Slav. 124
V Trstu, v imcMJo, dm 7. lunlla 1914
jetnik XXXXI
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UfedniStvo: Ulica Sv. FranCifka AatBkega St. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo urMaiHvu lista. Nefrsnklrana plama se ne
»prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni ttrodnik Stdan Godina. Ustnik konsorcij lista .Edinosti". — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. TranfiSta Asiškega St. 20. Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57.
Naročnina anala: Za celo lat«.......K 24*
za poi leta.................
za tri mesace........................6"—
Za nadaljsko ladajo aa ealo ........ SrM
za pol leta................ •
tm Primorsko
„V edinosti je moči"
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v girokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih 22«
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta..........i . • 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. NaroCnln« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1«
upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranBSka AsiSkega št 20. — Poštnohranilničnl račun St 841.652.
Cvetlični dan v znamenju laškeg
Napadi laike poulične drhal! na slovenske cvetličarke. - Napadalci aretia-ani
Česar ni nihče pričakoval, se je vendar zgodilo. Mislili smo, da je vendar v tržaškem italijanstvu še toliko moške poštenosti, še toliko dostojnosti, z eno besedo, po oni toliko proslavljani dvatisočletni kulturi, toliko civilizacije, da se ne bo treba bati ničesar našim damam, ki se žrtvujejo za našo ubožno deco, da jej s prodajanjem cvetlic nabavijo toplih zimskih oblekec in obuval, da ne bi deca trpela mraza, da bi mogla pohajati svojo šolo, da bi se tamkaj izobraževala, da bi tamkaj uživala dobrote kulture. Toda ne! Sovraštvo tržaškega italijanstva proti nam Slovencem je tako besno, tako divje, da se ne ozira niti na nežno deco, da ne pozna niti spoštovanja — ženske! Sramotno je to, nevredno je to ljudi, ki hočejo biti sinovi velikega kulturnega naroda, ki je vsemu svetu užgal luč kulture in civilizacije. nevredno je to velikega naroda italijanskega in zato tudi pravimo z vso pravico. kakor smo že rekli, da ie laž, ako hočejo tržaški Italijani reklamirati zase civilizacijo, da je kruta laž, ako se hoče to tržaško italijanstvo kazati svetu kot kulturno, da je nesramna laž, da ie to ljudstvo sploh italijansko!
Prišel je Piccolo< s svojim hujskanjem, sieJil mu je Indipendentc* in njima obema. kakor je pač umljivo, saj je bilo tako tudi namenjeno. vsa ona slovenožrska laška poulična drhal, kateri je »Piccolo« evangelij in »Indipendente« pa apostolsko sporočilo. Prvo cvetko tržaške laške kulture smo zabeležili že včeraj, v sledečem pa rodajamo nadaljne poganjke laške bruttHrc:
* * *
Napad na obrežju Carciotii.
Snoei, ko se je zvečerilo, ste šli dve naši dami evetličarki v spremstvu nekaterih gospodov po »Corsu«, kjer ste prav u>: es: o razprodajah cvetlice. Opazili pa ste že tamkaj nekaj sumljivih oseb, navidez dijakov, ki so se prijemali pod pazduho in sledili družbi. Slovenska družba je krenila proti Velikemu trgu, vedno naraščajoča italijanska gruča pa za njo. Odločnemu nastopu ene obeh naših dam, ki ie s svojo lepoto priklenila okrog sebe vso tolpo italijanskih zasledovalcev, se je zahvaliti, da se napad ni izvršil že pred Velikim trgom. Slovenska družba, koji se je zopet pridružila naša junakinja, se je umaknila na to pred pritiskom laške drhali pred Excelsior Palast Hotel. Laška tolpa, ki je med tem narastla na čez .300 oseb, je udrla za slovensko družbo in jo tamkaj obkolila. Naenkrat je skočil iz italijanske tolpe neki velik močan mladenič k gospodični, ki je nosila šopek cvetlic, pograbil šopek, ga raztrgal in vrgel po tleh ter na to — junaško — pobegnil, preden ga je mogla pograbiti za vrat druga gospodična, ki je bila pripravljena na vsak način ubraniti svojo tovarišico divjaškega napada. Videl pa je ta velekultur-ni laški čin v bližini se nahajajoči stražnik, ki je kakor smo izvedeli pozneje, tudi aretiral kulturnega laškega lopova. Ostala laška tolpa je obkolila gospodični, tulila in kričala in jima žugala. V tem pa je prišel mimo g. dr. Belovučič, ki je z vso silo rlaneč med laško drhal predrl oklep, ki je obdajal gospodični in tako tudi v resnici dospel do njiju. Ker se je v bližini na! ajal izvošček, je dr. Belovučič hotel odvesti dami do voza, da bi se odpeljali. Izvošček pa jih ni hotel voziti ker mu je, kakor je videla ena od dam nekdo iz italijanske tolpe porinil v roko petačo, da bi i e vozil. Vstopili so v voz, ko se je končno izvošček udal odločni dr. Belovučičevi zahtevi, toda izstopili so zopet, ker je laška drhal že začela odpirati vratca in hotela vdreti v voz. Varnejše je bilo peš kut v vozu in to tembolj, ker je že prihajala na pomoč policija, ki je nato spremljala slovensko družbo proti Narodnemu domu. Laška sodrga se je umaknila in tekla naprej, da bi zaprla Rdeči most, kar pa ji je preprečila zopet policija. Cim bližje so prihajali Narodnemu domu, tem bolj se je krčila laška drhal in tembolj je ponehava lo laško psovanje, kričanje in žuganje. Pred Narodnim domom je bilo le še malo la-kih junakov, ki so v polukrogu obsto-pili našo družbo. Tu se je ena onih dveh naših dam kar najprijaznejše zahvalila tem junakom za njihovo kavalirsko spremstvo in jim čestitala na njihovi nedosegljivi 2<i00letni kulturi, posebej pa še c ■!• 1 f j u petkronskemu junaku, ki je pod-\ i.pil izvoščka. Končno jim je svetovala,
s" -e !e gredo prat v svoj — sebe vredni Piccolo.
Napad na Acquedottu.
Bilo ie nekako nkrog 8 zvečer, ko ste prišle gospodični fl'/a m Ivanka Vovkovi ir Injziia c ehovmova v i premstvu gg. Kc?\ina. Peroše in Miroslava Krav osa na po ulici Rapiccu) na Acquedotto. Kakor
hitro je zagledala laška sodrga, ki se v tem času potepa po Acquedottu, je začela žvižgati in kričati »Abbasso i s'ciavi« in »de ghe«. Bilo je to pri gledališču »Poli-teama Rossetti«. Laška tolpa je vedno bolj naraščala in grozilni klici so bili vedno opasnejši; tako da so gospodične vse prestrašene pobegnile v gostilno »Birsa«. Spremljevalci so ostali zunaj, hoteč preprečiti, da bi laški divjaki ne vdrli za gospodičnami v gostilno, kar so tudi poskusili. Tu se jim je postavil ob vratih gostilne nasproti stražnik Pahor, ki sicer ni bil v službi, a je vendar skušal preprečiti tak zločinski napad, vsled česar so ga laški divjaki opsovali z najogabnejšimi psovkami. Spremljevalci gospodičen so v tem poklicali na pomoč policijo s poliejske postaje v ulici Chiozza, ki je aretirala celo vrsto italijanskih napadalcev. Na policiji se je nato razvil velezanimiv prizor, iz katerega navajamo le nekatere podrobnosti. Nastopil je neki gospod, po imenu Betnar Čamilo, ki stanuje v ulici Cruci-fisso št. 5 in ki je izjavil: »Jaz sem tudi Hrvat, toda ne takšen > provocatore«, kakršni ste vi Slovenci«. Mož je povedal, da je iz Šibenika, a pristojen v Zader. — Med glavnimi napadalci je bil tudi neki mladič, ki je bil aretiran, ker je grozeče dvignil roko proti slovenski družbi. In da ste videli tega junaka na policiji! Pritekla je za njim njegova ljuba mamica ter jokala in moledovala, naj vendar izpuste njenega ljubega nedolžnega sinčka, ki je nedolžen kot bela ovčica, ter se ie končno celo hotela dati zapreti ž njim. Ta junaček je bil Karel Novelli. — Glavni vodja te kalabreške tolpe je bil neki Luiggi Ran-zato, ki stanuje v ulici Alessandro Volta št. 14. — Naravnost nerazumljivo se nam zdi v tem slučaju ravnanje policijskega uradnika na policijskem komisarijatu v ulici Bachi, ki ni ničesar hotel čuti o kaki kazni za italijanske lopove, temveč se je celo norčeval, da se ime nekega člana slovenske družbe piše s »pipo« in navajal naše, naj si iščejo svoje pravice sami na sodišču. Vprašali bi tega gospoda, ali ve, kaj je njegova dolžnost.
Poizkušen napad v ulici Coroneo.
Dve naši dami evetličarki ste prišli po Vojašničnem trgu s svojim spremljevalcem v Carduccijevo ulico. Tu so opazili, da se zbirajo po dva in dva laški pretepači, ki so gotovo nameravali napad. Slovenska družba je zavila v ulico Coroneo in tu je bila laška drhal že številnejša. Nahajal se je pa v bližini stražnik, ki ga je spremljevalec dam opozoril na laške lopove. Le-ti so začeli izzivati slovensko družbo, češ ali se bojite, toda hitro nato so se sami skrili, dasiravno jih je bilo kakih 15 v neko skladišče, tako da je stražnik, ki je hotel po ovinku zaseči napadalce, našel vrata že trdno zaprta. Laške junaštvo se je skrilo med skladiščne podgane.
Napad na Barrieri. — Višek laške sirovosti.
Okrog tričetrt na deset ste se vračali gospodični Saksidovi domov, noseč s seboj cvetlice za današnji dan. Gospodični stanujete v ulici Arcata št. 16. Ko ste prišli na Barriero, ju je zajela laška poulična svojat, broječa kakih par sto divjakov, ki so ju obkolili in na najnesramnejši način psovali in grdili. Gospodični si niste mogli pomagati drugače, kot da ste pobegnili v vežo hiše št. 10, kjer ste morali celo pobegniti po stopnicah navzgor, da ste se umeknili laškemu divjaštvu. Žali bog moramo omenjati tu dejstvo, ki stoji osamljeno v vseh naših doživljajih. Policijski stražnik, ki je videl ves ta divjaški nastop laške poulične drhali, se je smejal in ni niti zgenil z mezincem v varstvo tako Dgroženih slovenskih dam. Se le tedaj, ko ste dve mimogredoči slovenski dami zahtevali z vso odločnostjo, naj se vendar zgane v obrambo preganjanih in zasra-movanih žensk, in izjavili, da ju hočete oni sami ubraniti pred napadi te lopovske sodrge, če ju noče on, in ju spremiti domov: še le sedaj je ta c. kr. varuh javnega miru in reda storil svojo prokleto dolžnost. Seveda ste pa te dve odločni in pogumni slovenski ženski spremili tudi sami zajeti in vsled njunega odločnega nastopa rešeni evetličarki na njunin dom.
Tako ie treba.
Dvema narodnima damama, ki ju je spremljal neki gospod, sta se približala dva laška gospoda. Prvi Lah pravi ironično: »Se pol ver qualche fior« — nato odgovori ena izmed gospodičen ponosno: »No, perchč questi fiori sono scltanto per gli Slavi.« Na to sta odšla Laha poparjena z dolgim nosom.
Judu z Goldonijevega trga v nlbnm.
Včeraj popoldne se je približala narodni dami s cvetlicami g.ci K. precej priletna
gospa in je vrgla z zadovoljstvom svoj dar v pušico s pripombo: »Gia che scrlvl »Piccolo«, cusi!«
• »
Tako smo navedli le nekaj dogodljajev,
ki kažejo tržaško italijanstvo v vsej njegovi divjaški brutalnosti, v vsej njegovi nekulturni grdobi. Koliko takih dogodkov pa je bilo, ki nam jih ni nihče javil, ki so nam jih naše vrle cvetličarke zamolčale, ker niti nočejo odkrivati svetu svojega junaštva. Čast jim, tem in onim: Naša slovenska deca, vzgojena v tistem duhu, ki vodi naše mladenke po trn je vem potu narodne samoobrambe, jim bo hvaležna za njihov trud. Tistim pa, ki so na tak brutalen, tak nekulturen, velekulturnega, ve-leciviliziranega italijanskega naroda nevreden način, s svojim barbarstvom pljuvali v lice vsej človeški kulturi in civilizaciji, pravimo pa le eno: S takim div-jaštvom ne zaustavite naše poti h kulturi.
TRŽAŠKI SLOVENCI! TRŽAŠKI SLOVANI! Maščujmo se! Kdor ne sreča danes naše cvetličarke, da bi položil svoj tnali dar domu na oltar, pojdi v vežo Narodnega doma in stori tam svojo dolžnost. To bodi naše kulturno maščevanje za italijansko brutturo.
Brzolaona poroda.
»Militarische Rundschau« o avstrijsko-italijanskih odnošajih.
DUNAJ 6. Uzv.) Glicijozno glasilo vojnega ministrstva »Militarische Rundschau«, priobčuje v svoji današnji večerni izdaji zanimiv članek o odnošajih med Avstrijo in Italijo. Članek potrjuje uvodoma vest, da bosta avstrijski in italijanski poslanik v Draču sporazumno med obema vladama v kratkeiiH odpoklicana. Nato silno ostro napada italijanskega poslanika Aliottija in njegovo delovanje v Draču, istočasno pa ironizira tudi postopanje avstrijskega poslanika barona Lowenthala, ki ga slika kot popolnoma nesposobnega in vrh tega še velikega bojazljivca. Dalje izjavlja, da se razven Avstrije in Italije ostale velesile z Albanijo samo igrajo, ker je sploh ne smatrajo za resno državo. Večina velesil gleda v Albaniji samo nekako provizorično državico, ki bo kmalo zopet izginila z zemljevida. Avstrija in Italija da ste edini državi v Evropi, ki ste resno interesiram na obstoju Albanije in zato je njiju dolžnost, da napravite na lastno pest mir in red v Albaniji in omogočite knezu Viljemu, da ustvari iz Albanije moderno državo. Nato razpravlja »Militarische Rundschau« o avstrijsko-italijanski rivaliteti v Albaniji in pravi: Dejansko razmerje med Avstrijo in Italijo postaja od dne Jo dne nelojalnejše. Mornarici obeh držav pred Dračem se obnašate tako, kakor da bi se bali medsebojnega napada, kar nabavlja še slabši vtis, kakor nagajivost n ljubosumnost obeh poslanikov v Dra-:u. Člankar zaključuje: Avstrijska armada hoče vedeti, če ima v Italiji res zaveznika ali pa nasprotnika, ki samo čaka, da bi nas napadel. Avstrijska armada se bo le oddahnila, če se pokaže dosedanji zahrbtni sovražnik za odkritega nasprotnika. Članek »Militarische Rundschau« vzbuja seveda na Dunaju veliko senzacijo in se domneva, da hočejo vojaški krogi porabiti ves svoj vpliv zato, da spravijo avstrijsko politiko glede Albanije in Italije v drugo smer.
Položaj v Albaniji. DUNAJ 6. (Izv.) Knez Viljem se je trdno odločil, da se hoče ravnati po nasvetu rumunskega kralja Karla in ostati v Draču. Sedaj se trudi, da sestavi s pomočjo orožnikov, ki so vsled sklepa miru z Epi-roti sedaj prosti in s pomočjo Malisorov zanesljive čete, ki bi bile vsak čas pripravljene napasti vstaše. Knez stavi zlasti velike nade na nizozemskega majorja Thomsona. vrhovnega poveljnika vladnih čet, ki je znan kot eden najbolj sposobnih nizozemskih častnikov in se je udeležil že več vojn. V dunajskih diplomatičnih krogih pa še vedno upajo, da se vendarle posreči pomiriti upornike in to fem lažje, ker je mir z Epiroti že sklenjen. ;
Vojaški kazensko-pravni red.
DUNAJ 6. (KorJ Fremdenblatt poroča* da bo v d. z. danes objavljena odredba d« žeino-brambnega ministrstva, da st pi v veljavo novi vojaški kazensko-pravni red s 1. julijem 1914.
Parnlk „Helouan" ponesrečil.
TRST 6. (Kor.) Gen. ravnate'jstvo avstr. LIoyda poroča, da je na<edel parnik „Helouan- pred pristaniščem Brindisi na pešče-nin«» in sicer zaradi tega, ktr se je edino s tem ifj gnil trč- n;u z nekim pamikom, ki jr privezil iz pristanišča. ,Helouan" b > p<»ča
kal parnik „WienH, ki je na poti iz Trsta v Aleksandrijo.
Aretacija italijanskega polkovnika Mu-ricchija in prof. Chinigneja kot zaveznika vstašev.
RIM 6. (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča iz Drača, da so aretirali v hiši ravnatelja italijan kih pošt italijanskega polkovnika Muricchija in prof. Chinignrja, ker se jima je dokazalo, da sta dajala s poštnega poslopja znamenja vstašem pred mestom. Na posredovanje italijanskega konzula sta bila aretiranca zvečer izpuščena, preiskava se nadaljuje.
Kabinetna kriza na Francoskem.
PARIZ 5. (Kor.) Agence Havas" poroča, da zavlačuje Viviani še vedno rešitev krize Zvečtr se je posvetvval Vi iani s Dupuy-jem, ki je izjavil, da je pripravljen sodelovati z Vivianijem. Če pritegne Viviani Du-puyja zopet v kon b nae jo potem je gotovo, da se je obrnila politična situac ja tako. da ji slede zopet nove kombmacije. Danes ob 11 sc bo posvetoval Viviani s svojimi tovariši, katere hoče pritegniti sodelovanju in to posvetov,-m je bo tudi odločilo, ali se reši kriza, ali zavrne Vi.iani predlog, da sestavi nov kabinet.
PARIZ 6. (Kor.) Viviani je izjavil predsed niku Poincareju, da ne prevzame sest ve kabineta.
Strašen poboj zavrnjenega sunbača. Napadalec še strelja.
SOPRONJ 5. (Kor.) Doš a žendarmerija in vojaštvo je napadlo zločinca v stolpu, roda zaman. Tomšič je streljal kot besen iz stolpa in je ranil več oseb. Danes dopoldne sta šla v ceikev njegov oče m brat in sta ga prosila, da naj se uda in preneha s kr-volitjem. Tomš'č jima je odgovoril, da na] se takoj odstranita, ker sicer jih ustreli. Obenem jima je rekel, da se bo z zadnjo patrono ustrelil. T« kom večera je težko ranil cckovniKa *n enega orožnika. Odpeljali so jih v bolnišnico. Ponoči so < bi gnvalci miroval, ker niso vedeli, če obleganec ću ali spi. Zjutraj je začel Tomšič zopet streljati in se je oblegovalcem lepo zahvalil, da so ga pustili spati. Obljubil je, da začne še le sedaj pravi p boj. Fant si je že preje oskrbel v zvoniku veiiko zalogo patron, »v, živil in pijač-. Baje ima v stol, u čez 600 patronov. — Fanr je razbil poleg tega v cerkvi tudi v e oltarje in kapelice. Orožniki in vojaki so hoteli že napasti z vso silo ceikev, toda nekateri so jih od tega odvrnili, češ da bo Tomšič omagal, ker gotovo nima dovolj vode v sto pu, dasi je z diugim bržkotne dobro preskrbljen. — Ob 3 pop. je zaklical Tomšič obiegovalcem, da ima dovolj blagoslovljene vode iz cerkve. — Ob 7 zvečer je razobesil na zvoniku ogrsko zastavo, vrgel iz lin svoje orožje in se upustil po vrvi od velikega zvona iz stolpa ter se udal oblegoval em.
Veleizdajniški proces v Lvovu. — Vsi
obtoženci oproščeni. LVOV 6. (Kor.) Porotniki so po 6 urnem posvetovanju 20 vprašanj sog asno en < pa z 10 glasovi zanikali, nakar so bili vsi obtoženci oproščeni. Drž. pravdntk je prijavil. ničnostno pritožbo in je zahteval, da se obdiže v preiskovalnem zaporu, ker so bego umni. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo.
Pismo iz Mm.
Švihova afera je legla kakor težka mora na vse češko javno življenje in ako se ne zgodi kaj izrednega, se ni nadejati, da bi se duhovi kmalu pomirili. Vse stare nezadovoljnosti se oglašajo s srepim, strupenim jezikom, splošna utrujenost se je polastila duhov. Javno zaupanje je šlo kakor rakom žvižgat. Ljudje se zapirajo vase in hodijo oprezno na samih domnevanjih, kakor na razbeljenih tleh. Češko politično življenje, tolikokrat razburkano do dna od šestdesetih let sem, je zašlo v krizo, iz katere se ne izkoplje čez noč. »Orista, orista!« se naglasa od vseh stra-nij. Vsaka stranka misli, da je našla pravo metodo in si šteje vse v svojo zaslugo. — -Toda, kje pričeti, to je druga stvar. Širši delavski in malomeščanski sloji so uver-jeni, da je v dru. Švihi zadet in odstranjen glavni krivec. Porotniki, večinoma kmeti-ški posestniki iz okolice, so sodili gotovo po svoj vesti, logično in pravniško pa so izpadli vsi dokazi zelo jalovo. K dr. Klimi zahaja še mnogo javno izpostavljenih oseb a da je padla sumnja ravno na dra. Šviho, je posledica zgolj privatnih slučajnosti. — Policija doznava, odkar so prinesli pred meseci »Nar. Listiy« senzačno vest o narodnem izdajstvu, še vedno takoj drugi dan vse politične strankarske tajnosti. — Policija doznava še vedno natanko, kaj se godi v agrarnih, mladočeških narodnoso-cijalnih in socijalnodemokratičnih sejali: poročila dohajajo še vedno tukaj drugi lan
W ViižsJlO
zBđml cveKni
radovedni dunajski vladi. V Pragi se govori danes to, jutri ono, sleherni dan presenetijo človeka nove skrivnosti. Mnogo jih je, na katere leti sum narodnega izdajstva, celo na osebe, ki niso imele nikoli opravka s politiko. Prerešetava in izsle-duje se gmotno stanje posameznikov, iščejo se njegovi upniki, ocenjuje se njih stanovanje, hrana, toaleta itd. in iztika po privatnem življenju. Najhujše se godi na-rodno-socijalnim poslancem. Noben ni prizadet, vsak ima natančen in s številkami bogato obložen životopis v dnevnem časopisju. Socialnodetnokratično »Pravo Li-du« tira to gonjo že do takšne gnusnosti, kakor še nikdar. Vse, kar se da iztakniti slabega v človeški privatnosti, vse se miza, izprevrgava in okrasa z bogato orna-inentiko vseh možnih sumničenj in obrekovanj, tako, da dobiva čitatelj sliko, kakor da tvorijo državnozborno dcicgacijo narodnosocijalne stranke najizvrženejši in najumazanejši ljudje, kar iih živi v kraljestvu Češkem. In iz »Pravo Lidu« pobira takšne rozine vse pokrajinsko časopisje in širi nezaupanje med najširšimi krogi. Osebne strankarske gonje in javnega sovraštva, kakor se jc nakopičilo zadnje tedne v češkem časopisju, si slovenski čitatelj, kljub pobesnelemu tonu gotovih slovenskih časopisov, vseeno ne more predstavljati.
Toda naj se že šepeče karkoli, politično ozračje je še prezastrupljeno. Dnevno zvone v temni ulici Karoline Ivetle pri vratih državne policije mnogi individui, ki hočejo prodati svoja sumničenja za bornih par grošev. In koliko jih jc, ki se morajo zateči, k tajnemu oddelku! Kajti policija ie v Pragi vsemožna. Osorna in ojstra na ulici, sam med in mleko v uradnih prostorih. Zelo galantni so ti gospodje, prijaznejši, nego najboljši prijatelj in na videz čudovito koncilijantni. A k njim se mora radi vsake malenkosti. Zlasti, kar se tiče časopisja in enakih stvari. Kdor tega ne ve iz lastne prakse, ne vzbujaj nedostatnih predstav. Za najmalenkostnejŠo zadevo je treba deset konferenc in predno dobiš revež skromno dovoljenje, ve policija ne le tvoje privatne stvari, ampak tudi obližje vsega tvojega okoliša. Pri dr. Demartini-ju in vit. VVotavi se pričenja in nadaljuje, dokler ne preleze človek vse prej nikoli slutne instance policijske radovednosti. Da se dobivajo Svihe itd., to v Pragi ni tako čudovito. Človek leze v intimnost počasi in sigurno in se počuti pri tem lahko še vseeno kot vzoren poštenjak.
Da se očistijo strankarske razmere, je predlagala staročeška stranka pred nedavnim zedinjenje vseh čeških političnih strank v eno samo veliko češko narodno stranko, v kateri naj bi vladala idilična edinost na znotraj in zunaj in bi mogla tem odločnejše in uspešnejše izsiliti od vlade izpolnitev čeških narodnih in gospodarskih pravic. Toplemu pozivu se ie odzval odločni odrek. Volja je bila dobra, a ne-inožnost na dlani. Da bi se zadovoljili z eno samo, čeprav veliko stranko, je dandanes, ko gre vsaka narodna skupina, zastopajoča navadno čisto gotove, odmerjene in progmatično jasno izražene gospodarske interese, čisto izključeno. Projekt je padel v vodo, predno je došel do zadnjih praških predmestij. Tembolj pa se razpravlja o drugem vprašanju strankarske politike, namreč o problemu inteligence. Ne le na Češkem, ampak po vsej Evropi, se že dokaj časa opaža, da se izo-bi aženstvo umika političnemu delu v stranki. Opaža se, da škodi politiki, ako se prerivajo do vodilnih mest častihlepni ljudje brez občne in politične predizobrazbe, ki sejejo radikalnost danes tja, jutri drugam, postopajo svojevoljno in onemogočajo vsako solidno, tiho, a progmatično delo. Vsled tega so zadnje čase strankarski boji posuroveli, v časopisju se mečkajo skoraj satno osebni prepiri, a vsakdo hoče prekositi vse druge v neizprosni trmoglavosti, ošabnosti in doslednemu odporu proti vsemu, kar diši le malo po vla-di:em izvoru. Skoraj kakor pri nas, kjer se dostikrat slepemu radikalnemu razpoloženj;* pripisuje rešilna vloga v naši politiki. uovori, piše in polemizira se v Pra-
o tem problemu že dva dolga meseca po vseh večjih listih, na shodih in v konferencah, a dozorela stvar še dolgo ni. Inteligenca je pripravljena, vstopati v politične tabore, toda zahteva, da stranke same izčistijo prej svoje razmere in dado nekake garancije, da ne bo igrala zopet le vlogo po .ižnega sluge. »Cisti« strankarji se boje, aa prinesejo razumniki v politiko same ideje, nejasnost meglenost in predvsem učeno razkosanost. in imajo tudi prav. Vsakemu izmed obeh delov manjka ena osnovna lastnost dobrega politika; sfrnnkar ju izobrazba in umerjenost, inte-ligentu pa energija in strankarska disciplina!
Stran II.
»EDINOST« St. 124.
Tr?t. r*r:e 7.
lii/i pokapani!
Vladni aparat na Koroškem je ustrojen tako. da kaže na zunaj", kot bi živel na Koroškem le en narod — to je privilegirani nemški narod. Najjasnejši glas Slovencev — katerega ni možno preslišati tudi vladi — so podatki ljudskega štetja. Četudi je to le slab jek — vendar se obstoj Slovencev ne more zanikati, kar delajo vendar nemški politiki in uradi.
Uradi so v rokah samih Nemcev ali priseljenih nemškutarjev. Domačini so primorani iskati si kruha drugod; sicer je nekaj uslužbencev pri uradih tudi Slovencev po rodu, toda po mišljenju so nemškutarii in večinoma moralično na nižji stopnji in jih rabijo le kot sluge. Na boljših mestih — pa Slovencev ni. Će se že najde kak Slovenec je to pri okrajnih glavarstvih kot posledica slovenskega uradovanja zavednih občin. Slovenskih uradnih knjig ali zapiskov ne najdeš nikjer tako, da izgleda uprava — kot v sredini blaženega Rei-cha — \YilheIma. V »Freie Stirnmen« se je pred kratkim nekdo iz Št. Pavla v La-budski dolini (v popolnoma nemškem kraju) izpodtikal celo nad tiskovinami sodni-je, ker so tiskane — čujte in strmite! — v latinici! Dopisnik je videl v svojem strahu še grozovito Rusijo ali Srbijo v podobi latinskih črk pred seboj. Take budalo-sti se motajo po nemških glavah!
Kjer govore uradniki s strankami v domačem narečju — tain smo itak še v nebesih — četudi je notranji jezik nemški. Toda takih krajev je malo — malo. Uradne rešitve, vabila, potrdila, razsodbe, razglasi — vse v blaženi nemščini, in kdor jih ne razume — pa plačuj kazni! Tako se dela z avstrijskimi podaniki! To pa ni samo pri političnih oblastih; v veliko večji meri je to pri občinskih uradih, posebno pa pri sodniji in davkariji, kaj je briga sodnika — ako stranka ne razume po cele strani dolge razsodbe v znanem kitajskem iAmtsstilu«, ki ga često niti izobražen Nemec ne more razumeti.
In šole! Čemu neki naj se Slovenec izobrazi? Čemu vzgoja srca in čuta? Tega pri koroških Slovencih ni potreba. Vsa edino le za Nemce! Vse drugo je nepotrebno — nemščina, ta je glavni predmet. Kaj temu, če je človek vagabund, lopov, propalica — da zna Ie nemško, pa je boljši Človek, spoštovan in časten. Nemščina, ta dela človeka močnega in spretnega dovolj za težko pot življenja. Zivljenska potreba slovenskega koroškega kmeta je nemščina — ne pridna roka, ne plug, ne motika. Kdor ne zna nemški, je manj vreden— neizobražen, zabit in neumen, dum-mer \Vindischer. In res, tista izobraževalna moč nemščine ne kaže dovoli pri naših nemškutarjih, ki so zadolženi do ušes in i-.iiogi največji piianci. Slovenci, le posnemajte jih, ker to je nemška — kultura!
Gorje pa tistemu, ki bi se zavzel za pametno vzgojo otrok! — Trikrat gorje! .Šolske oblasti mu sede na tilniku tako dolgo, da ga ugnobijo. Slovensko učiteljstvo koroško trpi največje šikane od strani svojih nadpornikov. Nemškutarsko učiteljstvo sme vse — učitelj Slovenec — niti govoriti ne slovensko. — Ako govori prijazno s kakim kmetom — že vidijo v njem protiavstrijskega agitatorja in hecarja! — Ubogo ljudstvo pa — mesto da bi spoznalo svojo zmoto — misli res, da je niega edina rešitev — blažena nemščina, blažena nemška država — in cesar NVilhelm! — Upira se sicer groznemu viharju, a ker je sila le prevelika — podlega. Sole se ne smejo spremeniti; tako trdijo nemški politiki. »Die Einheitlichkeit der Karntner Voiksschule muss bei aitem bleiben,« je rekel že rajni deželni šolski nadzornik Pala. Pametno! Nemci niso več zado-voijni s svojimi šolami. Priča za to je poslanec Steinvender v deželnem zboru. — Slovenci pa nai smo vladi in šolskim oblastim hvaležni — da smemo imeti take poneumnevalnice, ki so v sramoto kulturni državi! Albancem se deja kar želijo — zvestim podložnikom, Slovencem pa ne! In če vsled tega ljudstvo nevoljno p tem se pa pravi — k Srbiji hočejo! — Menda ne poznate pregovora: Ubi beni. ifci pa trija! Neštetokrat so že Slovenci dejanski pokazali svoj patrijotizem. Nemci seveda, da bi zakrili svoje protiavstrijske lumparije — kričijo na ves glas, da smo mi izdajalci in da stremimo k Srbiji; svoje stremljenje čez mejo pa nimajo za proti-avstrijsko, saj sta baje Avstrija in Nemčija itak le samo ena država! Posebno očitno *e vidi to sedaj na Koroškem!
da se stvari razvijajo tako. kakor smo mi vedno pravili. Dokler je bila naša vojska v Albaniji (in ni je bilo mnogo) ni bilo niti zločinstev, kamo-li revolucije! Sedaj nima Srbija ne povoda, ne interesa, da bi se ganila in kaj ukrenila, pa naj bi jej obetali ne vem kaj. Čakati — to je naša politika! — Kako udobno ie to stališče, ki je more zavzemati Srbija napram dogodkom v Albaniji, v primeri s položajem, v katerega je zašla naša država!! Srbijo ne stane nič, nas pa neštete žrtve, ki se jim ie še pridružila še nevarnost, da pridemo danes ali jutri prav radi iste Albanije v konflikt s prav tisto državo, s katero smo se združili v namen, da smo kljubovali Srbiji!! Italijanski San Giuliano govori sicer pomirljive besede, ki pa niso v soglasju z javnim mnenjem niti ne z resničnimi nameni oficijelne Italije. Urednik milanskega »Corriere della Sera«, torej lista, ki je morda najtrezneji v Italiji, prof. Torre, ki dobiva informacije naravnost iz rimske Consulte, kjer vodi besedo San Giuliano, je pisal nedavno temu; »Ako bi mi mogli verovati izjavam San Giuliana o popolnem soglasju naziranja med Avstro-Ogrsko in Italijo, potem bi morali nečemu, kar je neverjetno in kar je v očitnem navskrižju z resnico! — Če tako govore naši prijatelji, potem nam jasno kaže, v kak obupen položaj je zašla naša diplomacija s svojo albansko politiko! Umestno pripominja za-derski »Narodni list«; »Sedaj morejo biti na Dunaju na čistem kaj pomenja in koliko je vredna naša zveza z Rimom. Nu, bilo bi prenaivno, ako bi pričakovali, da jih to skloni, da bi izpremenili smer politike v našem primorju, kjer se danes — kraj italijanske napadalnosti in avstrijske pasivnosti — pripravlja teren za jutršnje neprilike«.
Odškodninski zahtevki za »Empress of Ireland« in za »Storstad«. Družba »Cana-dian Pacific Railway« je tožila lastnike parnika »Storstad« za odškodnino za potopljeni parnik »Empress of Ireland« in zahteva dva milijona dolarjev. Nasprotno pa so tožili lastniki »Storstada« »Canadian Pacific« za odškodnino za poškodbe parnika »Storstad« in zahtevajo 50.000 dolarjev. Oni trdijo, da je zakrivil nesrečo parnik »Empress of Ireland« sam, ker je vozil sem in tja popolnoma brez smeri.
Ruska duma. Namesto progresista pl. Konovalova. ki je demisijoniral, je bil izvoljen za drugega podpredsednika okto-brist Protopopov z 203 proti 11 glasovi. Opozicija se volitve ni udeležila, da protestira s tem proti kršenju principa brezpogojne parlamentarne prostosti govora. Vzdržanje opozicije od volitve je imelo za posledico demisijo predsednika Rodzijan-ke, prvega podpredsednika in prvega podpredsednika in prvega podpredsednika, tajnika. Danes se vrši volitev novega
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost-.
Jutri, v odborova Edinosti44, namestniki in
Onsoae m\l
ponedeljek, 8. t. m., ob 3 pop. seja v sejni sobi uredništva Vabljeni so vsi odborniki, deželni poslanci.
»Nekdaj in sedaj« je bil naslov notici, v kateri sem naši mladini povedal, kako smo delali pred 4U leti »tujci« in kako bi morala delati naša mladina danes! Povedal sem, kako smo si mi svojedobno znali izsiljevati spoštovanje od strani laške množice, ki da je danes mnogo pametnejša, nego je bila — podivjala pa, da je laška takozvana inteligenca. Ppvedal sem tudi, kako je »L' Indipendente« svojedobno vkazal ukrasti Počkajevo tablo i. t. d. »L' Indipendente« z dne 4. t. m. je priobčil članek pod naslovom: »Preziosa con-fessione«, v kateri je prevajalec moje notice pozabil nekaj o čemer meni, da bi koristilo njegovim čitateljem — izpustil pa je vse glavno, kar bi ne bilo v čast tržaškim Lahom! Jaha na mojem priznanju, da sem »tujec«, češ, glejte jih, vsi so le tujci, zato nimajo tu ničesar iskati in ukazovati! Bravo! V prvi vrsti moram povedati, da je med tržaškimi Lahi nad 90Jo tujcev, privandranih nele iz Istre in Furlanije, ampak tudi iz Italije, Tirola, Dalmacije, ko smo mi Slovenci po ogromni večini rojeni v Primorju. V drugo je res, da sem jaz prišel par ur daleč v Trst, a res je tudi, da danes pišejo za »Edinost« že moji otroci, rojeni in pristojni tu in da bodo kmalu pisali tudi moji vnuki. So-Ii tudi ti tujci? Jaz, ki sem prišel otrok v Trst, sem tukaj delal, služil in trošil, in zato naj bi ne imel tu nikakih pravic?! Kje pa naj jih imam? Morda tam, kjer sem bil slučajno rojen in kjer sem bil le v nadlego in brez vsake koristi?! Rabil sem besedo »tujec« namenoma, a »indipendentov« učenjak me ni razumel. Tujec je našim Lahom sleherni Slovcnec, tudi če je njega rod stotine let v tej občini — ak oni slučajno poitalijan-
Zahte".e za železniška vozila v državnem preračuni:. V državnem proračunu ta leto 1914. 15.. ki je bil predložen zadnje i ii, >e ' zni/aln postavka za investicijske čen. Domačin pa je vsakdo, ki čuti in dela r.: itevc v i rimeri z lanskim proračunom za Italijo. Da smo se mi v zadnjem polsto-I Mi iva 12'r/ilijcnov kron. To se je zgo-Tetiu pomnožili nepričakovano, je res. To ti. za ni i tega, ker ie ostal od lanskega pa je nastalo takole: prej se je izgubljalo I -c iita rrccejšr ji znesek, ki se bo lahko v laško morje najmanj 90% priseljenih vpor	to. Kar se tiče specijalno na-J Slovencev in stem so se množile laške vr-
ta ve vozu je os tal od lan kega kredita iste na našo škodo. Zadnje čase pa to ne
m I. 1913. znesek 9.6 milijonov kron.
Ka
Za 1914. 15 se zahteva 49 milijonov kron. TaKo da je določeno za nabavo železni-Lkih vozil za poldrugoletno dobo, to je od L januarja 1914. do 30. junija 1915. nič manj kot 69 milijonov kron.
Srbija o dogodki?! v AlbanljL Neka me-rodajna oseba v Belgradu je v pogovoru t dopisnikom »Narodnega Jedinstva« v Zagrebu tako-le označila stališ:e Srbije napram dogodkom v Albaniji: Srbija bi l;ila enostavno neumna, ako bi se aktivno vmešavala v vrelo kašo, ki so jo drugi vkuh;i!i proti njej in ki naj jo sedaj le potrkajo! Mi hočemo ostati opazovalci, do-Uer ne bodo napadeni naši živijenski interesi. Mi žeiimo mir in zadovoljni smo.
gre več. Slovenec se ie zbudil. On in njega naraščaj ostaja po veliki večini zvest svojemu narodu; in to je rešitev uganke, ki toliko peče laške sosede. Danes je za slehernega Slovenca največja sramota, ako bi se izpozabil in izdal svojo narodnost, ali, ako bi vzgajal svoje otroke v laškem duhu. Mi samo posnemamo Lahe, ki ostajajo trajno ono, kar so in kar edino morajo biti — namreč Lahi! Zato pa si štejemo v čast, da je tudi naš narod nastopil, da brani, in ohranja svojo kri. Mi gremo naprej, naprej, a le z lastnim materijalom!!	Nekdo.
Slavnost 25letnice obstoja pevskega društva »Adrije« v Barkovljah se bo vršila danes, dne 7. junija, po sle-
dečem sporedu: Ob 3. popoldne: Zbirališče društev v »Narodnem domu« v Barkovljah. Ob 4 popoldne: Sprevod društev, iz »Narodnega doma« po glavni cesti (Mi-ramarski) do pošte, dalje po ulici Bona-fata v ulico del Cerreto na veselični prostor, ki se nahaja na prostranem telovadi-šču ob velikih železniških mostovih; tu se bo vršil slavnostai koncert, na katerem nastopijo pevska društva po sledečem sporedu: 1. Slavnostni govor. 2. V. Mirk: »Oj slovenska zemljica«, slavnostna kan-tata, moški zbor; »Adrija«. 3.) Nastop »Čitalnice« od Sv. Jakoba. 4. F. S. Vilhar: »Od savskih bregov«, mešan zbor; »Danica s Kontovelja. 5. Laharnar: »Pozdrav«, mešan zbor; »Hajdrih« s Prošeka. 6. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, moški zbor; »Ilirija« od Sv. Jakoba. 7. A. Ned-ved: »Slava Prešernu«, slavnostna kan-tata; »Kolo« iz Trsta. 8. V. Mirk: »Koračnica pevskega društva Slava«, moški zbor; »Slava« iz Sv. Mar. Magd. 9. V. Novak: »Hrvatom«, moški zbor; »Velesila« iz Skednja. 10. P. H. Sattner: »Po zimi iz šo!e«, mešan zbor; »Zarja« iz Rojana. 11. »Povejte ve planine«, moški zbor; pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« iz Trsta. 12. »Junak iz Like«, koračnica; tamburaški zbor »Zarja« iz Bazovice. 13. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor; »Zastava« iz Lo-njerja. — Po dovršenem sporedu bo ples do polnoči. — Pri sprevodu, v odmorih in pri plesu bo svirala godba »Narodne delavske organizacije«. Vstopnina na slavnostni prostor 50 vinarjev; k plesu posamezni komad 10 vin. — Na slavnostnem prostoru bodo postavljeni paviljoni, ki bodo oskrbovali jedačo, pijačo, slaščice in drugo. — V slučaju slabega vremena se vrši slavnost 14 dni pozneje. — Cenjenim gostom, ki bi se hoteli poslužiti gosthi izven slavnostnega prostora, javljamo, da so narodne gostilne označene s slovenskimi trobojnicami.
Škedenjci! Dne 5. julija priredi Podružnica Sv. Cirila in Metoda v Škedniu svojo veliko vrtno veselico. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pripomore, bodi moralno ali materijalno, k sijajnemu uspehu. Vsi delrželjni mladeniči in mladenke, strnite se v vrste in pokažite našemu sov-ažniku svojo odporno silo! Agitirajte povsod za našo podružnico, nabirajte cerove za srečo-lov in kolo „sreče", pridno razprodajajte srečke in povejte vsakomur, da, kar žrtvuje za malo srečko, žrtvuje naši podružnici, naši miljeni Družbi in s tem celokupnemu slovenskemu narodu. Vi, narodni gospodarji in gospodinje, potrkajte si na srce in recite si: tu sm<) dosedaj ostali gospodarji svoje rodne grude, tu smo gospodinjile za sv jo deco. ali sedaj vidimo, da se plazita naša smrtna sovražnika okoli naših hiš, okoli naše zemlje, okoli naše dece, da bi nam jo ugrabila F —^Ne, tega ne dovolimo nikoli! Povečajte torej našo odporno m č, darujte za našo podružnico po svojih močeh! Vsak najmanjši dar ie dobrodošel. Segajte pridno po srečkah šaljivega srečolova in doprinesite s tem mal dar domovini na oltar. Vi, narodni delavci, pojasnite vsakomur namen naše veselice, spomnite se ob vsaki priliki naše podružnice in pripomorite s tem priprostemu ljudstvu, da bo umeva!=> n;«šo nalogo na naši oostojanki, v našem Skednju, ki naj bi ostal naroden kakor je bil do sedaj. Ena misel nas mora navdajati vse od najm ajšega do rajstarejšega zavednega Slovenca: da ohranimo naš Skedenj svojemu narodu in da se ne vstraŠimo nobene žrtve v dosego tega našega cilja! Pokažimo našim sovražnikom, da imajo pred si boj nasprotnika, s katerim morajo in bodo morali še računati! — Ne dajmo se ugnati in napredovali bomo na začrtani si poti I
Kako odpira c. kr. ravnateljstvo {drž. žel. v Trstu Nemcem pot do Adrije|! —
Pišejo nam Že pred 2 leti sem opazil, da troj žične tablice na progi Trst-Jesenice iz ginjajo v Trstu na drž. kolodvoru, tako, da so danes skoraj popolnoma izginile. Tiste pa, ki so ostale, so samo v nemškem jeziku, ker druge so porabiti za službene piščalke in druge različne stvari. Pred nekakimi 8 dnevi sem zapazil, papirnate listke v treh jezikih na vozovih vseh razredov pri osebnih vlakih, prilepljene na šipah Začudil sem se, da je naša zvita germanska direkcija namesto porabljenih trojezičnih železnih tab ic, dala prilepiti vsaj papirnate. Ali takoj sem z pazil, da se je slavna direkcija drugod odškodovala za to 14 dnevno papirnato d< broto. In to uprav zvitim načinom, na katerega so se že leta pripravljali. Kakor je Že zgoraj omenjeno so trojezične tablice že takrat uničevali; sedaj pa so izdali ukaz, da pri brzovlakih, ki vozijo izključno po slovenski zemlji do Beljaka in in ki prevažajo slovenske potnike, morajo priti potnikom pred oči le v nemškem je-z ku. Ako slučajno kak voz osebnih vlakov priklopijo brzovlaku in če je na tistem slučajno \ rilepljen trojezičen papirnat napis, ga tu na drž. kolodvor v Trstu odpravljajo. Posebno veselje na tem trganju slovenskih napisov ima neki dalmatinski odpadnik imenu Pavazza, ki je popolnoma pozabil, da je slovanske matere sin. Ker si ravnateljstvo ni upalo takoj odstraniti trojezičnih napisov pri brzovlakih, je postavilo za zdaj papirnate — pri osebnih vlakih, — da ne bi opažali atentata, ki ga je napravilo pri brzovlakih. Ker se v teku 14 dni gotovo izgubijo Še papirnati trojezični napisi, jih potem nadomeste železne tablice z nemškimi napisi, tako, da nam Slovencem odvzamejo počasi vse pravice. Merodajnim faktorjem toliko naznanje, da se takoj zavzamejo za stvar, da se ne godi krivica in da ne bo prepozno!
CVETLIČNI DAN traja Se danes do 1. pop. Prodajalke naših cvetek so doživele ie lepo število uprav sirovih napadov od strani italijanskih nadebudneiev. Ker ie prodajanje vsted tega zelo težavno, zato
prosimo Slovence, Srbohrvate in Čehe da ; je pa prilastila nekaj i sami pristopajo k prodajalkam ter jim dala Schneiderjevi d v
odkupujejo cvetke. S tem bo delo precej -----***
o ajšano, obenem pa se izognemo neprijetnim italijanskim nastopom. Italijani sami so nam s svojo jezo pokazali, kako veliko važnost ima cvetlični dan za naš narodni obstoj. Vsaka naša lastna samopomoč Jih razkači; ne privoščijo nam niti enih črevljev in oblek, ki jih v zimskem času darujemo siromašni naši deci. Tak divjaški narod zaslužuje kazen, in najprimernejše ga kaznujemo s tein, da povečamo donesek cvetličnega dne. Delavci, služkinje, trgovci, uradniki, možje in žene, vsak naj daruje po svoji moči, z vsakim vinarjem pokažete svojo narodno zavest!
TRŽAŠKI SLOVENCI — TRŽAŠKI SLOVANI! Naše velezaslužno barkov-ljansko pevsko društvo »Adrija« praznuje danes svojo petindvajsetletnico. Naša sveta dolžnost je, da izkažemo ob tej priliki »Adriji« tisto priznanje, ki jej gre za njeno četrtstoletno narodno-kulturno in prav tako narodnoobrambno delo na najbolj ogroženi točki naše slovenske tržaške okolice. Komur je na tem, da dobi to društvo pobudo tudi še za nadaljne enakovredno in enakopotrebno delo za obrambo naše narodne posesti in za ohranitev naše mile slovenske pesmi ob šumečih valovih Adrije: Pojdi in popraznuj ta narodni praznik z našo »Adrijo«. Vsakemu tržaškemu Slovencu in Slovanu veljaj danes: V Barkovlje na proslavo petin-dvajsetletnice »Adrije«.
Zopet se ie povečala naša posest. Kakor čujemo, je kupila te dni, »Hrvatska štedionica« hišo v ulici deli' Orologio št. G, nasproti Lloydove palače, za 600.000 K. Hiša je bila nekdaj last Hohenlohejev, v zadnjem času pa grofa Aleksandra Eco-nomo. V hiši se namesti nova hrvatska šola in kakor Čujemo, tudi večrazredna šola naše slovenske »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Slovenci! Slovenke! Naše narodne dame so pokazale s svojo narodno navdušenostjo in vztrajnostjo pri razpečavanju cvetlic, da se ne boje pobalinskih napadov od strani laških nasilnežev. Da olajšamo narodno delo našim marljivim damam, prihajajmo jim sami nasproti z malim darom, ter javno pokažimo s cvetko v gumb-nici ali na prsih svoj glasni »Slovenec sem!
Izlet v Dutovlje. Za danes nameravani izlet gojencev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Dutovlje — odpade vsled neugodnega vremena in radi cvetličnega dneva. Izlet se bo vršil namesto danes v četrtek, dne 11. t. m. Odhod ob 12 (opoldne) od otroškega vrtca na postajo v Rocol.
Ssnrtna nesreča nn fulnem kolodvoru.
Včeraj zjutraj okoli štirih je premikajoči stroj povozil prostornega mojstra Jožefa Resnika, in ga grozno razmesaril, tako da je revež izdihnil na licu mesta. Vsled burje in dežja, ki sta bila *v noči od včeraj na danes posebno močna, je Resnik, da bi se ščitil še bolje proti dežju, nosil tudi dežnik. Ko je proti jutru hotel prestopiti na tovornem kolodvoru tir blizu skladišča »D;<, ni Resnik opazil in vsled burje tudi ni slišal, da se mu bliža za njegovim hrbtom stroj, potiskajoč prazen voz. Voz ga je zgrabil in potegnil pod kolesa, stroj pa mu je odtrgal obe nogi, pe-pelnjak stroja pa mu je vrhu tega še razparal trebuh. Grozen je bil prizor. Pre-mikalno osobje se je takoj zbralo okoli ponesrečenega prostornega mojstra. Potrti in nemi so stali zraven mrtveca; marsikomu so stopile solze v oči. Eden premi-kačev je takoj tekel k službujočemu uradniku, da ga obvesti o nesreči. Službujoči asistent Drago Komac je takoj telefoniral rešilni postaji, toda vsaka pomoč je bila zastonj, Resnik je bil že mrtev. Ob sedmih in pol je prišla komisija, ki je odredila, da se odpelje truplo v mrtvaško kapelico k Sv. Justu. — Ponesrečeni Resnik je bil šele 50 let star in zapušča vdovo, omoženo hčer in pa sina Antona, ki službuje na južnem kolodvoru kot pisarniški pomočnik. Sin je kmalu po tej nesreči prišel v službo in videl ležati svojega mrtvega očeta na tiru. Kako grozno hudo mu je bilo, to si lahko vsak misli. Tolažili so ga vsi, posebno pa še g. Komac. Umrli Resnik je bil blaga in mirna duša in je užival ne le pri premikalnem osobju vseobče spoštovanje, ampak tudi uradniki so ga visoko čislali zbog njegove vestnosti in natančnosti v službi. Skoda res za moža.
Pripominjamo le še, da je Resnik nameraval iti že prihodnje leto v pokoj; nesreča pa je hotela, da se mu je ta želja uresničila še prej nego je sam želel in tudi vse drugače.
Pogreb bo danes, v nedeljo, dne 7. t. m., ob 5 popoldne iz kapelice pri Sv. Justu. —
Blag spomin in bodi mu zemljica lahka!
Vedeževalka. Včeraj zjutraj je bila aretirana 29Ietna Frančiška Sila, doma z Bri-tofa na Notranjskem in stanujoča tu v ulici del Ronco št. 9. Ta ženica se je ukvarjala s tem, da je drugim lahkovernim ženicam prerokovala bodočnost iz kvart. Na ta način je izinolzla precejšnje število kronic iz Dolcine Mustachi, stanujoče v ulici Stoppani št. 3, kateri je zabijala v glavo, da jo svakinja ne more trpeti ter jej skuša škoditi. Ravno tako je iztisnila precejšnjo svoto tudi iz Kristine Schneiderjeve, ki biva v neki vasi blizu Kopra. Schneider-jeva je bila vedeževalki tudi iaročila v shrambo pletenico, ki je bil zaprt z žabico in v katerem je bilo več komadov obleke, v vrednosti preko 100 K. Vedeževalka si
