala, ali je storila prav ali pa mu je storila krivico. Komaj je čakala, da bi še govorila z Marjeto o zadevi, ki jo bila tako zamotana in tako zagonetna.
Približala se je enajsta ura. Konrad je prinesel grozdja in sladkega prošeka, Marjeta pa vedrosti, ki se je je držala, kakor da se je z njo rodila. Ko so stopili v ribiško barko, so se najprej razveselili morja: stotero luči malega mesta se je zrcalilo v skrivnostni globini. Svetloba je migljala, kakor da bi trepetala v glasbi, ki je prihajala s plesišča. Ko je ta utihnila v dalji, 60 se oglasili ri-
biči, ki so veslali nekje od omiške 6trani.
Konrad je bil pri veslačih. Krepko se je upiral ob leseni držaj, je pa komaj doha*jal može. ki so odrivali barko z nevidnim trudom na' odprto morje.
Kdaj pa kdaj je pristopila k njemu mlada žena in mu pomolila v usta stebelce sladkega grozdja.
Majda je mirno sedela ob krmi. Zavila se je v plgšč in motrila lepo ženo. Čim bolj je bila ta f>ozorna do svojega moža, tem bolj se ji jo zdelo, da jo iskrena. Sedaj razume MStevža. da se je zagledal vanjo. Ali bi mu odpustila?
Marjeta ji je nalila čašo prošeka; drugo je ponudila Konradu, potem pa dala steklenico ribičem. Da je to preveč zanje so se branili, niso pa njčesar opravili, zakaj Marjeta je bila dobrih rok in dobrega srca.
Nad Mosorom so so svetlikale prijazne bele zvezde. To so zvezde, ki jih ima Matevž tako rad. »Očnice so za junake, snežinke za otroke, zvezdo na nebu pa za vse. Sam dobri Bog jih je prižgal, da ne bi bile noči tako črne in puste.« Tako ji je povedal Matevž, ko ga je vprašala. kaj pomenijo zvezdice na skrinji, ki ji jo je podaril predlanskim za božič.
»Pravijo, da je veliko pil, ko je bil na planini.«
»Kdor vam je to povedal, je pretiraval.«
»Da ni pil, pravite?«
»Neko noč je res pil. To je bilo takrat. ko nas jo vodil po težkih smuči-
nah po gozdu. Zajela nas je taka megla, da sem mislila, da ne bo našel poti nazaj. Večkrat sem premišljevala, zakaj se je nenadoma spremenil, ko je zagledal fanta s sanmi. Ne more bili drugače, kakor da smo se izgubili, fant pa. ki je vlekel sani s senom, mu ie povedal, kje je prava pot. Kako bi mu sicer jjodaril svojo cigaretno dozo, čisto neznanemu človeku.«
»Tak je bil Matevž.«
»Tisto popoldne 6e mi je smiliL kakor da bi mi bil brat. Bil je nenavadno tih. Zdelo se mi je, da se poslavlja od vsega, kar pomeni za nas mestne ljudi košček sonca v vsakdanjosti. Čutila sem dolžnost, da sem mu dobra prijateljica, tako kakor sestra.«
»Psusstl« 6e je oglasil Konrad in pokazal z roko v vodo, kjer se je svetlikala množica drobnih ribic. Marjeta jo prijela Majdo pod roko in jo vodila bliže, da bi videla. Morali pa sta se umakniti, zakaj ribiči so že potegnili mrežo in skrinja v barki se je začela polniti. Ribice so j>oskakovale in se obupno borile. Le tri, štiri so švignile v zrak in se premetavale po podu. Potem so skrinjo pokrili.
Ko sta spet sedeli ob krmi, se je Majda borila sama s seboj. »Ali se je kaj zagledala v Matevža,« jo je hotela vprašati; potem ji je zastavila vprašanje takole:
»Ste ga imeli zelo radi?«
Zdaj je Marjeta osupnila.
ŠPORT
Nedelja krepkih srečanj
Današnji spored državnega nogometnega prvenstva obsega naslednja srečanja: Milano—Vicen-za v Milanu, Venezia—Fiorentina v Benetkah, Torino—Roma v Torinu, Listina—Genova v Genovi, Atatonta— Juventus v Bergamu, Lazio— Livor-no v Rimu, Bologna—Ambrosiana v Bologni in Brri—Triestina v Bariju. Same krepke partije, od katerih bo najbolj zanimiva ona v Bologni. Po izidu zadnje nedelje, ko je Ambrosiana odpravila Lazio naravnost s paradnim izidom 4:1, smemo sklepati, da tudi v Bologni ne bo hotela zaostajati.
Prijateljem nogometnih prognoz in podrobnosti objavljamo podrobne podatke o posameznih moštvih:
Ambrosiana	10 12 3 4 41 19 27
Livorno	10 11 5 3 32 23 27
Torino	10 11 3 5 42 18 25
Juventus	10 10 4 5 45 32 24!
Bologna	19 9 3 7 35 18 21 j
Genova	19 9 2 8 45 40 20
Fiorentina	19 9 2 8 34 38 20'
Atalanta	19 8 4 7 20 25 20,
Milano	19 6 7 6 25 25 19
Lazio	19 7 5 7 37 39 19
Roma	18 6 4 8 19 30 16
Triestina	19 3 10 6 19 23 16
Bari	19 4 6 9 16 27 14
Liguria	18 5 3 10 18 42 13
Venezia	19 3 5 11 18 32 11
Vicenza	19 3 4 12 17 32 10
Danes je na vrsti 20. kolo in z njim bodo končali drugo tretjino državnega nogometnega orvenstva.
SK Mladika vabi prijatelje namiznega tenisa
k juniorskem turnirju za prven. Ljubljane. Tekmovali bodo danes od 9. do 12. in od 14. dalje v dvorani na Kodeljevem. Nastopili bodo verificirani in neverificirani igralci, rojeni 1. 1926. in mlajši.
50 let bo minulo 27. t. m. odkar so ustanovili Slovensko palninsko društvo.
V Metliki je umrl 46 letni odvetnik Slavko Pretnar. V mladih letih je bil nogometni steber SK Ilirije, zelo zaslužen na je bil tudi za razmah slovenske lahke atletike. Njegovim sorodnikom, kakor tudi številnim prijateljem, naše iskreno soža-ljel
Štajerski smučarji so se udeležili mladinskega tekmovanja v Schladmingu. V skokih je zmagal Kump z znamko 32.30 m. O Mariborčanu Absengcrju čitamo, da je skočil 24 in 23 metrov, o Celjanu Ščuki pa, da je dosegel dolžino 19 in 21 metrov.
Hans Engnestangen si je tudi letos priboril norveško prvenstvo v hitrem drsanju. Engnestangen je še vedno najhitrejši med vsemi, saj 6i je priboril naslov prvaka na vseh štirih progah. 1500 metrov je predreal v 2 min. 29.3 sek, 5000 m pa v 9 min. 41.3 sek. Za primerjavo, koliko je drsalec hitrejši od tekača navajamo, da znaša svetovni rekord v teku na 5000 m 13 min. 58.2 sek. Postavil ga je Šved Gundar Haegg.	*
Nemško državno prvenstvo v umetnem drsanju si je priboril Dunajčan Edi Rada s 380.70 točkami. Po obveznih vajah je vodil Mo-
Ce se/eš z roko, pitaš ptice,		
ne ješ ne kruha ne potice.	S E .T A L N	I
Ker se/eš mnogo, žanješ malo;	I N V S	I
od truda ti ni nič ostalo.	D K U G	I
	STROJ	I
Zato nabavi si sejalni	V ZALOG	I
slroj MELICHAR-jev idealni. Se/al boš malo, žel bogato, pšenica ti bo dala zlato.
V ŽELEZNINI
FR.ITUPICA
LIUBUANA
POLEG FI G 0 V C A"
Zahtevajte povsod nas list!
Lesna industrija
»ELHOMA«
nudi Vam
Blokovno tračno žago (Block-bandsage) in to v raznih velikostih, ta stroj deluje povsem avtomatsko. Nabavna cena je zelo ugodna, 50% prihranka na žagovini. K istima vsi pomožni
str°iL N a d a 1 i e s
Polnojarmenik (Vollgaflcr) 550, 650, 750. 850, 1.050 mm, ki deluje avtomatsko. Mazanje je centralno (Zentralscbmierung). Stroj ima napravo za dovoz in odvoz iesa potom automatske naprave, ter je postrežba istega možna po enem samem možu. — Stroji za paranje lesa (Trennsiige). Za rezanje letev (Lattenkreissiige). — Stroji za izdelavo raznih profiliranih izdelkov in ladijskega poda. — Isto tam si lahko nabavite razne skobelne iu poravnalne stroje, krožne in tračne žage raznih dimenzij, kakor rezkalne stroje (Presser), verižne rezkarje (Kettenfrcsser). — Stroj za brušenje lesa (Bandsehleifniaschine). — Univerzalne stroje različnih dimenzij in kombinacij. Vsi stroji so lahko opremljeni z vdelanimi in pridelanimi motorji ali na jermenski pogon. — Dobava kratkoročna. Cene zelo po-voljne. — Vsi izdelki so samo renomiranih nemških, švedskih, belgijskih in švicarskih strojnih tovaren. Isto tam dobite tudi vso stroino orodje v prvovrstni kvaliteti. Enako stroje za sp'ošno industrijo. Resni interesenti zahtevajte brezobvezne ponudbe, ^^ smKOi ^ pe,ra 5
ZANATSKA BANKA A. D. LJUBLJANA
izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih
S
nakovčan Horst Faber, je pa pozneje zdrknil na drugo mesto.
Plavalci Evvaska so postavili dvoje odličnih znamk v plavanju v zimskih kopališčih. V štafeti 10x50 m prsno so dosegli 5 min. 51.8 sek., v štafeti 10 x100 m prsno pa tudi znamko, ki pomeni najboljši čas letošnje zimske sezone v Nemčiji.
Belgijski boksar Kari Sys, ki je nastonil v Breslavi na izločilnih tekmah za evropsko prvenstvo, je premagal Italijana Musino jio točkah. Prireditev je gledalo 10.000 gledalcev. Sedaj se bo moral boriti Sys proti švedskemu orjaku Tandbergu.
AftFlflElIE llde|"ie s"ec!allsI UŠUf3lftj£wolfova 4
KLEIN |
I III...........................I
Po volji Vsemogočnega nas Je v 73. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče ln Eftric, gospod
LOVRENC KOLNIK
posestnik
' Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. februarja, ob štirih popoldne z Zal, kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. februarja 1943. Žalujoče družine: Kolnik, Pintar, Svetek, Praprotnik, Zrilič.
aisr^S^Sm
ce
a
jr
3
«
Cti
n
M*
M
a.
J2 o*
i* M
a a
a-a
O*
S (D S O« fl C (0
5r 3
N< 3
O
•s
c ■o
rtT
a
o«
ET
ar
JEL
uro.
Jordan Jovkov:
Saniač
Dnevi so potekali. Od časa do časa je privo-zila mimo brička s sčrci in Bojanov jo je venomer z večjim veseljem pozdravljal in se poslavljal od nje. Zdelo se je mu je, da ne prihaja in odhaja zaradi prevoza potnikov, ampak samo zato, da gre mimo njega in potem odpelje k njej. To je bila nemara njena obvezna, neobhodno potrebna pot, dokler naposled ne napoči tisti dan, ko se bo vrnila s potniki, ki jim je bila najbolj namenjena. Ta dan je bil že zaznamoval, pričakoval ga je z rastočo nestrpnostjo in trepetal pred skorajšnjo srečo. Zvečer, ko se je mračilo in je zavel hlad, je po navadi sedčl na klopi na hodniku. Skozi veje akacij so migotale zvezde v toplem zraku so letali hrošči, zadevali ob ovire in kakor deževne kaplje padali na zemljo. Okrog njega je nekaj frfotalo, tiho, previdno in brez hrupa so plahutala krila. Netopirji I Zdaj, zdaj se pojavijo na luči, spremenijo smer in izginejo v temino. Bojanov se nasmehne. Ne sledi jih več z očmi, njihove prisotnosti pa se veseli in čuti nevidno mrežo, ki ga vanjo zapletajo, mrežo sani in sladkih prividov. Na kaj vse je takrat mislil, česa se jo neki spominjal, kakšne podobe so se mu risale v vneli domišljiji! Videl je Vero in kramljal z njo, bral njena pisma, enako nezaslišano potem stal pri njej in ji gledal izza ramena, ko je brala njegova. Slednjič se je videl pred brzojavnim aparatom, kako razburjen, s trepetajočimi prsti odvija trak in bere: »Odpotujem. Pridi« na mejo. Vera.« Na mejo! On bo tam, razume se, že veliko pred določenim časom. In glej — sorci vlečejo bričko, kraguljci pojo, na oknu se pokaže smejoč se obraz, mala bela ročica pomaha z rob-
cem. Prvo srečanje odtistihdob — razburjeni in pretrgani razgovori o mučni lo.čitvi in neskončnem dolgčasu, ki ju je moril v dneh pričakovanja. Topuzov, ki je tudi navzoč, ne more premagati solz. Ak Jahja sedi na kozlu in se smehlja, zadovoljen in ponosen, da je prinesel to srečo. Vzpnejo se na bričko in poženejo v vas. Bojanov hoče, da ga vsi vidijo, pobahal bi se rad in pokazal, kako je srečen. Prizor zavzame drugo podobo: vhod v vas se spremeni v nekak zmagoslavni sprejem. Na obeh straneh ceste ljudje, gosta in pisana množica, do koder sega oko... Vsi gledajo njega, seveda tudi njo, ki sedi poleg ženina lepa, žareča od veselja in sreče. Kajpada se ne vozila v brički, marveč v odprti veliki kočiji, kakor jo vidiš na podobah. Konji so beli. toda veliko lepši, ponosnejši in krepkejši kakor Ak Jahjevi. Bojanov gleda na vse ljudi kakor na brate, priklanja se in se smehlja. Razločno sliši glas nekoga; »Bojan Bojanov, načelnik... nel — ravnatelj pošte... ne, nel Bojan Bojanov, minister pošte in brzoja-va, se ženi z gospodično Vero Lozevo.« In vsi ponavljajo te besede. Med temi obrazi pa vidi enega čemernega^ srditega in hudobnega — pi-smonoša Angela I Ta se ne veseli, kajti njegov obraz je zelen od zavisti in zlobe. Toda glej, vmes je ludi vojaški zdravnik in graničarski častnik s hrapavim obrazom. »Glej ga, kako je shujšal,« reče zdravnik in pokaže na Bojanova, »pravcati netopir!« — »Reci — posušili« odgovori častnik in obadva se zvijata v smehu. »Poženi!« zavpije Bojanov na kočijaža in srd mu vzkipi — »Poženi! Naravnost med njiju! Pomendraj ju, pre-gazi ju, ubij ju!...«
Bojanova tako prevzame gnev, da skoči na noge, toda že se pomiri in vsede. Topla noč in lunina svetloba, ki !ije v belih potokih med listi
akacij, ga kliče ven. Bojanov jDOgrabi klobuk in steče na polje. In kakor že neštetokrat se napoti po isti poti, po kateri je nekoč hodila z njimi Vera, poišče kraj, kjer so se ustavili, si prikliče v spomin vsak prizor in vsako njeno besedo. In čez-dalje bolj zanesen vidi pred seboj samo belo prikazen smehljajoče se, obetajoče, od lučne obsijane ženske; zamaknjen vanjo, se Bojanov iz koraka spusti v tek po polju ko brezumen.
Pozno ponoči se vrne v sobo in se vrže na posteljo. Preveč je razburjen in utrujen, da bi mogel zaspati. V sobi je temno. Med črnimi okenskimi podboji sveti sinji soj lune, poševen šop svetlobe predre tenko šipo in v sobo -dahne .opa-jajoča milina poletne noči. Bojanov zapre oči, da bi zaspal, pa začuti, da mu srce utriplje hitreje, v vreli krvi se mu prebudi kakor plamen žgoče hrepenenje. Smehljajoči se lik Ve're nenadoma zgine in na njeno mesto stopi obilna, krepka Marusja z očmi, na pol zamreženimi od pohote. Ovije ga s krepkimi rokami, se pritisne k njemu in ga razžarja s svojim vročim dihom...
Mir je za vselej zapustil Bojanova. Noči so mu minevale na pol v bedenju na pol v spanju, imel je grde sanje, ki jih je trgala mučna in strašna mora; dnevi v sanjarjenju, ki je bilo podobno blodenju. Nikdar ni bil zdrav, zdaj pa je še bolj oslabel, obraz mu je uvel in se podaljšal, samo oči so gorele nemirno in mrzlično. Najrajši se je zatekal v samoto, ogibal se je vseh in poslal tako raztresen, da je govoril bedastoče, ob katerih so se njegovi prijatelji spogledavali in si delali znamenja, češ da ni pri pravi pameti. Ko je prišlo hladno jesensko vreme, se je njegova bolezen še poslabšala. Dobil je hud kašelj, ki ga je povsem položil. Topuzov mu je kar se da resno svetova! da vzame dopust in se odpelje v meslo
k zdravniku. Nemara bi stopil v bolnišnico, da si opompre. Celo namrščeni Angel mu je nekoč povedal isto, četudi s tako nadutim in resnim glasom, kakor odrasli govorijo otrokom. Bojanov se ni imel za resno bolnega in je menil, da 6e drugi brez potrebe vznemirjajo. Pa tudi s skrbmi za zdravje se je le malo ukvarjal in se tudi ni brigal za službo, ki jo je docela prepustil Angelu. Živel je samo v svojih sanjah, zasledoval bričko s sčrci, čakal in upal. Netopir je zdavnaj pogini!, sicer pa je Bojanov napravil natančno po besedah gospoda Lozova in. ko je zvečer polagal glavo na blazino, se je zavedal, da je v njej zašit čudodelni talisman. Dnevi so se naglo vrstili. Nenadoma se je vreme sprevrglo, od severa so se privlekle megle in ulil se je dež. Bojanov je še huje zakašljal, shiral je popolnoma in je že moral leči, komaj je imel moči, da je vstal in stopil na prag, da bi pregledal poti, če ni kje 1 videti kočije, toda blato in slabo vreme je zavrlo ves piomet. Edina Kara Jahja se je včasih pojavil in se ni ustavil pred gostilno, marveč je podil vranco po snegu in dežju, 6am črn, na-taknjen, kakor zlovešče utelešenje slabega vremena, nesreče, same zle in maščevalne Usode. Ko je Bojanov gledal za Kara Jahjem, ie čutil, da ga spreletavajo hladni srhi. pa se je umaknil v sobo in legel. Po okenskih šipah je bil dež, zunai v vejah akacij je razsajal veter. Kakor poprej se J|o-janov ni čutil nevarno bolnega. Ležal je in trnio dobro mu je delo, da je sam. da mu nihče ne oporeka in ga ne vznemirja. Z mrzličnimi in vnetimi očmi je strmel v eno piko in premišljal — premišljal o tisti čudoviti kočiji s sčrci, ki naj bi bila pripeljala njegovo srečo.
(Konec)
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarji
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniič