eto LXX1. št. LfmMjmuL, četrtek 3. marca l«3t Cena Din i.— Lznaja vsaa dan popoldne, urvierruto nedelje m praznike — InaeratJ do 80 petit «rrai • Dir 2» do 100 vrst I Din 2JS0. oo 100 do 300 mi i Din 3, veCJl ineerau peUt 'rata D\r. v.—, popust po dogovoru, inserauu Os vek possoej — »siovena« Narod« «■-«17» SSSSJSSSSS ▼ JugoelavlJ) Dtn 12.—. za inozematvc Otn 25.—- Rokopfl aa ne vrm^aja UKEDNIATVO Dl CFEAVNMTVO LJUBLJANA, Knalljm alka ste?. 6 Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 31-25 ta 31.26 Fodru2nice; MAJUBUR, Strosemajrerjeve 8b — NOVU MESTO, ljudijansna c, telefon ftt 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St- 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon at- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351 Japonski fašizem na pohoda: Vlada napoveduje ukinitev japonske ustave Naraščajoče razburjenie ▼ »oMtiftrih krogih — težkoč, ki so nastale zaradi vojne na Kitajsken vojaške diktature Vlada t — Vkratk iTgavrja, da mi dragega izhoda iz i pričakujejo proglasitev odkrite Tokio, 3. marca. br. V političnih krogih vlada veliko razburjenje zaradi vedno bolj se zgošcujočih vesti o bližnji ukinitvi ustave in proglasitvi absolutistične diktature. Ze o priliki razprave o zakonu o tako zvani narodni mobilizaciji so razni govorniki izražali svoje pomisleke, ker bi to pomenilo uvedbo popolnoma nekontrolirane diktature. Takrat je ministrski predsednik knez Konoe dal zagotovilo, da bodo ostale pravice parlamenta neokrnjene ter da bo parlament se vedno odobraval vse zakonske ukrepe. Sedaj, ko je zakon o narodni mobilizaciji sprejet. pa kaže vlada docela drugačne namene. Na včerajšnji seji odbora za izvajanje zakona o narodni mobilizaciji je prišlo zaradi teta do razburljivih razprav. Vet govornikov je interpeli-ralo ministrskega predsednika in zahtevalo pojasnila, kaj je resnice na tem, da namerava vlada ukiniti ustavo in proglasiti diktaturo. Knez Konoe teb vesti ni zanikal, marveč je samo izjavil, da vlada nima druge izbire, {e hoče obvladati vse težkoče, ki se pojavljajo spričo japonsko-kitajske vojne in posledic, ki jih je v mednarodnih odnošajih izzval ta konflikt. V ostalem Zmaga vlade — razkol ljudske fronte Chautempsov delovni statut pod streho, vladna večina pa v franiah Pariz, 3. marca. br. Po štiridnevnih mučnih debatah v zbornici in senatu ter skoro celonočmh pogajanjih, je bil davi v zgodnjih jutranjih urah dosežen sporazum glede delovnega statuta Ta sporazum je sicer rešil vlado in prepreci! padec Chautempsa. toda /a da i je ljudski fronti očividno smrtni udarec. V" dolgotrajnih pogajanjih je naposled bil formuliran kompromisni predlog na katerega pa socialisti in komunisti niso hoteli pristati za nobeno ceno. Pri glasovanju so nato radikalni socialisti v poslansk-rbornici glasovali z opozicijo in je bil na ta načm kompromisni predlog sprejet z 520 prot: 267 glasovom. Senat je nato na ;_--anji seji v četrtem čitanju »prejel isti predlog, tako da je sedaj delovni statut končnoveljavno pod streho. Postopanje radikalnih socialistov, ki so glasovali proti komunistom in socialistom, je izzvalo v levičarskih krogih hudo razburjenje. V tem vidijo pričetek razpada ljudske fronte, ker se je prvič zgodilo, da so radikali v tako važnem vprašanju, od katerega je odvisen program ljudske fron-i te, glasovali proti ljudski fronti z opozicijo. V desnicarskih krogih smatrajo to za znak iztreznjenia radikalov in prvi korak na poti k ustanovitvi nacionalne koncentracije zmernih desničarskih in levičarskih strank. Trocki o moskovskem procesa „To je delo pobesnelega človeka, ki kaie znake delirija" Prara. 3 marca A A. Preži dent dr. B** posvečajo moskovskemu procesu proti 21 b'.všim komunističnim voditeljem nenavadno pozornost. O razpravi prvega dne objavljajo obširna poročila ter naglašajo. da je ta proces posebno značilen za sistem in metode kremlske politike V svojih poročilih naglašajo. da so vsi obtoženci razen Krc-sr.nskega na vprašanje predsednika v polnem obsegu priznali svojo krivdo glede vseh dejanj, ki jim jih očita obtožnica. V ostalem je že prvi dan procesa napravil skrajno mučen vtis. ker jasno kaže. da se hoče Stalin na ta način iznebiti svojih oseb-■ .h konkurentov Vedno bolj se obdaja z mrtvimi, ki ne morejo več govoriti. Če bo- sta padla še Litvinov in Molotov. potem bo Stalin postal absolutni gospodar Rusije, toda njegova oblast bo slonela zgolj še na grobovih Stalin postopa kakor oni azijski despoti, ki so dali pomoriti celo vse svoje sorodnike, da bi jim nihče več ne osporava 1 prestola. Veliko senzacijo je izzvala izjava, ki jo je v zvezi s tem procesom dal Lev Trocki, ki je tudi tokrat glavni obtoženec. Trocki je izjavil, da predstavlja ta proces največji zločin in norost na svetu. Ta proces je delo pobesnelega človeka, ki že kaže znake delirija. Obtožnica proti 21 odličnim in izkušenim voditeljem je pravi idiotizem. Masarykov praznik čsL vo]ske Rojstni dan prvega prezidenta bo največji praznik armade Praga. 2 marca AA. Pnzident dr. Be-nes je kot vrhovni poveljnik češkoslovaške vojske podpiral uredbo, s kstero odreja, naj odslej vojska praznuje 7 marc kot rojstni dan pokornega Masarvka Vsako leto T marca bodo smele čete mimohod, nakar bo poveijmk armadnega zbora pre-btal svojim četam naslednjo naredbo. »Dne T marca 1850 «e je rodil v Hodo-mnu Tomaž Masaryk Rodil se }e v siromašnih :n se šolal v zelo težkih razmerah. Postal je eden največjih sinov češkoslovaškega naroda Kot mislec, oznanlevalec morale m veli K državnik svojega naroda in svoje države je delal za bolisc bodočnost svojega naroda in ga vodil med svetovno vo?no s pomočjo nalih velikih moralnih, političn h in vojaJKih naporov do nacionalnega osvobojenja in do vstajenja nase sedanje skupne države, v kateri so združeni vsi Cehoslovaki in vsi na.š. sodržavljani S svojimi sodelavci je izpopolnil našo moderno državo ter ji preskrbel častno mesto med kulturnimi narodi. Veliko je delo. ki nam ga je zapustil, da ga branimo pred vsako nevarnostjo To nalogo borno izpolnili z uspehom Prepričani smo, da smo z Masarvkom dosegli triumf pravice in resnice, toda resnica zmaguje samo z delom nas vseh Zato moramo vedno varovat: na časten način resnico in ji vedno braniti pravico. Češkoslovaška vojska se bo vedno s priznanjem spominjala svojega prvega vrhovnega poveljnika in predsednika Osvoboditelja. Tomaž Masarvk je ra-služen za domovino in njegovo ime bo ostalo večno:« Hode poplave v Hollywoodu Los Angele*. 3 marca br. Zaradi dolgo-trainega deževja in hudih nalivov zadnjih dni so nastale v vsej južni Kaliforniji velike poplave Številni plazovi so onemogočili ves promet. Cole pokrajine to odrezane od zunanjega sveta Mnog'J hiš s« ie porušilo, cele vase in mesta pa so morali izprazniti. Pogrešajo okrog 300 ljudi Voda je dosedai naplavil* 16 trupei Hudo razdejanje je povoden j povzroči a v boiiywood sfcib filmskih ateljejih. Cele filmske kolonije so porušene. Voda stoji ponekod do 2 m visoko. Škodo cenijo samo v Hoilv-ia 20 Poziv Balkaafke zveze Bolgari]! Sofija, 3. marca, br Stalni avet Balkanske zveze je takoj po končanem zasedanju v Ankari poslal bolgarski vladi* posebno noto, v kateri ji priporoča, naj tudi ona prizna fašistični imperij, da bi bila taJco politika vseh balkanskih držav napram Italiji izenačena. Praga. 3. marca. Male antante se bo kareJti. Na dn pa bo v tem primeru osnovan poseben sosvet, ki bo najtesnejše sodeloval z vlado. Naposled je naglasil knez Konoe, da bi bilo preuranjeno trditi, da se namerava na Japonskem uvesti fašizem. Nacionalna politika Japonske bo tudi še nadalje ostala docela različna od italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma. Ta izjava ministrskega predsednika je naletela na silen odmev v vseh političnih krogih. Z vseh strani se pojavljajo protesti. Nezadovoljstvo vidno narašča. 2e ustanovitev carskega glavnega stana, ki si je pri d rž a! dalekosežne pravice glede državne uprave, je zelo okrnila pravice parlamenta, ukinitev ustave pa predstavlja po sodbi političnih krogov konec parlamentarizma in uvedbo odkrite vojaške diktature. Pristaši diktature pa zatrjujejo, da Japonska spričo svojega gospodarskega položaja nima drugega izhoda. Vojna na Kitajskem je zahtevala ogromne žrtve in bo stala še milijarde. Zato je potrebno enotno in energično vodstvo, ki v svojih ukrepih ne sme biti odvisno od političnih strank. Protestna zborovanja, ki so jih sklicale proti tem nameram stranke, je vlada prepovedala. Kljukasti križ in hitier jevski pozdrav v Avstriji zopet dovoljena Rezultati posveta nacistov v Gradcu — Snovanje napadalnih oddelkov Gradec, 3. marca. br. Graški radio je objavil razglas narodno političnega referenta patriotske fronte za Štajersko o sklepih, ki so bili sprejeti na posvetu, ki ga je sklical notranji minister Seyss-Inquart v Gradcu, kjer je imel v torek zvečer in v sredo dopoldne razgovore z zaupniki narodno političnega referata za Štajersko in z vodrlnimi narodnimi socialisti. Kakor poudarja razglas, so bile na tem posvetovanju določene smernice za bližnjo bodočnost tako, da je položaj sedaj jasen, nedvoumen in zadovoljiv. Posebno 90 obravnavali vprašanja svobodnega izpovedovanja svetovnega prepričanja Sklenjeno je bilo, da je odslej nošnja kljukastih križev in hitlerjevski pozdrav v zasebnem življenju dovoljen. Minister Seyss-Inquart se je snoči odpeljal nazaj na Dunaj. Kakor pri prihodu, so mu narodni socialisti tudi ob odhodu priredili velike ovacije. Spričo teh sklepov, ki jih smatrajo na- rodni socialisti za svoj velik uspeh, je vrhovni voditelj avstrijskih nacistov major Kiausner izdal nalog, naj se do 21 marca, to je za dobo, ko velja prepoved javnih zborovanj in obhodov, ustavijo vse nacistične demonstracije. Medtem naj se izvede podrobna organizacija in pripravijo posamezne edmice za nadaljnje izvajanje nacističnega programa v Avstriji. Kakor se doznava iz zanesljivih virov, so na posvetovanju v Gradcu tudi sklenili, da se po vzorcu hitlerjev&kih napadalnih in zaščitnih oddelkov tudi v Avstriji osnujejo podobne nacistične formacije, ki se bodo nazivale »Volksmanschaft**. Te organizacije, ki bodo imele popolnoma vojaški ustroj, naj bi se osnovale v okrilju patriotske fronte. Notranji minister Seyss^Inquart je dobil nalog, naj izposluie potrebno dovoljenje vlade. Kakor pa v nacističnih krogih sami računajo, vlada na to ne bo pristala. Amerika sanje svoje Društvo narodov Sklenil «aj bi se tudi vojaški pakt TFashington, 3. marca. br. Vlad1 republik San Domingo in Kol umni je sta predložili panameriški uniji skupni predlog, v katerem se zavzemata za to da se ustanovi posebno ameriško Društvo narodov. Članice tega Društva narodov morejo postati samo ameriške države. Ta predlog bo prišel v razpravo na prihodnjem plenarnem zasedanju pa namenske konference, ki se bo sestala decembra meseca v Liroi, prestolnici države Peru, Sporedno s tem, naj bi se pričela tudi pogajanja za sklenitev splošnega ameriškega vojaškega pakta, po katerem bi se vse ameriške države obvezale, da bodo nastopile solidarno proti vsakemu napadalcu, ki bi kakorkoli skušal ograzat: katerokoli ameriško državo, članico ameriškega Društva narodov. Amerika hoče na ta način dokazati Evropi, da je ideja Društva narodov, kakor si jo je svoječasno zamislil pokojni Wilson, praktično izvedljiva. Ta predlog je zbudil v ameriški politični javnosti veliko zanimanje. Deloma ga odobravajo, deloma pa odklanjajo, češ da je ideja Društva narodov v Evropi že preveč diskreditirana. Alojzij Vodnik -70 letnik br. Gospodarski svet 9. marca v Buja bodo Ljubljana, 3, marca Sirom naše domovine znani indutrijalee Alojzij Vodnik je pri polnem zdravju, sredi intenzivne«* dela izpolnil dan« 70. leto-Svoie kamnoseško podjetje je razvil v 90. letih neumornega delovanja do visoke Stopnja in mnogo del po naših največjih cerkvah in spomenikov priča o njegovem širokem udejstvovanju. Zatopljen vedno v nove načrte, se ni zanimal s« dnevno politiko, rsjd se je pa bavil z gospodanakimi vpra&tnji naia oiie domovine. Danes zavzema jubilant odlična mesta v nadih velikih podjetjih, ki cenijo njegove mnoajostranske sposobnosti. 2e nad 90 let aodelnje v opravi Ljubljanske Dalje je Član uprave zavarovalne banke >Slavijec, predsednik Združenih papirnic VeroČe, Goričane in Medvode d. d. itd. Nameščenci vseh teh podjetij so našli v njem vnetega zagovornika svojih socialnih teženj. Velikega prijatelja ima v jubilantu upodabljajoča umetnost, ki ji posveča vso avojo Ijntozen. Kot pravi Slovenec je jubilant od-lNton in še eedaj vztrajan turist, ki porabi vsako priliko, da se naužije tepot nasiti gora. Mnoge strokovne obrtniške organizacije so ga bodo ob tej priliki apominjale kot evo- pozrtvovalnega prijatelja in podporni- Jnfritantu izrekamo svoje najiakrenejee eeartjSke m prisrčno zeljo, d« bi uSakal Se mnogo let v polnem zdravju in zadovoljstvu. Eden paatane poslanik v USA 3. marca. AjV. >T>aJly Sketch« vprašuje. aH naj Eden odide za angleškega poalamka v Wsjtryigtop, Sar Ronaid TSniiwij je fc 8 let v Waa4itagtoiru in bi a« moral JanaSn vrniti v London. V Lon-dotm ae je takoj SSaVda propaganda, v tem amiahi. ker menijo, da hi bila z Edenovim odhotlom v Washmgton rešena kriza v auosjnji positaci in u bilo Edenovo delo v Ameriki neprecenljivo za. box9ocno«t odno-aajev med AngSjo in ZedtLnjenimi drta- vami >*«w Vork, 3. marca. br. Potniško leta.- lo. ki redno obratuje na progi San Fran-ciaco — Los Angeles, je danes brez sledu iaganilo. Zadnje poročalo Je bilo poslano iz letala Ob lO. dopoidne. ko je bilo oddalje- sm od L» PvtUlcni Q6$QXni& Bolgarski jubilej Poteklo je šestdeset /ef, odkar je solnce svobode zasijalo tudi bolgarskemu narodu, ki je dolga stoletja, od nesrečne bitke pri Sikopolu leta /396., roboval Turkom. Turško gospodstvo je gospodarsko in kulturno uničilo prej cvetoče bolgarske pokrajine. Bolgar, preje na svoji zemlji gospod, je postal brezpravna raja. objekt naibrezob zirnejšega izkoriščanja. Bolgarska mesta, ki so bila preje središča visoke kulture, so propadala in se spreminjala v neznatna seli- šča. Sprva mogočna narodna zavest, ki fe črpala svoje sile iz slavne prošlosti, ko so Bolgarom vladali še rodni carji, strah in trepet staremu Bizancu, je jela ginevati. dokler je ni popolnoma zaduši! barbarski pritisk turškega gospodstva. V pr\'ih stoletjih suženjstva je bila Bolgaru pravostav na cerkev edino zavetišče. Kasneje so se tudi te polastili Grki, ki so skušali bolgarski narod podjarmiti nacionalno, kakor so ga Turki politično in gospodarsko. Bolgarski fcmer, navezan zgolj nase, zapuščen od vseh, se je vedno globlje pogrezal v suženjstvo in ze se je zdelo, da zanj ni več rešitve. Toda v najkritičnejšem času so izšli iz naroda možje, ki so jeli buditi ljudske mase iz narodnega spanja in mu vcepljati zavest, da so tudi narod, ki ima pravico zahtevati svoj prostor na solncu. Otec Pai-zij je bil prvi bolgarski buditetj. Za njim so vstajali drugi, dokler ni bil narod ze tako prebujen, da je jet glasno zahtevati svoje pravice in jih uveljavljati tudi z orožjem. V šestdesetih letih preteklega stoletja so bili klicarji v tej borbi za si*obodo Botjov. Levski. Karavelov, Slave jkov in mnogi drugi, \jihova propaganda je imela uspeh. Narod se je d\ignil, pokoreč se njihovemu pozivu, in prijel za orožje. Bila je to velika bolgarska vstaja leta 1876. Bila je krvavo zadušena. Turška krvoločnost je takrat slavila še nikdar videne orgije. Sedaj je bilo konec tudi ruskega potrpljenja in miroljubnosti. Za bedne Bolgare, ki so jim Turki hoteli zadati smrtni udarec, se je zavzela Rusija in napovedala Turčiji vojno leta 1877. Po krvavih borbah so Rusi potisnili Turke na Bospcr in prodrli do vrat Carigrada. V carigrajskem predmestju San Stefano je bil sklenjen mir leta 1878. Sad tega miru je bila svobodna Bolgarija. Danes slave bratje Bolgari šest desetletnico tega velikega dogodka, ki pomenja vstajenje v stoletne robske verige vkovanega bolgarskega naroda k novemu, veliko bodočnost obetajočemu življenju. Proslavljali bodo ta dan z velikimi svečanostmi. Upravičeno. Tem proslavam se v duhu pridružujemo vsi zavedni in iskreni Slovani ne samo zato, ker se iz srca radujemo osvoboditve bolgarskega naroda izpod tujega jarma, marveč tudi zato, ker se je v bolgarskem primeru prvič zgodilo v zgodovini, da je šel Slovan v borbo za brata Slovana in mu iz-vojeval svobodo, kar prepričevalno dokazuje, da kri ni voda, obenem pa tudi glasno priča, da ni in ni bajka — velika slovanska ideja! Zopet o diktaturi , in diktatorjih Beograjski »Balkan*, v katerem se je svoje dni Krsta Cicvarič s toltfco vnemo zavzemat za demokracijo m za demokratsko ureditev države, piše sedaj neprestano samo o diktaturi. Nedavno smo že citiralU s kakšnim navdušenjem se je zavzel za uvedbo diktature. Tudi v svoji zadnji številki se vrača na ta tema in izvaja: »So momenti, ko je v državi potrebna tudi diktatura. Toda diktaturo se sme zaupati samo zanesljivim ljudem, to se pravi samo osebam, ki imajo značaj, to so Milan Sto-jadinović. Marko Dakovič in Dušan Popo- vič. Ta zadnji, to je naš tretji general politik v današnji generaciji (druga dva generala politika sta Pera ZivkoviC in Zivko Pavlovič). Ali kako visoko stoji on kot politik nad onima dvema generaloma-politiko-maf General v vojski je 15tišan. Trifunovič v politiki, kakor tudi dr. Stojadinovič, ge-neralissimus.. j Francovi zastopniki pn Balkanski zvezi BurgOG, 3. marca. br. V zvezi s sklepi stalnega sveta Balkanske zveze v Ankari o priznanju Franoovega režima, bo general Frtnco v kratkem imenoval svoje diplomatske zastopnike v Beogradu. Ankari, Atenah in v Bukarešti. Za Franoovega poslanika v Beogradu je določen Pencia, v Bukarešto gre Prat in v Anlearo in Atene Rsdigale*. Borzna poročila. Carin, 3. marca. Beograd 10. — Pariz 14.04, London 21.6076, New York 430436, Bniserj 73.12, MBain 22.66, Am3t«rst»—aa osebja v Ljubljani. Splošna bolnica v LJubljani je državna last. kakor tudi Ženska bolnica bolnica za duševne bolezni tn hiralnica sv. Jožefa. Lani je imela 934 postelj. V nji je zdravilo 59 zdravnikov. Bolniških sester (redovnic) j* bi*o 12«. Vseh bom.kov se je sdrarflo lani ▼ spi osni bomici 30 9S5. Ni treba zoret dokazovati bi nag lasa ti da le splošna r-tttni-ri pretesna ter da ne ustreza potrebam eaaa m sodobnega zdravstva. Tudi tisti, ki ne posmajo razmer v ljubljanski bolnici, morajo priznati, da imajo ljubljanski zora vat veni zavodi premalo bolniških po-sastj, glede na to. ua je v splošno bolnico največji naval s podeželja. To dokazuje dovolj Se sama statistika, da se niti ne poslužujemo nekaterih kričečih primerov ter se ne oziramo na to da je prostornina prostorov splošne bolnice mnogo premajhna v primeri s Številom bcmiskih postelj. Mnogo pretesna je pa tudi ženska ool-niea ki ima 204 postelje. Porodnice morajo pogosto čakati 6o zadnjega trenutka, uređen jih sprejmejo v porodnišnico ženska bolnica je imela lani 15 zdravnikov tn 25 saaaai -prejela je pa 3475 bolnic, od---»▼no porodnic. Sohuea za duševne bolezni in hiralnica štejeta skupno 32« postelj Lani je bilo v njima 967 bolnikov. Leon išče (last Družbe usmiljenih sester) ima samo 30 oo*tell. Lani se je v njem zdravilo 729 bolnikov. Sanatorii Slajmerjev dom je imel lani samo 30 postelj; že to dokazuje, kako potrebno je razs.rjenje sanatorija. V njem je zdravilo 5 zdravnikov. Vsega osebja je 25. V Slajmerjevem domu se je lani zdravilo 813 zavarovancev Trgovskega bolniškega podpornega društva čigar last je sanatorij. Sanatorij Emona (last dr. Fr. Derganca) Ima le 7 postelj in enega zdravnika in sestro. V njem se je lani adraviJo 1» bolnikov. Med večje zdravstvene zavode moramo pri&tevattl mestno zavetišče za onemogla ki je tudi že več let pretesno. Lani je imelo 263 postelj in pod njegovo streho je bilo 320 starcev ir» stark. Zavetišče ima enega zdravnika in 16 sester. V »Zavetišču sv. Jožefa (hiralnica), last Družbe usmiljenih sester je 170 bolniških postelj. Zavetišče ima 1 zdravnika in 40 bom 4kih sester. Bolnikov je bilo lani v njem 303. Četrti državni zdravstveni zavod v Ljub-'jani je -Zavod za zdravstveno zaSčito mater in decec. ki Šteje 50 bolniških postelj. 3 zdravnike tn 0 bomiSkih sester. Lani je imel 201 pacienta. V LlubUani je torej 9 zdravstvenih zavodov razen vojaške bohvce. — Zanimiv je tudi pregled zdravstvenega osebja. Vseh zdravnikov (aktivnih vpokelenih m volon-terjev) je v Ljubiani 160. kar ni mnogo. Samostojnih zasebnih zdravnikov je 35. V državnih in banov4n«k*h ustanovah f!h le zaposlenih 80. pri OT'ZD ps 21. Dentisti i .-*r^osto1n'> so samo triie. Zobotehn*fcov le skupno 27 od teh jih ie 6 zaooslenih pri OUZD Lekarna rte v i* 45 T>oln:?k*>i sester redovnic ie 269 dip'omirana bolniška sestra ie na «*mo enn Bobi'^H^v ie v Lhib-liani 06. BaWe je same 19 Vseps z^rav-«t^-enega osebja je bilo lani v Ljubljani S46. Kdaj vam bodo izplačali dobitke 6* neka} podrobnosti o žrebanju Državne razredne loterije v Ljubljani Ljubljana. 8. marca Mnog; isrra-c. Državne ra-treone loterije, ki jih je izoreia sreča in ki jih ie izbira, se vprašujejo, kdaj j:m bodo izplačali dobitka. Med tem ko nekateri se vedno povprašujejo po srečkah tki jih ima zdaj v Ljubljani samo še en prodajalec srečk, drugi so jih že razprodali), ljudje že nestrpno pričakujejo denar. Potolažimo jih lahko, da jim ne bo treba dolgo čakati; nekaj dni po žrebanju bo že gotova definitivna lista dobitkov od tri do 4 dni), nakar bodo začeli tzplsčevati dobitke. Toda neki pooblaščeni prodaja'ee srečk izplačuje dobitke takoj na svoj rizlko. seveda če ie bila srečka, ki je zadela dobitek, kopljena pri njem. Teoretično so mogoče pomote, dokler ni izdana definitivna iista dobitkov čeprav so praktično zelo redke da prodajalec izplača dobitek na napačno številko. Pri večjih dobitkih se prej dobro informira, če je res ta in ta srečka zadela, preden izplača dobitek Nekateri prodajalci srečk imajo pri žrebanju svoje uradnike, ki zapisujejo številke izžrebanih srečk. Izžrebane številke zapisujeta uradno dva uradnika Državne razredne loterije, in sicer vsak v drugačen blok Večji blok je razdeljen na rubrike po številčnem de se tonskem sistemu tako. da so Številke od 0— 100 ▼ prvi robr.ki, številke od 100—.1000 v drugi itd. S tem je zapisnikarju olajšano delo da mu ni treba pisati stotic. tiso-čic itd. Kontrola izžrebanih Številk je selo natančna in stroga. Posebno zanimivo je le natikalo < ga lahko primerjamo Šivalnemu stroju in ki nanj predsednik natika listke izžrebanih številk srečk in dob tkov. Natikalo ima dve aivanki: ko predsednik natika listke nanj. grt vrvica skozi papir. Ko je nataknjnih 200 izžrebanih številk, konca vrvice zapečatijo s pečatom glavne kontrole. Zapečatene listke z zapisniki izžrebanih srečk dobi osebje kontrole, ki mraduje v mali sejni dvorani Trg. doma. Tam k on t zelo natančno med seboj oba zapisnika s Številkami listkov Po zapisniku tiskajo začasno listo dobitkov sproti vsak dan Strani malega zapisnika so perfor^ra-ne tako. da lahko odtrgajo vsako Številko poseben kakor znamko ter jo nalepilo v posebno knlleo. ki vsebuje vse Številke ene-sra kola. Na podlagi številk v tej kn*lgi kontrolirajo ter korigirajo definitivno Tsto po J-re^anju. Definitivna lista je postavlje- na po enem zapisniku, korigirana pa po drugem. Ze iz tega lahko raz v i dim o, da je že vnaprej onemogočen vsak poskus goljufije pri zap sovanju številk pri žrebanju in sploh vsaka goljufija med žrebanjem, če bi bilo tudi mogoče da bi se vsi uradniki dogovorili ter -»žaro tili c. da bodo obrali blagajno Državne razredne loterije. Včeraj je prišlo pri žrebanju do male senzac je. Med občinstvom je bila neka gospa, k? je pazljivo sledila ixki.ee vanju številk Nenadno se je zdrznila ter odhitela iz dvorane. Pred ovorano je vznemirjeno pripovedovala direktorju da je njena srečka zadela 5.000 din >čistegac. Vendar Se ni bila povsem prepričana, ali je dobro ali- šala, zato je pros la, naj bi pogledali, če se n; zmotila Ustregli so ji. ter ugotoviti, da se ni motila. Gospa je bila zelo srečna. Ce vidite tako srečnega človeka, morats priznati, da bi bilo treba že zaradi tega ustanoviti Državno razredno loterijo če bi je ne bilo. Ljudje so srečni ze sato. da njihova srečka zadene — bolj kakor koliko bodo prejeli denarja ter da ga bode sploh pre-ieli. Ns današnjem žrebanju so bili izžreban! naslednji večji dobički: 6S.SOS Din St 16-919. 5S.6O0 Din št. 44 320 66.815 44 487 35.000 Din št. 19 874- 30.000 Din St. 99 274. 25.000 Din St. 11.277. 20.000 Din st 64 760 48.447 25.68« 15.000 Din st. 19.060. 12.999 Din St 66.256 86.924 89.405 15.481. 10.900 Din it 53.643 70.993 991 44-0 i S 31.316 4.680 4.295 81.317. 3.000 Din It. 18 892 26.214 41454 78.9T9 10.063 68.816 1 877 55.346 94.741. 6-900 Din H. 20 458 10 451 97 889 8-915 47.072 67.137 5.888 78.280 73.954 7 778 31 111 82.362 93.287 43 182 52 848 24490 14.438 98.731 84390 5.617. 5-000 Dtsj St. 96 528 7.778 44.013 84 794 44 895 17 999 88.450 26 470 48.888 8.0! S 75 880 25 834 78 24609 25458 63492 75.533 61 614. Din it. 87.722 89 014 17.031 58.131 52 106 1.148 5.910 51.800 70.214 88.195 56 056 71 911 10.071 23 898 96 832 45.152. Iz Trbovelj V nedeljo bt s* vratrJ v Trboarltali nogometna tekma med domačim Daskom tn SK Litijo. Ker pat Mtljasn khab ix sggaassafj rasjlnguv na prišel v Trbovlje, je bila tekma prekv medtetn pa oc moral LNP hrvrtlti ivo. zakaj SK Litija m nastopil Ta« Id nedisciplin rani pojavi asnogo škoduje-jo napredku Sporta, slasti pa povzročajo ased klubi nezaupanja m nesoglasja. Škodujejo klubom pa rud! materialno, ker se taca publika ne da voditi za nos. Med tr* bo v'Sajah iml športniki tn športnim občin-stvoru vzbuja nevoljo tudi dolgotrajna ampera isrrSea aa SK Amater, ki upa. da na bo sedaj na peealad kasen ukinjena m frtaDovanje aopet omogočeno. SK Amater JO seda svoje vrste diactpirnlral, tako da klub jamstvo da se stični sakvstaJ kakor SO se odlsmaB t lanski je-bodjo vač veda, če bodo tuđi om khibt. ki bodo x stopali proti nKta.akim khrbom. igrali duhu Iportnaga tovarištva m vTaj^rnr.osti, tfasti pa, dm se sko Močijo metode k] So m ep mlin Is a* so t prošloetl dale povod «« nstjufjs incidente, k delajo 1« razdor med športniki tn povzročajo tudj hudo kn med sport-no mladino. O bodo klubi to vpostevali, se ne bodo mogli več dogoditi InckisaiM kj sc povsDcUli aastoj s>>rtnafn fibaaja v trtioveljskem reVrju, hkrati pa zali naš rudarski sport ▼ mnogo luči kakor j> v resnici. Naj pa bi bila to tudi poučna šola za našo športno mlađano. lanko koristi najemu Športi: m'kako se ne sme obnašati da itn Škoduje. — EirsknriUs li loaartasi J8v. Voaraj al js večja skupina naš h železničar jas; ogledala rudnik V spremstvu rudniSki* inSsfilr jer Je najprej šla na separacijo. kjer si Is osj^edala moderno pralnico pragaoapa as os> pa jo Ha skozi savan st sSESkuralsti ogledali še V fjttek 4k t m. otj 20 prodajanje sO Juto in ossstrasi smeje«. Freda-ks I^akijajie, ki ko ia psssdsjsjke slike, kami 8f risnm prikaaml aojaanjevsj, da ko predavanje Po pi sdsSjsssSj ko občni atbor zacijs Jagasi etnissjsjsjtov. Tetafe gssTiatlrtga Ljubljana, 3. marca Ohrani ođhor Di favne gostinske zveze je zasedal od 31. do 24V. februarja v Beogradu ter Js obravnaval vsa za gostinski stan važna vprašanja, predvsem se je bavi] s sanacijo gostinstva s posebnim o žirom na hotelirstvo ter je nekoliko spremenil svo-jeOasni po g ue t J mi carski zvezi sa dravsko banovino predloženi sanacijski načrt, ki je bil svoječasno predmet konference v trgovinskem ministrstvu ob navzočnosti odposlancev finančnega ministrstva, Narodne banke in privilegiranih državnih denarnih zavodov. Glavni odbor je tudi sedaj o tej sanaciji razpravljal na merodajnih mestih m dobil zagotovilo, da se jo bo v predloženem smislu izvedlo, ker ao dale pristanek neimerodaJnejSe osebe. Glavni odbor je odločil, da se mora sanacijsko vprašanje brezpogojno v tem ali onem smislu rešiti, da so si prizadeti člani popolnoma na jasnem. V zadevi trošar-nskega vprašanja je sklenil predlagati da se banovinska in občinska trošarina na vino In Zeranie znižata za 50<% in da se način banovinske In občinske trošarine Izvede na oodlagi sporazuma z banovinskim! gostllnlčarsk^mi organza-cijami hi prizadetimi samoupravnimi oblastmi. Obširno ja razpravljal tudi o predloženem načrtu za spremembo obrtner» zakona ter ugotovil enoglasnost v naziranjih vsega članstva. Ifar se tiče nadurnega flel« tn zanosTJtve ženskega osobla v go«t*nsk!h obrat'h so-glsSa glavni odbor s Izlivam! svnUb ra-stoonikov ki so jih podali na zadnji anketi v Sarajevu. Glavni odbor naproša nartalie rra*ovin?ko ministrstvo, da se izda naim*»n1 za 1 loto sanora sa izdsie novih gostinskih dovnvi Predvsem konstatira, da se ve?a število novih gostinsk;h obratov n^žle stopnje, ki so aa tur'zem brezpomembni. Izrekel se je tudi proti 'ziaji uredbe o klasifikaciji obratov In maksimiranju cen, ksr ne odgovarja dejanskem u stanu n^šeea hotelirstva tn bi se s to uredbo zooet ustvarile nove obveznosti, ko je eostmstvo že Itak v največjih poslovnih težkočah Na tej aeji se je določil dan kongresa, ki bo 10. aprila v Novem Sadu. Zaposlenost delavstva v Januarju Ljubljana, 3. marca Po statičnih podatkih OUZD v Ljubi ia ni Je znašal konjunkturni prirast zaposlenosti v januar jo 6299 delavcev ali 7.69%. Najbolj se ie povišalo Število delavcev v gozdno žniarski industriji in sicer za 1178 delavcev ali 18.28%, v tekstilni industriji zs 102fs delavcev alt 6.9R^>a. ▼ industriji papirja za B3l dela veev ali 48.13% itd. Omembe vredno konjunkturno nazadovanje izkazuejo le uradnie nad zemljo in &icer zs 312 delavcev ali 13.98» Nasprotno Je ps zspo*lenosi v eesiisksm pogledu z malimi izjemami nazadovala skoraj v vseh industrijah. Celokupni rezijski padec znaša 534« ali 5.71*/«. Nazadovala ie v prvi vrsti zaposlenost v eradnjah nad zem »jo in sicer za 2143 delavcev ali 52.64%. v sradnii železnic, cest in vodnih zsradb 7.a 627 delavce* ali 23.77V«, v tekstilni indu strili za 558 delavcev ali 3.4*2% itd. Po membnelieffa serijsk^ra napredovanja ne iskazuje v iannarju norena indu-triia. Pov. prečno število zavarovanih delavcev je zna-islo v januarju 88.242 in je bilo v nrmen z Januariam lanskega leta večje za 8290. Zaarega nad zadrego sa pustni torek Ljubljana. 3. marca navm je prinesla za pustni torek popoldne burko >Zedrega nad zadrego«. Noanan avtor. Irranc Streieher jo je spisal *n nam stnijal spomine na >Tri vaške svetnike«, a poslovenil jo je Ciril Kosmač, ki se je zaman trudil, da bi igro prestavil v slovensko kmetiško okolje Kajti vat dogodki, vse te osebe, vsa mi-setnoat igra ja neenaka morda med Nemci vanj približno modna ki verjetna, med pa docela nemogoča. Burka deluje a drastlčnostjo in ima isn, da zbuja smeh. n ta dobro-Is vanj pri velikem delu gle-8snofa prinaša zdravje, torej ja borka dotsrododla. Ker zrna več prav nonilrsslL vlog, dovolj komičnih koniirkim ozsiogov, so ae naši oiov lanko usjpedno uve-ljsanjaM aa aaU sm avojs kreacije dosti pri. dvoje eopatar-Juvanova in Nada Oa-dvooa hodih lan: Ančka Js natvno punče, m. Boltarjeva SC Nabloeka njena ne-l. Dranovec kmečki sto. a F. jen hlapec, tajni sta addtjotj huda lana. Zaklju-da stav hudi Sen* ukročeni in i vnatneta. Vseh aadreg to v andragl ja la poro m ns va, kaj naj bi se rekel ja bila prav dobra tn vprteo-T)0 B. Kreftu v vsakem po-andovolj va. Ivan Cesar je Pokma Juvanova tme-vaa naravon Koron Potokar-ln sveža natakarica Tudi ostale vloge so bile Žal, da ne znajo vsf hi anhavno d'alektične govo-jo sna Cesar; slasti S'melj fn Oarto književno iZreko m z vse-iapadeta ie ljudskega go- ▼ ttvtrnncu naalov >Otrok is zadrege« to samo želimo, da bi ivš dram! prmv iadatao pomagala m md.re.ge Burka bo našla svoje občinstvo, ki se teli nasmejali in s tern je njen prihod na repertoar opravičen. BJorkm srna v lavirnl* 1 mOv da bi nadi drami prav izdatno pc*» magala ia aadtrge na zxdrafc. Fr. a HUm čop Široka jsvnost žaluje damas za enisj naj-idealnejiih iufnslovenakih mož, splošno priljubljenim velikim nacionalistom, upravnikom carinarnice Miho Čopom. Kruta smrt ga js iztrgala iz vrst šivih v najlepših moških lotih, ko ja bil ie poln oarolemenitaj-ših načrtov. Pokojni Miha Cop je bil rojen L 1888 na Blejski Dobravi. Gimnazijo je študiral v Kranju, kjer je L 1907 maturira1, nakar se je vpisal na vseučilišče ns Dunaju m nato v Pragi, kjer je Študiral pravo Ob izbruhu balkanske vojne je 1. 1°12 odse' v črno goro ter vstopil kot dobrovoljac v črnogorsko vojsko. Udeleži! se je bitke pri Tara-bošu. kjer je bil ranien. Za svoje junaštvo je preje! črnogorsko odlikovanje, nakar se je vrnil domov a se kmalu spet odpeljal v Beograd kjer je na tamošnji univerzi nadaljeval pravne študije Svetovna vojna g* je zajela spet doma. kier %o ga Avstrijci takoj spočetka kot navdušenega pobornika jugoslovanske ideje zaprli. Na l:ub!janskem Gradu je v družbi Ivana Cankarja ter drugih sotrpinov presedel celi dve leti L 1916 j« moraJ k vojakom, pa je bil kot politično nezanesljiv večinoma konfiniran v Lebnngu ter drugod Po ra/sulu Avstrije, ki ga je tako željno pričakoval, ie takoj vstopil med koroške dobrovoljce tn se boni kot poveljnik oddelka pri Sv Jakobu v Rožu, pri Pod-rožčici ter na Golici Sele po nesrečnem plebiscitu je borbeni nacionalni delavec pričel misliti nase in na svojo eksistenco. Vstopil je v carinsko službo, kjer je kljub vrednim zaslugam moral doživeti razoča--anje. da mu niso pnjnaii vojnih let. Kasneje je postal upravnik carinarnice na Jesenicah, kjer je doživel us»odo vseh slovenskih ljudi: ko si je nekoliko opomogel ter si priboril boljši košček kruha in mirnejše žMjenje. je prišla ponj bela žena Na Jesenicah sc je pokojni Miha posvetil zlasti delu med alpinisti, smučarji tn Sokoli. Bil je 10 let predsednik Turističnega kluba Skale. S svojim zgledom je vzgojil odličen rod plezalcev in smučarjev. Vsi. ki so ga poznali, ne glede na politično prepričanje, so Miho Čopa cenil in spoštovali. Bil je avtoriteta krepka izdelana osebnost, skratka kremenu značaj. Pokojnik je bolehal dobro leto; zavrat-no bolezen — rak v grlu — pa je prenašal vdano in junaško. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v petek ob 4. popoldne na jeseniško pokopališče, + Vojnim dobrovoljcem! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obvešča ve rvoie čUristvo, da jVesela fikotac in »Princesa Marjeta« Splošno žensko društvo: predavanje dr. A. Ferenčaka »O negi ženskega telesa« ob 20. v šentjakobski šoli Pedagoško društvo: predavanje g. Dra-gotina Cvetka >Nove poti sodobnega muzi-kalnega vzgojstva-^ ob 18. v dvorani mine-raloakega instituta na univerzi DEtURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta. 6. Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta. «/ Navadno občudujemo n&ie narodne noše na razn;h elitnih revijah, ki fih pri na* prireja Jadranska straže. Narodne nof ocenjevanju prvo nagrado. Vprašanje, ali spadajo narodne noše med pustne šeme. menda ne potrebuje komentarja. Gospodje, ki so priredili maskarado, bi lahko sami ugotovili, kaj je maska in kaj narodna noša. Uradno vremensko poročilo z dne S. t. m. R»te*e-PlanJoa, 870 m: —6. pooblačeno. mirno, 90 om snega, sren, skakalni-u^rabne. Kranjska gora. 810 m: —5, barometer se dviga, 50 cm snega, aren, ??.r.kali5če uporabno, Dovje-Mojstrana, 650 m: —1, oblačno. 2-t am osrenjenega snega. Vršič, Krnica: 200 cm snega., pršič, Senjorjev dom, 1522 m in Pesek, J38? m: —2. pooblačeno. mirno, 3 om novega pršiča na 90 podlago. Koca pod Kopo, 1377 m hi Kremžarjev vrh, 1161 m: —1. pooblačeno, vetrovno, 120 on anega, snež', Ribnica na Pohorju, 715 m: 0, pooblačeno. mirno, 40 om južnega snega. Rimski vrelec, 530 m: 0, poblačeno mirno, 55 cm južnega snega, Dodatno poročalo z dne 2. t- m. Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: -4. ob-laftno, dežuje, 30 cm jutoega snega, Gorjuse, 1000 m: — 5, pooblačeno, mirno, 70 om Južnega snega, Kofce, 1500 m: —2, oblačno, severovzhodni veter, 90 cm južnega snega. Nevaren požar Ljubljana, b. ma^rca Dopoldne ob 9-13. so bili gasilci telefonic-no pozvani na Gosposvetsko cesto, kjer je izbruhnil nevaren požar v trgovini Staneta Derganca, tik kavarne Evrope- V trgovini ;3 eiksplodirala poeoda z bencinom. Ogenj so ie naglo razli ril in pre5el na razne čopiče, omela in druge predmete. Nevarnost je bila tem vsčja. ker je bilo v trgovini tudi več drugih posod z bencinom, terpentinom ir» drugimi lahko gorljivimi snovmi. Ga?il;'i, ki so prihiteli pred trgovino z orodnim avtom Ln me/orno brizgalno, so pogasili požar z aparati na peno. Skoda znaša nekaj 1000 din, ki pa ie krita z zavarovalnino. Težka prometna nesreča Trata, 2. marca Včeraj, nekaj minut pred 20. uro, vprav v času, ko so ljudje vse vprek hiteli na praznovanje pustnega torifca, se je pripetila blizu- škofjeloškega kolodvora, na Kc-lodvorski cesti huda prometna nesreča. Prava sreča v nesreči je. da ni bilo človeških žrtev. Iz ftkofje Loke je voz l na Trato tovorni avto, da bd se založil tam z nafto in nadaljeval vožnjo proti Gorenji vasi. Kakor pravi gospodar, se je polastil vozila samovoljno njegov uslužbenec Janez N., ki nima šoferske leg timacije. a se na Šoferski izpit pripravlja. E>o nesreče na široki, ravni odprti cesti skoraj gotovo ne bi blo pri6lo, da se nista mahoma pojavila iz teme dva moška, ki a ta se peljala oba na enem kolesu. Janez se je hotel kolesarjema ogniti in ju prehiteti, v ta namen je zavil z. avtom na levo ln nesreča je bila tu. Zadnji del avta je trešči ob kolo in oba kolesarja sta zletela s ceste na njivo, avto sam pa je zavozil na kup gramoza ki preko njega čez jarek odsko-čil več metrov pe zraku in ril nato še okrog 20 m dalje po mehki zemlji med jarkom in njjvo. Medtem se je zaletel v telefonski drog in ga odbil kakor vžigalico. Od silovitih sunkov je seveda a»ato pošteno pretreslo. Popokale so šipe, zlomil se je volan in tudi sicer je sprednji del avta zverižllo tako da ima lastnik okrog 6 tisoč din škode, že lani Je imel gospodar s popravili svojih avtov stroškov 90.000 d'n Razbiti avto So seveda takoj obsto-piri ljudje, a Janez sprva sploh ni mogel spraviti besede iz sebe — tako je bil preplašen. DobS! je le par manjših prask. Izmed kc4ssarjsv se enemu ni pripetilo mc hudega, drugega, delavca Iz tovarne Iu-teks. Hoenana, pa ao odpeljan ž Vebro-vtm avtom najprej v Škof jo Loko, hi po I zdravniški poznoči v Knirlcn. 9tra 3 Tudi Vam BO UGAJALA CBN A. §£ BOLJ FA MAKOVO« SAMIM BLA4JOV Oglejte si lih! manufaktura KOMANDITNA DRUŽBA MESTNI T S C 17 DNEVNE VESTI — Pserreb SikoJe Fallerja Nikola Faller. bi vsi doiaoletnj ravnatelj i Zagrebu in upravnik izledSSieca t Osijeku ugled— iiri-gsavt zagrebških pev*ki& društev in la^reb-žiji h i harmoničnih kono-r:o\, |> biJ vcersj v Zjk&xje\ j pokopan s največjo častjo, ki so jo veleza^lužnemu pokojniku izkazali Narodno kazališta, hrvatska pevska m kulturna društva. Pokojnik je tudi v Ljubljani diri Si ral ▼ začetku vojne vee opernih predstav, h jt prirediš zagrebška opera v našem opernem a j Bil ;e zv*t r rijateHj na- šega skladatelia Viktorja Parm^. čigar opere ia operete je vprizarjal v Zegrsbn večkrat, kakor so jih vprizarjali v Ljubljani-Pokf - relief jp imel med StsansasJ nmov. Ijev in ssakasa* ki ohranijo va bas ve Ireea. duhovito Saljiveca moža in odlične«* znanstvenika v toplani spominu. Pil ;p kraeen človek, neoopisno dobrega srca Bo*i- mu lahka i**mlia! — Narodna banke bo razširila prlMoj-no&t podružnic glede kredita. V svojem poročilu za lansko leto naglasa upravni odbor Xar -ir.e banke da bo v kratkem razširjena pristojnost njenih podružnic g'ede dovoljevanja kredita. V bodoče bodo lahko tudi manjša podjetja in poedinci z manjšim iastn m kapitalom dobivali kredit od Narodne banke. ■"»KINOUNION,ul Dane« premiera ob 1«. 19.18 in JI. 13 Mr Deeds , mater dio MILIJONAR - DOBROTNIK Xajduho\-itejii film sezone! Film že-nijalnega režiserja Capra, ki ga bo intelip* nra gledala z enakim veseljem kakor najAirsa publika. Vsak bo navdušen! V Beogradu in Zagrebu so ljudje v kinu pioskah od veselja CUUsl f OPER — JEAX 4RTHUR ias9a«aK»asssassssssssssjBjBsjBssssssssajBssassssx — Krst naše nove vojne ladje. V sredo SO. t. m. bo krščen in spuščen na morje torpedni ruSilec »Zagreb*. Svečanosti bodo pri asStvim ali vse ed niče nase vojne mornarice. Cerk\-ene obrede bo opravil zagreb- Ikj nadškof dr. Stepinac. kumovala bosta r . i vojnega min stra ga Maric in 1 rrebski župan dr. Pejičič. V okviru te ? bo odkritje dopisnega kipa po- luikSEiiiu pr-^-i-edr.iku Jadranske straže Juraju Bianchiniju ob 10-Ietnici njegove smrti — rVazadovanje izvoza živine Iz naSe dr- Jave. Po uradnih podatkih je izvoz Živine iz naše države v januarju močno nazadoval- Leto*« smo izvozili v januarju samo "403 gla* .e, lani pa 809S — Prisilna zdniz**nta fndn-strljcev bodo . ukinjena"? - Jugoslovenski Kurir* poroča. da bo trgovinski minister dr. Vrbanič k lz-praneimbam obrtnega zakona predlagal, da se iik'r.-■- — sđruSenJa. industrijcev. ker obvezno ČTansfvp v Zvezah tndustrijcev ni potrehr. - t na zavednost samih m-dustrijcev V nekaterih industrijskih krosih so pa mnenja, da so pri nas tudi taki Industrije! k' gledajo na državo kot na cbjekt eksploatacije. — N'fn i loJav,* raieea pomorstva. Na£ po-r' <* zop.»t v zastoju. Posebno /T' v ifimIssjmiju Paro-t*od tr iK -o Bssfaif vzeti več parni kov iz protnebj Zadnje ini ie bilo ▼ splitskem pristao len vel |jrfck:h 'ovomih nernikov in ptafi sc res tovora Kriza v pomorstvu ni zadela samo nali h. '*»mveč tudi paroplovne družne d----z;ri iržav. — Nov erob Komaj s« je zaprl grob za Jankorr. :l:r.adom. že je kruta srort iztrgala iz vrst i:j>Tgnifov nase tiskarne novo žr*.ev po daijiem bolehanju je 1. mar- ca. bas rta svoj god preminul stavec g Albin Zidan. Pokojnika, starega komaj 44 let. Se je bila lotila za vratna morilka je-tika. Bolezni pa je dolgo vat rajno kljuboval in se n vlegei tudi ne potem, ko so zdravniki izgubil; vsako upanje. Prerano umrli Albin Zidan je bil pravi Ljubljančan, vedno vedrega duha in zdravega humorja. Bać zarad, svoje živahne narave je bil tako zelo priljubljen ne sazoo mod svojimi stanovskim: tovariši, marveč pn vseh. ki so ga poznali. Kot tipograf se je izuči! v * tajski tiskarni nakar je afs> ŽH črni umetnosti po raanih tiskarnah, zadnji dve leti pa je bil zaposlen v Narodni tiskarni. Njegove ze*ns*re ostanke so položil na mrtvaški orter v mrtvašnici na Vidovdanski cesti odkoder bo pogreb na pokopališče k Sv KrsSu danes ob 16. Bodi pokojniku ohranjen btas; epornaco.! Žalujočim ostalim naše naJUkrenejie sosa-ije": — Slovenske knjige 1. Številka je pravkar izšla Revi is je po zunanjosti prikupi ji-va in vsebinsko p *tra in zanimiva. Naslov no >tran i? narisal ilustrator J. Pttkl. Sode-hiiejo pa lote Kranjc s krepko pisano novelo »Obraz v oknu«, ki se bo nadaljevala. Ladislav K i auta je pri« ne val pesmi v prozi >iz ietnikove eeliee*. Adam MilkovW a*Sno črtico sfii :mi otrok«, urednik Ivan Albreht pa uvodno besedo »Ob sibeli«. Med prispevki v vezani b*e»Ji vibu.iats pmuiiias4 zlasti »Polnočna pesem« io »Mdkic. ki ju je na pisai mladi, mnogo obeta kA JoSa deHgo Poles njega «o prispevati pesmi Ivan Al breht, Mirko Kunci f. Mak^a Samsa in Mari-jana 2*!'**7novs-Kokal' V rasla v ju »Z leh in ozar« so oTjfsvflena poročila o Mrzelovl knji in >Boe v Trbovljah«. Rs vi je novi »Zgodbe fccea r-oze« in G OtrnTSerfb pravljiesh »Beli ak»K. >*-a!oiba Siovenaka knjigac se je tako prav pri kupi ji vo predstavila sloveoski javnost in ii želimo obik> uepeba. Naročila spre tema Založba Slovenska knjiga v Kamniku. — Draštve kajigoveikib mojatrev drsvftke baaoiise v Ljubljani opozarja v«e ustanove — soie in * usma rje. da ja izvrševanje knji-goveskeiga in kartonainega obrta po nekva- .ranih c^-^Nah glasnom obrtnega zakona ?trogo pr«*povedano in kaznivo. Društvo bo proti vsakomur, ki bo zaloten pri šu&mar-tftvu navedenih d?l brez oi rt nega dovolila izvedlo kazenski progon. — GeraJdina Kart prispe v Zagreb. Prihodnje dni prispe v Zagreb znana filmska igralka Geraldina Katt. doma iz Ljubljane. V Zagreb pride a skupino igralcev dunajskega gledališča Josefstadt in nastopila bo v dveh predstavah v Biraoeauevi komediji Paradiža in Paul Geraldvjevi »Medeni tedni.< Geraldina Katt je stara šele 17 let, pa je kot gledališka in filmska igralka že zaslovela. V Ljubljani jo poznamo iz filma > Irena<-. Dunajska gledaliika skupina a Kattovo bo gostovala tudi v Novem Sadu. — Sneg po boaenHklh planinah Iz Sarajeva poročajo, da je jelo včeraj popoldne po bosanskih planinah snežiti. V nižinah imajo že več dni lepo toplo vreme kakor spomladi, po planinah pa divjajo snežni meteži. Na nekaterih cestah so tako visoki zameti da se js ustavil ves promet. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno, a stanovitno vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru in Zagrebu. Najviija temperatura je včeraj znašala v Splitu 12, v Mariboru 10.5. v Zagrebu in Beogradu 9, v Ljubljani 7.5. v Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.1, temperatura je znašala 0.0. — Trije ponesrečenci. Iz Domžal 90 včeraj prepeljali v ltubljansko bolnico 32 letnefra delavca Franca Hribarja, zaposlenega v Medieev* tovarni, ki ?» je pograbil transmisijski jermen. Hribarja je jermen crv gnil v zrak. nakar je padel na tla in «e huđo poškodoval po glavi in po Životu. Delavec Karol Vrabec stanujoč na Vi- ču. js včaraj delal pri eirkulartd kjer mu je odletelo v glavo tefiko poleno. Na kirurški oddelek bolnice so anoči prepeljali tudi 321etno poapstnikovo Seno Ange-lo Pinftevo iz Rov pri Zagorju, na katea-o se je podrl zid ter jo podsjul Pirceva je dotoua poškodbe na glavi in po životu. — Smrtna nesreća na nemški kri žarki Emdffl«. Nemški častniki in moštvo s kri- žarke >Emdene. godrnjajo, ne zaleže pa itak nič. —lj Obleka, perilo in obutev za reveie. Od meseca Januarja zbira mestno poglavarstvo vsako s r ? d o na Vodnikovem trgu pod snomenikom Mare otleVe. perilo in obuta«?. Kar darujejo občani, to razdeli c^ocialni urad m?d reveže, ki jim Ja rovan i predmeti zelo dobro služijo, zlasti sedaj v mrzlem letnem Sašu. Ljubljanski občani so vabilo ob*ine razumeli in radi darujejo blaajo, ki 2a nujno ne rabijo več. Zato se vsem darovalcem martna občina lepo zahvaljuje in vabi Se druire. da posnemajo njih vztfjed in prinesejo ob sredah pred Vodnikov spomenik uporabne kose oblek*, perila ali obutve in jih izroče tam pooblaščencu občine. Onim, ii so meseca januarja in februarja že kaj darovali in onim. ki bodo š? kaj darovali, sporoča mastno poglavarstvo, da je v teh mesecih prejelo 36 kosov obleke. Si kosov perila. 19 parov noesvie. I para corat. 18 parov čevliev. 7 parov snežk in zaloš. 4 kosa pokrival, 4 plasVfe. 6 jopte. 2 predpasnika ssj 26 kosov raznih drugih malih potrebAcVn. Vse to jp ialni urad razdelil med reveie. ki so darove hvslsino sprejeli. Prihodnja srede ae be aeset Trii le ibirasje pea*eae-ra blaga pred Vodnikevim spemeaikem. Po masajte razveseliti ljubljanske r^ve^e in m novo prinesite! _ —II Predavanje akademske skssine 8FD pod vodetvom g. ing. Fr. A- ^ina bo dre v i ob lg.90 uri ▼ »lektrotebn ični prede valni ci na tehniki liubljanake univerze. Predaval ho lov. 7a!okar Marko o sipekem rastlin* **vu Vsi akademiki so vabi jeni na zsnrmi-vo predavanje, ki js seveda vertopnin? prosto. -1 i V draitvn »Mu v Ljabljaai bo v ^^boto 5. marca t 1. v salonu pri >Levu< ob H9. uri rvefsr predaval g. Bagdaa Zo" ssaa, fin. or e hfpaeai is telepatiji, « katero se bsvi ie 18 let ter ima za seboj nešteto javnih nastopov in predavanj. Posnajo ga i je rs v LJnbtJSMi, tsssrvaf ta« v Zsajra*« it Beogradu. V w0mšB osssi bo psailasilal sna eksperimente v tesspatiJJ m kipsjoaL ki ffh imsifo na programo poktteni hlpoottsarjl, tsr potem na poljuden mafi nraikitt biarsa teH pojavov, trike poklicnih in tudi razne nevarnoafi. Gaji vrata noiiku-w to poučna to tudi labsuaa, Satani la prijatelji na zamudite lape asUftk* ter prl-dSte pnioos^emlno m tateav Tsaop vaetn prosa. -M Pedagssaa arasrvs v UaUjaai nrirsj-eti danes zvečer ob 18. uri v ilusšssi aaiss-raložkeca instituta na unrvarii (vbod pri-tlieje levo) prsdavanja )Hosa poti aodoimeam muzikainega vzgojstvse Prodavši bo g. Dra-gotin Cvetko, ki sa ja zadnja sass podrobno bavil a studijsm muzikalasaja vagojstva v PragL vsa, ki se zanimajo i 10, vijudno vabimo. Vstop zbora W iener Sangerkaaben je peljala po cdlem svetu. Od leU 1920 dalja vsako loto prirejajo številna koncertna potovanja po vseh kulturnih drlavah Evrope, ponosno so ie bili v Severni ia Južni Ameriki, njihova pot je prišla oeio v Avstralijo, kjer so prire-iili 20 koncertov. V Ljubljani so bili zadnjič Wiener Sangerknaben pred 9 letL Sedaj jih bomo zopeit slišali prihodnji ponedeljek, to ie 7. t. m. ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. S *deži od 40 din navzdol do 10 din so v predprodaii v kniijarni Glasbene Matice. —lj 6entjaKoMam so Jcoagli s najnovejšo Mornarjevo vesetoćgro »Njena velika ljubezen« prodoren uspeh. Očarljiva, nežna zgodba, fina veseloigra, polna nar bevnih situacij in humorja csrvaja m nav* duouje gledalce. Mnogi so si ogledali veseloigro ie večkrat Igro pouove nepro-kl eno poslednjič v soboto 5- t. m. oo 20.15 in v nedeljo 6. t. m. ob 15.15 kot popol-daneko predstavo. Kdor se bode od srca nasmejati, naj pose ti predstavi. —lj Društvo slove»a*4h likovnih umet-njkov bo imelo svoj redni letni občni zbor v petek 18. marca ob 18- uri v restavraciji Siarnič (kmečka soba) v l0m*ajani —lj Prijet tepar. Na glavnem kolodvoru so anoci prijeli 331etnega Ivana R, iz okolice Brežic. Mož jc poskuaal pri blagajni izmakniti nekemu podeaesskemu trgovcu denarnico, pri ceaner pa je smel amolo. Njegovo početje je opsada detektiv, ki ga je poklical in odvedel na stražnico. Aretiranec je znan žepar ia je odsedel it več kasni tudi v Zagrebu. —lj Popravek. Z ozirom na notico, ki ets io objavili v >Sloven$kem narodn< dne 38. 11. 1938., v Številki 46. na strani etospee S zgoraj, pod naslovom: >Ali lovi konjaČ tudi s pu^ko'?<. Vas prosim, da iivolite v smislu člena 36. zakona o tisku priobčiti r Vašem cenjenem listu na iet-mi mostu in v enakem tisku bledeči uradni popravek, odroma pojasnilo: Ob lanskem pasjem kontu-macu je izdala uprava policij3 v Ljubljani iK>moaiiku mestnega konjaca dovoljenje za nabavo lovske puške in tej pripadajoča oroft-ni list. Pomočnik mestnega konjema potrebuje lovsko puško tsdaj, ksdar vrli svojo službo na periferiji ali v okolici mesta, kjer ee cesto dogodi, da naleti na stekline gann-ne^ga pea, ki se pritspe a de*ele in «a % zaniko ni mopoce ujeti. V ta namen je imel lovsko pužko tudi pokojni meotoi konjarč in torej to ni ni kaka novost V četrtek, etae 24. t. m. popoldnd eo napravili konja&ki po-noeniki svoj službeni obhod po Barju in dolenjskem delu mesta. Pomočnik, ki ima orožni list, je imel ob tej priliki a seboj svojo lovsko puško, ki pa je tedaj ni bil prisiljen rabiti. Ni raa, da bi uporabljali poinofeiki mestnega konjaca pri lovljenju psov na Živilskem trgu dre^i ranega psa, ker ga sf>loh nimajo. Omenjeni dresirani pes je lart uake-2a policijskega uradnika, ki ie pred štirimi leti kupil mladiča pri konjaCu, h kateremu se zdaj večkrat zateče ali se pridruži njegovim podočnikom, ko opravljajo v mestu svojo službo; ker ima na ovratniku pravilno paejo znamko in je zavarovan z nagobčnikom, konjaški pomočniki nimajo vzroka, da bi ffa v vozu odpeljali « seboj. Nikoli pa se jim se ni pridružil na živilskem trgu in ga še nikoli niso uporabi« za to, da bi jim pomagal loviti druge pse. Z odličnim epo-Atovani^m predsednik: dr. J. Adlešič —lj Društvo >Taber<. Ih-evi ob 20.30. bo redni članski sestanek s predavanjem. Predaval bo g. prof. France Cepuder: Kaj in kako naj čitamo? Vabimo rojake in prijatelje. —li Ljubljanski Sokol ofcvee&a svoje članstvo, da p preminul njega dolgoletni član, brat Alfonz Ravnikar. Društveno odposlanstvo ga bo epT^rniio na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži temu odposlanstvu. Zbirali se bomo pred hišo žalosti Poljanska cesta 13, ob 16, uri. Blago-pokojniku easrten spomin. —lj Aktovka s »aml|ive v^bioo. Sradi januarja je spravil neznan moški v eni tukajšnjih mlekarn aktovko is svinjskega usnja, v kateri sta bili dve pisani molki srajci, par usnjatih rokavic ki pa •arnokrefi znamke >Rast * Gaaeor« ter pištola znamks '-Tefryversryar Budapeet«. Poleg je bilo tudi 13 nabojev za plltolo. Lastnica mlekarne ]e >e>daj izročila aktovko, na katero je mož ocividno pozabi] ali pa je ni maral odnesti polici i*ki upravi. Nase gledališče DR ABC A Začetek ob 20. uri Četrtek, 3. marca: Beraska opera. Red Đ Petek, 4. marca: Ob 15. uri: Veronika De-sssilska, Dijaika predstava po globoko zniisnlh cenah od 14 din navzdol Ob 20. uri: Produkcija plesne sole Mete Vidmarje ve. Izven Sobota, 5. marca: Zadrega nad zadrego, laven. Nedelja, 6. marca: Ob 15. url: Princeska ia pastirček. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Rdeče rose, laven. Znižane cene od 20 din na- ^tmederjek, 7. marca: zaprto OPERA , Začetek ob 20. uri Ostrtek, 3. marca: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek Petek, 4. marca: zaprto Sobota, 5. marca: Grofica Marica. Izven Znižane cene Nedelja, 6. marca: Ob 15. uri: Helteja. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Tosca. laven. Znižane cene Ponedeljek, 7. marca: zaprto Torek, 8. marca: Jakobin. Premiera. Pre-mierski abonma »Grofico Markam, najboljših in najlepših operet vsega starejšega operetnega repertoarja se vprizori prvič v letošnji sezoni v soboto, dne 5. t. m. po znižanih cenah. V naslovni vlogi nastopi ga. Poličeva, ki je imela pred leti v tej vlogi velike uspehe. Na novo nastopijo ga. Smerkolova, g. Gorski in g. Sancin, ki nastopi kot Penlžek, Ostale vlogt: gg. Peček, Rakarjeva in Zupan. V torek 8. t. m. ho premiera Dvorakove opere >Jakobinr-»fakove glasbi. V posameznih vlogah nastopijo: gg. Ribičeva, Nollijeva, Marjan Rus kot gost. Banove , Janko, Kolacio, Marčec irt Petrovčič. Muzikalno vodstvo ima kapelnik Neffat, režijo prof. šest. Premiera je za premier, abonma. Oh ene.n je premiera r proslavo umetnic Male antante, ki otvorijo v nedeljo, dne C. t. m. v Ljubljani svojo slikarsko razstavo. SPORT Štafeta* ia skakalna tekma t ifcfejstraai Stafetna tekma za savezno prvenstvo 4 X tO km: Start ob 8.30 (po prihodu ljubljanskega turistovskega vlaka), žrebanje pol ure pred startom. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave se sprejemajo še na dan tekme pred startom odn. pred žrebanjem. Za to stafetno tekmo vlada v vseh smučarskih krogih veliko zanimanje in bo udeležba prav »otovo nad pričakovanje zadovoljiva, — tembolj, ker obhaja smučarski klub T^ovje-Mojstrana 10-letnico svojega uspeinegra delovanja. Vabijo se vsi klubi na udeležbo. Tekma v skokih v t razredih: V nedeljo «. t. m., torej Istega dne popoldne se vrst na mojatranski — prvi jugoslovanski skakalnici tekma v skokih in sicer tekmujejo v I. razredu nad 15 let stari in v TT. razredu mladina. Start: ob ca. 14. uri, žrebanje 1 uro pred startom. Ob 17. uri se objavijo v hotelu Triglav V Mojstrani rezultati tekem in razdelijo se darila, katerih je mnogo. Pestra kolesarska sezona Po dokaj živahnih zimskih športih, ki se naglbJjejo h koncu, pridejo spet na vrsto kolesarji — športniki prasne ali blatne ceste. Kakor čujemo, bodo imeli ti cestni atleti letos dokaj pestro sezono, ki bo tudi med širšim občinstvom vzbudila nekoliko vec zanimanja kot pa doslej. NajpomembnejŠa kolesarska prireditev bo letos brez dvoma proslava 50 letnice slovenekega kolesarstva. Lani v decembru je poteklo 50 let, odkar je bil v Ljubljani ustanovljen prvi kolesarski klub in je bil s tem postavljen temelj za razvoj tega najstarejšega slovenskega športa. Zelo pisana in zanimiva je kronika delovanja naših prvih kolesarjev, ki so bili v primeri i današnjim stanjem prave bele vrane. Da bo širši javnosti vsej nekoliko te kronike znano, se pripravlja ljubljanska kolesarska pod-zveza, da o priHki proslave tega jubileja izda nekaj pomembnejših podatkov naših kolesarskih veteranov, katerih večino že pokriva črna zemlja Ta jubilej namerava omenjena podzveza združiti z večjo popoldansko cestno dirko in pa s popoldanskimi dirkaliSčnimi dirkami. Se pred tem jubilejem, in sicer dne 24. aprila, se bo vozila običajna »Hermesova« krožna vožnja na podutiški progi, ki jo, kakor žc par let sem, tudi letos vzdržuje g. inž. Karel Jax. Dalje se na »Komarjevo« obeta večja »Hermesova« dirkališčna pri- reortev, ki jo financira g. A. Fuhr, zastopnik tovarne »Diamant-\Verkecc. Za to prireditvijo sledi proslava 20 letnice obstoja Železni carskega športnega kluba »Herme- aa«, ki bo najbrž septemoaa aano. Kmalu z« to bo spet »Hormosove« sorska dirka na Turjak. Med temi prireditvami bodo |e Cestne dirke drugih naših kolesarskih društev in klubov kakor: »Savcs, aLjubljaoi-ee«, »Zarje«, »Vrhnike«, »Dolenjca«, novo ustanovljenega »Edinstve« itd. Na naših delegatih, ki bodo letos IH na redni občni zbor Kolesarske zveze v Zagreb, leži dolžnost, da prinesejo letos v Ljubljano se dir-kaHščiio državno prvenstvo, ki je lani po obojestranski krivdi izostalo. Potem je tu še juniorsko in glavno državno prvenstvo ter za kakega slovenskega dirkača še udeležba na etapni vožnji jugoslovensko-bol-garskega večnega prijateljstva, ki bo, kakor lani, tudi letos na progi Beograd—Sofija. Iz opisanega se da sklepati, da se naši dirkači ne bodo imeli kaj pritoževati, češ da jc premalo prireditev, kjer bi ss mogli udejstvovati. Ta letošnja nameravana pestrost sezone je vlila korajžo ruda nekaterim takim dirkačem, ki so pred leti iz tega ali onega razloga obesili kolo na klin, tako da jih bomo že v prvih letošnjih dirkah spet videli na startu. Ne bo jim Slo sicer v začetku gladko od rok, a polagoma in a sarr'»zatajevanjem s« jim bodo udje ie razgibali. * — Jugoslovanski zimsko športni saves — složbeno. — Redna r*1'"! ma seja upravnega od bom ho dircv; ah 2v. v savezni pisarni, TyrŠ3va cesta i/TV levo. Rndi važnosti dnevnega reda ie udeležba veejS odbornikov nujno potrebna. Wi \w fo»xnot — Sestanek v$Hi odbornikov kakor tudi sinipatizerjet" za proslavo 54Me*nire slovanskega kolesarstva, ki je bil na prvem sestanku določen za ponedeljek, dna 7. t. m., bo v petek, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer pri sNovem svetu t. K čjm večji in sigurni udeležbi vljudno vabi ljubljanska kolesarska podzveza. Iz Celja —c I*redavanje čeSko^ovaAke^a kojtm- Ia v Celju. Jugoslovenska-ČeiikoslovBSka liga v Celju bo priredila v sredo 9. t. m. ob 20.30 v dvorani kina »Uniona^ predavanje z zvočnim filmom o Češkoslovaški v vojni in miru. Govoril do konzul CSR, v Ljubljani g. Minovskv. Vstop je prost. Opaža r jamo na to lepo i zanimivo predavanje. —c Fradnt d«n Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v pos v e tovainici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Dodaten pregled motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana., bo v ponedeljek 14. t, m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu in aicer od 10. do 11- za. mesto Celje, od 11. do 13. pa za celjski srez. Ker je to edini dodatni pregled v Letošnjem prvem polletju, naj lastniki motornib vozil pripeliejo avoja vozila brezpogojno k pregledu, ker bodo sicer morali peljati vozila na pregled v Ljubljano. K pregledu na/} vsakdo prinese a seboj pred-pisane dokumente in kolek za 100 din. —c NTapad in ne*re^a. V ponedeljek je nearaan moški napadel 321etnega pekovskega poslovodjo Alojza Koprivca a Planine in ga zabodel z nožem v deano stegno. V so'boto je cirkularka zgratrtla 28 letnega delavca Karla Bobnarja iz žepi ne pri škof ji vasi za levo roko in mu odrezala kazalec. Poakodovanca se zdravita v celjski bolnici. —c V celj**i bolnici je umrla v sredo 71 letna žena cestnega pometača Marija Seitlova iz Celja, v Košnici pri Celju pa je umrl v torek 74letni delavec Janez Breznik. Z Jesenic — PretlptiHtovanje: Spričo viaokih davkov in taks na plesne prireditve so letos iste po gostilnah in manjših lokalih skoraj docela izostale. Največ prireditev je bilo v Sokolskem in Delavskem domu, kjer ao velike dvorane. V Sokolskem domu je bilo v vsem predpustu sedem prireditev, ki so bile vse prav lepo obiskane. Rekorden obisk sta imeli plesni prireditvi gasilske čete KID in fantovskega kluba. Na prireditev so prispeli plesalci iz raznih krajev Gorenjske in tudi iz Ljubljane. Zastopani so bili vsi sloji od gospodarstvenikov, do zastavnih oficirjev, elegantno oblečenih dam pa do sezonskih delavcev in služkinj. Na vseh prireditvah je bilo prijetno in veselo. Mir in red se ni kalil nikjer. — Živahno vrvenje v Sokolskem domu. V zadnjem času je telesno vzgojno in prosvetno delo pri Sokolu močno poživelo. Sokol ima sedaj lepo število dobrih telovadcev in telovadk, ki se bodo lahko krepko uveljavili pri župnih tekmah in na vseso-kolskem zletu v Pragi. Telovadci ae pridno vežbajo za akademijo, tekme in javne nastope. Godba na pihala in orkester sta pridno na delu in tudi gledališki odsek je pripravil pester program, le moški pevski zbor nima nikogar, ki bi ga spravil na tisto višino kot je bil pred leti. Lep tiar: Zgodbe brez groze MALI OGLASI 00 £a Dtaaueue odgjuvuae gleda Dto Li—v p treba prilottu RAzno Pomladne novosti! vseh oblačil, sport, kampra, obleke, pum parice, perilo itd. najceneje PBESKIB Sv. Petra cesta 14 POUK POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din 37-LETNA GOSPA želi nesebično prijateljstvo blage duše. Ponudbe neanonimno pod >Melanholija« na upravo >Slov. Naroda«. 622 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STARE RABLJENE ZABOJE raznih velikosti, kakor od tobaka, vžlg-alic itd. stalno kupujem. Prešeren Ivan, Kranj. 630 NAJBOLJŠA JUU>I*?*XA REVUA }e NAS VAL SPOREDI evropskih radijsUk postaj novela, modni pregled, novice ia filmska smotra, iy s/sedal UPRAVA: LJubljana, m 3970 »m 4 »SLOVENSKI NaKOIV, eetrtak. S. narea 1138 Stev. 50 Pocenitev sirovin krize? Ljub 3 marce. Gospodarski strokovnjak; posvečajo pocenitvi »rov m zadnje čase pooebno po-»njofi Stran pred gospodarsko knzo nam lež: še vsem v kosteh, zato tudi posvečamo gospodarskim pojavom mnogo večjo pozornost kakor pred 1. 1930. V letih krize so ee tfUadUca precej spraznila m ko »p j« Lazu zač^l grwrpo se gospodarski etrokovnja« začeti bati no^re krize tudi zaradi tega. ker je produkcija r.rovin že presegala povpraševanje. Da lahko v resa ci govorimo d nadprodukciji sjtrvm, nam kaže pav-°^-^_a. ozdravi jenja Se ne smemo pričakovat' Posebno značilno je, da se je pretekli teden pocenila večji-a surovin, n amatere vrste ceio znatno. V Evrcpi tn Am ar.ki to se pocenile nekatere ž tance \ plenica». Cese kaviuku so se vedno v opadanju kljub r^>— ^repom zadue čase. Poceni-1? so y . u^trij-I-e surovine ia nekateri prc-Iuk* ake mrmnrrije (sladkor) in r r-lj-r-o- _- • ; - Pšenica se je pocenila na nekaterih tržiščih v Evropi in Ameriki zadaje čase t v enem samem tedz,u > za 0.3» ». Izjema je CSricaao. kjer se je pšenica podražila t aa 17*Kome* se Je pocenila na raznih trtečih od 08 do 4» fc Sladkor se Je pocenil v Londonu za 9.4*/«. Pocenila se Je tudi kava, m a*oer pemtazno sa 1« Med živili je treba omeniti tudi pocenitev masti na ivetovnb tržiščih; fneea 03» ♦. Žeto se je pocenila soja (London) in sicer za 10.1« s Predivo a? Je pooeoLto v Loortoau za 7.1* kavčuk pa za 7.5* *. Značilno je. da vlada popuščanje na vseh blagovnih borzah: akcije so se pocenile skoraj na vseh svetovnih borzah pretekli teden. Kljub vsemu ee pa niso pocenile va« sirovine. Dobro se drže zlasti cene kovin, ki Jih bodo velike države — posebno Anglija in Francija — adaj rabOe ie v večji meri zaradi pomorskega oboroževanja. Na denarnem trgu pa ni nobenih resnih znakov- gospodarskega poslabšanja Obratna mera se Je znrfialR v Neme Ji, Franciji. Angliji itd. Pač pa budi resne skrbi kriza francoskega franka, ki £e ve-etno ni čvrst. Deficita đržavn« blagajne ne morejo zmanjšati kljub vsemu prizadevanju. Noben h izgledov tudi ni, da bi kmalu prišlo do uvec-tie devizne kontrole, najsi je se tako aktualna. Francoski go-FT^darski strokovnjaki mislijo, da se državne finance lahko popravijo 1« s pove-C-3Tr;em pplosne deUvnosta. Toda povečati industrijsko delavnost ter poživeti gospoda rsrtvo je prav tako težko vprašanje, kakor uravnovoženje državnih financ, odnosno nj ju mogoče obravnavati vsakega Vznemirljivih zneskov v svetovnem go-t—-iarsftvu je torej vsekakor dovolj, da je r-ijazen pred njimi upravičena ter da moramo govoriti se vedno o splosn. negotovosti, ki se ie povečala že ob koncu lanskega ]eta_ Samo po sebi se razume, da na gospodarstvo zelo vplivajo svetovne politične razmere, ki povzročajo zadnje poseono zmedo. Dokler ne bodo r> 1 prav. ena trenja ob Sredozemskem morju in dokler ne bo pogaeen požar na Daljnem vzhoda, ne smemo pričakovati tudi konsolidacije svetovnega gospodarstva Mnogo znakov pa kaže. da bo letošnje leto posebno usodno za razvoj svetovnega gospodarstva. Prvi milijon kanadskih petorčk V maju bodo stare šele iliri leta« pa m ie ntalifoiiarlte Vlada države Ontario je imenovala posebno komisijo, ki pazi na Dioonove pe-torčke in ščiti njihove interese. Komi«-ja je nedavno predložila vladi poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Od pogodb s filmskimi in radijskimi družbami, od tan-tijem za razae prireditve in od tujskega prometa ter iz obresti in dividend se je nabralo 1.226.148.39 dolarjev. Nasprotno »e je pa porab lo za zgraditev hišice, za pače Ftreznicam. za upravo premoženja in za zdravniški honorar dr. Dafoeu, ki nadzira petocčke že od njihovega rojstva. 119 847 17 dolarjev, tako da je ostalo Se 1006 321 dolarjev čistega dobička. Kanadske peterčke imajo torej že nad en milijon dolarjev skupnega premoženja. < c-p~av se niso stare n ti štiri leta. že za svoj tretji rojstni dan lani v maju so imele seotre Dicnnove 861.148 dolarjev premoženja in kakor vidimo, nii-fcosvo imetje narasla, tako ia bo imo'a vsaka najmanj en mil jon lastnega premoženja, ko bodo godne za možitev, se-v?da če se bodo dohodki tako hitro steka-h kakor doslej. Sestrice Diortnove res pridno služijo dolarje, čeprav se teza niti ne zavedajo. Ob lepem vremenu prirejajo poleti vsak dan po dve predstav, to se pravi pojavijo se dvakrat na igrišču pred hišico, ki so ga dali za nje zgraditi nji- hovi skrbni varuhi. Tam jih lahko radovedneži opazujejo s posebne v ta namen določene galerije. Storjeni so bih že ukrepi, da bi deklice n? vedele, da velja pozornost radovednežev njim. ker bi to slabo vplivalo na njihovo vzgojo Predlansk m je prišlo grlelat Kanadske petorčk p 450 000 radovednežev. Lani je bila sezona še ug^ir^e čr->rp/pni niso pokazale, kajti ljudi zanimajo asmo. če so skupaj. Vstopnina Sf> sicer ne pobira, temveč samo piostovoljn- prispevki. Pa tudi tako se na'oere na leto mnogo denarja. Sestrice Dionnovp ti ne bi'e navezane na te dohodke, toda njihov rojstni kraj Ca!-lander bi brez njih n* imel dohodkov. Sedaj so pa polne njegove blagajne, ker se Je razvil izredno živahen tuiski promet. Kadove-mež'. ki so prt*h gledat petorčke, so pustili v Callanderu že 10 milijonov dolarjev, kar je za tako majhen kraj l«p donos. Za petorčke so pa važnejši dohodka od filmov. Ameriško občinstvo neprestano zahteva filme z njimi. Za Evropo, ki se neposredno ne zan ma za njihovo usodo. Di taki filmi ne bili primerni Lani je prišel v Evropo film o kanadskih petorčkan. pa ni dosegel posebnega uspeha, ker ev- občnstvo noče po cele ure gledati samo prizmo v is življenja teti sicer rjubkih sestric. V Ameriki pa pomeni to vedno razprodane predstave. V treh letih so izdelali s petorčkami 24 filmov, od ten ova dolga, tako da zadostuje vsak izmed njih za običajne predstave. Po prvem uapehu so sklenili producirati okvirno pogodbo, ki zagotavlja petorčkam četrt milijona dolarjev dohodkov poleg v .šokih tan ti jem. Skoraj enako važno glede dohodkov kakor film so reklamne pogodbe, za katere mm varussu urad poseben oddelek. Dovoljenje uporabljati slike petorčk v trgovski reklami za gotove izdelke je treba drago plačati. Toda velike tvrdke &e za to zaščitno znamko na ravnost pur jo. 2e adaj donaaa reklamni oddelek letno nad ioo tisoč dolarjev. Pri teui ee pa petorčkazn ni treba bati itnralfseijii kakor drugim ču-deaihn otrokom Njihovi dohodki bodo naraščali od leta do leta, dokler ostanejo sestrice skupaj. Sestrice Dionnove so bile rojene v maju 1934. Njihov oče je siromašen farmar, ki se v začetku tega obilnega božjega blagoslova v družini ni pooebno veselil. Toda deklice so ostal« žive brez njegovega prizadevanja in zdaj. ko se Je položaj temeljito izpre.menil, bi rad farmar Dionne iz-pođbdl sodno varuško pravico, ki si jo je zgovorfla država Ontario s posebnim zakon cm. Roditelja s^cer dobivata od dohodkov petorčk toliko, da lahko brez skrbi živita in da sta ustanovila v Callanderu zelo donosen lokal. Toda Dionne bi imel raje v rokah vse mil Jonsko premoženje. Proti temu je pe storila vlada v svoji previdnosti učinkovite ukrepe Dohodki petorčk se skrbno upravljajo v varuškem uradu in preti zagonu, ki ga je parlament pred leti pravomoćno zglasoval brez ugovora roditeljev, ni pravnega leka. V on-tariistkem parlamentu ie bil sprožen predlog, naj bi se z velikimi dohodki te dru-žmice storilo kaj tnd: za m^.oge siromašne trojčke t« d<*?ele. tokrat** na otrocih, toda ta pre-J}or "-e bil o-";klovj^-n Ontario brani Jastni^eke pfatviee petorčk z načelom sJs3o*ak' ivopti prvotne lastnine. Zan niiVn ie. da je dobil razmeroma malo od te^-a zlaiefa oežja dr. Dafoe, ki skrbi za petorčke od trenutka, ko so prišle na svet in ki mu je neteakšna živi jen j-Fka naloga ohraniti jih pri življenju. Opustil je celo svo;o privatno prakso, da se je mogel ves posvet ti petorčka.m. Računski oddelek va.ruškega urada izkazuje za vsa leta kot honorar dr. Dafoeu 4597.17 dolarjev, kar gotovo ni mnogo, čeprav ima zdravnik stanovanje in hrano v vili, ki jo je država zgradila pe- ^rčka.m in ki so jo slednje ta čas seveda že platale. Dr. Dafoe hoče skrbeti za petorčke. dntoer ne začno hod ti v šolo Potem bo za gotovo dobro služil na račun svojega slovesa. Nedvomno bo dor:a*ala pozneje praksa v tem ali onem velikem mestu tudi težke stoti-sočake. saj ž*» zdaj slovi kot dober otroški zdravnik. Zamm bi pa iskali v seznamu izdatkov za petorčke za njihovo prehrano. Danar za mleko m kašo. ki je delal nekoč očetu Dionnu toliko preglavic, zdaj sploh ne prihaja v pošte v. ker jc vsaka trgovina srečna, če sme brezplačno zalagati petorčke z živili. Teta in ruski general Angleški list >Every bodvss« je priobči oni dan veselo zgodbo, ki se je baje res pripetila nekaj let pred svetovno vojno. Neka starejša gospa se je peljala z vlakom iz Berlina na Dunaj. Med vožnjo je pa nenadoma zbolela in odpeljali so jo v bolnico v Pragi, kjer je umrla. Njeni žalujoči nečaki in nečakinje so prosili, naj pošljejo krsto s tetinimi zemskimi oetanki v Berlin. Ko so pa pripeljali krsto v Berlin in jo odprli, se je izkazalo, da leži v nji ruski general v uniformi. In brzojavili so v Prago: — V krsti ruski general. Kje je teta? — Na to so dobili odgovor: — Ce nimate tete v Berlinu, je v Petrogradu. Presenečeni sorodniki so se brzojavno obrnili v Petrograd. — Kaj naj storimo z ruskim generalom? Kje je teta? — Iz Rusije je pa prišel odgovor: Izvolite pokopati generala. Teta je že pokopana z vojaškimi častmi. Oporoka čudaškega mili]onar]a Menda najčudovitejša oporoka kar so jih fclaj napšali ljudje, se je obravnavala v soboto v Torontu, kjer je komisija raz-giao še vedno navezani, kakor v starem veku, hodi!i po vodo k oddaljenim vodnjakom ali studencem. Skrajni čas bi že bil, da bi so s katerekoli strani pokrmiia akcija za gradnjo prepo-trehnega vodovoda. Tudi kamenit most blizu kolodvora je prorej razrušen in je že skrajni Čas. da se popravi. — Pomanjkanje učne moči. Kakor fi.n pred krai-kim poročali, je bila premeščena učiteljica ga Petrovič Padovan Franica. ki je bila splošno priljubi j sna med domari mi. Po nj3nem olhodu je nastala na naši šoli občutna vrzel. Ena ^ama uT-na moč poučuje dva razreda. Zato prosimo, da oblast nastavi čimprej še enega učitelja Iz Sevnice — 3Io>t čez Savo. Precej časa že grade mo?t Č3z Savo. Zdaj delo hitro napreduje. C*ez Savo je zgrajen, lfsen most, poleg pa se dela železobeton«ki. Zanimivo je opazovati, kako opravljajo to delo v posebnih kasonih in kako beton i rajo opornice na dnu Save na živo skalo. Dolnji ustroj bodoče železniške proge je že gotov do Boštanja, zraven pa so že položene tračnice, ki jih začno v kratkem polagati. Po pogoibi bo proga gotova do konca ■tekočega leta. Da bi le no bilo nikakih ovir! 85 Soet v razvalinah . -— Norčujte se kolikor vam drago. — je zasikal eden izmed neznancev. — Nazadnje boste pa vendarle storili to. kar zahtevamo od vas. Za to vam jamčim —- Sklenili smo, da mora biti danes med nami vse pojasnjeno. — je spregovoril kapitan. — Ali — ali! — Ali pomeni očividno grožnjo z nasiljem! — Seveda. Ničesar se ne bomo ustrašili. Spomnite se na Barkerja. — Seveda! Razumem, da vam bo tem lažje umoriti nasprotnika, če ste znali umoriti lastnega tovariša, čim je vam postal nevaren. — Vaš zaključek je pravilen, čeprav ste v enem pogledu v zmoti. Barker je bil namreč naš sovražnik prav tako. kakor vi — Kaj? Sovražnik? — Da! Boril se je ie dolgo proti naši vladi kot Škodljivec in zato smo se ga odkrižali v trenutku ko se ie tega najmanj nadejal. Ne da bi sam vedel je nam pa on storil uslugo, ker je privedel naše ljudir v .vazo tovarno in nas tako opozoril na vas dokler ni za njim poslani čuvaj po srečnem naključju zvedel tudi za val izum. Barkerja, ki je hotel kovati iz vašega izuma dobiček za reak- cijo, smo pravočasno odstranili in zdaj nam pripade kot dobrodošla dedščina vse, kar je Barker v svoji zaslepljenosti sloval proti nam. Govorim 7 -=»rni ^-.kor ste želeli, povsem od-