k • .l. (;;ia je ia a i ra>ka ter jej priporočita, naj ju vedno nosi j ri sebi, ker le na ta način jej bo zaročenec ostai vedno zvest.
Nasilen prosilec. 46Ietni Ivan Martini, rodom 1 ržačan, ki pa nima stalnega bivališča, je šel predvčerajšnjim popoldne v mestno ubožnico in tain osornu zahteval denarne podpore. Ker ni hotel ubogati, ko so mu veleli, naj odide, je prišel k njeinu občinski redar in ga pahnil iz veže na ulico. Martini se je pa redarju uprl s silo in ga tudi opsoval. Bil je nato aretiran.
Slepar. 301etni mornar Marij Jurišević, stanujoč v ulici Giulia št. 82, je te dni skušal oslepariti razne trgovce s tem. da se jim je predstavljal, kakor agent paroplov-ne družbe »Canadian Pacific«. Kakor tak je namreč naročil pri omenjenih trgovcih razno blago, kakor pivo, oglje, razne jest-vine itd., rekši, da naroča to blago za parnik »Tyrolia«, ki ima v kratkem pripluti v Trst, a provizija za te kupčije, je rekel, da pripada njemu. Sicer se mu ni nikjer posrečilo kaj dobiti, a bil je vendar aretiran.
Aretirana vlomilca. Včeraj zjutraj sta bila aretirana 191etni kotlar Tomaž Katu-ran, doma iz Curiha, a stanujoč tu v ulici Media št. 8, in 19letni Marcel Bisel, doma iz Kopra in prenočujoč tu na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, ker sta v sredo po noči vlomila v skladišče Marije vdove Gorgato v ulici Fonderia št. 2 in tam ukradla 2 cela parmežanska sira, vredna 180 kron in za 10 kron čokolade. — Sicer sta na policiji trdila, da sta popolnoma nedolžna, a neka ženska ju je videla, kos ta oba sira skrila v neko klet v hiši št. 2 v ulici Fonderia.
Loterijske številke, izrežbane dne 6. junia 1914:
Dunaj	49 37 62 9 82
Društira mti
Pevsko društvo »Trst«. Člani naj se zbero, danes, v nedeljo, ob 2 popoldne v društvenih prostorih, da se korporativno udeležimo slavnosti bratskega društva »Adrije« v Barkovljah.
Narodno - socijalna mladinska organizacija. Bratje! Danes popoldne točno ob 2 v dvorani N. D. O. sestanek. — Po sestanku skupen odhod v Barkovlje na veliko veselico »Adrije «. — Pridite v velikem številu!
Dramatično društvo v Trstu sklicuje izredni občni zbor dne 9. t. m. ob 8.30 zvečer v veliki dvorani v »Narodnem domu« s sledečim dnevnim redom: 1 blagajniško poročilo, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda $o vabljeni vsi prijatelji in prijateljice našega gledališča, da se gotovo udeleže občnega zbora, da s svojo navzočnostjo dokažejo, kako visoko čislajo hram slovenske Talije. Pa ne samo zato, temveč tudi, da povedo bodočemu odboru svoja mnenja in želje, ki se naj po možnosti potem upoštevajo v obojestransko zadovoljitev in korist.
Telovadno društvo »Sokol« na Vrdeii
naznanja vsem članom v kroju, da se udeleži nastopa na tržaških tleh pri Sv. Jakobu dne 14. t. m., da manifestiramo z ogromno našo sokolsko vojsko na slovenskih tleh. Vsi člani v kroju so naprošeni, naj prijavijo odboru udeležbo in to v par dneh. Mora se priglasiti od našega društva najmanj 25 članov v kroju. Odhod iz »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu do vr-delske postaje, z vlakom do Rocola, od tod pa korakamo k Sv. Jakobu. Isto velja tudi za nastop v Komnu dne 21. t. m., na katerega prihiti tudi naš »Sokol«. Člani pa, ki se mislijo udeležiti v kroju župnega ter zveznega zleta in ki ga še nimajo, naj se priglasijo pri odboru, ki bo naročil gotovo s pogoji še prihodnji teden nove kroje. Dosedaj se je priglasilo 6 Članov. Torej brez zamude. Na zdar!
Združena seja podružnic Lonjer, Sv. Ivan in Vrdelca se bo vršila v sredo, 10. t. m., ob 8.30 zvečer na Sovranišču pri Živcu. Razgovor: Velika C. M. slavnost 5. julija.
„Prva Slovenska gostilničarska zadruga" za Trst in okolico, priredi svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 18. t. m ob 4 popoldne. V katerih prostorih, se bo vršil občni zbor, bo že naznanjeno v listu „Edinosti"1, kakor tudi v posebnih vabilih. Gostilničarska zadruga morala se je prešel ti začasno v prostore, naše „Tržaške kmetijske družbe" v uiici Galatti št. 14. Prihodnjo sredo, dne 10. t. m. ob 4 popoldne bo skupna seja načelništva in nadzorništva v teh novih prostorih, in od tistega dne naprej, bo društveni tajnik ura-doval vsak dan od 4 5 popoldne, kakor se je godilo do sedaj na Borznem trgu štev. 3. — Toliko na'.nanje gospodom članom.
DANES VSI V BARKOVLJE! PEVSKO DRUŠTVO »ADRIJA« SLAVI DANES PETINDVAJSETLETNICO OBSTANKA!
Iftrrodna dclavsRa orsanizacija.
Slovenski delavci! Prihitite danes v čim največjem številu na protestni shod, ki se bo vršil ob 10 dopordne na vrUi, v slučaju slabega vremena, pa v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu. Dnevni red: Škandalozne razmere postiijonov
—	Ozioni, Dolenc in poštno ravnateljstvo«.
—	Treba je, da dvigne delavstvo vseh strok svoj protest proti krutemu in sramotnemu ravnanju s postiljoni, ki jih izroča poštno ravnateljstvo na milost in nemilost zagrizenemu laškemu nacijonalcu Ozioniju in slovenskemu xnarodnjaku« Dolencu. Tako, kakor se sedaj ravna s postiljoni, ne gre več naprei! V imenu pra-
Trst, dne 7. junija 1914.
»EDINOST« it 124.
Stran IIL
vice, v imenu človečnosti je treba napraviti tem razmeram konec. Vi, slovenski delavci vseh strok, pokažite danes svojo solidarnost s preganjanimi in izkorišča-•limi postiljoni! Pa tudi moralna dolžnost d* ugih slovenskih krogov je, da s svojo udeležbo na shodu pokažejo svoje simpatije do slovenskega delavstva ter izrazijo svoic ogorčenje nad nečloveškim postopanjem s postUjoni. Naš protest naj bo tako glasen, da ga bodo čuli tudi merodajni činitelji na Dunaju. Na shodu bodo govorih državni in deželni poslanec dr. O t o k a r R y b a f, predsednik izvrševalnega odbora > Narodne delavske organizacije« dr. Andrej S o s i č in strokovni tajnik V e-koslav Mrak.
Darovi.
—	Podružnici Sv. Cirila in Metoda v Skednju: Na predlog g. J. Schweitzerja nabralo omizje gg. Benedikt Sancin, Ivan in Josip Flego, Karol Godina. Sancin Ivan Kovač. Florijan Sancin. Fran Sancin, Iv. Sancin Kotal, Karol Sancin K 11. — Na predlog istega g. se je nabralo na koncertu škedenjske mladinske godbe dne 1. junija K 6.44. G. Kralj Ferdinand prodal na dražbi v veseli družbi Legine vžigalice za K 15.
—	Za svetoivansko podružnico C. M. D. so darovali o priliki birme malega Edi Vrtovca botri in gostje K 9.30. Živeli in obilo posnemovalcev!
Uesti iz Mfte.
lokaj ne deluje goriški deželni zbor ?
To pereče vprašanje je načel list, ki ima najmanj povoda in potrebe segati v politično življenje, namreč od policije znatno podpiran list »II Gazzettino Popolare«. A ne samo to, da se vmešava od policije plačani list v politične zadeve, vmešava se na način, ki zasluži najhujšo obsodbo, na način, ki je za nas Slovence nad vse predrzna provokacija, ki zahteva, da ne nastopimo le proti sicer brepomembnemu lističu, temveč tudi proti slavni c. kr. policiji, ki s svojimi denarnimi podporami omogoča obstoj tega lista. Ce je v inten-cijaii c. kr. policije, da odnje vzdržavani listič napada, potem bo tudi v intenci-jah našega neodvisnega in neplačanega časopisja, da primerno kvitira intencije slavne c. kr. policije. To naj si zapomnijo vsi razni gospodje, ki dovoljujejo Gazzettinu tako pisavo.
Pa pojdimo k stvari. V Gazzettinovem članku se očita Slovencem, da so oni krivi nedelavnosti goriškega deželnega zbora, ker da zahtevajo stvari, ki se ne dajo definirati in ki se jih mora natančno preštudirati, odkrito rečeno, da so slovenske zahteve pretirane. V koliko so te trditve resnične. naj pokaže naslednje.
Ko so Slovenci šli lani v boj pri ožjih volitvah za laške klerikalce, tedaj je govoril vsak laški klerikalec o vseh mogočih reformah, ki se sklenejo v deželnem zboru, kjer bo vladala večina, stvorjena iz poslancev laške ljudske stranke in slovenskih samostojnih poslancev. Privatno in javno se je govorilo o ustvaritvi delovne večine. Da bi razpravljali o vprašanju, zakaj se je o tem govorilo, to prihranimo voditeljem Laške ljudske stranke. Konstatiramo le, da je bila dana na obeh straneh podlaga za delovno večino, da pa so poznejši dogodki to preprečili.
Slovenci smo pač bili do grla siti razmer, ki so bile v deželi pod Pajerjevo diktaturo, če smo privolili, da pripada deželni glavar ne najmočnejši stranki, potem se je to zgodilo, ker smo upali, da se je laška ljudska stranka v dobi, ko je uživala grenki kruh opozicije, naučila spoznavati pravičnost. Na podlagi pravičnosti pa smo zahtevali ml, da dobimo vsaj del tega, kar nam gre.
V deželi prevladujemo mi po številu prebivalstva, po posesti zemlje in končno tudi po davčni moči. Zato gre večina po vseh zakonih nam. Le po enem zakonu to ne gre, to je po goriškem deželnem volilnem redu. Dobro smo se zavedali, da ne gre vse naenkrat, zato smo resignirali na spremembo volilnega reda. Zato pa nismo mogli pustiti vseh drugih zahtev, ker zastonj nc moremo delati uslug.
Ce smo hoteli biti delavna večina, potem smo hoteli imeti tudi kaj koristi od tega, zakaj se pa nam niso te dale, na to naj odgovori »Gazzettino«.
Ni polja, kjer bi bili mi tako prikrajšani ko na šolskem polju. 12.000 goriških Slovencev je brez mestnih šol. Italijani pa jih imajo toliko, da sami ne vedo, kam ž njimi. In vendar plačuje dežela, torej ne Italijani za mestne šole 68.000 K in le 5000 K velja mesto vzdrževanje šol. Takšna očitna krivica pa naj pusti nam mirno kril — Naši okrajni šolski zalogi imajo vsi večje doklade, ko laški, čeprav je povsod šolstvo enako. Zakaj ta dvojna mera! Naši učitelji so slabše plačani, ko laški. Zakaj to zapostavljanje? Saj nistno šalobarde, da bi na vse to le kimali. Zato smo zahtevali, da prevzame dežela vso skrb za šolstvo, da stopi na mesto okrajnih šolskih zalogov deželni šolski zalog. Naša zahteva je bila predvsem gospodarskega pomena, ne toliko nacijonalnega; dokaz temu, da bi okraj Gradišče, torej lašld okraj, plačeval letno čez 30.000K manj za šolstvo, ko sedaj. Deželni zalogi niso torej le v korist Slovencem, temveč tudi Furlaniji, priznamo pa, da bi bil v škodo laški Gorici Ali tu vprašamo, kdo more lažje rlače\aTi večje šolske doklade, goriški meščan ali pa kmet v Gorah in koder v j-uria.iji . Brdih. Naša zali teva je bila gosopdarska zahteva iu šele v drugi vrsti nacijonalna; a niti na gospodarski podlagi se ni hotela združiti laška ljudska stranka. Kakorm pa je stvar in položaj na šolskem polju, tak jt tudi na drugih poljih. Će pa ni hotela laška ljudska stranka zapustiti navad kamora-
šev, potem je njena krivda, če ne deluje , deželni zbor. Vsaka usluga zahteva proti uslugo, to naj upoštevajo merodajni krogi — in deželni zbor deluje vzorno.
Pri Italijanih nastaja sedaj misel laškega bloka v deželnem zboru, da imajo potem oni večino. Je sicer res, da imajo oni 15 poslancev in mi Slovenci Skupno le 14, ker mandat nadškofa nima za nas pravega pomena, ali drugo vprašanje je. Če bo laški blok mogel z večino enega glasu vladati. Cisto izključno pa je, da bi prišel do te moči, kakor se je držnil čvekati »Gazzettino«, da bi metal nam miloščine. Enkrat za vselej si naj zapomnijo vsi, da je morebiti danes še majhen slovenski ponos na Koroškem, da pa je na Primorskem naša moč in naš ponos pač trikrat premočen, da bi nam kdo metal miloščine. Iz istega vzroka pa nimamo tudi prav nobenega vzroka bati se eventualnega bloka.
Še z eno rečjo bi nas rad oplašil »Gazzettino« — z novimi volitvami, v katerih da zmagajo seveda le novostrujarji. To vprašanje naj pusti »Gazzettino« raje pri miru, rečemo le to slovenski volilci vedo komu so zaupali in znali bodo tudi pozneje, brez »Gazzettinovega« sveta voliti odločne Slovence.
Iz vsega sledi, da je na naši strani dobra volja za ustvaritev delovne večine, da pa nismo na uslugo za vsako ceno, pač pa za protiusluge. Od tega stališča pa seveda ne moremo odnehati na noben način, pa naj igra policijski list ulogo bavbava kakor hoče; strašilo laškega bloka in novih volitev ne omaje našega stališča. Da ne deluje deželni zbor tako kot bi lahko, temu so krivi oni, ki nočejo resno misliti na u-stvaritev delovne večine.
Rdeče srajce. Bledih obrazov trepečej > laški junaki pred slovenskimi Sokoli-rdeče srajčniki, zlasti, če hočejo ti na prostem prirediti veselico v slovensko-laški Gorici Vse Ibško misleče lomi krč vsled strahu pred rdečo srajco, a ni ga sredstva, ki bi preprečilo „provokacijo rdečesraičnifeov". Zakaj neki vendar tak strah pred rdečimi srajcami?! Eni trde, da Lahe spominja rdeča srajca na Garibaldija, ki je tudi rad nosil rdečo srajco, in obenem na njegove „srečne" rojake v kraljestvu, katerih nihče ne piovocira (z rdečim srajcamiDrugi so mnenja, da Lahi ne dopuščajo, da bi rdeče srajčniki korakali aH se sploh zabavili v Gorici, pod belo-modro mestno zastavo. Kakršnokoli kombinacijo bele, modre in rdeče barve pa Lahi sovražijo — ne vemo zakaj?! Tretji pa so mnenja da se Lahi ijutijo užaljeni, ker smatrajo za svoje pre^e čko ponižanje, če jih kd» draži z rdečimi Irajcami kakor španske bike, dasiravoo so sinovi onega naroda, čigar 20001eina kultura se dosegla že svoj višek in se ravno letos s čudovito naglico križa s plemenito pristno albansko kulturo, zlasti odkar je počastil Wied I. (in zadnji > s svojim obiskom Primorje, mimogredoč v Albanijo. Kdo jo je pogodil? — Slovenski Sokoli naj torej ne bodo preveč predrzni, da ne našunta Essad paša talijanov v kraljestvu — kjer se sedaj nudi, — za kakšne protisokolske demonstracije. Iz „Zabavnega kotička za resne ljudi".
K demonstracijam poživlja »La Liberta« svoje verne pristaše. Za vsako ceno morajo preprečiti laški junaki sokolski pohod po mestu, naj bo kar hoče. To bodo ponosni ti fantiči, ko preprečijo danes sokolski pohod, ki ga ne bo. So pač junaki, ki se bore z mlini na veter.
Cisto prav je storil soriški cenzurni urad, da je dovolil poziv v »Liberti« k demonstracijam, ker listič res ne zasluži konfiskacijske reklame. Upamo, da se pritožijo Italijani zoper to zapostavljanje, da so slovenski listi konfiscirani za vsako malenkost, laški pa ne. So pač zatirani goriški Italijani, kakor pravi g. Bugatto.
V petek popoldne je bilo izkopano telo rajne gospe Decolle, da se dožene, če gospa res ni umrla naravne smrti. Po mestu so krožile najrazličnejše vesti, ki so se trdovratno vzdrževale, ki jih pa za enkrat ne moremo priobčiti. Komisija je bila sestavljena iz zdravnikov dr. Brama in dr. Pittamitza ter preiskovalnega sodnika dr. Gradnika.
Slaba letina na Goriškem. Vsled dolgotrajnega dežja in precej nizke temperature je letina posebno po Furlaniji zelo slaba. Najbolj drastično sliko podaja izvažanje črešenj. Iz Krmina izvažajo črešnje na Rusko, predvsem v Varšavo, Lodz in Petrograd. Leta 1912. so odposlali tja 100 vagonov črešenj, (vagon po 50 kvintalov), 1. 1913. sicer manj, a ker je bila cena višja je bil izkupiček skoraj isti. Letos pa so odposlali le 18 vagonov in izkupiček je za okroglo 250.000 K manjši, ko lansko leto. Tako velika je razlika samo za postajo Krmin in za izvoz v Rusijo.
Občinske volitve v BUjafa so se pričele v petek in je volil tedaj 111. razred. Volilni boj je bil precej hud. Zmagali so naši ljudje, ki so dobili od 98 do 112 glasov, klerikalci so ostali v manjšini.
Nesreča. Pri popravi kotla v papirnici Leykam - Josephstal v Podgori se je po nesrečnem naključju ponesrečil delavec Tolmar Feliks.
Smrtna kosa. V soboto dopoldne so oznanili mrtvaški listi na trgovini T. Hribarja v Gosposki ulici, da je umrla mati odličnega trgovca Hribarja in vdova po pokojnem vadniškem učitelju, g. Hribarju, ki je bi! svoječasno znan kot izborni pevo-vodja. Pogreb rajnice bo danes, v nedeljo,
b 2.30 popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica.
»Circolo Nazionale Popolare«. To najnovejše še ne ustanovljeno društvo, čuti že pred svojo ustanovitvijo potrebo, da napada Slovence in da hujska proti nam. Kakor smo že poročali, je imel priprav-
ljalni odbor tega društva svojo sejo 27. majniK* z dnevnim redom, katere korake naj stori, da se prepreči Sokolova veselica. Opozarjamo slavno vlado na to dejstvo in jo vprašamo, če res more pripustiti ustanovitev društva, ki ima že pred svojo ustanovitvijo le en namen — huj-skati proti nam. Zahtevamo, da se ne dovoli ustanovitev takega društva, ker nikakor nočemo, da bi se poulični napadi iz Trsta prenesli tudi v Gorico. Samo to bo pa efekt obstoja tega društva.
»La liberti«. Po dolgem, zaslužnem spanju je zagledalo zopet beli dan glasilo Mazzinijancev. Ne moremo sicer reči, ko smo videli prvo številko, da bi se gospodje narobe socijalisti v dobi brezdelja kaj naučili. Cisto taki so, kakor so bili. Najbrže so jim bili za vzor francoski emigranti, ki se niso ničesar naučili in ki niso ničesar pozabili. Ostali so zvesti svojim tradicijam, ki so sicer precej revne na vsebini a tem polnejše na frazah, in te so pošteno odložili v svoji prvi številki. Da je seveda tudi sovraštvo do Slovencev, teh narobe Mazzinijancev, ostalo staro, nam le ugaja, ker tako nizko nočemo pasti, da bi nas ti hvalili. V velikem številu malopomembnih laških lističev igra »La liberta« še najkla-vernejšo ulogo. Le nekaj mu daje saj nekoliko zanimivosti in sicer naslednje. »Corriere« gotovo ni nesrečen, če se včasih malo zlaže o Slovencih, »La Liberta« ga v tem oziru prekaša. Ce opisuje »Corriere Slovence, potem je to »La liberta« veliko premalo, ona kliče na poboj. V tem oziru je torej ta list velik, da v slabih straneh prekosi celo magistratno glasilo. Za goriške Mazzinijance je živel Mazzini pač zaman.
Samoumor. Istočasno, ko je delovala na pokopališču zgoraj omenjena komisija, si je prerezala žile na grobu svojega očeta Marija Berlot. Z britvijo si je prerezala dvakrat žile na levi in enkrat na desni roki. Ko je komisija preiskovala truplo rajne gospe Decolle, jej je bilo javljeno, da leži na enem grobu mladenka v veliki luži krvi. Oba zdravnika sta takoj odhitela na lice mesta in dala mladenki prvo pomoč. Telefonirali so takoj v žensko bolnišnico, da so odposlali nosilnico, v kateri so odpeljali nesrečno mladenko, čisto oslabljeno in nezavestno vsled izgube krvi v bolnico. Ko je prišla k sebi je povedala, da se je usmrtila vsled družinskih razmer. BiJa je pred kratkim v Trstu bolniška strežnica, ko pa je zbolela, je šla v Gorico, kjer ima mater. Ker se pa ne da živeti z materjo vsled njenega, čudnega značaja, je sklenila končati svoje življenje. Zato si je prerezala na očetovem grobu žile. K sreči je poslovala takrat sodna komisija in tako je danes nesrečno dekle iz vsake nevarnosti. — Tudi oče nesrečnega dekleta se je usmrtil iz istih vzrokov.
Iz Sežane. Omirje gg. uradnik v v restavraciji Smuc mesto venca na krsto g. Al.
Iz Pule 5/6. (Deželnozborske volitve.) Se dva dni in pristopiti nam bo k volilni žari, da izpolnimo svojo narodno dolžnost. Nasprotniki napenjajo vse sile, da bi dosegli svoj cilj. Nu, nadejamo se. da tudi naši store svojo dolžnost in da pokažemo, da smo tu in koliko nas je! Slika volilnega boja v Puli je pa danes taka, da dne 7. t. m., na volitvi v splošni kuriji, ne pride do odločitve. Skoro gotovo pride do ožjih volitev in volilci bodo morali še enkrat pred volilno žaro. — V volilni boj stopajo namreč štiri stranke: naša narodna (kandidat dr. Rudolf Pederin), socijalno-demokratična (Lirussi), laška kamora (hrvatski odpadnik Corenich), a mornarica reete Nemci, so se zedinili za vpokojenega mornariškega komisarja Riavitza). Ta poslednja stranka stopa v boj v imenu mornariških, vojaških in državnih uradnikov. Čudno pri tem pa je dejstvo, da teh poslednjih sploh niti vprašali niso, ali so zadovoljni s to kandidaturo ali ne? Torej se njihovo ime le zlorablja. Zato pa mislijo državni uradniki — kakor čujemo — odgovoriti na ta način, da se volitev sploh ne udeleže. Italijanski uradniki celo protestirajo v današnjem »Giornalettu« proti temu, da se v njih imenu stopa v volilni boj, ne da bi oni sami kaj znali za to! Radi tega nastane najbrže velik kaos. Svoie mnenje, kako naj nastopijo naši uradniki, smo označili že gori! Nekako čudno vlogo pa igra pri tem »Polaer Tag-blatt«. O shodu, ki se je vršil dne 30. 5. v »Narodnem domu«, bi bilo omeniti, da je nastopil tudi g. dr. Mandić iz Trsta in da je govoril stvarno in prepričevalno, da ga je občinstvo poslušalo z velikim zanimanjem. — Izida nedeljskih volitev pričakujemo z veliko napetostjo.
Dekani. Dne 9. tu i a 19»4 se bo vršil v D kanih običaji živinsko-kramarski semenj.
Rszne uesti.
Sufražetke napadle dva urednika. V
Belfastu sta napadli dve sufražetki glavnega uredn ka Belfast Telegrćipha: Vd.li sta v niegovo sobo. Prva izredno velika močna ženska, prava Amaconka je pograbila ured-n ka za prsa in ga je vrgla po tleh. Niena tovarišica pa je med tem vzela iz torb ce steklenico iz katere je iz'i'a uredniku na g1a<<> neko smrdljivo tekočino. Nafo sta napadalci odšli v uredništvu Be'.f st Newsa, kjer sta tako pretepli glavnega urednika, oa so ga morali pelj ti dom'»v. Nppadalki je prijeia policija pred uredništvom. Šli sta brez odpora na policijo.
Letalni stroj v službi časopisja. Povodom ba tiške razstave v M.iimo so priobčili ilustrovani listi v Stockholmu že drugi dan slike o slovesni otvoritvi razstave. To je omogočil švedski avsatik dr. Thulin. Ude-l< žil se je dopo dne otvoritve in je na ravil več fotografskih posnetkov. Ob 2 pop se je dvignil * svojim letalom in prišel ob
* ■ ------------ -----— "—---- r-------je UVlgllll > o V« 'J lili ICIdlUlIi III |»nci UU
Smuca nabrali za žensko CM podružnico	b 30 2xečer v 550 km oddaljeni S ockholm,
K 25. Ugledna rodbina Marija m Ludvik	k,er .e j.ro£,i fotografske pli^če razmm ilu
Makorčič v isti namen K 10, Antor Pirje.ec	strovanim listom, ki so že drugi dan izšli in
mesar istotako K 10. Denar hram t č. bla- ........
cer priznava krivim, da pa ni nameraval nikogar oškodovati. Njegova 79letna mati Kristina se je imela omožiti z Suletnim grofom Bevilacqua v Veroni in ta grof je hotel njega, obtoženca, posinoviti; zato si je on nadel naslov grofa. Poleg tega bi bil pa, kakor posinovljenec bogatega grofa Bevilacqua, prišel tudi do večje svote denarja. A bil je tudi zaročen z neko gospo, ki je bila ločena od svojega moža, častnika v avstro-ogrski vojski, katera je imela vsled ločitve zakona dobiti povrnjeno kavcijo, položeno za poroko s častnikom. Tudi od tega bi bil on dobil marsikak tisočak. In s tem bi bil povrnil škodo Haggerju in vsem, ki bi jim bil napravil kaj škode.
Tu moramo povedati, da se je že vršila proti Dušanu Kertschu razprava dne 5. marca t. 1., a tedaj je branitelj dr. Mandić predlagal, da se razprava odgodi, da se zaslišijo kakor priče: obtoženčeva inati in grof Bevilacqua iz Verone glede že povedanih obtoženčevih trditev; dalje, da se zasliši odv. dr. Dumiecky na Dunaju, če je res, da je imel biti obtoženec imenovan članom '-ravnega sveta češke železnice vsled kc: cije, ki jo je imel dobiti od gori imenovane gospe, in tvrdko Mayer, če'je res, da je i.nel obtoženec v Trstu prokuro te tvrdke ter da je smel za to tvrdko inkasirati. Končno je še branitelj predlagal, da se od ogrskega ministrstva za notranje stvari v Budimpešti rekvirirajo spisi, ki se nanašajo na poroko, ki se je imela skleniti med obtožencem in gori imenovano gospo. In sodišče je tedaj sprejelo braniteljeve predloge in odgodilo razpravo v svrho, da se zaslišijo predlagane priče. Te priče so bile med tem časom tudi zaslišane in iz zapisnikov njih izpovedeb izhaja, da je res, kar je tozadevno trdil obtoženec.
Ko so bilo prečitane te izpovedbe in še drugi spisi, je sodišče stavilo porotnikom 6 glavr:,i vprašanj, in sicer 1. glede goljufije li d K na škodo Karla Haggerja, 2. glede poizkusa goljufije 1000 K na škodo Alberta Beckerja. 3. glede poizkusa goljufije 1000 K na škc!o Karla Pragerja, 4. glede poizkusa go ifJe 2000 K na škodo Jurja Berndhauselna, 5. glede poizkusa goljufije 100^ K na škodo Alfonza Schwar-za in 6. vprašanje glede prestopka napačne prijave.
Nato sta govorila državni pravdnik in branitelj dr. Madnič in slednjič je predsednik reasumiral vso razpravo.
Zatem so orotniki umeknili v svojo posvetovalnico »n ko so se iz iste vrnili v dvorano, je njih načelnik prečital pravo-rek. s katerim so porotniki odgovorili na 1. vprašanje z 11 »da« in enim »ne«, na 2. vprašanje z 9 »da« in 3 »ne«, na 3. vprašanje z 9 »da« in 3 »ne«, na 4. vprašanje s 7 »da« in 5 »ne«, na 5. vprašanje s 6 »da« in 6 »ne«, a na 6. vprašanje z 9 »da« in 3 »ne«.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Dušana Kertscha na tri leta teške ječe.
gajničarka.
Dvojna mera. Pri deželnem odboru v Gorici je razun italijanskih uslužbenih tudi nekaj slovenskih diurnistov. Plačani so precej slabo. Pa, naj bi to še bilo, a r zun mizerije, morajo prenašati s?ovenski uslužbenci tudi krivice iz zapostavljanja Ce pri-
priobčil slike o otv r t vi razstave, s čemer s<> prehiteli vse druge liste.
Porotno samice.
Zaradi goljufije. Včeraj se je vršila razprava proti 401et-
Zadružništvo.
Občekorlstna stavbna in stanovanjska zadruga „Naš Dom*. Vodstvo te zadruge nam poroča, da prične v kratkem z izv-Sevanjem neka*erih manjših in enega večjega cela, namreč z zgradbo lastnih in najemninskih hiš za zadružne člane. V zadnjem
»».v. i*.«. — ----j—— — • - - , - - . L V.	času se je sicer v javnosti malo slišalo o
tiče Italijanu viša plača, se mu jo takoj nemu Dušanu Kertschu, doma iz Beher-	deloVanju zadruge, tem intenzivnejše pa je
dajal Slovenec pa čakaj: J j več slučajev, templona v temesvarski zupamji na Ogr-	bj|o notran:e de|0, ki je bilo potrebno, da
ko so morali čakati Slovenci pol leta in Str skem. Obtoženec, ki je po poklicu hotelski	se priprave za vidljivej e uspehe,
več, da se je kak deželni odbornik spomnil natakar, je obtožen zločina goljufije, zlo-	Tud| Slevjj0 zadružnikov se je začelo zopet
nanje. Da se Slovencem storjene krivice oo- čina poskušane goljutije in prestopka na-	mnojit,^ z|astj pa je razveseljivo dejstvo, da
pravijo, zato bi morali poskrbeti naši slo- pačne prijave.	Stl tudi dru§tva — posebno delavska — se venski odborniki. Če za Lahe ni v deže i Zločin goljufije je glasom obtožnice za- Zaćela za imati za to n rodno in socijalno mizerije, zakaj naj bi bila za nas! Kak r krivil s tem, da je Karlu Haggerju z Du-1 v ino ustanovo, ki je seveda v prvi vrsti čujemo, tudi pri gluhonemih in na slov. naja pisal v Solnograd dne 21. novembra fudj delavstvu namenjena. Posebno hvalo
deželni kmetij-ki šoli ni v tem oziru v*e v leta 1912. pismo, v katerem se je izdajal	jzreka vodst-o „Tržaškemu podpornemu in
redu. — Upamo, da se te stvari v kratkem za Leopolda Seidla, lastnika restavracije	bralnemu društvu", ki je pristopila k za-
»Metropole« na Dunaju, in zahteval od	drugi s peiimi deleži m s tem kot prvo
Haggerja 1000 K kavcije, da ga sprejme	daj0 |ep vzgled ostali javnosti. Vodstvo za-
v svojo restavracijo za vrhovnega nata-	druge opozarja nadalje zadružne člane, ki
karja; nakar mu je Hagger tudi res poslal	žei,j0 pridobiti lastno hišo s pomočjo za-
Volilna lumparija. Doznajemo, da ob. . . * • k.	dru*e' na* pr,Cno zač^sa z.zb!Tan'^m Pećinski urad v Izoli ni dostavil glasovnice kocina poizkušene goljufije je pa obto-	trebne začetne gavnice in na, vlagajo svoje
slovenskim volilcem v svoji okolici. In ko že" zato/. ^ ^^llV^i	Pri^evke v te namen v tekočem računu prt
so se volilci, ki se jih hoče na ta način osle1I?^l,tI ^Z p^Z'l pfj^ if^^	zadrugi sami'7i! ? °gn,Se °b~
rslemriri 7a niih volilno Dravico radi te- za 100()* Karla PraSerJa v Rivi za 1000,	restUiejo po 4 1 4 °/o- Blagajniški posli za-
eaTriSiimobčtoi^Tiim <Seovo?« da Jur*a Berndhausla v Manheimu za 2000 in	d* Jse opravljajo pri Tritašk. posojilni, i in
je sed^j — pre^zno. Ke? ^aj nekateri Schwartza v Bellagio (Italija) za	hran8,Inii v%^n^domu /vse druge
volilci dobe še pravočasno ta list v roke, {tega jc pa obtoženec obdolžerl>	£ £ Splošn, hranllmc v ul. Torre
urede.
Vesti iz Istre.
Glasovi iz tanj n
jih poživljamo, naj delujejo na to, da poj-1 . r - hotehh nr;iavii nod kri; dejo vsi volilci vseeno na volišče in da da se. Je v razni"	Pr!Pv 1
rohTo^rSS dokaieiafsvoie vT! Sb^VeSS .^S^m'SE
lilno dp?a^nWodt^!° SZTl, ^J** ^^^ ^ Malokateri javni shod političnega dru-
(Radi te lumparije je včeraj v to poklicana	svote če Oelaša ie v I *tva Edinost izven mesta ie bii tako mn°"
oseba posredovala na namestništvu in SiAjS	n J	^ ^ ^ * 18 w'
upamo, da je ta oblast ukrenila potrebno,	šil prošlo nedeljo v Skednju. Vsa na aovo
da se namen e nesramne mahmacue ne ijQ Zahtev?a se 20oo K kavcije. Ponudbe 1	----
posreči. Pnp. uredništva.)	jpo(J (šjfro) pQSte restante Dunaj (a|i Trs{)
Volilno gilMUde oa KopričfaU In Piran- Na take inserate je dobil več ponudeb, a' ščini. Zadnje dni so se vršili volilni shodi vendar je bil od vseh ponudnikov le en
v Šmarjah. Gažonu, Krkovcih, Št. Petru, sam tako.....lahkomiseln, da mu je po-
Novivasi in Padeni na katerih se je pred- slal svoto 1000 kron. Drugi so mu odgo-stavljal volilcem naš kandidat dekan Škr- (vorili, da mu izroče kavcijo ob vstopu v j bec. Sprejeti so bili vsi proglašeui kandi-' službo, a eden, in sicer Berndhausel, ka-datje. Posebno sijajni so bili shodi v Šmar- teremu je obtoženec zabijal v glavo, da je jah. Krkavcih in v Novi vasi. Vršili so se lastnik velikega »Excelsior-Palace-hotela« povsem mirno povsod, razun v Št. Petru, v Trstu, je obtožencu odpisal direktno na Tu so nekateri mladiči — nevolilci, na- »Excelsior-Palace-hotel«, katerega ravna-
hujskani in najeti po piranski gospodi, sku- telj je, prejemši to pismo, takoj razumel, . ... naw%^Ar	tt.Q
šali preprečiti shod, ali ni se jim posre- da mora biti tu vmes kak slepar, ter je s,noćl ob 11 nenadoma preminula čilo. Bilo je sicer nekoliko nemira, aii dobljeno pismo izročil policiji. Ta je pa Pogreb nepozabne pokojne se bo vrSil shod je vendar dosegel svoj namen v pol- vsled raznih poizvedeb prišla na sled Du-: julrj v pondeljek 8. t. m. ob 5 popoldne iz ni meri. — 1*	zanesljivega vira. šanu Kertschu ter ga aretirala.	h|Se ža|osti u|ica Romagnst štv. 26 na poko-
Tuznim srcem naznanjamo vsem sorodni-. ;n. prijatelier n znancem, da je naša preljubi ena mati m teta
smo doznali, da so Italijani proglasili znanega pomljanskega župana Bartolicha svojim kandidatom za splošno in kmečko kurijo v našem slovenskem okraju. Delali pa so in se organizirali povsem tajno da ne bi obrnili na-se naše pozornosti Nu nadelamo se, da mogočni Bartolich k to likim blamažam, ki jft le že doživel, pridruži še eno.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Stegu, a votanta sta bila deželnosodni svetnik bar. Farfoglia in sodnik dr. Alberti. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdništva dr. Bercich, a branil je obtoženca dr. Josip Mandić.
Po prečitanju obtožnice je predsednik -,;šal obtoženca. 1 je izjsn ; ^e
hiše žalosti ulica Rv magna štv. 26 na pokopališče pri Sv. Ani.
TRST. dne 7. junija 1914.
Vikler* Avgust, Ivan« »inori Avgusta« ima, Marija, ErmiHu, vnukinje. Ta oglas velja k t direktno obvestilo.
Stran IV.
»EDINOST« ^ 124.
Trst, dne 7. jun?ja 19 M.
predelana dvorana »Gosp. društva« je bila napolnjena do zadnje stene. In govorniki, od prvega do zadnjega, so lahko odhajali v svesti si, da so v popolnem obsegu izpolnili dolžnost narodnih misijonarjev. Kajti občinstvo ni ploskalo ob koncu njihovih izvajanj le mehanično, avtomatično, ampak kazalo je vso svojo pozornost toliko s svojo disciplino, kolikor z ganotjem v licih, ki so je spočeli zlasti temperamentni nauki naših ljudskih voditeljev. Koliko navduševalnih, iz srca kipečih nasvetov in želja je odmevalo po dvorani! Koliko bridkih dokazov narodne mlačnosti je pretresalo morda semintja dremajočo narodno zavest ter jo vzdramljalo k novemu probujenju, k novemu vstajenju. Koliko plodonosnega zrnja je padalo v človeška srca! A koliko dobrega sadu se izlušči iz njega? Koliko ostane zakrknjenega brez življenja in v zopetnem mrtvilu na dnu najtesnejšega srčnega predora?! Take misli so me navdajale med zborovanjem kjer mi je bila prilika, da sem — sleherno izrečeno besedo tehtala z uteži lastnih rojakov. s tehtnnico škedenjskih razmer. V pojašnjenje poslednjih evo par besed!
V zavesti, da, kogar se ne tiče, tudi ne zaboli, in v nadi, da kogarkoli se dotakne, izreče le svoj mea culpa, izjavljam smelo: ako ni danes v Skednju vse tako, kakor bi moralo biti, smo zakrivili največ mi sami!
Zakrivil je v prvi vrsti napačni način naši!i odnošajev do narodnih nasprotnikov'. Škedenjski domačini žive n. pr. z Italijani v najsoglasnejšem prijateljstvu. Sicer je to prav in jaz gotovo ne nameravam ščuvati nikogar, naj čaka nemškega ali laškega narodnega nasprotnika z odprtim krivcem, ali oskrbljenim kamnom! Vendar si upam izreči očitek, da to prijateljstvo ne sloni le na breznevarnih čuv-stvih, ki jih porajata olika in družabnost, marveč posega čimdalje v ono familijarnost. ki zahteva sto in sto obzirov. Škedenjski Italijani se te prijaznosti od strani Slovencev domačinov temeljito zavedajo in kažejo svojo hvaležnost s podvojeno ljubeznivostjo. Laskav mu je glas v razgovoru z domačinom in vsak pozdrav mu spremlja dobrohoten nasmešek. Ob raznih krstnih in birmanskih prilikah pa ne odklanja zaprošenega boterstva; saj ve, da s svojim priliznjenim dobrikanjem krha trdno voljo in narodno odločnost slovenskih vaščanov. In tako postaja čim če-šče Slovenčev zet in svak ... Le pomislimo, koliko škedenjskih deklet je prodalo že svojo narodnost Lahu. a z narodnostjo niso žrtvovale svojim soprogom le mehkih objemov, poklonile so mu vso svojo dušo. In danes žvižgavajo te odpadnice na naš narodni prapor; danes jim slovenščina ni le manj lepa govorica, nego na novo podedovana italijanščina. O, ne, danes jim je nekdanja materinščina celo zo-perna in smešna!
Ne omenjala bi tega, ako bi bile te odpadnice Ie hčere takozvanih nezavednih družin, n. pr. onih, ki pošiljajo svoje mladenke na prireditve in plese Lege nazio-nale; ne, izpozabljajo se celo take, ki so nekoč kot brhke Škedenjke deklamirale prepasane s trobojnico, ki so bile Članice šked. društev, ki so z vsem navdušenjem gostolcle med svojim opravilom: Jaz nisem Talijanka . . ., ki so z žarkim ognjem narodnega čuvstvovanja žvrgolele z odra »Lepa naša domovina« . . . ter z vso vnemo topile srca poslušalcev, da je na slavnostnih prireditvah, kakor na njihovo povelje in kakor iz enega grla orilo po dvorani: Buči, buči, morje adrijansko! —
Ne čudila bi se tem zvezam, ako bi Skedenj ne imel dovolj Čvrstih slovenskih mladeničev ... ne čudila bi se jim, da sedajo na limanice Italijanom, or«im Italijanom v Skednju, ki so se baje zmenili da bodo poročali ie Slovenko, ki jim poklanja zdrav in čvrst rod. Da, samo plodonosne dečke, tako. da je iz edinega Demar-chi-ja, ki se je pred 40 leti naselil v naši vasi. izšlo do dandanašnjosti 51 sinov, vnukov in pravnukov moškega spola, 7 pa ženskega rodu. Ta jaka rodovina Italijanov, ki se dandanes, ko se nevarna žlindra razliva preko Skednja, ima v svojih analih izključno slovenske matere in babice. Z ozirom na skoro vse ostale Italijane naseljene v našem okraju, pa mi je beležiti turobno dejstvo: ne le da so do skrajnosti zagriženi, ampak so jim bili dedje toliko matere, kolikor očetje slovenskega pokoljenja.
In tako prihajam k drugemu uzroku, ki povspešuje naraščanje narod, nasprotnikov v Skednju, kar izhaja odtod, da slovenski otroci izpopolnjujejo nemške in italijanske razrede, nemški in italijanski vrtec ter rikreatorij, ali italij. zabavišče. Pa ne mislite, da so tamkaj vpisani sami pri-selivši se Medvedščki, Vrše, Mojzeščki, Pivke in Kalini ... O. ne, kajti znatno število je tam tudi slovenskih domačinov.
Brez najmanjšega izpraševanja vesti se ne pripuščajo v tujo učilnico le taki, ki se preskrbujejo z obleko in obuvalom, ampak tudi taki ki ne pričakujejo miloščine. Do kam vodi, to postopanje, je očividno! Ko so taki otroci odrasli, si iščejo družbe le med onimi, s katerimi so preživeli svojo zaigrano mladost med šolskimi klopmi . . In tako imamo v Skednju celo krdelo re-negatov, ki bi jih brezdvomno ne bilo, ako bi jim domačini stopili le na prste. Ako bi zavedni šked. rodoljubi odločneje kazali napram nepoboljšljivim, odpadnikom vsaj trohico preziranja zaničevanja, bi sc njiho-
ve vrste tako ne plodile ter bi se ne kazali najbrezobzirnejših v raznarodovanju. Ako bi narodne odpadnike, naj so le-ti krčmarji prodajalci ali rokodelci, le nekoliko strahovali, nikakor bi ne bilo danes v Skednju toliko tega odpadništva ki okužuje vas tako, da meščanu ali tujcu, prišedšemu semkaj, prizvanja najprvo italijanska beseda na uho, in da se vrača z zavestjo, da se griček, na katerem je čul po večini ital. pogovor, italijansko popevko ali italijansko kletev, po pravici zove Servola ter meni, da je ime Skedenj pravzaprav za našo vas le iznajdba slovenskih šoveni-stov. Da! Skrajni čas je, da stopimo tik pred one, ki ne spoštujejo naših narodnih zahtev in ki pomagajo k razvoju nar. na-sprotstva. Najpreje z milo, a naposled z osorno besedo jim pokažimo hrbet morda se bodo le sramovali pošiljati; svoj zarod v tuje učilnice; morda se bodo vendar Ie sramovali, ako ne pred samimi seboj pa vsaj pred vami, pomenkovati se s svojimi otroci v neslovenskem jeziku. — Samo to imejmo pred očmi, da v glavnem zato, ker se nihče ne izpodtika nad njihovim početjem, so odpadniki tako drzni v svojem raznarodovanju, in le zato, ker ste preobzirni in prepustljivi s šked. Lahi: ie zategadelj vas oni izpodrivajo, vas nekoč morda celo izpodrinejo!
Ako bi bil Skedenjc že pred leti nastopil moško z: do tu in ne dalje! bi danes šul-veranjska šola ne štela petero učnih moči. ampak bi niti ne obstala. In ravno tako bi ne narasla niti italijanska ljudska šola v Skednju, ki je pred približno dvajsetimi leti štela le eno učno moč, a danes se je razprostrla tako obsežno, da šteje dvanajst italijanskih učiteljev in učiteliic.
Zato sem mnenja, da se škedenski Slovenec upri z vso silo proti odpadništvu! Naj bo le v svojem prijateljstvu prijazen, do Italijanov, kolikor zahtevata olika in družabnost, nikakor pa naj ne stopa z njim v sorodstvo in v krvno zvezo! Le na ta način moremo še dospeti do onih ciljev, ki so nam jih kakor svetlo mavrico razgrinjali pred našimi očmi na nedeljskem shodu naši narodni apostoli!
M. O.
Združeni čevljarji v Trstu in S&SM
regiBtrevaaa zadrug* z omejeno zavezo
vabi na
S samotnega Dresa.
Politična pisma iz Anglije.
Geslo: »Narodu moč!«
Kaj razumemo pod tem: slovensko narodno vprašanje in njega realizacija? Ker
smatramo to vprašanje v prvi vrsti politično: kaj so torej naša politična načela in naš politčni cilj?
Prvo načelo naše politike se da karakterizirati kot izvirajoče iz onega biološkega nagona, ki ga je razvil znani angleški etik kot zakon samoohrane. Ta nagon izvira ravno tako iz onih močnih notranjih, težko pojmljivih sil, kakor seksualni čut pri človeku. Nekateri biologi sploh celo ljubezen do svojega naroda razlagajo potom take analize. Na vprašanje, zakaj stremimo in zakaj smo pripravljeni prispevati po vseh svojih močeh k okrepitvi svojega naroda, torej tudi mi ne moremo odgovoriti drugače. Ali pa naj se sklicujemo na svojo čast, poštenje —?! Mislim, da je to precej enako, kakor da se tega ne da generalizirati.
Iz teh notranjih nagonov, naj so torej že zgolj fiziološkega ali etičnega značaja, izvira naše glavno načelo: narodu moč! Vse, kar nas obdaja, presojamo s tega stališča; vse, kar zahtevamo in kar hočemo propagirati, izvira in se opira na ta postulat.
»O to pravimo tudi mi« — tako zna vzklikniti marsikdo po tej splošni besedi: »To je stara stvar!« Odgovarjamo mu S pesnikom: doch bleibt sie immer neu! Nas ta vzklik ne more pregnati, ampak nasprotno. Težje je pridobiti stranke ali posameznike za kak cilj, mnogo lažje pa za kako pot, zlasti če vodi k temu cilju ne-komplicirano, jasno in kar je glavno: matematično eksaktno.
ss HAII OGLASI ::
□□
□o □□
se računajo po 4 »tot- besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjš* : pristojbina znaša 40 stoti nič. :
□□
on
Kova spalno sobo,
žimnice, po rivala, zavi se, stolice, kra-en umivalnik in krasna slika se proda za K. 600 vsled selitve. Ulica O lvola ft. 8, pritličje.*	611
filftrnnfftfllff	' ° in brano pri slovenski
UUjpUtllUlU ali češki oHtelji. Ponudbe pod „Jadran- na Ins. odd .Edinosti".	618
Dobra trsoolna,
2 0 > kron Luzzatto „Kavarna Trjfoglio" na vogalu Cbiozza—Acque.	<519
Zemljišče	seienjv Ko-
drušev*.
Ioni i St. 863 blizu gostilne -tar-ga
6 7
56	P01"0^0^ v čevlj*rnici
st. 3 t
Antona Ja vernika, ulica Farnem
623
Itaf* fnf Irniftf dobro pozna-, ki je sprejel v UulllIIl AllICl -sredo bankovec K 100 mesto K 2<J je d a pr oš en naj ga takoj povrne, ker v nasprotnem slučaju, bi imel velike sitnosti. Ipavic
Corso 37,
616
Odda
se takoj mebliruna soba Campo San Giacomo 3,111	_____—	621
Fftfiff m al * ali velika se o da odlične > u go JUmU SDOUU tudi H bruno ulica Commerciale
št f> in. '	626
2000 kron
išče mlad uradnik pri ve'jem zavodu, roti prenotac ji na plačo 2ivJjen-ki poli i in p'roštvu. Dobre obresti Po-udbe pod „Demetrio" na Ins. odd. .Edino-ti".
624
FIf)AftftiVtA Opremljena zračna soba se odda blisslllllllll za daJjši al^ JfrajSi ča* v ui ci Bel-edere 121,11, vrata 20.	623
TPfffclff me*>l°VHlia soba z lepim razgledom v m&nLiIU bi žini Narodnega doma se takoj o^da. A Repenšek, knjigovez, ulica Cecil a št. 9 802
Odda
se malo stanovanje v Rojanu. Poja-nil >
uL Geppa 16, žganjarna. .	6l'2
Javen ples
priredijo fantje v Danah pri Sežani dne 14. junija 19*4 620
Odda
se postelja za poš *-nega mladeniča. Ulic Gelsi št. 12. I. nadstr.	627
RlfllrOlI v dobrem stanu se zel » po emi p od », DllliiClJ ul. Be veder 47, trgovina je.-tvin (613
Odda
se takoj mebliraaa soba. Ulica Miramar U, I nad.	61» >
AtfflN se D eblovana soba, na željo tudi s hrano. UUllU UL Sv. Peter Škorklja št 8, I nadst vr. 6. Rojan	'	608
Odda
se takoi soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št 40, >r. 2	9"0
Življenje majhnega deteta visi na niti,
ako ni prebava v redu. Zato ne zamudite pravočasno dati svojemu otroku Nestlć-jeve moke za otroke, s tem si prihranite težko očitanje v prihodnosti. — Poskušnjo in poučno brošuro o otrokovem negovanju pošilja popolnoma zastonj: Henri Nestlć, Dunaj, I. Riberstr.	_
Divjo gonjo za denarjem in užitkom
spremlja vedno vsiljeno zagatenje in njega posledice kakor motenje prebave, nejasna glava, omotica, tesnoba prsi, duševna potrtost itd. Ako vpoštevamo število vseh onih, ki cela leta hodijo s tem zlom okoli, je nerazumljivo, zakaj se ne poslužijo klinično staro preizkušenega, pri tem prepr -stega domačega zdravila: prirodne „Franc Jožefove" grenčice. Profesor Heinecke, sloviti erlangenski vseucilisčni profesor, piše, da se je Franc Jožetova voda izkazala za voljno, zanesljivo učinkujoča za mnoge namene pr^v primerno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, dragerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Pozor! Velika prodala gpeha!
velepo-estva grof* Kov-črvič-a naznanja, <ia se bo p-odaj.ilo danes in prihodnje "dni n>pet en va gon svežega, soljenega speha efobro pitanih prašičev iz *vojih lastnih pitaiišč, po sledečih nizkih c«*nah: En kilo po K 150; oo 5 klg. oa.rej po K 1-40 klg. — Prodaja se vrši v Trstu, na trgu stare mitnice (P azsa Barriera vecchia 11, v hiš, kjer se nahaja posut.	6 6
Flflfl ^J00 naasio i®a za oddati po n a j n i ij i riilU ceni Mlekarna v Ruduhora vas p. Št. Viri pri Zatičini.	,	604
fino 1V fllMiVff vsi na mladeni&ki i les v
Ulit	JUHI JU Skopo v g> stilno Ž i ca.
vel' poses nika Zraven izvr tne sokoi ske godbe iz Mavhinj, ne bo manjkalo drugih za av. Na obiln • udeležbo vab jo Skopeljski mladen ČL	603
Slutila
pridna sprejme se takoj za na dom. ' 1 Kandler «, rata 10.	6UO
f|(frfii se takoj meblirana s ba z d ema poste-UUuU ljama pri t-lovenski družici. UL Barrie a vecch a 22. IV n. desno.	6 0
HefiHrana soba ^ Ai
tak. j v n jem ri hrvatsk. družin . Hiša nova in eleg ntna stanovanje čisto, svetlo in mirno, cene /mrrne. Ogla-iti se v ulic* Commerciale štev. 9, pritličje.	717
Oglase, poslana* osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20
ki se bo vrSil V NEDELJO DNE 14. JUNIJA 1914 ob 9x/t dopoldne v prostorih »Trgovsko izobraževalnega društva" ul. S. Francesco št. 2, I nad.
DNEVNI RED:
1.	Potrjen je letnega računa.
2.	Dopolnilna volitev v načelstvo in volitev nadzorstva.
3.	Prečitanje zapisnika o reviziji.
4.	Slučajnosti.
Prosi obilne vdeležbe
NAČELSTVO.
Zadružnikom so v zadružni prodajali i vsa* dan na vpogled letni računi, bilanca kakor tudi poročilo nadzorstva.
ZAHlfULA.
Povodom prebritke izgube našega ljubljenega soproga in očeta gospoda fe
ALOJZIJA
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči svojo iskreno zahvalo vsim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika v tako obilnem številu k zadnjemu počitku.
Posebno zahvalo izrek .mo preč. gosp. župniku, gg. uradnikom za obilo spremstvo, blagim darovateljem prekrasnih vencev n svot v dobrodelne namene, gg. pevcem za srce pretre ujoče petje, cenjenemu učiteljstvu, slav. gasilnemu društvu, gg. krčma-jem ter sploh vsem onim ki so prišli od blizu in od daleč izkazati zadnjo čast blagemu pokojniku. Bog plačaj vsim stotero 1 SEŽANA, dne 4. junija 1914.
ŽALUJOČI OSTALI.
			
			
		9	rtiiriirT i "trTig ^^'nfTTTT Wwfirr^T
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče in stari oče
JOSIP RISNiK
primikatni mojster
včeraj dne 6. t. m. po nesreči na Južnem kolodvoru v Trstu, svojo blago dušo v Gospodu izdihnii.
Pogreb predragega pokojnika bo danes 7. t. m. ob 5. pop. iz mrtvašnice Sv. Justa. TRST, dne 7. junija 1914.
JOSIPINA RESNIK
Anton Rcsnik	Marija Resntk
sin	hČL
Jakob Lesftan Ivan in Josipina Lestan
zet.	vnuki.
Himske fopSIce
v Tržiču
Sezona od 1. junija do ki,, a septembra. Na novo prirejene in povečane vroče bron-ske in klornatrijske toplice. Jednakomerna toplina 38°—40° in naravne glenske kopeli. Analizirane od dvornega svetnika profesorja dr. E. Ludviga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleie priporočene proti bolezni ischiae, kroničnemu in hudemu revmatizinu v sklepih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Poiasnila daje radovoljno
fiicnnrfiriifl z več let"° p^50*kot bi-igajni-
VUjpUilllllll čarka v trg vs^em podjetju, zn.< ž-na slovenskega, srbo hrvatskega, ital jamskega in nemSkega jezika, »Sče primarne službe Prijazne ponudbe pod Pridra". Naslov pove tudi Inserat i cddt-lek pod .Štev. 721."	721
Opozarjam
slavno občinstvo, da sem svojo _	_	dolgoletno trgovin t jest vin in
delikutrs v ulic Sv. Martiri štev. U nanovo prureedil i i razširil. Priporočam se cenjenim dosedanjim odj malcem. Pošilja se na dom in na deže o. Jakob Knšmerlj.	587
Anton Muline, trgovec
Priporoča si. občinstvu
svojo trgovino JesMn in koionunlnega M
Trst, ulica deis< Istria ŠS. 4
s s podružnico na Greli Številka 275. s
Vsakovrstna vina in likerji
v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na - - - drobno in na debelo. - - -
E1£SII9II
Ravnateljstvo veSeposestva grofa SCovačevic-a naznanja, da || ^f se bo prodajalo danes in prihodnje dni zcpst en vagon

dobro pitanih prašičev iz svojih lastnih pitaiišč, po sledečih nizkih cenah:
En kg K 1"50; od S kg naprsl P© kg, ^
Prodalo se vrši u Trstu rs trgu Stare mitnice Ufa Ušg Fossols i
(Piazza Barriera mitm) u hiši, Kisi ie naiiaia mm. ^^
V urarnl
rmm
i^ij*.
3
CORSO ŠTEV. 39
se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH | UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje drago- J cene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. Joble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-90 naprej.
Novo pogrebno podjetje Trst
rtov	i"5 rfcLiihON ^T t*-02.)
'osra1
Pa.
Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim
konjem do najluksurijoznejših in pompoznih s šestero konji. Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba.
Najnovejša in moderna pogr^ima ©prE^a.
Nočna nar či a. se sprejemajo v lastnih | ro torth za:oge podjetja ul Tesa št. 3! tel 1-102.
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
Za top.stvo s p odaju pogrebnih predmetom: J. MHZEK, Opčine št 1!»0; T ViTEZ v Nabr žini (t g pri cerkvi,; A. JaMŠEK, pri Orehu tNoghere) --i
so nsjboljčf ^pocpttniki I ! fP^^rTgr^fl
11
* - ^J^r- -

%mm
fift5
mm
S!§«W toM to Jsotre! Haicsnelft in nallepfc blrinan?kfl dsrlla se
Trst, Trg Barriera 3,

■Tst dne 7. luni* 1914.
»edinost« m. m
Stran V.
»Narodu moć!« je sam na sebi res prileten program, toda pri nas do danes še ni rešen teoretično, kaj šele praktično!
Izgledov, h katerim gremo lahko v šolo (učiti se ni sramotno za nobenega človeka) dobimo vsepovsodi okolu nas. kamor se !e ozremo. Pot nam kažejo zlasti Nemci kakor Italijani in v resnici razumevamo mi narodno vprašanje v nemškem in italijanskem smislu: združitev svojega na-
zunanje oblike, ampak tudi sestavo in bistvo predmeta. Torej obvaruje, da bi tretji izkoriščeval izum pod drugo obliko. Za-iibog se često dogaja, da dado neizkušene osebe zato, da prihranilo stroške za patent, prednost vzorcu, ter mislilo, da dosežejo isti namen. Ko opazijo svojo zmoto, je žalibog že prepozno. V Avstriji bi, kdor bi se hotel prepričati, preden spravi v promet predmet, če je že varovan, moral pre-
en<
državno-politično nasprotstvo.
se obračamo z vso odločnostjo njemu avstrijskemu državnemu l Tega nasprotstva ne skrivamo in ne konspiriramo na tajnem, ir mislimo in delamo, hočemo
h
luč
se
sklicujejo najrajši in naj-
roda v politično celoto, ker si drugače j gledati imenike vseh 29 trgovskih zbornic, absolutno in nikoli ne moremo povspeti do | 77. Ogrska je v tem pogledu bolje or-uste stopnie sinteze kjer so koncentrira- j ganizirana. ker obstoji v Budimpešti od ner in en cij: slovensko j meseca januarja L 1908. »Osrednji arhiv«, ekonomski in etično kateremu se morajo izročiti vse pri poen in samostojen člen v | sameznih trgovskih zbornicah vknjiženi L-ške civilizacije in kul- vzorci, toliko ogrskih kolikor tudi avstrij-
| skih trgovskih zbornic. Od zadnjih samo v kolikor pripadajo podanikom monarhije. Obenem se je ustanovil pri avstrijskem osrednjem arhivu za znamke osrednji register. Za vzorce, kjer se lehko nadzorujejo izvodi poslani tjakaj od ogrskih trgovskih zbornic.
78. Mednarodna konvencija pridržuje tudi obrtnim vzorcem pravico predno-
cr .	i!? r^dfHiV"toda Isti predložitve prve zaznambe, toda samo
neje na zgodovino in t™dicije, toda za 4 mesecc kakor pri znamkah. Nasprot-
iz zgodovine stoji vsa prav ca na ^ ^	vzorci za rabo v vešingtonski
tram! In r^rno	i reviziji, kjer jih prvič srečujemo, isto
. da si noben	prednost kakor patenti, to je za eno leto.
Kotoviti in zasigurati svo pol ,ne 0bramba vzorcev za rabo (Gebrauchsmu-nego ce se polastimo tistim srca- ^ predvidovana v gori omenjenem za-
k.	^ : n^T „a konskem načrtu, služi za one predmete,
ne uprave. O^^^lfci pod gotovo obliko posebno priuči, da o ^^arekem pre^rodu	2a d *|oč u5orabe a!i nam, tudi
a drugače m možno ^ovon^ če si) ^	oblika nima značaja izuma
^^s^os^I itale te ! odkritja, ampak preje praktične uporne neodvisnosti. Italija se e eko- rabe y ben namen. Ta vrsta obrambe
razvila sele potem, ko se je poli- (	, . posebno koristna
osvobodila avstrijskega m podobne	J , ih Rj ; Jod^aiajo v veHkih
»bstva: Ogrska se KJ^*^"™ množinah in ki nudijo včasih pri pridnem
le pnbonia Sdanf L ^ razin i -pečavanlu več dobičkov, kakor geni-
lelne neodvisnosti od ^naja Nje ^en	^^ datkL
:ni boi za samostojno banko lahko	.	« ,
noma umejemo. Kaj je bila Bolgar-1 80. Iz nase razlage je razvidno, da nu-Bolgari so med Jugoslovan i po dijo avstrijski zakoni v obrtni obrambi doni značaju raibolj slični našemu volj varstva posameznim obrtnim in tr-
—	vsa stoletja ko ie bila politično1 govskim izumiteljem, da pa preostaja se ia od Carigrada in kaj je danes, ko j mnogo dela z narodno-gospodarskega starala politično samosvoja dežela? — lišča.	^ ki pa prav tako, kakor mi, nikamor i Da se o tem prepričamo, zadostuje, da ihajajo gospodarski, ker niso politi- se ozremo na sledeči razpredelek, ki nam vobodni. Stavljam samo eno vpraša- predočuje število prošenj za podelitve pa-kako naj povspešujemo ekonomski tentov, predloženih v zadnjih desetletjih: j naroda potom regulacije zunanje) 1911 »912 ine, če nimamo svoje politične meje? j Avstrija 10.820 10.//0 t ne leži ravno v tej regulaciji princip Nemčija 44.929 45.815 trialne vzgoje naroda, o kateri se go- Severo-amenske Zdr. drz. 67.370
vi nas že toliko časa kot o predpo-	Anglija	. , 2^.353 30.089
svoieea obstoja9	t. j. leta 1911. je imela Anglija približno
-	se tiče drugega, je gotovo, da mo-	trikrat toliko prošenj kakor Avstrija Nem-voditi svoj narodni boj z vso ostro-	čija štirikrat in Združene države 6 krat
da prihajamo tukaj s svojimi narod- Od naših 10.770 prošenj v letu 1912 je nasprotniki, posebno z Nemci, ki leže! bila 32% tuzemskih ter 68% inozemskih, ašo deželo, zlasti v upravi in vojski, 11, j. 39% od nemških podanikov ter 29/o r močna, železna mreža, v najhujšo od podanikov drugih držav. Tedaj je pre-Take narodne borbe so bile sicer dložila sama Nemčija pri nas več prošenj, e mnogokrat naravnost pogubne, I kakor naši lastni sodržavljani, ko beleži vsaki ivilizaciii aH ruvno tolikokrat ista pri 45.815 prošnjah v letu 1912 76>c t in pogoj napredku narodov, ako se i za lastne državljane in samo 24% za ino-' a narod samo za svojo svobodo zemce. Mi smo zastopani samo s llSo
'prošnjami, t. j. 2.6% celote, ko beležijo Angleži, Francozi ter Amerikanci večji odstotek od našega.
Ta velikanska razlika se ne pripisuje
m
lost, če ni bil namenjen njegov taliju tuje zemlje in tujega na-ik se je borilo to ljudstvo samo n zatirancem in proti tiraniji, s e tlačila zunanja sila k tlom in s tem ves življenski sok. V tak nas potisnile različne okolnosti ričakovati za gotovo, da razvi-
Berlitz School. Odliko* ; ni zavod za p<>-dučevanje jezikov. Fianco^ko, hrvatsko, iovensko, italijansko, angVšk > nemško,
»v jv « ------— »-----* ----- , rusko, špankko in r grško. Podučujejo vse-
) v tej borbi vse svoje zmožnosti clo učil^ščni pn fesorji. Vsako sredo ob 6 uri > .o j o. čim najvišje možne stopnie.	| ZVečer brezplačne konference v francoskem
V takem narodnem boju ^e utrjuje na- jeziku. Poiikusni pouk brezplačen. Novo rodni značaj in ponos; ljudstvo se vzgaja i ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravna-k požrtvovalnosti, k samozatajevanju, k j te,j dr Charles Viellemar, Trst, Corso pridnosti in k podobnim etičnim in eko-1 št 25, I.
nomskim vrlinam. Poljaki na Nemškem so j Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do
:ali abstinentje, ker niso mogli drugače p 7vefpr -»oditi nemških gostilničarjev s svoje j-
pre zen
Zedinjena Slovenija.	I	C£SKU
ičamo se torej nazaj k tistemu pro- >PnRITEL£N PODRUŽNICA v TOr li. Zedinjene Slovenije, za katerega ■ rta Poaurouo s. - — w-m	i s
vzdigovali nekateri naši očetje svoji v loge na knjižice Q3| A\\ & OdDOV i a 1848. Tedaj je zapisal Stanko in rrn tekoči račui ** |4 ^ |4 |0 Ubili mE
v raz svoje
arod« — ali nas ni zadovoljevala lepa ka in nje prijetni ton, ne navdušujemo
o r
c na knjižic t Q31 m \ | (I ,
_	__, _ ____________ ______ttko iraču. ** |4 |4 |0____
)je znamenito geslo »Iz naroda za j Stalne vloge iu »loge jk- ttkoCcin __ —j----1:—i- i—';» po dogovoru najugodnejše
* 1J1 i *av«;]JF	i£kJiLni(
«r« o i* • : / / aop 1» f.ll 6
>e platonski za edinstvo. ZaveHnmo se t-seh konsekvenc. ki stoje v zvezi s kakim vprašanjem. Poskusili smo vliti v tisto za-ltevo vsebino, kar se nam je po dolgem skaniu in resničnem trudu, upajmo, morda ickoliko posrečilo. Cesar še nedostaje, to razvijejo in spopolne zmožnejši prijatelji )d nas. Saj opazujemo zlasti zadnje čase domovini mnogo mladih in sposobnih nu »C i j. ki si resnično prizadevajo, postaviti Sv; na javno koristno mesto in katerih ;to, kakor je naše: iskati
Josip Spechar - Trst
Velika Izbira pomladanskih in letnih dohodov krasnega blaga za molke oblaka. Cena zmerne. Postrežba točna.
Specijalno veliko izbira angleškega blasa.
fff ^ F751 R^PVS}
Hlrodllnica Karlo Feffln
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODROŽniCC: Ulica Se«tc Petane 215 kr
(a bola zgornja 386 (stara sraodlšnica). Velika izbera k rame ni j, barv, šip, žebljev, petroleja Ltd.
Redilni pradek za pita j« svinj, krav. konj, itd itd. lekarn&ija dr T NKOCZT ja ▼ Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo
»ti
iz labirinta slovenskih progra
Trsoulnti ni gospodarstvo.
Obrtna obramba v Avstriji.
71. Obramba vzorca se ne nanaša samo na obrtni izdelek kot tak, temveč tudi na njega zunanje oblike in posebno na slike. Omeniti moramo, da ni vseeno, ako se zatekamo, k obrambi patenta ali vzorca. V slučajih je izbira celo izredno težka in je vedno pametneje, če se vpraša za svet oseba, rnerodajna v tej zadevi. Zelo malo stvari spada pod eno in drugo obrambo ter je treba mnogo izkušnje, da se znamo ravnati. Moramo si dobro predočiti, da izgubi vzorec z depozitom značaj novosti, vsled česar izključuje možnost dosege patenta izurna izvzemši, če se more doka-< zati, da je le malo število interesentov videlo vzorec, kar je pa zelo težko.
74. Pripomniti je treba, da traja varstvo patenta najdalje 16 let namesto treh, kakor je lo pri vzorcih, in m ofevanfe tamo
Vil|mp i
C^lTo *r. tli H«|
■OM«nite
olje za gluh
hitro is
Ijito uUkla
m
UMII
•Milnica Mam K 4.— • navodila« o »| m>i| Do Dira m Mi I
Lb A KN I 21 • fciT VU Io«» M« 4
Tnt
Obuvalo znamka
TURDL
al
€
Mm oMIka, Vlito Maso. Izredna trpažnostl M nadkrilJuMo vsako konkuranco.
Čevlja
rmca
MODLIN
TRST - Corso itev. 27.
Pttdraiatea:
ulica	||
r xat^ lil H0UO&.'
rr*»t, »Hc« Ctrducc« št 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Ve!ikm izber* po 'ebš^in z« če.ljiurie. • Cšpec>jaUt0t*
(tsipebf n i« sedlaw».
ARTURO MODRICKV |
Prodajalna manufakturama blaga ii drobnih piedmetov
Trst, uL B«lved«re 33.
Novi dohodi (.erkala, zefiija, but ista in pa nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE.
UNETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE ■ ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV BOLEČINE :
Dr.J.ČERMflK V. TUSCHEft
ZOBOZDRAVNIK
KONC. ZOBNI tehnik
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
m Ja prasalll is nlioa Sv. Lasuja
v ulico Voldlrlm it 23.
TRST
ULICA CASERMA, 13 II. nad
Ordinira In ■pr«j«m* od 9 1, 3—« D^igraloik na ravpolatra
D3 KORSAMO
Specijalist za sifiiistične in kožne bolezni
♦ Ima svoj ambulaftorij %
l ♦ v Trstu, V ul. S. Lazzaro št. 17,1. {
5 ♦	— P.ilazzo Diana) s=s= J
^ Za cerkvijo Sv. Anto a novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
Id
11 »ranami
Angelo Renier, Kolon z
Novi dohodi.::::: Hovl dohodi.
Perka, batist, krep, zefir, možke, ženske in otroške nogavice, možke in deSke spodnje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. -
Kje dobite veliko izbero potrebščin za pomladansko sezljo ?
V dobroznani prodajalni
A. Lnurenčić, trst
111 \Df» » 40 (voeral ul. N. Giovasnl)
Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zef r za srajce od 48 stot. naprej Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapustniki, ovratnice, trliž i. t. d.
Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se nprnč?'n 7a možke ^raice.
i M, to ■ Trst
ulica S Antnio št 2 polisa!
V vhod ul. S. Nicolb 33
priporoča P. N. gospem svoj novi salon za česanje, umivanje glav, barvanje las, izdelovanje vsako
vrste lasnih deL Velika zaloga LASNIH DEL in parfemov.
Jamčim za dobro postrežbo in nizkt
IIHHIIliaBBII
Slovenski urar
F. PERT0T
Trst, ul. Caserma 11 tik Ljubljanska kreditne banka.
IIIIHHHHHIIII
Dr. P!
Dr. PETSCHNIGG
TRST, m S. CATER1HA ŠTEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: J*1^—1 in 7—7V>
3
JOSIP 8TRUCKEL
Trst, vogal ul Nuova-S. Caterfna
moške svila
Not prihod volnenega blaga za in ženske, zefir, batist In perjjiva ca jopice.
Svilanina in o*n s zadnjo novosti velik izbor izgotovlje^ega perila in na metre, spodijo srajce moderci
Vezenine in drobnarijo, preprogo, cm-cene trliž po ugomno nizkih eenah.

Veliko skladiSže klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, možkih nogovic itd.
K. Cvenkel Trst corso 32
nmnm pumm
Trst, ulica S. Lazzaro 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priloleiost.
Josip P@tronio, Trst
Trg Barrierra vecchla 3
Zaloga preustrojenih kož (usnja) in vseh drugih potrebščin za čevljarje.
Podplati se dobivajo po znižanih cenah. Cene zmerne. — Postrežba točna.
Lsepold Kurmt
Trst, Sv. Mar. Magd. zgornja 79
Priporoča slavnemu občinstvu
no novo urejeno trgovino lestvln m Kolonijalneso blata.
Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojimi
S
Š
i
0
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notran*e bolezni 'n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso štev 12, Telef. 177, IV
od il1/ do 17, iu od 4»/, do 5»/, pop.
Cene zmerne.
Narodna trgovina.
Postrežba točna.
m Narodna trgsvins.
in razno moderno blago za možke in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenab Jugoslsvanska ^pušiljalna rat! R. Stermecki v Celju 302 Siajersko
------------"	F šue po k aui ilu-tr. ct>uiK i« več oć
mov. strank, struj, trakcij, imen in vojsko-	ter, ,,t v ateu-u p« -ije nj. tri »roć uh * Libije,
vodij. ločiti dobro od slabega, zrno od ple-	B ignrje, Nm. ii» An»Hke je tret« deo»r ca-
vela. in kjer se pokazuje vrzel, izpopolniti	__
io iz lastne moči.
= NOVOSTI
vsakovrstnega pomladanskega blaga za ienske in moške obleke
po najnižjih cenah
le o največji slovenski manuf. trgovini
I Klini Mit
TRST, ulica Nuova itv. 37
NOVOSTI.
NOVOSTI.
M 01
2 o

FR. P. ZAJEC
Ljufejsna, SUH tif • Izpreftan« epii*
B^td irliHt cs ofela h l&^Luk*. Z^k-ga piemt.of, baroaaat?»^
teuuin nbntom. zrees*
TBm
izboren sirup, nastavljen po K 1"60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refošk, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertnih vin, likerjev, grenčice in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka
EJirav. TRI. ILICOM-dotto 9. Telefon 236 R. 8.
Cetiiki na zahtevo zastonj.
Stran VI.
»EDINOST« iL 124.
Trst, dne 7. junija 1914.
samo večji iznajdljivosti, ampak posebno okolnosti, da ne opuščajo nikoli nemške tovarne prilike, da si zagotove obrambo tudi za predmete manjše vrednosti, ko, spravljajo avstrijske nezavarovano v promet tudi bistvene izpremembe resnične notranje vrednosti, ki jih takoj zlorabljajo njiii tekmeci.
84. Ce preidemo k vzorcem, se nam kaže še žalostneja primera. Leta 1912, je stala Nemčija na čelu vseh držav z 56476 vzorci, t. j. skupno 2t) krat večjim številom kakor Avstrija (12631 v I. 1912.)
Od nemških modelov je bilo samo 2% avstrijskega izvora, ko je bilo pri naših 6% nemškega, čeravno opuščajo mnogi lastniki nemške obrambne pravice vzorcev za rabo prošnje zanje podelitev tudi v Avstriji pod obliko patenta izuma ali obrtnega vzorca, ker ni predmet sposoben obrambe: nimamo žalibog oddelka vzorcev za rabo (D. R. O. M.), ki je našel tako ugodna tla v Nemčiji. Ce izvzamemo Siemens - Schuckert Werke in Siemens-Hahke A. O., najmočnejša avstrijska obrtna podjetja, niso naznanili več kakor deset patentov v teku enega leta. Imamo pa zelo važna podjetja, ki niso dosegla v e-nem letu nobenega patenta.
Naj zadostujejo za primero nekateri podatki iz statistike nemškega patentnega nra<"
Siemens- Schuckert Werke,
Strojna tovarna KOnigsfeld - Brno
tovarna stroj ev in železniških vosov d. d. v Simaieriagu pr«j H. D. Schmid
_JCSnigsfgld pri Bran_
Stroji za izdelovanje leda in hlada
po zistema LINDE (z amonijakom) (čez 8400 naprav) in zistem z oglj. kislino Zfl MflLl IH UELIKI OBRAT
Parni stroji, parni kotli, sesalke, moforji-cestni valjarji _in stroji za obdelovanje lesa
Zahtevajte prospekt km. 7.


Berolin	124	460
Allg. Elektrizitats-Gesell-		
schaft, Berolin	135	4
Farb\verke Hochst a-M.	123	1
Badische Anilin u. Sodafa-		
brik. Ludu igshafen	91	5
Krupp A. G. Essen a, d		
Ruhr	55	109
A. G. Brevvn, Beveri <Sc Co.	72	97
fOl
& [5
> (o
\ kolikor se tiče znamk, se jih je vknji-! žilo v Nemčiji 26,602, v letu 1911, in 29507 i v letu 1912.. od katerih niti pol odsto ni
s
bilo avstrijskih. V Avstriji je v letu 1911, 0
6746 in 9^63 v letu 1912, od katerih pripade nad deset odsto nemškim državljanom.
Vse te številke nam kažejo, kako malo Itižujejo Avstrijci obrtne obrambe,
iS
!0
se bo ri
ob
roi riš ku
LEPE OBLEKE
ZA BIRMA
v zelo veliki izberi pri
BOHINEC & O Trst
ulica Ponterosss 8, vogal ul. Nuova 13
Vsakovrstne	z® molke
^	'' ^jj ^ K**'
Fine, elegantne obleke, katere izđelulsjo najboljši Krojači.
Splošna hranilnica v Trstu
'e edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva
pupilarna varnost.
Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera 4% I dvakratna kapitalizacija v letu.
RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
Posojila na poslopja In zemljišč po usodnih posojili.
Uradi: Via di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5.
\Qj
& (2
tu-, bodisi v inozemstvu v prime-1 {o ici, Amerikanci, Angleži itd. Naši |
bi morali spoznat, kako veliko | ^^^^^OJ^^j^OjiO^
^-TT^T" . V

itve
[VStrn:
>b
ve i
in istočasno tudi i iz razloga, da izl rtne izume tuji k<
:n-
Obramba.
Preden zaključimo naše delo, bo koristno, da nekaj pripomnimo o profesionalnem varstvu patentov.
V Avstriji se je izvrševala obramba pred I. 1897 po koncesijoniranih agentih, od katerih se ni zahtevalo niti višjih študij niti posebne izvežbanosti. Sedanji zakon o patenti!? je napravil konec tej neugodnosti. Odpravil je sistem koncesij ter so se uvedli patentni pravdniki (Patentanwalte) in se podredili disciplinarno c. kr. patentnemu uradu. Da se doseže ta kvalifikacija, se zahteva dovršitev višjih studii s predpisanimi izpiti, vsaj dve leti prakse pri kakem patentnem pravdniku, praktičen izpit ter profesijonalna prisega.
90.	Ko ne spadajo pri nas pod svobodne obrte uradi za dosego patentov in niso tedaj podrejeni predpisom, jih dopušča Nemčija poleg patentnih pradnikov, kar je po našem mnenju zelo slabo, ker se na ta način najlažje zapeljujejo nepoučeni, kakor ondi, kjer ni pravdnikov, ki bi podpirali njih koristi.
Dobro vedoč, da niso podrejeni nobeni kontroli, ne dajo nobenega zagotovila resnega inkoristnega dela niti ne morejo razpravljati s cesarskim patentnim uradom.
91.	Ti uradi, kateri posebno poplavljajo Belgijo in Francijo (kjer ne obstoje patentni pravdniki) se izdajajo v njih večjo korist za družbe z omejeno zavezane ali komanditne ter nosijo blagoglasna in zagonetna imena n. pr. Belgijska industrijska družba. Severno-nemška družba za trgovino in obrt; zastopana po patentnih pravdnikih v vseh civiliziranih državah L t. d.
92.	Ce pošlje nesrečen izumitelj, zapeljan po reklami eni teh tvrdk svoj izum. prejme po navadi cel kup dokumentov obetajoče mu zunanjosti, a brez vsake e-fektivne vrednosti in sicer mnenje enega izvedencev, kateremu se zdi. seveda izum lep in ga ceni na stotisoč ali več kron. izjave tvrdke, ki se obvezuje, da ne realzi-ra izuma pod to ceno. garancijsko pismo in druge podrobnosti.
Istočasno mu ponujaio dosego patenta v gotovem številu držav proti določeni odškodnini, ki ie po navad mnogo nižja od one pravega in poštenega pravdnika.
Dabi zapeljali klijenta, ponujajo mu cc-lo dosego patenta proti določeni odškodnini ter se obvezujejo do povrnitve vseh zneskov, danih na račun, če bi ne bilo mo-: goče doseči patenta. Nihče ne more preje i navesti stroškov, posebno v komplicira-nih slučajih, ker ni mogoče navesti že i>re- | je zaprek, ki lahko nasprotujejo podelitvi patenta. Toliko težje izda resen stro-kovniak kolke in vpisninsko pristojbino, ki mora biti plačana v vsakem slučaju pred preizkušnjo prošnje. In če tedaj izu-miteli odgovori, da namerava zaupati varstvo drugim ter ponuja sam izkoriščanje pod gotovim odstotnim dobičkom v slučaju dosege, se njegov predlog skoro vedno zavrne.
Izumitelj, zapeljan po ponudbi, pošlje z jako težkim srcem denar, ampak kaj kmalu dobi namesto zazeljenih patentov nove zahteve in sicer se to ponavlja tako dolgo, dokler ne plača mnogo več, kakor bi bil plačal avtentičnemu pravdniku.
Obljuba o povrnitvi zneska v slučaju nedosege patenta se naravno izjalovi, tudi izumitdl m po navadi v položaju, da bi se pravda! v aotcitv. tolika več, ker se
E
Pristno Mi sukno
pomladna in poletna sezona 1914.
0dr9?§fc 3*10 BI dolg # l odrerek 7 krea
, . __., I 1 odresek 10 kron
za kempl. veško obi. 1 x ^^^ lB ^n
iimknia, telovnik, hlače) j 1 odresek 17 kron + + + turno + + + 1 1 odi&fcek 30 kron Odrezek za Crno a&lonako obleko 20 K kakor tad blego su površnika, turistom ko lodne, »*fl kamgarce, blago za damske obleke itd. polilja po tovarniških t onmh kot reelaa in solidna, naj-b Ije zdsdr tcvarcilka zaloga sukna
stesei - Imhof - Brno (M ravsto)
Vzorci gratis In franke. Ogoduoeti privatnih odjemalcev, če oaroSajejo Bukuh naravnost pri tvrd ki 3tegei - Imhof na tovarniKkem mesta so ustne. totalne, nitke cene. Velik »bor. Uzorna, pazljiva po«tref»>» tudi malih naroČil v popolnoma sve£am blaga. _
KT' W

NAJBOLJŠE PIVO!
Podpirajte družbo sv. Cir. in Met.
Centrala: LJubljana.
IrutnlO« : Split, 4
loveo. S«rajava, ( rtoa In Oalja.
OalnlAka giavnloa:
k u.ooo.ooo —
Rezervni zak adl:
K I.OOO OOO—
Ljubljanska kreditna banka
podrulnlca v Trstu
ulica Oaterma il.
retefon : 8 1«.
Krnju Mrti ii ii2v*-5
Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vlog« na knjižic« f Ol
obrestuj« m * lO natto.
(rentni davek plaea banka iz avojega),
vloge na tekoči in žiro-racun najbolje
po dc govoru. Sprejema borzna naročila za vse tu* in
inozemske borze.
Brzojavni naslov: Lij[ubl]«nsvca banka.
i«
<0
M. Aite nasledniki
Irst ulica Nrnva 38—38.
Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za pomladno in poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. Se piiporočata kot Slovenca
OL MM F.
I
£ s
Josip Yrantpyž
Trsi ul. Farnefo št. 11
priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan svež kruh.
Zalogo moke vsabe vrste iz prvih mlinov.
Vina in likeri v steklenicah. Slad-ščice in biškotini. Postrežba točna.
ct
u
A
Francesoo Buda, zlatar
Trst, ul'oa, Bcaifcats It. 1.
Prodaja srebrnih in iovinitstih ar, od 4 kron dalje, uhrni, prstani, verižice iz amciiktnskega donble zlata iiključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku puje in menjuje etmo. srebro iu drspoc rvrdba BUDA mcie predtjati po neverjetno nizkih c»£fch, ker ne	velikanskih svot za luksurijozus
prostote, razsvetljavo itd. itd., kar mora kričao v?e plač^-cati kunoTalPC
Odlikovan! če?i|cnki mojster
Viktor Sch
■aUfiteli »bmTala «. kr. M. 8 •?*i«lik«ffa f	n
priporoča svojo zalogo rasao-fratieg« obuvala tm gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja
vofttfia Frsdfe, Glo-
m	*
bia, cavaUer 2a Cir, Metodovo sHtsifo.
Trst BeSffeSffg n
mm mmt v »o i
z izvrstnim cenim plzensKim Divom
iz Htske cietniške pšvcvaFAe v ČeŠkift Budlsisvlcsh.
NajveCia slavenska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „BaJkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd.
MM znloja in tovarno po&ijtpi
ANDREJ JUG « TRST
via S. Lucia 5.	via Fabbri 1©a
Bogata in lepa izbera finega in navadnega pohi£ty*3 in tapetari j.	TeBefon 17-30	Svoji k svojim !
na
w
Naznanjam si. občinstvu, posebno pa p. n. gospem na Belvederju in Škorklji, da sem odprl novo prodajalno manifakturnega blaga
v Trstu, ulica Belvedere štev. 4
Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninami, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah.
Cene zmerne. - Postrežba solidna.	^Sv. 4.
fd^JTč«. Varaždinske toplice, (Hrvatsko).
Železniška poštna, telef. in brzojavna postala. Hov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo staroznana radioaktivna ivs&ievta kopeli 58 C
priporoajivfzT trganje, mvm, Ishljo
Električne masaža, btaCne, ogljikovo kiB C, solnčne in saparr e kopovi. Odprto oalo leto. TVloderni komfort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravna
felj>Cva zdraviliški zdravnik dr. I. Loohert.
Oblastveno avtorizovana delavnloa
PATRizeo pnimo
se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6.
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni.
liBBEBlIlI!
C D Ar^ A O kovač, mehanik In elektrotehnik - z delivni«« ODUUMn u mkeUriftj«, p«sre?rn«»je, babrinj« IM. M.
Trat VI« Btetanc Otffliiitttl 6. - Teiefoa i23, Roa. IV.
PtBrvrHa priprava sa ioScajc piv*, motoma u	t& batcln, tes&Ijk«, Šivalu® rtroj«,
aoiooiki«, »laiki• ia Izvrinj« dnip del^, k! tp&oajo t »teoko mahanikov, priprav« h cltktolča« rasavetliaro, eicktriča« mofeozjc la ▼zdirovalnlea, električna ivonco, telefone In «**ko delo alekirot«hni$tc. -	U V*' » e!«ktršk» In drggih prednetav.

leznalo Kfna-vlno •Sermvg//g
za bolehne in rekonvalescente.
■hh Provzroča voljo do jedi, utrjuje ■■ želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačltl. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.
Lekarna Serravallo - tet.
Trst, dne 7. junija 1914.
»EDINOST« it 118.
Str;
poskrijejo ti tički v nevarnem trenotku in se presele drugam ter ustanove nove agencije pod drugim imenom.
23. Še dobro, če se stvar konča le z dražjim plačilom. Mnogokrat se plača in agent ne vloži prošnje za patent, ampak se zadovolji le s prošnjo za registracijo vzorca, včasih pa tudi tega ne izvrši.
Že dejstvo, da prevzame kak urad odgovornost za dosego patenta proti določeni odškodnini, ali da obljublja v najhujšem slučaju povračilo stroškov vsled ne-dosege patenta, napravlja ta urad sumljiv. Dan za dnem opozarja domače in tuje časopisje na te špekulante, a žalibog so vse te ponovne opozoritve brezuspešne ter je še vedno mnogo neizkušenih, ki ga zapletejo v njih past. Kdor misli, da prihrani, ako se obrne na agente te vrste kako krono naj samemu sebi pripiše krivdo če izgubi razun denarja tudi sad njegovega dela.
Ne samo. da ti uradi nimajo pravice do obrambe ampak tudi njih vrednost v trgovskem oziru je malenkostna. Vse njih delovanje za takozvano izkoriščanje patentov se omejuje na to, da preskrbe naklado in razpošiljatev prospektov dvomljivega uspeha, ki služijo edinole v namen, da na gotov način upravičujejo izdatke zahtevanih vsot.
Odstavku VII., kjer je govor o sestavljenih Imenih, bi se lahko pridejalo sledeče:
O eni teh družb: »Erster Pariser Treuhand Syndikat Gliickauf«, kateri se je tudi posrečilo prevarati tudi kakega Tržačana, se čita v »Corriere della Sera« (Milan) štev. 66 z dne 7. marca 1914. sledeče: Velikanske goljufije pod pretvezo izkori-stitve obrtnih patentov. Pariz, 7. marca. Aretirani so bili včerai ravnatelji neke a-genture, katera, pod pretvezo ustanovitve družbe za uporabo obrtnih patentov, ni bila v resnici nič drugega, kakor razširjena sleparska družba. Neki finančnik iz Kolina ob Reni, kakor poroča »Matin«, Ferdinand Klostermann. je ustanovil omenjeno agenturo, pod imenom »Gliickaur«.
V ui
rlih
ie agenture je bilo zaposleno ve-
CJC
itevilo uradnikov ter je imel »Gliick-aut« obilo korespodence z inozemstvom. Agenti te družbe so potovali po Nemčiji. Avstriji, Švici, Italiji in Angliji ter so ponujali izumiteljem mehaničnih izpopolnitev posredovanje družbe, ki bi jim dovolila, da si nabavijo potrebno glavnico za plodonosno izkoriščanje izuma. Naravno so <e končala pogajanja vedno s precejšnjim plačilom od strani neizkušenih izumiteljev. Neštevilo obrtnikov inžinerjev in kemiko\ -e je poslužilo agenture. Vodstvo podjetja e kaj kmalu nadomestilo Klostermanna. z njegovo Uubico, gospico Bekerer, katera je nato odstopila mesto Adolfu Ho-leinger iz Bazlja. Ko pa so prihajale od vseh strani ovadbe, sta bila včeraj aretirana sedanja ravnatelja. Holeinger in Beauinann ter je bila izdana tiralica proti Mostermannu in Bekererjevi, ki sta zbežala, kakor zagotavljajo v Italijo. Agencija »Štefani« poroča, da znašajo skupna rlačila en milijon«.
95.	Ko pridobi kak izumitelj patent izuri. preime kmalu na to cele kupe okrožnic in prespektov podjetij iz vseh koncev sveta, katera ponujajo na jako laskavi nalili njih posredovanje pri izkoriščanju patenta; navadno se konča vse to s tem. da se izumitelj naveliča pošiljati denar.
96.	V kolikor smo razložili je važno, da srno dobro obveščeni glede osebe, kateri hočemo zaupati lastne koristi ter da si predočimo, da ni samo dosega patenta odvisna od načina sestave prošnje, ampak da je nje notranja vrednost odvisna mnogokrat boli od oblike, kakor od izuma sa-
Slabo izbrana ali sestavljena zahteva uniči lahko največji izum. Vse ali skoro v^e je odvisno od izkušenosti in zmožnosti pravdnika, toliko več, ker v večjem delu držav, oblast ne preiskuje posebej novosti patentiranega izuma ter se izda obramba edinole na podlagi oblike prav-dniškega predloga.
Trst, v mesecu januarju 1914.
BOr?Z^O POROČILO.
dne 6. junija 1914.
Efektna borza.
FttJtNC SKVARCA
priporoča cenjenemu občinstvu svojo
GOSTILNO »ZOR STADT 6RAZ" l Trstu
Piana Ros arfio iti. t.
Vino In pivo prve vrate Domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne.
«r
ZDRAVNIK
Hed. Dr. Karol PernlfK
ordinira od 11 -1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3,11. (nasproti Drehevjeve pivovarne).
Dr. HORVATH
Trs«, Via Ntfova it 22
Specijalist vm KOŽN8 ki
Šibkost m mm
za BOLEZNI V NOOAN
»a 11-1 mom. ia 4-€
Ho produ] le enonnt-stropno htio z vrtom
v Gorici, ul. ctei Tro Um St. S, ozir. Via Codelli štev. 2 po ugodni ceni. Ponudbe v pisarno odvetnika dra. HENRIKA TUMA v Gorici« Via dei Tro Ra 16.
i TOVARNA ZAMAŠKOV
JELAČIN&K? LJUBLJANA
NAJSOUDNEJSAin NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKOVINE Iz ŠPANIJE »n PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE!
Brlv«o In IHmtm tem«
And. Rojic, Trst
VI« AcfHttotte M.
Priporoča m gnapodon sa dobro fa higij«ni£oo po-
»tref bo. Dubui m priporoča m Modmmo Miiraajt, glatopna je, birrujt Ltd. ▼••koristna Imm dala m tevrtajajo dobro to tofoc
r ■i
i

NAZNANILO.
Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovinojestvln In koionijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste testenin in delikates. - Uljudno se priporoča M. Berger Trst via datia Pasta 14 via Oiorflio OalaSti

<hRl GOmISEL
sfard trgovina jesft/iD Roian, ulica Montorsino št. 16
rodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke, najboljše prekajeno
mi v
edno
meso.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odpri popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij G u J J, prej na trgu Caserma.)
jLđuđ&iflBido'đ £) £) (£ fi)
rijaka renta papir 81.15 'I. 5. avstrijska kronska
in-ka renta 7i) 55, kre i 328.25, Union 572.50. kverein 5* »5.75 drž. tel. alpinke 776 —. turške
s Pa
11-*
1 /25 pop Avs srebrna renta
►5 ogrska kr<
. Anj?l< bank
k 47«.50 Bar jmbardi
-t Napoleoni 19 9, marke papir H7.8»> atko 24.17, Pariz 951/7. Mimo 2.4* > pop. Avstr. rent papir 8150, kre-
5, Llovd 571.—t drž. žel (»85.75, Lo -, alpinke 776. , turfk<3 srečke 21*—.
)5 «J*. Mrno.
d.) Francija 95 80-96.15, Nemčija It 95. +0-95.8 , London 2414-24 19, . 4 -19.22. 20 ma-k 23.43-23.54. so--24. *>. nemški papir 117.8'»- 118.20, i r 95 40 - 9 >.9 , avstr. zlata renta 100.3» -■<• krou-ka renta 81.40 .81.7(», ogrska H • - 97 H ogrska kron<ka renta 7'J.K5 srečk© 212-215— diskont za menice 3* ,-4 4°t,na<l 3 mesece 4'f4 - 4s/«# *
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
gostilno »Brioni*
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delf Istria 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
Zmaga na vsej črti!
Tfltomfmrn
najbolje kolo monarhije
dobiva vedno nove odjemalce.
Blagovna borza.
pešta, Pšenicizan t- 1 13.14, r ž za .april
t 73 ; oves za april--
, .j juli 7 Ponu "va-.ie ravno tako. Ten<
13.12 za okt. —.—. oktober —. oktober 5.56 !be pšenice sied-lenca miru a —
3 C-•o s
S>
vx J;

dobro : ceno
r • KOLO
K a
v a.
coj 29 /, -29 29.75 - 30.— .-3* kri:
'I —t okt.-dec. 27' , - 31s , Sr
Sant^s good average i 58.75 59.5 s- ptember .V> - '»1. —. marec 62.25 ->ood Itio za mnj —.— -'t^mber .--55. — , deta koj 27/.-2S/, maj, Mi -marec - 2H.25 - 29.^5. juni-avgust 29 /. —.—. cas e takoj 29V,- 29'. takoj 2, 2oV. maj. -
! je tudi
{Austrijska touarna orožja STE93.
j Zastopniki: Trst: ltu.iolf Koti, ul AcquedoUo 21 I Gorica: F. Katjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: f I. bu!i»oj. Puia: Fran Duda. V. G Carducci 14
iijus trgovina Hoionijal in jestoin
'SI", Piaz^Mi <Ji>-erma št 5 Bogata izber kave, t za. olja itd. Kaz(><>šiija se tudi na deželo in na Za obilen obisk se pr>poro^u lastni
Ii'.VWO 111LLONIG.	238
SLOVENCI! Podpirajte dražbo sv. Cirila in Metodija!!!!!!!
IIBBHEEIIHIII Mizarska delavnica
Lovrenc Mit
Trst, ul. Jllles. M anioni 3
izdeluje vsakovrstua | oliištvena in stavbi nska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko pohištvo vseh slogov. — Cene zmerne. Sulidno dt-lo.
Nova trgovina
izgotovlienili oblek
za gospode, dečke In otroke
Enrico Rehak
rs t, ulica Ct.rducci 39 (nova hiša)
Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd.
Obiskovalcem se priporoča s skrbno postrežbo, prenočišči in senčna- 2 tem vrtom ter z dobrimi jedili 8
gostilna BuM v Sliv]f.
Lepa pokrajina, primerna za vsake :: izlete. — Postrežba točna. ::
ATtnmobii-Universai
Ford 16—20 HP
Novi modeli 1913 Jomnožer,c Drolzvajanfe Znižanje cen 4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 43<>0. Laodalc 6 stdežsv K 6300. Popolna oprava Oapoto a atrai-akimi uTiutci, steklo, pet svetilk, geaarator sa aeeti le ski plin, rog, kilosael raki Itevnik ia hitromei Oene veljajo sa vose prosto voaniua in colniae v Trsii.
ANTON SKERL,
eedni;sk iz edeaac Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage : V-s dei Bacchi z8 Tele fon
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst« V:a delte Acquo it. 6
(Nasproti Cafie Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Ghianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprtj.
>5
JJg I JULIJ j1-J-

Velika zaloga predmetov
Leone Fenov zlatar
Pozor na ime!
Trst, Passo S. Glovannl itev. 1 podaaioZl&££nim\ - FIlUalka v Poreču.
od krou
Zlata ve ižlc z nro, dvojoi pokrov za de ke
Zlita \ e- žica in srebrna nra, dvojni pokrov, za dečke	„	,
Verižica 6et prsi »n zlata ura •f i» za dečke	„	tl
Verižica čez prsi in sreb. nra (tnla) „ „ za dečke	„	„
Srebrna verižica in ura „ „ za dečke	„	r
Coll er z zlat m obeskom za deklice . ........ %
Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice	,
Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice	„	,
Dolga verižica in zlata nra z nav. pokrovom za deklice	„	„
Dolga zlata verižica in srebrna ura z dvoj. pokrovom	„	„
Zlate zapestnice za deklice ...... .......,
Uhani z dijamanti, vdelani v zlato, za deklice . . .	„	, Bogat izbor uhanov, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnine
dalje
ceoah. — Kupuje se zlato, srebro in dragocenosti
30
75-	„
45-	f>
15—	„
«-	„
25—	„
50—	„
45—	„
35—	„
14—	„
25—	„
itd. itd. po	ngodnih
izplači u nnjvišjib dnevnih
%sx i
ai
ca
e—» !
ca
a
m
a*
ifO
:: MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK - TRST
TELEFON štv. 16-08.
trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso iz lastne klavnice na debeio in drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1-44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnino. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča
Tomaž
□ oa □ D.DO do on □ □ □ dodg C □ □ O □ DODODOODP
o

21
GIULIO REĐDERSEK +
Trst, ulica Giosue Carducci štev. 23
Telefon štev. 823. Kirurgično orodje, ortopedični aparat!, moderci, umetne roke in noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacije.
SkladiSče potiebSčin za kirur. zdravljenja. Potrebščine iz gumija in neprod rn. blaga.
Odlikovana petama in Mitoma
muim
Trs«
Piazza San Francesce r Asslsl 7
P- odaj a mokf I vrste •sladčice in prepe-čence biSkote) naj-b ljših vrst, velika i/b»-ra bombonov, svež kruh trik - a' aa dau izdel n / električnim -trojem
Buteijke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska v na z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : :
Dunaj - Dekliški zavod
JOWANOWITS
IntCTfao za voznike ia tudi za privatnike!
Nadaljevalna šola. P ipravnica za državne izpite. Privatni trgov^košolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja. Skrbna postrežba. — Najbol aa spričevala - Častnikom popust Dunaj VIII, Pfeilgassc 5. Dohod Lerchengasse. Vel k vrt. — Idobna uredba.— Prospekt z .sto n j.
in (čeiliesof) opsu
mi Via Oiaseppe Parmi štv. 14. Točna postrežba. - Cene zmerne.
Prodala aa drobno in debelo.
Hirodiiniai M. Ursklt
Trst, Barriera ecchia \k
Zaloga barv v prahu, čopičev, firnežev, krt č, dišav, lanenega olja, ribjega olja, naftaline in praškov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne.
Serafin Siega
Pekarna, Trst ul. Bosco $ft. 18
Večkrat na dan svež kruh. — Prodaja sladčic in prepečencev. — Vsakovrstna moka. — Postrežba tudi na dom. — Priporoča se za obilen obisk. — Sprejema se vsakovrstno : : :	pecivo.	: : :
Prodajalno kemičnih predmetov in Sip
Trst ulica Boschetto St. 2
(nasproti kavarne Olimpo)
Lastnica: Ermlnla udova Rose.
Popolnoma zastonj
vdobi kr sno uro iz donble zl ta vs-kdo, ki naroči naš » moderno verižico iz doubl& zluta s priveskom za K 1.—. 3 komadi K 5.--. V slučaju da bl;iyo ne u.'aja se vr e denar. — Pošilia ve po povzetju Porto 7<> sto t.} - Henrtk Wešsz, Nagysnii6 Com, Barsth (O^rs'^a).
Mirodilnica in dlšavarniča'losiP PETOraČ
Trst: Centrala V. Acijuedslto 19. t^l. 23-69 Nruznice: Via Uzzarctto veccbio št. 32, Via finiari št. 4 in Via KontDTsiBO CRojaa) 2. - Zaloga sa debelo V. Lazzaieito veccbio 32
fch dicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta diš v in mila. — Toiletne potrebščine ra gospe, gnbe
(direktni uvoz) L t. d.
! Izključna za-oga gum, predmetov tovarne Gard Frere*. Specijaliteta bigijeničDib pot eb-Cin. Dva-najs erica «\ 1.80, 2.20 in 2.40. Pr- ti osiljatvi tudi v znamkah — 8m sto t. pošljem poštnine pro to 3 uzorce . - Tajne pcšiljat.ve.
e|a G U rn i
Josip KSnis
nemški zo&ctthnik
Trst, ulica San Nicolo štev. 18./II. Sprejema od 10 do 1 in od 3 do 8 pop.
d« be inteligentni in marljivi Ijndje brez posebnega trnda. Kje in kako, izvedo, ako I s. odd. tega lista naznanijo svojo naslove v zaprtih zavitkih z napisi „Dober zaslužek".
IfeMSi lm\l Trst, Plaziš Cnfls Goičoni itm 1
v DKi listu Mll Plctoio"
■VCK

i—ga—na
Militi zaioi
o :nfu
CMI DAH hrn DO HO 31.
...jimj mi ni ■
TDflnUn f DPKIV 0n2c <kvflS>12 odllK^tme florenske trgovine drot so dosegle dosedol vsepovsod najboljši ste HsrođnisK inviuvv.1. rLiii. nDW(fljtf pn do^^Ci tndki. M Vm postreže po konKurenenlfirenali. Jrrmroura Apcl!onlo&GlGnn5,Trr; v
Pf Vi:
lil* ct. Nr.o i
Stran VIII.
»EDINOST« it 124.
Trst, dne 7. junija 1914.
sm
PRIPOROČLJIVE TVRDRE

Brivnice.
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJlm!	2660
Nflihnll^fl in najlep«a lasulj arska dela s»e izvr-llUJftlUftJMl Sujejo v frizerskem salon n Andreja
ROJICa v Irstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje s« kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna poetreiba. Ogledajte si izložbo, da se
prepričate.	IKt
Kova brivnfcfl roča slavnemu občinstvu. —
L dani Muljević Jurij, bivša pomoćnik V Gjurina
2U06
Buffet
Priporoča sesffsa
vovrsina \:na in pivo.
ubčin>tvu Buffet v ■da št 8 Točijo se pr-184 »4
Cement
Tovarna cevi In cementnih ploft
AN O \ FABBRI, Trst uLca Tor S. Piero 18 blizu
rojaosk h obokov. Cene zmerne
23 8
Obrtnijsko društvo
(bliau cerkve) toči izborna v
i BorkovUflh
ve) toči izborna vina n postreže h fino kuhinjo Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. KrogrljiSče. Cene zmerne.	2330
Pienoaste - sostilno - buffet Hlnko
Vikali Trst uL Carradori 15. Vedno na razpolago IVUUl gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teren, in druge vrste vina, kakor tndi D eberjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča D osič.	2333
finftlllMI P fflUaMP uiica Giuliani štev. IIU&UIIN It JUlnHir 32 priporoča najboljša vina Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina Drehetjevo pivo prve vrste. Cenjenim krč maijem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za prist nost jamčim. Dne ne cene najnižje.	2844
DrfnflNrfffftt rojenemu občinstvu svojo go-rUpUnilillll stilno-buffet — Točim prvovrstno Drelierjt-vo pivo na pip<>, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst. Campo San Uiacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec.	1N02
Čevljarji.
Čeuljornicfl „Alla Snrtoreir ZšLt
•">. — \ el:ka izbera obuvala za gospe in gospodo, S|Tojc-inajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
nrflikflllffVlU čevlj.irnica z zlato kolajno v Ge-UUIlftUVUIIIl novi Lastna delavnica. Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol. ulica Conti št. 38.	1863
FlHn Dlklf TRST> lllica Moiino a vento 11. Lilij' IrllVIV priporoča svojo delavnico in pr<>-dajilnico če-ljev. Izdeluje po meri in prodaja nobene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k
svojim
,Svoj 2«68
U1 fDfilinrnVI ALBERT RAUBER na Prošeku
ItViJUriliU sekn se dobi vsakovrstne čevlje avstrijskih in nemških tovaren. Ročno delo Sprejemajo se v popravila. Izdeluje se naročene čevlje po meri. Ce ne ugaja se la-nko zamenja ali pusti Cene stalne in zmerne.	2502
Fotografi.
Jugoslounnl! j&fsL^Jt zsz
-ica. Gosposka ulica 7.
4444
Nrnfnihff	p * artistične fotografije na.
IkUJIJIIIAjI kristalu, porcelanu itd za priveske, nazrr>bne kamne in slično. — Za-topnik velikega |>odjetj za reprodukcijo artističnih fotografij je 010 V A XXI PELlZZAuI, urar, Trst, ulica Xuo n št. 41 (palača Salem).	1495
G: asovi rji.
Flflal ffl'tftfHff uiica Fornace 13 Tovarna in IlIlH jUilJiliU trgovina glasoviijev in piani nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim!	2224
Gorivo.
Iftfi?1 /vOFFffOlf naslednik Ribarič) priporoča za-IVU(2 VbllilClt logo vsakovrstnega oglja, drv
in i-etroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom, Tr-t. ulica Squero nuovo 15, telefon 2243 4032
Gos ilne.
H nt* 1 {»Imm Tm4 ul ca Lazzaretto vecchio št
A mE USIlOf TRI 36 Zaloga vina s pridru-
ženo gostilno. — Vmo iz Yi*a iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likeiji ter ver-rr.out in maršala na drobno. V v>eh gostilnah -e prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
Konsumno draJtvo v Lonjerju
občin«
se priporoča
tu i a ob len oblak, ker toči samo
"e vino jrve vrste
2039
Mff4i jff Dllltf priporoča cenj. občinstvu svojo llUllJU DIIlil gostilno .Ai buoni amici« v Trstu, u ica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini štev. 1, gostilno „Al *-uon Almi-ssan" v Roianu, ulica Ifontoraino št 3, točilnico vina v Barkovljah Bovedo). ulica Pv-rarolo št 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša n pivo.
Gostilno - Buffet TomožK
št, 3. T<>či pristna vina in Dreherjevo pivo brez aparata — Vedno sveža kuhinja. — Pegan
L e a n d e r, voditelj.
27<«3
Gostilno „Allo dvetla vecchta"
Tr»t,
ulica
VrJdirivo tstev^ 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreherjevo pivo »-rve vrsie — Lastn k Matej M e s c h i k
1984
Kleparji.
Lozer Ivan, klepar
s prodajo vsakovrstnih kle arskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in poprav*• v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane štev. 34 — Svoji k svojim !	2443
Krojači.
Kmlfirtllrif ^^ GORUĆA N, Trst, Ulica Pas-lUUJUUlIlU quale Rcvoltflla aH Chiadino in Monte št. 27. I. nad., se priporoča cei j. obč>n>tvu za vsakovrstna dela. Sol «lna po tr» žba, velika izbei najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kro u.	"*7213
Jakob Semerl cenj. občinstvu svojo krojač ni co ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talaije in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo.	2173
Anton Borneo
mizarska delavnica za vsakovrstno delo. Trst ulica S. Fraucesco d' Assisi 2, dvorišče.	?095
Mizarji.
Rudolf Kompnra 2*.
obči i stvn svojo mizarsko delavnico. Izvršuje v*« v to stroko s adajoČH dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom.	25-*2
WMfffr07t mizar v ulici Torquato Tasso (vo-• IftUJUHI gal Belvetlere) št 28 se priporoč. slavnemu občin tvu. Izdeluje spalce --ob in drugo
Mlekarne
KiOlffl 7;aiam^eao pristno, čajno maslo T. vr-te nitAU Ćrni greški kruh. dnevni dohodi v mlekarni LAAK, ulica delle Poste 9. — Fij.dka .Monte Maggiore ulica Giulid. 5 — Sprejemajo se naročila za „Piombir" (mrzla smetana i garniran in navaden.
Obleke
moških in otroških obiek Rojan, za cerkvijo. izgotovlja obleke po meri. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
231G
Nova trgovina
Olje, kis, milo.
FR B1AGG1M1 Trst? ^^ Istria §tev* 24
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila in
313
Dobroznana mila. R. Furlan se nahaja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah.	23:7
Papir.
Veliko zalogo papirja s
po zmernih cenan na drobno in debe o tvrtka GASTONE DOL LIKAR, Via dei Gelst štev. 16 „ex Marangoni . T lefon št- 27-81.
Pekarne.
I AAlMlIflf Milif priporoča cenj. o! čin«tvu svojo LtUpUlU nilli pekarno in slaščičarno V rdela Largo Boschetto št. 55o. Prod j a moke vseh vrst na drobno in debelo Odp t* je nova podružnica v !"»v Ivanu 7"3 v bližini „Narodnega doma-. 2340
HlVMl fllflf Trst. ulic« Pasqu~ Revo:tella iVUrUI jUdll št 62 pr poroča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in sladčice Vsno in likerji v steklenicah.	22-G
JOSIP AiNANHZffornja Greta žtev"270 pri
p roča svojo peka no.
Vekostav Omek 24. Priporoča cenjenemu
občinstvu svojo pekarno in slaščičarn Večkrat na dan svež kruh Vino in likt-iji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemaj > se peciva. — Postrežba tudi na dom.	2 4
Kavo pekarno
Trst, Sv. M. M. zeor
uljudno priporoča slavnemu občinstvu A n dr e j Novak zgornja 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo.
PohiStvo.
Peter ltomzono
deloval niča kuhinjskega pohištva z zalogo po pol nih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih ko-
Delo i
m ado v. Poprave vsakega pohištva.
tudi zaamčeso.
solidno in 2750
Dflhiftnn 111 ^P^tarije po te znano nizkih rUllUIvU cciiah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa* rezane od 330 kron napre|. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova zaloga S- BROD, nI. Sqnero nuovo 7, I- nadstr na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja.
DftMttlin ,2rab»te priliko, da nakupite poiz-rUHldlVUi redno nizkih cenah v salonu pohištva GugL BROD ft Co., Trs« Via Rossini
26. Vsakdo si sme ogledati zatogo, ne da bi bi< prisi'jcn kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno.	2307
SPflFlkfllllf Trst, ulica Farneto št. 41. pn-• riUlIllUVlL poroča veliko zulogo in delavnico modernih spa nih sob in drugega pohištva. — Izvršuje vsa mizarska dela t"čn'» in solidno. 2175
Plnn postelji vzmeti, nove Jimnice K 86. Po-^ polna s alna soba z žimninami K. i^K). V
Fonderia 12, I	23 S 8
Prodajalne jestvin.
ff fff gjrf Mnlol Trst, Piazza Ponterosso illiia vtl« ilUlCj Trgovina jestvin in kolonjal-nc^a blaga, s, ecijaliieta: pristno čajno maslo k;litijske klobase in ilirske testenine. — Za ob-ien obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja.	508
Restavracije.
Restcurodln „flilo Stozlone" it
mm Kolodvorom 3 — Najugodnejša re-tavracija za potnike in meščane, ker je v bliž ni južnega kolodvora kraj javnega vrta in kier se uživa po leti na obširnem prostoru pod neb<^m svež zrak.
Toči se izvrstni« pivo in vino L * rste Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 1)6 stot liter Domača kuhinja Cene zmerne — Las -nik Ai» ton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	~	1125
Š vije.
aSfPflPD Trst, Via Barri< ra v. 33, vrata T » lU^dvLu Damska kiojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke |.o angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališč-' itd C n zmerne.
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes I^tJ:
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TA PECA RS KO DELAVNICO. I/vršu e vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s p»ekajenini mesom
cenjenemu občinstvu svoj buffet. rTij^^fiUUulII Toćia prvovr tno Dreherjevo pivo nu pipo b*e£ aparata in vsakovrstnega vina. 'i:st, ulica SanitA t-tev 24, (nasproti muzeja Revol-tela).	Lastnik: JOSIP TOMAŽČ.
Prodajalno svinjine	1*
vsakovrstno \ rekajen meso k*kor tuili	vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk KarlPušpan	2 +
Trgovina s manifakturami.
Morija Jakfctr i i poroča srojo trgovino
maiiui.'.kt r	bi ifji in i/gntovljeu»b ž u-if h
oble*. Si-rejem del» po meri
223 ■
VoSčarne.
Jernej Kopel!-Gorica
ulica Sv. Antona št.
Vo-čene
in med.
sveče 2l»2
Že
eznine.
Vlinilinm železo, stare kovine: Anton Cerneca liUpUJCKIl 1 rst, ulica Oln.o št 14.
ls»>5
Žganj
arne.
Hnfnn TfVVlr	si- venska žganjaraa in za-
H1I1U1I I UlH loga liki-rjev, v kateri *e obe
vsakovrstni ltkeiji, *e nab ja v bližini „Varodnegi d« ma v Trstu, ulica Carlo Ghega 10. vogal ul. Cecilia. Edirn, zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošil a tudi na deželo.	' '52
fdnnlni*nn Lu,g» Pogorez. Trst, ulica G ulia IrSlIlljUrilU 507, se ^poroča za obilen t.bi>k.
i jače p've vrste.	1^82
Staro sršRo žsanjarno ^ v^
\ ia Čuvana i>. Tu se «iobi bog:it izber li erjev; grški iu f aticoski konjak, kranjski bri je ve C, kra-šk slivovec m bruski tropinovec in rum (Jene nizke. Izb'T grenčic. — Slaščice in pre^ečenci Grška m stici iz Šija. — Se priporoča Andrej AntonOpulo.	3 4
Razni.
Np^-jinfl" najbolj e in najbolj rarširiene sred-ftflvillHIl »-tvo za un čeoja stenic. Prodaja se po vs. b mirodilnicab. Zaloga v Trstu; M S k r i njar. V a Ferriera 37, 1. n	2142
Trst, ul. Molin
Kari in Veronika Tosehak
grande štv. 4 priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „AUa bella Tri-ste". Homača kuhinja, Vsakovrstna vina m pri-ovrstno Bavarsko piv«>, v*tlo in čroo Postrežba točna.	2HT0
Čistilo za čevlje
»arkete in kovine. —
_ _____ _ _azzoli A Comp Via
Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna.	2H4
Drftriffin ali v nr-iem -e d«yo razne go-tdne; rlUUUJU kavarne, mleka ne in drugi obrtni ubiaii. h še, vde itd Pojasnila daje Kol.»ršič, kavarna Cono od 9—11. 3—C elefon št. 823 41
Dlf7V!rnf	podrtih hiš, kakor n. p-.
ItU&iIUI! vrata, okna, umivalniki, stopnice itd. se proda v ulici Picc-rdi 16.
230
Glavna potniška agenciia
Vincenzo Leban
TRST - Via S. NICOI6 št, 1 - TRST Ustanovlj. L 1898« Brzojavi: Lebsn-Trst
Amerika, Kanada, Avstrallju, Afrika
Odp ema potnikov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parniki č r e z Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črla iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, Hollnnd Amerika Linie iz Rilterdnma, Severo-Nemški L!oyd iz Bremena.
| To6«ta uro prodal*
Emilio Muller
■a}u«ledaa9ta te rajta ptoAalatol« u v Trato, via 1 (vo«al ulic© & Nlolfet
VELIKA 1ZBCRA
▼aKti«, KiatOi. CTobr-alb, ktkar tnal «taa-tktt v vufe* TJiSa
VaUMtftfase M*

Veiezaloga koionijalneg 4 in špecerijskega blaga,
dežel ih pridelkov
Kl\a Griimula »t IZ. — Telefon št. 231 iu lGi5.
klavna zaloga in samoprodaja moke mlina ##Luisen,tf V Budimpešti.
Brzojavi: TRUDEN — TRST.
mmmmmmmmmmmmmarm
r.VlEVDi UltAO Dr.ing,vit9Gino Dompierlja
trst - UMO-« »sERCflTO VECCHIO I - Tel. 440.
—I haloga izgoio^lj^mb oblek1—>
Velika izbera oblek za gospod« In de^ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti i
6? ecijallteta t »niaji	Izbera volnenega blaga f-
JTA. OBRO tS *n tcdl PFOt* takojšnjemu pla-
------ —	—--6'lu Oere najame nejše
rp ADOI^F KOSTOKISm
TH^T. CLIi'A SAN »IOVANM 16, i. NADSTROPJE
i zrsven .Buff ta Automatloo". Tel. 251, R. It. — POZ* Rt SklađUde te nahaja v I.
k S	—^
B J I
Prva jugoslovanska ft flf AVI Aftl^lVP tovarna giasovlrjev HllLGSl fCldl
Trst — via Farneto ti. 42 — Trat Izdeluje, popravlja, ugUsuje, menjaje glasoviije, pijaaine itd.

Cene nizke
■
J 1
dobite dobro obleko?
V start in dob oznani
prodmjatnici oblek in blaga
katero je prevzel
Giuseppe Carlsni - Trst
Piazza S. Giaeomo štc\/. 2 (Corso).
^^ Bogat izbor moških in otroških oblek za birmo, kaKor tudi izbor blaga oa	za 0t)jejce ^ meri triižn in platnenih oblek. — Cene zmerne.
Veliko sklanišče moških 'n deških o^! k
P O D L 1 S T E K.
Rde2i mlin.
mm
Neki čuden, strahovit šum, kakor ropot podirajočega se skalov ja, mu je pretresel možgane in obenem je občutil bodečo bol. Potem ni mogel več videti niti slišati in tudi čutil ni več. Noge so se mu upognile pod težo njegovega telesa in zgrudil se je kakor mrtev na preprogo...
V	istem trenutku so se hipoma odprla vrata oblačilnice, svetla luč je posvetila v sobo in markizine služkinje so prestrašene planile v sobo.
— Gospa markiza, ljuba gospa, — je zaklicala prva hišna, odločno vstopivši, — tu smo. Ničesar se vam ni treba več bati! Za božjo voljo! Kaj se je zgodilo?
Pavlina je obrnila svoje bledo lice in zmedene oči proti hišni in je odgovorila s slabotnim, ugašajočim glasom:
Umoril mi je otroka... mojega ljubega otroka ni več! Poglej! Poglej!
V	tem pa je prešla Armandu nezavest in zopet oživeli angelček je odprl svoje
efike. temno modre oči.
liosj a markiza! — je zaklicala hišna
a vzljučena. — saj naš ljubi otroček niti -anjen ni nikjer!
iS temi besedami je podala otroka Pavlini, ki ga je v prekipevajoči vzhičem sti
pritisnila na srce in ga jokaje in smeje obenem, začela poljubljati, kakor blazna.
Lascars, ki je ležal kakor mrtev na preprogi, se še vedno ni zgenil.
Tedaj pa sta planila v sobo Pavlinin in Tankredov komorni sluga, ki sta imela svoji spalnici tik gospene in gospodove. Ko sta zagledala truplo bandita na tleh in nered v sobi, sta skočila k oknom, jih odprla in začela na vse glasi klicati na pomoč.
Takoj so se odprla tudi druga okna v zgornjih nadstropjih in iz daljave so se začuli glasovi:
— Vztrajajte! Prihajamo! Pogum!
Se preden je pretekla ena minuta, je že oživel ves grad.
V kleti.
Kaj pa so počeli v tem času v spodnjih prostorih, na stopnjicah in v galeriji po-razmeščeni posemski roparji, ko so se vršili v sobi oni strahoviti dogodki, ki smo jih opisali pravkar?
Ker ga je ločil od markizine spalnice velik salon, ni poročnik Liseron ničesar slišal od onega strahovitega, toda nemega boja, v katerem je bil Lascars premagan po onem nepremagljivem pogumu, oni nepričakovani, nevdaljni sili, ki jo podeljuje narava materam, kedar gre za to, da o-branijo ali maščujejo svoje otroke.
Prvi glas, ki je prodrl do Liseronovih ušes, je bil glas zvona, ki je potegnila
zanj Pavlina, ko je zagledala roparja v svoji spalnici. To zvonenje je zelo vznemirjalo poročnika, toda vzlic temu je, kakor mu je bilo ukazano, potrpežljivo čakal Lascarsovega znamenja s piščalko.
Piska pa ni bilo. Nasprotno pa so se naenkrat zgoraj, spodaj, na vseh straneh oglasili zvonci. Potem se je zaslišal šum in ropot po vsem gradu, hitri koraki in grozilni klici so se začuli in so prihajali vedno bliže.
Grajski prebivalci so bili očividno vsi pokoncu. Joelu Macquartu se je ponesrečil njegov drzni načrt; o tem ni bilo več mogoče dvomiti.
Liseron ni mogel vefi prenašati te negotovosti, kateri se ie pridružil tudi precejšen strah, in zato se je splazil skozi salon in pogledal previdno skozi priprta vrata v spalnico.
Zagledal je v spalnici polno ljudi, svojega roparskega poglavarja pa nepremično ležečega na tleh, z osteklenelimi očmi, za-črnelimi ustnicami; z eno besedo, dozdevno mrtvega, že trdega.
Liseron je mislil, da že ve dovolj* in je skušal kar najhitreje izvesti, kar mu je svetovala previdnost in tudi strah. S hitrostjo jelena, ki ćuti tolpo lovskih psov za seboj, je pobegnil iz sobe in skočil v galerijo s klicem:
— Kapitan je mrtev! Tovariši, reši se. kdor se more!
Te kratke besede so učinkovale takoj
in celo prav čudno. Paničen strah je ob-vzel strahopetne lopove. Vsak se je že videl visečega na dvajset črevljev visokih vislicah. Vsem je udaril strah v pete in udrli so jo po stopnjicah navzdol, potem skozi kuhinjo ter so izginili v temnem
i arku. Dokler se niso zaprla za njimi vra-
tca v vrtni ograji, se niso čutili varni.
V rnimo se k Pavlini.
Junaška žena je v trenutku nevarnosti razvila nadčloveško moč in odločnost. Sedaj, ko je nevarnost uničila, je prišla re-akcija in zahtevala svoje pravice. Gospa d' nerouvillova se je čutila tako slaba, ka-
kor da je vstala po dolgi bolezni. Njene utrujene roke niso imele več moči* da bi malega Armunda pritisnile k srcu. Solze so se jej udrle iz oči In srce jei je vsak čas hotelo prenehati biti.
Njeni hišni ste jej skušali pomagati na vse mogoče načine. Močili sta jej senca z mrzlo vodo in ste skušali z raznimi dišavami preprečiti omedlevico.
Iz vsega grada prihitelo služabništvo je s strahom gledalo lopova, ki je ponoči vdrl v grad in čigar smrt jim je bila zakrita z nepredornim pajčolanom. Nihče, izvzeinši hišni, ni mogel vedeti, kako se je zgodilo vse to. Kako naj bi si tudi mogli misliti, da je mogla ta slaba ženska s svojimi o-troškimi rokami dobojevati ljut boj z divjim rokovnjačem in celo zmagati v tem boju.
Naenkrat pa se je krog radovednežev, ki je stal okrog mrtveca prestrašeno u-meknil. Onim, ki so stali najbližje, se je namreč zazdelo, da se je premekniia roka mrtvečeva. Toda najbrž so se zmotili.
Zopet je prešlo par sekund. Pozornost gledalcev se je podvojila. Roka se je iznova premekniia in sedaj tako, da so opazili vsi in da je bila izključena vsaka zmota. Rokovnjaču so se prsi začele dvigati, zamolkel vzdih se mu je izril preko ustnic, oči so zopet oživele in roka se je približala razpraskanem grlu.
Laurent, Pavlinin komorni sluga, je hitro stopil iz kroga, ki je obdajal dozdevnega mrliča, in je dejal, približajoč se svoji gospe:
—	Gospa markiza! Gospa markiza! Nekaj novega! . . . Lopov ni mrtev! . . . Prebuja se iz nezavesti! . . . Vsak čas bo mogel govoriti in gospa markiza boste najbrž smatrala za potrebno, da ga za-slišite.
—	Ne ne! Nočem ga videti . . . njegova navzočnost bi me umorila . . . Naj ga nesejo proč in dobro stražijo ... — je jecljala Pavlna; — jutri odloči gospod d' He-rouville o njegovi usodi . . . Pojdite:
Sluga se je poklonil, se povrnil k svojim tovarišem in jim potihoma dal svoje ukaze Eden služabnikov je pograbil Lascarsa za noge in oba sta nato, v spremstvu ostalega služabništva, odšla iz markizine spalnice doli v kufrtnjo.
Tin tO! I.
»EDINOST« St. 124.
Stran IX.
rapa išviitvslaa laska v Pragi
ti ^ ; ,a

R»/flr«n fo di « 93 432.IOI 92 Izplačane odškodnine n k«plt«il|e Kron
129 R65 <0 + 25. DIvluend te dosie. lif. 2.8O0 " OS"2S.
Po velikO-ti drujfa viaiemoa zavar v n kf
'o veukOKtl države z vnesti
vzajemna stor -narodn«
upravo
Sp'ejt-m« zavarovanja človeškega življenja po nairaznovrstnejh kombinat nah p<>d ta»*o ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetie in smrt z manjšajočimi se vplačili Zftvft'uie poslopja in premičnine proti p«>žarnim škodam po najmž|ib cnah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneie. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
aru je tudi proti vlomu. Dovolju e iz čistega dobička iz-datn« podpore v narodne in občno-konstne namene.
Glavni zastopnik
4
♦
vloge	♦
sprejema od vsakega tu li če ni ud z; dru£t% J ia jih « b e-	0] večje z	po do- +
stuje po ::::	|2 |0 g voru.TrflewC*W ♦
otv .rja < ekovne račune z dnevnim obresto- ♦ varnem,
KranHn<
VI ga '-e lahko po eno krono.
Pištn-hniiliibi nču 75J71 TELEFM 1H4
Posojila	♦
♦ ♦
♦	daje na osebni kredit in na zastave ♦
£	proti plači: u po dogovoru.	+
^ Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
♦	Priporoča male hranilne škrinjice
so posebno primerne za družine ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
^ Trgovina
Avstrijska caropiovna icL oruzta „DalMfia^
vzdržuje sledeče glavne proge:
r^t MeUc »ć A (poštna).
Odhod iz Trsta, v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto oo 6.30 uri zjutraj T«-*t-M«»tković O. (poštna)
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6 30 uri zjutraj Trst Mft ovld C. 'poštna)
rdhod iz Trfta v -oboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-30 uri zjutraj.
Tr t-Kcr&ulf* (poštna).
Odhod iz Trta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6 30 uri zjutraj Tr*t-Šit>eniti (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. T »t M^k«-fka t gov>ka .
Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 uri popoldne Povratek vsako nedeljo ob <.15 popoldne. r t V s (trgovskat. Odhod iz Ti^ta v soboto oh 7 popoldne. Povratek v-ak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmacija Vožnja redi se morejo dobiti brezplačno
pri rsakem družbenem zastopništvu
KSODIM5 v begali Izberi z&zcDE*5i
Trst, ui. Campanlie št. 15. - Tel. 753
Purani, aoske, rsce, pišcarici, Štajerski in clomafi, pouh?rd. - Divja Tina ; zajci, arne jerebice, skslie jerebice (k^orni), fazani. Čajno cr.ar.lo in jajca«
Vse p - c^-n* da se ni b»ti nisake konkurence
v doDrozric^ »i m*jS'-»C
Trst — P*zza & rrira tcg Mi S. 9
Teefon 6t. 26—56. «e orodaja edno prvovrstno provele telečje in k štrunovo, Jsnčje in -o- o§je sso.
Ob t: Kuhanie govejih vamp, z&lnga suhih isolieti'h črt-v in fcličsiih izdelkov, Frct-iž^- tod na do-r — Cene merne
Austro-Američana
===== brza ivtsa z Ameriko, =====
BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTA s
v BUENOS-A tRES 10. lunilfl „Columbla".
v NEW-Y0RK 13. junija „Kaiser Franz Josef L"
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodni prevoznih listkov L, n. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Oadix in Las Palma* obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulioa Solin piccelo »t. 2, za tovor in blago pa pri 6. Tarabechia 4. C a, Trst, ulica Pentereaae it 3, I. n.
Ro&tavracijjsi
FINOIMG Trst, tftoCviHUl1
Vsake	le prmzaNt
l»LES
• Vstaj 50 «t«tf«k, pa 9
iIm« «v<re aiMn f - db-
t J i.« prm rs« - Ti.v.not
<} okrle« , TRiBUHV Cr ioa. Tržatka ull o 26. ll>rrl P< ev»r«a Go-'Ua). /slopa d ak-l-a, itvainlh m - metliških strojev, gramofonov. 0-*aatr»jDH0v 14.
F Ba je!
6«rio-\ Stoln« al. 2—*. Pr« aji f>i ab-rka
^a !*• f-anka
Velika zaloga
vssksvrsloeos pohištva
Itti Muzi
(Tvrdka ustanovljena let* 1874).
inl ulica fiettorl m. 1
(Piazza Rossrie-Palaia Maranzi).
HIIMVAC AHCOH
zalega vina na Prošeku štet/. 131
pripor« ea p. 11. občin>tvu in gostilničarjem svojo najizbornejšo istrs*o vino doma ega pridelka iz Vrsara (Orsera) Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od */■ hektolitra naprej.
Prodoialnica ur In dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Drag. Vakjata)
Trst	Corso it. 35.
"Begati izber zlatanine, Frebrnine. dragocenosti in žepnih Tir. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema narofcbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
ČEiLMRMICA
Leonasdo Ren^a
Trst, ul. de! e Acquo 4r
V*?I ksi i bera moških, ženskih ot» cš ' h čevlje /
^pročsln In popravila po ztne»nih cenah
l® ptcoio C^cancich
^ICLnueŠČE šiv ^»irfih bt in koles Luigi Gramaccini
Trst u'ica Barrier«e vec^ hia St 55
Ceae gg ovorne. Plačilo m dMb
Sp e e«8 popnravlj n!« bivalnih «trofev vsakeyd zlt erra P odaja igel, oija in apsratav.
Ku uje in predaja že tauijene Š val e ^t oj«.	6oi

konce8icn?ran zobni tehnik
odJikoran na pariški rszstavi z zlato kolajno „Grand Pnx" in različnimi
Častnimi di lomi
^deluje vsa zobotehnišfea dela. Sp»-cijaliteTa* Zobje brez neba tn krone v porcelanu in zlatu. Cene zmerne.
ul. Nucva 15, li,cd 9-1 in od 3-7
-J

Si "cU8c"rrtoia»tv«n«» dovoljena delavnica ar izdelovanje majoač^ih pećim štediln.kuV
6iyVA»nX EPSEZA — ^Rr
ulica Molino piccolo it 13
(vogal ulica Ca»erma)
Velika isbera majoličo h pefit ▼ modernih bar vab, obiskali in risbah
in iz trp:žnega materijala. Lastna izdeloval niča Štedilnikov
vsakovrstnih oblik in veliko iti. Bogata zaloga maiolicaih plošč za
kuhinje, kopel i, straniš&a itd. Zajcga keramičnih in cementnih
ploSČ za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo.
Zclcga olja in ::: jesitia:::
min in ml ter oseh to-
MHn z i SGSpodlnle TRST - Blfl dslie flcgie J
Uožno U prodajalni le ro s fina srrmM. u kateri lEhka perice odložijo cuie.
Proti nervoznosti, telesni šibkosti <v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najbo jše redilo
Lecikraton
iBto se je izkaz lo nspefno (glasom kiiničnih spričeval), ker vsebuje tudi iecithin in druge r«-dilae enori) tndi v s uč ^u Rachitis (angleška bolezen. — V slučaj-h neu rastenije, nevradteničnega glavob la, nespečnosti, epilepsije, deluje izborao
BROM — LECIKRATON.
V	sluCajih malokrvnrsti
ŽELEZNATI LECIKRATON
pri pljučnih boleznih pa
GUAJACOL — LECIKRATON za Asthma in kožne bolezni
JOD LECIKRATON.
V	prabu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 n 50 kom. K 1 50 - K 3 60 6iavna zalega LEkARNA PIZZUL CISN0LA Trst i orso 14 (Purča Tr? ves). Telefen 2724.
l'l'l'i'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'l'
Podpirajte dr. sv. Cirila in Metoda
G
IGNRZIO POTOCUKa
Trst, ul. Riborgo 28. vogal ul. Betcherie, (-',ru^1:L,V*rr,*r")
Velika zaloga ob'ek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spodnie srajce in srajce vseh vrst. Velika za'oga blaga na meter ali obleke po
m^r' V' ^ ivvrSni^i-i nflipli-grfi^tn^o in	»IH'10 ^ ^^ rtii^nniompi^h car>ah.
Piazza Ponterosso 2
J)urjava $ Co. Jrst
\ Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI
po meri. -- Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- in v ino- h i zemstvu. — VELIKA IZBERA SUKNA /N NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE.
pomlaipo zdravljenje!
S'rup Sal-»aparigl?a, 1 steklenica . . K	l t>0
Popolno ozdravljenje . , . ........5-—
Sirup jodnrat, steklenica.........2"—
popolno ozdravljenje ,...,.... n	6*—
Kr.čistilni čaj, 1 /avoj..........1'20
6 zavojev .... * . n	6.—
lekarna
T st — ulica S. Cii no — Trst

6 priliki Wm
velik foM ur, verižic, zlatih in srebrnih priveskov. Znižane cene.
koSmnDes;ga" Trstfampo S.Giacomo^
Kupujte vse zlate in srebrne darove
m sa birm© m
v dobroznani zlatarnici
Ciacomo Paluello, Trst
Cene zmerne. Via Nuova 42. Cene zmerne.
Sldro-Sjfrup. Sarsapariiise
oompos.
ĆUtil* krvi. 8t*kl«nica K 3 60 in 7 SO.
f Sidro-Liniment. SŽ^
Nadomestilo sa sidro-Paln-Expefler.
BolcfriM ftlajia]»će matil« ta prebijanje. raamaUa.m. ^^	trganj* po udih, l»đ.
Stekl.nica K -.80. « 40, 2.—
imiiia Ceregato
Trst Campo S. Giacomo 2
Frip roča cenjen, občinstvu svojo
trgovino pisarniških In
šDlsKIh potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst.
PrctSojnlo se tudi raolitvtnft! v slov. jeziku.
—----- rt
A*tO'izovana dunajska šoia
— ustanovjjena —
r«z>nja oMek izdelovanja ob'ek in «enla
ANA KOVAK - TRST
ulica San Lazzaro St. It, III.
Trgovina jestvln In koionijalnega blaga —
ARGENTINSKO OLJE
je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodata se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Coatantin - Trst, V. S. Lazzaro st. 16
nasproti cerkve Sv. Antona Novega.
3van Znidarčič

w
I
}{riaangi« trocca
Trst, ul Barriera Wa 8
Mm
#«!ikoi k|omrbaškifeprea»e*o*.
u. f\ a«	ta fc!»*"«» »a*a«n» t »aatfpna
»C ti i »n nrr>«t-:ih o «t.o a »rakav In na«lal. Sitta »a p»r*a *-»•• a * otc*n *» g r- a<«a apo^aalta. ■ •jauj* kenkor« D«BS
Trst, ulica Belvrdera *t®v i9.
P-iporoč« se cenjenemu občlnetvu za obli- n oblak. Postrežba tudi na oom In se razpošilja blago 90 pošti.
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia it II
ro. srago
7 >
> K
H

LcstnitaMinldareit
tnrn lestvln tn kaleiUlalĐeta Usis. ic^^r^z
-- PRODAJA NA ĐBOBVO IN NA DEBELO. —
Priporoča tmii btojo prvo is staro trf9Tlma jestvin ▼ nliei Farneto tO.
Sidro - žvepleno - mazilo.
Zelo olajiujoAe pri liiaja. aoleaaa laka, ltd-LoBCek R 1.—.
Dobi aa akoro v vsaki apoteki ali pa direktnu
lr. IHcfcttr-jtvf apoteki „pri rlatm
Praga I. Elizabelhstraaae 5
i ZAHTEVAm
&M vzor ca in ttosp&sm
" I tn ..................... -jzea
Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piazza delte Poste 4.

PEKI! Kupujte kvas M. <50DINR
izdelan iz pristnega žitnega špirita, - Telefon št. 99 Trst - Piazza (aismbatista Vico št**. 7 - r si

Okusna izbira poiniadanskih. oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za m -ške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač
_ _________ __niča Eleganten kroj po nizkih in pušt^nin
frstTuilca delte Poste iL 5 - IVO KROŠEL - (prel M. Salarini)
IOA C ITT A M LONDRA
Stran X.
»EDINOST« it 124.
Trst dne 7. junija 1914.
Oafte Kao v«
(NOVA KAVARNA)
Tr«t.
Prva udobnost BonU Ubw» Časai-koT. P T krAa* pijate. H>adila nak vrat. Biijarui SarfeTt. T**«mi * SI Poleg karani s« na -aja tudi izi
BUFriT,
kjcv M pin^^i anfta jiili
Iu Dioht^vro pivu. naročila aa dom.
FRANJO AB*AM,
Juraj Karaman
Trst, ulica Fonderia štev. 6
pr»poroča sv< jo
zalogo dalmatinskega vina
iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št. 40.
■asu lf ■
i m
lojzU Boik
m Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII.
] Trgovina delikates, |
j kolonijalnega blaga in jestvin vseh g » vrst. — Blago vedno sveže in prve -
L vrste. — Razpošilja se tudi po pošti n in dostavlja na dom.	9
2311 IIHHHHB1II IIBBB
JADRANSKA mikMmm.
TRST, VI* GUM Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPDJS IN PB0DAJA:
Hi.
ALOR IN DKTU.li P »V v* v )»*■* •kkdil&h.
n
: JADRANSKA.
VLOGE HA KMJ1ŽICE J FTLIJALKE:
DUBROVNIK
kotor ljubljana metković opatija
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
— 41 —i
vloga do daeva vzdiga. " plačni« buku i*
OBRESTOVAL JE VLOG uu tekočem iu tiro računn po dogovoru.
AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK > RAZREDNE LOTERIJE.
MENJALNICA.
UAADNC URE: 9 - iS1/,, 2 7,-5.
ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirja, Zavarovanje vsakovrstnih papiriev preti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja, BORZNA NAROČILA.	INKA80.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
-r ES ICO MPT MENIC. -r

P8Z0R!
Opoldne hi zveCer nbonement Zelo usodno. izSornu Kuhinja in budieJevlško pivo (brez glavobolu). - zmerne ce ne.
Rta
It liri
della Cmtm).
E-	■■—■—■ n—Mu uaiMsagn us
ržažka posgjjlgka m
■■■■■M I
ik IlJgg
> D vin S ! HBI^HH
m	ks E
rirSiiiiiiil
s a kisxe»:v?3»ii s ■ gggpg--~ * b aBBPassaa^. «7 r^islravana sad^a s omejenim
TUST, Psasza dssSJ^ Cassrma S. Radsl. Ig
(v lastni pslac) ahod po glavnih cSap^jicsh.
m
POSOJILA DAJE
na vknjižbo 5Va°/o na menice po Go/0
na za-tave in amorti7aejjo za daljšo dobo po dodvori.
ESKOMPTUJE TRGOV. MINICS.
HRANILHS VLC8S
Si rejema od v.-akega, če tudi ni url in jih obrestuje po
4 VI*
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentrl davek nlačuj- zavod sam. - Vlaga se lahko pn eno krono - ODDAJA DOmače nabiralnike (hranilne pusice).
9
81 III
!ll 191
ma rbi
iai 63
£'3 ISEET-;

Oftabdtaa družba za parne m!!ns (^zz)
t w
Sa|re£Je mlina ko podletfe ¥ avstro ofnkl monarhiji Produkcijsko tmožooet i 22 odi
kg am leto. 55 vigoaor mm ćmm
•lavno zastopstvo!
fcrSina^d prst, trst
ultoa Mira mar štev. 21« ooo
Žito in otrobi na debel*.
JesipGergK, Trst
Rocol - Holiito a vanto štev. 40
Prodajalna ievljev
vseli vrst za motte, ženske ta otroke ii
zaloga usnla. Sprejema naročila po meri h poprmnla.
Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk
Jfaton Žerjal-Trs
priporoma tvoje
trgovino j ostrin
ollca Comsnerciale 18, ■ podružnico ulica Istr s p (Čarbola ugora a). - Prodaja se fito, ova«, kom» rmanovretne otrnb tar «oka tod wa dahain
im\ilt osli3 m dru
za g rivo, petroleja ii stavb materijala
Josip Miceu
Trsi, na S. CUiiM 2- <8t. Iiai)- Telef 2832
VelUui zolosa o tntu
W«)o»n«)li	Vb
Hdn« mrat«, pohlfttvO i otožno In Is modi
tfotavliA, kakor I*
TALENTIH BBE6IAI
gradeč
Podr žnica Trst
al Naovm »L 19.
l*-Tt Cenik *V 1 u«toa}.
BBBg'Bfc	[pio [pja1
Nikdar - do letos!
Vsled r.aknpa velikanske partij (2000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po naoaTiiih
cpDsh.
Mudern. možice obleke od E 14 nepre „ ctroftk-t „ „ „ 8 „ „ obleč.ce za otroke od 3 —10 let „ „ 3 „ Vtlikaafki izbor blaga za obleka po meri. v
<Zadnji ozorci od K 32 naprej) V« lik izbor delavrk h oblek, hlač ?p< dnjib grnic in druerega perila. Vse po na?zmerneićih cenah
Alla citta di Trieste
Trst, ulica G. Carducci štv
FoStn -htaniinićni račun Iti	TELLlfO > št U -
IlR3 uarROEtnO csšicc (safo deposit ) zashrutnb'. vredno-t-n h l.^tin, dokumentov ia ru/.aili drugih vrednot, po^CinCfflS varno proti vi« mu in ožaru. urejeno po n;.jnovetš m načinu ter jo oddaja strankam v n ijem < o ni/.';ih cenah
SSanJa vlog nad 10 milijonov iiraa.
Uradue ure : otl 9 do 12 dopoldne in cd 3 do 5 popoldne. - izpl vsak tJelax'tiiV oh uradnih urah.
rBnirifoTiriririi
Vinko	.«?!!!! Ur
proizvaja najfin. pšenične sss©Ss© in Krmne uM
Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo
mm Mirna Trst ulica M mu Stev.
ŠULIO	TPSt.
TELEFON: 2520 in 723.
!E>rsc - avi
S. - Vlt^^Z
--.-I
bencin, plin, upojni
mjM
Uhiietae;
TesI3 V. G. Vašari IS1, rst
ma mm m nr^sto^in
M 29 Wflh'
•AH Jf a
PaU!
•n m
Tangyes, najizvrstnejše motorje na %	motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. j
LOkomcbiie na benzin in p ro. Prevzemajo delo indu- | čftffpfa ,	sirijskih tovoren kakor: Mlini za moke, stroji za V
proizvajanje clja, tovaren ledu. stroji za ka- . inenolome, stroji in tovarne za cement, f-' stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjavo, s;roji


:oc3 3 s i

} pari čevljev Kr. 1
Vsakemu čitateljn tega lista poSljemo tri pare moških ali ženskih črnih ali rujavih čevljev z močno prir itimi podplati M Kr&n IO. Onemu ki naroči 6 parov pošlif-ino i par za-stonj. — Pošiljatve po
povzetju KEKRIK WEISŽV Tovarna Sov. Ijev Naflys«n* Com. Bora (na Ogrskem;-
Nameščenje za električne
za drobljenje blaga,
a
IZZ3 ODLIKOVANA d
* V V^ V S ®	O
y & Lu s illii iilli
G
či. Elektriena
osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tfrhn Ćrnih potrebščin. Vstkovrstre ce\i. Ciccj( za poljedelstvo in prt še za vino. Olje. zarm
„Mm", EajlKlji in Bijcarejši puki« liiS. ■ Proračcni io
različnega p p
- II
ji m
M


Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, tu- in inozemskih tovaren po najzmer-nejših cenah. Blago prve vrste. - Moderne oblike. Delo solidno in perfektno M12 aag^H a a BESffiBKssagEi
e-r^Jtr- >

i
delavnico zn kovinsko Izdelke
Qiusto Pilotti fi Gius.
lovljen« leta 1842.	TEL. 15-25
Rtv a Pescatorl itev. 14
mpmetlmlitmtm; ImUJbM* mrmtafMe f« " te ŠhmtlH tm fceJa ia
Žtetvfl, cevi Hi zMm •btogt
is vsak« snovi ▼ kosih po 2 m (brez zresavej
1 i I
Hekarn« «n al«a icarn
Onorato Furlai«
rs t, ilica d«Ma Ouardi«* Podružnica Vojaški tre (Piazza della Caserma) štev. 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrste biskotov ter prodaja raznih vin : : in likerjev v steklenicah : :
2H
lOfl
m otroke
sevljarnica Mikolic
TRST
4i. Q. Caprln 16, vo£. ul. delta Onardia 22.
revsema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNiCA.
GOSTILNA MAX
Trst, via Petronio št. 2, (pri novem trgu).
Toči se istrsko vino po 72 v., na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opojo po 96 vinar., domače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi Jedili. — Postrežba solidna
Žgavtjarna
F. Pelenko Trst
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere štev. 1
(prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem
T V R D K A
MiMh
TRST — ustanovljena 1. 1S78 — TRST je preložila svojo
trgovino Sivainif? str^jav
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campaniie šSev.19
v
Zganjarna
BjfflMRP^ifcfliagLl i Iv asa orh&uc-^ Tr«t, ul St dio * 29
! se priprroča cenj. občinstvu za obilen ohi3t<. Prod«ja ae žganje vgth Tr«?t. P^str^ž'^a točna. — Cene 'm^rnp.
Ivan Kri
Trst, Piazza S. Giovai^ni 1
kuhinjskih in kletars«ih pot eh-fcgiO^B HČ n od l«>«a in ple enin, škafov bit- . ć* b ■ >* nt kad, sod^ekov, lopa', rešet, sit in vsakovrstnih koše«-, jerbas-v in metel rer m"^ ™
?PTjnćh pr.d-.p^
* rjo trgovino s kuhinjsko p«»S"0 vs.^ev,>te b ai • d porcelana, z« mlje ernaila, kositarja aii c nka nadalje pasamantorj. , He'«-e i'd. Zi eostil- ičarje ipf. K-Ofljp. se- !je in stekleno posed ' ?a - i >■,
KaREL D t L A IVI;
po visokem c. kr, oampstni&tva
KOtiCESIJONlRANJ Z080»EHNI}<
rrst, ulica Belvedere St
ORDTNArT.TA od 9 i
4. lil. nsdst
i r od 3 \f '
r*


Via Bamsra osedira ste«, m, L n. %
i'ellk izbor moSKlii in ctnišMii oMeli in tleon. Pre-dala proti plaOln M na obroke. UrniR: Z V JI* pop. I
Via Bnrrlera oecchia štsg. 29, L n.
Vsa g. RossEni 2, vegal ul. Peste
Moderna zobna delavnica. - Umetni . a zobje po K 4'—. - Zobje na ®a zlate krone, mostna dela. - Plombi-§ j ranje z materijalom prve r>te po " I kr n 2. - Izdiranje zobov brez bole-I čin po K 2. Jamstvo za vsako delo. 3 Urnik: 9—1 in 3—12. — Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.

Trgovina jestvin in delikates
^ is	t fCiij
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja iti dr.
GL>TkALA
.a PRAGI
Cstanovien» L 186h 90 podrmim C. 17 dupttmšm. OelniAka rUvnlca
K 80,000.000
Kezervni ui %arno»tDf
tlvnoslensko banka, podružnica o trstu
GRADEŽ
otvujM« ? potoka
K 25fOoaOOO
Tolofon : »57 - 1078.
ekspoziture — OPATIJA
IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE.
NAROČILA.	=
BORZNA
na knj k* e
Rentn! dave- plavut* banka Iz »vojen*
°OiOiniO0 Dr* t .aon
na rci3®|'Br'
M