POSLOVALNICA DOMŽALE POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a. Ljubljanska 80. 1000 Ljubljana 1230 Domžale, p p 137 Tel.: 01/433 71 73 Tel. 01/721 96 80 Fa*: 01/433 62 05 Fax 01/721 15 87 E-pošta E-poêta: inío@golttuiist st dom2ale@golttunst.s1 VaS svetovalec za jxitovanja po naroćilu. ■ letalske vozovnice • hotelske rezervacije ■ izposoja avtomobilov • ooćilnice. ootovanía in izleti ■ seimi m strokovna ootovanja * tezikovni íecan v tujím • zavarovanja za pctovanja TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdmova 3. 1000 Ljubljana Tel.: 01 433 71 73, laks: 01 433 62 05 E-poâta: inlo@goltturist.si VRTNARSTVO GAŠPERLIN (- Pomlad prinaša SVEŽINO Potrošniški krediti • po izredno ugodnih obresmih merah z odplačilno dobo do 84 mesecev • našim zvěstím stránkám, nudimo možnost naietja osebnega kredita brez zamudnega potrjevania obrazcev • z nami |e svet manjši - z našo pomočjo si oglejte dogodek leta, svetovno nogometno prvenstvo v Koreji Stanovanjski krediti • svetu|erno m pomagamo vam najti najugodnejšo finančno rešitev za vaš stanovaniski problem • varčevalcem, ki so pri nas sklenili pogodbe v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, nudimo možnost pridobitve ugodnega kredita že po dveh letih varčevanja • odlikujeta nas kratek odziven čas ter prijazna, osebna obravnava strank BA/MAESTRO kartica Na prodajnih mestih že uvajamo spremembo pn plačevanju s kartico BA/Maestro. Namesto podpisa na potrdilu boste odslej v posebno napravo odtipkali svojo osebno štirimestno številko, ki jo uporabljate tudi za opravljanje storitev na bančnih avtomatih. Nov način plačevanja je preprost m predvsem varen. Možnost zlorabe kartice je namreč ob morebitni izgubi praktično nemogoča. Sefi Z uporabo šefov različnih velikosti se najbolje zavarujete pred nezaželenim obiskovalci v vašem domu Odprto vsak delavnik KMETIJA- AG d.o.o. Moste 99, 1218 Komendi C Tel.: 01/834-35-87 Fax: 01/834-14-71 Vrtnarska proizvodnja in trgovina mesnica Trzin • Pestra ponudba balkonskega cvetja: bršljanke, pelargonije, sulfinije. fuksije ... • Semena in gnojila za vrt • Sobne rastline • Namenski subtrati za spomladansko presajanje riasajamo tudi korita PESTRA PONUDBA VELIKONOCMH DOBROT odprto: torek - petek od 8.00 do 19.00 sobota cd 7.00 du 13.00. ponedeljek taprto (11/564 46 00 , Cenjenim stránkám želimo vesele velikonoćne praznike. IQ ) banka domžale ----- Banka za vas A, Ji ru lepo, daje pomlad spet tu? Ce bi bila za nami ledena, snežna zima, bi se res oddahnili in se lenobno preda-jali vse močnejšim sončnim žarkom, med krtinami na trav-nikih z zadovoljstvom rili za regratom ali pa pomirjeno poslušati škrebljanje spomladan-skega dežja. Tem zadovoljstvom se še vedno lahko predaja-mo, vseeno pa se pri tem čemerno nasmihamo in si mislimo: »Ali je to sploh bila zima?« Sneg, ki se nam bo zdaj še mogoče ponujal, ne bo več tak, da bi se ga razveselili. Kakor koli že, vsak je verjetno vesel, ko opazuje, kako so trav-niki vse bolj zeleni, kako od-ganja brstje in kako spomladan-ske cvetice skušajo s svojimi živimi barvami pritegniti pozornost čebel in čmrljev, da jih obiščejo, še preden jih prerase in skrije vse višja trava. Če bi moral narisati pomlad, bi jo, kot večina slikarjev, tudi jaz narisal kot zalo mladenko z ži-vobarvnimi oblačili in dosti ze-lenja. Predvsem zclenje bi bilo pomembno. Pravijo, daje to barva mladosti. Trdijo ludi, da je zelena barva dobra za oči in da pomirja. Menije enostavno všeč. V tokrami številki Odseva smo prav zaradi pomladi sklenili na-meniti nekaj več prostora prob-lematiki mladih v Trzinu. Vprašanj, ki se na tem področju vsak dan pojavljajo v Trzinu, je vse več. Kje naj mladi preživ-Ijajo svoj prosti čas, kako naj ga koristno izrabijo, kako pre-prečiti, da bi mladi zašli na stranpoti? Kako doseči strpěn dialog med mladimi in slarimi? Da bi odgovorili na /.gornja vprašanja, bi lahko napisali cele knjige. Tudi cclotnega Odse- ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: JožeStih Tehnični urednik: KmilPevec Urednik fotografije: Jože Seljak Trženje: Jožica Valeneak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): MarijaLukan Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Tone Ipavec, Ur5a Mandeljc, NuSa Matan, Pelra MuSiC, Viklorija Pečnikar - Oblak, Tanja PrelovSek Marolt, Kalja Rebec, Mojca Triek, Peter Zalokar Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: i600izvodov Glasila Odsev izdaja enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodinlstva in podletla v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. aprila 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. aprila na naslov: Odsev, Mengeška 9,1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) 8: (01)564 45 67 M: (01)564 45 68 Slika na naslovnici: Zvončki pozvanjojo pomladi. ISSN 1408-4902 (foto: Jože Seljak) va ne moremo posvetiti samo tem vprašanjem, zato smo v tej številki ponudili samo nekaj iztočnic, nekaj »kosti za glodanje«, ki bi mogoče lahko služile za širšo razpravo in mogoče ludi akcije na občinski ravni. Mladi v času odraščanja in osa-mosvajanja trčijo ob svet starejših, ki je po svoje že zgrajen in oblikovan. Vsa »boljša« mesta so večinoma zasedena, mladi pa, polili idealov in moči, niso pripravljeni stati ob strani in čakati, da bi prišli na vrsto. Tudi sama družba tega od njih ne zahteva, a žal običajno daje prednost tištim, ki imajo več izkušcnj in ki so se že izkazali. Ni čudno, da mladi s tem niso zadovoljni, Da bi radi spremenili svet in da že po naravi stvari pos-tajajo revolucionarji in prevratni-ki. Tudi to je gibalo razvoja. Žal pa sc dosti mladih ni pripravljenih zares spopasti in izkazati, kot od njih pričakuje svet odraslih. Lažje je zahajati v družbo vrstni-kov, posedali po lokalih, se opijati in celo drogirati, se po svoje zabavati in početi stvari, pri katerih gredo starejšim v »urejeni« družbi lasje pokonci. Pri starejših pogosto slišimo nes-trpne izjave: »Delat naj gredo, mularija. Ko smo bili mi toliko stari, smo garali! Še kruha nismo imel, ampak mi nismo bili taki razvajenčkil« Ob tem spregledajo, da se je svet od časov, ko so bili oni pubertet-niki, močno spremenil in da so tudi sami po svoje prispevali k vzgoji mladih, da so postali takš-ni, kot so. Življenjska raven v naši družbi in tudi v svetu na sploš-no nezadržno raste. Praktično se vsi starši trudijo, da bi za svoje otroke zagotovili dosti boljše življenjske pogoje, kot so jih imeli oni. Če že sami mislijo, da bi se bilo dobro držati starih pravil vzgoje, jih v spremembe silijo drugi. »Če imajo že vsi to in to, moj otrok ne bo slabši!« Včasih gre kar za tekmovanje v lem. da bi navzven z najrazlič-nejšimi stvarmi, ki jih kupujemo in dajemo svojih otrokom, pokazali, kako dobro nam gre. Otroci se nehote spremenijo v statusne simbole. So zelo lepo in kako-vostno oblečeni, imajo drage šol-ske potrehščine in najrazličnejše dodatke. Hodijo na enkratne po-čitnice, drage izlete v tujino, na lake in take tečaje iin. Imajo dra- ga kolesa, računalnike, športne pripomočke, če so starejši, pa seveda že avtomobile ... Mladi imajo »vsega dosti«, vendar tega sploh ne znajo več ceniti, ker se jim zdi vse samoumev-no. »Ja, to pa že moramo imeti, saj imajo te stvari že vsi!« Pri zadovoljcvanju vseh teh potreb starši dostikrat nimajo več časa, da bi se usedli, pogovorili in pozabavali s svojimi otroki. Družine postajajo le še nekak-šne družbene celice, kjer se starejši in mlajši srečujejo, ko se prehranjujejo, ko gredo spat in ko si sporočajo potrebe po novih dobrinah. K sreči povsod ni tako hudo, ponekod paje še hujše, saj se člani družine ne srečujejo več niti pri kosilu in celo spat hodi vsak ob svojem času. Otroke tako marsikje zasujejo z gmotnimi dobrinami, hitro Iju-beznijo na daleč, za pravo vzgojo in uvajanje v življenjske preizkušnje pa zmanjka časa. Potem pa slišimo opazke: »Saj mladi nič ne znajo! Nič ne znajo ceniti! Samo presiti lenu-hi so!« Pa so se mladi marsikaj naučili bolje in hitreje od starejših. Bolje se spoznajo na področje sodobne informatike, računalnike, na nove komunikacije, zabavne tehnologije ... Žal pa o vrednotah, ki so bogatile prejš-nje generacije in ki so verjetno temelj zdrave družbe, vedo premalo ali jih sploh ne poznajo. Za marsikoga so te vrednote že preživete, nazadnjaške in pri-merne za odpad. Žal ob lem spregledajo mcdčloveško toplino, medsebojno spoštovanje. sočustvovanje, pridnost, delav-nost, varčevanje in celo nacionalni ponos ... Vse te vrednote je prejšnji način življenja vse-boval in zato še vedno z nostalgijo rečemo »dobri zlati stari časi«, pa čeprav ii stari časi verjetno niso bili boljši od se-danjih. Bili so dosti bolj prijazni, kot so časi, v katerih se za svetle like postavljajo razni internacionalni kvazi junaki in junakinje, kot so Terminator, Rambo, Barbike in druga nešte-ta neživljenjska bitja, ki postajajo del naše in svetovne kultu- V soboto, 16.marca, seje na poti s carine k mehaniku, ki ga bo dodělal v pravo in učinkovito gasilsko vozilo, ustavil novi tovornjak, ki gaje trzinsko PGD kupilo z denarjem, nabranim v preteklih letih. Ta sredstva so deloma zbrali člani društva sami, nekaj je že v prejšnjih letih prispe-vala Občinska gasilska zveza Domžale, največji del paje zagotovila Občina Trzin, kar je povsem razumljivo glede na to, daje skrb za požarno varnost pomembna naloga občine. V času med lansko proslavo 95. obletnice ustanovitve društva in bližajočo se 100. obletnico ter še pred iz-tekom prvega mandata organov trzinske občine bodo tako trzinski gasilci pridobili vozilo s cisterno in drugo potrebno opremo, s katero se bodo lahko spopadli z vsakim, še tako hudim požarom; pri čemer seveda upamo, da bo priložnosti za tak spopad čim manj ali dajih sploh ne bo. Kot smo poudarjali vsi navzoči, med-tem ko smo si ogledovali novo pridobitev, bomo še najbolj veseli, če se bo izkazalo, da smo tovornjak kupili pravzaprav samo za parade. Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: lnfo@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ Pomlati V teh dneh je tako rekoč izbruhnila pomlad. Topli dnevi so omogočili, daje nemudoma začelo vse brsteti. In ti dnevi prinašajo, kot vsako leto, običajne pomladne aktivnosti. Treba bo spet počistiti občino in pospraviti za pretežno domačimi onesnaževalci naj-različnejše odpadke, ki so se nabrali od lánské do letošnje pomladi. Čeprav je Ie treba reči, da se včasih člověku zdi kar nekoliko za malo vse skupaj, ko pogledaš kup odpadkov, ki jih je nekdo pripeljal s prikolico ali celo s traktorjem in jih stresel naravnost pred tablo z napisom »Prepovedano odlaganje odpadkov«. Pri tem se takle nekdo nič ne zmeni ne za prizadevanje ljudi, ki vedno znova čistijo za njim, in ne za to, da svinja po zemljišču, ki je nekogaršnja last-nina, medtem ko bi sam morda celo podiv-jal, če bi kdo samo stopil na njegovo trato pred hišo. Lahko pa daje bil tudi kak tič, ki seje nalašč potrudil, da bi dokazal, kako nesposobna je naša občina, ki ne poskrbi za čisto okolje. Tudi take imamo. Še vedno se spominjam občana, ki seje podpisal pod peticijo, češ da v skrbi za okolje nasprotuje posegu na neko zemljišče, nekaj dni kasneje pa so ga drugi občani videli, kako je vozil odpadke na to isto zemljišče. A to so na sre-čo le izjeme. Če namreč odmislimo objest-no mladež, ki je zdaj na pomlad spet začela z večerními druženji po gozdnih jasah ok-rog Trzina, kjer pušča za sabo prazne stek-lenice in pločevinke, je le treba priznati, da je odpadkov v gozdu vseeno manj, kot jih je bilo še pred nekaj leti. Upajmo, da predvsem zato, ker smo vsi skupaj bolj okoljsko osveščeni in ker je morda le komu nerodno ob misli, da bi odvrgel v gozd odpadke, ki bi jih potem sosedje ob čistilni akciji zbirali in skrbeli za to, da bo okolje, ki je tudi njegovo, kolikor toliko čisto. Po drugi strani pa naj še enkrat poudarim, daje odpadke mogoče brez kakršnihkoli stroškov oddati tudi na odlagališču v Dobu. Hkrati izkoriščam to priložnost, da Vas, spoštovani občani in ob-čanke, opozorim, daje Občina Trzin tudi letos poskrbela za odvoz kosovnih odpadkov spomladi (3. aprila) in bo poskrbela zanj tudi jeseni. Ravno tako tudi za zbiranje t.i. nevarnih odpadkov (kemikalije, stara zdravila, škropiva, stare baterije in akumu-latorji ipd.), ki bo tokrat na vrsti 17. aprila. Skrbimo torej za svoje okolje vsak dan in v vsakem kotičku naše občine! Ne mislimo, da plastenka, ki jo odvržemo v travo, ni nič v primerjavi s tem, koliko strupa izbruhajo vsak dan v zrak dimniki v kakem velikem industrijskem mestu. Kajti na koncu bo do-volj kapljica, da se bo ocean razlil čez rob. In ker sem ravno pri vodi, imejmo vsak dan v mislih opozorilo, da bo čista voda čez dvajset, morda že čez deset let, bolj drago-cena kot zlato ali nafta. Tone Peršak KAKO UPORABITI INFORMACIJE V SVOJEM 0K0LJ0 X ravijo, da so informacijo in znanje vstopnica v družbo tehnologije, ki nas čaka v bodoče. V Sloveniji je izrazito velik razkorak med aktivnimi uporab-niki elektronskih informacij iz mest-nih jeder in tistimi, ki živijo v manj mestnih okoljih. Tudi na območju Trzina je vse več takih, ki pri svojem delu in tudi življenju vsak dan upo-rabljajo elektronske informacije, vendar paje še vedno tudi dosti takih, ki se poslovanja z računalnikom kar malo bojijo ali pa se ga celo branijo. Prav zaradi tega so v prostorih stare osnovne šolc v Trzinu 21. marca popoldne pripravili brezplačno delav-nico, na kateri so vsem, ki jih je zanimalo, prikazali, kako lahko koristno uporabijo informacije v svojem poslovnem okolju. V sodelovanju z Občino Trzin so predstavniki združenja GIZ Podjetnost in zavoda Meta ude-ležencem prikazali, kako s pomočjo spletnih strani sploh priti do različnih bank podatkov in drugih informacij Med drugim so predstavili, kje je mogoče dobiti osnovne informacije o vladi, državi, zakonih, predpisih, gospodarstvu, obrti, prikazali pa so tudi, kako je mogoče za »domačo rabo« uporabiti različne poslovne informacije - kako ti podatki lahko olajšajo poslovanje malih podjetij, iskanje partnerjev in poslov. Del pozornosti so namenili možnostim za povečanje ; konkurenčnosti posameznih podjetij s pomočjo informacijske tehnologije, prikazali pa so tudi, kako se představ- 1 lja in kako bi se še lahko predstavljala naša občina ter program PCA Podjet-nik. Delavnice se je udeležilo kak ducat podjetnikov in drugih zainteresiranih iz Trzina. Po splošni oceni je vsak odnesel vsaj nekaj koristnih informacij o tem, kako lahko s pridom izrab-lja računalniške povezave. OOSïV 5 c JEMCEVA CESTA BO LE DOBILA NOVO PODOBO N, a zadnji seji občinskega sveta so predstavili nov predlog za ureditev Jemčeve ceste, po katerem ulice ne bi širili in opremljali s pločnikom, temveč bi na njej znajrazličnejšimi prijemi upočasnili promet. Še v nekdanji domžalski občini so obnovo Jemčeve ceste v starem delu Trzina uvrš-čali med prednostne naloge - že leta 1996 so izdelali načrt za njeno posodobitev, vendar so začetek del prestavljali iz leta v leto. Tudi med predreferendumskimi ob-Ijubami za novo občino je bila obnova Jemčeve ceste ena od paradnih obljub kandidatov za vodstvo nove občine. In res, takoj ko smo občino dobili, je občinsko vodstvo v prvem samostojnem proračunu zato nalogo določilo potrebna sredstva, vendar pa seje spet vse zataknilo pri sog-lasju lastnikov zemijišč ob cesti. Kar nekaj je takih, ki ne želijo prodati ozkih trakov zemlje, ki bi bili potrebni za pred-lagano rešitev razširitve ceste, prav tako pa niso pripravljeni dati občini služnostne pravice, kar bi tudi omogočilo razširitev ceste. Ker tudi na dveh občnih zborih me-jašev Jemčeve ceste niso dosegli rešitve, so na Občini začeli iskati drugo rešitev. Po enem predlogu naj bi na Jemčevi cesti uredili enosmerni promet, v zadnjem času paje bilo slišati vse več glasov za preure-ditev prometnega režima na Jemčevi tako, da bi na njej omejili hitrost na 30 km/h. Občinaje naročila prometno študijo, ki "aj bi pokazala, kakšna rešitev bi bila naj-primemejša, saj bi bilo smiselno, če bi c«to uredili istočasno, ko bodo tam pola- Sah cevi za piin Razkopavanje zaradi p|i_ (''^'je Trzina bi namreč lahko izkoris-" |udi za zamenjavo dotrajanih in zdrav-_u Škodljivih vodovodnih cevi, seveda pa iih ZajP°Sodobitev d™gih infrastrukturno vodov na območju zgomjega delà Tr- a, med drugim tudi za posodabljanje ^Mierazsvetljave. Širitev ceste bi bila celo nevarna Študija, ki sojo pripravili strokovnjaki podjetja Urbi, je pokazala, da posodobitev Jemčeve, za kakršno so se na občini doslej og-revali, niti ne bi bila v celoti izvedljiva, saj bi zaradi nekaterih objektov, postavljenih tik ob cesti, enostavno ne mogli povsod zgraditi pločnika, vsaj ne v takšnih dimen-zijah, kot bi si želeli. Nekatere objekte pa bi bilo treba tudi rušiti. Po prvem predlogu je bilo predvideno, da naj bi bila cesta široka 5 m, ob njej pa naj bi bil od 1,00 do 1,20 m širok pločnik. Kot smo že omenili, seje pokazalo, da bi se bilo teh dimenzij na celotni trasi zelo težko držati, vendar pa bi s takšno razširitvijo dosegli, da bi cesta omogočala vožnjo s hitrostjo do 50 km /h. Izkušnje kažejo, da bi nekateri vozniki ob takih razmerah, to je ob Iočitvi motornega in peš prometa, vozili celo hitre-je in da bi cesto včasih tudi izkoriščali za obvoznico, s katero bi se izognili morebit-nim kolonám na Mengeški cesti. Takšna cesta sredi naselja bi bila celo nevarna, saj tudi pločnik ne bi povsem zaščitil pešcev in kolesarjev na njej. Še zlasti če upoštevamo, daje primerna širina pločnika, ki omogoča varno srečevanje pešcev, vsaj 1,50 oz. 1,60 m. Enosmerna cesta bi stvari zapletla Tudi ideja, da bi Jemčeva cesta postala enosmerna, po rezultatih prometne študije ni najbolj posrečena. Izkazalo seje namreč, da bi z uvedbo enosmernega prometa odprli celo vrsto drugih problemov, ki bi bili težko rešljivi, problemi pa bi se pojavili tudi na drugih cestiščih. Predlog za upočasnitev prometa Strokovnjaki so se zaradi vseh omenjenih pomislekov v zvezi s prvima dvema reši-tvama začeli ogre vati za tret-jo, ki predvideva, da naj bi Jemčeva cesta ostala tako široka, kot je zdaj, na njej pa bi z najrazličnejšimi posegi spremenili prometne razmere, tako da bi bilo po njej mogoče voziti le 30 km/h. Strokovnjaki v študiji opozarjajo, da so bile mestne in vaške ceste nekdaj namenjene predvsem pešcem in življenju ljudi ob cesti. Na ulicah so se ljudje srečevali, družili, zabavali in trgovali. Prav ulice so bile tisti prostor, ki je kraju dajal značilen utrip. Množični razvoj avtomobilizma paje začel ljudi odtujevati, pešci in kolesarji pa so zelo ogrožani. Naša naselja so prav zaradi prometnih cest postala neprijazna in celo sovražna, še zlasti do otrok. Prav zaradi tega se po svetu vse bolj uve-ljavlja ideja, da bi ljudem - pešcem, kole-sarjem, vrnili, kar jim gre, kar naj bi jim pripadalo. Vse bolj se uveljavlja pojem umirjanja prometa. V naseljih naj bi ceste in ulice spet dobile bolj bivalno in pove-zovalno vlogo. Promet na takšnih ulicah lahko umirijo s celo vrsto gradbeno-teh-ničnih in drugih ukrepov. V prvi vrsti gre za fizične, svetlobne in druge naprave pa tudi za ovire, s katerimi udeležencem v cestnem prometu onemogočijo prehitro vožnjo, s katero ogrožajo sebe in druge. Med drugim lahko na počasnejši promet vpliva tlakovanje določenih delov cestišča, ureditev krožnih križišč, grbine, ploš-čadi, postavljanje cvetličnih korit, talne oznake, oženje cestišča ali zamiki osi in spremembe voznih površin. Za kaj se bodo v primeru Jemčeve ceste odločili, še ni povsem jasno, verjetno bodo uporabili kombinacijo najrazličnejših možnosti. V študiji so strokovnjaki predlagali, da naj bi vsaj del cestišča imel ravno površino, ki bi omogočala vožnjo z rolarkami in kolesi, hkrati pa so tudi za to, da cestnih površin ne bi dvigali ali spuščali, ampak da naj bi bilo vse na eni ravnini. Menijo, da bi morala cesta omogočati, da bi imeli pešci in kolesarji na njej dovolj prostora in da bi lahko vozniki avtomobilov pravo-časno opazili kolesarje, pešce in otroke na cestišču in temu primerno prilagodili hitrost vožnje. Hkrati pa bi z vsemi predvi-denimi ukrepi poskrbeii za lepši videz ceste in kraja sploh. V študiji je tudi na-mig, da naj bi vzdolž Pšate uredili kole-sarsko in pešpot. Ideja je vsekakor vredna razmisleka, vendar pa bo treba pri izdela-vi projekta pohiteti, saj bo treba náčrte uskladiti s Petrolom, ki naj bi že kmalu začel z urejanjem plinovodnega omrežja po naselju. Miro Štebe SUA OBČINSKEGA SVETA: KAKŠNA BO PODOBA TRZINA i javnost (tista, ki pač bere tele vrstice in ki bere Uradni vestnik) obveščena, daje občina odprla svoja vrata za vse predloge v zvezi s posegi v trzinski prostor. Nenazadnje je bil sklep sprejet (seveda z nekaj glasovi proti), kar pomeni, da začne 25. marca teči trimesečni rok za zbiranje pobud in predlogov za spremembo prostor-skih sestavin. Pobude in predlogi morajo biti, kajpak, pripravljeni v skladu z zakoni in drugimi predpisi, skupaj s posebnim obrazcem (ki ga dobite na vložišču Občine Trzin) pa jih oddáte na sedež Občine Trzin do 24. junija. Tudi pri drugi točki dnevnega reda smo še vedno pri posegih v prostor, in sicer pri ureditvi trzinskega T-3 centra. Svetnike je s programom sprememb in dopolnitev o ureditve-nem náčrtu le-tega sezna-nila Patricija Vidic, absolventka krajinske arhitekture. Spremembe bi bile štiri, in sicer bi na severnem delu T-3 centra (za boljšo orientacijo, tam stoji tista lepa polkrožna stavba, kjer bo svoje prostore v kratkem dobila občina) uredili nova javna parkirišča. Na tem delu bi poskrbeli tudi za dodatno razsvetljavo. Tudi pešpot ob Pšati naj bi dobila nove luči. V južnem delu pa bi bilo potrebno urediti odlok o mešani namembnost stavb. Naj-pomembnejši vzrok za spremembo namem-bnosti je interes občine, da bi v te prostore namestila dom (oziroma oddelek) starejših občanov, poleg tega bi v območju osrednjih objektov uredili tudi knjižnico, zdravstveni dom in druge prostore za razne oblike kulturne dejavnosti. Svetnike je zanimalo, ali bo ob novih parki-riščih dobro poskrbljeno za varnost otrok (saj veste, šola je le lučaj od te stavbě) in ali bi imela intervencijska vozila kljub novim parkirnim prostorom še vedno prost dostop do te zgradbe. Porajala so se tudi vprašanja, če so parkirišča v podzemnih garažah že polno zasedena in kako velikje ta finančni zalogaj. Županje zagotovil, da bodo parkirišča urejena tako, da bo verjetnost, da bi se lahko otroci znašli na njih, najmanjša. Tudi intervencijska vozila bodo še vedno imela prost dostop. Podzemne garaže so namenjene le stanovalcem blokov v T-3 centru in niso javna. Za nova parkirišča pa bi morala občina od-riniti od 2 do 3 milijone tolarjev. Svetniki so pred- stavljeni program nato sprejeli, dodali pa so sklep, da bo občinska uprava izbrane-mu izvajalcu za pripravo sprememb in dopolnitev o T-3 centru posredovala tudi predloge iz razprave s seje občinskega sveta. Javna razsvetljava Drugo obravnavo je doživel odlok o javni razsvetljavi. Svetniki so odlok soglasno sprejeli, ena izmed novosti tega odloka pa je, da naj bi pristojen koncesionar javno razsvetljavo pregledoval enkrat tedensko (torej kmalu ne bo nič več romantičnih noči brez luči). Soglasno je bil sprejet tudi sklep o pripravi občinskega stanovanjskega programa. Župan in občinska uprava so se s tem obvezali, da bodo proučili, kolikšne so sta-novanjske potrebe v občini. V skladu z ugotovitvami bodo nato pripravili ustrez-ne predloge o določitvi obsega lokacije in dinamike graditve stanovanj, o načinih zagotavljanja pomoči pri nastajanju in delovanju neprofitnih stanovanj, o opredelit-vi stanovanjskih programov za invalide in podobno. Jemčeva cesta Tudi sklep o rekonstrukciji Jemčeve ceste je bil sprejet brez dodatne razprave. ln sicer je občinski svet sprejel sklep za spremembo projekta o njeni rekonstrukciji, saj so se vsi dosedanji napori in predlogi izkazali kot neuspešni. Kljub dvakratnemu zboru stanovalcev Jemčeve in kljub mnogim idejam (ena izmed njih je tudi uredba prometnega režima v eno smer), ki so jih imeli v zvezi z njeno ureditvijo, pa stanje na njej, žal, ostaja takšno, kot je bilo že do sedaj. Cesta je polna vboklin in jam, asfalt je na več mestih razlomljen. Načrti, kakršni so bili v pripravi do sedaj, so padli v vodo, ali zaradi prebivalcev Jemčeve, ki zemlje niso hoteli prodati, ali zaradi same situacije v naravi, zaradi katere na-črtovanega projekta na nekaterih mestih sploh ne bi mogli izvesti. Nov projekt ureditve Jemčeve ceste naj bi upošteval razmere v naselju in omogočil moderniza- Z e kar nekaj časa je minilo, odkar sem bila nazadnje na seji občinskega sveta, in sem na tokratni ugotovila, daje kar dobro, če si tu in tam prisoten na sejah. Vsaj lahko ugotoviš, kaj in o čem svetniki de-batirajo in kaj se bo v Trzinu v bodoče dogajalo. Tako ti je tudi prihranjeno pre-senečenje, ko enkrat vidiš v modro oble-čene deiavce, ki prekopavajo zemljo, ali pa ko tvoje oko uzre posekáno grmovje ob travniku, kjer je načrtovan bodoči trzinski športni park. ln kakšne sklepe so tokrat sprejeli naši svetniki? Pojdimo lepo po vrsti. Posegi v prostor Prva točka dnevnega reda je bila namen-jena začetku postopka za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskega dokumenta na območju občine Trzin. Sprejetje lega sklepa bi konkretno pomenilo, da občinski svet vsem občanom Trzina ponudi možnost, da izrazijo svoje želje, pobude in predloge glede posegov v prostor. Županje v razpravi poudaril, da bi s sprejet-jem tega sklepa olajšali delo naslednjemu občinskemu svetu, saj je postopek za pri-dobitev ustreznih dovoljenj dolgotrajen. Poleg tega bi občinski svet še vseeno ob-ravnaval vse pobude za posege v prostor in bi jih lahko tudi zavrnil. S sprejetjem tega sklepa tako tudi ne bi ogrožali avto-nomije naslednjega občinskega sveta. Kljub županovim trditvam, daje sklep le v dobro občanov, pa seje ob glasovanju še vedno zatikalo. Nekateri svetniki so namreč izrazili mnenje, da bi to lahko pomenilo odprto pot za pozidavo Trzina (čeprav naj bi bili svetniki soglasno proti temu), iz zadnje vrste paje bilo slišati tudi komentar, da se za sprejem tega sklepa tako zelo mudi zato, ker sta na tehtnici občinski interes in pa interes lastnikov kapitala, ki že imajo náčrte, kam vse bi lahko denar naložili in kaj vse bi lahko zgradili. Županje znova poudaril, da sklep ne pomeni nič drugega kot to, daje trzinska r oDsev cijo in rekonstrukcijo cestišča v obstoječi Širini in tudi izgradnjo ter posodobitev komunalne infrastrukture na tem območju. Pri naročilu in pripravi projekta pa bi bilo potrebno v največji možni meri upoštevati tudi većinska stališča prebivalcev Jemče-ve ceste. počitnice Čeprav je šele marec, pa svetniki že raz-mišljajo tudi o počitnicah. Na take misli jih je pripeljala predvsem razprava o prodaji počitniških objektov, katerih lastnice so občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Svetniki naj bi sprejeli sklep, da bi občina Trzin postopoma odprodala svoje lastniške deleže na počitniških objektih, za uporabo katerih med možnimi uporabniki ni interesa. Občina Trzin je takrat, ko seje odcepila od občine Domžale, v skladu s pogodbo razdru-žitve skupnega premoženja, postala 5% solastnica planinske koče na Veliki planini, počitniških stanovanj v Stinici, počit-niške hišice v Čatežu ter ene počitniške prikolice. Glede na to, da se v treh letih, odkar Občina Trzin obstaja, ni pokazalo nikakršno zanimanje za navedene objekte, da nihče izmed svetnikov teh objektov niti ne pozna in ne ve, v kakšnem stanju so, in daje potrebno račune za vzdrževan-je vseeno plačati, se zdi, da bi bilo deleže občine Trzin najbolj smiselno odprodati. Vendar pa zadeva ni tako zelo enostavna. Med svetniki je bilo namreč stišati mnenje, da bi bilo dobro katerega izmed teh objektov kupiti (najbolj je bila na udaru ob-morska Stinica) in ga oddajati v najem tištim, ki bi to želeli. Ce bi se izkazalo, da med Trzinci resnično ni interesa za te objekte (splošno mnenje je bilo, da nihče do sedaj niti ni vedel, da bi lahko počitnikoval v teh objektih), pa bi jih lahko kasneje prodali. Drugo stališče, ki gaje bilo slišati med razpravo, paje bilo to, da bi tak nakup pri-nesel veliko administrativnega delà, glede na to, daje hrvaška zakonodaja glede pro-dajanja hrvaške zemlje in objektov tujcem izredno nenaklonjena. S tem se postavi res-no vprašanje, koliko časa bi preteklo, preden bi objekt v Stinici sploh lahko postal počitniška rezidenca Trzincev. Ko seje odvijala že trideseta minuta razprave o počitniških objektih, je přišel na dan predlog, da bi to točko dnevnega reda prekinili in da bi do naslednje seje občinskega sveta poizve-deli, kakšno je mnenje drugih občin o prodaji objektov v Stinici občini Trzin in koliko je administrativnih zaprek. Ostale točke dnevnega reda so minile brez posebnih razburjenj in dolgih razprav. Svetniki so se ukvarjali s statusom javnega pod-jetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik (status tega podjetja še ni urejen tako, kot bi moral biti), z nakupom parcel v industrijski coni (ki jih prodaja LB Leasing d.o.o. in za katere ima občina predkupno pravico), seznanjeni so bili z delom defek-tologinje v zdravstvenem domu Domžale, s katero občina sodeluje že celo leto in nena-zadnje tudi s poročilom župnijskega urada Trzin o porabi proračunskih sredstev. Občinski svet je ob tem presodil, da bi bila potrebna posebna razprava o tem poroči-lu, in bodo na naslednjo sejo povabili predstavnika župnijskega urada. Na koncuje župan še na kratko povedal, kako potekajo načrti, ki so že nekaj časa v teku. Tako se že zbirajo ponudbe za izva-jalca za športni park (zanj so že počistili teren), Na Gmajni (ulica v industrijski coni) že delajo infrastrukturo (plin, vodovod ...), prav tako že zamenjujejo vodovodne cevi do Vodohrama. Za občinske prostore v T-3 je bilo vloženo gradbeno dovoljenje, teče pa tudi postopek za izde-lavo prizidka k osnovni šol. Naročen je že projekt za pločnik na Mengeški cesti od križišča do pekarne Kralj. Kmalu pa naj bi bila dokončno urejena pešpot ob Pšati (zaenkrat se konča pri Taubi centru). Pripravlja se tudi odlok o kolesarski stezi (celotna kolcsarska steza naj bi namreč potěkala od Ljubljane pa do Domžal). Če ste se zadnje čase kaj sprehajali po Trzinu, pa ste lahko ugotovili, daje že urejena potka med Košakovo in Mlakarjevo ulico. Tudi pobud svetnikov je bilo kar nekaj. Na primer, da bi bilo potrebno preverjati delovanje hidrantov, da bi iz trzinske smeri na magistralni cesti lahko uvedli samostojen pas za zavijanje v industrijsko cono in še kaj. Mateja Erčulj -arsikdo je bil prijetno presenećen, koje videl, da so delav-ci za pešce začeli urejati povezavo med Košakovo in Mlakarjevo ulico. S tem so za marsikoga skrajšali dostop do lokalov na Kidri čevi cesti. Do zdaj je preko tistega travnika peljala le uhojena Pešpot, ki pa za marsikoga ni bila uporabna, še zlasti, če je bilo nanjej blato ali kadar je bila trava mokra. Z_/emljišče, kjer bodo kmalu začeli urejati bodoči trzinski športni park, so že očistili. Treba je poudariti, da so za začetek samo očistili teren, kije bil marsikje močno zaraščen, neredko pa tudi zasut z najrazličnejšimi odpadki in smetmi. Tišti, ki so si delà ogledali, so bili prav začuđeni nad obsežnostjo divjih odlaga-lišč, ki so se skrivala v podrasti. Pravijo, da bodo kmalu po tem, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, vsaj na tistih zemljiščih, ki so v lasti občine, lahko začeli urejati športne objekte, ki so jih prcdvideli v osrednjem delu parka. Sicer pa s podrobnostmi ure-ditve parka občinsko vodstvo zdaj seznanja posamezna trzinska društva. L_ _ NA KRATKO IZ SOSEDNJIH OBČIN KAJ MORA OBČAN VEDETI KJE DOBI INFORMACIJE KAKO DO OPTIMALNIH REŠITEV IN STROŠKOV PRI PREHODU NA ZEMEUSKI PLIN NA KAKŠEN NAČIN KAR NAJHITREJE DO ZEMEUSKEGA PLINA V TRZINU UVOD Dejavnosli za plinifikacijo Trzina so se pričele lakoj po podpisu kon-cesijske pogodbe, čeprav še niso vidne. Trenutno strokovnjaki prido-bivajo vse potrebno, to je sezname lastnikov zemljišč, izdelujejo osnovno shema omrežja, začenjajo pridobivati soglasja lastnikov zemljišč za polaganje plinovoda (pogodbe o služnostni pravici vkopa plinovoda). Upoštevati paje potrebno tudi dějstvo, da je izvedba na-pajalnega plinovoda za Trzin vezana na plinifikacijo občine Mengeš. PLINOVODNO OMREŽJE V TRZINU Posamezne dele Trzina bodo na omrežje zemeljskega plina priključe-vali fazno. V Mlakah in industrijski coni je večina objektov že priključena na ob-stoječc plinsko omrežje tekočega naftnega plina, ki gaje koncesionar PETROL odkupil. Obstoječe omrežje bo potrebno delno posodobiti. Objekti na tem območju bodo zemeljski plin dobili v l.fazi plinifika-cije - predvidoma še v letu 2002, o čemer bodo vsi sedanji uporabniki tekočega naftnega plina obveščeni do konca maja 2002. STROŠKI PRIKLOPA NA PLINOVODNO OMREŽJE Skladno s koncesijsko pogodbo znaša cena za priključek na plinovodno omrežje: - v zgradbah z več kot štirimi stanovanjskimi cnotami......................... 30.000.00 SIT/odjemalca (brez DDV) - v zgradbah z manj in vključno štirimi stanovanjskimi cnotami............................. 60.000,00 SIT/odjemalca (brez DDV) Tako določena cena priključka velja, će je dolžina hišnega priključka od uličnega plinovoda do požarne pipe porabnika manjša od 12 m (stroške nad 12 m se zaračuna odjemalcu na osnovi dejanske vrednos-ti izvedenih del). V ceno je vključen tudi jekleni del hišnega priključka, glavna zaporna pipa in zaščitna omarica. Te cene prikliučkov bodo vcljale samo med gradnjo osnovnega omrežja. INFORMACIJA O STROŠKIH IZVEDBE NOTRANJE PLINSKE INSTALACIJE Informativno bodo stroški izvedbe notranje plinske instalacije od 350 do 700 tisoč tolarjev za tište investitorje, ki še niso priključeni na obstoječe omrežje tekočega naftnega plina in nimajo interne plinske instalacije v hišah. Za investitorje, ki so že priključeni na plinsko omrežje tekočega naftnega plina in že imajo v hišah plinsko instalacijo 1er naprave, bodo stroški manjši. Pri njih bo potrebno le preveriti ustreznost napeljave (jo delno sanirati) in prilagoditi ali zamenjati plinske regulatorje in šobe. V posameznih primerih predvidevamo menjavo plinskih peči zaradi dotrajanosti ali boljših izkoristkov, kar pomeni manjšo porabo plina, torej bodo stroški porabljene energije manjši. Investilorii bodo imeli možnost koriščenia ugodnih namenskih nosoiil. Zato bo plinifikacija dostopnejša širšemu krogu prebival-ccv Trzina. PLINSKA INSTALACIJA V OBJEKTIH Plinska napeljava v hiši zajema hišne plinovode od požarne pipe pred oziroma na hiši do skrajne točke dimnega odvodnika - dimnika, in sicer : • hišne plinovode in zaporne armature-plinske pipe ter varnostne elemente od požarne pipe do trošil • hišno regulacijsko merilno postajo • plinska trošila (peči za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, štedil-nik ...) • sistem dovoda zraka za zgorcvanje • sistem odvoda dimnih plinov • VRSTE PLINSKIH GRELNIKOV GLEDE NA NAČIN ZGOREVANJA - KURIŠČA (PG GRELNIKI) NA NARAVNI VLEK: so naprave, pri katerih upore zaradi dovoda zraka v kurišču in odvodu dimnih plinov premaguje naravni vlek v dimniku. - KURIŠČA (PG GRELNIKI) S PRISILNIM VLEKOM: so naprave z ventilatorjem, ki premaguje upore zaradi dovoda zraka v kurišču in odvodu dimnih plinov. - POMEMBNO: Na izbiro investitorji ne morejo vedno vplivati, narekujejojo višina in premer dimnika itd ... Le pravilno vgraiene (dimenzionirane) naprave, sistemi za zajem zraka in odvod dimnih plinov nam zagotavljajo varno in nemoteno obra-tovanje! Delà na plinskih instalacijah lahko opravljajo samo usposobljeni in registrirani izvajalci. Nadzorna služba koncesionarja bo přiklop na omrežje zemeljskega plina izvedla po pregledu plinske instalacije in na osnovi predloženih dokumentov (dokazila o registraciji in usposobljenosti izvajalcev del, A-testi in certifikati vgrajenih materialov), uspešno opravljenih preiz-kusih plinske instalacije in pridobljenem dimnikarskem soglasju. KJE BODO OBČANI INFORMIRANI Občani bodo informirani v člankih naslednjih Odsevov ter v pos-vetovalni energetski pisarni, ki bo v Trzinu odprta predvidoma v mcsccu aprilu, kjer bodo občani lahko tudi podpisali pogodbo o izvedbi hišnega plinskega priključka. V pisarni se bomo posvečali tudi konkretnim primerom, ki so zaradi različnih objektov in želja investitorjev specifični. KDO IN KAKO LAHKO VPLIVA - PRIPOMORE. DA BO CENEJŠI IN EKOLOŠKO ČISTĚJŠÍ ZEMELJSKI PLIN KAR NAJHITREJE V TRZINU V plinifikacijo Trzina so vključeni: • Lokalna skupnost - Občina Trzin • Koncesionarji (distributer plina in dimnikarska služba) • Občani - bodoči odjemalci zemeljskega plina -investitorji plinifikacije v hišah • energetsko svetovalna pisama ■ usposobljeni izvajalci del • NAŠE DEJAVNOSTI V OBDOBJU PRIPRAV PLINIFIKACIJE: • Občina Trzin je že opravila pomembno delo na področju plinifikacije. Veliko bo lahko pripomogla pri organizaciji posvetovalne energetske pisarne, za katero je dala na razpolago prostore v stari osnovni šoli v Trzinu. Ves čas bedi nad potekom plinifikacije. V primeru zapletov bo lahko pomagala pri upravnem postopku (pri-dobitvi gradbenega dovoljenja). • Koncesionar PETROI. - distributer zemeljskega plina bo zgradil plinsko omrežje in pripeljal plin do hiš ter oskrboval Trzin z zemeljskim plinom. Z nadzorno službo (zunanja plinska mreža in hišni priključki ter interne instalacije v hišah) bo skrbel za brez-hibno izvedbo plinifikacije. Po potrebi bo sodeloval v posvetovalni energetski pisarni in morebitni javni razpravi. • Koncesionar (dimnikarska služba) bo s pregledi ugotavljal ustreznost dovodnikov zraka in dimnih odvodnikov. Ponudil je pomoć pri posvetovalni energetski pisarni in sodelovan-je pri morebitni javni razpravi. • Občani bodo bistveno lahko pripomogli s sodclovanjem in medse-bojnim obveščanjem, še zlasti pri pridobivanju soglasij za vkop plinovodov preko njihovih zemljišč ter tako prispevali k hitrejši plinifikaciji. • Posvetovalna energetska pisama bo pomagala občanom z nasve-ti in izbiro optimalnih rešitev in po potrebi pri realizaciji izvedbe interne plinske instalacije v hišah in poslovnih objektih. Naši skupni cilji so : • manjši stroški za porabljeno energijo ■ manj obremenjeno okolje zaradi manjših emisij dimnih plinov ter transportnih vozil tekočega naftnega plina - manj obremenjene ceste • zaneslji-vejša dobava zemeljskega plina po plinovodih • kar najhitreic do zemeljskega plina v Trzinu • Vse nadaljnje informacije v zvezi s plinifikacijo občine Trzin bodo objavljene v naslednjih številkah lokalnega glasila ODSEV. Novi zgibanki treh občin Občine Domžale, Moravče in Lukovica so pred kratkim izdale dve novi turistični zgibanki, ki vabita na sprehode in oglede kulturno- zgodovinskih spomenikov, ki so nastali na prehodu iz srednjega v novi vek. Prva zgibanka predstavlja gradove, druga pa zanimive cerkve. V prospektu o gradovih so predstavljeni renesanční lepotci: grad Tuš-tanj, grad Krumperk in grad Brdo pri Lukovici. Najbolje in najlepše je ohranjen grad Tuštanj v moravški občini, ki je zanimiv tudi po tem, da v njem še živijo potomci nekdanjih lastni-kov, gradu Brdo pri Lukovici se zdaj spet obetajo lepši časi, saj ga smnoařóKliTClWO ZGOÇOVMSKîH jfOMEXBlH KASTAUII ujwwjock SHOJVIIlii» V MU': VEK '.'OfiČlXAlť DO.MZAI.K HORAVI'K i\ t.CKOlICA MKUlOtml KI.-1.II.K.VCI œraxivi\s*ui SrOMCMKIII NASTAUH NAimitOD 1/ MtEDVJUiA VMK'IVVK obnavljajo, najslabše pa se godi gradu Krumperk, ki zaradi zapletenih denacionali-zacijskih postopkov zdaj žalostno propada. Kljub všemu so omenjeni gradovi vredni obiska in vsak lahko obiskovalcem pove svojo zgodbo o zgodovini našega območja. Druga zgibanka pa predstavlja cerkev sv. Lcnarta na Krtini, cerkev sv. Luka v Spod-njih Praprečah in cerkev sv. Andreja v Sv. Andrejů pri Kraščah. V vseh treh ccrkvah so še vidni vplivi gotike na arhitekturo in slikarstvo v naših cerkvah, ki seje obdržala vse do začetka 16. stoletja. Omenjene cerk-ve so bile priče turškim napadom, pojavom reformacije, tlačanske stiske in kmečkih uporov. Za boljše avtobusne povezave občin našega območja "•2. letos so se na pobudo kamniškega žu-Pana Antona Smolnikarja v Kamniku zbrali Predstavnik] občin s severovzhodnega ob-r°bja Ljubljane. Občino Trzin je zastopal "aš podžupan g. Valentin Kolene. Govorili o možnostih izboljšav javnih prevozov na Področju in jih približali potřebám Wanov. Udeleženci sestanka so měnili, da J «reba projekt enotne avtobusno-železniške zovnice ohraniti in nadgraditi, posebno paje bil predlog, da bi med občina- mi uvedli krožne avtobusne proge z manjšimi avtobusi. Ti bi bili v času, ko se v šolo vozijo učenci in dijaki, namenjeni predvsem njim, kasneje pa bi vozili še druge potnike. Ker zdaj večina avtobusnih prog vodi le proti Ljubljani in nazaj, so Ijudje, ki želijo potovati iz ene občine v drugo, pogosto prisiljeni presedati iz enega avtobusa v drugega in tako izgubijo precej časa; krožne vožnje pa bi lahko bile tudi cenejše. Dogovorili so se, da bodo po obči-nah prcverili, kakšno je zanimanje za uvedbo takšnih krožnih povezav. V Trzinu pa v zadnjem času spet bolj razmišljajo o tem, da bi podaljšali eno od prog ljubljanskega potniške-ga prometa do Trzina in mogoče celo do Domžal. Pravijo, daje pri LPP zdaj več zanimanja za to. Publikacija Zaščita in reševanje v občini Domžale (1900 - 2000) Ob letošnjem svetovnem dnevu civilne zašči-te, I. marcu, je občina Domžale izdala publikacijo, ki predstavlja vrsto izrednih dogodkov s področja zaščite in reševanja na območju sedanje pa tudi nekdanje občine Domžale. Med takimi dogodki je opisano tudi dogajanje v času trzinske bitke med vojno za Slovenijo. Publikacijajc bogato ilustrirana in prinaša precej zanimivih podatkov o tem, kako so posredovali ob večjih poplavah, neurjih, snež-ni ujmi in drugih naravnih nesrečah, predstavljeni pa so tudi razni drugi dogodki iz polpre-tekle zgodovine, v katerih so svojo vlogo odigrale enotc civilne zaščite. Med drugim je tako opisano, kako so sprejeli in nastanili be-gunce iz Hrvaške in BiH-e, kako je 1996 potěkala republiška vaja Potres, kako so skrbeli za red med obiskom papeža in kakšne preiz-kuse usposobljenosti reševalcev in pripadni- kov civilne zaščite so imeli. Publikacijo bodo razdelili tudi med nekatere ustanove v občinah, ki so nastale iz nekdanje domžal-ske občine. Verjetno bo publikacija povsod dobrodošla kot zanimivo branje, hkrati pa tudi kot priročnik o tem, kako je treba ob posameznih izrednih dogodkih ukrepati. Po nagelj je šio na Limbarsko goro tudi precej Trzincev V nedeljo, 10. 3., so člani Društva krajanov Limbarska Gora - Hrastnik ter Smučarskega kluba Termit iz Moravč že 14. pripravili množično prireditev Po nagelj na Limbarsko Goro, s katero po svoje čestitajo ženskam ob dnevu žena in materinskem dnevu. Vsaka ženska, ki tistega dne pride na Limbarsko Goro, namreč dobi nagelj, seveda pa poskr-bijo tudi za dobrodošlico moškim, le da jim namesto nageljna običajno ponudijo šilce žganega. Lctošnja udeležba na prireditvi je bila rekordna, saj se je na Gori, po ocenah organizatorjev, zbralo čez 15.000 ljudi. Imeli so pripravljenih 6.500 nageljnov, pa jih je seveda zmanjkalo. Ker ženske v glavnem na Goro niso prihajale same, ampak v družbi moških in tudi dokaj številnih otrok, je verjetno računica organizatorjev kar točna. Med obiskovalci paje bilo letos opaziti kar veliko Trzin k in Trzincev. Vsi so bili dobre volje, saj je k razpoloženju svoje prispevalo lepo vřeme, zelo dobro pa so se s programom in dobro založeními stojnicami izka-zali tudi organizatorji. Gimnazija v Domžalah bo V cni od prejšnjih številk Odseva smo poro-Čali, daje Ministrstvo za šolstvo in šport ugodilo zahtevam domžalske občine po od-prtju gimnazije v Domžalah in o tem, da so to informacijo v Kamniku sprejeli s strahom, saj so se bali, da bi njihova gimnazija ostala brez delà dijakov. Po naših zadnjih podatkih gimnazija v Domžalah bo. Čeprav so do 6. marca v Domžalah sprejeli lc 39 přijav za vpis, kar je premalo za odprtje načrtovanih dveh oddelkov gimnazije, so se na Ministrstvu za šolstvo vseeno odločili, da bodo gimnazijo v Domžalah odprli. K temu je pripornoglo dějstvo, daje zanimanje za vpis v većino ljubljanskih gimnazij preseglo pričakovanja in zmogljivosti tamkajšnjih gimnazij. Tudi zanimanje za vpis na kam-niško gimnazijo je bilo večje, kot so tam ponudili vpisnih mest, zato so strahovi Kamničanov zdaj manjši, na Ministrstvu za šolstvo pa so prepričani, da bodo s preusme-ritvijo tistih kandidatov, ki v Ljubljani ne bodo dobili učnih mest, lahko napolnili domžalsko gimnazijo. Mogoče bo med lištími, ki se bodo odločili za gimnazijsko izo-braževanje v Domžalah, tudi kakšen Trainee, saj so prometne in tudi druge povezave z Domžalami precej bolj ugodne kot z drugimi kraji. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM MLADIM OBČINA POSVEČA PRECEJ POZORNOSTI ■■^■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■MM ■■—■■■——■■ 1 ■ Ker smo to številko Odseva v nekoliko večji meri posvetili problematik! mladih v Trzinu, smo tudi tokratni pogovor s trzlnskim županom začeli z vprašanjem, kako je v občini poskrblleno za mlade. Lahko rečem, daje prav vprašanje reševanja problematike mladih eno tistih, ki jim občina že vse od začetka namenja precej pozornosti pa tudi sorazmerno dosti denarja. Društvo prijateljev mladine je tako eno od trzinskih društev, ki dobi največ sredstev, prav tako pa občina že tretje leto podpira dejavnost mladinske deiavnice oz. kot že sami pravijo mladinskega kluba. V prvem obdobju smo želeli, da bi pod vodstvom strokovnjaka za ta vprašanja, dr. Alberta Mrgoleta, poskrbeii za mlade, ki so na nek način problematični, vendar je vse skupaj preraslo in gre zdaj pri tem predvsem za poskus zbiranja in organiziranja mladih na splošno. Kot je znano, sije občina zadala nalogo, da bi zagotovi-la prostore, v katerih bi se lahko zbirali mladi. Ker so postopki, podobno kot pov-sod, kjer gre za gradnjo, počasni, pri tem še nismo prav dosti izboljšali razmer, vendar pričakujemo, da bodo mladi v Trzinu že Ietos lahko dobili prostore za svoj klub. Treba paje Ie reči, da so razmere zdaj precej boljše, kot so bile, koje občina začela delovati. Takrat ni bilo nobene organiziranosti mladih, ni bilo nobenega prostora, kjer bi se mladi, vsaj občasno, lahko zbirali, prav tako pa tudi ni bilo pri-mernih športnorekreacijskih površin, kjer bi se mladi lahko rekreirali in športno iz-življali. Občina se je načrtno lotila reševanja problemov na vseh teh treh ravneh in nekaj rezultatov je že vidnih, predvsem pa pričakujemo, da se bodo razmere že kmalu precej popravile na vseh treh ravneh. Na organizacijskem področju smo takoj podprli ustanovitev Društva prijateljev mladine, skoraj hkrati pa smo začeli tudi podpirati možnost za organizirano zbiran-je najstnikov in druge mladine v krogu mladinskega kluba. Prav tako smo začeli s prizadevanji za zagotovitev novih športnorekreacijskih površin. Kot je znano, smo sprejeli ureditveni načrt za bodoči športnorekreacijski park, na območju obrtne cone smo uredili začasno nogometno igrišče, ta mesec pa smo začeli tudi obnavljati otroška igrišča. Kar se tiče pro-storskega vprašanja pa smo v bodočem občinskem objektu v T-3 kar precejšen prostor namenili za potrebe bodočega mladinskega kluba, hkrati pa bo tam posredno mladim namenjena tudi knjižnica. ki jo bomo uredili v tistih prostorih, nenazadnje pa bo potřebám mladine lahko služila tudi večnamenska dvorana, ki bo v T-3. Tako se mi zdi, da se bodo pogoji za delovanje mladih v Trzinu prav letos precej popravili. Stišali smo namige, da bo v prostoru pod večnamensko dvoranico v T-3 mogoče urediti tudi disko club. Ali to drži? Tisti prostor ne bo primeren za kaj takega. Mladi bodo v mladinskem klubu dobili precej več prostora, kot gaje tam. V tistih prostorih bodo lahko pripravili tudi kakšen glasben dogodek, vendar pa tam ne bo prostora za kakšen disko, kot je na prime Life ali kak temu podoben. Prostori v T-3 pa tudi drugače ne bodo primerni za disko, saj bo v bližini stanovanjsko območje, in bi bil disko tam moteč. Disko klube zdaj pravilo-ma umeščajo izven gosto naseljenih območij. Naš namen ni, da bi urejali neko zaba-višče, ampak želimo urediti predvsem mladinski klub, kjer se bo mladina lahko zbira-la in seveda poslušala tudi glasbo. Tam bodo lahko tudi plesali. To zimo ni bilo prav dosti srečanj, pogo-vorov in predavanj, kakršne ste pripravljali lani. Ali je že mogoče napovedati, da tudi prireditev trzinske pomladi ne bo toliko, kot jih je bilo lani? Res je. Letos je bil le en tak večer, ki smo ga posvetili delu prostovoljcev. Prav v času, ko bodo bralci dobili to številko Odseva, pa naj bi bil še drugi tak kulturni večer, in sicer srečanje s pesnikom dr. Borisom A. Novakom. Da sta dva načrtovana večera odpadla, paje pripomogel splet okoliščin. Po eni strani je bila občina precej obremenjena z drugimi dogodki, tudi sam sem imel precej drugih zadolžitev, po drugi strani paje bilo čutiti tudi odsotnost predsednika KUD-a, ki gaje prizadela bolezen, saj je prej vedno zavzeto sodeloval pri pripravi takih srečanj. Za trzinsko pomlad pa računam, da seveda bo. Slišali smo, da je eno od podjetij občini dolino položiti asfalt na dogovorjeno veliko površino, vendar na občini še niste našli površine, ki bi jo bilo dobro pokriti z asfaltom. Slišali smo tudi, da je občina dolžna asfaltirati parkirišče za podjetjem Biring. Ali to drži? Slišali smo tudi namige, da bi podjetje Biring pohitelo s pridobivanjem zemijišč, ki so potrebna za ure- III».« 11- a ditev povezovalne ceste med industrijsko cono in ostalim delom Trzina, če bi občina do podjetja izpolnila svoje pogoje. Koliko je resnice v tem? Vaše informacije ne držijo in za te stvari prvič slišim. Najprej moram reči, da se podjetje Biring trudi pridobiti lastništvo : parcel, ki ležijo tudi na trasi bodoče povezovalne ceste med OIC in ostalim delom Trzina. Kot smo že večkrat omenili, je to zelo težaven in počasen postopek, saj gre . za zemljišče, kjer lastniški deleži ob de-dovanjih niso bili povsem korektno izpe-Ijani. S podjetjem Biring imamo res dogovor, da bo občina, ko bo omenjeno podjetje pridobilo lastništvo vseh potrebnih površin, od njega odkupila zemljišča, preko katerih bo tekla povezovalka, lahko pa se bomo tudi dogovorili za zamcnjavo zemijišč na trasi povezovalke s kakšnimi drugimi zemljišči. Seveda pa so na tej trasi še drugi lastniki zemijišč, s katerimi prav tako potekajo pogovori o odkupu ali : zamenjavi. Kar zadeva parkirišče za objekti Biringa pa moram povedati, da še iz časa domžalske občine obstaja pogodba, katerih določila je trzinska občina, kot naslednica, dolžna izpolniti. Podjetje Biring je v času, koje gradilo trzinsko ben-cinsko črpalko, z domžalsko občino skle-nilo dogovor, da bo uredilo del vodotoka, ki je v bližini, in hkrati preko tamkajšnje-ga potoka zgradilo most, kar je bil tudi precejšen finančni zalogaj. V zameno za to paje občina Biringu priznala plačilo komunalnega prispevka za črpalko in se zavezala, da bo podjetju prodala 1.500 m! zemljišča ob njihovih objektih v OIC. Glede na to, daje Biring svoje obveznos- j ti, se pravi ureditev vodotoka in izgradnjo ; mostu, izpolnil, je občina dolžna izpolniti I svoje obveznosti iz pogodbe, ki jo je nas- : ledila od domžalske občine. Predaja zem- • ljišča še ni bila uresničena, ker je zaradi ; gradnje štiripasovnice prišlo do različnih I transakcij s tamkajšnjimi zemljišči, ven- : dar nameravamo te obveznosti izpolniti, | saj smo jih dolžni po pogodbi. Kar se tiče asfalta, ki naj bi ga občina imela v dobrem, pa naj povem, da seje podjetje Telsim, kot izvajalec Telekomo-vih del, zavezalo, da bo, ker ni opravilo vseh stvari tako, kot bi moralo, v Trzinu asfaltiralo približno 200 nr površin. Te-žava paje nastopila, ko smo iskali ulice ali odseke ulic, ki še niso asfaltirani in bi jih lahko pokrili z asfaltno prevleko. Poskusili smo najprej z eno ulico ob Mengeški, vendar se lastniki zemijišč oz. upo-rabniki tište poti niso strinjali. Poskusili smo z drugo ulico, pa smo naleteli na ena-Ice težave. Zdaj se pogovarjamo o tretji uličici in kaže, da bomo vsaj tam dobili soglasja in služnostno pravico, tako da bomo lahko položili asfalt. Kar bo asfalta ostalo, pa bomo porabili za zemeljska delà pri šoli. Mislim, daje po vsem, kar sem povedal, jasno, da vaša informacija ne drži. Je pa res, da bi radi čimbolj pospešili postopek za začetek gradnje povezovalne ceste, da imamo pripravljeno tudi večino potrebne dokumentacije, Ie lastniško vprašanje nekaterih parcel na trasi še ni rešeno. V zadnjem času smo opazili nekatere spremembe na območju, kjer naj bi uredili bodoči športni park. Ste z deli že začeli? Da ne bo pomote, tam še nismo začeli z gradbenimi deli, saj z njimi tudi ne bi mogli začeti, ker še nismo pridobili grad- benega dovoljenja. Res paje, da smo očistili tamkajšnje parcele v skladu z njihovo na-membnostjo. Parcele, ki smo jih očistili, so namreč po zemljiškoknjižni namembnosti travnik. Je pa res, da so se v preteklosti, podobno kot se s travniki dogaja marsikje po Sloveniji, zaraščale. Mi smo dali samo odstraniti tisto goščavje, ki seje tam razraslo, hkrati pa smo morali počistiti tudi vso nav-lako, ki sojo v preteklih letih tja nanosili in navozili Trzinci in drugi. Tam so bili celi kupi smeti in drugih odpadkov, ki so jih tja večinoma navlekli okoličani. Bo tudi letos občinska čistilna akcija? Seveda bo. Podobno kot prejšnja leta bomo v aprilu pripravili čistilno akcijo, in upam, da seje bodo občani udeležili vsaj iako šte-vilno kot v prejšnjih letih. Moram pa reči, da sem kar malo žalostěn, ko vidim, kakšen odnos imajo nekateri občani do okolja. Lani smo na primer na občinske stroške očistili parcelo na robu gozda (ob poti od Grmc-ka proti bajerju), kamor so ob gradnji štiripasovnice vozili odvečni material. Tam smo tudi namestili table, ki prepovedujejo odlaganje smeti. Nekdo paje v svoji spre-vrženi duhovitosti, mogoče pa prav iz arogance, točno pred eno od tabel stresel voz ali kamion gradbenih odpadkov. Tako da bomo župan in občina ja videli, kako se on požvižga na to, kar počnemo mi za čisto okolje. Takšno »junačenje« res ni duhovito. Odpadke je mogoče brez težav odpeljati na deponijo na Dobu, poskrbeii pa smo tudi za številne druge možnosti odlaganja smeti in druge navlake, vendar nekateri še vedno naj raje, največkrat verjetno na skrivaj, nosijo odpadke v gozd, naravo in jo packajo.Drugi pa moramo leto za letom čistiti za takimi ljudmi brez kulture srca. Miro Štebe M, -ladinski klub Trzin deluje že dve leti. Vodi ga Albert Mr-gole, ki je srčen člověk, kateremu mladi zaupajo. Srečujejo se vsak petek ob 18:00 uri v prvem nadstropju stare trzinske šole. Na začetku delovanja kluba sta bila le dva člana, danes pajih je že okrog trideset. Moji sogovorniki so bili: Damir, Jasmin, Uroš, Vojko, Peter, Miha, Anže, Kristjan in Maja. Ostali člani pa so še: Zlatko, Mare, Mateja, Eva, Bojan, Mitja, Robi, Dijana, Urša, lsmeta. Žiga, Anita, Lili in Zala ter drugi občasni obiskovalci kluba. Vsi obiskujejo višje razrede osnovne šole ali srednjo šolo. S fotografom sva se jim pridružila ob 19:00 po delovnem sestanku, ko so ravno začeli s praznovanjem druge obletnice delovanja juuba. Vzdušjeje bilo enkratno. Čudovito je videti mlade, ki se imajo radi, so nasmejani, spontani, ki se neprestano šalijo in se naposeben, simpatičen način dokazujejo drug pred drugim, išče-J°svoj imidž. Odprto so naju sprejeli in pogostili s pijačo in piš-oti. Pogovarjali smo se o tem, kaj jim pomeni klub, kako preži-VIJ0 svoj prosti čas in kaj menijo o drogah. ^ečinoma se radi ukvarjajo z glasbo, eden med njimi že osem eI- Klub se jim zdi v redu, ker lahko poslušajo glasbo glasneje doma: »Všeč mi je, da imamo svoj prostor, kjer se nekaj do- gaja.« Pobarala sem jih, če bodo kdaj vrtěli evergreen glasbo, pa so rekli, da bodo morda pripravili večer 60-ih let. Upam, da ne bodo pozabili na nas, malo starejše. Radi gredo ven s prijatelji, v diskotéko. Nekateri imajo že vizije za prihodnost. Eden izmed njih bo podjetnik, trenutno pa se zanima za punce in hodi streljat, drugega zanimajo bencinski športi. Denar za bencin prispevajo starši. Nekateri so že dogovorjeni za delo ali že delajo. Precej pogost odgovor na vprašanje, kaj jih veselije bil: »Nič.« Ko pa sem bila le malo bolj nadležna, smo našli še kaj drugega. Radi igrajo igrice na računalniku, gledajo televizijo, predvsem akcijske filme, nekateri radi igrajo nogomet, eden kolesari. Kar zadeva droge so bili precej skrivnostni. Med mladimi sta še vedno popularna trava in alkohol. O tem, kje dobijo travo, sem dobila nejasne odgovore. Tudi na vprašanje, če je to drago, so odgovorili na splošno: »Odvisno, koliko nabaviš.« Glede na to, daje kajenje kanabisa v Sloveniji prepovedano, so odgovarjali previdno, kar je popolnoma razumljivo. Vsem se zahvaljujem, ker ste me sprejeli v svojo družbo in vam želim, da bi klub čimprej polno zaživel v novih prostorih poslopja T3. V.P.O. Med mladiml v Trzinu najpogosteje slišimo očltke, da žanje ni poskrbljeno, saj ni-majo niti prostora, kjer bi se lahko shajali. To ne drži povsem, saj se člani mladin-skega kluba, ki ga vodi dr. Albert Mrgole, redno srečujejo ln se tudi že lahko poh-valljo z nekaterlmi uspehl. Je pa res, da gre še za relativno majhno skupino mladih, ker pa bodo ti prav gotovo jedro tistih, ki se bodo zblrali In delovali v novih prostorih mladlnskega kluba, smo dr. Mrgoleta zaprosili, da nam vsaj okvirno predstavi delovanje trzinskega mladlnskega kluba. bo in upoštevati različnosti v njej; iščemo, kaj je komu všeč, ko posluša jazz, etno, jugo, metal, rap. In spoznavamo, v čem je za koga funkcija glasbe, kje je užitek; postopo-ma postaneš kritičen poslušalec (uporabnik) in znaš ločiti, kaj je kvaliteta in kaj je »junk«. Tako si predstavljam delovanje glasbene sekcije. Nekaj zanesenjakov, ki jih združuje glasba, ob poslušanju se učijo, kako glasba učinkuje, kako sestaviti program za prireditve, tudi za žurke, da se bomo dobro imeli. To je aktiven odnos do neke vse-bine. Pot naprej vodi do glasbenega ustvar-janja. Ali bi mladi te sekcije vodili popolnoma samostojno ali bi jim pomagali še drugi? Bili bi precej samostojni. Že dve leti smo skupaj, poznamo se. Sedaj so že v srednji šoli in moj namen je, da so samostojni. Vem, da jih bom moral na neki točki spustiti. Sam ne bom mogel večno igrati vloge lokomotive, saj mi to jemlje veliko časa in energije. Rad bi vzgojil mentorje, ki bi vodili te sekcije. K sodelovanju bi rad priteg-nil študentke/te ali druge navdušence, ki bi v tem videli smisel in veselje. Ti bi potem učili mlajše in bi se na ta način sistem sa-moohranjeval. Imeli bi nek programski odbor, ki bi bil sestavljen iz predstavnikov teh sekcij. Pripravljen pa sem še dalj časa pomagati pri vođenju politike kluba, programskih načrtih, managmentu ... Temeljni motiv je, da bi se mladi spontano družili ob nekem dogajanju. Tudi šank sekcija ne predstavlja samo ponudbe pijače. Naša zamisel je tudi hrana. Ko priđeš lačen iz šole in nimaš nič hrane, priđeš v klub in si jo tam pripraviš. Hrana je tudi kultura. Imeli bi teden kitajske hrane in ob tem spo-znavali njihovo kulturo. Perspektiva je, da ne bi imeli le cocacole in hitre hrane, am-pak bi morda obdelovali zemljo kakšne za-puščene kmetije, kjer bi gojili svojo hrano. Torej druženje skozi nek cilj. Kaj lahko narediš, kadar naletíš na subkulturo, ki uživa droge? Pravkar prihajam s svetovne konference o drogah v Cankarjevem domu. Droge so realnost, ki jo svet přiznává kot samoumev-no dějstvo. Naša prizadevanja s preventivo so kar grozljivo smešna in skoraj neprimer-Ijiva z izkušnjami drugih dežel, po kateri se mladi tako radi zgledujejo. Mlađi droge Kot sem že omenil, je v klubu zdaj čez 30 mladih, na katere že lahko računamo pri našem delovanju. Seveda pa imamo v klubu vzpone in padce. Glede na to, da nam bodo zagotovili prostor, moramo imeti pripravljen program za delovanje v njem. Zato že pripravljamo različne sekcije: šank, glasbena, filmska, info, zabavne igre ... Lani smo imeli za 8. marec prireditev in smo v KUD-u postavili vizijo bodočega kluba. Nekateri so skrbeli za glasbo, lightshow, računalničaiji so pripravili grafično simulacijo klubskih prostorov, deloval je šank in stregli smo pijačo in jedačo, ki smo jo dobili od sponzor-jev. Se mladi sami opredelijo, kaj jih zanima, v kateri sekciji bi sodelovali? Seveda. Sam si klub predstavljam kot velik prostor skupne pripadnosti z manjšimi bazami, kjer se ves čas nekaj dogaja. Vsi mladi radi npr. poslušajo glasbo. Glasbena sekcija je prostor, kjer se posluša glasba, se o njej pogovaija, kjer imaš nekaj »odštekancev«, ki so nori na muziko, se spoznajo na aparature in jih znajo uporab-Ijati, ob tem živijo in svoja znanja prena-šajo tudi drugim; njihova znanja uporabi-mo za plese ali za tematske glasbene večere. Na ta način se učimo poslušati glas- uživajo, ker so zanimive, fascinantne in ' tudi zato, ker so prepovedane. Dajejo jim i občutke, ki jih realno vsakdanje življenje I ne. V sedanjem načinu življenja se zdi, da res ni prave alternative. Je pa res, da so ! mladi zdolgočaseni, in mislim, daje za ; generacijo, ki odrašča, še možno razmišl- • jati o preventivi, če jim bomo omogočili j neke druge izkušnje - zanimive in zlasti ' realne. Koliko je po tvoji oceni v Trzinu uži- I valcev drog? Ne vem, nikoli nisem iskal številk. Ločiti j moramo, ko mladi iz radovednosti pač poskusijo travo, speed, trip, kaj posnifajo, i vzamejo kakšno tabletko - ponudba je danes res zelo pestrá, in med resno zasvo- i jenostjo. Ločiti moramo tudi med party i drogami in trdimi drogami. Po pripovedo- ! vanju (in nekaterih manj uradnih študijah) • ima polovico slovenske mladine, ki je stara nad 15 let, izkušnjo s kajenjem tra- | ve. Iz pripovedovanja lahko rečem, da mehke droge tudi mladim v Trzinu niso [ tuje, ne upam pa dajati številčnih ocen. Imam občutek, da se mladi v Trzinu raje j poveselijo z alkoholom. Vendar šo to ne- { hvaležne ocene, ki zlasti pri starših vzbu- j jajo zaskrbljcnost, nerealna pretiravanja I in strah. Misliš, da starši vedo, kaj se dogaja z 1 njihovimi mladostniki? Droga je prepovedana. Starše po eni stra■ I ni to zelo zanima, res pa je tudi, da nima- i jo pojma, kaj se dogaja, ker ne obvladajo i jezika mladih. To je tako, kot bi govorit z !' drugega brega reke. Mladi pa na nasprot- j ni strani živijo v tem svetu, imajo izkuš- j nje in prilike, in poskusijo. To je čisto drug svet. Starše seveda zanima, kaj je na nasprotnem bregu. Zato je pogovor o tem > lahko občutljiv. Hitro se bo našel kdo, ki j bo zaradi moje izjave, daje več kot pol mladih že kadilo travo, planil po meni in ! rekel, daje mladinski klub drogeraški center. Moje načelo je seveda, daje droga , slaba, škodljiva in klub ne bo namenjen ■ preprodaji drog, ne bo zbirališče tistih, ki ; bi propagirali droge. Tudi stališče večine • mladih je takšno. Seveda pa si ne moremo ! zatiskati oči. Veliko je neinformiranosti. Seveda tudi | mene skrbi razsežnosl in prisotnost drog, | če jih mladi uporabljajo kot mašilo za praznino svojega življenja. Naj povem, da < v klubu velja načelo prepovedi uživanja i drog in pijančevanja. Vendar me zanima, ] kaj je pri drogah tako privlačno, da jih mladi uživajo - in se ob tem zelo jasno zavedajo vseh možnih posledic. Gre za doživetje nečesa presežnega, ener-getskega, adrenalinskega. Mislim, dajetp nadomestilo za neuresničeno potrebo po druženju, za praznino v medsebojnih od-nosih. To je polje, na katerem je možno kaj narediti. Tvoje izkušnje? Imam izkušnjo s fantom, ki seje navezal name še v vzgojnem zavodu, kjer sem dělal. Preživel je vse možne zavode in obravnave v Sloveniji in nazadnje přistal na heroinu. Zdravil seje v Don Pierinovi skupnosti v Italiji in na Skotskem, se z izjemnim naporom in borbenostjo očistil' in vmil v Slovenijo, se zaposlil in sanjani o lastnem stanovanju in boljšem življenju. Ves čas je prihajal k meni po pomoč in nasvete, vendar sem lahko le delno mašil nek njegov temeljni primanjkljaj - ni imel družine oz. staršev, ki bi mu dajali podporo Njegov dom je bil kontejner centra za sociálno delo, denar, ki mladim pomeni zagonski kapital za samoslojno življenje, je bila od države določena bedna mesečna denama pomoč. Zanj so skrbeli nekateri po službeni in drugi po srčni plati, vendar nihče ni mogel nadomestiti manjkajočih staršev. Potem je služba propadla, ostal je na cesti, ponovno je pádel v drogo. Spomnim se, daje přišel k meni in mi povedal, daje ponovno na heroinu, in pogovora, ko nisem mogel odgovoriti na njegovo večno željo po izraženi Ijubezni s strani staršev, ko nisem mogel staviti na odnos, ki bi ga prepriča), da poskusi še enkrat. Kljub temu seje bořil sam, celo dobil možnost za sociálno stanovanje, za novo službo, vpisal seje v detoksikacijski program. A na pragu sreč-nega razpleta so ga našli mrtvega, z iglo v roki. Ta izkušnja mi je pokazala, da mu jaz, kljub iskreni želji, nisem mogel nadomestiti neke temeljne izgube, nisem mu mogel nuditi tište brezpogojne Ijubezni, ki jo imajo starši do otroka in po kateri je tako neiz-merno hrepenel. To je zgodba z ekstrema, vendar strašna življenjska lekcija. Kako to povezati z mladinskim delom? S skupino, ki se rada druži, mladim ponujamo možnost, da se srečajo, da navezujejo stike, ki imajo neko globino, neko pristnost. Naši pogovori, naše sanje, to je kapital neprecenlji-ve vrednosti. To je na ravni preventiv-nega delovanja. Pri tistih, ki uživajo droge, paje potre-ben še drugačen pristop. Tam igrajo popolnoma drugi mehanizmi. Mladi se hitro prepoznajo v kakšni ideji, zasvojenci pa imajo samo egoistične kalkulacije. Mislim, da je problem droge problem odnosa do uživanja. To je eden temeljnih problemov današnje družbe. Ne znamo uživali. Užitki so nam posredovani na sprevrnjen način, od seksualnih naprej. Ves čas imamo neke nadomestke, sublimacije, ni spontanosti. Zato tako vneto gojim in spodbujam idejo mladinskega klubskega aktivnega življenja. Seveda stvari ni vedno lahko izpeljati. Včasih je že težko izpeljati preprosto akcijo z mladimi, ki nimajo tovrstnih problemov. Letos se npr. nismo uspeli organizirati, da bi kot mladinski klub sodelovali na pustovanju. Uspe nam pripraviti žur, redno se srečujemo na sestankih, nisem pa prepričan, da bi v tem trenutku lahko zagotovili kakovosten klubski program za vsak dan v tednu. Zato bomo morali okrc-piti moči. Koga bi za konec najinega pogovora povabil k sodelovanju? K sodelovanju vabimo vse mlade, ki kar-koli počnejo, ki imajo karkoli v tem življenju iz srca radi; zlasti študente, entuziaste, mlade, ki so morda sami nekoč sanjali o mladinskem klubu in njihove sanje še niso zamrle. Verjamem, da bo klub prostor za druženje vseh mladih iz Trzina, tudi vseh društev in organizacij, ki zdru-žujejo mlade. Skupaj lahko ostvarimo do-gajanje, ki bo v vsakdanjost přineslo novo kvaliteto druženja. Hvala za pogovor in za to, da ti ni vseeno za naše mladostnike. V.P.O. URADNE URE UREDNIŠTVA ODSEVA Vsi, ki želite prinesti svoje članke, slike, reklame, ali pa dati predloge za članke in teme, ki bi jih bilo potrebno obdělali, se lahko zglasite v času uradnih ur v našem uredništvu (vsako sredo od 17. do 19. ure v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu, Mengeška c. 22/1). V času uradnih ur je mogoče oddali tudi vabila za prireditve, obvestila in seveda tudi osmrtnice in zahvale. V času uradnih ur vam bomo prisluhnili in skušali na nek način ustreči vašim željam. Telefonski številki Odseva v prostorih uredništva na Mengeški c. 22/1 sta: S: (01)564 45 67 (01)564 45 68 Uredništvo Odseva ČISTILNA AKCIJA [13A2002J začetek: ob 9 h na zbirnih mestih zaključek: od 13.30 dalje v okrepčevalnici Bor Vrečke za odpadke in zaščitne rokavice bo mogoče dobiti na Občini v petek (12.4.), na voljo pa jih bodo imeli tudi predstavniki društev, ki se bodo v soboto (13.4.) ob 9h zjutraj nahajali na zbirnih mestih za posamezne dele naselja, kjer bodo organizirali čiščenje. Zbirna mesta: > OŠ Trzin (Strelsko društvo), > avtopralnica na Kidričevi (Planinsko društvo. Društvo prijateljev mladine in Zveza veteranov vojne za Slovenijo), > Vrtec Trzin (Vrtec in Športno društvo), > Dolga dolina (Smučarsko društvo), > Mengeška 6 (Karitas), > Gasilski dom (Prostovoljno gasilsko društvo), > KUD (KUD), > piramida (ČO). Občina Trzin vabi k sodelovanju tudi vse občanke in občane. 14 O0SĚV OPStV 15 A x\.lbert Margole je mentor Mladinskega kluba Trzin. Že dve leti uspešno vodi preko 30 mladih Trzincev. Koje govoril o svojem delu, sem čutila posebno karizmo in se o tem tudi prepričala, ko sem obis-kala klub. V Trzinu si kot mentor mladim priso-ten že dve leti. Kako to, da te zanima prav delo z mladimi? Ne vem, ali me najprej veselijo otroci in mladina ali pa je .to nostalgija za obdob-jem lastnega odraščanja. Verjetno kar oboje. Spomnim se, da sem bil nekoč prepričan, da si s Studijem podaljšujem mladost. Sedaj to počnem (verjetno povsem nezavedno) s tem, da se poklicno družim z mladimi. To je prvi razlog. Drugi je ta, da v sebi čutim neke 'pastoralne' vzgibe, in verjamem (morda je to naivno), da lahko mladim ponudim nek nov kulturni nivo. V sodobni družbi je zaznati veliko apatije in samozadostnosli, po drugi strani prevladuje individualizem. To so stvari, ki nam ne prinašajo kvalitete življenja. V svoji družini in v prijateljskem krogu sem se naučil, da štejejo odnosi. To je tisto, kar nam daje več. Tudi sprememba sistema je přinesla odmik od tega. Uveljav-Ijajo se nove preživetvene strategije: tek-movalnost, odrivanje, netolerantnost, ne-solidarnost, nestrpnosl do drugačnih. To so močne izgube na širšem kulturnem področju. V moji generaciji smo še imeli izkušnje nekega kolektivizma, ne mislim socialističnega - režimskega, ampak imamo izkušnje mladinskih klubov, imamo izkušnje prostovoljnega angažiranja, mladinskega aktivizma, tudi medkultumc simpaiije na širšem balkanskem prostoru - od rocka do nogometa. Kako si sam doživel slovo od socializ-ma? Koncem osemdesetih sem bil mladi razis-kovalec na Oddelku za sociologijo kulture in lahko smo si privoščili dokaj zabaven način kritiziranja in provociranja totalitarnih elementov tedanjega režima. Sodelo-val sem na Radiu Student, kar nekaj sem takrat pisal za Mladino (pred afero JBTZ). Šio je za neko zadovoljstvo ob živem in tudi napetem dogajanju na mladinski sceni. Zdaj tega ni več. V teh izkušnjah je bila neka energija druženja, energija pove-zovanja za neko stvar, kar je kvaliteta, za katero mislim, da smo jo dolžni posredo- Mladost je čas setve. Nemški vati naprej. To celo čutim kot neko svoje poslanstvo. Kako si od teorije přišel v prakso? V meni se prepletajo teoretične ambicije, ki pa brez praktične realizacije nimajo prave vrednosti. Svoje čase sem kreiral program PUM (projektno učenje za mlade), ki je bil namenjen šolskim osipnikom - še vedno je uspešen program - in to je bil moj prvi primer urcsničevanja teorije (ideje neformal-nega delà) v praksi. Tam sem začel razvijati metodo neformalnega motivacijskega delà, projektno metodo, in vse to, kar je danes sestavni del mojega delà z mladimi. Kje vse si pridobival izkušnje in znanja? Diplomiral sem psihologijo in najprej délai v Vzgojnem zavodu v Smledniku. Tam sem se srečal z »marginaici«, ki so me prevzeli. Potem sem dobil Stipendijo na Oddelku za sociologijo kulture, postal sem mladi razis-kovalec. Vmes sem se izpopolnjeval v Budimpešti, doktoriral in namesto profesuře na univerzi sem přistal na Andragoškem centru. Imel sem sicer željo, da bi nadalje-val v teoretskem smislu, bral in pisal knjige, a meje življenje vedno na zanimive načine vračalo v prakso. Veliko tega, kar počnem danes, sem se naučil na Dánskem. Zlasti meje navdušil njihov izobraževalni sistem, ki je veliko bolj prila-gojen svobodnému izbiranju po načelu potreb mladih. Ob nam poznanih programih je veliko umetniških in ustvarjalnih progra-mov, ki mlade zelo zanimajo. Za tište, ki so nad šolo obupali, pa imajo sistem druge možnosti, kjer so najbolj znane produkcijske šole. To so šole, ki delujejo po načelih učenja iz življenja in učenja ob konkrétném delu. Tako se mladi soočajo z ovirami vsak-danjega življenja na način učenja in ob za-vedanju, dajih je z ustreznimi znanji mogoče premagati. Kako v trzinskem mladinskem klubu vnašaš ta način delà, motiviranje mladih, ko skupaj organizirate koncerte, plese, pripravljate náčrte za opremo novih prostorov v bodočem centru Trzina oz. v t.i. območju T3? V tem klubu sem šel še korak naprej, saj hočem, da delo izhaja iz neposrednih moti-vov mladih. Nočem delovati od zgoraj, ampak skušam biti moderator tega, kar si želijo sami. Iz tega potem skupaj oblikujemo idejo, skupen projekt. To paje seveda dol-gotrajno in ne ravno preprosto, saj mladi nimajo izkušenj, da bi lahko izražali svoje motive. Sprva sem želei vzpostaviti svetovalnico za mlade, a se nihče ni odzval na to, saj že sama beseda »svetovanje« vzbuja odpor. Nastala je prva skupina, s katero pa nismo do- MLADI IZ TRZINA ZAIDEJOTUDIV CENTER ZA MLADE V DOMŽALAH segli mojih storilnostnih ambicij. Vendar imam občutek, da so bila naša srečevanja i žanje zelo koristna. Po letu 2001 se je vzpostavilo jedro današnje skupine, s katero na-črtujemo naše nove prostore, saj jih je prav to, da bodo pridobili svoj pros- ; tor, najbolj pritegnilo. Poskusno smo že izpeljali nekaj prireditev, kjer so mladi videli, da organizacija ni tako preprosto delo. Dobili smo nekaj izkušenj za napre Tako je nastala skupina preko 30 mladih, na katere lahko ta trenutek resno raču- Mi lahko poveš, kako privabiti mlade? Delo z mladimi mora imeti neko jasno vsebino, nek cilj »izza«. V akcijah in pro-jektih iščemo smisel, ki je blizu mladim Npr. čistilna akcija sama po sebi verjetno ne bi nikogar pritegnila (kljub dějstvu, da si mladi zelo želijo čisto okolje). V našem klubu smo se o tem veliko pogovarjali in spoznali, daje čiščenje priložnost za promocijo našega delà in končno tudi mladih. Ce bodo Ijudje o nas dobili dobro mnenje, imamo možnosti, da nam bodo * bodoče bolj zaupali in nam tudi pomagali. Pri tem seje pokazalo, kako družbena potrditev mladim ogromno pomeni. Viki Pečnikar Oblal Kadar mlad člověk zagleda polje konoplje, pomisli: tkalka mi bo stkala poročno srajeo; kadar starec zagleda polje konoplje, pomisli: tkalka mi bo stkala mrtvaško srajeo. Flnsid 1 rvega aprila 2002 bodo v Centru za mlade v Domžalah praznovali že Šesto obletnico. Center za mlade je javni zavod, ki mladim ponuja ogromno različnih dejavnosti (kontaktni telefon, vzajemno pomoč za odvisnike in njihove sorodnike, svetovanje, informiranje), delavnice za osnovnošolce in dijake (ustvarjalna, fotografska, tehnike učinkovitega učenja), različne projekte (O sebi odločam jaz - ne droga, Gradimo si samopodobo, Pesniški večeri, Vesele počitnice...), Studijske ekskurzije in mednarodne izmenjave, nateča-je, kreativne delavnice, predavanja in pogovore idr. Svoje prostore imajo na Ljubljanski 70 v Domžalah (tel:01/722-66-00, e-mail: CZM@siol.net), kjer mladi lahko tudi preprosto preživijo svoj prosti čas ali pra-znujejo rojstne dneve. Ker imajo majhen prostor, pa se poslužujejo tudi knjižnice v Domžalah, kulturnega doma, krajevne skupnosti na Viru... Pi 'j|*( saj smo bili enotna občina. Sodelo-Vali sm° pri ustanovitvi vašega kluba za ®tade, ki ga vodi Albert Mrgole. Rada bi Poudarila, da zelo dobro sodelujemo z «panom občine Trzin, ker ima vedno Posluh za naše interese. £eprav imate v Trzinu svoj mladinski "b, včasih mladi prihajajo k nam, ker «hjo ohraniti večjo anonimnost. To ni redko in se dogaja po vsej Sloveniji, v naiefn Centru za mlade kljub temu. daje namenjen Domžalčanom, sprejmemo vsakogar, saj je včasih prav prvi korak -stopiti skozi vrata neke organizacije - naj-težji. K nam prihajajo mladi do 26. leta starosti, kasneje pa postanejo animatorji-prostovoljci. Srečujemo se tako z mladost-niki, ki so sicer dobro vključeni v družbo, ki vedo, kaj hočejo, in s tistimi, ki so na skrajnem robu. Predvsem do slednjih imamo težji dostop, zato je potrebno tudi ulično delo. Informacije dobimo še preko drugih virov. Včasih nas pokličejo starši, učitelji, iz CSD-ja, zdravnik, sodelujemo s šolskimi svetovalci, tudi s psihologinjo Ksenjo Rojs Viskovič na trzinski osnovni Soli. Dobre izkušnje imamo s policisti, ki so zelo osveščeni in niso le organ pregona in represije, ampak delujejo tudi preventivno in povedo mladim, kje se lahko oglasijo. Sicer pa v teh primerih najbolje deluje kar ustno izročilo med mladimi. Ponavadi k nam pripelje prijatelja kdo, ki je z nami že sodeloval inje dobil pozitivno izkušnjo. Samo v dveh primerih sta mladostnika prišla sama, vendar pod krinko, češ daje prijatelj v stiski in bi mu rada pomagala. To seje pokazalo šele po nekaj individualnih terapi-jah. Pred štirimi leti smo organizirali prvi tabor, ki seje imenoval Ladin gaj. Sodelovala so dekleta iz Trzina in Kamnika (Tanja Turk, Mojca Kočar in Vesna-Katarina Sivec), ki so na hrvaško morje odpeljala skupino otrok iz Trzina in Domžal. Ker pa nekateri otroci, ki prihajajo iz družin z nizkim sociálním statusom, včasih nimajo urejenega državljanstva in ne morejo preko meje, smo zadnji dve leti ta tabor preselili v Strunjan. Letos bomo že peto leto zapored izdali pes-niško zbirko z naslovom Jesenske besede, pri kateri aktivno sodeluje tudi trzinski umetnik Simon Jugovič - Fink. Sodelavce vedno povabimo preko javnega razpisa. Izbrani nato pripravljajo pesniške večere po vsej Sloveniji. Nudimo različne oblike pomoči. Pri učnih težavah najprej sodeluje naša socialna pe-dagoginja, ki glede na ugotovitve staršem pomaga najti pravega inštruktorja, ki ima ustrezno znanje, naraven pedagoški čut in moč za motiviranje otroka. Nekaj otrok prihaja tudi iz trzinske občine. Omenila bi svetovanje mladim, ki se sreču-jejo s težavami pri odraščanju ali osamos-vajanju. Pritiski na mlade se pojavljajo zaradi neurejenih družinskih razmer, iz šolske sfere, zaradi finančnih stisk, ljubezenskih težav ipd. V zadnjem času obravnavamo veliko primerov s področja odvisnosti, predvsem od alkohola. Velikokrat me sprašujejo, kolikšna je razširjenost alkoholizma. Glede na izkušnje in sodelovanje s Centrom za sociálno delo bi dejala, da tolikšna kot povsod drugod, hkrati pa se moramo zavedati, da bivamo na glavni regionalni poti, poleg tega sta tako občina Domžale kot Trzin precej bogati in imata zato še večjo dostopnost do drog in alkohola. Srečujemo se tudi z motnjami hranjenja (anoreksija, bulimija, kompul-zivno prenajedanje). Mladi imajo danes premalo »pametnih« vzgledov s strani odraslih. Poleg tega je v medijih nešteto sporočil o tem, kakšni naj bi izgledali. Povedali so mi, da že deklice v tretjem razredu osnovne šole odklanjajo malico, ker menijo, da so predebele. V zadnjem času smo namerno ciljali še na eno populacijo, za katero smo menili, da bi potřebovala koristne nasvete, to so mladi pari, ki še ne živijo skupaj, vendar že razmišljajo o tem, da bi imeli svojo družino, da bi vzgajali svoje otroke. Ta projekt smo poimenovali Šola za starše. Obisk je izredno velik in na koncu jim bomo izdali potrdilo. Po moji oceni je kar 25% udeležencev iz Trzina. Za konec bi omenila še to, da imamo tudi dve skupini za samopomoč. Ena skupina je namenjena odvisnikom, ki ni nujno, da so redni uživalci. Velikokrat gre le za eksperimentiranje. Druga skupina pa je za njihove starše, sorodnike in prijatelje.« V.P.O. Kar si člověk v mladosti sposodi za drobiž, mora vračati v starosti v bankovcih. ANKETA: PROSTI CAS MLADIH J v mladinskem klubu, na plesih, zabavah. Oba sva člana mladinskega kluba Trzin, jaz sem celo najstarejši član. Seveda me zanimajo tudi punce. Kar zadeva alkohol, i lahko rečem, da ga ne pijem več toliko kot včasih. Mislim, da se da dobro zaba- j vati tudi brez alkohola. V Mladinskem klubu smo že organizirali dve zabavi brez ( alkohola in vsakič je bilo enkratno. Poznam veliko takšnih, ki uživajo mamila, ampak o tem ne smem govoriti. V Trzinu { se mi zdi to zelo razširjeno. Lahko bi bilo i manj tega. Največ se kadi travo, to počne-jo že osnovnošolci. Najde se kakšen »x«, S ki se prodaja po 600 tolarjev. To te poži- i vi. Nekateri pravijo, daje »ecstasy« moč-nejši. Tega dobiš za 1.500 tolarjev. Do teh . stvari se pride z lahkoto. Ce kje vidiš na kupu tri ljudi, ki ti kažejo hrbet, priđeš tja : in že veš ... Vem, da se tu obrača veliko : denarja. V.P.O Vabljeni (Sogovornik s punco, ki mi je pomagala pri fotografiranju. Oprostita, ker sem pozabila vajini imeni) Urša (13 let): »Hodim ven, igram košarko, rolkam in hodim na strelske. Z drogo se še nisem srečala. Med nami je popularna trava, ampak mislim, daje to narobe « Kristina (17 let): »Večino časa preživim s fantom in z dobrim kolegom, včasih grem na strelske in se seveda družim s prijatel-jicami. Poznam nekatere, ki kadijo travo vsak dan in so živčni, če ne kadijo. Ne poznam pa nikogar, ki bi bil tako zasvo-jen, da bi se moral zdraviti.« Anita (13 let): »Zvečer hodim ven s kole-gicami in prijatelji, rolkam, včasih grem v disko. Mislim, da ni dobro, ker že v šes-tem razredu osnovne šole nekateri učenci kadijo cigarete. To bo šio samo še naprej.« »Profesionalno igram nogomet v domžal-skem klubu. Dosti jih poznam, ki so zasvo-jeni z drogo, predvsem s travo, za druge droge pa ne vem. Morda jih uživajo, vendar mi ne povejo. Alkohol je med mladimi po-pularen, vendar sam za to nimam časa, ker imam pogoste treninge. Pijem le ob rojstnih dnevih prijateljev ali na žurki med vikendom, če sem prost.« (llroš in Zlatko) Zlatko (18 let): »V prostém času najrajc poslušam glasbo. Z Urošem jo vrtiva skupaj pridružite se nam Če ste pisočl, če vas zanima življenje v našem kraju In će bi želeli tudi drugim kaj sporočite, pridružite se nam. Uredništvu Odseva vabi v svoje vrste vse, ki jim Trzin kaj pomeni in bi radi po svoje prispevali k njegovi podobi. V naših vrstah je dovolj prostora skoraj za vse, ki bi radi urednikovall, komentirali, poročali, spremljali kulturna, športna, društvena in družabna dogajanja v naši občini. Še posebej vabimo mlade, ki bi želeli, dati svoj prispevek pri spremljanju življenja mladih in predstavljanja njihovih problemov drugim. V svoje vrste vabimo tudi starejše, še zlasti tište, ki se kdaj dolgočasijo in imajo nekaj več časa kot tlstl, ki se še borijo za stoičke in dober položaj na soncu. Če menite, da bi lahko sodelovali pri pisanju in sploh ustvarjanju našega glasila, oglasite se v našem uredništvu (v 1. nadstropju stare trzinske osnovne šole, Mengeška c. 22) ob sredah med 17. ln 19. uro. Ker je marćevska številka posvećena predvsem mladim Trzincem, smo jih vpra-šali. kako preživljajo svoj prosti čas in spregovorili nekaj besed o uživanju drog in alkohola. (Žiga, Urša, Kristina in Anita) Dekleta so povedala, da pogrešajo prostor, kjer bi se zbirali mladi: »Sploh ni prostora za mlade. Lahko bi kaj naredili za nas. Veliko je lokalov, ampak to ni dobro za mlade.« Med vikendi so pogostejše zabave, takrat spijejo tudi kakšno al-koholno pijačo, sicer pa se znajo zabavati tudi brez alkohola: »Kadar se zberemo med tednom, se imamo dobro tudi brez pijače.« POROČILO Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE TRZIN ZA LETO 2001 20. 03. je imelo Društvo prijateljev mladine svoj drugi občni zbor. Udeležili so se ga predsedniki in predstavniki različnih društev ter osnovne šole, pridruži! pa seje tudi g. župan. Vseh navzočih članov na zboru je bilo 23. V uvodu nasje Anica Mušič, predsednica društva, pozdravila, nato pa podala obsež-no poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Med drugim je rekla: Minilo je že drugo leto delovanja društva prijateljev mladine in čas je, da skupaj pregledamo minulo delo in si začrtamo smernice in plane za nadaljnje delo. Lepo je biti otrok in lepo je otroštvo, ki je srečno. Žal pa v današnjih časih ni vedno •ako. Člani našega društva se trudimo in P° svojih močeh ponujamo mladim različne dejavnosti, ob katerih kvalitetno pre-življajo svoj prosti čas, se izobražujejo, se družijo, zabavajo in se vključujejo v preventivne programe za preprečevanje odanosti. Velik poudarek smo v preteklem letu dali kvalitetnemu in ustvarjalnemu preživljan-ju prostega časa. Z ustvarjalnimi delavni-cami sm° obogatili vesele jesenske in zimske počitnice. Organizirali smo likovne. gledališke, računalniške in športne dejavnosti. Bile so dobro obiskane. Številčno «• mle obiskane tudi enodnevne praznične Glavnice, v katerih so mentorji približali jn'adim ročne spretnosti in ohranjali kul-dediščino. Z delavnico oblikovanja smo popestrili dneve Florjanovega sejma. Opravili smo tudi družbeno koristno delo in prispevali k večji skrbi za čisto okolje. V tej akciji so se še posebno izkazali mladi. Poskrbeii smo za zabavo in druženje mladih: pustovanje, aktivnosti v času veselega decembra - obisk čarovnika Grega za naj-mlajše - in skupine FOXY TEENS za os-novnošolce. Celoletno druženje mladih ob glasbi in plesu pa sta vodila Darinka in Janez Grad. Uspelo nam je organizirati družinsko smučanje na Cerknem, katerega seje udeležilo veliko družin in posameznikov, tako daje zmanjkalo prostora v avtobusu. A to ni od-vrnilo mnogih, da se nam ne bi pridružili in so se pripeljali tja kar z osebnimi avtomo-bili. Zavarovalnica Triglav nam je tudi Ietos priskočila na pomoč in nam omogočila obdaritev malih šolarjev s simboličnimi nagrada-mi. Ob vstopu v šolo - na prvi šolski dan -smo jih razveselili s torto. Osnovni cilj programa Bralna značka je pospeševanje in dvig bralne kulture, krepi-tev besednega zaklada in kulture izražanja med otroki, mladostniki in starši. Zato smo učence, ki so osvojili bralno značko, in učence osmih razredov nagradili s kulturno prireditvijo. Tištim, ki so se pa še posebej trudili pri branju, smo omogočili udeležbo na velenjskem Pikinem festivalu. Med poletnimi počitnicami smo kar nekaj otrokom omogočili bivanje na morju (Krk, Debeli Rtič) v sodelovanju z ZPM Domžale, Zdravstveno skupnostjo Slovenije in Občino Trzin. Da paje počitniško življenje potěkalo čim bolj pestro, smo učencem in mladostnikom omogočili tudi kopanje v domžalskem bazenu. V mesecu oktobru smo teden otroka obele-žili z vsakodnevnimi dejavnostmi: oblikovanje gline, športne dejavnosti (košarka, rolkanje), delavnica za osmošolcc na temo: odraščanje in mi, ki so zajemale problem spolnosti, zasvoje-nosti in medseboj-nih odnosov, za mlajše pa smo organizirali še sejem rabljenih igrač. Teden smo zaključili z družinskim izletom na Slavnik pod strokovnim vodstvom Mladinskega odseka Planinskega društva Onger Trzin. Obdobje mladost- ništva je obdobje velikih nihanj, ki mlade vodi od zavzetega navdušenja do globo-kih brezciljnosti in stresov, in kot taki so še bolj dovzetni za različne odvisnosti. Ker je tovrstna problematika prisotna tudi v našem kraju, smo organizirali okroglo mizo na temo DROGE. Namen okrogle mizeje bil predstaviti redno podobo in razširjenost pojava med mladimi. Žal pa so seje udeležili krajani v zelo majhnem številu. Po besedah gospoda Raičeviča -strokovnega gosta - paje bilo srečanje uspešno, saj smo se dotaknili vseh po-membnejših tem, povezanih z drogo. Vzpodbudil je naša prizadevanja za pomoč pri reševanju tovrstne problematike in nam ponudi 1 strokovno pomoč pri os-veščanju oziroma izobraževanju mladih. Zavedamo se, da ni lahko biti mlad v današnjih časih, kajti današnja mladina živi v svetu družbenih in političnih sprememb in hitro se spreminjajočih moralnih vrednot. Vse to se zrcali v mladih in med-sebojnih odnosih. Da bi mladim privzgo-jili pravilnejše odnose in okrepili moralne vrednote brez »moraliziranja«, smo v goste povabili gledališko skupino PRO FORTIS, ki je gostovala z dvěma predstavama: za učence od I.- 4. razreda Nasilje med vrstniki, za učence od 5.- 8. razreda pa Naučimo jih in pustimo jim živeti. Predstavi sta bili odlični, zabavni in poučni. Gledalci so se ob gledanju nasmejali lastnim napakam in tako postali bolj doje-mljivi za sporočilnost. Želijo si še podobnih představ. Leto 2001 je bilo leto prostovoljstva. Tudi mi smo se trudili in poizkušali pridobiti mentorje prostovoljce. Uspelo nam je pridobiti Studentko Špelo Buh, ki nesebično pomaga nekaj učencem z učnimi težava-mi pri tujem jeziku, za kar ji gre vse priznanje in pohvala. V prostovoljno delo so se vključili tudi naši najmlajši. Na eni izmed likovnih delavnic so se odpovedali svojim izdelkom injih namenili prodaji. Izkupiček so podarili šolskemu skladu, ki je namenjen tudi sociálno ogroženim učencem. V današnji naglici nam ostaja zelo malo časa za družino, za medsebojne pogovore. Tudi to so vzroki za probleme med mladi-mi. Zdi se, da so brez pravih smemic za življenje. Vse preveč hlepimo za znanjem, napredovanjem v družbi - pripraviti mladostnika za življenje in kako prema-gati osamljenost, praznino, zaskrbljenost, pa jih nihče ne nauči. Mlade ne moremo prijeti za roke in jih voditi skozi življenje, lahko pa ji naučimo nekaj o življenju in jim pustimo živeti. Za mnoge mlade, ki so na križišču življenja in iščejo pravo pot, skrbi gospod Albert Mrgoie, ki uspešno vodi skupino mladih v okviru DPM Trzin. Okoli njega se vse bolj oblikuje pozitivno jedro, ki že vpliva na kvalitetnejše življenje mladih. Cilj vseh nas pa so prizade- Omeniti velja še sponzoija, ki sta prispevala prireditev: Vinko Jagodic -žaga, Zgornje Jarše in Taubi tenis Trzin GREGORJEVO Opuščanje ladjic z lučkami po potoku na Gregor jevo je že star ljudski običaj, kije skoraj že potonil v pozabo. Vendar pa so ga v Trzinu, kot tudi v drugih krajih, spet začel obujati. Na pobudo Turističnega društva, s sodelovanjem Vrtca Trzin, seje letos že tretje lelo ob potoku pri OŠ zbralo staro in mlado. Da seje običaj dobro prijel, kaže vedno večje štcvilo udeležencev. Na Gregorjevo goduje Gregor Veliki, ki je živel med leti 540 in 604. Poznan je predvsem po uvedbi cerkvenega petja - tako imenovanoga grcgorijanskega petja. Koje veljal še stari julijanski koledar, je godoval prav na prvi pomladni dan. Z novim kole-darjem se mu je god pomaknil nazaj in zato v Ijudskem mišljenju gregorjevo še vedno velja za začetek pomladi. Saj res že pihajo tople sapice, sonce sije opomoglo, prvi popki so nabreknili, ker ču-tijo pomlad v zraku. I'tički so si izbrali pare in se snubili že okoli valentinovega, na gregorjevo, pravijo, pa se ženijo. Gre za večstoletni običaj, ko so otroci spuš-čali ladjice po potokih. Takrat so bile ladji-ce papirnate, zato so se zaradi gorečih sveč vnele in potonile, češ naj voda odnese nepri-jetno delo pri slabi luči, saj seje dan podaljšal in ljudem ni bilo več treba delati ob luči. V spomin na to pa danes obnavljamo ta običaj in naznanjamo prihod pomladi. Ker že vse diši po njej, so se tudi otroci iz vrtca predstavili s pomladnimi pesmicami in tako pričarali prijetno vzdušje. Seveda pa ne smemo poza-biti na instrumentalistki, katerima smo se že zahvalili s pomladnim šopkom. Turistično društvo je pripravilo tudi lesen most, s katerega so otroci spuščali doma iz-delane ladjice. Še posebej moramo pohvaliti starše, da so se skupaj z otroki potrudili in izdelali zelo lepe ladjice. Kdor jihje videi, ve, da domišljija res ne pozna meja. Nekaj ladjic sta prispevala tudi društvo in vrtec. Seveda se bomo prihodnje leto spet zbrali na znanem kraju. Morda na pobudo nekaterih celo ob ozvočenju in še bolj pestrem programu ter s še večjo množico ljudi. Sergej a Križnar TUDI LETOS JE DPM PRIPRAVILO VELIKONOČNO DELAVNICO petek, 22.03., je Društvo prijateljev mladine v prostorih osnovne šole Trzin pripravilo delavnico na temo prihajajočega praznika - velike noči. Delavnica je potěkala pod vodstvom gospe Brede Podbevšek. Udeleženci delavnice so se pod njenim vodstvom trudili ohranjati in obujati praznične običaje. Izdelovali so pisanice, košarice in voščilnice. Mlajšim otrokom so pri ustvarjanju pomagali starši in skupaj so ustvarili kreativne izdelke, ki so jih razstavili v avli osnovne šole. Delavnica jc bila zelo dobro obiskana, saj se jo je udeležilo okoli 40 ustvarjanja željnih obiskovalcev. Udeleženci delavnice so bili pri izdelovanju vztrajni in izpod njihovih rok so nastajali res čudoviti izdelki. Za DPM Petra vanja za pridobitev prostora za mlade, ki že dobiva svojo podobo. Za uresničitev vseh teh prizadevanj gre vsekakor zahvala Občini Trzin ozi-roma njenemu vodstvu, ki ima razumevanje in posluh za probleme od-raščajoče mladine, ki jim kakovostni medsebojni odnosi pomenijo vrednoto, kateri je vredno posvetiti posebno pozornost. Tako razmišljanje prav gotovo izkazuje zrelost in humanost okolja, v katerem živimo. Prav tako zaslužijo priznanje in zahvalo šola, vrtec, podjetja, društva, mentorji in posamezniki, ki so pomagali pri uresničitvi programa DPM. Nenazadnje se moram zahvaliti vsem prizadevnim članom društva, ki prostovoljno in nesebično opravljajo svoje delo in po svojih močeh pomagajo prav tištim, ki so pomoči najbolj potrebni in v življenje vstopajo še z zelo negotovimi koraki. Za DPM Petra BOG IN MLADI apisati článek o mladih v Cerkvi ni lahko, tako kot se ni lahko z mladimi po-govarjati o tej stvari. Naj vam napišem kot neko osebno zgodbo. To leto je že tretje, odkar trzinske otroke učim věrouk, že kakšno leto več pa učim verske vzgoje tudi predšolske otroke. Najprej sem kot katehetinja sprejeia v svoje varstvo drugi razred, nato sem z njimi nadaljevala še pol leta v tretjem razredu. V naslednji uri so se mi pridružili še učenci četrtega razreda, sedaj pa pouču-jem sedmi ter osmi razred, kadar slučajno koga prinese v veroučno učilnico. Včasih pa se tudi zgodi, da nadomeščam našega župnika v katerem drugem razredu. Tako bi lahko rekla, da sem se srečala že skoraj z vso veroučno mladino v našem kraju, ln kako nam gre? Od razreda do razreda različno. Za začetek moram povedati, da se zelo zelo pozna, ker je redko kateri otrok že od malega vzgojen kršćansko. Kadar jih vprašam, zakaj sploh hodijo k věrouku, jih približno 80% odgovori, da zaradi tega, ker tako želijo njihovi starši oziroma v večji meri babice. Ja, to so Ijudje, ki so še bili versko vzgojeni, starši otrok pa skoraj ne več. Moram reči, da se v vsakem razredu najde nekaj učencev, ki jih stvar resno zanima: sprašujejo, odgo- ■N^aša župnija se pripravlja na birmo, ki bo na belo nedeljo, 7. aprila, ob 16h. Bir-nwval bo pomožni škof Alojz Uran. Bir-manci (38) se pridno učijo in udeležujejo tedenskih srečanj. Kaj je sploh birma? Kaj so zakramenti? Jezus ni živel le pred 2000 leti, ampak živi tudi danes. Po svojem Duhu prebiva v skupnosti svojih vernikov - v Cerkvi. Prek "Je Še naprej posreduje svojim učencem "cetovo ljubezen, življenje in odpuščanje. K-atohčani verujemo, da obstajajo posebne Možnosti, sveti trenutki, ko se Jezus *«jnja k nam na poseben način. Te posve-rfnepriložnosti so sedmeri zakramenti . e. e- s prejemanjeni zakramentov prijamo v stik z Jezusom Kristusom. Z za- »menti nam Bog sporoča: »Tukaj «m. Rad vas imam.« •"na je zakrament, ki potrdi in poživi varjajo na moja vprašanja ter razmišljajo, da se razvije prav zanimiva debata. Pona-vadi potem zaidemo s poti, na kakšno drugo temo. Iz svojih izkušenj se spominjam, da se v osmih letih věrouka nisem prav nič naučila. Zato jim poskušam kršćanstvo predstaviti na čim zanimivejši način, s slikami iz knjig, videoposnetki, osebnimi dogodivščinami in določenimi zanimivimi informacijami, ki jih izvem pri svojem šolanju na teološki fakulteti. Vendar nekaterim otrokom to še vedno ni dovolj. S svojim nerganjem, kako so se imeli na košarki in če bodo šli na rojstni dan in kako je neki sošolec zaljubljen v šošolko, porušijo ravnovesje, interes in zbranost tistih, ki jih stvar zanima. Ves ta nemir, ki traja petinštirideset minut, se vleče vse do sedmega razreda. Nekoliko drugače je pri birmanskih skupi-nah. Vsaj v moji skupini, ki ta trenutek šteje največ birmancev, vlada nekoliko napeto vzdušje in skrb, kaj jih čaka, ko bo stopil pred njih pomožni škof Uran. Kojim podam nekaj směrnic, se med skupino razvije tema, ki govori o življenju, katerega je učil Jezus Kristus, in o življenju, ki ga doživlja-jo sedaj, v najtežji dobi svojega življenja. Zdi se mi, da damo mladim premalokrat možnost razmišljanja in podajanja lastnih mnenj. Po vseh teh prijateljskih pogovorih se mi zdi, da so spoznali, da vera le ni nekaj tako suhoparnega in da sveto pismo nima mesta le na polici, temveč daje to knjiga, polna zanimivosti, če jih le znaš poiskati in novo življenje, ki ga je člověk prejel ob krstu. Je znamenje, daje nad kristjana přišel Sveti Duh, ki gaje Jezus obljubil svojim učencem. Tištim, ki so bili krščeni kot do-jenčki, daje birma priložnost, da se osebno izročijo Kristusu. Zdaj lahko zrelo izpovejo svojo vero in s pomočjo Svctega Duha svobodno prcvzamejo odgovornost, da bodo pri-čevalci za Kristusa sredi sveta. Na svoj praznik se pripravlja tudi 25 prvo-šolčkov. Prvo obhájilo bodo přejeli 12. maja ob 1 lh. dr. Bogdan Dolenc V soboto, 6. aprila, bo ob 16. uri srečanje birmancev, njihovih staršev in botrov z blrmovalcem pomožnim škofom Alojzom Uranom, na belo nedeljo (7. aprila) pa bo ob 16. uri sv. birma za tokratno generacijo trzinsklh birmancev. si jih prav razlagati. Sami so izrazili željo, da bi se radi odpravili na duhovne vaje, kjer bi se s kršćanstvom srečali še na drugačen način. Kaj pa se bo zgodili po birmi? Ponavadi je birma začetek slovesa od Cerkve. Zakaj? Ravno sedaj, ko vero spoznajo v neki celoti in nekoliko že odrastejo, puberteta se bliža koncu, bi morali svojo vero nad-grajevati. Ponavadi mladi ne dojamejo bistva vere. Da to ni le prisila, ki jo mora-jo opraviti vse tja do birme, da se bodo lahko potem cerkveno poročili in da bodo dobili bogata darila po birmi? Kršćanstvo je veliko več! Naj citiram svojega profe-sorja dr. Draga Ocvirka iz knjige 'Lepo tveganje': "Kršćansko življenje ima svoj čar, svojo lepoto, je uživanje." ln če vse skupaj povzamem: v većini pri-merov je kršćanska vera mladim predstavljena iz napačnega stališča. V većini je to žanje prisila - ura věrouka in nedeljska maša, Vero so včasih vsiljevali s prisilo in kaznijo, če je nisi hotel sprejeti. Danes so drugi časi. In morda se včasih tudi Cerkev tega ne zaveda. Potrebno jo je prenoviti in ji dati energijo. In ne me razumeti narobe: otroke, ki k věrouku hodijo z veliko teža-vo, ker jih v to silite starši, vpišite raje na kakšen drug krožek, ki jim bo bolj kořistil. Za kršćansko vzgojo mladih bomo v Trzinu morali narediti še veliko, pa ne le župnik in katehet, tudi starši nam boste morali pomagati. UM Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem svojim bralcem uredništvo Odseva KMALU BO BIRMA KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ŽIVELO... Iz kronike duhovnije Trzin Po smrti prvega trzinskega dušnega pastirja Jožefa Preše leta 1915 je tu nastopil svojo službo upokojeni župnik Janez Moij (1851-1944), doma iz Spod-njega Brnika pri Cerkljah. Novo mašo je imel leta 1877 v Cerkljah. V Trzinu je služboval kar 18 let (1915-1933). Tuje leta 1917 obhajal svojo zlato mašo. Umri je I. 1944 v Kamniku. V Trzin je torej přišel v vojnem času. Kronika poroča, daje »v prvih letih bivanja pri nas okušal razne vojne brid-kosti«. Leta 1917 so trzinski cerkvi vzeli večjadva zvonová; pustili so le najmanjšega. Ko seje ta razbil, so začeli zbirati za nove zvonové. Kronika prinaša seznam vseh darovalcev iz Trzina, ki so zbrali približno 38.000 kron. Lepo vsoto so poslali ameriški izseljenci (6.335 kron); 3.000 kron je darovala baronica. Nekaj so prispevali tudi vaščani Loke, Dobena in Depale vasi. Okrog 19.000 kron je znašal izkupiček od razbitega zvona, ki so ga prodali zvonarni v Ljubljani. V celoti seje torej nabralo skoraj 74.000 kron. Vsi stroški za nove zvonové so znašali 54.000 kron. Neporabljen preostanek so naložili v Ljudski posojilnici v Ljubljani kot nekakšno nadomestilo propadle glavnice ustanove Martina Narobeta. Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah so torej ulili tri jeklene zvonové, ki so tehta-li (brez kembeljnov) 1340 kg, 660 kg in 335 kg. Prva dva sta stala skupaj 30.000 kron, tretji pa 5.125 kron. Uglašeni so na tone D, G in H. Zvonové so oběsili v zvonik v decembru 1. 1920. Ko smo že pri številkah in vsotah, omeni-mo, daje župnik Janez Molj hotel urediti dohodke trzinskega dušnega pastirja v povojni dobi. Pred 1. svetovno vojno je do-bival kot plačo vsakoletne obresti (300 gol-dinarjev) od glavnice 7.150 goldinarjev, ki jih je župnik Martin Narobe naložil kot ustanovo, ter 100 goldinarjev (to je enako 200 kron) letnih dohodkov od trzinske občine (od vaščanov). Vsakokratni cerkveni ključar je imel dolžnost, da vsako jesen zbere prispevke od ljudi in jih izroči dušnému pastirju. V času župnika Jožefa Preše je bilo v Trzinu 115 hišnih številk, od katerih jih je približno polovica plačevala po eno krono, četrtina po dve kroni, devet hiš po tri krone ter dvanajst hiš po štiri. Po končani vojni se niso več izplačevale obresti raznih obveznosti (obligacij) in tukajšnji dušni pastir ni prejemal od Narobetove ustanove nobenih dohodkov več. Zato je Janez Molj pri občini pos-redoval, da bi se ti dohodki nekako uredili. Na občinski seji leta 1920 so od-borniki določili, naj trzinski posestniki prispevajo v »naturalijah« (pridelkih) in v denarju, in sicer takole: posestniki ce-lega zemljišča naj prispevajo en mernik pšenice (manjši gruntarji ustrezno manj) ter 20 kg krompirja, v denarju pa posestniki po 10 kron na leto oziroma 10 dinarjev, ko kron ni bilo več. Dušni pastir naj bi prejemal obresti tudi od vsote 20.000 kron, ki je preostala od nabirke za zvonové. To glavnico so naložili na hranilno knjižico v Ljudski posojilnici v Ljubljani inje bila, spremenjena v di-narje, vredna 5.000 din. dr. Bogdan Dolenc VELIKA NOČ - OSREDNJI KRŠĆANSKI PRAZNIK Čeprav je za marsikoga bo-žič naj lepši kršćanski praznik, je za kristjane najpomembnejši in mogoče tudi najlepši velika noč. Tudi v Trzinu so že od nekdaj praznovanju velike noči in tudi cvetne nedelje pred njo připisovali osredni pomen. S praznovanjem velike noči se je, podobno kot drugje po Sloveniji, tudi v Trzinu ohranilo precej običajev, ki pa počasi tonejo v pozabo. V prejšnjih letih je Turistično društvo pripravilo nekaj delavnic, s katerimi so skušali pred pozabo rešiti nekatere trzinske navade, povezane z veliko nočjo, Ietos paje Društvo prijateljev mladine pripravilo Ie pred-praznično delavnico, na kateri so oblikovali velikonočne ok-raske in krasili pirhe. Tisti, ki so zašli v Mengeš, pa so se letos pri tamkajšnjem župnišču lahko udeležili izdelovanja velikonočnih žegnov. Včasih je v Trzinu žegne za cvetno nedeljo izdelovalo več trzinskih žena in tudi moških, zadnja izdelovalka paje bila Joščeva mama iz Zarebri. Drugje po Sloveniji žegnu pravijo tudi butarica, snop, premec, slišati paje tudi druga imena. Za žegne, kakršne so poznali Trzinci, je bilo značilno, da so bili izdelani iz svežnja ravnih leskovih vej, ki so bile tesno povezane v šop, na vrhu pa okrašene z zelenjem, vejicami brina, cipres, včasih tudi oljke, nanje pa seje nave-zovalo zimzelene vej ice brš-Ijana in pušpana, zatem pa so na osnovo leskovih palic na-vezovali zavite, barvne oblan-ce. Živo obarvani oblanci so bili lahko zviti v konico ali pa samo prečno prepognjeni, s svojimi živimi barvami pa so oblikovali posebne vzorce. Najpogosteje seje izmenjava-lo po nekaj vrst istobarvnih oblancev, pogosto pa seje med njimi vrivalo zelenje pušpana in zimzelena. V Trzinu so na te žegne privezovali tudi jabolka in kasneje tudi poma- ranče. Fantje so tekmovali, kdo bo imel višji žegen, hkrati pa so tisti, ki so bili bolj navihani, skušali manj previdnim in manj-šim z žegna izmakniti jabolko ali pomarančo. Včasih so se smrkavci z njimi po maši tudi zmlátili. Gorje pa, če je kaj take-ga opazil kdo od starejših. Po domovih so kasneje žegne zati-kali za tramove na podstrešjih, da so odvraćali od hiše nesreće, to je strelo, ogenj in podobno. Pravijo, da so bili trzinski žegni ena od pod vrst ljubljanskih bu-taric, ki so bile značilne tudi za celotno domžalsko-kamniško območje. Strokovnjaki ocenjujejo, da so bile te butarice precej mlajšega izvora kot nekatere butarice, ki jih poznajo v drugih delih Slovenije. Žegni, zelenje in butarice na cvetno nedeljo so spomin na zmagoslavni prihod Jezusa v Jeruzalem, povsod po Sloveniji pa cvetno nedeljo obeležujejo s snopi svežega zelenja in zveza-nega lesa, tako ali drugače obli-kovanega v butarice. Marsikje so bile butarice nekakšna kombinacija kruha, peciva in zelenja. Verjetno so prav jabolka in pomaranče na žegnu ostanek tega prvotnega običaja. Zadnja leta v različnih krajih tekmujejo, kje bodo naredili daljšo butarico ali premec, da bi se z njo vpisali v Guine-sovo knjigo rekordov, včasih pa so tekmovali v tem, katera butarica bo segla višje v nebo Pravijo, da so bili snopi, ki so jih delali fantje ponekod v Sloveniji, visoki tudi do 20 m. Te veje so na vrhu obrezovali, sestavljali in povezovali v višji oz. daljši snop, ki je bil na vrhu obvezno okrášen z zelenjem in barvnimi trakovi krep papirja. Za samo veliko noč pa so vsa) otroci in fantje posebno pozornost namenjali pripravi pirhov oz. pobarvanih jaje. Tudi pirhi imajo po Sloveniji več imen, še zlasti znane so belokranjske pisanice, rumenke in podobno-Včasih so jajca barvali z naravnimi barvami. Čebulni J olupki ali prežuljka so bili naj-pogostejše barvilo, ki je jajca obarvalo z lepo rjavo barvo, Je so zraven pritisnili še list deteljice ali katere druge rast-line, so imela jajca tudi svet-lejši vzorec. Rdečkasto barvo so dobili s češpljevim lubjem, žafran in češminove korenine so dali rumeno barvo, jelševo ali hrastovo lubje pa črno. Pravijo, da so slovenska veli-konočna jajca naj lepše okrášená, čeprav jih krasijo tudi drugod. V zadnjih letih pa lahko za veliko noč vidimo prave umetnine, ki jih je kar škoda uničiti, ko so prazniki mimo. Prav gotovo se bodo tudi nekateri Trzinci letos izkazali s svojimi pirhi. Naši predniki so, še zlasti ko so bili mlajši, pirhe zelo radi trkljali. Pri nekaterih trzinskih domačijah so naredili trkljališ-ča - plitve ovalne prostore, posute z drobnim žaganjem ali plevami, v katere so po nag-njenih deščicah spuščali pirhe, tako da so se zaletavali v druge pirhe, nastavljene v trklja-lišču. Kdor je s svojim jajcem zadel v trkljališču nastavljeno jajce, je zaslužil dogovorjeno vrednost kovancev in je lahko tudi sam po deščici spustil »po-trkljano« jajce. Pri tem je poskušal za-deti kar največ pirhov in prislužiti kar največ denarja. Dokler je zadeval, je od so-igralcev pobiral denar, ko pa je zgrešil, pa seje moral postaviti v vrsto in čakati, daje spet kdo zadel katero od njegovih jaje ali pa daje spet přišel na vrsto. Ko so bila jajca zaradi številnih trkov že zadosti razbita, so jih ponujali večjim fantom, da so jih, široko razkoračeni nad njimi, »sekali« s kovanci. Tisti, ki je zadel tako, daje kova-nec ostal v jajcu, je jajce lahko obdržal, prejšnji lastnik pa je dobil vse kovancc, ki niso za-deli jajca. Vprašanje je, koliko trkljališč bo letos v Trzinu še postavljenih, prav gotovo pa bo večina od trzinskih družin imela pirhe. Ljudje si jih bodo med se- boj izmenjavali, marsikje pa bodo verjetno jajčka tudi poskrili po vrtovih injih bodo morali otroci, kot je to v navadi v anglosaksonskih deželah, iskati. Pri tem pa bodo mogoče našli še druga da-rilca, ki jih bo prinesel »zajček«. V tolažbo, da ne gre zgolj za posnemanje zahodnjakov, naj zapišemo, da so pisana, okrášená jajčka poznali že davno, še predno so zajčka »pogruntali« Angleži. Pred tisočletji so jih poznali že stari Kitajci, Perzijci in Egipčani, v kršćanstvu pa so pisana jajca med drugimi velikonočními jedmi dobila simbol-ni pomen. Obarvana jajca namreč pomenijo Kristu-sovo kri, hren - žeb-Ije, s katerimi je bil Jezus přibit na križ, potica - ki ponazarja trnovo krono, s katero je bil Kristus kro-nan, in suho meso, ki ponazarja Kristu-sovo telo. Torej pirhi nikakor ne smejo manjkati v velikonočnem žegnu, ki ga na velikonočno soboto gospodin-je prinesejo blagoslovit v cerkev. Za vse, ki bodo velikonočne praznike praznovali v krščan-skem duhu in se nameravajo udeležiti velikonočnih verskih obredov, pa naj zapišemo, kdaj bodo ti obredi potěkali: SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE: Vse tri dni: na veliki četrtek (28.3.), veliki petek (29.3.) in veliko soboto (30.3) se bodo obredi začenjali ob 19h. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi v cerkvi ob 11., 14., 15., 16. in 17. uri. Na veliko noč - 31. marca, bo pred sv. maso ob 8. uri veliko-nočna procesija. Maša, ki bo sledila, bo peta, med njo pa bo darovanje za cerkve-ne potrebe. Na velikonoční ponedeljek (1. april) bosta sveti maši ob 9. in 19. uri. ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! * čišćenje stekla ' talnih oblog * oblazinjenega pohištva ( sedežne garniture, stoli, jogiji...) * globinsko čišćenje notranjos7i osebnih in tovornih vozil ' strojno čišćenje, impregnacija in kristalizacija marmorja ' strojno čišćenje in impregnacija vinasa, parketa IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! * lam. zaves in žaluzij * rolojev ' zatemnitvene termoreflektivne in protivlomne folije SLIKOPLESKARSKE STORITVE! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net RTV SERVIS GORENCs.p. telefon: 01 564-17-91 Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 - 121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, • audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (2) V prejšnji številki Odseva sem pojas-nil, kdaj bo OŠ Trzin začela s postopnim uvajanjem devetletnega šolanja. Informacijo bi želel dopolniti še z razlago, kako bo ta postopnost potěkala. V letu 2003/2004 bomo vpisali 6-letne otroke v 1. razred devetletke, učenci, ki so končali 5. razred osemletke pa bodo "preskočili" v program 7. razreda devetletke. Vsi ostali učenci se bodo še naprej šolali po programu osemletke, vključno s 7-letnimi učenci, ki jih bomo, kot zadnjo generacijo otrok, vpisali v I. razred osemletke. Zadnja generacija otrok, ki bo ce-lotno osnovno šolanje končala po programu osemletne šole, bodo učenci, ki so končali 6. razred in bodo v tem šolskem letu nadaljevali šolanje v sedmem razredu osemletke. To šolsko leto je hkrati tudi leto, ko se v vrtcih ukinja obvezna priprava na osnovno Šolo. V šolskem letu 2004/2005 bomo opisani postopek ponovili, le da ne bo več vpisa v I. razred osemletke. Tako bo program devetletnega šolanja v tem šolskem letu potěkal že v 1., 2., 7. in 8. razredu. Z navedenim postopnim prehodom bomo nadaljevali vse do šolskega leta 2008/ 2009, ko bomo v vseh devetih razredih izvajali samo še program devetletnega šolanja. Kot sem obljubil, bom v tem prispevku odgovoril še na eno vprašanje: Kako bo pouk v prvem razredu prilagojen leto dni mlajšim učencem? Ali bodo zmogli, je tudi eno od pogosto zastavljenih vprašanj staršev. Seveda bodo zmogli. Vsebine in oblike delà so pri-lagojene starosti otrok. V prvem razredu jih bosta praviloma pričakali učiteljica in vzgojiteljica, ki bosta poskrbeli, da bodo otroci z lahkoto in z zanimanjem presto-pili iz sveta igre v svet učenja ter pri tem ohranjali otroško radovednost, željo po iskanju novega. Zgodnejši vstop v prvi razred terja spre-membe pri organizaciji in vsebini delà in nenazadnje opremi bodočih prvih razre-dov. Dolžina učne ure ne bo prcdpisana, nare-kovala jo bo vsebina pouka, sposobnost otrok, aktualna učna situacija. Organizacija pouka bo izpeljana tako, da bo pri-merna za šestletnike: pouk se bo prepletal z igro, skozi igro se bodo učenci učili in urili potrebne veščine. Na teden bodo učenci imeli 20 ur pouka. Učiteljica in vzgojiteljica bosta enakovredni partnerici v razredu, ena z več poznavanja pravega "šolskega" delà, druga z več znanja o delu s šestletniki. Polovico učnega časa bosta z učenci obe. Obe bosta za to delo dodatno usposobljeni. Imeli bosta licenco za delo v prvem triletju (1. do 3. razred). Veliko učencev že sedaj v izkazih nima ocen, pač pa učiteljice njihov napredek opisno spremljajo. Nova šolaje tak način ocenjevanja uzakonila za celotno prvo tri-letje. Učiteljice bodo napredek vsakega po-sameznika skrbno spremljale. Opažanja bodo zabeležile v poseben obrazec, ki bo vseboval tudi standarde znanj. Starše bodo sproti seznáni le, temeljito pa ob koncu šolskega leta, kako njihov otrok zahtevane cilje dosega. Tudi učilnice šestletnikov bodo prilagojene. Urejeni bodo kotički za igro, za mirno delo, knjižni kotiček in kotiček za počitek. Pohištvo bo ustrezno oblikovano, omogoča-lo bo shranjevanje večine šolskih potrebš-čin, tako da bodo pretežke torbice le še pre-teklost. V kotičkih za počitek bo mogoče namestiti iežalnike in mehke blazine, ki bodo omogočale počitek.Vhod in garderobni prostori ter sanitarije bodo za prvo triado ločeni od tistih, ki jih bodo uporabljali starejši učenci, kar naj bi prispevalo k manjši ogroženosti in večji varnosti najmlajših šolarjev. Šolska malica bo v 9-letni OŠ regresi-rana na enak način, kot je regresirana v sedanji 8-letni osnovni šoli. Poleg tega pa bomo brezplačno šolsko kosilo, in po potrebi tudi zajtrk ali popoldansko mali-co, zagotavljali za vse tište učence 1. razreda 9-letne OŠ, katerih družine prejema-jo denarni dodatek po predpisih o sociálnem varstvu. Posebno pozornost namenjajo načrtovalci devetletne šole prometni vamosti prvošol-cev. Tako učenci 1. razreda ne bodo smeli v šolo brez spremstva, ustrezno bo potrebno umiriti motorni promet v neposredni bližini šole (5 km na uro), kar je občina deloma že storila. Šola bo morebitnim vozačem zagotavljala varstvo do začetka pouka, tištim najbolj zgodnjim tudi jutranje varstvo, po pouku pa podaljšano bivanje na podoben način, kot ga imamo že sedaj Nova organizacija šole predvideva za pr-vošolčke še počitniško varstvo, bodisi v okviru šole. Društva prijateljev mladine ali v okviru vrtca. Šola naj bi varovanje otrok ponudila staršem prvošolcev v vseh pouka prostih dnevih, ko so starši na delu. Šola se temeljito pripravlja na sprejem mlajših otrok, ob tem pa ne zanemarja priprav na novosti, ki jih bodo deležni starejši šolarji. O tem pa prihodnjič. Franc Brečko, ravnatelj OŠ Trzm S TEKMOVANJA TURISTICNIH PODMLADKOV OSNOVNIH ŠOL V KOMEND! Naši člani so za raziskovalno nalogo, razsiavo in i«rico na temo »Trzinski bajer - turistični izziv« přejeli srebrno odličje- ŠESTOŠOLCI PONOVNO NAVDUŠILI! a šolo je prišla vznemirljiva vest, da bo v torek, 26. 2. 2002, tekmovanje Male sive celice, na katerem bodo Ksenija La-goja, Rok Testen in Dan Špendal zasto-pali naše šestošolce. Ker so bili na dosedanjih tekmovanjih us-pešni, so se uvrstili v četrtfinale. V torek nas je po šesti učni uri avtobus odpeljal proti Ljubljani. Ko smo prišli pred RTV, smo zagledali nasprotnike -šestošolce OŠ Majde Vrhovnik. Spraševa-li smo se, kateri so tišti trije korenjaki, ki bodo tekmovali s Ksenijo, Danom in Rokom. Po prijaznem sprejemu so nas napotili v prostor, kjer smo malicali ter čakali na začetek snemanja. Ker pa nesreća nikoli ne počiva, smo tudi mi žalostni ugotovili, da smo nekaj pozabili. Naša sova je ostala zaklenjena v učilnici likovne vzgoje in čakala na rešitelja. Kaj storiti? Vedeli smo, da brez nje, naše maskote, ne moremo nastopiti, zato smo telefonirali. Ga. Ksenija Rojs Viskovič, naša pedagogin-ja, nam jo je pripeljala nekaj minut pred snemanjem. Za to smo ji zelo hvaležni. Ob 15. uri seje začelo snemanje. »Rumene kapce« ponovno sedijo na levi strani tribune in glasno navijajo. Voditelj, g. Pavle Ravnohrib, je že na začetku pohvalil dose-danje uspehe tekmovalcev. Slovensko primorje je bilo področje, iz katerega so naši učenci v prvi igri večinoma izbirali vprašanja. Po prvi igri so prevzeli vodstvo. Uspešno so nadaljevali z odgovar-janjem. Napetost je rasla vse do zadnjega vprašanja, ko so s točko razlike premagali nasprotnika. Vsi smo bili zelo veseli, saj so se učenci odlično odrezali. Veliko uspehajim želimo v polfinalu. Marjana Galjot, razrcdničarka 6. b IZLET V VRBO - PREŠERNOVO ROJSTNO VAS V KUD NA KONCERT.., o seje gneča okrog raznih prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku že malo polegla, smo si članice medgeneracijske skupine za samopomoč Trzinski izvir zaželele ogledati Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Marsikatera tega v času svojega šolanja ni doživela, ostalim paje tudi preteklo že precej let, odkar sojo vidcle. Svojo željo smo zaupale g. Jožetu Kajfežu, predsedniku PGD Trzin, ki seje nanjo z razu-mevanjem odzval in nam z odo-britvijo vseh gasilcev omogočil, da smo bile tudi med prevozom Povezane kot ena družina. Njihov član g. Smajlo Fetah nas je z društvenim kombijem popeljal v to del Gorenjske. Ves čas je s pravo mero humorja in s humanim občutkom za polepšanje dneva starejšemu člověku skrbel 23 prijetno vzdušje ter pomagal pri raznih zagatah glede vstopov !n 'žstopov iz avta. Tega dne se Je naše druženje zavleklo v ^odnje popoldanske ure. Čeprav nam sonce ni bilo preveč gonjeno, je bilo lepih vtisov e«Ko in prav gotovo se nam ^o za vedno vtisnili v spomin Članice Trzinskega izvira so v sredo, 27.2.2002, obiskale Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. To jim je s svojim kombijem in voznikom omogočilo PGD Trzin, za kar se jim vse članice iskreno zahvaljujemo. ; ^generacijsko društvo Jesenski cvet obvešča, da ima uradne ure vsak četrtek inf l6' Ur° na KoIodvorsk> ulici 8 v Domžalah, kjer lahko dobite vse L^J^nacije o delovanju medgeneracijskih skupin na območju Kamnika in Domžal. NOVICE IZ PGD TRZIN Podvozje novega gasilskega vozila že v Trzinu Kdor čaka, tudi dočaka, so dejali že naši predniki. In tako smo tudi mi dočakali že tako težko pričakovano podvozje MAN 14.284 LC za novo gasilsko reševalno vozilo, ki ga lahko vidite na spremljajočih slikah. Vozilo smo med tem časom, koje nastajala nova številka Odseva, že odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer bodo naredili nadgradnjo in ga opremili za potrebe zaščite in reševanja. Ce bo šio vse po načrtih, bo vozilo nared v drugi polovici septembra, tako da ga bomo lahko prev-zeli oktobra, v mesecu požarne varnosti. Kot verjetno že veste (vsaj iz prejšnjih številk Odseva), paje vse skupaj za nas ogromen fmančni zalogaj, ki ga sami nikakor ne zmoremo. V društvu smo se odločili, da se obrnemo na vsa gospodinjstva, obrtnike in vse podjetnike v Trzinu, s prošnjami pa se bomo seveda obrnili tudi na nekatera podjetja in ustanove izven Trzina. Prepričani smo, da nam bo tako uspelo zbrati manjkajoči denar. V ta namen boste v dneh po iziđu Odseva přejeli pošto PGD Trzin s temeljitim ob-vestilom in prošnjo za finančno pomoč, s katero bomo omogočili dokončanje gasil-sko-reševalnega vozila. Zavedamo se, da boste nekateri pošto přejeli tudi po dvakrat, saj imate stalno prebiva-lišče in sedež podjetja na območju občine Trzin. Upamo, da boste to sprejeli z razu-mevanjem in da boste podprli naša prizade-vanja. Že v naprej se vam zahvaljujemo za vaš prispevek in posredno tudi za vaše sodelovanje pri zagotavljanju večje požarne varnosti na našem območju. Za vsa more-bitna dodatna pojasnila smo vam na voljo osebno oz. na tel.: 10/ 564 - 46 - 60. Občni zbor gasilskega društva Prvega marca smo imeli že svoj 97. redni letni občni zbor, ki je bil lepo obiskan. Na podana poročila funkcionarjev društva ni bilo pripomb. Na občnem zboru smo določili smernice našega delovanja v tem letu. Seveda je vse podrejeno dokončanju avtomobila. Da pa ne bo kakšnih pomislekov, pa naj posebej poudarim, daje za nas še vedno na prvem mestu požarna varnost. Na koncu smo sprejeli tudi tri nove člane, in sicer: Rada Pestotnika, Marjana Habata in in Andreja Ljubeška. Vsem novim članom še enkrat čestitamo. Ob tem paje treba povedati, da so zelo pri- zadevni tudi naši naj-mlajši člani -pionirji, ki so se tudi udeležili občnega zbora. Zavzeto se pripravljajon-kviz, ki bo ob koncu meseca. O rezultaij bomo poročali v naslednji številki. Cakamo pa tudi na malce toplejše vretne da začnemo z vajami na prostém. °ÛSIV OPSSV ZVEZDICA JE GOSTOVALA i 1 \ ! * -9 * S >r ■ Požarna ogroženost narave Ob koncu bi vas rad opozoril na možnost požarov v naravnem okolju ob spomla-danskem čiščenju. Naj velja enako kot lani, da nas o predvidenih požigih obves-tite v naprej. Tako se bomo izogmli nepotrebnim zavijanjem siren. Še posebej pa naj velja: PREVIDNOST NI NIKOLI ODVEČ! V službi ljudstva NA POMOĆ PGD TRZIN predsednik Jože Kajfež REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana telefon: (01) 471 3322, fax: (01)431 8117 Na podlagi 3. člena uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. I. RS, št. 62/95), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje RAZGLAŠA veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 11. marca 2002 na območju celotne Slovenije. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdar-ska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala pooštren nadzor. Šifra: 843-00-8/2002-1 Datum: 11.03.2002 DIREKTOR Bojan Žmavc SODOBNEJŠa NAČIN ALARMIRAN JA IVIogoče ste že opazili, da stolp gasilskega doma krasi cei grozd siren in zvočnikov. Nova naprava za alarmiranje je zamenjala že dotraj ano sireno, na katero smo se Trzinci že nekako nava-dili. Nova baterija siren omogoča precej boljše in tudi glasno alarmiranje, vseeno pa se ne oglaša tako pogosto, saj se naši gasilci vse bolj poslužujejo t.i. tihega alarmiranja s po-zivniki. Podobno kot prejšnjo sireno tudi sedanjo napravo lahko sprožijo iz centra za alarmiranje, seveda pa tudi iz Trzina. er je bila kritika na otroško predstavo Zvezdica Zaspanka zelo pozitivna, -lio se odločili, dajo bomo čim večkrat uprizorili. Začeli smo lansko pozno jesen . premiéro ter prvo ponovitvijo. Jeseni -mojo še dvakrat uprizorili za trzinske -.'laije višje in nižje stopnje. 16. marca pa -mose odpravili še v Smlednik, kjer smo .■amaterinski dan zaigrali mamicam. Ta-io je Zvezdica Zaspanka doživela že peto predstavo. Sedaj upamo, ker smo jo spet probudili, da bomo dobili še kakšno možnost za nastop. Besedilo smo dvakrat po- novili, preizkusili kostume, če niso premajh-ni, in se samozavestno podali novim dogo-divščinam naproti. Zdaj, koje to za nami - nekaj dni pred predstavo namreč ne gre brez nervoze in poviša-nega adrenalina - pa bomo začeli s pospeše-nimi vajami za Pepelko. Prisiljeni smo bili sicer v nekaj manjših sprememb, vendar predstava bo, tako kot so bile še vse, ki smo vam jih obljubili. Ko že govorim o mladih kudovcih, naj omenim še sodelovanje na tekmovanju 'Turizmu pomaga lastna glava'. Kot vsako leto je sedem kudovcev (Marko, Maja, Anabel, Andrej, Sašo, Eva in Lara) trzinsko šolo predstavljalo s kratkim skečem. Štirje skav-ti se odpravijo na izlet k trzinskemu bajerju. Eva kot vodnica jih muči pri teku in telo-vadbi. Lara kot zadnja v koloni pa je bolj zagreta za podatke, ki jih prebere v priroč- niku. Neprevidnost in podatkovno teženje ostalim skavtom jo pripelje do tega, da pristane v vodi. Ko jo rešijo, sklenejo, da gredo ribarit. Kaj mislite, kaj bi lahko ujeli v trzinskem bajerju? Andrej ujame čevelj, Sašo polomljeno kolo, Lara pláštěnko z napisom Izvir-čista voda, Eva pa ujame zlato ribico. ln seveda tri želje: da bi ljudje bolj spoštovali naravo in živali, da bi bajer tako uredili, da bi tam zopet lahko igrali hokej na ledu ter da bi ob njem spet lahko pripravljali piknike kot nekoč. S skečem in raziskovalno nalogo, ki joje naredil turistični podmladek na isto temo, smo zasedli drugo mesto. ln prav pravi slovenski pregovor: Važno je sodelovati in ne zmagati. Morda pa si nekega dne na tekmovanju priborimo tudi prvo mesto. Urša Mandeljc NAMISUENIZDRAVNIK X a naj še kdo reče, da se v Trzinu nič ne dogaja. Lahko bi rekli: kdor hoče slišati. sliši, kdor noče, pač ne sliši. Marca smo v trzinskem kulturnem domu gostili ifledališko skupino iz KD France Prešeren ^irovnica - Breznica, skupina igralcev iz ^ledališča slepih in slabovidnih. Za ogled «> pripravili komedijo v treh dejanjih W. HeigelaNamišljeni zdravnik. Pjvií sem za to predstavo slišala po televiziji, kjer je režiserka Mateja Fabjan raz-•igala potek vaj ter način delà. Vsa čast ji, i»se loti tako zahtevnega projekta. In vsa •ost sedmim igralcem: Sebastjanu Kamenu, Janki Mirt, Valterju Vertačniku, •lanji Cevec, Juretu Vergelu, Viki Ver-•^-âiik ter Šimoni Jakopin, ki so brez na-»ke, vsaj gledalci jih niso opazili, spe-yali dobri dve uri dolgo predstavo. V teh Aefl urah smo se lahko pošteno pozaba- vali in pozabili na vsak-danjik. No, ne čisto, saj nasje zgodba venomer opominjala na družinske probleme in tegobe. In kako hitro lahko nasedemo dobrému lažnivcu, tako da na koncu resnici ne moremo verjeti. Če bi bilo res, da bi naše bolezni in probleme lahko pozdravil na-mišljeni zdravnik, bi bilo verjetno kar dobro. Zajtrki, kosila in večerje mnogih ne bi vsebovale toliko tablet, temveč kaj bolj zdravega. Na koncu smo lahko potegnili črto in nare dili sklep: pogovarjajmo se med seboj, rešujmo probleme s pogovorom. Povejmo partnerju ali staršem, kaj nas moti, kaj bi radi spremenili. ln tako bodo imeli zdravniki veliko manj delà in jim ne bo treba napisati toliko napotnic za psihiatra. Čisto na koncu še pohvala občinstvu: tudi če slabo vidiš ali celo nič, zato bolje čutiš. In kaj ima to skupnega s predstavo? Člověk čuti gledalce; čisto drugačen občutek je igrati v dvorani, ki je skoraj popolnoma prazna, kot v dvorani, ki je polna. In mislim, da smo se tokrat Trzinci kar dobro potrudili ter se v velikem števili udeležili predstave. Le tako naprej!! Urša ALENKAVl PRI H 4 mimmmi Igor Razpotnik mi. Jure LAJOVIC BAR IZSUBLJENCEV VneMjo, 21.04.2002, 0610:00 uri v KUD-u FRANCA KOTARJA TRZIN Mengeška cesta 9, Trzin V prejšnji številki Odseva smo objavili, da bo 17. marca v Kulturnem domu Franca Kotarja Trzin avdicija za musical z naslovom 'Bar izgubljencev'. Zaradi določenih osebnih razlogov organizatorjev smo avdicijo preložili na nedeljo, 21. aprila, od 10.30 naprej v trzinski dvorani (Mengeška 9). Tokrat avdicija 100% bo in veseli bomo, če seje boste udeležili. Še posebej vabljeni pevci in plesalci, po možnosti v eni osebi. Veseli pa bomo tu glasbenikov na instrumen-tih. Vabljeni!! informacije: Urša 041/287-662 V aprilu bo minilo dve leti, odkar je usoda hotela, da seje razdružila moja življenjska pot z mojim soprogom Božidajem Juršetom. V spomin mojemu soprogu: Prvo srečanje (december 1952) Prve snežinke so v lahnem vetru zaplesale in zemljico z romantiko obdale. Steže so se v belino odele, v soju svetlih žarkov zablestele. Obstala sem, da zajela bi opoj večera -in da pregnala iz sebe občutek bi nemira Nato pospešila sem svoj korak -pričakovanja spev je bil nadvse sladak. Okna poslopja so bila bogato osvetljena, zaslišim glasbo - bila je čudovita - kot prej nobena. Vstopila sem in v negotovosti obstala -za hip sem se nečesa zbala. In že si ob meni stal, pozdravil in na ples me odpeljal. Ko v ritmu zvokov si me zavrtěl, začutila sem, kako močno si k sebi me prižel. Kar naprej plesala sva in se vrtěla, telesa naj ina pa so drhtela. Zaslutila sem, da vedno boš ostal z menoj - saj tvoja sem - in ti - tako zelo si moj. »Pridi, dragi!« (april 2000 - 2002) Ko zlata zora zablesti -najlepše jutro se mi zdi. Vabi me prijeten hlad -in cvetja poln vrt bogat. Potem mi ptički zapojo-Le kaj b' lahko še lepš'ga b'lo? Kot da sem sam na svetu, se mi zdi -in to mi dušo umiri. To tvoje sporočilo, dragi, sem odkrila, ko sem za vedno te zgubila ... Je grenka solza nanj kanila -o, ko lahko bi te zbudila. Vse upanje je zdaj odšlo, le v sanjah obiščeš me lahko. Pridi, dragi - pridi, vsaj tako s va skupaj in j e lepo ...!!! Jurše Anka r— ODSEV 27 EMIL ZA KRMILOM PD ONGER TRZIN ÉÉ I0NGER PD TRZIN AAA zmaga tekmovalcev mladinskega odseka na državnem tekmovanju Mladina in gore. Po krajši razpravi o poročilih je bilo videti, da se dosedanje »staro« vodstvo sorazmerno rado umika mlajšim, ki naj bi prevzeli vođenje društva. Brez posebnih zapletov je skupščina za novega predsednika potrdila Emila Pevca - za tište, ki ga ne poznajo osebno (kar je malo verjetno), naj povemo, daje to tišti Emil, ki tehnično ureja naš časopis inje hkrati tudi tehnični urednik Pla-ninskega vestnika. Člani uredništva Emilu ob izvolitvi čestitamo in mu želimo uspešno delovanje, držali pa bomo pesti, da bo zmogel vse te funkcije, ki so predvsem garaške in manj častne, kot bi mogoče kdo mislil. Upamo, daje v Emilu še toliko energije, da bo lahko dal trzinskemu planinskemu društvu nov polet in da pri tem ne bo prihajalo do še večjih zamud pri izhajanju Odseva. Emil je že takoj pri svojem uvodnem nastopu pokazal, da gre v korak s časom, saj je s pomočjo računalnika projicira!, kako si zamišlja bodočo sestavo, naloge in delovanje društva. Nekoliko pa so bili vsi skupaj v zadregi, ker Emil ni představil vseh imen bodočih funkcionar-jev društva, predvsem kdo bodo vodje posameznih sekcij. Skupščina je po kar živahni razpravi, v kateri so aktivno sodelovali tudi gostje, le našla salo-monsko rešitev, po kateri so potrdili člane nadzornega odbora in častnega razsodišča, Emilu Bivši predsednlk PO Onger Train Pa so dali nalogo, da v najkraj-med podajanjem svojega poročlla 5em času sestavi novi upravni odbor društva, ki ga bodo čakale kar težke naloge. Naj povemo, da bo društvo moralo januarja prihodnje leto organizirati finale državnega prvenstva Mladina in gore, kar bo precejšen organizacijski zalogaj in hkrati pomembna prireditev za promocijo Trzina, v februarju prihodnje leto pa bodo morali pripraviti tudi praznovanje 20. obletnice društva. Nalog bo, poleg tistih, ki jih je Emil že napovedal, res veliko, in upamo, da bomo prihodnje leto lahko poročali, daje bil občni zbor PD Onger Trzin zelo uspešen in da na njem ni bilo nobenih zadreg. Miro Štebe se kaže, da imajo trzinski planinci radi razbur-Ijive občne zbore, ko ne gre vse ravno po utečenem scenariju za takšna srečanja. Tudi v soboto, 23.3. 02, se temu običaju niso iz-neverili. Za začetek so udeleženci in gostje zborovanja pogrešali dosedanjega predsednika, saj ni bilo nikogar, ki bi srečanje odprl in pozdravil prisotne. Stisko je rešil podpredsednik Jože Jerman, ki je opravičil odsotnost prvega moža društva. Razlog je bil opra-vičljiv, saj seje več članov društvenega vodstva udeležilo spominske maše za vidnega trzinskega in slovenskega planinca in prvega častnega člana PD Onger Trzin Tineta Orla. Vseh termi-nov se ne da vedno usklajevati in tako je pač prišlo. Da se obisko-valci srečanja, ki so z razumevanjem sprejeli takšno uvodno za-sedbo gostiteljev, niso dol-gočasili, ko so čakali, da bi se na zborovanju zbrali vsi ključni ljudje, so poskrbeli člani mladinskega odseka, ki so prikazali diapozitive z akcij, ki so jih izpeljali v preteklem letu. Po projekciji seje zboro-vanje lahko začelo. Pred-sednik Rudi Schoss je na kratko in precej neformalno strnil delovanje društva v preteklem letu. Tudi druga poročila so bila večinoma podana dokaj sproščeno. Udeleženci občnega zbora, med katerimi je bilo precej gostov, so izvedeli, daje društvo v preteklem letu I delovalo dokaj uspešno, saj so izvedli res lepo število izletov, precej dejavni pa so bili tudi pri urejanju društvene hišice in njene okolice. Društvo je lani nakupilo kar nekaj planinske opreme, pri čemer je treba še posebej opozoriti na lavinske žolne, ki planincem lahko pomagajo v primeru nesreče v snežnem plazu. Med drugim pa so kupili tudi nekaj šotorov in čelad. Manj razveseljiv je bil podatek o izobraževanju vodnikov, saj jih večina ni našla primer-nih terminov za obnavljalne izpite in dodatno izobraževanje. Med pozitivními podatki o delu društva je treba omeniti tudi, daje število članstva nehalo upadati in seje celo nekoliko zvišalo. Največji uspeh preteklega obdobja pa za društvo vsekakor pomeni Spominske diplome je udeležencem tekmovanja »Mladina ln gore« podělil predsednik Mladinske komisije pri Planinski zvezl Slovenije Peter Šllak o ©StV OOSÏV ZA SLOVO DRŽAVNI PRVAKI -išica planinskega društva je nekega marčevskega dne prav lepo zaživela. Vanjo so svojo mladostno energijo, živahnost in zgovomost vnesli tckmovalci in zma-govalci letošnjega planinskega tekmovanja Mladina in gore. Tako je, v Trzinu imamo državne prvake. Od samega tekmovanja je minilo že kar dobra dva meseca, tako da so Polona, dva Simona in Miha, Katarina, Alja, Jure in Matic že dodobra zbrali in prežvečili vse dogodke in pripetljaje, ki so jih doživeli na samem tekmovanju. Ko sem jih kaj vprašala, so morali sem ter tja kar malce pobrskati po spominu. Toda pri osmih lju-deh je tudi vtisov toliko, da bi kar težko zapisala vse, ki so mi jih našteli. Verjetno je prav. da na začetku nekoliko pojasnim samo tekmovanje Mladina in gore. Tekmovanji sta pravzaprav dve: re-gijsko (eno za ljubljansko, drugo za štajersko in tretje za primorsko področje) in (kaj pa drugega) državno. Na državno raven seje uvrstilo 25 ekip (približno ena tretjina iz vsake regije), ki so nato pisale test, sestavljen iz vprašanj s področja pla-ninstva (prva pomoč, gorstva, zgodovina planinstva in podobno). Šest ekip z največ zbrani mi točkami se uvrsti v finale, v ka-terem jih lahko čakajo tudi vprašanja, povezana s temo, ki si jo je izbral organizator. Organizator po navadi izbere temo, ki je nekako povezana z njegovim krajem oziroma planinskim društvom. Prav zato so bili letos tekmovalci soočeni z Ljubljansko planinsko potjo, ki poteka (kot je zelo natančno razložil Simon) vse od Mengša pa do Polhograjskega hribovja. Morda ste že ugotovili, daje letošnje tekmovanje, že trinajsto po vrsti, organizira- lo ljubljansko planinsko društvo (PD Ljubljana Matica op. ur.), potěkalo paje na Osnovni šoli Franceta Bevka. Po besedah naših tekmovalcev je bila celotna prireditev odlično organizirana (z izjemo ponesrečene izbire glasbene skupine, nastopale so namreč Foxy teens). Tudi hrana na tej šoli je odlična. Naši favoriti, Polona Podbevšek, Simon Klavžar, Simon Kralj in Miha Vrankar, so bili dobri že na regijskem prvenstvu, ko so zasedli odlično drugo mesto, na državnem tekmovanju pa so pokazali svoje prave karte in tudi iz kakšnega testa so. Kot pravijo sami, jim je bilo usojeno, da so zmagali. Prav zares bi bilo čudno, če ne bi. Simon: »To je bilo trinajsto državno tekmovanje. Vsi smo bili oblečeni tako kot na regijskem tekmovanju, s sabo smo imeli vsak svoj amulet, vsi smo bili obuti v bulerje, še prej pa smo tudi eno zmolili.« Seveda pa samo vraževeije ni dovolj. Nekaj je treba tudi znati in vedeti. Kot pove Polona, so bili dnevi pred tekmovanjem zelo napeti. »Tekmovanje je bilo v soboto. Na začetku tedna je Emil (Pevec, njihov mentor, op.p.) rekel, da se v petek ne bomo dobili. da že dovolj znamo in da bi tako bili samo še bolj živčni. Ko pa smo v četrtek ponavljali, je rekel, da mi v bistvu še nič ne znamo in bi bilo vseeno dobro, da se v petek dobimo in še enkrat ponovimo stvari. Dobro se še spomnim, ker smo se takrat ves petek učili v šoli, kar je očitno pomagalo.« Potem jih malce povprašam o finalu. Je bilo kaj živčnosti, kot struna napetih trenutkov? »V finalu je bilo 12 vprašanj (na primer, kako preprečujemo onesnaževanje gora, kateri je najvišji nealpski vrh v Sloveniji...) in tudi živčnosti je bilo veliko, predvsem pred finalom, med finalom pa, z izjemo zadnjega vprašanja, niti ni bilo tako hudo. Smo namreč ves čas vodili. Zadnje vprašanje je bilo povezano s prvo pomočjo. In ker smo vodili, smo odgovarjali zadnji. Skupine pred nami so prikazale že vse o s krbe poškodb, kar smo jih poznali. Nazadnje i smo dobili nalogo, da moramo pokazati, kako ravnamo ob poškodbah glave.« Takrat so Polono, kot poškodovanko popol-noma povili s povoji. »Pri drugih vpra- , šanjih pa nismo imeli čislo nič časa, da bi lahko razmislil o odgovoru. Je bilo treba kar takoj nekaj napisati.« Morda jih je prav pomanjkanje časa nei liko tudi zmedlo pri vprašanju, kolikšenjc nasprotni azimut kota 45°, publiko pa so pri tem skorajda spravili na rob živčnega zloma, ko so povedali napaćen odgovor Predvsem so si lase půlili njihovi navij »Ja, imeli smo šest najboljših navijačev V petih minutah so naredili transparent Medtem ko jih je skupina Lovci pripelj s sabo cel avtobus, vsi so bili oblečeni v enake majčke, pa še neke lutke so imeli s seboj, vendar jim navijanje očitno ni šio dobro od rok, saj so bili Lovci na koncu peti.« Bodo kaj pogrešali tole tekmovanje? (Zdaj, ko so v osmem razredu, možnosti za zmago pravzaprav nimajo več, ker je kviz namenjen samo osnovnošolcem.) »Zmagali smo in s tem opravili, drugo leto bi bilo preveč pritiska na nas. Mi smo svoje naredili. Zdaj bodo pa še miajši prišli na svoj račun.« Povedati pa moram tudi to, da so skorajds vsi že stari mački na tem tekmovanju. Ko jih vprašaš, ali so jih k zmagi pripeljale dolgoletne izkušnje ali kaj drugega, iskreno povedo, da so verjetno res bile izkušnje tište, ki so pretehtale. »Na tekmovanju so bili nekateri tako zelo majhni - petošolčki in šestošolčki - oni pač še ne vedo toliko stvari. Pa tudi přehodili še niso toliko, kot na primer Vrankar-jeva dva ali pa Simon.« Pri tem Emil pove, da gre tekmovanje Mladina in gore vse bolj v to smer, da so vse bolj pomembne izkušnje. Včasih je bilo namreč tako, daje lahko katerakoli šola poslala štiri (po navadi) odličnjake. ki so se podrobno in na pamet naučili dotočeno temo, čeprav na njihovi šoli sploh niso imeli planinskega krožka. Pomembno je bilo torej sodelovati in z"*1 gali. Čeprav tudi zmagati ni tako slabo. Za nagrado bo celotna zmagovalna ekipa pre*1' vela noro adrenalinski teden v Romuniji-Zasliši se vprašanje: »A sploh gremo7 & ni sigurno, če bomo šli. Nas v Romunij' ne bodo marali, glede na to, da smo jih premagali v nogometu.« Zgornja vrsta (»Trzinski žerjavčki«): Simon Kralj, Polona Podbevšek, Miha Vrankar, Simon Klavžar, spodnje vrsta (»Trzinske skerce«): Katarina Mikulić, Alja Jerak, Matic Bizjak, Jure Vrankar In če že govorimo o nogometu, naj po-vem, da sta tako Miha kot tudi Jure nav-dušena nogometaša. Ker sta oba Domžal-čana in sta na tem tekmovanju zastopala barvě Trzina (pa tudi sicer s trzinskimi planinci pogosto hodita na izlete in tabor-jenja), jima v šali večkrat rečejo, da se privajata na življenje nogometašev, ker svoj talent 'prodajata' klubu, ki jima največ ponudi. Pa tudi drugi člani oběh ekip so izjemno aktivni na vseh področjih življenja. Polona hodi v glasbeno šolo ('Še vedno.' 'Ja, kolikokrat si pa že padla?') in obiskuje skorajda vse krožke, kar jih je na šoii. Simon Klavžar igra bobne, in to kar v dveh skupinah (mimogrede, v eni iščejo piani- sta), drugi Simon najraje igra igrice na ra-Čunalniku. »Njegov hobije ležanje na kav-ču.« (smeh) A tudi člani druge trzinske ekipe niso kar tako. Katarina Mikulić, Jure Vrankar, Matic Bizjak in Alja Jerak so osvojili šesto mesto na regijskem tekmovanju, na državnem pa so bili štirinajsti. In tudi oni so še kako aktivni. Katarina, na primer, sodeluje pri dramskem krožku inje že okusila medijsko slavo (nastopila je v Odklopu. Kot je rekla, je morala 100-krat teči navkreber in nazaj, preden so bili režis-erji zadovoljni s posnetkom. In takrat sije rekla, da bo šla raje k planincem, ker gredo oni samo enkrat gor in enkrat dol.). Potem so tu še različni krožki in tekmovanja. Matic rad prime za teniški lopar ali pa se usede pred računalnik, Alja pa s svojim tihim glaskom pove, da ona pa v bistvu nič ne delà. Emil se ob tem nasměji in reče, da je že nekajkrat slišal očitke, da so v njegovi ekipi samo pridni učenci. »No, vidiš zdaj, kako je s to stvarjo!« Ko fantje in dekleta odfrčijo dalje po svojih opravkih, še nekoliko zaslišim Emila, kaj in kako bo z organizacijo 14.tekmovanja Mladina in gore. (Pravilo je, da zmagovalno planinsko društvo pripravi naslednje tekmovanje.) Emil pove, da bo organizacija zahtevna. Predvsem zaradi finančně plati. »Hec je v tem, da bo državno tekmovanje nekje januarja, kar je neprimeren čas, predvsem zaradi dogajanja na občini: zadnji proračun je pospravljen, nov še ni sprejet, mi pa bomo ravno v tistem vakuumskem obdobju imeli to prvenstvo. Več kot očitno je, da bomo morali najti sponzorje, kar pa seveda ni tako zelo enostavno. Je pa lako tekmovanje tudi promocija za sam kraj, saj se ga udeleži več ekip iz celotne Slovenije. Morda bo stresno tudi to, da smo to tekmovanje v Trzinu imeli že pred nekaj leti in potem vsi pričakujejo, da bo v drugo še bolj.še.« Na koncu Emil doda, da upa, da bodo sponzoiji prisluhnili prošn-jam. Imamo pa Trzinci že avtomatićno zagotovljen nastop ene ekipe na tem tekmovanju. Ali bo prav iako uspešna kot letošnja, bomo pa še videli. Mateja Erčulj Ps: Fantje in dekleta, ne bodite razočarani, ker ste zvezde samo v Trzinu in vas ni prišla posnet ekipa s CNN-a ali BBC-ja ali pa s kakšne medgalaktične televizije. In ker vas za intervju niso prosili novi-narji iz The Cuardiana in The Indepen-denta. Za vse to bo še čas. ln ne dvomim, da ne bomo prav kmalu brati tam o vas. Pa veliko sreće in uspehov še naprej. 16. MLADINSKI PLANINSKI TABOR »JEZERSKO 2002 « za osnovnošolce od 27. julija do 4. avgusta Prijavnice (tam boste našli vse potrebne podatke) lahko dobite v tajništvu OŠ Trzin. obvestilo za vse prijavljene: Sestanek s starši bo 10. aprila ob 18. uri v OŠ Trzin v petek, 01.03.2002, ob Šesti uri zjut-raj smo trzinski střelci odpotovali na med-narodno tekmovanje Slovakia Grand Prix. Tekmovanja seje udeležilo 68 slovenskih strelcev, med njimi 13 strelcev Strelskega društva Trzin. Po dvanajsturnem potovan-ju smo přispěli pred športno dvorano v Nitri, kjer je bilo postavljeno osemdeset-mestno montažno strelišče. Vodje slovenskih ekip so uredili formalnosti in prijavili tekmovalce, ostali pa smo izmučeni odhi-teli na večerjo. Po večerji smo čakali le še na postelje v bližnjem hotelu, vendar pa so nas organizatorji presenetili in nam rezervirali prenočišča v hotelu, ki je bil od-daljen 40 km od strelišča. Ponovno smo vstopili v avtobus in se odpeljali proti hotelu, ki smo ga končno v centru mesta le našli, vendar temu v Sloveniji niti slučajno ne bi rekli hotel. O samih sobah in opremljenosti raje ne bom govoril, tudi o pokvarjenem WC kotličku ne bom, ome-nil pa bi, da reklamacij skoraj niso upoš-tevali. Tako smo morali vzeti še eno tri-posteljno sobo, da smo dokaj normalno nastanili ženski del ekipe. Po vseh zaple-tih nas je minilo tudi spanje, zato smo se odpravili v bližnjo picerijo, se ob pijači še malo pogovorili in se vrnili v hotel. Na recepciji pa nas je ponovno čakalo prese-nečenje. Ureje odbila polnoč, receptorka paje od nas zahtevala plačilo sob, češ da imamo več postelj, kot je oseb, in ne ver-jame, da bomo stroške poravnali. Čeprav nas je bilo 13, smo ji plaćali 17 nastanitev in se odpravili spat. Naslednjejutro smo vstali že ob šestih in se vsi odpeljali do strelišča, čeprav bi večina tekmovalcev lahko še spala. Le nekaj neprespanih strelcev je nastopilo že v prvi skupini, ostali pa smo čakali do popoldanskih ur in rezultati so bili temu primerni. Po tekmovanju smo se spet odcijazili do hotela in naslednji dan ponovno nazaj na tekmovanje. Slovenski střelci se že nekaj let množično udeležujejo tega mednarodnega tekmovanja. Na tekmovanje prihajajo tudi střelci Madžarske, Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Jugoslavije ter domači střelci, vendar pa organizacija po našem mnenju ni na ravni mednarodnega tekmovanja. Ob tem ne mislim na samo tekmovanje, temveč na vse ostalo. Cele dneve smo se sprehajali po športni dvorani, posedali v lokalu, se dolgočasili ter nestrpno čakali odhod skupnega avtobusa do 40 km oddaljenega hotela. Tudi center mesta je bil oddaljen 6 km od strelišča, v bližini pa nič pametne-ga. Pa vendarle smo dosegli nekaj dobrih rezultatov. Naši střelci so dosegli dva državna razreda, Andreja Blažič je bila dru- gi dan v finalu najboljših osem in osvojila 7. mesto, Jemej Adlešič je zasedel 15. mesto, Špela Mušič paje sodelovala v mladinski ekipi Slovenije, na koncu so bili tretji. Večina trzinskih strelcev je prvič okusila mednarodno tekmovanje, kar je za prihaja-joča zaključna tekmovanja vsekakor odlična izkušnja. Pohvalil pa bi strpnost trzinskih strelcev, saj so ob vsej zmešnjavi še vedno delovali kot ekipa in se na ta račun še bolj zabavali. Damijan Klopčič ODLOČITEV 0 VST0PU V1. LIGO S PUŠKO V zadnji številki Odseva smo poročali o možni uvrstitvi strelcev s puško v 1. ligo Tudi pred zadnjim krogom še vedno vodijo, vendar pa bo odločitev padla v zadnjem krogu. Za vstopnico se potegujejo tri ekipe (TRZIN. KRANJ in TELEKOM) s popolnoma enakim izhodiščnim položajem. Čeprav ima Trzin dve točki prednosti, bo vstopnico najverjetneje dobil zma-govalec zadnjega kroga. Druga ekipa s pištolo seje uvrstila v kvalifikacije za vstop v 2. ligo, medtem ko druga ekipa v disciplini s puško čaka na uvrstitev prve ekipe v l.ligo, saj dve ekipi istega društva ne moreta tekmovati v istem nivoju tekmo vanj. Ker Strelska zve za Slovenije zamuja z objavo rezultatov na svojih intemetnih straneh, vas bomo o kakršnemkoli razpletu obvestili na našem naslovu www.sdtrzin. ZAKAJ JE DAMIJAN KLOPCIC tako črnogled? V trzinskem strelstvu sem od lela 1980, : vođenjem se ukvarjam zadnjih deseI let, predsednik pa sem poslal pred dvema leto-ma. Kakorkoli si predstavljale slrelski šport, je zaenkrat v Trzinu le ta paradni šport, saj smo edino društvo, ki tekmuje v sistemu svoje panožne zveze. Po Sloveniji nas poznajo tudi po lastnem ustvarjanju strelcev in ne kupovanju razpoložljivih zgolj zaradi rezultatov. Vsekakor pa v naše društvo lahko prestopi kdorkoli, ki si želi naše sredine Tako kot sem napisal v zadnji številki, je problem strelišče, za katerega se borimo že vrsto let. Že vrsto let pou-darjamo, da opremo za strelišče imamo, saj je montažno strelišče, ki ga postavimo v OŠ Trzin, v lasti Strelskega društva Trzin Potrebujemo le primeren prostor. Na petmestnem strelišču se danes ne more iz-vajati treningov standardnih zračnih oro-žij, obstoječe strelišče pa se od leta 1980 ni spremenilo popolnoma nič. Za treninge je za mnoge najprimernejša ura 18:00. Ob tej uri bi radi trenirali vsi, saj je naslednji termin za preostalih pet strelcev ob 19 30 in se potegne do 21:00. Tudi ta termin moramo izkoriščati, saj nasprolno ne bi bilo rezultatov. Mnogokral pa se mladincí že po telefonu pozanimajo, ali je še kakšno prosio mesto. In če je ob 18:00 vse zasede-no, ga tisti dan na trening ni. Sliši pa se takole: »Ej, je brez zveze da hodiš, ker je že vse pol no. « In če je nekajkrat opravljali treninge brez zveze, to počasi postane navada. Damijan Klop® KAPO DOL PRED MLADIMI TRZINSKIMI STŘELCI Prvenstvo gorenjske regije je bilo ponovno v znamenju trzinskih strelcev. Predvsem so navdušili mlajši střelci, saj so povsem zasenčili rezultate ostalih. Uradnega biltena rezultatov še nimamo, vendar pa se žlahtnost medalj in pokalov vidi z očesom. Pokal za 1. mesto so přejeli mlajši mladincí s pištolo v postavi Žiga Bobnar, Marko Iliševič in Mitja Miladi-novič, med posamezniki PROTI STEKLINI Dne: sobota, 06.04.2002 13.15 - 14.00 Trzin pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 14.15 — 15.00 novi Trzin pri PD Onger, Ul. Rašiške čete 4 Cepljenje psov za zamudnike je na istih mestíh kot redno cepljenje. D"e: ponedeljek, 15.04.2002 i3-30 Trzin 14.00 novi Trzjn Ne pozabite prinesti s seboj izkaznieo o cepljenju psov. l~ena ceP'jenja za psa v akciji je 5.700 SIT. Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po EST?' Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOM-Cesta talcev 10, vsak delavnik od 7.00- 11.00 in od 17.00 - 18 00 sobotah od 7.00 - 9.00. ' ' TUDI LETOS ODLAGALIŠČA ZA OBREZANO VEJEVJE T X udi letos so na občini poskrbeli, da so na več mestih v Trzinu uredili odlagališča za obrezano vejevje. Kaže, da seje navada v našem kraju kar přijela, saj so ljudje na nekatera odlagališča pripeljali res dosti vej. Ce bi sodili samo po kupih obrezanih vej, bo Trzin letos še bolj urejen in lepši, kot je bil, verjetno pa bo tudi ob potokih, v gozdu in na gozdnih obronkih manj div-jih odlagališč. Če se bo kdo kljub vsemu odločil, da bi obrezane veje in druge odpadke po spomladanskem čišćenju odpe-Ijal na katero od divjih odlagališč, si pa res zasluži, da bi ga, kot so dělali v srednjem veku, javno priklenili na sramotilni steber. Pa še to, nekateri občani nas spet opozar-jajo, da so se ponekod ob cestah, še zlasti pa ob križiščih, močno razrasle žive meje in da bi bilo prav, če bi njihovi lastniki pogledali, če s tem mogoče že ogrožajo varnost mimoidočih, zakrivajo prometne znake, luči ali pa morda zgolj zmanjšujejo preglednost v križiščih. NE POZABITE ! ČISTILNA AKCIJA (13.4.2002) Več si lahko preberete na strani 13 v tej številkl Odseva. začetek: ob 9 h zaključek: obl3.30h VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10 1230 Domžale Na podlagi tretjega odstavka 10. čl. Zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živaiskih kužnih bolezni v letu 2002, Ur. Itst št. 6/25.1.2002 čl. 11, bo v občini Trzin splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu: RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV je zmagal Žiga, s tretjim mestom pa ga je dopolnil Marko. Med mlajšimi mladincí je zmagal tudi Borut Kovaljev, vendar v disciplini s puško, medtem koje Urša Berlič osvojila zlato med mlajšimi mladinkami s pištolo. ŠpelaMušič je postala srebrna med mladinkami s pištolo, najžlaht-nejša paje postala tudi Irena Šinko med članicami s puško. Reprezentanta Andreja Blažič in Srečko Vinko sta osvojila drugo mesto, Jernej Adlešič paje osvojil bron. Nekaj medalj smo vendarle pustili tudi ostalim, a večino zlatih smo po zaslugi mladih strelcev přinesli domov. Za nas je bilo tekmovanje izrednega pomena, saj so mnogi morali izpolniti norme za nastop na državnem prvenstvu. Nikakor pa si nismo predstavljali, da bomo ob 25-ih nastopih osvojili 9 medalj in predvsem v disciplini s pištolo, ki je najkvalitetnejša prav vgorenjski regiji. Kapo dol! Damijan Klopčič odnose s svojimi varovanci, za Violeto paje prav odnos trener - tekmovalec tisto izhodišče, na katerem se začenja dobro sodelovanje pri treningih. Ko iz-bira in oblikuje programe za posamezne tekmovalce, zato vedno skuša upoštevati tudi želje in osebnosti tekmovalcev. Trenutno skrbi za 17 do 20 varovancev, ki so hkrati vsi tudi tekmovalci. Koje začela s trenersko skupino, je bilo v njej 13 varovancev in iz cele skupine je do zdaj ostala le še Tamara. Podobno kot v večini drugih športov je tudi pri kotal-kanju velik osip, saj so treningi naporni in vzamejo precej časa in energije. Le najvztrajnejši in nadarjeni uspejo, seveda pa vedno prihajajo novi in med svojimi varovanci ima Violeta še druge na-darjene tekmovalce, ki bi lahko in bodo nasledili Tamaro. »Če trener stavi Ie na enega tekmovalca, se lahko njegova kariéra kaj hitro kon-ča, zato ima vsak dober trener vsaj še koga v rezervi. Tudi jaz imam takšne varovance, vendar naj to ostane za kdaj drugič. Ne zdi se mi tudi prav, da bi imenovala kandidata za naslednico Tamaře, navsezadnje se v parih letih lahko vse obrne na glavo.« Tamara bo v prihodnji sezoni prestopila v članske vrste, kar bo pomenilo nov iz-ziv, hkrati paje tudi zelo ambiciozna v zasebnem življenju; vseje odvisno od tega, kako se bo odločila za naprej. Ves čas je namreč odlična učenka in Ietos bo maturirala. Kasneje namerava Studirati in vprašanje je, ali bo še našla čas za tekmovanja. Violeta prepušča svoji va-rovanki, da naj sama odloči o svoji bodoči karieri. Letos pa bo problem tudi v tem, da si bosta evropsko in svetovno prvenstvo v kotalkanju sledili zelo hitro eno za drugim, in bo težko za obe tekmovanj i ohraniti vrhunsko pripravljenost. Verjetno se bo večina tekmovalcev odločala ali za evropsko ali za svetovno prvenstvo. Zanimivo je, da sta s Tamaro naštudirali nov kotalkarski lik - pirueto, ki jo Violeta opisuje kot polovični bielman nazaj, navzven in na dveh koleščkih (na peti). »Naučila sem jo, da obvlada prvi-ne, ki so potrebne za izvedbo tega lika, vendar ne bom nikoli trdila, daje to samo moja iznajdba. Samo spodbujala sem jo: "Kaj pa če bi naredila tako, poskusi še tako ..." in to prvino sva tako izobli-kovali skupaj, Tamara paje bila prva, ki joje izvedla.« Vprašal sem jo, če se bo prvina imenovala po njej ali Tamari, vendar Violeta meni, da bo čas pokazal, kako bodo prvino poimenovali. Lahko bi se dogovorili, da dasta liku svoje ime, vendar se lahko zgodi, da bodo drugi rekli, daje ta lik izvedla Slovenka ali Tamara in da VIOLETA S SVOJIM ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI TUDI USPEŠNA TRENERKA -L red leti smo v Odsevu že pisali o naši soobčanki Violeti Modrej, ki jc bila doslej najuspešnejša slovenska kotalkarica, zdaj pa o njej v časopisih spet pišejo kot izredno uspešni trenerki mladih kotalkarjev. Na nedávnem mladinskem svetovnem prvenstvu v Firencah je namreč njena va-rovanka Tamara Stankovič dosegla doslej največji uspeh slovenskih mladinskih ko-talkaric - bronasto medaljo. Zanimalo nas je, kako kot trenerka gleda na to, da mlade kotalkarice nadaljujejo njeno pot. »Seveda sem navdušena nad Tamarinim uspehom. To je res velik dosežek, na katerega sem tudi jaz izredno ponosna. Samo tisti, ki vedo, koliko truda, samoodre-kanj in volje je potrebno za dosego takšnega uspeha, lahko razumejo moje zadovoljstvo. Tamara je moja varovanka že od vsega začetka in zato je njen uspeh v enaki meri tudi moj. Lahko bi rekla, da se Tamaře še ni »dotaknil« noben drug trener in da sem jo res naredila jaz.« Violeta je zdaj trenerka pravzaprav v dveh klubih. Pri KDK Domžale je glavna trenerka, pri Olimpiji pa pomaga pri treningu. Hoteli soji zaupati skupino mladih kotalkarjev, vendar seje odločila le za strokovno pomoč. Sicer paje z Olimpijo tudi čustveno tesno povezana, saj je tam začela svojo drsalno in kasneje kotalkar-sko kariéro. Se vednoji je pri srcu drsan-je, ki je zelo sorodno kotalkanju, vendar je kasneje, po sili razmer, več časa in pozornosti posvečala kotalkanju. Violeta je s sedmimi leti naredila drsal-ni tečaj, nekaj kasneje paje začela tudi kotalkati. Že v prvem letu svojega ko-talkarskega delovanja je nastopila na dr-žavnem prvenstvu in takoj zasedla četr-to mesto. Od takrat paje šla njena tek-movalna pot samo še strmo navzgor. Leto za letom je osvajala naslove državne in republiške prvakinje v kotalkanju, večkrat tudi v drsanju, bilaje državna prvakinja tudi v tekmovanju v paru s Kamničanom Nikom Kuretom, dosegla paje tudi celo vrsto lepih uspehov na mednarodnih tekmovanjih. Ko so se iz Ljubljane preselili v Trzin, je začela kotalkati za domžalski Kotal-karsko-drsalni klub (KDK), skoraj ves čas paje ohranjala stike z Olimpijo. Koje končala tekmovalno kariéro, sije ob osamosvojitvi Slovenije zaželela, da bi osvojila naslov državne prvakinje tudi v samostojni Sloveniji, zato si je leta 1995 privoščila vrnitev na kotalkarska tekmovanja in tako osvojila tudi slovensko medaljo. Ob tem paje treba reči, da je bila že prej, v Jugoslaviji, ves čas re-publiška in tudi državna prvakinja. Zanimivoje, daje tudi trenersko kariéro začela pri Olimpiji. Koje kot članica domžalskega KDK prenehala tekmova-ti, je želela svojo pot nadaljevati kot trenerka, vendar sta takratni trenerki v KDK izjavili, da ne potrebujeta pomoči in da bosta zmogli sami. Ker sojo pri Olimpiji sprejeli odprtih rok, je začela trenirati mlade kotalkarice pri Olimpiji, leta 1995 pa joje takratna predsednica KDK Domžale Marija Drašček povabila, da postane trenerka Domžalčanov, saj sta se prejšnji trenerki odločili za drug klub. Violeta seje rada vmila v Domžale in tam še zdaj igra glavno trenersko vlogo. »Moram reči, daje bilo v prvem obdobju kar težko, saj sem dobila tekmovalke, ki so bile stare 15, 16 let in so bile po svoje že izdelane. Imele so svojo tehniko, jaz sem imela svojo, bila pa sem tudi precej manj izkušena, kot sem zdaj. Posamezen trener »dela« tekmovalko po pet let. Trener mora tekmovalca dobro spoznati in mu izbrati najprimernejšo tehniko, ki ust-reza njegovemu telesnemu ustroju, osebnosti. Najti mora tehniko, ki mu leži. Prav zaradi tega sem začela hoditi na tečaje in izpopolnjevanja, začela sem Studirati tehnike drugih trenerjev in analizirati uspehe in tehniko svojih varovancev. V prvem obdobju je bilo to kar velik izziv in tudi precej naporno. Zdaj pa že lahko rečem, da se mi trud obrestuje.« V tujini in tudi ponekod pri nas imajo precej boljše pogoje za vadbo. Tam imajo posebej trenerje, ki skrbijo za telesno pripravljenost tekmovalcev, trenerje, ki skrbijo za kotalkarsko vadbo, trenerje, ki se ukvarjajo samo s skoki in podobno, zraven pa še ljudi, ki skrbijo za koreografijo, izbor glasbe in vsega drugega. Pri nasje žal večina trenerjerv, kar velja tudi za Violeto, tista deklica za vse, ki mora skupaj s tekmovalcem poskrbeti za čisto vse, od začetka do konca. Violeta poudar-ja, da mora biti trener tudi dober psiholog in marsikdaj celo druga, nadomestna mama. Izredno dosti časa paje treba posvetiti tudi stvarem, ki na prvi pogled s kotalkanjem nimajo nič skupnega. »Ko smo bili na seminarju, ki gaje vodil přiznáni ruski trener, nasje prepričeval, daje več kot pol časa treba delati v copa-tih, brez kotalk ali drsalk. Tu gre predvsem za vaje gibanja: rotacijo, dinamiko, koordinacijo. Pri tem potřebuješ znanje in vaje iz gimnastike, atletike in drugih športov, zelo pomembna paje tudi moč, koreografija, osebni nastop ... Poznati pa moraš tudi glasbo, imeti ideje; to delo zahte-vares dosti znanja in sposobnosti.« Violeta priznava, da najraje dela programe. Da izredno rada študira tekmovalce, jim izbira vajo, žanje dela koreografijo in izbira glasbo. Kot enega svojih adutov šteje tudi poznavanje tehnike skokov. Meni, da drugi trenerji mogoče zanemarjajo •- Mušmuli iloiUul, J| I'miuij™«, Armoccr "■*•«« 11-25 NoioiiKfliDt bo to poslej Tamarina pirueta. Za zdaj je nova pirueta še brez imena. Violeta priznava, daje zelo vesela, daje njena varovanka doživela takšen uspeh, vendar pa joje uspeh tudi nekoliko prese-netil, saj je računala, da bo takšen uspeh doživela kasneje. »Bilo je idealno. Optimalno sva izkoristili vse pogoje in v pravém času sva bili na pravem mestu.« Pogovor z Violeto pa ne bi bil popoln, če ne bi izdali tudi njenih največjih upov. To je nedvomno njena hčerka Chiara. Kar težko je verjeti, kako zgodaj je mala deklica stopila na kotalke in že dosegla uspehe. S ponosom pokaže svoja prva priznanja in mamica tudi s ponosom pove, da Chiara kaže zelo dobre lastnosti za vrhunsko tekmovalko. Je zelo muzikalična, rada pleše, je temperamentna in tudi drugi trenerji že hvalijo njeno obvladovanje gibanja na kotalkah. Očitno bomo kmalu lahko poročali o novi kotalkarski zvezdi iz Trzina. i-r: Violeta pa ima še eno skrito željo. Močno si želi, da bi tudi v Trzinu dobili kotalkarsko in mogoče celo drsalno sekcijo. Še zdaj se spominja, kako je včasih sodelovala s Športnim društvom Trzin, kako je na pobudo Petra Levca na trzinskem bajerju učila drsati mlade Trzince. Meni, da ne bi bilo posebno težko ustanoviti kotalkarsko sekcijo Športnega društva, saj je tudi kot članica KDK včasih v Trzinu v šolski telovadnici imela in vodila kotal-karske treninge. Verjetno bi bilo res pametno razmisliti, ali ne bi v našem kraju omogočili tudi treninga kotalkanja, saj je poleg Violete v Trzinu še nekaj odličnih kotalkaric in verjetno bi tudi ta šport lahko pritegnil mar-sikatero deklico, mogoče pa tudi kakega nadebudnega kotalkarja. Vsekakor pa bomo še naprej držali pesti za Violeto in njene varovance, saj jih je kar nekaj takih, ki sodijo vsaj v slovenski vrh. Miro Štebe 34 odsev ŠAHOVSKE NOVICE ŠAH - II. LIGA ljubljanske regije V času od 14. januarja do 7. marca smo tekmovali v ekipnem prvenstvu 2. lige ljubljanske regije (t.i. 'Delavska liga') Rezultati trzinske ekipe BAR REPEK iz Trzina 1.kolu 2.kolo 3.kolo 4.kolo 5.kolo Bar Repek Trzin Bar Repek Trzin KOMENDA Bar Repek Trzin Višnja Gora-Stična 6.kolo Bar Repek Trzin 7.kolo ŠD Črni graben 8.kolo ŠS BOR A Dob 9.kolo Šport. dr. BAROB BOR B Dob Študent ŠOU Bar Repek Trzin TE-TOL Ljubljana Bar Repek Trzin (samo 3 igralci) : Mengeš 1 : Bar Repek Trzin (samo 3 igralci) : Bar Repek Trzin : Bar Repek Trzin 3,5 : 0,5 1,5:2,5 Najboljša 3. deska 1. Omahna Tomo 2. Grum Andrej Najboljša 7. deska 1. HozdiČ Idriz Najboljša 10. deska 1. Župane Rado ŠD Črni graben Bar REPEK Trzin Bar REPEK Trzin Bar REPEK Trzin 7.5/9 5.5/7 1.5/7 3.0/5 83% 79% 21% 60% Opomba : ekipa se prijavi po deskah, mi smo prijavili 11 igralcev , zato je Hozdić najboljša 7.deska, čeprav je igral na 3. ali 4.deski. Jukan je največkrat igral na 1 .deski, Grum na 2. in Župane na 4. deski. Poročilo o lokalnem ratingu: Name Tit ELO N Re Rp We W Št. iger W-We točke Končno stanje Mesto 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 (3) (5) (1) (2) Ekipa ŠD Črni graben ŠS BOR A Dob Študent ŠOU Višnja Gora-Stična (10) Telekom (4) Bar REPEK Trzin (11) TE-TOL Ljubljana (8) Komenda 111 (6) Mengeš II (7) ŠS BOR B Dob (9) Mengeš I (12) Šport. dr. BAROB MT 16 16 12 14 11 9 9 6 6 4 4 T 27.5 26.5 25.0 24.5 22.0 18.0 16.0 13.0 12.0 12.0 11.0 8.5 Buch 169.0 168.0 163.0 163.5 165.0 164.0 150.5 164.5 173.0 154.5 155.5 153.5 Začeli smo odlično, najprej premagali DOB B ekipo, nato remizira-li s favorizirano ekipo Študent. Zelo oslabljeni smo izgubili z ekipo Komende III. V 4.kolu smo premagali ljubljansko ekipo TE-TOL, s katero smo še lani prepričljivo izgubili. V 5.kolu smo se srečali z ekipo Višnja Gora-Stična v precej oslabljeni postavi (samo 3 igralci) in smo vseeno iztržili 1 točko. V 6. kolu smo se srečali z večni-mi (prijateljskimi) rivali iz Mengša in prvič zmagali - kar 4 : 0. Za Trzin so igrali Ivić, Jukan, Grum in Župane. V 7.kolu smo bili proti vodilni ekipi zopet oslabljeni (samo 3 igralci) in izgubili s 3:1. V 8. kolu je bila ekipa DOB A za nas premočna, po njihovih besedah tudi s precej športne sreče. Najboljše deske Ime Najboljša 2. deska 1. Jeran Boštjan 2. Hribar Viktor 3. Jukan Nesib Klub ŠS BOR A Dob ŠD Črni graben Bar REPEK Trzin Točke Procent 7.0/8 5.0/6 4.0/5 83% 80% Ivič Predrag Jukan Nesib Grum Andrej Čokan Mirko Bizjak Janez Hozdič Idriz Banfi Gregor Župane Rado Banko Franci I 2020 III 1704 1500 II 1725 II 1687 1501 1503 1500 1500 1670 2520 0.89 1865 2105 1.45 1615 1845 2.38 1623 1498 1.92 1788 1663 1.08 1641 1411 2.17 1565 1565 0.82 1705 1777 1.20 1637 787 0.32 1.0 0.11 4.0 2.55 5.5 3.12 1.0 -0.92 1.0 -0.08 1.5 -0.67 1.0 0.18 3.0 1.80 0.0 -0.32 Še 2 partiji, verjetno ne najboljši, pa vendar 'zlata' vredni: Bajec (Mengeš 1) : Župane (Bar Repek Trzin) 0:1 1) e4, e5 2) SD,d6 3) h3,Le6 4) Sc3,c6 5) d4,d4: 6) Sd4:.Sf6 7)Ld3,Le7 8) 0-0, 0-0 9) Lg5,Sb8d7 10)f4,Sd7c5 H)f5,Sc5d3 l2)d3:,Ld7 13)KJil,Db6 14) Sb3, Tf8c8 15)DD,h6 16) U3, Dc7 l7)Dg3, Kg7 18) Talcl, Ta8c8 19) Lf4, Sh5 20) Dg4,Sf4: 21)Tf4, Lg5 22) Tein, Lg5 22) Tein, Lf4 23) Tf4:, d5 24) Sb3c5, b6 25) Sc5d7:, Dd7: 26) Dh5. e4: 27) Se4:, f6 28) Dg6+ Kh8 29) Th4, Te8f8 30) Tg4, Tc7 31) Tg3,Dd4 32) Tg4, Db2: 33) Sg3, Da2: 34) Th4, Df7 35) Dg4, Tfe8 36) Se4:, Te8e4: 37) De4:, Tc8 38) Tg4, a5 39) Da4,Dd5 40) Da3, Tce8 41) Dc3, a4 42) Ta4:, Df5: 43) Tc4, Th8 44) Tc6, Dfi+ 45) Kh2, Te2 46) Tc8+, Kh7 47) Dc6, Df4+ 48) Kgl, Tel 0:1 Hozdič Idriz (Bar Repek Trzin) : Vidergar (Črni graben) 1:0 1) e4 c5 2) d3 Lc5 3) SD d6 4) Le2 Sb8c6 5) c3 Lc8d7 6) 0-0 Sg8f6 7) a4 a5 8) Lcle3 Lc5b6 9) Sbld2 Ld7e6 10) Sf3g5 11) Le3b6: c7bć: 12) Lg5e6 131 Sd2c4 0-0 14) Sc4b6: Ta8d8 15)f4e5f4: 16) THf4: 17)c4Se5g6 18)TI2 De5 19) Dd2 Dc5 20) Sb6d5 Sfćd5: 21) c4d5: Tdc8 22) d4 Db6 23) Lb5 Tc" 24) Tan Tfc8 25) Dd3 f6 26) g3 Tc7cl 27) Kg2 Dc7 28) De3 Tein : 29) Tf2fl: De7 30) Tf2 Tf8 31) h4 f5 32) h5 Sh8 33) e5 g6 34) h6 g5 35) Dc3 Sg6 36) e5d6: Dd6: 37) Dc5 Dd8 38) d6 f4 39) Lc4+ Kh8 40) Ld3 b6 41) Dc7 Df6 42) Lg6: Dg6: 43) Db6: D+ 44) Kgl De4 45) Da5: Dg4 46) Da5+ 1:0 (.. Kg8 47) Dg7+ in mat) Šahovske novice iz naše okolice V pokalnem tekmovanju je ekipa Vele Domžale postala pokalni zmagovalec ljubljanske regije in seje uvrstila na državno pokalno prvenstvo. V finalu so igrali z ekipo Komende neodločeno (2 2), tako daje po pravilih odločil rezultat na prvih 3 deskah. Maja Med* vešnik iz Komende paje postala državna prvakinja v normalnem šahu v skupini deklet do 12 let. o osev 35 cms. PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34 ODVOZ KOSOVNIH OiPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Spoštovani! Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 03.04.2002 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža Skropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako med kosovne odpadke iz gospodinjstva ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštete-ga tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Vodja sektorja javna higiena: Simon Urankar Direktor: Marko Fatur rDh PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34 ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV V sredo, 17.04.2002 , bomo v občini Trzin izvedli zbi- ranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 17.04.2002 sprejemali od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču Občine Trzin, od 1730 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pes-ticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov t^ Nevami odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoća varen přenos do zbirnega města t^ Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. ■O Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. tl> Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri roko-vanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. Servis Trzin Mubljanska 24, 1236 Trzin, telefon 01 564 42 82 ("vvwavto.net/servis-Trzin, »-mali: ford.salon@siol.net NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO. AKCIJA! CORSA ŽE OD 1.660.000 SIT NAJVARNEJŠI MALI AVTO OPEL CREPIT OPEL.O POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC Domžale. tel. 01/7216 092 (prodaja vozil), tel. 01/7215 333 (servis) IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 04.02.2002 - TATVINA ORODJA Z GRADBIŠČA V TRZINU Neznanec je v času od 01.02. do 04.02.02 z gradbišča nedokončanega objekta v Trzinu na Slamnikarski ulici odnesel več kosov gradbenega materiala, vrednega okoli 150.000,00 SIT. 14.02., 21.02., 25.02.2002 - TATVINE DENARNIC Neznanec je ponovno izkoristil nepozornost ene izmed zaposlenih delavk v industrijski coni Trzin in j i iz omare v pisarni ukradel večjo usnjeno denarnico z vsebino. Oškodovanka je tako ostala brez denarja in dokumentov. 21.02.02 je neznanec natakarju v gostin-skem lokalu na Kidričevi ulici izmaknil denarnico. Lastnik joje imel v žepu plaš-ča, plašč pa na obešalniku v gostinskem lokalu. Istega dne je neznanec izkoristil malo-marnost lastnice osebnega avtomobila, ki je svoje vozilo parkirala pred pekárno Pečjak in odšla v trgovino. Vozilo je pustila odklenjeno, v njem pa žensko torbico. Tat je priložnost izkoristil. 25.02.02 je neznanec přišel v podjetje v ulici Prevale v Trzinu in izrabil nepazljivost uslužbencev. Iz žepa jakne je vzel enemu izmed zaposlenih denarnico z vsebino, nato pa izginil v neznano. Glede na to, da se tovrstne tatvine ponavlja-jo iz meseca v mesec, opozarjamo občane, naj svoje vrednejše predmete primerno za-varujejo in naj jih ne puščajo na vidnih mestih. Pregovor: »Priložnost delà tatu« še zmeraj velja. 22.02.2002 - VLOM V PRODAJALNO V TRZINU V zgodnjihjutranjih urah seje sprožil alarm v trgovini AS v IC Trzin. Policisti so ugoto-vili, da so neznanci vlomili in iz trgovine odnesli dva přenosná bencinska agregata, vredna okoli 550.000,00 SIT. 27.02.2002 - VLOM V STANO-VANJSKO HIŠO V Trzinu, v ulici Najasi, je nepridiprav vlomil v stanovanjsko hišo in iz nje odnesel več kosov zlatnine in prenosni raču-nalnik. OBVESTILO Policijska postaja Domžale obravnava več prijav oškodovancev zaradi nakupa masažnega aparata pri podjetju C & A d.o.o. iz Ljubljane. Predstavniki omen-jenega podjetja so v letu 2001 ob obis-kih na domovih predstavljali omenjeni aparat, vendar ga oškodovanci še niso přejeli, čeprav so ga plačali. Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, da je v omenjeni zadevi še več oškodovancev, zato jim predlagamo, da podajo prijavo na Policijski postaji Domžale, ob prijavi pa naj prinesejo dokumentacijo v zvezi z nakupom omenjenega aparata. V.P.O. VSEM STRÁNKÁM IN BRALCEM ODSEVA ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Obveščam stranke, do sem preseli! salon s Testenove 119 na Testenovo 115, Loka pri Mengšu - za glavno cesta Tirin-Mengeš Tel.: 01 564 16 59 GSM: 031 772 065 Delovni tas: ponedeljek 14. do 19. ure torek od 9. do 12. in od 14. do 19. ure sreda 14. do 19. ure četrtek od 9. do 12. in od 14. do 19. ure petek od 9. do 12. in od 14. do 19. ure sobota - sprejemam po naročilu Rabimo vas na letni vrt in dobro kavico bar »CEP « Testenova 117, Loka pri Mengšu ^ i Odprto: vsak delovnik 9h - 23h petek, sobota 9h - 01h prazniki, nedelja 10h - 22h TRZIN V ŠTEVILKAH V aprilu naj bi v Sloveniji po daljšem času spet opravili štetje prebivalstva. V trzinski občini si tega že dalj časa želimo, saj nikjer nimamo natančnih podatkov o Stevilu in strukturi prebivalstva v našem kraju. V nekaterih publikacijah in gradivih paje bilo v zadnjem času objavljenih več statističnih podatkov, ki omenjajo tudi naš kraj. Izbrali smo nekatere podatke in prikaze, ki bi bili lahko zanimivi tudi za naše bralce: Glede na indeks dnevne migracije v Sloveniji ločimo nas-lednje tipe občin: 116 in več - izrazito delovne, 96 do 115 - zmemo delovne, 76 do 95 - zmerno bivalne, 36 do 55 - pretežno bivalne, 35 in manj - izrazito bivalne. Podatki o plačah, aktivnem prebivalstvu in statusu zapos-litve (maj 2000, povprečna plača 1999) občina povpr. neto plača delovno aktivni preb. zaposleni samoza-posleni Trzin 117.763 3.039 2.936 103 Domžale 129.995 10.503 9.337 1.166 Kamnik 116.397 7.819 6.863 956 Mengeš 149.201 2.694 2.432 262 Komenda 106.150 820 620 200 Lukovica 117.734 805 577 228 Moravče 135.627 474 320 154 Vodice 126.494 518 395 123 SLOVENIJA 135.731 782.121 697.063 85.058 Podatki o študentih po občinah stalnega prebivališča 2000/ 2001 Občina skupaj redni izredni Trzin 160 92 39 Domžale 1.502 975 527 Kamnik 1.188 868 320 Mengeš 306 208 98 Komenda 114 77 37 "C Lukovica 147 101 46 Moravče 131 92 68 Vodice 169 127 42 V lánském letuje 33 trzinskih Studentov prejemalo Stipendije, od tega jih je 20 prejemalo kadrovske Stipendije, 13 pa Stipendije iz drugih skladov. Občina vsi zaposleni v občini Trzin Domžale _Kamnik^ Mengeš Moravče Vodice AVENIJA Ekonomska moč prebivalstva glede na dohodnino: Občina Bruto osnova za dohodnino na prebivalca v letu 1997 Trzin 1.045.213 Domžale 787.416 Kamnik 665.779 Mengeš Komenda Lukovica Moravče Vodice Ljubljana Slovenija 769.585 717.105 612.531 593.642 693.456 966.061 762.978 V naši občini je zelo močna ďelovna migracija - večina prebivalcev odhaja na delo v sosednje občine, v naš kraj pa prihajajo delat ljudje iz drugih občin. V naši občini je bilo 31. decembra 1999 1.313 zaposlenih, v občini paje bilo 2.618 delovnih mest. Od tistih, ki imajo stalno bivališče prijavljeno v Trzinu, jih je bilo v naši občini zaposlenih le 292, na delo drugam pa se je vozilo 1.021 prebivalcev občine. Od drugod je v Trzin prihajalo na delo kar 2.326 oseb. 1.773 Lukovica 1.824 delež zaposlenih in samozaposlenih v občini stalnega prebivališča indeks dnevne migracije Komenda ODSi V VROČA STRAN WITJ S(£ IB© ©ŒXSiNJJKE.® vy TM2QIM!] y »£§<&£(£) Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. VroCo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podaiki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličite Tan jo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 30.03. 10.00 Športno društvo Trzin 5.4. 18.00 Turistično društvo Trzin 6.4. PD Onger Trzin - Mladinski odsek 8.4. 19.00 Turistično društvo Trzin 13.4. 9.00 Občina Trzin 4. in 5.5. Turistično društvo Trzin 5.5. Prostovoljno gasilsko društvo Trzin April Društvo prijateljev mladine April Žerjavčki Obvestila: Košarkarski turnir trojk v telovadnici OŠ Trzin Predavanje g. Rajka Vuge »Uredimo si cvetoče balkone, okna in še kaj«\ avli OŠ Trzin Hrastnik - Kum Občni zbor Cistilna akcija Florjanov sejem Tribuna za mlade - na temo zasvojenosti Aprilski izlet (prijave na običajnih mestih) > Društvo prijateljev mladine vabi vse mlade in mlade po srcu na druženje ob glasbi in plesu vsako nedeljo ob 19.uri v dvon KUD Trzin (voditelja: Darinka in Janez Grad). > Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, v prostore trzinskih društev na Mengeški 22 (stara šola) vsak ponedeljek ob 16.uri. Šahovska sekcija ŠD TRZIN ob prazniku občine TRZIN prireja v NEDELJO, 19.maja 2002, v KUD-u Trzin (stari Trzin) že 3. tradicionalni ŠAHOVSKI turnir Pričetek: ob 10. uri Zaključek: ob 16. uri, vmes odmor za topli obrok Sistem: švicar, 2x15 minut, 9 krogov Prijavnina: 2.000 SIT, člani ŠD Trzin in mladina do 18 let 1.000 SIT Nagradni sklad: 1.mesto najmanj 50.000 SIT, ostale nagrade pa so odvisne od števila prijavljenih igralcev in darežljivosti sponzorjev. Turnir bo štel za rating v pospešenem šahu. Sodnik turnirja: g.Poglajen Franc, državni sodnik Kdor lahko, naj s seboj prinese šahovsko uro. Po končanem turnirju bo ŠAHOVSKA VESELICA, na kateri bo igrala skupina VESELJAK!. Za hrano in pijačo pa bo, kot vedno, poskrbel PEKOS bar. Informacije: Župane Rado, 041-679-513 ali elektronski naslov: rado.zupanc@ainis.net Posebno hvaležni bomo pokroviteljem, donatorjem za pris-pevke v obliki denarja (za nagradni sklad) ali praktičnih daril. Na tovrstne turnirje pridejo igralci iz cele Slovenije, iz sosednje Hrvaške. Avstrije in Italije (če so dovolj zanimive nagrade). Že sedaj se lahko zahvalimo sponzorjem: Občini Trzin, ŠD Trzin. Buscotradu d.o.o., Baru Repek Trzin, PEKOS baru in Mesariji Arvaj. ki so z obljubljenim pokroviteljstvom oniogočili razpis turnirja. Na svetu so tri vrste prijateljev: taki, ki te imajo radi, taki, ki jim ni mar zate, in taki, ki te sovražijo. Nemikl flffiOÏIÎflffSTVO VIDMfiR Nudimo vse avtoiičarske in avtokleparske storitve Habotovo 78, 1236 Için, Tel.: 01/564-20-27 C ÎHt^rm HUBAT PETER s.p. HP COMMERCE d.o.o. wiMMEmmm ■lULU K/iOM^Ua Dolu m. 75. I 2 <4 Nk i.gU Telefon : 01 / 723 09 00. Fax : 01 / 723 09 01 Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, Tel./fax: 01/ 564 41 95 GSM: 041/ 614-649. Vsem bralcem Odseva in našim kupcem želimo vesele velikonočne praznike. Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domîale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblaćil, tudi penlo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone m tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriSćem Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h. ob sobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec. Pregledom «M» poslrežete ■ 'svežilnimi napitkil Trgovina "Zastopnik" Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin Vabimo vas v našo prodajalno, kjer boste lahko izbirali različno blago: • tekstil • kozmetiko • avdio-video kasete • filme za fotoaparate, baterije • namizne prte • pijačo • darila • vse za Solo • obutev • blago za gospodinjstvo • in vedno neka] novega - nepričakovanega! Cene so zelo ugodne, ker je blago cannskega porekla. Na pročelju naše trgovine smo odprli avtomatsko videoteko - "videomat". V njej si lahko sposodite in ogledate preko 400 filmov v klasičnem videu in DVD formatu. Bralcem Odseva in našim krajanom smo pripravili posebno ugodnost: Kdor bo přišel z Qdsevom in se vpisal v videoklub, bo deležen promocijskega vpisa - brezplačno. Videoteka deluje neprekinjeno 24 ur na dan. Vpisujemo od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure.