n.amita. f L]rtl|Hi. i pmAlfik, IZ. ftbniPli raz. XI?. Irto. 9 .Slovenski Narod* velja. v I i ubijani na dom dostavljen, celo leto.......K 24 — pol leta . 12*—• četrt leta *•#»»• B 6*—* na mesec ...... m 2*— v upravrrištvt. prejemam: celo leto.......K 32*— pol leta........ četrt leta . 5-50 na mesec • . „ „ „ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, tfradnistvo: Bnaflova ulica it 5 v pritličju levo), telefon it 34. Isvseamei aedelie lm Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., ta dvakrat po 12 via., za trikrat ali već k at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se posiijato naročnine, reklamacije, inserati itd. to *e administrativne s+vari. p Posameua Številka velja 10 vinar ev. ■ ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ae ozira. »Narodna tiskarna" telefon it 8S. .Slovenski Narod- velja po posti: £a Avstro-Ogrsko: celo leto pol leta . četrt leta na mesec k 25— . 13*-. 6*50 „ 2-30 sa Nemčijo: celo leto.......K Sfr- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30*- Vprašanfem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo Knaltova cltea at 9 (spodaj, dvorišče levo) telefon it. &S — m o v HUJI Kranjsko. Kandidatje narodnonapredne stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbane, trgovec in posestnik, Ljubljana, Josip Perdan, trgovec in posestnik, Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice); Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko obrt (rumene glasovnice): Ivan Bo rta č9 tovarnar in posestnik, Ljubljana. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Ivan Rakovo, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Siare9 sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica. L&voslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelberi Franchetti« brivski mojster v Ljubljani. Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno volilko podpisati. Trgovci sn obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hotel uničiti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka. V Ljubljani, dne 31. januarja 1912. Dr. Ivan Tavčar. Za volilni odbor: Dr. Fran Novak deželni poslanec. Govor poslanca VišniHarja o odkupu bere v deželnem, zboru dne 9. februarja. Visoka zbornica! Strinjam se s spremembo § 5. zak. 13. jnnija 1882, katero sem v odseku sam predlagal, ne morem se pa strinjati s spremembo § 13, katera meri na to, da se od* kup nespremenljivih davščin, starih realnih bremen kolikor možno obte-ži, ako ne popolnoma aatnntifltifi Proti temu nisem iz »liberalne žlekt-nobe«, kakor se je izrazil dr. Krek, ampak iz zgolj stvarnih razlogov. A kora v no je odkupni zakon že nad 25 le k v veljavi ter bi bili morali upravičenci podati napovedbe v enem letu, akoravno se mora odkup vršiti za celo davčno občino, akn le eden zavezanec to zahteva in navzlic temu, da se je v prvib dveh letih odkupno postopanje vršilo na stroške dežele, se je odkup bire izvršil pri razmerno malem številu občin. Iz lepa sledi, da pooštrenje odkupa ni potrebno in umestno. Res je, da je določba § 13 na prvi pogled krivična, toda ako se držimo načela, katero je izraženo že v ces. patentu 4. marca 1849, vidimo, da je prisilni odkup realnih bremen le posledica državnega zakona leta 1849. Bira je le vrsta tistih bremen, katera so se že da,vnej odpravila. Suženstvo (Leibeigensohaft) našega kmeta se je odpravilo že leta 1761. pod cesarjem Jožefom, tedaj pred 130 leti, podložništvo (Unter-tanenverband) pa vsled ces. patenta 7. sept. 1848. Zemljišča so ee oprostila bremen. Ces. patent 1. 1849. določa, da prenehajo vse nepremenljive davščine cerkvam, šolam in njih organom proti primerni odškodnini. Taka bremena pravno ne obstoje več; zakon vamje samo dejanski stan. Desetina in ilaka sta se odpravila že pred BO leti, veliko neznatne je breme, bira pa §e do danes ne. Drž. osnovni zakon 21. dec. 1872 pravi, da je vsaka realna dolžnost odkupna in da se v prihodnje ne sme nobena nepremičnina obtežiti s kakšaio neod-knpno davščino. Odprava teb davščin je del agrarnega vprašanja. Deželni zakon 13. junija 1882. je le izvršilni zikon navedenih državnih zakonov ter določa v § 1., da se morajo odkupiti vsa nepremenljiva realna bremena, v kolikor se to še ni izvršilo vsled ces. patenta 4. marca leta 1849. Kjer niso upravičenci v enem letu napovedali bire za odkup, so dobili zavezanci pravico zahtevati ta odkup. Mislim, da se jim te po zakonu pridobljen^ pravice ce more jemati a novim zakonom. Odkup se vrši iz praktičnih ozi-rov po davčnih občinah na podlagi cenilnih tarifov za celi davčni okraj. Odkupno postopanje za posameznike bi bilo predrago in komplicirano, evidenca težavna. Odkup bere, te srednjeveške ali antidil uvijan ične davščine, je v interesu upravičencev in zavezancev. Nihče mi ne more ugovarjati, da ni odprava tlake in desetine blagodejno vplival« na napredek našega kmeta. Tudi kmetje v Bosni hrčejo odpraviti tretjino, oporno je samo, ako naj se odveza vrši obligatorno ali fakultativno. Odkup bere je v interesu upravičencev. Prejem p 1 ne pravice se vedno spreminjajo glede vrednosti in oseb. Določena je po velikosti zemlje, cele zemlje, Vs> Va* Vs* */• zemlje itd. Pojmi zemljak, podružnik ginejo. V teku časa se je mnogo posestev razkosalo, nekatera so se povečala, druga zmanjšala, bremena so pa ostala nespremenljiva; mnogo davščin se je, ker niso vknjižene, izgubilo vsled razprodaj zemljišč. Delitev bere in natura po parcelah ali davkih ni možna. Posestnik razproda svoje posestvo nadrobno, da si resi hišo, vrtiček in še kako njivo pri hiši, stara bera mu pa ostane. Mnegi duhovniki sami žele odkup bere, samo boje se zamere. Gotovo ni prijetno in častno zanj, ako si mora z vrečo od hiše do hiše iskati del svoje plače, Odkar se je 1. 1898 uravnala koit^ma, nima bera, katera reprezentuje samo del njegove plače, za njega nobenega pomena več ter z odkupom ničesar ne izgubi. Kar mu primanjkuje pri beri in drugih stalnih dohodkih, se mu doplača iz verskega zaklada aH drugih državnih sredstev v denarju. Ne očitam duhovnikom, da se zaradi tega drže bore, ker veo dobodo, kakor jim gre, in tudi ne trdim, da kmete preganjajo zaradi bere. Kdor hoče več dati, naj da, prosto mu je. Znano mi je, da je kvaliteta slaba. Znano je posebno kolekturno vino, dobro, sladko, kislo in plesnjivo, vse gre v eno posodo. Taka brozga ne more dobra biti. Pri kongrui se upravičencu za stroški pobiranja in slabše blago odšteje 20 odstotkov vrednosti pridelkov. Ko je bila 1. 1875. v dež. zboru prva razprava zaradi odkupa bere, je pok. poslanec dr. Razlag pravil o nekem župniku na Štajerskem, kako se je pritoževal, da mu kmetje slabo postrežejo z bero, da ga zmerjajo in zasmehujejo in mu da je j* slab#£blsgo. Rekel je: »Mi bi se radi iznebili vsega tega neprimernega nabiranja, ako se nam le dovoli primerna plača.« Danes po uravnavi kongrue se to lahko zgodi. Dokler je naš kmet sam vzdrževal cerkve in njih organe, dokler je svoje pridelke težko spravljal v denar ter ni imel drugih zaslužkov, so imele davščine v pridelkih pomen. Danes je to drugače. Duh časa zahteva odpravo zastarelih in neumestnih dav&čin. Zahtevajo jo pa; tudi cisto izpremenjene dejanske in pravne razmere. Usojam si navesti konkreten slučaj. Neka podobčina plačuje svojega cerkovnika z neznatno bero, katero odrajtujejo samo kmetje. Izprevideli so, da mož pri sedanjih razmerah ne more izhajati, ter so hoteli izboljšat: njegove dohodke. Toda nastalo je težavno vprašanje, kako naj se razdeli povišek in kdo naj ga plača? Povišati bero bi bilo krivično, priboljšek razdeliti na obrtnike in druge, kateri dozdaj niso ničesar plačevali za cerkovnika, bi bilo morebiti pravično, a po zakonu ni dopustno. Tako pride občina večkrat v zadrege ter si n«* more pomagati. Odkup bere je koristen tu d S m kmeta. Kmet marsikdaj ne pridela vee, kar je dolžan dajati unravičen cem v naturi. Cesar ni pridelal, mora plačevati v denarju, kar se vedne> pogosteje godi. Lanu in prediva ti. pr. je na kmetih čedalje manj ter se navadno plačuje v denarju. Tudi sicer plačujejo mnogi zavezanci vso bero v denarju, ker je tudi upravičencem ljubše. Dandanes se lahko kupi in proda vsak pridelek. Sedanji zakon daje v slučaju odkupa kmetu velike olajšave. Ako je n. pr. dolžna bera vredna na lete-pet kron, znaša vsa odkupnina enkrat za vselej sto kron. To vsoto pa. lehko plača vso naenkrat ali pa v 2Qletnih obrokih. Odkupnino lahko tudi izplačuje v poljubnih krajšuk obrokih, potem je njegova kmetija prosta tega bremena. Za poberanje in manjšo vrednost nabranih pridelkov se duhovniku pri vračunanju v kongruo odšteje 20%. Ti stroški se zavrženi in precej vi^ji, kakor znaša amortizacija dolga v 20 letih. Ako bi prišli kmetu na dobro, bi imel le dobiček od odkupa, upravičenec pa nobene izgube. Krivično je, da se tistemu, kdor že danes plačuje bero v LISTEK. Sienzi, zadnji tribuno«. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. Prva knjiga. (Dalje.) ^Ali je baron sam!« je vprašal Adrian. »Ne, ne popolnoma, mogočni gospod; neki tuji signor je pri njem — »a vas seveda so vrata odprta,« »Le pustite me notri; vprašati fca hočem, kako je z njegovim zdravjem.« Sluga je odprl vrata, skozi katera je Švignilo v sobo več zavistnih in poželjivih pogledov, ter je velel pazu, ki je bil starejši, uglednejai od postopačev v predsobi, naj oglasi Adriana. Ta je moral iti skozi prazno, veliko in žalostno sobo, predno je vstopil v mali kabinet svojega sorodnika. Stari Colonna je sedel pred pisalno mizo; suknja iz drage kužuho-vine in baršuna je lahko visela na ramah njegove visoke in Čvrste postave; izpod okrogle, tople čepice karmezinaste barve, je padalo nekaj sivih kodrov, ki ao se zapletali z dolgo častitljivo brado. Poteze starega barona, ki je bil že davno prekoračil osemdeseto leto starosti, so še vedno imele sledi tiste prikuplji-vosti, zaradi katere je baron slovel v svojih mladih letih. Njegove globoko! ežeče živahne oči so bile še vedno živahne in ognjevite; njegov obraz je bil vzlic satiričnemu us-mevu simpatičen in vse njegove vedenje je bolj posvedočevalo plemenitost njegove krvi, njegovo dovtip-nost in njegovo hrabrost, kakor njegovo zvijačnost, njegovo hinavščino in njegovega porogljivo ošabnega duha. Štefan Colonna ni bil sieer junak, a dosti bolj pogumen kakor drugi Rimljani, dasi se je trdo držal italijanskega načela; ne bojnj se nikdar s sovražnikom, dokler je še mogoče, da ga ogoljufaš. Njegovi ostroumnosti sta škodovali dve lastnosti: silna preširnost in trdna vera v lastno uvidevnost. Nezmožen soditi po analogijah, je bil popolnoma prepričan, da se ne more več zgoditi, česar bi on že ne bil doživel. Dasi je bil obče pripoznan kot diplomat, je imel samo zvijačnost spletkarja, ne pa tudi previdnost državnika. A kakor ga je njegov ponos v sreči na-pravljal preširnega, tako nn je v nesreči dajal oporo. Pri prejšnjih nezgodah v svojem življenju, pre-žitem deloma v pregnanstvu, ae je odlikoval po hrabrosti, vstrajnosti in dušni plemenitosti, kar je dokazovalo, da so njegovo napake bolj nastale vsled različnih okolščin kakor pa iz njegove nature. Njegov mnogoštevilni rod je bil ponosen na to svojo glavo in sicer po pravici, kajti bil je najbolj češčeni in najmogočnejši ne samo med člani rodu Colonna, nego med vsemi velemogočnimi plemiči. Poleg Štefana Colonne je sedel ob mizi tri- do štiriinpetdesetleten mož odlične zunanjosti; Adrian je koj spoznal, da je to Gautier de Mon-treal. Osebnost tega slavnega viteza nikakor ni kazala strahu, ki ga je povsod vzbujalo njegovo ime. Njegov obraz je bil lep in skoro ženskonežen, lepi dolgi lasje so mu padali na belo in gladko čelo; življenje v vojni in italijanski solnčni žarki so le malo otemnili njegovo svetlo, zdravo barvo, ki je imela še toliko mladostnega enačaja. Njegove poteze so bile orlovske, toda pravilne; njegove svetlo-rjave oči so bile velike in sijajne; kratki kodrasti brki in brada so dajali njegovemu čednemu obrazu pač nekaj bojevitega, a bolj primernega za jnnaka na dvorih in turnirjih, kakor za poglavarja tolovajske čete. Izgledal, držal in vedel se je ta Proveo salec tako, da ae je ljudem prej prikupil, kakor da jim je provzročil strah. V njem m je združevala ne- kaka vojaška prostodušnost s prikupno dostojanstvenostjo moža, ki se zaveda svojega plemenitega rodu in je vajen občevati z velikaši in ime-nitniki, kakor občujejo enaki z enakimi. Bil je visoke rasti in vidno močnih mišic, krepak in vitek, a izpopolnjeval je njegovo lepoto plašč z osemvoglatim križem jeruzalemskih vitezev. Govoreč s Colonno je nežno z dragimi kamni okrašene prste opiral ob velikanski meč, v Čigar nožnico je bilo skrbno urezano geslo provensalske bratovščine. »Dobro jutro, lepi bratranec« je rekel Štefan. »Sedi, prosim, in spoznaj v tem viteškem obisku slo-večega gospoda plemiča Montre-ala.«c »Ah, gospod,« je rekel Montreal smehljaje in pozdravil Adriana »in kako se godi vaši dami doma*« »Molite se, gospod vitez,« se je oglasil Štefan, »moj mladi sorodnik še ni poročen. V resnici je tako, kakor je rekel papež Bonifacij, ko je ležal na smrtni postelji in mu je njegov spovednik obetal radosti v Abrahamovem naročju: to je užitek, ki je toliko večji, čim dlje izostane.« »Gospod mi bo mojo zmoto oprostil,« je odgovoril Montreal. »Ne pa tndi malomarnosti viteza Gautierja, ki se ni sam o tem prepričal,« je menil Adrian. »Moja doli. I nost hvaležnosti do njega je večja* kakor si mislite, plemeniti bratranec; obljubil je, da me obišče, da bi v miru sprejel izraz moje hvaležnosti.« »Zagotavljam vas, gospod,^ je odgovoril Montreal, »da vašega povabila nisem pozabil; toda moja opravila v Rimu so bila tako važna, da sem bil prisiljen, krotiti za sedaj svojo nepetrpežljivost se z vami bolje seznaniti.« »A, vidva se že poznata,« je dejal Štefan. »Kje sta se seznanila,« »Gospod — v to stvar je zapletena neka dama,« je odgovoril Montreal. »Oprostite torej moj molk.« »Aha! Adrian, Adrian, kdaj s* bos naučil moje vzdržljivosti,« je rekel Štefan slovesno in je gladil svojo sivo brado. Kakšen izgled vam dajem jaz! Toda dovolj teh lahkih besedi — vrnimo se zopet k stvari. Vedi, Adrian, da se imam hrabri četi mojega gosta zahvaliti za pogumne gospode, ki Rim tako vrlo vzdržujejo v miru, četudi so zanesli v moje ubožno stanovanje mnogo hrupa. Obiskal me je, da mi ponudi še vee pomoči, če bi je potreboval, in da me obvesti o dogodkih, v severni Italiji. Prosim vas, gospod vitez, nadaljujte; pred mojim bratrancem nimam nobenih skrivnosti.« (Dalje prihodnji*.) denarja, brani plačati vso vrednost bere ter se oprostiti starega bremena. Ako se dela na razdolžltev kmetskih posestev, se morajo odpraviti tudi stara realna bremena. Načelo je prost«ust lastnine. Ges. patent 1. 1849. ukazuje, da se morajo odkupiti vse nepremenlji-ve davščine, katere gredo šolam, cerkvam, župnijam in njih organom in služabnikom. Pri šolah so te davščine povsod odpravljene, večinoma tndi tri župnijah in cerkvah. Opozarjam vas na državna zakona z dne 23. maja le74., št. 50 (§ 36) in 31. dec. 1894 o zalaganju potrebščin katoliških župnij in na deželni zakon 20. marca 1890 o prispevkih za vzdrževanje cerkev in duhovniških poslopij in pripravo cerkvenih potreb Vse potrebščine se zalagajo na podlagi direktnih davkov, kakor druge občinske potrebe. Ces. patent leta 1849 in dež. zakon 13. junija 1882. izrekata imperativno, da se mora vsa hiera odkupiti. Ako se sprejme in potrdi nasvetovana prememba § 13, pade ves zakon. Enako premembo je bil dež. zbor že sklenil 16. okt. 1888, a, načrt se ni predložil v Najvišje potr jen je, Ser je prememba načelna in bistvena ter podere podlago vseum zakona. Glavna zapreka, da odkup ne napreduje, so stroški, komplicirano odkupno po^topa^je v smislu §. 17. in 18. O tem, ako je pra\ilna cenitev po!j>kih prideikov, ki gotovo ni nič težavnega, sodi končnoveljavno deželna komisija ostoječa iz dež. predsednika, dveh vladnih svetovalcev in dveh deželnih odbornikov. Tak aparat je nepotreben. Treba je nekoliko dobre volje od obeh strani, pametnih cenilcev in odkup ne bode delal težav. Stro&ke naj bi prevzela dežela. Govornik predlaga končno enako resolucijo, kakor je bila brez ugovora že sklenjena dne 11. febr. 1895. in katera meri na to, da se odkupno postopanje olajša in poceni. Večina jc odklonila tudi to olajšavo! Jezikovna zmap na Koroškem. Kakor enano, je sodnik Czernv v Plinerku prepovedal dne 6. novembra 1911 govoriti dr. Gosaku med razpravo s svojim klijentom brez njegovega izrecnega dovoljenja ter mu še posebej prepovedal govoriti slovenski s svojim klijentom. Dr. Gosak se sodnikovi zahtevi ni uklonil, nakar mu je ta dal ukor. Nato je dr. Gosak vložil na predsednišitvo deželne sodni je v Celovcu naslednjo pritožbo: Dne 6. novembra 1911 se je vrnila pri c kr. okrajnem sodišču v Pliberku razprava v zadevi Kraut ra. Moritz opr. štev. Ob 118/11. Pri tej razpravi sem zastopal tožnika Janeza Kratita, veleposestnika v Bistrici jaz kot substitut dr. Ferdinanda Miillerja. odvetnika v Celovcu. Tožnik in toženec Karel Moric, posestnik v Bistrici sta slovenska kmeta ter govorita samo za nk> nemški. Toženec je ugovarjal, da ni dolžan plačati vtožene svote prvič, ker mu je tožnik leta 1909, ko je bil šel k njemu osebno na dom tirjat plačilo za vožnje, podaril znesek, katerega sedaj utožuje. Nadalje pa mu tožnik dolguje na vožnjah prilično se 67 K. Na te tožen če ve ugovore sem se informiral pri svojem klijentu Jane-sn Krautn in sicer, kar je umljivo, samo po sebi v slovenskem jeziku. Krauta zastopa moj šef že najmanj 2 leti in sem večino pravd zanj vodil jaz. Govorila sva vedno samo le izklučno slovenski. Zdela bi se drug drugemu naravnost smešna, če bi se silila k nemškemu govorjenju. G. Kraut pa tndi selo slabo govori nemški, tako da ga je težko umeti. Vsled tega je govoril z g. sodnikom pri razpravi v zadetku slovenski. G. sodnik pa je zahteval, da mora govoriti ž njim v nemškem jeziku, nato je g. K ran t izjavil, da ne more nemški govoriti, ker je hodil samo v slovensko šolo. Kljub temu pa je g. sodnik vet rajal pri prvotni zahtevi, da mora Kraut govoriti nemško. Vsled te odločne ponovne sodnikove zahteve se je moj klijent toliko zbal, da je potem za silo lomil nemščino napram g. sodniku. Mene pa je g. sodnik pozval, da smem govoriti pri razpravi s svo* jim klijentom samo i njegovim (sodnikovim) izrecnim dovoljenjem ter da moram govoriti ž njim v nemškem jezika, sicer mi odtegne besedo. Nato sem napram sodniku mirno izjavil, da bodem govoril s svojim klijentom med razpravo, kadar se bode zdelo to meni umestno in sicer v slovenskem jeziku. Po tem intermecu se je razprava nadaljevala. Ko je bilo treba zopet meni kot zastopniku vprašati nekaj svojega klijenta, sem to zopet storil — samo po sebi umljivo v slo-' venskem jeziku. — Nato me je sodnik Czernv pozval na ravno isti način, kakor sem preje omenil, da smem govoriti s klijentom samo z njegovim (sodnikovim) dovoljenjem ter da moram govoriti ž ujiui (klijentom) nemaki. Na ta sodnikov poziv sem odgovoril, da ni utemeljen v obstoječih zakonih in da ga vsled tega ne upoštevam. Radi te moje izjave je sodnik v kratkih besedah zabeležil površno vsebino obeh konfliktov v zapisniku ter pri tem izrekel meni ukor. kar je pa označil ■ netehničnim izrazom, namreč z besedo »warnen«. Pripomnim, da sem jaz nastopal ves čas popolnoma mirno in umerjeno. S svojim klijentom sem govoril na ta način, da razprave nisem motil, ampak nasprotno pospeševal, ker sem klijentove ugovore porabil v svrho hitre in pravične rešitve pravde. Tudi pozneje, ko mi je sodnik pretil, da mi odtegne besedo in ko me je pokaral, se nisem dal spraviti iz ravnotežja, ampak sem ostal popolnoma miren. Izreeno pripomnim, da je bila moja absolutna dolžnost, informirati se o tožencevih ugovorih 6 klijentom, ker je bilo pričakovati, da bode cela zadeva končana takoj pri predmetni razpravi ter bi bil moj klijent z vsem svojim dokaznim materijalom prekludiran, ako ga nr* bi potom mene uveljavljal takoj pri razpravi napram sodišču in nasprotniku. Razpravljajoči sodnik torej ni bil pred vsem fbrmelno pravno upravičen, zabraniti mi stvarni razgovor tikajoč se pravde same; nadalje razpravljajoči sodnik ni bil upravičen, zahtevati od mene, da govorim jaz s svojim klijentom nemški, kakor tndi ne, da govori moj klijent z njim samim v nemškem jeziku. Vsled tega se pritožujero radi sodnikovega postopanja. 1. Ker je silil slovenskega klijenta, da je govoril z njim nemški; 2. ker mi ni pripušča! govoriti z mojim klijentom, akoravno je to bilo za vestno postopanje mojih za- stopniških dolžnosti neobhodno po-trebno; 3. ker mi je sodnik branil govoriti s mojim klijentom slovenski ter me je radi tega pokaral. Končno stavim predlog, slavno predssdništvo c. kr. deželne sodnije v Celovcu blagovoli nvesti proti navedenemu g. sodniku preiskavo, ga poučiti, da je postopal glede zgoraj navedenih točk napačno, ter me o tem obvestiti. Celovec, 16. novembra 1911. Predsednik deželne sodni je v Celovcu dr. Schmidt je pritožbi ugodil v dveh točkah in sicer glede točke 2. in 3. torej one točke, ki so se tikale osebe zastopnika dr. Gosaka, Neugodno pa je rešil predsednik prvo točko pritožbe, ki se je tikala klijenta Krauta. Predvsem je izjavil predsednik v dotični rešitvi pritožbe, da manjka pritožniku aktivne legitimacije. Kljub temu konstatira predsednik, da je sodišče popolnoma prav postopalo, ker je s stranko, ki je zmožna (t!) nemškega jezika, govorilo nemški oziroma zahtevalo od stranke, da govori nemški. Nadalje pravi dotični odlok, da je Kraut v svoji ust-meni protokolirani pritožbi sam iz- sprotnikn Czeravju, kateri je civilen sodnik. Nadalje priznava dr. Mešic v svoji vlogi, v kateri pobija razloge dr. Gosakovega odkloni t venega predloga napram nadsodiŠČu v Gradcu, da je s Czernvjem v sodni dvorani ob neki priliki tako glasno udrihal čes dr. Gosaka, da je mogel to natančno slišati in raznmeti na hodni* kn sodnije se nahajajoči celovški tovarnar Otič, kateri je to potem sporočil na prizadeti naslov. Predpoizvedbe je celovško državno pravdništvo ustavilo takoj, ko je imelo zbran ves materijal. Državni pravdnik sam je dejal, da so se poizvedbe vršile samo iz fonnel-nih razlogov, da se more ustavitev tem natančneje utemeljiti! V Pliberku so bili sodniki drugačnega mnenja..... Radi postopanja pli- berških sodnikov se vloži pritožba pri kompetentnih disciplinarnih oblast vih ter se bode o stvari govo- j rilo tudi v državnem zboru. Pripominjamo, da sta se radi znane jezikovne afere pri pliberškem sodišču šla skupno pritožit celovška slovenska odvetnika dr. Breje in dr. MiiJler k predsedniku deželne sodnije. Ob tej priliki sta tudi v sploš- javil, da je z nemškim razpravlja- - . ... . .. Ijem zadovoljen ter da se pritožuje nern obrazložila svoje zelje v jezi-samo radi tega, ker je sodnik Czer- ! kSTTm oziru* T™*™*?* *7.»*f ny prepovedal njegovemu zastopni- J*™"*1! TSSfe?*1 M °b PP' ivo in S *™ manje objektiven, nego je bil pred leti. Opaža se, da tudi na tega možfi vplivajo ne samo krivične jezikovne naredbe, katere vso jezikovno vprašanje pri koroških sodiščih re&ujejo naravnost krivično, ampak tudi v splošnem Hochenburgerjev režim in Elfinerjev slabi vzgled. HrvašNe demostracije v Pragi. Praga, 11. februarja. Protestni sli od. kn govoriti ž njim med razpravo in posebej še v slovenskem jeziku. Kraut lomi za silo nemščino, pritožbo .je sprejel Potiorek, ki slovenski ne zna. Kraut se je šel izrecno tudi radi tega pritožit, ker je sodnik njega silil govoriti nemški. Od Potioreka sestavljeni zapisnik pa vsebuje med drugim Krauto- j vo izjavo, s katero se ta zadovolji z I nemško razpravo. Janez Kraut je vseskozi pošten in resen človek. Tudi podpredsednik Potiorek je m oz, da mu ni prisoditi j kakoršnekoli lnmparije. Očitno je. da je samo nesporazumi jen je med K ran tom in Poti ore- i j'i • i li • i ^a Torinu *e je vršil danes do- kom rodilo izjavo, katera je postala w ^ nrvaSkin 5rbskib dija. usodna. Zopet posledice nemekega £J javni protestni shod pro- govorjenja ti sedanjim razmeram na Hrvaškem. Radi zgornje splošne Konstata- Sfaoda kBtereinn je predsedoval q*» gi~- 1 ▼Jadni svetnik Metelka, se je skih odvetnikov«. Ne mirujemo, do- 1 > ,0--. «*^JLp ann . . , ,. , . , . j „ I udeležilo okrog HtKJ oseb, izvecine kler tudi v tej točki ne dosežemo j 35^^ 1 pravice. ... Poslanee K 1 o f a č je govoril o i- TJ - 11 JW*F» \ dogodkih na HrvaŠkem, zla- h dr. Gosaka pri sodišču v Pliberku, ; ^ 0 raxpnsin ^ ier prote8tiTal takoj ko je bila rešena ugodno znana j {[ O s t o j i č zaradi razžal jenja straže, medicinec Dragotin K 1 e p e c zaradi razžal jenja straže, bančni uradnic iLadislav H a r m a c h zaradi u mesa-vanja v uradno poslo\*anje, jurist Dušan D a j i č i e zaradi razžal jenja straže, trgovska akademika Antou Bedel o v in Miloš Dupjanin. ker sta metala kamenje. Aretirane so oddali policijskemu ravnateljstvu. _ Italijansko - turška vojna. Milan, 10. febr. Iz Tripoliia j>oročajo: Italijanski poizvedovalci t Tuneziji poročajo, da je petdeset ti-soč Arabcev iz Tunisa in Aižeri> prestopilo mejo ter odšlo v Tripoliu-ni jo, da o jači jo tam čete Turkov in Arabcev proti Italijanom. Carigrad, 10. febr. Guverner v Hodeidi poroča, da se je vsled italijanske blokade vse storilo, da se vzdrži notranji red. Če bi tudi Italijani zavzeli Ras el Ketib, ni položaj francoskih inženirjev v nikaki nevarnosti. Milan, 11. febr. »Resto Vsak ne bo rekel tako,« pravi Matižar, »vsak ni tako neumen, da bi svojo dušo zametaval, kot jo češ ti. Vsak bo vesel, če si more v nebesih zboljšati svoj prostor, ne pa, da bi brezvestno odklanjal milosti, ki mu jih odreja duhovska previdnost. Glej, Mart eno vec. da se ne boš ke-sal.c »Jaz že nikoli,« odreže se oni čisto brezversko, »vino so pili naši predniki, pijo ga po farovžih, pa 5e kako ga pijo — le pojdi kak poseben dan tja — pa zato nobenega ne jemlje hudič. Veš, Matižar. ti in tisti tvoji ljubljanski preroki se pojdite solit in si iskat bolj neumnih Ijndi, kot smo mi.« Tudi drugi so pritrjevali Marte- noven. »Saj ne rečem, da ne boste več pili vina,« tolaži Matižar, »toda javno ga ne boste smeli več, samo na skrivaj. Ravno tako kot Hruševec na tihem kuha snope, financarjem pa kaže zapečaten kotel: seveda, ker ima dva kotla! Tako bomo tndi mi naredili: podnevi in vpričo vseh se bomo napajali z vodo kot živina, da bomo vsi zeleni, ponoči se bomo pa zbrali pri Topolovcn kot tihotapci in pili skrivaj vino kot Žabe. Ce bo duši pretila nevarnost, da jo zgrabi sa vrat peklenski hudir, pojdemo k spovedi, pa bomo rešeni zla, vino bomo pa vseeno pili. Saj tisti ljubljanski vodni oznanjevalci ravno tako delajo, če se jim bolj natanko pogleda na prste.« »Kaj pa žganje?« vpraša To-mažek. »Tudi žganje bo prepovedano, to pa še posebej, ker ga je prav hudič prinesel na svet, oziroma on naučil ljudi kuhati ga. Hudič je namreč opazil, da če se ljudje napi jejo vina, ao veseli in po jo. To ga je jezilo, ker niso nič kleli in se pretepali. Zato je skuhal žganje in ga dal piti človekn. Namen se mn je posrečil, kajti takoj prvi žganjepivee je ves divji vse doma razbil, pred vsem seveda svoji babi čeljusti, in od takrat je toliko hudega na svetn. Učeni cerkveni učenik i mislijo, da je že Kajn pil žganje, da je potem ubil Abela, pa izpričano doslej še ni.« Možakarji so verno poslušali Matižarja. Ko je končal, so molčali par trenotkov, potem je pa moral Topolovee brž prinesti kakih petnajst poli i t rov vina naenkrat, taka Seja se jih je lotila, »Tako je pravi« vpil je Matiiar, »ko bo sad prepovedan, potem bo šele dišal! Se nam en Štefan, da se Kobilica ne bo tako kislo drsal, kot bi ga bil is kislega mleka potegnil. Pa i sapojmo kakšno, dingače se bomo začeli jokati kot otroci, ko jim mati vzame cueelj. Ti Tomazek, ki imaš precej visok glas, ker te baba doma krtači, namesto da bi ti njo, kot se spodobi za poštenega zakonskega moža, boš čez vzel, jaz bom naprej pel, drugi boste pa pomagali.« Matižar je zvrnil kozarec vina v suho grlo, udaril po mizi s pestjo, in zaorila je vesela pesem, ki se je razlegala po vsej vasi: Sem lahko vesela* k' bo jntri nedelja, ker bo sveti Anton, moj'ga fanta patron« k* bom videla ga. preljub'ga moj'ga, k' bo svečke prižigal, pa men' bo pomigal, pa bo svečko prižgal, se mi bo nasmejal, drev* pa pri meni zaspal. Zavriekali so, kar je bilo de takih grl, potem pa zapeli; Bog vari nesreče, naj mokro dol steče, veseli smo zdaj, od ognja smo frej. »Kobilica, ali spiš!« savp'1 je Matižar, da se je ogovorjeni stresel, »kaj misliš, da zato pojemo, da boš ti spal ta Kobilica je imel že vse krvave oči in se je trudil, da bi gledal, a tropalnice so mu same lezle vkup. »Seveda,« smejal se je Matižar, »zmirorn je kozarec pred teboj; Topolovee, prinesi mu pisker, da si bo sam točil in da pridemo tudi mi drugi kaj na vrsto!« Kobilica se je samemu sebi smilil; zaspan je bil, Matižar ga je špi-kal in vrhu tega se mu je vse smejalo, ker si ni znal odgovoriti; bil j* namreč revež na duhu. Končno je vendar iztaknil misel in rekel: »Kaj mi boe očital tistih par kapelj; ali misliš, da si ga sam rv morem kupiti vinaf« »Kaj kvasiš f« zavpil je Matižar in se stegnil proti njemu, »kaj bi radi — Topolovee, pisker prinesi, pa kar precej ga prinesi. da bomo to žejno žabo napojili.« Krčmar je res moral prinesti lonec, ki je držal nad pol litra. Matižar ga je nalil z vinom do roba , ga porinil pred Kobilico in velel: »Zdaj pa, Kobilica, kakor hitro ne izpiješ takoj do dna, zlil ti ga bom za vrat.« Krojač je bil v očitnem strahu pred Matižarjem, ki je divje gledal, kar je Kobilici vzelo še tisto betvice poguma, ki ga je imel. Brž je prijel za lonec s obema rokama in jel piti. (Dalje prihodnji«.) ./ajanjih se niso bile od nobene sira** ni demontirane. Kolega Gimperle se je takoj spomnil, da mora demontirati in opravil je ta poeel v 18 vrst dolari notici zares tako — strokovnjasko in točno na naše — žvižganje, da gmo sedaj trdno prepričani o najlepši gjogi med Robičem, dr. Korošcem in njegovim zlim dnbom, dr. Verstov-gkom- Kolega Gimperle, tako neroden človek ne srao biti pri đementijih Kajti cela notica, v kateri demontirate, je tako zverižena in zmedena, Intersteierische Volkszeitung«, ki je pisala za Wastiana. Na to nam »Straža«, ki v zadnji številki tako navdušeno piše o plapolajoči troboj-niei v — političnem taboru nemšku-'nrskega mariborskega škofa, ni odgovorila niti besedice . . . Oj ta katoliška žurnalistika, ki je prav tako vpoetena« kakor klerikalna ;>narod-nsc politika. Poroke. Iz Mozirja, Dne 14. ivbruarja se poroči gosp. Matija Goli <-ar. stavbni podjetnik z gospodično Azigelo Šnster. hčerko uglednega mariborskega iržana in trgovca g. Srsterja. Danes so je poročil gospod Anton Miklavc, posestnik in izdelo-rstelj sod a vi ce z gdč. Marijo Paher. -Iz Gomilskega. Poroči se go-Kped Makso Cukala a gdč. Nežiko Slander iz Grajske vasi. Poroči se g. J. Logar iz Hrastnika z gdč. Malko Cukala. županovo hčerko i/ Gomil-skega. Novice iz Šmarja pri Jelšah. So le so zaradi dobreev med otroci zaprle. — V zaporu okrajnega sodišča sedi znamenit gost Franc Friesnecker iz Rogaške Slatine, ki je prebil po ječah že 20 let in en mesec zaradi tatvin in požiga. Sedaj so ga djali zopet zaradi tatvine pod ključ. Iz St. Petra na Medvedjem selu. ifibsojen klerikalni agitator. — Pravda zaradi »f a -r o v š k i h k . . .«) Naprednjak gosp. Jože Kregar je tožil hudega klerikalnega agitatorja Simona Orača, ker ga je ta o priJiki občinskih volitev dožlil, da je kot načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora zapravil tisoč kron cerkvenega denarja, da je »brezverec« in da zato v cerkev bodi, ker se ljudi boji. Orač je bil zaradi tega Pristno »krščanskega« obrekovanja "bsojen na 10 dni zapora ali 100 K globe. To je že druga občutljiva obsodba klerikalnih agitatorjev za •zmago »pravične katoliško-narodne« ►tvari ob občinskih volitvah v Št. Petru na Medvedjem selu. — Pri faj-moštra Gorailšku živita dve sestri in neka dekla. Vsi ti farovški prebival-' i so tožili žnpana Straška, ker je re-kel neki žen6ki: »Si že dala^ pooblačilo (za občinske volitve) tistim farnim k . . .« Sodišče Straška ni obsodilo zaradi žaljenja omenjenih žensk, pač pa zaradi žaljenja — Gomilškove *asti na tri dni zapora ali 30 K globe. To obsodbo ljudje sevc živahno koro f-n tirajo. Zveza narodnih društev v Celja »»riredi sledeča predavanja: Včeraj je predaval v Št. Jurju ob Juž. želez. Jrosp. dr. Lev Bmnčko: »Narodnost in država.« — Dne 9. marca predava ffosp. Janko Lesni čar v celjski čitalnici povodom VošnJakovega večera: »Dr. Josip Vošnjak kot pisatelj in politik.« — Vrh toga priredi Zveza še 1& in 24. ntarea v ***lj«frj čitalnici dvoje predavanj. — Občni zbor »Zveze narodnih društev« se vrši dne 14. aprila v Celju. Podrobnosti še pravočasno priobčimo. Iz Hardeka pri Ormožu. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je v nedeljo, dne 4. februarja svojo veselico v kljub zelo slabemu vremenu častno rešilo. Obiskalo je običajno tombolo pri gospe Kalchbrener v Ormožu toliko podpornikov in prijateljev iz okolico, iz mesta Ormoža in od drugod, da so bili še zasebni prostori prenapolnjeni in nekaj gostov žal ni dobilo potrebnega prostora. Pomnožena društvena godba z mladimi močmi je |>od spretnim vodstvom gosp. Dom. Serajnika izvrstno svirala. —-Hvala vsem podpornikom in darovateljem prelepih, dobitkov. Društven i-ki za bližnjega so vedno pripravljeni. Na pomoč! Poniozi bog! Drobne novice. Imenitno vabilo. V zadnji številki »Straže« čitamo ta - le dopis: »Dekliška zveza v Petrovčah priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 11. februarja po večernicah v bralni sobi. Na sporedu so navadne točke. Mladeniči, pridite!« Temu zelo umestnemu dovtipu se seveda smeje eela Savinska dolina! In vino veritas, kaj ne, gosp. Kem-perle? — S fižolom s c je zadušila. V Pekrah pri Mariboru je prebirala železničarjeva vdova Ivana Lešnik fižol. ISmesečni njen otrok jc sedel pri materi in se je igral s fižolom. Pri tem je vtaknil eno zrno v grlo, ki mu je v sapniku obtičalo in otroka zadušilo. Na otroke se ne more nikoli dovolj paziti! -— Pretep. Od Nove Cerkve nad Vojnikom izročajo: Dne 3. februarja so šli fantje Stinuilak, Lampret iu Pen čar iz Bla-zinškove gostilne skupaj domu. Med-potoma so se zaradi nekega dekleta stepli in koučno je. posedi Stiiuulak po nož iu oba tovariša zrezal po rokah. Stiinulaka so zaprli. Ni čudno, da se fantje pri Novi Cerkvi pretepajo, saj jim daje njih dušui pastir, kaplan Golob ]x> žganjaruah najlepši vzgled! — S H u m a pri Ormožu nam pišejo: Dno 3., 4. in 5. februarja smo imeli tu iu v okolici mestoma na 1 m visok sneg. Silen topel jug ga je prehitro popihal. Temperatura je narasla od —-10 2^ C na + 13'o° C. — Iz Ljutomera nam pišejo: Jug je že sneg popolnoma vzel. Cela ravnina, ki leži globlje ko izliv Ščav-nice, je polna večjih in manjših mlak! Regulacije Ščavniee bi bila nujno potrebna. — Zaprli so skoraj 60 let starega naduČitelja v Št. Andražu blizu Lipniee, ker se ga sumi n ravnost nih prestopkov. —-[j m r 1 je v Mariboru bivši delovodja pri Južni železnici, Alojzij Gotz, 64 let star. — Razpisano je pri mariborskem okrajnem glavarstvu mesto pisarniškega pomočnika z 2 K 70 vin. plače na dan. Prošnjiki, ki so popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj se takoj javijo. — Ustrelil se jc v Studencih pri Mariboru bivši železniški kovač Anton Štebih. 46 let star. — Poročil se je dn*e 7. februarja gosp. Fran Peklar, gostilničar v Dolu e gdč. Tončko Kusterjevo, bivšo šolsko vrtnarieo Ciril - Metodove družbe v Hrastniku. Koroško. Izgubljeni soprog. Pred nekaj meseci je naznanila soproga tovarniškega delavca Slamnika v celovški okolici, da je izginil njen mož. Orož-ništvo in policija sta ga iskali več mesecev brezuspešno. Končno so našli Slamnika, in sicer v deželni blaz-nici v Celovcu, kjer je bil že ves čas interniran pod nepoznanim imenom. Primorsko. Pastirsko pismo goriškega nadškofa. Goriški nadškof Francesco Borgia je izdal za postni čas pastirsko pismo, ki spada bolj v pustni kot postni čas. Na dolgo in široko razlaga v pastirskem listu dobro in slabo časopisje. Noče pa imenovati naravnost onih »slabih časopisov«, katere ima v mislih, ampak pravi, da naj verniki povprašajo svoje duhovnike, ki jim bodo že povedali, kateri listi so slabi in kateri dobri. Na koncu svojega pastirskega pisma pa priporoča »Novi Čas«, to je tisti list, katerega se je nadškof že sramoval radi grde gonje proti učiteljstvu. »Novi Čas« je ne-stvor na časnikarskem polju, nenmen in hudoben list, katerega klerikalni starostni jar ji bolj sovražijo kot napredno »Sočo«. »Novi Čas« je list, ki 60vraži posebno učiteljstvo in šolo. Ta list je pisal pred časom, da je preveč šol na Goriškem, da naj se nekaj šol po Tolminskem zapre. Tak list priporoča tak prijatelj šole in napredka med Slovenci je pod slovensko streho rojeni ilirski metropolit Francesco Borgia! Na slovenskih razredih gimnazije v Gorici so razdelili koncem semestra v soboto zopet le nemška semestralna spričevala. Vse je sloven- sko v teh razredih, ali spričevala morajo bati seveda se vedno nemška. Nekaj nemškega mora ticati na slovenskih paralelkah. Zahtevamo, da ravnateljstvo izdaje slovenska spričevala. Deželni šolski svet naj da potrebno dovoljenje. Za vsak košček pravice se moramo Slovenci posebej boriti. Ponesrečen poštni poneveraik — baje Ljubljančan. Na postnem uradu na državnem kolodvoru v Gorici je hotel dvigniti v soboto neznan, okoli 30 let star, čedno oblečen, mladenič 40 K na hranilno knjižico, glasečo se na ime Fr. Mulej, dijak, Ljubljana, Zaloška cesta št. 30. Uradniku se je zdel dvigatelj sumljiv in je poklical stražnika. Ko je prišel stražnik, je fant pobegnil. Tekel je proti Soči, na bregu je odložil vrh no obleko in skočil v vodo. Na sredi reke je begunec omagal in izginil V valov ju. Utopljenca dosedaj še niso našli. Pobegli dragonski četovodja. Iz Gorico je pobegnil četovodja 5. dra-gonskega polka B. Marovšek, doma na Štajerskem. Po njegovem begu so razkrili več goljufij, ki jih je izvršil Marovšek pri svojem oddelku, in katerim bi bili gotovo prišli na sled pri reviziji, ki bi se bila vršila v kratkem času. Ponarejene krone. V tolminskem okraju so našli že več komadov, na videz prav dobro ponarejenih krou. Ponarejene krone so vlito iz svinca in se poznajo samo po cvenku. Blaznik — izžigale*. Kakor smo že v soboto poročali, sta pogoreli minuli teden posestvi Jakoba in Jožeta Vrtovca v Les jakih. Kot poži-galca so aretirali v soboto slaboumnega zasebnika A. Kosa iz Lesjaka, ki jo že večkrat grozil s požarom. Kosa, ki je že delj časa blazen, vendar do sedaj še nI bil nevaren, so oddali v blaznico. II. nemška gimnazija v Trstu. V soboto smo poročali po raznih primorskih listih, da je vlada kupila posestvo v Trstu v ulici Besen g h i, last šolskih sester iz Maribora, in da se ustanovi tam II. nemška gimnazija. »Triester Zetinng« demontira to vest v toliko, da ni govora o ustanovitvi II. nemške gimnazije, marveč, da ostane v tem poslopju, kot je bila do-sedaj čitalnica, naselijo se pa tam začasno prvi razredi državne ljudske in meščanske šole. Hrvaška ljudska šola v Trstu. Podružnica Ciril - Metodove družbe za Istro je sklenila, da skliče 16. februarja shod v Trstu, na katerem se bode sklepalo o ustanovitvi hrvaške ljudske šole v Trstu. Nezgode. V tvornici za lake in firneže G. Zonza v Trstu je nastal v soboto požar, ki je uničil za 6000 K raznega blaga. — V soboto zjutraj je zasačila tržaška policija v skladišču trgovca s slanino Ivana Kumarja, znanega vlomilja Josipa Kurenta. — Kurent, ki je imel cel arsenal vlomi 1-nega orodja, je že skoro popolnoma prevrtal blagajno, v kateri je bilo 15.700 K denarja in za 6000 K vrednostnih papirjev. Kriza v občinskem svetu v Ogleju. V občinskem svetu v Ogleju je odložilo 14 svetovalcev svoje mandate v znak protesta proti avtokratične-mu postopanju župana pl. Štabi le. Ta odložitev mandatov je silno pre-senečila vse prebivalstvo, kakor tudi župana, ki bo bržkone tudi odstopil. Bogat ribji lov. V zalivu Porto-rose so napravili ribiči v sohoto izvanredno bogat ribji lov, kakršnega ne pomnijo nit? najstarejši ribiči. Z enim samim zajemom ■ mrežami so vjeli ribiči okroglo 80.000 kg rib. Dnevne vesti. + Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega dne 13. februarja 1912 ob pol 10. dopoldne. 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva, 2. Poročilo deželnega odbora o nekaterih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. 3. Poročilo finančnega odseka o deželnem proračunu za leto 1912. 4. Poročilo upravnega odseka o samostalnom predlogu zaradi otvoritve novih postaj in postajališč na Dolenjskih železnicah. 5. Poročilo kmetijskega odseka: a) o uravnavi Kamniške Bistrice; b) o načrtu zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ograj; c) glede načrta zakona o izboljšavi pašnikov. 6. Poročilo finančnega odseka: a) o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča bar. Lich-tenthurnove v Ljubljani za draginj-sko doki ado in za podporo v odplačilo dolga za šolsko poslopje; b) o prošnji oskrbnika Jeranove dijaške mize v Ljubljani za podporo; c) o prošnji avstro - ogrskega polnočnega društva v Aaehnn za podporo: d) o pobiranju 149% doklade po davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni; e) o pobiranju nad 100% doklade v občini Sv. Križ pri Kostanjevici. 7. Poročilo personalnega odseka o raznih prošnjah in osebnih zadevah. -r Klerikalci aa obremenitev Ljubljane. Če je šlo aa to, da bi se Ljubljani naložilo kako novo breme, so bili doslej klerikalci ^prvi, ki so se ■ zavzemali za to obremenitev, racu-1 najoe pač a tem, da bodo Ljubljano dobili v svoje kremplje, najložje v slučaju, ako jo gospodarsko uničijo. Ko pa so jeli ljudje v zadnjem času vendarle uvidevati, da je edini cilj klerikalne politike, Ljubljani škodovati, so si klerikalci nadeli krinko največjih prijateljev ljubljanskega mesta in ljubljanskega prebivalstva ter jeli kričati, da so pripravljeni žrtvovati vse za blagor LJubljane. — Kakšna pa je ta klerikalna »ljubezen« do Ljubljane, so pa pokazali sedaj, ko gre za podržavljenje mestne policije ljubljanske. Znano je, da zahteva vlada od mestne občine prispevek letnih 130.000 K za državno policijo. Ta prispevek ima pa še avtomatično naraščati po številu prebivalstva, zakaj država zahteva, da mora občina plačati 1000 K letnega prispevka več za vsakih nadaljuih 1000 duš, za katere se pomnoži Število prebivalstva. Če se uvažuje, da prispeva Praga, ki šteje več kakor pol milijona prebivalcev, za državno policijo na leto samo 100.000 kron, ako se nadalje uvažuje, da plačuje Trst s svojimi 250.000 prebivalci samo 50.000 K, Gorica, ki ima okroglo 30.000 prebivalcev, pa samo 6000 K na leto za državno policijo, potem je jasno, da hoče država ljubljansko mesto s svojo zahtevo, naj ji plačuje mestna občina za policijo na leto 130.000 K, naravnost odreti. Kdor jo torej vnet za korist in blagor Ljubljane, bi se moral z vsemi silami upreti tej ogromni novi obremenitvi ter zahtevati, da država redneira to novo breme, in sicer sorazmerno prispevkom, ki ga plačujejo Praga, Trst in Gorica za državno policijo. A kaj vidimo? Klerikalci, ki se sicer cede same ljubezni do Ljubljane, se brezpogojno izražajo za to novo velikansko obremenitev in sobotni »Slovenec^ celo piše: »Mesto, ki si ne upa dobiti 130.000 K na leto kot prispevek policiji, se mora res nahajati blizu bankerota in bo moralo zapreti štaenno.« — Torej Ljubljana, plačuj in plačuj, če pri tem izkrvaviŠ, kaj je to mar klerikalnim osreoavateljem ljudstva! Klerikalci bo naprtili s cestnim zakonom Ljubljani že četrtmili-jona novih davkov, zakaj bi ji sedaj ne na tovori 1 i Še 130.000 kron! A še so med Ljubljančani patroni, ki grede pri volitvah v boj za te klerikalno izsesovateljc Ljubljane! -f- Kako klerikalci sleparijo vo-lilc-e in volilke v trgovsko zbornico. Klerikalci vedo, da pri sedanjih volitvah ne zmagajo, zato jim gre za to, da bi zmanjšali napredno zmago. Vo-lilcem, posebno pa volilkam, tvezijo vse mogoče reči, da bi jih zbegali. Tako je po starini na Sv. Jakoba nabrežju hodil neki klerikalni patron, ki je lagal, da je narodno - napredna veČina v ljubljanskem občinskem svetu sklenila, da odvzame starinar-jem pravico za prodajanje starih knjig. Dotična starinarica so je tako prestrašila, da mu je takoj dala glasovnico. Drugi klerikalci se spet delajo naprednjake n. pr. sladkomede-ni deželni oficijal Bern i k. Ta je pobiral za klerikalce glasovnice, pri tem pa pravil, da je še vedno tak naprednjak, kot je bil pred pol letom. Ljudje so mu res šli na Iimaniee, ker ga ne poznajo. Zato je prav, da se takim tičem, ki kaj radi posedajo po naprednih družbah in love besede, da jih potem preneso v klerikalni tabor, posveti pod nos. Zopernejši so nam kot odkriti klerikalci! Naša napaka je bila vedno, da smo bili preveč popustljivi in premalo brezobzirni in to se je pokazalo tudi pri sedanjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Klerikalci pritiskajo na volilce z vsemi grožnjami, mi pa smo predo-stojni in prepošteni. Nikdar ni bilo vse odvisno od klerikalcev in tudi danes ni. Kdor se trese, da ho klerikali-zem vse poman d ral pod seboj, se krvavo moti, pa če tudi klerikalci trobijo to dan na dan. -f- Kakšni ljudje so klerikalni kandidatje za trgovsko in obrtno zbornico? Eden najbolj kričavih klerikalcev je mojster Ogrin, ki kandi-dnjc v trgovsko in obrtno zbornico kot zastopnik malih obrtnikov. Ta mož je načelnik klerikalnega obrtnega pomožnega društva. Kot tak bi bil poklican v prvi vrsti skrbeti za koristi tega društva, prav skrbno pa bi se moral izogibati vsake sumnje, da bi društvo izrabljal v svoje osebne svrhe, Dasi je splošno v navadi, da odborniki denarnih zavodov ne smejo biti zadolžneni pri dotičnih društvih, vendar pri klerikalcih, kakor se zdi, to pravilo ni v veljavi. Vsaj mojster Ogrin tega pravila ne poznajo, ali bolje, nočejo poznati. Tako si je Ogrin kot načelnik omenjenega društva sam sebi brez dovoljenja ostale* ga odbora in nadzorstva votiral kredit v znesku 58.000 kron. Seveda so ga radi tega kasneje prijeli, vendar pa ni mogel takoj doprinesti vsega pokritja, Tako so pri srcu temu klerikalnemu kandidatu za trgovsko in obrtno zbornico koristi in interesi dragih! Lastni žep, lastna malha, to mn je prvo, za to se peha. Prav takšen bi seveda bil tudi kot član trgov- ske in obrtne zbornice. Zase bi se brigal, samo za svoje koristi bi skrbel. Skratka, bil bi korltar, kakršen je že pri imenovanem denarnem zavodu! Takšnega človeka pa zavedni mali obrtniki pač ne bodo volili za svojega zastopnika v trgovsko zbornico, marveč moža, ki si jo pridobil nevenljivih zaslug za napredek in organizacijo malega obrtništva gosp. Engelberta Franehettija. -r Shod narodno - napredne stranke v Planini* Včeraj se je vrši T v Planini imenitno uspeli shod narodno - napredne stranke. Shodu je predsedoval in ga vodil gosp. A. L a v r i č. Kot govornika in odposlanca izvrševalnega odbora sta nastopila g. deželni poslanec Gangl in g. državni poslanec, dr. Ravnihar. — Shod je imel namen, bodriti Planince za občinsko volitev, ki se vrši \x teden. Shod je obiskalo do 200 mož. samih voliloev, ki so z velikim zaui-manjem sledili izvajanjem obeh govornikov. Državni poslance dr. Kav nihar je obravnaval občinsko politiko, občinske volitve in gospodarstvo v občini, dočim je deželni poslanec Gangl ožigosal klerikalno deželno gospodarstvo. Možje so burno pritrjevali besedam obeh govornikov. Vi deti je bilo, da se je kmet pričel zanimati za javno življenje in da pridno čita časopise. Ako bi v vsaki občini nastopali s treznim iu solidnim delom možje, kakršni so v Planini, bi kmalu nastal mogočen prevrat t>o vsej deželi. + Čudna doslednost državne uprave. Vsako leto koncem leta se določijo ia posamične kronovine ec ne za hrano in oskrbo jetnikov. Ker je vse dražje, jc tudi ta cena zadnji dve leti znatno poskočila. To bi bilo v redu, toda hkratu se določijo tudi odškodnine, ki jih dobi državni uradnik, če gre na kako zunanje uradova nje. Ta odškodnina je določena od kilometra in glej ga spaka, ta od škodnina jo zadnji dve leti znatno padla, in sicer vsako leto za 4—B vinarjev pri kilometru. Znano je, da je danes voz še enkrat dražji, nego je bil pred dvema letoma in vendar dobi uradnik danes, če se pelje recimo 30 km daleč kakega bolnika zaslišal ali kaj takega, najmanj 6—8 K manje, nego pred dvema letoma. Če so poskočila v ceni živila za jetnike, so poskočile cene vozov Še mnogo bolj, ker pritiskajo tudi na voznika visOJCC cene živeža, ker ima mnogo uslužben cev. Se bolj kot cene človeške hranr pritiskajo nanj cene krme, ki že dve leti zapored ni obrodila. Vse to vidi vsak otrok, le naša državna uprav« i tega ne vidi in ne ve, da se takim določbam pomilovalno smeje vsak otrok. -f- Premeščen je i« Novega rnestu. v Ljubljano gosp. stavbni svetnik Leon B 1 o u d e k. Na njegovo mesto pride gosp. višji inženir H a n u š, do-zdaj pri deželni vladi v Ljubljani. — Bloudoka bo pogrešalo vse Novo me sto. ker je bil obče priljubljen. — Petrogradsko »Novoje Vren«-ja« z dne 8. februarja priobčuje sliko pokojnega dr. Ljudevita Jenka in nekrolog izpod peresa dr. Dimitrija Verguna. — Slavnost v predilnici. V soboto dopoldne ob 11. se je vršila v tukajšnji predilnici redka slavnost. Nadravnatelj predilnice g. Domig jc izročil tkalnemu mojstru gosp. Josipu Zajcu, predi ln emu mojstru g. Aloziju Zajcu, delavcema gosp. Lovru Lavričn in gosp. Matiji Kranjcu ter delavkama g. Mariji Kalanovi in Heleni Vodnikovi svetinje za 401etno zvesto službovanje, ki so jim bile podeljene od vladarja. Svečanosti se je poleg predi 1-ničnega ravnatelja g. Frana D e b e v o a udeležil tudi župan gospod dr. Ivan Tavčar. Nadravnatelj g. Domig je imel na odlikovance lep nagovor, ki je izzvenel v zahvalo vla dar ju, ki je milostno odlikoval navzoče slavijence. 2upan dr. Tavčar je spregovoril o vezeh, ki bi naj vezale delodajalce in delojemalce te* slavil delo kot pogoj in temelj vsak*' ga napredka, kulture in blagostanja. Govoril je tako lepo in v srce segajo Če, da so se navzočim od ginjenosii orosile oči. Popoldne je bil v hotelu Južni kolodvor na čast odlikovancem banket, ki se ga je udeležilo 22 po vabljenih oseb. Banketa se je udeležil tudi gosp. župan dr. Ivan Tavčar, ki si jo s svojim ljubeznjivim in ljndo-milim nastopom takoj osvojil area navzočih delavcev in delavk. Na ban ketu je nazdravil nadravnatelj gosp Dornig odlikovancem, ravnatelj g Debevec je slavil gosp. žnpana k<*t moža, ki ima odprto srce in odprt« roko za vsakogar, bodisi revež ali bogatin, gospodar ali delavec župan dr. Tavčar pa je napil vzornemu vod stvu predilnice in lepemu soglasju, ki naj vselej vlada mod vodstvom iv delavstvom. Sanitetne razmere v občinski ubožni hiši v Mokronoga. Piše se i* Mokronoga: Pred par dnevi je v občinski ubožni hiši umrl tukajšnji občan Ziherl kot berač. V ubožni hiši jt bil tak vzoren red, da je ubogi človek umrl pokrit od samih uši.Ko so 1 jud j< ■"■anal đN gledat tega nbožea, se ga našli le-aečega na tleh, pod glavo je imel suknjič, mrlič pa je kar mrgolel od samih usi, kakor pri mravljišču. Ljud-iAvo se je zgražalo nad to sanitetno občinsko oblastjo ter dalo dnška svoji nevolji proti taki občinski upravi.^ Grobokopi so položili truplo v jamo k zavihanimi rokavi ter si potem s snegom ribali roke na pokopališču, 4a odstranijo uši, ki so lezle po rakvi. Ta sanitetni red vpije do neba! Priče tlo tej resniei na razpolago. Sedanji občinski zastop je v klerikalnih rokah in ker običajno od teh ljudi ni pričakovati od pomoči, se nujno naprosi višjo državno oblast, da poseže ▼ to občinsko upravo ter naredi konec takim razmeram. Obžalovanja vred-mi so ubožci, ki so še živi ostali v teh prostorih in ravno tako isti, ki jih neka sprejem v to ušivo ubožno občinsko hišo. Prosimo torej državno i^blast, da stvar temeljito preišče ter napravi red v korist siromakov, ki so vendar tudi ljudje ter bili 6voječasno pošteni državljani in davkoplačevalci. Te neznosne, do neba kričeče razmero pa bode odpravila le edino višja oblast, ker bi v nasprotnem slučaju *wtaJo vse pri starem, kakor smo pač fcie vajeni pri takih občinskih možeh. V celi naši državi se deluje na to in tdicer t vso strgostjo, da se omejijo &užne bolezni in njih posledice, a pri nas A" občinski ubožni hiši m rje j o ljudje kakor psi na cesti, polaga se jih na tla ter pusti, da še mrliča oblezu-;jejo uši. Znamenito priporočilo. Trgovec S. Maiti v Kopru razpošilja oo Kranjskem cenik svojega blaga. Mož prodaje vino, kavo. oljo in drugje tak*: stvari, ima pa tudi V zalogi "Aoko posebnost. V ceniku je priporoma doslovno tako-le: »Bei den gegen-vartigen hoheii Kaffee - Preisen snache ich besonders auf die seit 1887. imtcr den Namen Londoner Kaffee eingcfiihrie und allgemein teekaLinte Ersatz - Kaffee - Mischung aufmcrksam. Viele tausende Aner-kennungsbriofe von 10 his 29 Jahre al ten Hunden!« Da je ta Miatijeva cikorija porabna samo za pse, to še \erjamemo, ali da bi pisali 10 do 20 let stari psi prizna valna pisma, to pa par verjamejo samo iredentovci v Kopru. Škodljivci. Danes ponoči BO na Poljanskem nasipu ponočnjaki razbili štiri električne žarnice. Nesreča na železnici. Ko jc v soboto popoldne pripenjač Jožef Zdraž-ha opravljal sv p jo službo nad predorom na Martinovi cesti, je pripiha] postni vlak ter Zdražbo, ki je stal na strogi preblizo tira, zadel in mu zdro- de^no roko; tudi je na desni nogi :«adcbil take poškodbe, da *»o ga mo-j&li takoj prepeljati v deželno bol- Kolo ukradeno je bilo v Tonhalle l»osJovodji gosp. Hugonu Langerju. .Kolo jc črno ples kan o, ima na desni Vvalanfi vtisek, kolesi imata znotraj r*deee črte, na zvoncu pa je vtisnjena fcvrdku Camernik, na sedlu je zlom-j^eno eno pero. Kolo je vredno 80 K. 3*r<_d nakupom se svari. Delavsko gibanje. Včeraj se je z pašnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Ogrov, nazaj je prišlo pa 70 Hrvatov in 10 Slovencev. 12 tesačev je povrnilo iz Ogrskega. Izgubljeno in najdeno. Marija fterstnerjeva je izgubila denarnico s Mrednjo vsoto denarja. Delavec Jožef Ferenčak je izgubil 27 K denarja. —» Posestnik Jakob Kaste!ic je izgubil denarnico z 20 K. — Trgovski so-Trudnik Feliks Pere je izgubil zlat prstan. — Stražnik Jožef Ježovšek je našel niklast ščipalnik. Nov vrtnar. Novo umetno in tr-#o;sko vrtnarstvo v Ljubljani je prtine] i zviševati gosp. Anton Ferant, feivši večletni asistent umetnih nasa-iio\. Več v današnjem inseratu. V gostilni »Leon« v Florijanskj ulici jutri v torek plesna veselica in reaškarada. Glej inserat! flaroife obremba. Pritepenee« v Rožno dolino 'cvila Beg* j*> nabral na Ciril-Meto-r^ovi veselici pri Končana v soboto Wne 10. februarja 1912 na »Zajčevi« jtodlagi g. Goloba 7 K 1*2 v. Hvala •ižarovalcem! Društveno naznanita. Obrtniški ples r Ljubljani. Dne t. m. se vrši v Narodnem domu v Igubljaui :>Prvi obrtniški ples«, za katerega se kaže vsestransko zanimanje v vseh obrtniških krogih. Prireditev hoC-c pokarati obenem tudi historični razvoj obrtništva ter je pri-•rk,- h ■ več skupin ko*tumiranih nhrlriiU^v* deloma v njih delavnih oblekah, deloma v historičnih nošah. Ker ima ta prireditev poleg iegr še t-lovckoljubeii namen, je pričakovati t: lasti a dežele zelo obilne udeležbe. Obrtni ples. Protektorsi\ o obrt-uag*a plesa, ki bo dne 14. 1. m., je prevzela župana gospa dr. Tavčarjeva. Zabavni večer priredi »Gospo-esttsko napredno društvo za šentja- kobski okraj« v soboto 17. t. m. v gostilni pri Oešnovarju na Dolenjski cesti. Svi rajo tamburaši. Vstopnina 20 v za osebo. Ker so Cešnovarjeva vina in njegova kuhinja splošno znana kot izvrstna, naj pride vsak o pravem času, da dobi prostor. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izvanredni občni zbor se vrši v sredo, dne 28. februarja ob 8. zvečer v hotelu »Tratnik«. II. redni občni zbor »Sokolske župe Ljubljana I.« se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo, 11. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji hotela Tratnik. S prisrčnimi besedami je pozdravil starosta br. P i p e n h a -r h o r navzoče in zastopnike zunanjih sokolskih društev. Spominjal se je obilega dela v minulem letu, bodreč člane zlasti z dejstvom, da sto društvi »Sokol I. iu II.« vrženi ua cesto k Š# vstrajnejšemu delu. Spominjal se je tudi umrlega brata Šibenika, ki mu je roka morilčeva pre-strigla uit življenja. V znak sožalja se dvignejo člani raz sedežev. — Nato so sledila posamezna poročila. Tajniško poročilo izkazuje v župi 8 društev in 5 odsekov s 1113 člani, med njimi 206 telovadcev. Izmed vseh teh 1113 članov so prišli s kazenskim zakonom v konflikt samo 3. Tudi načelnikovo poročilo je vzbudilo veliko zanimanje. Blagajniško poročilo izkazuje v minulem letu 1383 K 80 v dohodkov in 1186 K 85 vin. izdatkov; v župni blagajni pa je 197 K 45 v. Po izreku preglednikov računov se nahajajo knjige v najboljšem redu. Pri nato sledečih volitvah bili so izvoljeni: starosta brat prof. Pipenbacher; I. podstaro-sta br. Beisner, II. podstarosta M o d i c , načelnik dr. P. P e s t o t -n i k; tajnik M a r n , zapisnikar G a-b r & e k , predsednik izobraževalnega odseka dr. L o k a r; blagajnik K e n-d a; namestniki: dr. Lavrenčič, dr. S a j o v i e in M u i a č e k; pregledniki računov: Zaje. Boz-man, Zorčič; v odbor zveze: dr. P. Pestotnik, prof. R o i s n e r, M a r n in dr. S a j o v i e. Za župni :7.let se določi nato Litija in sicer 14. ali pa 21. julija spojeno obenem s otvoritvijo Sokolskega doma. Zupni prispevek ostane 1 K. Predlog za združitev več žup za en vestnik se prepusti v prosto presojanje odbora. — Med slučajnostmi se sklene prirediti pešizlet v drugi polovici maja na Turjak. Občni zbor se bo vršil od sedaj naprej po prošnji znanjih društev vedno popoldne. Razen tega se sklene prirediti izlet tudi v Trbovlje k razvitju prapora tamošnjega Sokola. Tudi gl^de trobentaškega odseka se sklene za zedinjenje troben-taškega zbora. — Starosta br. Pipenbacher še enkrat bodri vse člane k vztrajnemu delu za prepotrebno sokolsko stvar ter zaključi nato ob polu 12. lepo uspeli občni zbor. Ven ček pevskega zbora r Glasbene Matice« se je vršil v nedeljo. 11. februarja ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Pri tej prireditvi »Glasbene Matice« se je videlo na naravnost ogromni udeležbi, osobito dam, kako priljubljena je ^Glasbena Matica- med vsemi sloji Ljubljane. Pri prireditvi je bil navzoč tudi državni poslanec g. dr. Ravni-har, predsednik pevskega zbora g. ravnatelj Štritof. g. licejski ravnatelj Maoher, in g. ravnatelj Hubad M. Pri venčku je neumorno svirala po končani gledališki predstavi ?>Slovenska Filharmonija«, moderne (.lesne točke. Pri prvi četvorki je plesalo okrog 150 parov in tudi besede 50 pod spretnim vodstvom aranžerja g. Ho tko izborno uspele. V stranskih prostorih je pa bilo skrbljeno za od-počitek in okrepčitev plesalcev ia neplesaicev. Idrijska sokolska žnpa je imela dne 3. februarja svoj II. redni občni zbor v L*ogRtcu. Zastopana so bila raz ven Spodnje Idrije in Cerknega rsa druga župna društva. Po daljnem nagovoru staroste br. Gangla, ki poudarja temeljne točke, na katerih naj bo zasnovano pravo sokolsko delo, poda župni tajnik br. Bajželj obširno in vestno sestavljeno tajniško poročilo. Iz tega se razvidi uspešno iu intenzivno delovanje I. S. Z. Odbor je i mol 4 ^je, župno predsedstvo pa 34. Lepo je vspel župni zlet v Št. Petru, sokolski dan in vaditeljski tečaj v Idriji. Župa je bila častno zastopana na večih sokolskih priredbah. Blagajnik br. Fer-jančič izkazuje dohodkov 2539 K 79 vin in troskov 2515 K 19 v, torej prebitka 24 K 60 v. Blagajn ično poslovanje se po poročilu br. Er. Serkotu odobri. Prav tako se odobri načelnikovo poročilo. V odbor I. S. Ž. se izvolijo bratje: K. Gangl, starosta, Jos. Sajaga, II. Bistrica I. podstarosta, dr. Igo Jane, Postojna II. podstarosta, Novak, načelnik; Iv. Bajželj, tajnik; Iv. Ferjančič, blagajnik: Alojzij Kavčič, zapisnikar; Avgust Kraigher, Anton Primožič in Jernej Stravs, nanu^stniki, Ernest Herko, Fr. Kutin in Peter huken, pregledovale! računov. Odposlanca v zvezni odbor J. Novak in Leop. K'sova, namestnika Gangl in Stana Kraigher- jeva. Po poročilu župnega načelnika se letos ne vrši župni zlet, priredita pa dva sokolska dneva dne 9. junija v Ilirski Bistrici o priliki «1 ovesne otvoritve Sokolskega doma in dno 18. avgusta v Cerknici o priliki raz-vitja prapora. Župni prispevek za člane i u članice včlanjenih društev se po krajši debati določi ua 1 K. Obravnavalo se je še o sokolskem tir sku in nekaterih notranjih stvareh, na kar je br. župni starosta Gangl zaključil lepo vspelo zborovanje. Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v tor?k se igra prvič v sezoni Viktor Parmova opereta »Ca-ričine amaconke«« Predstava se vrši za par - abonente, ki so imeli doslej 36 predstav v abonnementu, medtem ko imajo nepar - abonenti doslej že 40 predstav. V torek se vrši torej 37. predstava za par - abonente. — V četrtek je predstava za nepar - abonente. Opera »Rusa 1 ka« se razdeli na enako predstav za obe vrsti abonent ov. — V soboto in nedeljo ni prost orkester, zato se vrše dramske predstave. Iz pitanu- slovenskega gledali sca. Jutri, v torek Viktorja Parme izvirna opereta »Caricine amaeon-mmm (za par - abonente). — V četrtek Dvorakova velika opera »Rusal-ka« (za nepar - abonente). — V soboto Henrika Ibsena veseloigra »Zveza mladine« (za par - abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. F. S. Finžgarjeva ljudska igra »Divji lovec« (za lože par), zvečer prvič francoska burleska »1,000.000« (za nepar - abonente). — Pripravljata se Neumannova opera »Ljubimkanje« in Milloekerjeva opereta »Dijak prosjak«. Viktor Parma: Caričine ama- conke. Opereta v treh dejanjih. Dejanje te operete ima zgodovinsko ozadje. V |>eterbnrškeni carskem arhivu so dokumenti, da je 1. 1787. spomladi okoli 100 ruskih amaeonl; pozdravilo carico Katarino in cesarja Jožefa II.. ko sta na povabilo kneza Potemkina poselila Valahijo in Krim. Pozdrav se je izvršil v Kajdu-ku pri Balaklavi in amaoonke je vodila njih poveljniea Helena Iva-novna Zurandova, vdova po kapitanu. Ta Helena je bila ekscentrična dama; pozneje se je omožila z držav, svetnikom Židanskim. Doživela je starost 100 let ter je v 90. letu oslepela. Ta historična žena ruske zgodovine je središče Parmove operete in kor amaconk je povod njenega zakona z Židanskim. Cesar Jožef II. je baje poljubil Heleno vpričo vseh amoconk. Bilo je to 17. maja 1786. Posledica sestanka carice b avstrijskim cesarjem je bila vojna Rusije in Avstrije proti Turčiji. Anektirane pokrajine so bile zelo revne in zanemarjene. Potemkiu pa jih je slikal carici kot najlepše in najurejenejše. Da preslepi carico, je poslal Potem-kin že v j<»eni 1. 1785 čete ruskih delavcev inženirjev, ki so napravili nekaj lepih cest in v daljavi postavili kulise naslikanih vasi in dvorcev. Prebivalce m se praznično oblekli tor jih predstavljali vladarjema kot bogate domačine. Na vseh postajali pa so bile iste deputacije, pomešane z vojaki in nradniki. Baje so je ta komedija Potemkinu docela posrečila saj je dobil naslov Krimski knez. V tej dobi sta nastali tudi koloniji Katari napol in Jožef opol. Te zgodnvni-ske dogodke je vpnrabii Bormt» za svoj libretto operete. Os dejan m je kor amaf'onk s Heleno, sovražnica moških._ Potemkinov nečak i?i ljubljenec, Zidanski se vtihotapi v 2en>ki "biefei med omaconke ter priiubi Heleno, Takisto pridobita carski intendant Galganov iu carski inženir Cirkulak dve. emacinki, Olgo in Anastazijo. Za humor skrbi židovski Kramar in marketendar amaconk. Moško edini mo£ki uu»d ženskami. Parmove »Caričine amaeonke« so peli zadnjič na našem odru 1. 1903/04; peli pa so ji h v Zacrrebr, v Pragi, v Plzni, Osjeku in v Trstu. Nase irlc-dnlišee je to opereto domačega skladatelja nanovo opremilo in jo prav skrbno pripravilo. Ouvertura je bogatejša in prirasli sta dve vložki. Slovensko gledališče. Zveza mladine. -— Veseloigra v petih deianjib. — Spisal Henrik Ibsen. ~ Režiser Hinko Nnčič. V soboto moderen klasik. Ibsen: ne še zreli dramatik in ve formator odra in sveta, a lev že kaže svoje kremplje; krepko jih je zasadil v socijalne in politične razmere svoje dobe in dežele, in pikra satira prši na vse strani. Samo svoje dobe in dežele? Kako potem to, da deluje se dandanes, po preteku skoraj pol stoletja pri nas, ki ne poznamo po b'ižjc tedanjega političnega polomija* Očito znamenje, da je položil v svojo delo svojo osebnost in svojr? delo svojo osebnost in občečloveSko vsebino: izbruhnil je v drami ves žolč ženijalnega človeka na sopirno pnhlost in uspešno frazerstvo svojo okolice: napisal jc komedijo, ki se ponavlja vodno in povsod, samo v raznih oblikah. In resni, grenko-zamišljeni Ibsen gleda iz te veseloigre: razkrinkan in osramočen je nazadnje sebični, plitki Stengard—a tak neka-Ijen triumf povprečnosti nad povprečnostjo bi bil Ibsen u preplehek konec, bila bi komedija starega, meščanskega stila — zabavna, a brez žela iu trpkosti; idejni kouec je pe simističen, strupena ost moli iz pro-rokbe starega Lundestada: »Le verjemite, gospoda! Za deset, petnajst let bo sedel Stengard v državni zbor niei ali v ministrstvu — mogoče tu in tam hkrati.« Tudi v drugem ozirn je zanimiva »Zveza mladine«: Sel-ma je poznejša Nora v Kali. (Čeprav je Selmina epizoda vpletena kaj ne-organično v to dramo.) — Predstava je bila v obče dobra, čeprav ji ne bi škodilo nekoliko skrbnejše priprave. Vse preveč se podi noviteta za noviteto, da bi utegnili ustreči režiserji in igralci ob tem nepn*staiiem navalu najrazličnejših nalog zahtevam prave, zaokrožene umetnosti. Ta hlastava naglica nam je pokazala v tej sezoni brez V6e pijetete sutijono, nekaj najvišjega, kar je vstvaril dramatični genij vseh krajev in časov. Ritardando, in bolje bo za vse! Vkljub temu je »Zveza mladine« uspela; začetek je bil nekamo inedel, prvo dejanje ni stalo na pravih nogah -— po krivdi Ibsena, dramaturge in režije, da razdelimo pravico po zaslužen ju. Pozneje pa so se igralci razživeli, iu sklenil se je diskreten, a živ kontakt med odrom in občinstvom. Slavcu je bil g. Danilo(Brats-berg) ; zlasti od tretjega dejanja nada lie je fascinira!; bil je ves čas na višku, izčrpal je s pravim igralskim instinktom vse momente situacije, njegov Bratsberg je kreacija, ki se vseka v spomin. Izvrsten zbadliivce in čenčač brez primere je bil Hejre ga. Skrbinšika; pristno je včinkovala nedolžno - rafinirana zlobnost in brezsmoteruo iutrigantstvo tega »bivšega človeka«. Krepak tip je ustvaril g. Verovšek (Lundestad). Tudi g. Molek - - napol zapiti »talent« Islaksen — je imel srečne tre-notke; g. Bukšek je podal Monsena s široko, prinrosto gesto, malo pre-dečaški je bil dr. Tjeldbo ga. Šimač-ka. Gu. Pečku pa bi želeli za oskrbnika fužin več za^stavnosti. Dober Stensgard je bil g. NučiČ; gladak frazer. brezobziren in nesramen v zasledovanju svojih podlih namenov — ena najtežjih vlog in najkompli-ciranejših figur v drami. Ga. Štruklja napredek je oeividen, g. Dre novec se mora še opiliti v kretnji in govoru. Med damami se je odlikovala zlasti ga. Danilova, posebno v prvih nastopih je bila naturna krčmarica - vdova, tip, kakor ga je pričakovati od umetnice njene višine; izvrsten je bil snubitveni duet med njo in gospođom Nučičem; r zadnjem dejanju pa je padel gospe jezik v nekak afektiran, nedomač ton, ki se ji ni podal. Dobri sta bili ga. Šetfilova, ga. Iličičeva, tudi ostalo osobje, kolikor toliko na mestu, a za reprizo je treba odločno še vaje. Pri-znalno treba omeniti okusni aranž-i ma. Obisk je bil priličeu. —č. Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne so peli pred zelo obiskano hišo »Revizorja<. Zvečer se je vršila prva repriza :>RiisaIke«. Telefonska in brzojavna poročila. Seja ;>Vses!ovanske časnikarske zveze«. Dunaj, 12. februarja. Včeraj dopoldne se je vršila v prostorih »Slovanske besede« odborova seja »Vse-slovanske časnikarske zveze«. Navzočih je bilo 7 Cehov, na eelu jim predsednik Holaček in tajnik Hejret, Hrvat VVilder in Vukotič, Srba Braui-slav Vnšič in Ivanič. Svojo odsotnost so upravičili Poljaki, Bolgari, Slovenci in Rusi. Na seji se je sklenilo, posredovati pri vladi, da rst; uvede v promet, enotna časnikarska znamka. Ta naj velja za vse države, ki so v mednarodni postni zvezi. Na predlog hrvatskega delegata urednika Vece-slava Wilderja, »e je sklenilo, da se opusti namen prirediti letošnji kongres v Zagrebu in sicer radi neznosnih političnih razmer, ki so v zadnjem času tam zavladale. Na predlog istega delegata se je sklenilo, da se priredi ta kongres v Pragi dne 28. junija zaeno 1 vsesokclskim zletont, ob času, ko se v Pragi odkrije spomenik Palackeinu. Odbor je naprosil češke delegate, naj takoj prično s pripravami za kongres. Srbski delegat Ivanič je predlogal, naj se z vso energijo nadaljujejo dela za ustanovitev slovanske brzojavne organizacije. Sklenilo se je, naj so čim preje osnuje delniška družba, ki naj fundira to brzojavno organizacijo. Končno je bila sprejeta rezolucija, v kateri se ogorčeno protestujo proti na-silnemn režimu bana Čuvaja na Hrvatskem in proti zatiranj« hrvatskega narodnega Časopisja. Pripomniti je. da sta se hrvatska delegata vzdržala glasovanja. Odstop ogrskega ministrskega pred, sednika aH razpust parlamenta. Dunaj, 12. februarja. Finančni minister Lnkaes je bil brzojavna semkaj poklican in je snoci že dosnof na Dunaj. Budimpešta, 12. februarja. Poza finančnega ministra dr. Lukacsa je izzval v tukajšnjih političnih krogit, splošno presenečonje. V današnjih li. stih se poudarja, da ni izključeno, rla je grof Khuen že padel in da se (h, Lnkaes povrne z Dunaja kot ministrski predsednik. Budimpešta, 12. februarja. V izliti eni h krogih zatrjujejo, da Ik> mi. nistrski predsednik grof Khuen pri hodnjo sredo v parlamentu naznani': svoje propozicije glede sklenitve miru z opozicijo. Ako bo opozicija predloge odbila, bo poslanska zborni, ca takoj razpuščena. Tozadevno po*, blastilo ima baje ministrski predse^, nik žc v rokah. Poset Velikega kneza na Dunaja in turško časopisje. Carigrad, 12. februarja. Vse tur-ško časopisje razpravlja obširno n posetu Velikega kneza Andreja Vla-dimirovica na Dunaju. »Ottomani-scher Llovd« piše, da je bil obisk Velikega kneza Andreja posledica a k cije, ki jo je uvedel že preteklo eno. mlad minister grof Aehrenthal v svr-ho, da doseže sporazumljenje med Rusijo in Avstro-Ogrsko s posebnim ozirom na zapletaje, ki se splošno pričakujejo prihodnjo spomlad na Bal-kanu. Suspendiranje obsednega stanja 1 Carigradu. Carigrad, 12. februarja. Ministrski svet je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se suspendira obsedno stanje t Carigradu, dokler se ne izvrše volit v, v parlament. Odbiti mirovni nasveti, Carigrad, 12. februarja. Mej včerajšnjim ministrskim svetom je prišel na visoko porto avstro - ogrski veleposlanik Palavieini, ter Ime. dolgo konferenco z mnistrom zun : njih del. Konferenca se je nanašala na mirovne propozicije, ki so se nedavno tega stavile turški vladi. G!;v som teh propozieij bi Italija odstop! la od svoje zahteve, da uveljavi % Tripolitaniji svojo suverenitete, par* pa bi prevzela v imenu turškega sultana in italijanskega kralja pačiti kaeijo te dežele. Ministrski svet je k prepozieije odklonil. Angleški vojni minister v Berolin«. Berolin, 12. februarja. »Loc Anzeuger« javlja, da je prišel angi ški vojni minister na Nemško, sa^ zategadelj, da se prepriča, da li je v resnici ponehala napetost, ki jo zavladala lansko poletje med Anglija in Nemčijo. Berolin, 12. februarja. Angle-vojni minister se je vrnil v Londor Predsedniško vpraianje v nemškem parlamentu. Berolin 12. februarja. Vprašanje o sestavi predsedstva nemškega državnega zbora še vedno ni rešeno. Nac-jonalni liberalci se namreč še vedno niso odloČili ali naj glasujejo za princa Schčnaicha Carolata ali za tajnega svetnika Baasche. Baeblova bolezen. Berolin, 12. lebr. Kakor je znane, je vodja nemške socijalne demokracije nevarno obolel. Včeraj se mu je bolezen toliko zboljšala, da se je nadejati, da bo v kratkem okreval. Stavka nemških premogarjev. Berolin, 12. februarja Kakor poročajo listi, izbruhne spomladi na Nemškem splošna stavka premogarjev. Ta stavka bo inscenirana samo zategadelj, da se izkažejo simpatije angleškim premogarjem. Proklamacija kitajske republike. Peking, 12. februarja. Jutri v torek izide edikt, s katerim se proglaša Kitajsko za repubtiko. Somišljeniki trgovci! Pozivamo vas, da oddaste najkasneje do Jntri ob 11. do-poldne dvoje glasovnice ali v tajništvu narodno - napredne stranke v Woliovl nlici ali v pisarni dr. Frana Novaka v Dalmatinovi nlloL Vsak glas Je velike važnosti, ker bo odločevalo iam° par glasov, da zmaga ta aH Trgovci, vsi na krov! ap rednjaki, prispevajte za Narodni sklad! Književnost. — M« Arclbaaev: Slike is revolu-•iie. Poslovenil Anton Melik. Založil ^efan Klavs. Cena 1 K 60 v, s posto nn v več. Arci baše v spada med najmodernejše ruske pisatelje in je zla-g svojim romanom »Sanin« vzbu- tll kolosalno pozornost. »Slike iz revolucije« obsegajo štiri novele nam-j^f »Sence jntra«, »Krvava lisa«, *vi belem snegn« in »Na vasi«. Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletja. Po raznih virih sestavil Ante Beg. Založil pisatelj. i>na s poštnino vred 50 v. Knjižico podaja pončno sliko koroškega ljud-^•ega šolstva od 1. 1848. naprej. Iz te slike je posneti, da je bilo slovensko šolstvo na Koroškem pred 50 leti v narodnem oziro veliko bolje, kakor danes. Strassers Taschenbnch der Wie-ner Borse 1912. Obsega natančne izkaze o vseh efektih, kadrim je odprto dunajska borza. Knjižica bo dobro služila večjim denarnim zavodom in lastnikom vrednostnih papirjev. Cena 60 v. Izpred sodišča. Kazenske rasprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Limanice za Žide. Delavce Andrej Lovrač v Vojnem dolu pri Pečah je gotovo zgrešil temeljito svoj poklic, da se ni posvetil trgovini. Mož ima časih prav dobre kupčijske idejo, ki pa, žal, ne drže in mu napravijo večkrat vrhu tega še velike sitnosti-Tiiko je pred kratkim iznašel na videz nove, prav dobre limanice za Ži-tje. Stopil je v zvezo s premetenim gostilničarjem J. Urbanijo iz Dola, zaročila sta lepe pisemske papirje in kuverte s firmo Andrej Lovrač. posestnik in trgovec v Dolu - Peče. Ta papir sta porabila za trgovsko korespondenco svoje novoosnovane trgovine. Pisala sta tvrdkam najprvo za cenike in kupne pogoje, nato pa sta naročila blago, in sicer kar en gros. Za 600 K špecerijskega blaga, cele vagone koruze itd., tako in podobno rez strehe. Škodo cenijo na 20 miH- nov kron. 1 * Srtva dunajske pivovarne. Dunaj, 9. febr. 821etni Viljem Berbe-reach se jc predvčerajšnjem umoril. Kot vzrok je navedel, da je izgnbil vse svoje premoženje, ki si ga je tekom 40 let prihranil, pri dunajski pivovarni. * Svojega brata umoril. Olomuc, 9. febr. Brata Franc in Janez Beidl sta so na potu domov skregala zaradi 80 vinarjev. V prepiru je Jane* s palico pobil svojega brata. Doma je pripovedoval, da je brat v gozda zmrznil. Mati je Sla v gozd, kjer je našla truplo svojega sina. Morilca so aretirali. * Prijor čenstohovskega samostana. L v o v, 10. februarja. Is Varšave poročajo: Prijor ja oenstohovkega pavlanskega samostana, patra Rev-manna, zasledujejo g tiralnico. Varšavsko sodišče je uvedlo proti njemu preiskavo zaradi poneverbe samostanskega denarja. * Dijaki stavkajo. L v o v, 10. februarja. V mnogih srednjih šolah ga-liškib, tako n. pr. v Sanoku, Kolonci in Wadowicah, so začeli dijaki stavkati zaradi slabe semestralue klasifikacije. V Kolomci so grozili dijaki nekemu profesorju, da ga umore. Deželni šolski svet je dal zaključiti več razredov. V Wadowicah je prišlo do večjih izgredov stavk njoeih dijakov. * Taščo umoril. M o n a k o v o, 11. januarja. Včeraj zvečer je prišel brezposelni 371etni dninar Stadler pijan domov, kjer se je takoj začel prepirati s svojo ženo. Njegova tašča je hotela oba pomiriti, toda Stadler jo je s polenom toliko časa tolkel po glavi, da je ?01etna žeua na mestu umrla. Tudi svojo ženo je težko poškodoval. Morilca so aretirali. Sakrileg na sv. grobu. London. 11. februarja. Iz Bevrutha poročajo: KljutJA im * > a-rk\<' sv. groba v Jeruzalem so vlomili, ne da bi ukradli kak v relikvije. Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno. Konzuli in patriarh so morali posredovati. Stra-ženje cerkve se podeduje v neki mo-hamedanski rodbini. Oblasti, konzulat in patriarh so zaprli dohode v cerkev, da preprečijo s tem vsako tatvino. * Povodenj. Madrid, S. febr. V SevilH povodenj narašča. Prebivalstvo rreprenehoma. gradi jezove, da zajezi vodovje. 15.000 delavcev je brez dela. Ljudstvo trpi veliko bedo. V provinci je veda preplavila polje in vasi. Neki čoln, v katerem so v vasi Algali delili živila, se je potopil. Tri osebe so utonile. Nalivi še niso ponehali. Kralj pojde jntri v spremstvu ministrskega predsednika Ca-nalejasa v Sevilln. * Smrt aviatika v klosctu. Dunaj, 9. febr. Danes ob po! sedmin zjutraj so dobili v klosetu ekspresnoga vlaka, ki vozi iz Pariza na Dnna.i, nekega moža mrtvega. Iz njegovih dokumentov so konstatirali, da .ie mrtvi aviatik Jaeques Weymann, učenec Bleriotov. Pri njem so našli tudi razglednice, na katerih je bil naslikan s svojim Bleriotovim apa- ratom, in p* potrdilo Bleriotovim o sprejetem denarju sa učenje. Ney-raann je bil rojen v Ssegedinn. Vzroka smrti ie niso konstatirali, najbrže ga je pa zadela kap. * 64 let pod nepravim imenom. Dtanaj, 9. febr. »Deotmches Volks-biatt« poroča iz Ssamos-Ujvara: 82-letni upokojeni major Jožef Orn-stein, ki je pred tremi dnevi umrl, je na smrtni postelji izpovedal, da že 64 let nosi drugo ime. Pravzaprav se imenuje Pappenheim. Udeležil se je ogrske revolucije in je potem zamolčal svoje im, ker bi bil kot Avstrijec na smrt obsojen. Dalj časa je bil ujet, na to so ga za kazen uvrstili v neki polk ter je v italijanski vojni dosegel saržo Častnika. Služil je pri pešpolkih št. 4., 71 in naposled 63. Pred tridesetimi leti je šel v pokoj. Od tega časa se je pečal i arheologijo.___..^__ Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoši e m Še k. Žitno osne v Budimpešti. Dne 12. februarja 1912. Termi«. Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 1191 Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 1111 k v za april 1912..... za 50 kg 1066 Koruza za maj 1912 . . , za 50 kg 906 Oves za april 1912 . . . za 50 kg 10 39 Kf aktiv. Vzdržno. Borzna poročila. LJ«M|aaska .Kreditna banka v Ljubljani*. Orade! kmf draafeke sme IS. fenroarja Iti t. S*SH 4% najeva rests 4*2% »rebrna renta , . . *•/, avstr. kronska rente . *•/. egr. , „ 4'/« krasfako deželno poaof 4#/, k. o. CeSke def. banke SraSka. Srečke ta 1.1*60 . . u mmisat.... tteke ..... „ ee»eljske l.lsda|e m n. n opreke hlpotečne . dan. komunalne avatr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa SaSV m »» • baafltka . . . . tarlke..... •i ii ii ii »t §» a alatna* UuMfaneke kreditne bmke Avatr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drnfbe . Južne Železnice .... Državne ie'eznlce . . . Alpfne-Montan .... CeSke sladkorne OrnSbe Zfvnostenske banke. . . V«tMt«. Cekini Marke franki Lira . Rabi j! Deaaret lltf trs 90-80 94 10 00 60 P0 80 9005 90 25 0 9223 9325 • 92-50 9350 436 — 448- 604 — 616- 296- 308 — 304 TO 316 50 270 75 282 75 248 - 254 — u.0 50 51250 497 - 5(9 — 79 50 8*^50 67 80 73 80 45 — 51 — 35*25 39 25 24475 247 75 472 - 473 — 660 7J 66175 551*25 55225 !09 45 110-45 73490 73590 91475 915-75 4I8-— 422 — • 583-50 11-37 11-40 e 117-575 117-77- a 9^55 95 70 . 94 90 95 10 . * 254*50 3 255 50 Meteorolosiino norofllo. Vlitan sU aarjea 3M-2 Snjisji rnUel tlak M.j# sna Prva praška garancijska banka Centrala: Praga I., Ovsena ulice 15; Podružnica: Dunaj I.« Morztnplatz, ki zavaruje trgovske in obrtne terjatve proti izgubam išče sa Ljubljana in akaUca pri inđnstrijeih in veletrgovcih dobro uvedenega 589 zmožnega zastopnik Natančne ponudbe z reicrencami naj se naslavljajo na centralo v Pragi. Naznanilo! Naznanilo! ie2*. m. Slavnemu občinstvu ▼ mestu takor tudi na deželi vljudno naznanjam, da sem pričel samostojno izvrševati * 5So m vuni v Ljubljani, Ambrožev trg Priporočam se za vsa v moderno vrtnarslco tehnik-o spadajoča dela, kakor napravo načrtov in v izvrševanje novih parkov, vilnih in hišnih vrtov, drevoradov itd. Nadalje prevzamem v celotno oskrbovanje tudi vse že obstoječe vrtne naprave. V biagthotne opeštevanje tega nezaanila se vljndna ariperaia z ediičnim speštovanjem Anton Feranti bivM večletni asistent mestnih nasadov v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Podružnice v Splituf Celevoa, Trotu, Sarajevu, Gerici in Celin. na XII. redni občni zbor, ki se vrsi : dne 5. marca 1912, : •b II. ari dopoldne v zgornjih bančnih prostorih v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsedniki. 1 Poročilo upravnega sveti o poslovnem I. 1911 in predložite? letne bilance k 31. decembra 1.1911. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta« 4. Predlogi upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 5. Predlog upravnega sveta glede zvijanja delniške glavnice za K 2,000.000'— na K 10,000.000-—. 6. Predlog upravnega sveta glede spremembe pravil. 7. Volitev upravnega sveta. 8. Volitev nadzorstvenega sveta. 9. Raznoterosti. One p. t delničarje, ki letijo p i*ostvwst? oVn^mi rhom, nrrgfmo, naj v smhlu § 12. Statutov zavoda* vloie svoje delnice s Se nezapadlimi kapom nafkaiJIOlO dO 23» februarja t 1. pri ceitrali v L,ubijani. LJUBLJANA, dne 10. febiuarja 1912 Upravni sveta d 2 2 Cas epase* vaaja Staaje barometri ? mm S« 2* > B s B s* Nebo 10 2. pop. 9.ZV. 723-5 72b'3 88 i slab iug i si. jzah. oblačno • 11. 7. zi. 7266 67 . si. Jjzah. del. jasno • ■ 2. pop. 9. rv. 726-2* 725 8 82 6*5 | sr. jzah. ar. jug dež • 12. 7. zj. 728*4 4'4 ! sl.ssvzh. i megla Srednja predvčerajšnja temperatura 7-9*, norm. 0 7l in včerajšnja 7-1 • norm. —0S*t Padavina v 24 urah 1*7 mm in 9*6 mm Za majev termin iščete dve gospodični pri boljši rodbini (v bližini sodnije) večjo s Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda", šifra: „Soba". 575 tmm v trgovino mešanega daga Anton Vaienčak, Velenje. ::: Vstop in plača po dogovoru. ::: Sprejra takoj krepKega in limm %M a^l v špecerijsko trgovino.is4 ip ?ci& trgovec, Sv. Petra cesta 9. Išče se za Kranjsko srn spreten potnik rekli 23 p proti dobri proviziji. — Ceni. Hodili z navedbo referenc pod šifro ,,11. P. 100** na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Zastonj in DoStnfnc prosto dobi vsak moj stavni katalog z okoli 4C0O slikami po-rabnih in darilnih predmetov vseh vrst. Prva tvornica ur Jan Eonrad, c ln Ur. dvor. doĐavitelf Most St. 1103 (Cesfco). Niktjaste ure K 4' - boljše K 5*—. Srebrne ure K ***40, nikljasta budilka K 2*30. Kuhinjske ure K 3-—. Ure s kukavico K 6-80. Ure na nihalo K 3 50 v najbogatejši izbiri. liki miri s konceslfo se oddalo na Turjaškem trgu štev. 1« (b.vŠi »Katoliški doma) za majev termin Vpraša se v oo12 2, E 13/12 2 prodajalo so bodi dno 19. t m. in nasl. dneve od 8. uro zjutraj v Cerknici hls. it 3 mm favni dražbi različno saltom, sntio in kolonijalno lm ter železni Predmete se lahko ogleda dne 15., 16. m 17. t. m. vsak dan popolu. dne od 3. do 5. ure. Kdor si predmete hoče ogledati, naj se zglasi v notarski pisarni v Cerknici, kjer se bodo dajala tudi potrebna pojasnila. CERKNICA, dne 10. februarja 1912. 580 Hubert Završetk, c kr. notar, kot sodni komisar. XXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X K X X X X X X X X X X X Gospod lini pi. mm, lam»ljuta Nanskreneia zahvala za točno dopošiljatev sladnega čaja * znamko „Sladin". — Pije se v resnici jako prijetno in je boljše slasti BegO kitajski čaj z rumom. Budimpešta, 19 oktobra 1911. Z odličnim spoštovanjem Frane Mayerhoier. Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga redilna sredstva t—o K, velja „Sladin44 ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladni ćaj" 1 zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkoczv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIH, Josefstadter-strasse 25; III , Radetzkvplatz 4; V, Schonbrunnerstr. H9; v Gradcu: Sackstr. 3. Bazpošllfanfe po o osti. — Prva najveCfa eksportna tvrda a. Prelskoseno ekarnarske blago. - Brogifsfee cane. - M as* in as živinorejce. — TeL ISO. ii X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXX oeo *** — r - * — .»in mwm mmm ■■■ 4 ► Pozor! Pozor! Siavn. občinstvu se vtjudne naznanja, da se odslej naprej v restavraciji „pri Lipi" Itfijo ifuejia lin iz IMm lltli « in sicer: cviček iz Gadove peči, rdeči sromeljčan, goriški rizling, hrvaško rumeno, blatno-jezersko (Plsttensee) ter petletni dolenjski rizling, kakor izborni istr refoŠkat. — Toči se tudi priznano najboljše Reiainghansovo marčno pivo. Topla in mrzla jedila so vedno na razpolago. Za blagonaklonjenost se najtopleje priporoča 528 Restavracija „pri Lipi11, LJubljana, Židovska ulica štev. 5. it> mttm mmm , t.t *ii i JfVDROUKir ! to dobra žitna k VVDROVA S TOUARNA I HRANIL 5 *i PRAGA-1 kava. olroSKa moka. oblati in drugi izdelki edino ivoje vote. f CaMpb .Domači Prga^V Zahtevajte cenik m t? 1 lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 3 5 4995