Št. 37
Maribor, dne 25. julija 1907.
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
liha j a vsak četrtek in velja i poštnino vred is t m&rftcro hodi g&m poni, plaža na leto urno 3 K. Naročnina se list bre* poMhce naročnine. — Powaeni listi Btsaejo — Za iaearate m plačaj« ed enoatopM petitosta n «krat
vin.,
vi*,
i. četrt leta 1 -list M 4 ne vračajo. — večkratne ogla«» primeren popust
Naročnina aa Nemčijo do odpovedi. - ~ rcamiitvo Korofcka eesta Kev. B, vspi .
Inseratl v> sprejemajo do sr.de tjutraj. — Neaapri.
Uravnava zemljiškega davka.
Predlog poslanca Pišeka in tovarišev.
S postavama od 24. maja< 1869, drž. zak. št. 88, in od 12. julija 1896, drž.! zak. št.) 121, se je izdelala za avstrijskega kmetovalca usodepolna uravnava zemljiškega davka. Skupni znesek zemljišklega davka znaša od l.i 1896 okroglo 70 mil. kron, kateri1 se jednakomerno razdeli v razmerju določenega čistega dobička davku podvrženih objektov na posamezna zemljišča, na kateri način izide potem po odbitku, v takozvanem finančnem načrtju k postavi od 25.-, avg. 1896, drž. zak. št. 220,< osnovanih odpustov (15 % individuelnega prddpisa davkov), plačilna davčna dolžnost.
Podltigo' za odmero davkov tvori torej srednji čisti dobiček parcele, takozvani katastralni čisti dobiček, t. j. po odbitku vseh gospodarskih stroškov od takozvanega surfovega donosa preostali prebitek, kateri bi se mogel dozneje doseči od obdelanih zemljišč.
Ustanovitev tega, ne samo za določenje zemljiškega davka, tetaveč tudi za odmerjenje dolžnostij premoženjskega prenosa,, merodajnega čistega donosa se je izvršila po katastralni cenitvi, katera razpada v takozvano precenitev in razvrstitev.
Pri precenitvi zemljiškega donosa se je preis-kal vzroki različnosti donosa zemljiških kosov v posameznih cenilliih okrajih — kateri se ujemajo po večini s političnimi okraji, na kar so sel razdelile posamezne vrste obdelanih1 zemljišč v 8 razredov. Za vsak tak razred vsake vrste obdelanih zemljišč se je izvršil srednji čisti donos vsakega orala oziroma vsakega ha., in se je skupaj sestavil v enem posebnem ceniku, takozvanem razredovalnem ceniku. Razvrstitev je pa obstojala v uvrstitvi vsakega zemljiškega kosa v pristojni razred dotične vrste obdelo-vanih zemljišč.
Ta na om mjeni način izišli čisti donos vsakega obdelanega kosa: zemljišč je dal nato čisti donos vsake parcele oziraje se na površino zemljiškega kosa.
Ker pri ustanovitvi posfameznih cenilnih po-stavkov, oziroma čistega "donosa ni bila predpisana nobena posebna vrsta računanja in so bili dani ee-nilnim organom samo potrebni in negotovi pripo-
močki na razpolago, kakor tudi z ozirom na to, da so bile cenilne komisije popolnoma pod vplivom vlade, ne more 1. 1869. ustanovljeni in 1. 1896. samo deloma popravljeni katastralni čisti dobiček nikakor odgovarjati v resnici doseženemu čistemu dobičku.
Kar se tiče srednjega čistega dobiička od zemljišč, se mora kot neovrgljiva resnica pribiti, d!a svoječasno kot podlaga odmere trajno odločeni čisti dobiček današnjim; gospodarskim razmeram ni|kakor ne odgovarja, temveč da ne; vrže zemljišče po odbitku skupnih gospodarskih stroškov ne samo nikakega čistega dobička, temveč da* je gospodarstvo na| malem ali srednjem kmečkem posestvu zvezano z gotovo zgubo. Kajti gospodarski stroški, kateri so bili leta 1869 dosti manjši, so danes vsled vedno naraščajočih plačilnih razmer pri gospodarskih delavcih tako na-rastli, da je v mnogih slučajih bolje za kmeta, če opusti gospodarstvo na svojem posestvu ter gre za navadnega delavca.
Pri tem najde dosti boljši kruli, nego isti, kateri je samo na dobiček svojega posestva navezan. Na drugi1 strani, se mora omeniti, da so povprečne cene poljskih pridelkov vsled za poljedelstvo neugodno sklenjenih trgovskih pogodb pod polovico prvotne cene padle; ker se dalje naše današnje poljedelsko postavodajstvo na hipotekama bremena, lego zemljišč in gospodarski način popolnoma nič ne ozira, je lahko umljivo, da kmečki stan sili vedno bolj in bolj na preustrojitev zemljiških davkov.
V zadnjih desetletjih se je * skrbelo za blagor vseh drugih stanov, samo za kmeta se ni nič sto-rilo^ temveč ga pušča vlada brez usmiljenja propadati pod pritiskom neznosne teže davkov.
Ali ne uvidi avstrijska vlada, da leze kmečki stan, kateri bi moral biti državi glavna podpora, v vedjno večje dolgove, ker ni v stanu si pridobiti pri gospodarstvu svojega zemljišča za sel in za svoje vsaj minimalnega živeža in je prisiljen delati za poplačilo gospodarskih stroškov in v poplačilo neopravičeno visoke zemljiščne dače leto na leto nove dolgove.
Da sei bremena dolgov kmečkega stanu v zadnjih letih» vedno večajo, je vendlar statistično dokazano !
Ali je čudno, če kmet nad svojim gospodarskim položajem obupava, ko vidi, čeravno kot trpinčena
živina od 4.i zjutraj do pozne noči nepretnehoma dela, da si pri tem komaj toliko pridela, da more sebe in svojoi družino vsaj za silo preživeti.
In od takega poljedelca si drzne še država tir. jati davke/, katero poplača le s tem, da si nakoplje novih dolgov. Ni li to izsesavanje v skrajni stiski ?!i Vlada bode* torej imela na vesti pogin kmečkpga stanu, če ne uvede nemudoma na pravičnih' načelih temeljujočo preosnovo zemljiških, davkov. Podpisani stavijo torej predlog: Visoka zbornica naj sklene:? Vlada se poživlja, da predloži visoki zbornicin,ačzt o uravnavi zemljiških davkov, v katerem tvori resnično doseženi čisti dobiček podlago pri odmerjanju davkov, ki se dalje ozira na hipotekama bremena, lego zemljiških kosov, in na. način gospodarjenja.
Iz državnega zbora.
V proračunski razpravi je govoril v imenu Slovencevi dr. Krek. Zahteval je, da bo uradni^tvo ne samo narodno, ampak tudi ljudstvu prijazno. Uradniki se morajo smatrati kot prijatelji in svetovalci ljudstva, ne pa kot njegovi zapovedovale! in nadle-govalci. Zahteval je tudi, da se uva&ujejo kmečke težnje in se je potem izrekel za, prijateljstvo s Hrvati. Izmed Hrvatov sta govorila dr. Laginja in, dr.-Ivčevič. Največji utis v zbornici« so naredili govori dr. Kreka, prof. Masaryka in baron Morseya. Prof. Masaryk je govoril v smislu svoboidomislecev, baron Morsey pa v katoliškem smislu.i V proračunski razpravi je prišlo večkrat do srditih spoptedov med poslanci. Med govorom dr. Kreka je naredil celjski poslanec Majrkhl neki mejklic, ker se je dr. Krek zavzel za slovensko celjsko igimnazijo, a slišal jih je od dr. Korošca^ in dr. Benkoviča toliko gorkih, da jo je kmalu .popihal in izginil. Ko je ptujski poslanec Ma-lik govoril, zagovarjal je tudi „Štajerca.'^ A dr. Korošec, dr. Benkovič, Roškar in Pišeki so z mejkjici poskrbeli, da so poslušalci dobili pravo mnenje o „Štajercu." Zanimivo je, da) je Malik „Štajerca" imenoval list, k- je v nemškem duhu za Slovence pisana V ponedeljek dne 22 t. m. se je začasni proračun sprejel z veliko večino.
«
• *
Podlistek. Boj z volkovi.
(Dogodba ir južnih Karpatov, prosto poslovenil y.)
(Dalje.)
Zdaj sem bil v pravi zadregi. Videl« sem, da ž njim ne morem naprej; samega* v vasi pustiti tudi ni kazalo. Kaj bi mi rekel pozneje? Dolgo časa nisem vedel, kaj naj bi sioril. Zdaj se spomnim svoje žene doma. Obljubil sem ji bil, da zvečer gotovo prideva domu, naj bo le proti mr,aku večerja pripravljena; če me danes, ne bo domu, v kakem strahu bo ona celo noč! Bila sva še le prvo leto poročena in takrat, veste,- je vsaka ločitev bridka.
Naj velja kar hoče, grem pa sam domu, sem sklenil. Priporočim revnega Stojana krčmarju in po-jaham dalje. Kako so ,mi ljudje prigovarjali, naj le ostanem, sedaj ni varno daleč samemu hoditi, mrak bo kmalo nastopil, pot je slaba in nevarnosti velike! Saj so kiomaj pred par dnevi napravili lov na volkove; ubili niso sicer nobenega.
Zveri so se umaknile višje v hribe in ravno včeraj napadlo je nekaj (volkov dva popotnjka, ki sta jim komaj zbežala v gorskp žago. Tako so me opominjali skrbni llijevi ljudje, pa pregovoriti me niso mogli.
Saj sva včeraj ravno to pot prišla doli in nič sumljivega nisva zapazija. Tudi danes ne bo sile. V treh, k večemu v štirih urah sem tako doma in naj bi si tudi upala kaka zver blizo, imam seboj dvo-ceviko, ki mi ni še z lepa odrekla.
Tako sem odgovarjaj ljudem im se res sam podal na pot brez posebnih skrbi.	!
Dobro uro že jezdim, nobenega človeka ne srebam, nič sumljivega ne opazim. Dospel sem na vrh
prvega hribovja. V dveh urah od tu sem že lahko doma.
Ko pridem do ozke. steze, pustim konja, ki nese dva; žaJclja moke, naprej; kakor bo on hodil, bom jaz še lažje jahal. Ako me nič ne zadrži, si mislim, dospel bom šet pred mrakom vrh strmine, od tam imam le še po planini, lepi prostorni poti, dobre pol ure do svoje koče. Že sem v duhu gledal svojo dobro ženo, kako-veselo me domu došlega pozdravlja.
Kar se spodtakne "konj s tovorom obi korenino. Preden vidim, kaj je prav za prav, se konj zgrudi na tla in se zavali v grapo. Nisem vedel, kako mu je tako hitro zmanjkalo tal pod nogami; pozneje sem spoznal, da je tam voda prst odnesla in, tu pa tam skopala globoke luknje. Ker je bilo čez dan gorko vreme, se je sneg tajal, sedaj je pa že malo zmreo-vati začelo. Ko bi bil konju precej pomagal (vstati, bi bil lahkq vso nesrečo odvrnil, tako je pa ubogi konj čisto pr'astrašen začel kopatil z nogami, spodrsnil po malem ledu, in sedaj je v grabi z obema vrečama moke.
Ko pridem v dolino h konju, tresel se je po vsem životu, in ker sta žaklja zdrsnila ž njega, prestrašil se je bolj in kar umiriti ga nisem mogel.
Le ker je gospodarjev glas poznal,- me je toliko vbbgal, da sem ga po ovinkih* speljal na stezo in tam privezal h konju, katerega, sem jahal. Sedaj pa me je čakalo v grapi še drugo delo. Vreči moke treba je bilo prinesti i^di na stezo. Ko sem vse to opravil in privezal zopet konju na hrbet, sem še le opazil, da je nastal mrak. Celo uro mi je vzela nezgoda s konjem, in sedaj bo treba še bolj počasi in previdno jahati, ker konj je ostrašen in noč je bila razgrnila svoje krilo 6ez goro. Ni me pa vse to preveč oplazilo. Na vrhu smo kmalo, sem si mislil, po planini je dobra in prostorna pot, in mesec bo kmalu izšel. Tonfej le počasi naprej!	•
k&nie. številko, ima ,.lV»š I)om«« kot pri
Na okrog bila je velika tihota; sem ter tje je malo veter potegnil, zamajal vejo, da se Je oprostila snega in si potem zopet pomagjala v svojo navadno lego. Le peketanje konjskih kopit je bilo čuti.i
Toda. kaj je to?
Prednji konj začel je prhati, trese se po vsem životu, divje pogleduje na stran in sedaj se kar ustavi. Tiudi konj, ki sem ga jahal/ je nemiren in tudi on obstane.
Poznal sem navado svojih konj. Kedar sta bila ostrašena, bilo je zastonj, jih z bičem priganjati. Stopim torej k prvemu konju in ga za uzdo peljem počasi dalje. Res šli smo naprej, a umirila se vendar nista.
Glej, kaj se tu na desno tako sveti? Kakor dva žareča oglja vidim pri bližnjem grmu, pa zopet zgineta in temno je, kakor poprej^ Hitreje stopam, da prej pridemo do vrha, tam je bolj svetlo in pro-steja pot.
Nejiote pogledam zopet ,v stran in zopet vidim komaj 10 korakov na desno dvoje žarečih oči. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj sta konja tako ndmirna, divja zver nas spremlja po gozdu.
Sedaj sem pa tudi jaz nemiren postal, bojazljiv čut se tudi mene polasti, in čim hitreje smo stopali v breg, tem večkrat so se pokazale take ognjene oči, ne samo ob desni, ampak tudi ob levi.
Prvi pot v mojem življenju sem spoznal, kaj je
strah.
PraSali me boste, zakaj nisem streljal, ko sem vendar dvocevko imel na rami.'
Da, zakaj? Lahko sprožim tja v grmovje, če kaj zadenem ali ne. Pa spoznal sem, da tu ni samo eden volk. Naj enkrat ali d\ hkrati vstrelim, so bodo zveri kmalu poka privadile in potem naj planejo nad. me na tem ozkem potu!
V jubilejnem« odseku je predlagaj dr. Lueger, naj se v spomin OOletnice cesarjevega vladanja določi kapital 100 milijonov kron, ki bo naj prvi državni donesek za zavarovanje za starost in< onemoglost. Poslanci vseh strank so glasovali zai tja predlog, le socialdemokrati ne, ki sicer tako radi zatrjujejo, da, so za to i zavarovanje. Govorniki v odseku so socialdemokratom to v jbraz povedali1.
* *
*
Vi torek dne 2ii. julija je bila zopeti volitev pred-sedništva, ker se prvikrat predseldništvo; izvoli samo za 4, tedne. Bili so seveda zopet izvoljeni predsednikom krščanski socialec d|r. Weisskirchner, podpredsednikom staročeh dr. Žaček in krščanski Poljak dr. Starzinski. Po voliivi so prišli na vrsto različni majhni predlogi, potem pa predlog, 1 da se zviša za-kla,d< za izboljševanje in varstvoi kmečkega zemljišča. V imenu Slovencev je govoril dr. Žitnik ter omenjal tudi Štajersko, kjer neregulirane vode, plazovi, moč. virja itd. zadržujejo napredek» v kmetijstvu. Zahteval je, da v tem oziru grei država našim krajem z
nasvetom in podporo na roko.
* *
•
Dne 19. t. m. je imel odsek za državne podpore vsled uim sejo, v kateri je poslanec Roškar, član Slovenskega kluba, izvajal slejdeče:
Mnogo škode sta povzročili povodenj in toča v prvem poletju v raznih slovenskih okrajih, poseibno na Štajerskem in Kranjskem. Nezadostna, pomanjkljiva regulacija Mure je vzrok, da so pri vsakem malo večjem nalivu poplavljeni najboljši travniki1, na katerih se v tem letu ne boicle pridelala nobena krma. Pa tudi drugi kraji so vsled povodnji silno oškodovani. Vsled tega je živinoreja, sedaj skoro edini vir dohodkov, v teh krajih za tekoče leto onemogočena. Z ogromnimi1 stroški prenovljeni vinogradi v mnogih občinah na Štajerskem in Kranjskem so od toče tako poškodovani, da več let od njih ni upati nikakega dobička. Na prizadetih poljih! je uničen ves trud, pa tudi' vsakjdanji potrebni kruh. Obup se polastuje teh ubogih prebivalcev. Hitra ini Radostna pomoč je potrebna, z mnogo, večjimi zneski, kakor so se delili do-sedaj. Upravičena je zahteva, da se potrebni) fond za poškodovance izdatno pomnoži, pa tudi taistim kar najpreje izroči.
Obžalovanja vredno je, da c. k|r. okrajna glavarstva večkrati ne podpirajo ljudstva v tako bridkih slučajih, temveč še ovirajo cenitev škode s tem, da vračajo županom naznanila o škodi z zahtevo,, da zapiše vsako poškodovano parcelo in nje¡la,stnika. To obtežuje in zavlačuje vse delo,; katero naj bi izvršila komisija. Na deželi se širi siromaštvo. Dokaz temu so vedno rastoči dolgovi in pogostne prisilne prodaje kmečkih posestev, kakor tudi izseljevanje našega ljudstva v tujino. Le vsled uboštva so prisiljeni ljudje, da,iščejo po svetu tujega kruha ih druge domovine. Primerna in zadostna podpora vsem po raznih škodah prizadetim bi se omogočila s splošnim obli-gatnim zavarovanjem. Tudi to je naloga zastopnikov ljudstva, da se kar najpreje položi temelj ti zadevi s tem, da se sklene postava o splošnem zavarovanju v prid ubogega1 ljudstva za vse elementarne poškodbe. Končno je zahteval, da se zviša zaklad za
podporo poškodovanim.
* *
Naši okraji so letos izredno huldo zadeti po nalivih, toči itd. Za to tudi poslapci skoraj vsaki dan stavijo predlog za podporo poškodovanim.
Državni poslanec dr. Benkovič i. dr. so v seji dne 16. t. m. vložili sledeče predloge:
1. Za odškodovanje« občin za oskrbovanje pre-nešenega delokroga.
Ko smo nekoliko časa v strahu hiteli navzgor, sem še le začel misliti, kako nespametno sem ravnal, ko sem se ločil od Stojana in ga pustil samega v vasi. On me je prosil za tovariša na nevarnem potu in jaz ga sredi pota zapustim. Bi lf ne bilo bolje, ko bi bil še jaz počakal? Po dnevi bi se zveri, če tudi lačne, ne upale nad naju, in dva dobra strelca bi se tudi z lepa ne vstrašila. Pa/ sedaj1 je kfesanje prepozno. Le naprej!
Malo se oddahnemo, ko 'zapazim, da smo prišli že blizo vrha.
Se nekaj naglih stopinj in na vrhu smo. Tistega divjega žarenja ni videti več. Oddahnemo se malo,< pa čakati ni varno dalje. Zajaham in sedaj pa gremo še hitreje naprej. Pa, kakor smo mi prišli na prosto, slišim za sabo šumenje po grmovju, kakor bi suhe veje pokale na tleh.-
V tem trenutku zarjove za mano volk, konj se prestraši, skoči na stran in let malo je manjkjalo, da n»»se6n omahnil na tla. Ko se zopet portavnam in, pogledam nazaj, vidim celo tropo lačnih zveri v divjih skokih hiteti za nami.
Ce prej nisem natanko vedel, kaj so < pomenile tiste žareče oči v grmovju, sem bil pa sedaj do dobrega prepričan, da me je dalji časa spremljevala cela tolpa volkov. Morali so biti zelo sestradani, da so se> v mraku upali tako blizo.
Ko: so zdaj prišli na prosto in pregledali svoje število — bilo jih je do trideset — jim je tolikanj bolj rastel njihojv pogum. Že so bili samo en par korakov za menoj,; konja sta dirjala, kar sta le mogla, pa zveri so bile bolj urne, kmalu sem jih začutil za petami.
Nosil sem na sebi težek kožuh. Ta mi je pač dobro služil v mrazu, posebno še pri jahanju, zdaj
2. Za ustanovitev posebnega fonda za podpore po uimah poškodovanim.
8. Za omejitev pomanjkanja k|biečkih poslov potom omejitve izseljevanja in begai,v industrijske kraje itd.	j
4. Za podporo nekaterim občinam v okraju Sevnica.
Dr. Korošec je stavil nujni predlog za dne 9. julija; po toči poškodovane občine v rogaškbm okraju.
Dr. Benkovič in tovariši so v seji dne 23. t,,m. stavili na justičnega ministra interpelacijo vsebine,; da se varuje narodno posestno stanje pri zasedanju mesta sodnika v Laškem trgu.
Dr. B e n k o v i' č in dr. Korošec sta vložila interpelacijo, kdaj se vrne denar, ki ga je Vi-starini poneveril v okraju, in ali je res, da se je
sodno postopanje proti njemu ustavilo.
»
♦ *
Dr. Krek in, dr. Korošec sta vložila predlog, kiu se vlada poživlja y njem, čim najprej predložiti» državnemu zboru predlogo za gradnjo železjnice Kamnik Polzela.
Dr. Benkovič in tovariši so predlagali, naj vlada predloži načrt zakona, si katerim se zniža in uravna osebni dohodninski davek v smislu zahtev kmečkega prebivalstva.
'Železnico ob Sotli zahtevata v posebnem predlogu poslanca dr. A. Korošec in dr. I, Benkovič.
Dr. B n k o v i č je vložil interpelacijo zaradi volitev v okrajni zastop in pa okrajni šolski svet celjski.
Politični ogled.
—	Socialdemokrati za prosto; šolo. V državnem zboru so že začeli delovati socialdemokrati za prosto šolo. Za ljudske potrebe in zahteve še dosedaj niso nič storili.Glavno delo jim1 je boj proti veronauku v šoli.
—	Trgovinska pogajanja s Srbijo napredujejo zelo ¡počasi. Prihodnji teden prekinejo pogajanja in se odgodijo do jeseni.
—	Srbski kralj odstopi? Nemški listi' poročajo, da namerava, srbski kralj Peter odstopiti. K temu koraku ga je baje privedla nezadovoljnost med častniki. Vest je seveda zelo neverjetna!
—	Zavarovanje za starost in onemoglost. Prepo-trebno zavarovanje za< slučaj ostarelosti in onemoglosti vzbuja vedno več pozornosti. Velika je pripomogel k temu zanimanju in olajšanju vprašanja starostnega zavarovanja predlog kršč. socialca Luegerja naj, se do,voli v proračunu za trajno proslavo cesarjevega jubileja 100 milijonov kron, ki bodi glavni zaklad starostnemu zavarovanju." Ta predlog je torej mnogo pripomogel, da set zavarovanje v jesenskem zasedanju najbrže- že uresniči. Zavarovanje bo razdeljeno na 6 zavarovalnih razredov, v katerih bodo zavarovani od najnižjih dninarskih slojev, do onih, katerih letna plača ne presega 2400 K.
—	Punt je* nastal ^ ljudovladi Ekvador v Srednji Ameriki. Vstaši so napadli vojašnice in palačo predsednika ljudovlade Alfara. Vojaštvo je dosedaj napadalce odbilo.
—	Poljaki na Pruskem. Stavka poljskih šolarjev je1 končana. Vlada je s svojim surovim in nasilnim nastopom proti maternemu jeziku, v katerem ni dopustila niti poučevanje veronauka, zadela na velik odpor. Vse, staro in mlado, se je postavilo na branik
pa, ko se bo najbrž treba naglo gibati, me je oviral. Naglo ga slečem, ter vržem daleč stran od sebe. Vsa truma volkov se spravi nad njega. Kaj pa da so ga raztrgali na drobne kosce, misleč, da se bo dobiio kaj za zobe.
Pa prevara trajala* je le par minut in zopet so jo vdrli za nami.i Da sta konja hitela naprej, kar so jima moči dopustile, ni mi treba še posebej omenjati, saj čutila sta, da jima gre za življenje. Pa bila sta žel vtrujena, oba sta nosilav težko breme in pot ^e bila še vedno navzgor. Volkovi so se čedalje1 bolj bližali. Se malo trenotkov in mrtvi bomo vsi.
Kakih petdeset korakov na stran zapazim nizka drevesa. Že mislim tje zavoditi konja, pa ob pravem času se še spomnim, koliko štorov ii\ malih votlin je tam. Preden do bližnjega drevesa pridemo, se je konj gotovo že spoktaknil in padel — in padli bi tudi volkovi nad naj i.
Glej no!! Saj imaš nabito dvocevko pri sebi, ali jo imaš le za to, da ti rameni teži? Morda jih strel splaši, ali celo kaj zadeneš, saj so zveri; skoraj vse skupaj! Tako mi je šlo bliskoma po glavi in, saj veste, v sili je vsako sredstvo dobro, če" le količkaj vspeha kaže.
S koleni se dobiio oklenem urno dirjajočega konja, na pol se obrnem nazaj in: vstrelim med gosto trumo zveri. Nisem imel sicer upanja, da bi kaj zadel, pa vendar sem opazil, da* sem enega volka moral raniti. Zgrudil se je namreč na tla, drugi pa so planili nanj in naglo so gai raztrgjaji. Se ve, da je na vsakterega malo prišlo, kak počasnež morebiti tudi nič ni ugrabil, pa takih moralo jel biti kaj malo, ker trgali in tudi grizli so se med seboj za posamezne koščeke.l
za" svoje narodne pravice, za svoj materin jezik in svojo last.' Vendar vlada nikakor ne more upati, da jo s tem, ako se je odpor nekoliko polegel, pridobila že vse. Mladi naraščaj, ki je moral krivično nasilje trpeti in prenašati, težko, pozabi krivic itn se težko ponemči. (Sploh pa ne more nasilno ponemčevanje poznanjskih Poljakov zaznamovati nikakih uspehov. Celo! kolonizacija, s katero je hotela pruska vlada na mah naseliti Nemce in tako ponemčiti celoPoznanjsko, ne napreduje, kajti Poljaki še vedno nakupujejo posestva, dasi jim je to znatno otežkočeno vsled neke postave iz leta 1904. Da bi torej naseljevalno delo vlada pospešila, je hotela v zadnjem zasedanju predložiti osnovo o razlastninski pravici, s katero bi mogla poljske posestnike prisiliti k prodaji svoja posestva. To osnovo je še prej razposlala voditeljem raznih strank, ki so se pa izrekli večinoma, proti nameravanem! predlogu. Zato je vlada za sedaj še opustila misel predlagati omenjeni zakon na tem zasedanju, nikakor pa n«. misli opustiti svoje nakane,, ker bo skušala na vse načine, da na^ zimo zbornitea postavo o razlastninski pravici odobri. Položaj na, pruskem Poljskem postaja še bolj zamotan, ker so se začeli tudi angleški Časnikarji zanimati za poznanjske razi-mere. Posebno je pruski vladi neljubo, ker so angleški časnikarji, !:i se mude na Poznanjskem, gostje poljskega žlaličiča M. Koszielskega. Omenjeni Poljaki je priredil slavnostni obed, ker je bil izpuščen iz pol-drugoletne ječe Poljak Wierzbinski, ki je bil zaprt radi nekega „revolucionargega" članka. Vlada se boji, da se o tej priliki odpro Angležem oči in se pokaže nemška nesramnost in njeno nasilje v polni nagoti.
—	Italija je"res blažena dežela, kjer sme minister državi ukrasti milijone in je potem soglasno zopet izvoljen v državni zbor. T,ako se je zgodilo v Italiji z ministrom Nasijem, ki je pokradel več milijonov. Ko so prišli na sled, je začasno odpotoval v tujino; a doma so ga njegovi oboževatelji zato soglasno izvolili za poslanca. Sedaj je zopet prišel v državni zbor laški, kjer so pa od njega zahtevali, da se zagovarja. Nasi pa je grozil, da~"Bo spravil na dan čedne stvari o svojih nasprotnikih Ker so ga vtaknili v zapor, so njegovi volilci tako razburjeni, da groze z uporom. In zakaj so razburjeni? Pravijo: ,.Nasija, našega poslanca, so zaprli, ker je ukradel par tisoče v; ne zapro pa drugih uradnikov, ki tudi vedno in neprestan,o kradejo, nam pa nič ne dajo. Nasi je dal nam v pomoč lepe tisočake."
—	Nemške izgube v Južni Afriki. "Nemški generalni štab je izdal zaključne podatke k spisu „O bojih nemškega vojaštva v južnozapadni Afriki." Ti podatki poročajo, da je prišlo v dobi od 25. oktobra 1903. pa do 8. februarja 1907. do 295 prask, in sicer 88 s Hereri in 207 s Hotentoti. Nemške izgube v teh bojih oziroma vsled slučajnih nezgod znašajo 676 mrtvih (62 častnikov in 614 mož) ter 907 ranjenih (89 častnikov in 818, mož. Rarzven tega se pogreša še 20 častnikov in 74 mož, katere se1 mora torej šteti za mrtve. Vsled raznih boleznij je umrlo 26 častnikov in 663 mož. V| primeri s številom ranjenih je število mrtvih zelo veliko.
—	Portugalsko. Portugalska 'država vzbuja vseobčo pozornost.' Razne vesti, včasih pretirane ali pa še celo izmišljene vedo vedno mnogo) povedati o nemirih in uporih, ali pa zopet zatrjujejo, da< vlada popoln mir. Da pa ni dežela potrebna preosnov, se ne more trditi, kajti ministrski predsednik Franco, ki uvideva državne potrebe, je že predlagal kralju, naj odstrani gospodsko zbornico in jo nadomesti s senatom, ki bi ga volilo ljudstvo. Na ta/načirt misli Franco, da si vlada pridobi zanesljivo gornjo zbornico mesto sedanje vedno opozšcionalne gosposke zbornice. Po-
To pa ni dolgo trpelo, kmaio so se razkropili in zopet dirjali za menoj. Veliko sem bil s strelom pridobil, še trikrat tako in srečno pridemo vsi skupaj do koče.
Pa konja ste spehana in vtrujena, nič več tako naglo ne dirjala naprej. Zibljeta se že na desno in levo, vsak trenutek se lahko vsa opešana zgrudita na tla.
Hvala Bogu! Kolikor sem mogel v mesečini spoznati, stala je kakih tri sto korakov pred menoj dobela košata bukev. Veje je razprostirala ravno čez stezo, in sicer tako nizko, da. se je človek moral pri-pogniti, ako i© jahal pod njo. Prav vabljivo je bilo za popotnika, pod njo malo se odpočiti. Ako le do nje pridem, sem vsaj jaz rešen.
Prav za mano so že volkovi. Dvajset korakov stran stoji bukev. Kar se prednji konj nekaj spod-takne, drugi skoči na stran, pa tudi on omahne na sprednji koleni.
Tako blizo je rešitev, pa moram umreti! Moj Bog usmili se me! vzdihnem. Naglo zgrabim puško za cev in jo zavihiim nad glafvo, ker na desno stoji že tik mene velik volk. Grozno se mu bliskajo divje oči, vidim dve vrsti groznih zob. Pa zboji se vdarca in skoči na stran.
Vse to vršilo se- je hitreje, kot Vam jaz morem dopovedati. Prednji konj se je naglo spravil na svoje noge, tudi drugi se je hitro opomogel in šlo je zopet urno naprej.
Se komaj deset korakov pred menoj je bukev — še pet — tu je! Puško na ramo, stegnem roke, obri-mem se hližfrije veje in — rešen sem.
Kako je novo moč zadobil moj konj, ko me ni več čutili na sebi, Vam ne morem povedati. Komaj se v vejevji malo poravnam, zgubil se mi ja že izpred
roča se tudi, da potuje sedaj kralj Karlos po deželi in pridno obiskuje vse večje garnizije. Vojaštvo ga sprejema povsod z velikim navdušenjem. Predan se je namreč premeteni kralj še napotil po kraljestvu, je dal povišati plačo vsem častnikpm in1 pod&astnikom, moštvu pa je dal zboljšati hrano in zaukazal lepše ravnanje in postopanje ž njim. Zato je umevno to navdušenje za kralja in se ni bati nikakšnega upora, ker je vojaštvo na njegovi strani.;
— Razširjenje kmečkih posestev na Ruskem.
Ruski ministrski svet je sklenil razdeliti državna posestva (deset milijonov desjatin) med male ruske posestnike brez, tirjatve odškodnine. Razdelitev se> bode vršila še to jesen. Vsak manjši kmet dobi 10—20 desjatin, ki bodo lastnina kmeta. Na ta način^ bode na Ruskem nastalo 700.000 novih posestev. Judovski listi so zoper to razdelitev, češ, najprej je treba osvoboditi žide, seve, da bi židje mogli1 potem kmetom zopet odvzeti od države podeljena posestva.
—	Angleški kraij se poda 8. avgusta v Marijine toplice na Češkem. Oh tej priliki bo kralj obiskal našega cesarja v Išlu, kjer je sedaj na letovišču. Med potom meni angleški kralj tudi obiskati nemškega cesarja.
—	Korejski cesar se odpovedal prestolu. Korejski cesar je odposlal v Haag k mirovni konferenci (kamor so odposlale vse države odposlance, da se posvetujejo o mednarodnem pravu) posebno odposlanstvo, ki se je pa tam pritožilo, da Japonska korejske samovlade ne vpošteva. To je Japonsko silno razdražilo. Ministri korejskega cesarja so od Japonske vsi podkupljeni — zato je bilo za Japonsko lahka stvar, doseči, da je moral cesar odstopiti. Cesar je sklical ministrski svet, upajoč, da mu bodo ministri pomagali nasproti Japonski — ti pa so izjavili, da zamore le njegov odstop rešiti deželo. V glavno mesto Koreje Soul sta došla iz Tokia tudi japooski minister za zunanje zadeve Hajashi in japonski ministrski predsednik marki Ito. Cesar je ta dva s solzami v očeh prosil, naj ne vztrajata na zahtevi, da mora odstopiti. Naposled je cesar vprašal še kronsko svetovalstvo za svet, toda tudi tu so mu rekli, da naj odstopi. Nato je cesar podpisal listino, v kateri naznanja svoj odstop in pritisnil nanjo svoj pečat. Prestolonaslednik bo igrača v rokah Japoncev. Korejski princ Ji, ki je bil v Peterburgu in Haagu, kjer se je pritoževal proti Japonski, je 20. t. m. odpotoval v London, odkoder se popelje v Ameriko, da agitira proti Japonski. — Vsled odstopa cesarja so se Korejci vzdignili proti Japoncem, toda ti so z vojaško silo udušili upor — in razorožili korejsko vojaštvo. V resnici sedaj korejske države ni več, ampak je japonska pokrajina, čeravno bo na videz vladal novi kralj.
Nezaupnica poslancu dr. Ploju.
Blagorodni g. dvorni svetnik!
Na Ptuju ste rekli' dne 9. maja nekaterim' vur-berškim volilcem, da bodete junija priredili shod na Vurbergu. Tega pa, čeprav s pismom pozvani, niste storili.1;
Pišete: „Glede shoda ne morem sedaj ničesar ukreniti, mislim, da ne bi bilo umestno sedaj napraviti shod." Tako!? Umestno je bilo, da smo Vam dali 149 glasov, umestno je za Vas,; da ste se nam izneverili» in se sedaj združite s tistimi, ki so nas imenovali črne in neumne (terjave) radi tega, ker smo Vas volili, umestno pa ni, da bi se svojimi, volilcem približlali. To je pač značajno postopanje! Gospod dvorni svetnik, mi Vas najostrejei obsojamo, obsojamo Vas zlasti, da si dajate zaupnice od nevolil-cev in se ž njimi družite proti Kmečki zvezi. Tako
mojih oči. Ravno pred menoj pa se drvi druhal divjih volkov.«
Prednji* konj pa je še vedno nosil težko breme. Ta je zdaj zgubljen. Kmalu so mu volkovi prestrigli pot. Odskoči iz steze, hoče nazaj, pa bilo je že prepozno. Velik volk skočil proti njjemu in ga zgrabi za vrat. Pa tako hitro se še> ne poda,, Se hiti naprej, pa okoli njega tudi trideset volkov.
Kakiht dvajset korakov od drevesa jevbila štiri-voglata, še preceij globoka jama. Ko smo lansko leto drevje sekali, ukazal jo je naš vodja skopati, da so si delavci v njej shranjevali jed.
Delali smo namreč po zimi, zmrzovalo nam je, zato smo hrano v zemlji imeli,, da se je tako dobra ohranjla.j Sneg se je bil tu že stajal, in rujava prst ob straneh opominjala je, naj je previden, kcior tu mimo hodi.
Proti tej jami zavije konj še vedno z > volkom na vratu. Popolnoma spehan in do smrti prestrašen pač ni videl nevarnosti. Pridrvi na rob in telebne v jamo. Za njim pa tudi vsa tropa volkov. Tu je bilo dobiti precej za njih lačni želodec, zato tudi ni; maral nobetclen. ostati na vrhu.
^este pa, kedar gre nas eden na trg, oskrbi si več refei;i v hribih tako ni dobiti, kar bi,človek potreboval. Takrat tudi jaz nisem pozabil obilno preskrbeti se s smodnikom in krogljami.
Sedaj slišim trganje in hr{ustianje iz jame, komaj dvajset korakov pred seboj. Ko sem bil zdaj v zavetji, se mi je tudi srčnost vrnila, da sem hitro spoznal,, v kakem položaju se nahajam
Zvestega konja torej ne bom več imel, pa ga tudi tako lahko ne dam proč. Počakajte malo, volkovi! Hočem vam pokazati, koliko je"vreden konj, ki ga mesarite.	(Konec prihodnjič.)
ravnanje ne bo prineslo ugleda c. kr. uradništvu.
Mi Vam, več ne verjamemo, ker ste snedli dano besedo, ter Vam izražamo svoje nezaupanje.
Vurberg, dne 21. julija 1907.,
Slede podpisi 85 volilcev.
Razne novice.
*	Škode po uirnah. Slov. kmečka zveza na razna vprašanja odgovarja, da se morajo elementarne nezgode (poškodbe po toči, povodnji itd.) vsled § 11 postave od 12. julija 1896, št. 118, drž. zakonika v teku 8 dni c. kr. okr. glavarstvu naznaniti, sicer se davek po poškodbi ne odpiše. Škodo lahko vsaki sam ali pa po županu naznani.
*	Raznim voznikom. Vsled določbe za obrambo cest pred poškodovanjem je po § 7 predpisano, da so platišča na vseh tovornih vozovih, na katerih je tovora več kot 2240 kg, široka 11 cm, pri takih pa, na katerih je čez 4480 kg, pa 16 cm široka.
*	Zlato mašo praznuje dne 30. t. m. ptujski prošt č. g. J. Fleck.
*	Duhovske vesti. čast. gosp. kaglan F. L o r b e k v Grižah je dobil faro Sv. Primoža na Pohorju. — Č. g. kaplan Jožef O z i m i č pride iz Nove cerkve v Griže. Č. g. dr. Krulc, kaplan pri Sv. Magdaleni, postane mestni kaplan v Mariboru. Na njegovo mesto k Sv. Magdaleni pride č. g. I. Ž o Iger, kaplan pri Sv. Križu na »Slatini.
*	Frančiškana-novomašnika. V nedeljo 28. t. m. primicira pri sv. Petru in Pavlu v Ptuju č. o. Juvenal P i h 1 e r; pridigaj e č. gospod župnik Frančišek G o m i 1 š e k; 4. avgusta pri Sv. Barbari v Halozah č. o. Hadrijan Ko k o 1, pridiguje pa č. o. K a s i j a n.
*	Frančiškanski generalni vizitator štajersko-ki anjske provincije vlč. o. Vendelin Vošnjak, provincijal v Zagrebu, se mudi te dni na vizitaciji v Mariboru.
*	Dr. Ploj bije resnico. Dr. Ploju se je začela vendar vzbujati vest in za to nam pošilja sledeči popravek: 1. Ni res, da bi pisal kakemu učitelju v ormožkem okraju, naj me le učitelji volijo, ker ne vstopim v klub, kjer bo dr. Šusteršič; res pa je, da sem bil vedno za skupen klub vseh jugoslovanskih poslancev in torej tudi dr. Šusteršiča nisem izključeval. (Kdor Ploja pozna, tega ne bo verjel! Dejstvo je, da je dr. Ploj povsod in vedno ruval proti dr. Šusteršiču. — Uredništvo.) 2. Ni res, da bi se prvi del rezolucije Kmečke zveze, katerega je prinesla „Domovina" in kateri se glasi, naj se dela v prvi vrsti na to, da pride do ustanovitne skupnega kluba, jaz sam celo prosto izmislil; res pa je, da se je vnela o mojem nasvetu, naj velja kot načelo, da se dela v prvi vrsti na to, da pride do ustanovitve skupnega kluba, dolga debata, in da je bil moj nasvet konečno sprejet. (Res je. da se je vnela debata, sklep pa si je Ploj izmislil. — Uredništvo) 3. Ni res, da bi bil po seji Kmečke zveze v Narodnem domu zbranim liberalcem pripovedal o seji Kmečke zveze; šel sem v Narodni dom, ker so bili tam udeleženci občnega zbora zveze slovenskih zadrug, da se pogovorim z dr. Jurtelom, ki pa je* bil pri seji narodnega sveta, kjer sem tudi jaz ostal do konca seje in odšel potem z dr. Jurtelo na kolodvor, toda o seji Kmečke zveze nisem proti nikomur ničesar govoril. 4. Ni res, da se zaradi tega nisem udeležil zaupnega shoda na Ptuju in Ormoža, ker bi me bili treznejši prijatelji pregovorili, da vendar ne gre, da bi nastopil kar skupno z dr. Kukovcem; res pa je, da sem izjavil takoj, ko sem dobil vest o nameravanih shodih, da se zaupnega shoda ne morem udeležiti, a pridem v kratkem na javen, vsem volilcem pristopen shod. — Z odličnim spoštovanjem dr. Ploj, državni poslanec.
*	Strahovlada liberalnih učiteljev. Brnski list „Hlas" poroča, da je bila v nekem morlavskem kraju okrajna učiteljska konferenca. Konferenca se je bln žala koncu in udje so ravno hoteli oditi ter se pokrep-čati^z jedjo in pijačo. Tu je neki svobodomiselni učitelj povabil navzoče učitelje, naj še ostanejo, neuči-telje pa je poživljal, da naj se odstranijo. In' ta je sev daj vpričo vseh jednemu tovarišu očital te-le strašne grehe: 1. Zatoženec občuje z župnikom("in ga celo v župnišču obiskuje. 2. Dokazano je, da je učitelj taj. nikj gospodarske organizacije, kateri župnik načelujev 3. Zatoženec omadežuje svojo stanovsko čast, ker orglja pri službi božji. Pač, pač gospodje govore silno veliko o svobodi, v defjanju pa je ne poznajo. Zaničujejo; vsakega tovariša, ki ni njihovega mišljenja.
*	Osebne vesti. G. R. Sernec, inžener pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, je prestavljen v Brežice. — Za sodnega kancelista v Konjicah je imenovan H. Repototschnigg iz Celja.
*	Tržno poročilo. Cene žitu še vedno višajo. Pšenica je napredovala zadnji teden približno za 50 h, rž za 15 h; celo ječmen s katerim se dosedaj ni skoro nič trgovalo se je podražil za 10 h. Cena ovsu je poskočila za 10 h, koruzi pa za 5 h. Da se cena tako viša povzroču-jejo razna neugodna poročila o žetvi, ki so dostikrat zelo pretirana in jih povzročajo večinoma le špekulanti.
* Škode o priliki vojaških vaj so na poljih mnogokrat precej velike.' Razven drugih jesenskih pridelkov trpe osobito jesenske košnje, ker je včasih otava vsa poteptana. Naša županstva, naj torej opo-zore vse one posestnike, ki bi imeli vsled vojaških vaj kako škodo, da morajo to še tisti dan na licu mesta prijaviti posebni vojaški komisiji. Na prepozne prijave se navadno ne ozirajo, ker se mora po uka- ' zih, ki jih izdado višje vojaške oblasti vsako leto I
sproti, vse škode takoj po vaji ceniti. Vsako vojaško krdelo ima že določene komisije in cenilce škod. — Torej pozor!
*	Angleški časnikarji o Slovencih. Angleški ! časnikarji potujejo sedaj po Evropi. V začetku tega
meseca so si ogledali tudi slovenske dežele. O svojem S bivanjui na Slovenskem so priobčili angleški časni-I karji jako laskava poročila za Slovence. Hvalijo | Slovence kot dobro, odkritosrčno ljudstvo. Posehno hvalijo slovensko glasbo kot nekaj najlepšega1 v evropski glasbi. Jezik slovenski se jim zdi čudovito tajinstven, poln žalovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih nepopisno očarale ter te krasote obširno popisujejo angleškemu občinstvu.
*	Goveje razstave priredita štajerski deželni odbor in kmetijska družba 3. sept. v Laškem, 4. sept. v Brežicah, 6. sept. v Šmarju, 10. sept. v Ptuju, 12. sept. v Slovenji Bistrici, 14. sept. v Radgoni.
Mariborski okraj.
m Puščava. Dne 21. t. m. je proti 9. uri zvečer pri-hrula v naglici huda toča čez Rudeči breg ter hudo potolkla po puščavski župniji.
m Matura na c. kr. gimnaziji v Mariboru se je
vršila od dne 15. do 20. julija t. 1. Udeležili so se je vsi letošnji osmošolci, 48 po številu, največje število tukajšnjih maturantov, odkar obstoji gimnazija. Uspeh se sme imenovati zelo dober in povsem časten za gimnazijo, kajti zrelostni izpit je prestalo 11 učencev z odliko, 34 s povoljnim uspehom, eden jo mora ponavljati za dva meseca, in dva za eno leto. Po narodnosti je bilo 37 Slovencev in 11 Nemcev, med odličnjaki 9 Slovencev in 2 Nemca. Odličnjaki so: 1. Ludovik Grobelnik iz Šmiklavža pri Slov. Gradcu; 2. Anton Hrovat iz Šmarja pri Jelšah; 3. Josip Kos iz Velike Kaniže; 4. Ivan Košan iz Maribora; 5 Marko Kranjc iz Št. Petra pri Mariboru; 6. Josip Primus iz Wart-berga; 7. Karol Schmidl iz Maribora; 8. Frančišek Stein-felder od Sv. Ane na Krembergu; 9. Frančišek blibar iz Prekope pri Vranskem; 10. Mihael Umek iz Pišec; 11. Pavel Živortnik iz Starega trga pri blov. Gradcu.
m Kamnica pri Mariboru. Dolgotrajna sodnijska obravnava radi starega kamniškega pokopališča je toraj vendar enkrat končana. Nekateri kamniški mogočnjaki so hoteli na vsak način dokazati, da je staro pokopališče last občine ne pa cerkve, ter so vkljub temu, da so že prvokrat sijajno pogoreli, še vendar naprej rovali ter rekurirali do najvišjega sodišča, toda zastonj. Kdo pa bo sedaj plačal stroške, ki bodo ogromni? Od občine kaj takega tirjati bi ne bilo prav, ker je bila občina razun župana in par njegovih pristašev že takoj v začetku proti sodnijski obravnavi. —
m Čebelarski shod na Brestenici se je vršil pre-tečeno nedeljo zraven čebelnjaka pri oskrbniku g. Martinu Vidovič. Shod je sklical g. Nikolaj Kotolenko. Prišlo je okoli 50 poslušalcev. Predaval je znani učitelj čebeloreje g. Jurančič. Iz njegovega jasnega in navduševalnega predavanja je bilo spoznati, da je gosp. Jurančič za umno čebelorejo ves vnet in da se za to stroko res žrtvuje. Videlo se je, kako so poslušalci njegovemu razločnemu predavanju z zanimanjem sledili ter so ga o marsičem izpraševali. S tem shodom bi naj bil položen temelj za resno in umno čebelorejo v našem kraju. Torej čebelarji, ki čutite količkaj zanimanja za čebelorejo, poprimite se je; saj vam bo prinašala, ako jo umno gojite, v jeseni lepega dobička, in to brez velikega truda. Da pa bote mogli čebelarejo umno in vspešno gojiti, naročite si čebelarski časnik ter pristopite k čebelarskemu društvu, kakor je g. Jurančič priporočal; nekateri so se že takoj po shodu dali v čebelarsko društvo vpisati. Kadar pa nas g Jurančič zopet obišče, želimo, da bi našel že nekaj spretnih čebelarjev med nami.
m Velika svečanost dne 7. julija v Mariboru (Nar. dom). Nadaljevanje. Zares srečna misefl je bila, da je nastopil otroški vrtec na dan veselice. Napravilo je to globok utis na občinstvo. Po predstavi je nastopil v veliki dvorani oddelek mariborskega Sokola.; Ljudje so z zaiiimanjemgleHali1 na vitke postave čilih Sokolov in burno ploskali po vsaki spretno in točno dovršeni prosti vaji.' Sokol ima v Mariboru že trdna tla; izurjeni telovadci pa že, lahko sedaj nastopijo s svojim izbornim učiteljem lilihom povsod v javnosti. Ti dve točki v veliki dvorani ste podali celi veselici še več spremenjave nego druga leta. Ljudstvo je imelo vsaj tudi vžitka za. velike denarne prispevke, katere je darovalo ta dan na oltar slov. šol. Hitiva dalje, da si še ogledava druge zanimivosti! Jugoslovanski sejm v dvorani prvega nadstrfopja je nas spominjal na veliki.bazar katkega južnega mesta. Čarobna luč je kaj lepo razsvetljevala razne izložbe. Cela, dvorana je bila preprežena z najfinejšimi, težkimi preprogami; okusno razvrščche zavese raznih barv so podale čudovito lepo sliko. Slovenski trgovski kjub pod načelstvom g. Jagodiča je zares pokazal to-kralj svojo spretnost. Pri vhodu sta nam stregla g. Grozej in g. Majer s črnim bavarskim pivom. V šotorih „Srečolov" in „Prodaja spominskih predmetov" so se ljudje kar trgali za dobitke in za spominkel; dasi je bilo natlačeno ljudij, so vsem hitro postregli gospod in gospa Weiixelnova, gospod Kovačič in gospodična Rušikova: kar se ni prodajalo v šotorih, ste razpečavali med ljudmi gospodični Weixlnova in Stergarjeva. Šampanjski raj je bil vedno dobro ob iskan; zlasti so se radi skrivali, v kotiček razni parčki, katjerim sta pridno donašala šaimpanjca gospa Stergarjeva in gospod Berdajs. Mnogo posla so pa imele v šotoru za „Mrzle jedi" gospa Vrtnikova, go-
spodični Pelikanova in Rakuševa. šotora, v katerih je prodajal gospod Toš pijače brez alkohola, so se sprva gospodje izogibali; toda na večer, ko so imeli že dovolj alkohola, so ga obiskovali .kaj radi. .Preveč je bilo s^koro vsega tega; v kavarni je bilo posebno prijetno rta večer; vsi ponočnjaki so se zbrali do ranega jutra v kavarni. Obe čitalnični sobi| ste bili okusno olepšani; prva je imela belo-rudečo, druga rudeče-modro-belo obleko; zlasti so postajali radi obiskovalci v drugi sobi predi lepim šotorom, v katerem so prodajale pecivo, sladoled, likerje in kavo gospa iTratnikova, gospodične Coretijeva, Pirkmajerjeva, Slataierjeva in Gradišnikova. V prvi sobi so pai vabili goste gospa Poličeva in Voglarjerva, gospodični Poličevi in Ivanuševa. V kavarni so se razlegale slovenske narodne pesmi, katere) so popevali dijaki. Kaj pa pomeni to ruvanje in* suvanje po stopnicah v drugo nadstropje? Birič, ki spolnjuje vestno svojo službo, je zasačil gospoda iz Smolnika, da( je delal Rušanom zgago; hotel ga je gnati pred' krvavo rihto. Toda-vseoblastni mož se ni hotel ločiti od • vefcelih Rušanov, razbijal divje okoli sebe, dokler da niso "pristopili bolj pametni gospodje in pomirili resnega politika. Ta, intermeco ni bil primeren tlemu živahnemu kraju, polnemu veselja in rajanja. Rušami pač vse najlepše pogodijo; umetnik g. kaplan Pintarič je žel splošno zahvalo in prpzntonje za svoje originalne stavbe, pri katerih sta mu neumorno pomagala oba gospoda Srnca. Shod pri Sv. Arihu je bila veselica za-se. Med , smrekami zapaziš kapelico; ina drugi starni šumi Sumik; na vrhu hriba te privablja planinska koča v svoje prostore; (v teh so točile rujno vince gospa Gorilšekova, gospodične M a rji nora, Mulejeva in Kupčičeva, pristne Pohorja(nke.
(Konec prihodnjič.)
m Dmrl je v občini Pesnica 25. m. m. 451etni predstojnik Janez Gornik. Občinski odbor mn je kupil krasen venec. Bil je devet let predstojniK. — Dne 18. t. m. je bil predstojnikom izvoljen Mihael Drozg, kmet v Jelenčah, in prvim svetovalcem Kari Šmirmaul, kmet v Gačniku.
m Vojaško veteransko drnštvo v Rušah; vabi slavno občinstvo od blizu in daleč k veliki slavnobti blagoslavljale društvene zastave dne 11. avgusta t. 1. s sv. mašo na prostem, katero bo služil g. dr. A. Medved iz Maribora. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Ptujski okraj.
p Ptujska gimnazija je imela letos 180 dijakov v 8 razr., 39 je obiskovalo nepotrebni pripravljalni tečaj. Slovencev je izmed vseh dijakov le 39, vsi drugi so Nemci, pribobnani iz vseh vetrov. V zadnjem času so odpadli 3 gimnazijski dijaki k protestantizmu. Pa tudi ni čuda, saj je le Prusija in heil vzor teh dijakov.
p Sprememba v posestvu. G. Matija Polič v Mariboru je kupil razširjeno veleposestvo takiz{vani Freisteinj blizu Ptujske gore. Ostane tedaj to posestvo v narodnih rokah.
p Liberalci psujejo kmete. Zadnjič smo poročali, kako se je postopalo s kmeti na shodu političnega društva „Sloga" v Ormožu. Naši kmeti niso smeli niti ust odpreti, že se jim je žugalo z ovadbo in zaporom. Sedaj še pa hinavska in liberalna „Domovina" grdo opsuje kmete. Imenuje jih nahujskane in napite ljudi, ki so kričali in se nedostojno obnašali. Z veliko slastjo pa priobčuje „Domovina" neslane, neolikane in grde medklice, s katerimi so sramotili liberalci g. kaplana Ozvatiča med govorom. Kmetje, združite se v Kmečki zvezi, ter pošteno obračunite z vašimi sramotilci.
p Ptuj. Ptujski prošt, preč. gosp. Jožei Fleck, obhaja dne 30 julija t. 1. tztfato mašo. Navzlic visoki starosti in neprestanemu truda- in trnjapolnem 50-letnem delovanju v dušno-»pastirski službi je sivolasi gospod jubilant še vedno čvrstega zdravja in vedrega duha. Povsod, kjer je deloval — v Mariboru kot kaplan in stolni vikar nad 20 let, v Lembahu kot župniki v Jarenini kot dekjan, in sedaj že 10 let kot prošt, dekan in mestni župnik v Ptuju — si je pridobil srca vseh s svojo ljubeznivostjo in s svojim miroljubnim značajem. Z občudovanja vredno vstraj-nostjo in vestno natančnostjo opravlja še sedaj vse dušnopastirske posle. Visokemu jubilantu, katerega je že višja duhovska in posvetna oblast jako pri-znalno odlikovala, in ki uživa me le v ožjem krogu dekanijske duhovščine, ampak tudi povsod širom la-vantinske škofije in še zunaj iskreno ljubezen in spoštovanje vseh, kličemo k njegovi zlati maši: Bog ga živi in ohrani mil. g. prošta zdravega in čvrstega šei do dijamantne sv. maše,in dalje! — Tukaj ste umrli vdovi Vnuk, cestninarici na dravskem mostu, dve hčeri, Kristina in Marink, prva stara 16, druga 18 v.let, in sicer druga za drugo v teku 14 dni. Obe ste imeli zavratno jetiko. Bog tolaži potrto mater vdovo! — Minulo soboto, dne 20. julija, se je poročil tukajšnji slovenski trgovec z manufakturnim blagom g. Mahorič s Slovenko. Vse se čudi, da je imenovani gospod, katerega mlada trgovina, je veljala vendar vedno za narodno, obhajal svojo gostijo v ultranemškem, protestantskem Vereinisheim-iu! Kaj naj rečemo k temu!? — Ker ptujski „Stajerc",\ katerega glavni urednik je trgovec Slawitsch in krušni oče pek in župan Ornig, vedno bolj suripvoi in nepopisno podloi blati ves duhovski stan, so sklenili duhovniki ptujske dekanije, da se bodo oidslej'strogo in neizprosno držali gesli: Svoji k svojim. Nimed omikanimi ljudmi na svetu ne bereš takjih podlosti, toliko psovanja in blatenja, kakor to dela številko za številko „Stajerc", o katerega sedanjem uredniku, Jbivšemu socialdemokratu Linhartu, se| je pred krat-
kim; izrazil urednik nekega nemškega lista, da bljuje sam ogenj in žveplo na toliko obrekovani duhovski stan. Linhart sme vsakega mu neljubega dujifovnika javno imenovati lažnjivca in lumpa, in kar je še teiii Čednih jštajerčijanskih izrazov, invga potem še zanič-ljivo poživlja, češ: pojdi me tožit, če si upaš!. Dobro se| spominjamo, da je prednik Linhartov j Zavadil žalostnega spomina, očitno pravil, da lahko „Stajerc" piše o duhovnikih, karkoli hoče, iker se mu ni treba ničesar bati! Dejstva spričujejo resničnost tega* izreka. Ako bi si kak časnik o kateremkoli drugem stanu, recimo o učiteljskem, drznil zapisati samo eno desetino surovosti, ki jih prinaša „Stajerc" o duhov-skem, bi že zdavno državni pravdnik posegel vmes. Duhovniki pa so brez vsakega postavnega varstva izročeni na milost in nemilost vsakemu škricu in odpadniku, da le zna nesramno udrihati!
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Slavnost blagoslav ljanja društvene zastave prihodno nedeljo namerava biti velikanska. Razun veterancev od Sv. Antona, Sv. Andraža, Svetinj in iz Radgone obljubili so nam tudi udeležbo c. kr. verženski strelci in „Murski sokol" in razna gasilna društva, Vspored bo sledeči: Od 7. do 9. ure sprejem raznih društev, ob 9. uri sprejem blagoslovitelja č. g. dekana Jurkoviča in kumice gospe Matilde Grosmanove, ob pol 10. blago-slovljanje in cerkveno opravilo, ob 12. uri odhod društev na društvene prostore g. Jureša. Popoldne koncert ob pol 2., slavnostni govor z vročitvijo častne vet. diplome k imenovanju častnim članom g. dr. Grosmana in zabijanje žrebljov v zastavo. Še druga razna društva, kakor vsakega posameznika uljudno vabi	vodstvo.
1 Iz Dedonjc pri Radgoni. Umrl je tukaj 17. t. m. Franček Košar, vrl šolar 4. razr. prav žalostne smrti. Zbodel se je pred tednom na rjavem žreblju in vsled za-struplene krvi ga je popadel krč; vkljub zdravnikovi pomoči je kmalu bilo končano mlado nadepolno življenje. Ta slučaj je novi dokaz, kako nevarne so rane vsled rjavega železa.
1 Umrl je v Radgoni dne 19. t. m. č. g. Franc S. Lorenčič, duhovni svetovalec, zlatomašnik, vpokojeni župnik od Male Nedelje. Rojen je bil 1. 1821 v Št. Juriju v Slov. gor. V mašnika je bil posvečen 1. 1845. R. i. p.!
1 Stavenski vrh. Dne 13. t. m. smo imeli tukaj občinske volitve. V II. in III. razredu so zmagali Bračkijanci s spomočjo naših odpadnikov. To Vam je bil dan, gosp. urednik, za Očeslavce. Vsled veselja, da so zmagali, so pri gostilničarju Fekonji skoraj pol teleta pojedli in spili en sodček piva. Dobro delo ste naredili. To je očeslavska gospoda ali bolje povedano inteligenca. Tako delajo in se mučijo ti inteligenti, in samo za to, da se nebi podrl Wratschkov stolec v okr. zastopu. Vse Vaše agitiranje, ko ste si toliko prizadevali, cele noči ste bedeli, ker so vam volitve po glavi rojile, vam bode po vodi splavalo. Toliko za danes. Prihodnjič naznanim te očeslavske inteligente in naše odpadnike po imenih, tudi nekaj zanimivega od pooblastil, da bodete sprevideli, kako so izobraženi v pisavi. Na svidenje!
1 Sv. Jurij ob Ščavnicl. Spored velike ljudske veselice, ki jo priredi bralno društvo dne 4. avgusta, je sledeči: Ob treh na Mundo-vem vrtu: 1. A. Foerster: „Planinska" meš. zbor; 2. beseda društvenega predsednika; 3. F. S Spindler „Pevčeva spomladanka", meš. zbor; 4. slavnostni govor; 6 Aljaž: „Ne tožim", meš. zbor. — Ob petih v gledališki uti: 1. H. Sattner: „Na planine", miš. zbor; 2, „Martin Krpan", gledališka igra v 6 dejaqjih, pri kateri nastopi nad SO domačih igralcev. — Ob osmih prosta zabava na Mundovem vrtu. Poskrbljeno bo, da se b1. občinstvo zadovolji vsestranski. Okusu bodo stregla domača dekleta s pristnim vinom in svežim pivom, s poviticami, gibanicami, krapci, suhim svinjskim mesom, kavo, čajem, medico, sladkarijami itd. Za ušesa bo skrbela Kocmutova godba, domači in sosedni pevski zbori, govorniki... Za oči bo cvetlični šotor, cirkus, gašperl-gledališče, umetni ogenj i. dr. Postavljeno bo strelišče, daš se lahko elektrizovati, srečo poskusiš pri srečolovu, novice bo donašala šaljiva pošta itd. . . . Vstopnina: a) na Mundov vrt samo 20 vin Pri blagajni dobi vsakdo znak v potrjenje vplačane vstopnine, b) Gledališče: za sedeže 1. vrste (stole) 1 K, za sedeže 2. vrste (klopi) 50 vin., za stojišča 20 vin. Vspored se bo izvrševal točno ob določenem času. Osebnih vabil ne razpošiljamo. Ob skrajno neugodnem vremenu se vsa slavnost preloži. K najobilnejši udeležbi vabi	Odbor.
Slovenjgraáki okraj.
s Sv. Križ pri Belih vodah. V romarski cerkvi Sv. Križal pri Bebhvodah se bode dne 27. julija obhajala 501etnica blagoslovitve te cerkve. V ta namen se bo obhajala majhina tridnevnica in sicer dne 26., 27. in 28. julija. Dne 26.« julija, na god sv. Ane, bosta dve sv. opravili in sicer ob 6. in ob 9.<j Dne 27. julija eno sv. opravilo ob 7. V nedeljo, dne 28. julija pa boi sv. opravilo ob 10., po sv. opravilu pa za slučaj lepega vremena procesija z Najsvetejšim; končno se bo zapela zahvalna pesem. Pobožni romarji se vabijo k obilni udeležbi.
s Šmartno ob Paki. Dne 4. avgusta pride v Šmartno ob Paki g. potovalni učitelj Franc Gori čan, ki bo govoril o kmetijstvu in o ustanovitvi kmetijske podružnice. Začetek po prvi sv. maši v stari šoli. Kmetje, pridite v obilnem številu poslušat izvrstnega govornika!
s Iz slovenjgraške okolice. „Slov. Gospodar" od 4. julija je prinesel vest, da nekdo v „Narodnem Listu" blati duhovnike, češ, da narodnih podjetij ne podpirajo, kar pa seveda ni res. Kar je v odgovor pisano zavoljo preč. duhovščine, velja ravno tako za posvetne rodoljube. Dokler se bo trgovina v Narodnem! domu držala nepristranosti, tačas jo bomo z vsemi močmi1 podpirali; kakorhitro bi pa se v nji jelo politikovati, kakor se je prej v Zadrugi, v liberalnem duhu, tako hitro; je tudi mi ne bomo več podpirali.
Kar se pa gostilne tiče, Bogu bodi potoženo, da se tamkaj zbira liberalna gospoda in od nje zapeljani kmetje. Ti brezobzirno napadajo katoliške rodoljube, da je strah in groza. Niikjer v nobeni nemškutarski gostilni se tako ne dela, kakor v Narodnem domu. Slavno načelstvo Posojilnice, lastnica tega podjetja, naj si dvakrat premisli, prej ko bo nadalje kako pogodbo sklepalo. Mi želimo temeljitega preobrata in* pa nepristranskega krčmarja.	«
s{Mislinja. Zdaj pa še bo za živeti! Radostno poslušamo take vesele vzklike. Izgovarjajo jih delavci kmetje in, gospodje kmetje. Hvala Bogu, poslanec je Ježovnik! Kolika čast in sreča za nas! Ježovnik ima zemljo, je kmet; ima gostilno, je kmet; ima mesarijo, je kmet; ima gosposko suknjo, je gospod kmet. Zato ima tudi za; vse goreče srce, za vse bister um in vsem hoče pomagati. Gotovo se bo priklopil tistim 200 poslancem na Dunaju, ki bodo se trudili pomagati! khiečkemu stanu, ki bodo marsikaj dosegli, in on bo pri tukajšnjih shodih v naše veselje povedal: tole, smo dosegli, jaz vam to-le dam! Hvala že zana-prej. Nočemo več pogrevati tega,' da na volilnih shodih ni' objavil programa, da bo le delal in še več dosegel. V dokaz, drugače ne, da se> Človek lahko mnogovrstno spremeni, tudi na dobro, površno omenimo, da je Ježovnik vabil ljudi ¡v Velenje, kjer ima dovolj jesti in piti; ljudje so pričakovali zastonj celega vola ini sod vina; privoščili so si kaj dobro — pa Micka Kovačeva, je pila — ita plačala. V Smik-lavž se je dobri poslanec prišel' zahvaljevat. Pri slavlju je bilo več sodčkov piva. No, pivo pa rado teče. In- Ježovnik kot delaven poslanec ima malo časa, ne more počakati,,da bi vse steklo in se plačalo, zato pa vrlo goreči njegov somišljenik Pajtler pomaga iz zadrege in ljudi opomni: vsak po kronico dajmo in je plačano. Pa takihLreči ne bo nikdo njemu valil na vest, ker je; očiščen še čisto drugih. Njegovi volilci in razgrajači so v Legnu in drugod kričali: proč z duhovniki! Naš dični poslanec pa. se je čudno lepo spremenil. Izbral si je družbo sedmerih hrvaških duhovnikov. Glejte, vse gre na bolje: ne sporazumljenja se' odpravijo, sovraštva poravnajo, prijateljstvo sklene! Tudi na volilce je blagodejno vplivala ta rajska volitev. Nekateri sicer ubogajo „Domovino" in naštevajo, koliko nemčurskih, štajer-čijanskih in demokraških glasov je bilo oddanih za slovenskega Ježovnika. Ce bi mi mogli ubogati „Domovine" zavijanje, bi morali reči: nad 200. Pa pri nas tega ni treba in bi bilo krivično. Res smo imeli lani prisiljenih veliko Stajerčijanc&v. Pa to je bilo lani in< prisiljeno. Res smo imeli nemškutarje, da slovanske besede niso mogli mirno slišati, Slovenca ne videti in slovenska trobojnica jim je napravljala krče. Zdaj je vse drugače, vse dobro, najlepše. Spametovali so se, da so med slovenskim ljudstvom, s katerim morajo skupaj držati. Z najodličnejšimi Slovenci so skupaj volili slovenskega Ježovnika. pustili strankarstvo, odpovedali se nemčurstvu. Krasni živijo se je razlegal iz njih gladkih grl. V sprevodu baklje noseč.so navdušetno prepevali naše narodne pesmi. Prijazno so gledali velikansko slovensko zastavo, ki je vihrala vrh mogočne lipe, in segala1 celo do tal. Vse se je lepo spremenilo. Stajerčijanci so zginili, nemčurji so se prelevili! v tako goreče narodnjake, da jim že prejšnji zaslužni Slovenci niso dovolj navdušeni, zato jih po listih poučujejo, ali pa proč spravljajo. Zopet sta v pravem in še boljšem tiru narodnost in vera., Mir se je naredil, veselje kipi in navdušenje: nimai ne konca ne kraja. Bog ne daj, da bi se tu uresničil rek: „prenapeti lok poči% ker bi postalo zopet žalostno stanje. V sefclanjem položaju pa bi vse pritisnili na čuteče srce, tako da bi! cicnili — ker zdaj pa bo za živeti!
s Mislinjska dolina. Vsled prevladujočih severnih vetrov in radi večina deževnega vremena je neprijetno hladno. Toplomer i se zadnji čas ne vzdigne nad 12 stop. R. Celo slano smo že imeli 13. t. m. po nekaterih krajih. Zima je bila dolgaln , ostra, po-mlajdi nič in sedaj še hladno poletje.,
c Jurklošter. V štev. 23. „Štajerca" stoje samo izmišljene stvari o našem župniku in o gospej Pre^ grad. Gorostasna laž je, da bi g. župnik pel Glorio zapeljanim volilcem, ampak vsem prijateljem in sovražnikom. Laž je, da bi g. župnik vsakega> naprednega volilca nahrulil, ampak ravno nasprotno, kajti on nastopa proti vsakemu milobno, bodi njegov .prijatelj ali sovražnik. Grozno debela laž je, da je trgovina g. M. Pregrada šnopsarija, ker le njegova soseda g. Gradt in Smid imata šmopsarijo. Laž je, da bi hodila g. Pregrad vsaki dan k gh župniku po časopise, ampak iste donaša pismonoša. Laž je„ ¿ai bi gospa Pregrad uganke reševala, kflr o ugankih sploh nikoli govorila ni z g. župnikom. Laž je, da bi klerikalna stranka surovo nastopala proti naprednim volilcem, ampak ravno nasprotno. Neki liberalec je plačal sodček piva| zapeljanim Roševim, volilcem, da bi prtepre-čili1 shod v Jurkloštru. Umazanega gradiva od naših' liberalcev bi se dalo dosti napisati, da, celo knjigo, toda za danes naj, zadostuje, drugič več.
Konjiški okraj.
k Zreče. Gosp. Tribnik službuje tukaj že 28 let kot nadučitelj. V pogledu na obilne zasluge ga je občinski odbor imenoval za častnega občana. To je največja čast, g kakoršno zamore občina koga odlikovati. Minolo nedeljo so mu občinski odborniki pod vodstvom g. župana Winter izročili dotično diplomo.
k Brezen pri Vitanju. Kaj žalostno poročilo imam danes. Toča nam je tukaj poklestila dne 20. t. m. Uničeno je vse. Ne bo živeža ne za ljudi, ne za živino.
k Tepanje. Občinski zastop občine Tepanje vložil je po svojem poslancu Pišeku peticijo za odpravo četrte orožne vaje, katera posestnikom mnogo škoduje, in da se ob času žetve vojaki pustijo na dopust.
k Promocija. Dne 20. t. m. je bil g. cand. iur. Gustav Rosina.iz Loč, c. in kr. častnik v rezervi pri C. in kr. pešpolku št. 7, na graškem vseučilišču' pro-moviran doktorjem prava.
k Zborovanje Kmečke zveze. Slovenska kmečka zveza je imela pretečeno nedeljo v Konjicah sijajen shod, katerega se je udeležilo gotovo do 250 zboro-valcev, samih vrlih slovenskih kmetov skoraj iz vseh župnij'in občin konjiškega okraja. Predsedoval je shodu odbornik S. K. Z. kmet Janez Rudolf, ki da, po kratkem pozdravu, besedo g. drž.; poslancu Fr. Pišeku. Med splošnim pritrjevanjem poda g. drž. poslanec poročilo o svojem in Slov. kluba delovanju v državnem! zboru. Omenja zlasti važne interpelacije in nujne predloge, ki so jih stavili naši poslanci n. pr. o zvišanju zaklada za podpore pri vremenskih in drugih! nezgodah, različne nujne predloge za. podpore tistim okrajem in občinam, ki so letos škodo trpeie vsled toče, povodnji itd., omenja nadalje starostno zavarovanje in splošno, agrarno zvezo, h kateri so tudi vsi poslanci Slov. kluba pristopili. V znak zadovolj-nosti s svojim poslancem so mu zborovalci zaklicali krepki trikratni živio.
Za g. poslancem pa povzame besedo podpredsednik S. K. Z., posestnik Mlakar iz Hošnice, kateri v gladko tekočem in spretnem govoru kakor vedno razpravlja program S. K. Z.. Ta je ustanovljena v svrho obramfbel in vspešnega za stopaj a) blagora kmečkega stanu, hoče nam priboriti mesto v državi, katero nam _grei po našem številu, po našem krvnem in denarnem davku, kmečkemu stanu hoče zagotoviti trajen obstoj, rešiti ga hoče njegovih, bremen, previsokih davkov,i šolskih bremen, ter mu odpreti nove virei pridobitka s pospeševanjem vsega gospodarskega napredka.
Ni paj zadosti, da smo si izvolili samo poslanca na tem programu in ga poslali na Dunaj, temveč treba je, da ga podpiramo v njegovem delovanju zlasti s tem, da vsi pristopimo kfot redni in stanovitni udje k S. K. Z., da on lahko pokaže naše zahteve na pristojnem mestu, kjer se odločuje o naši usodi. Poživljam vas tedaj, da vsi pristopite vedrega lica in brez vsakega hinavstva, odkrito in pogumno k S. K. Z. ter ostanete zvesti njenemu programu! Govoru je sledilo navdušeno pritrjevanje.
Nato se enoglasno sklenejo in sprejmejo sledeče resolucije, katere si je g. državni' poslanec notitral ter obljubil, da se hoče truditi, da se uresničijo:
1.	Na shodu v Konjicah dne 21. julija 1907 izražajo navzoči zborovalci S. K. Z. in kat. pol. društva za konjiški okraj popolno zaupanje g. drž. poslancu Pišeku in njegovim tovarišem ter odobrujejo njih delovanje v državnem zboru skupno s poslanci Slov. kluba.
2.	Zahtevamo od naših poslancev, da se v agrarni zvezi z vsot odločnostjo potegujejo za kmeč ke koristi, ter da delajo z vsemi silami na. to, da sei nikakor ne dovoli uvoz živine iz Srbije.: -
3.	Naročamo, da naši poslanci 'zahtevajo šestletno šolsko dobo po razmerah s poldjnetvnim1 podukom in pa eno ali dveletno ponavljavno gospo-darskb4kmetijsko šolo.«
4.	Naročamo, da se naši poslanci z vsemi močmi potegujejo za preustrojitev zemljiškega in pa drugih davkov v progresivni, davek.
5.	Naročamo1 našito poslancem, da poskjrbijo za rbgulacijo potokov Dravinje in Oplotnice in hudournikov iz Konjiške gore, kateri v konjiškem okraju na-pravljajo na njivah,' vinogradih in travnikih neiz merno škodo, ter da stprijo pri vladi v tej zadevi potrebne korake.
6., Zahtevamo, da na*ši poslanci skrbijo Zato, da se;gozdovi na Pohorju protipostavno in popolnoma ne izsekujejo, ter da se izsekani in dosedaji še nepo-gozdeni deli takoj na novo pogozdijo s sadikami iz državnih nasadov* in z vladno podporo.
Slednjič so skoraj vsi navzoči te konjiške okolice tjakoj pristopili h Kmečki zvezi s' prispevkom 1 K za letošnje leto. Za druge občine inv župnije pa so se izmed navzočih imenovali zaupniki,'' večinoma sami župani, ki bodo doma izvedli organizacijo tetr zapisovali in sprejemali nove ude. Imena teh' zaupnih mož se objavijo v prihodnji' številki „Slov.Gospodarja."
k Zahvala. Njih Ekscelenca, premitoetivi gospod knez in Skof Mihael so blagovolili ubožcem tepanjske občine nakloniti velikodušni dar t zneska 100 K, na iemur se Njih Ekgce'enci izreka najiskrenejša iti najspoStljivejža zahvala. Bog plaiaj 1 Županstvo v Tepanjah, dne 17. julija 1907.	Zupan: Ig. Podkuboiek.
Celjski okraj.
c Trbovlje. Ob obletnici bralnega društva Dne 8. mal. srpana 1. 1. je bilo ustanovljeno „Kmečko bralno društvo", dolgoletna želja prebivalstva trboveljske župnije. Izobrazba na krščanko-socialni in narodni podlagi, to je in ostane smoter društva. Zato si je društvo z darili in nakupom nabavilo doslej 234 knjig razne vsebine, največ pripovednih, ki jih člani prav pridno prebirajo. V čitalnici, ki je odprta vsako nedeljo in vsak praznik predpoldan za možke, popoldan za ženske, je tudi na razpolago po 15 dobrih časnikov. Vseh udov je ob obletnici ravno 200; od
teh si izposojuje knjige 163. Vršila so se tudi društvena predavanja. Življenje je prišlo v društvo zlasti, ko se je 2. svečana ustanovila dekliška zveza, 10. sušca pa mla-deniška. Obe imate mesečne podnčne shode. Pod vodstvom skrbnega odbora je društvo dosedaj lepo napredovalo. Domača posojilnica je z zdatno podporo omogočila plačevanje stanarine za čitalnico, zakar ji bodi iskrena zahvala. — Liberalci se po časnikih in zasebno zaganjajo v društvo in njega odbor. Pisali so, da se je društvo ¡postavilo na popolnoma enostransko politično stališče, da se v društvu nahajajo skoro izključno le „pobožni" listi, kakor „Slovenec", „Domoljub" itd. Toliko povemo dotifnemu dopisniku, da klerikalni listi, kakor „Slov. Narod", „Narodni List" in drugi, ki pišejo samo o „farjih", presedajo vsakemu pametnemu človeku, da bi torej z njimi ljudi le odbijali od čitalnice. Za osebno zabavo si jih lahko „neodvisneži" naročijo sami, za društvo pa niso, ker bi žalili verski in nravni čut bralcev. Očitali so odboru, da premalo deluje. Kdor pa pozna podrobneje delovanje društva, ve, da vsak odbornik vrši svojo dolžnost, kolikor more. O predsedniku pravi „Nar. List", da je gad na Roševih prsih, da ga je Roš predlagal načelnikom društva, a je on potem vse liberalce, tudi Roša, zahrbtno pometal iz odbora. Resnica pa je, da se je predsednik, kar lahko izpriča tudi g. Rog, dolgo branil prevzeti to čast, dasi so bili za njega vsi odborniki, ne samo g. Roš, ker je pač vedel, koliko dela in skrbi je z vodstvom društva, posebno v njega začetku. Udal se je le, ker je videl, da nobeden noče prevzeti načelništva in da bi tako utegnila vsa stvar zopet zaspati. Da bi pa on pometal liberalce iz odbora, je laž. Občni zbor je bil pravilno sklican, in 38 na njem navzočih članov lahko potrdi, da se jc tudi vršil pravilno. Ravno predsednik je imel predlog, naj se volijo zopet stari odborniki, a zborovalci so soglasno volili drugače. Da so pri tem nekateri „zleteli" iz odbora, za to predsednik nič ne more, ker je imel samo en glas, kakor vsak drngi član. Sicer pa bodi javno povedano, da društven odbor potrebuje ljudi ne za štafažo, ampak za delo. Predsedniku tudi očitajo, da je sklical politični (!) shod za cvetno nedeljo, ne da bi vprašal vse odbornike. Tudi to ni res. Pri večih sejah se je govorilo, da treba dobiti včasih kakega dobrega govornika. 10. svečana je društvo baš iz tega vzroka pristopilo h krščansko-socialni zvezi za Štajersko. Zato pač ni čudno, da je prišel govorit na javno društveno zborovanje predsednik te zveze, dr. Korošec. Da je iz tega zborovanja nastal političen shod, tega so krivi liberalci sami, ki so prišli govornika izzivat. Vse te in enake težkoče je društvo srečno prebilo. Obstoj mu je zagotovljen, saj slani na zdravem temelju krščanskem in narodnem. Dr. Dimnik in drngi nameravajo ustanoviti proti Kmečkemu bralnemu društvu neodvisno, to se pravi liberalno društvo. Svobodno jim, a povemo že naprej, da bo tako društvo mrtvorojeno dete, kakor vse liberalne naprave v Trbovljah z liberalizmom vred.
c Dobrna. Prijateljem stražmoštra Konrada — poprej Klobase — naznanjamo, da je imenovani po noči od 30. junija na 1. julija zapustil Dobrno. Prevzel je službo nekje višje na Štajerskem. Do sedaj še nismo nikogar zasledili, da bi se jokal za njim. Sicer pa pride jok v — kratkem. — Dne 1. t. m. je prevzel vodstvo „nemške - napredne stranke" na Dobrni Slovenec Kirbiisch, pek. Ni nam znano, če so nemško - napredni poslanci to spremembo v vodstvu brzojavno pozdravili. — Žandarju Schoberju se je posrečilo iztakniti tičke, ki so kradli lampijone na predvečer sv. Cirila in Metoda. Udeležena sta bila pomočnik čevljarja Petra Okroschniga in komi trgovca Hazenpihla. Čevljar in trgovec sta nemška občinska odbornik?.
c Ljudska hranilnica in posojilnica t Celju. In
tako je prišlo, kar je moralo priti. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju je registrirana, in v kratkem času, morebiti že črez mesec dni, bo začela delovati. Pred vsem moramo pribiti, da nova posojilnica ni konkurenčen zavod stare posojilnice. Prav radi pripoznamo, da ima stara posojilnica za spodnještajersko slovenstvo nevenljivih zaslug. Njene podpore za slovensko dijaštvo, za dekliško šolo celjske okolice, za cerkve itd. itd. ostanejo nepozabne. Prepričani smo, da bodo ti listi ostali vedno častni listi v zgodovini tega zavoda. A višje kot vse zasluge celjske stare posojilnice so nam naša načela. Da bo prišlo do ustanovitve nove posojilnice v Celju, bilo je takoj jasno vsakemu politiku, ko se je ustanovila Narodna stranka. Proti tej stranki vedli so se stari slogaši veliko preprizanesljivo, kakor da bi ne bilo takoj vsakemu jasno, da sestoji med novo stranko in starimi prvaki neko soglasje. Kdor je o tem le še malo dvomil, temu je morala pisava „Domovine", ki se vendar smatra za glasilo stare stranke, oči odpreti. In ko bi „Domovina" tndi ne bila zapustila svojega nepristranskega stališča, moral je vsak stari slogaš s strahom pričakovati čas, ko bodo stari odborniki celjske Posojilnice odmrli. Znano je, kateri gospodje jim bodo v načelništvu sledili, zakleti sovražniki Kmečke stranke, ki bodo vsako tudi slednje sredstvo vporabili, da jo ugonobijo. In denar, nakopičen v stari celjski Posojilnici, jim bo zato povoljno sredstvo, da ga uporabijo v bojn proti političnim nasprotnikom. Mislimo pa, da je naša stranka že dosti znosila denarja svojim nasprotnikom v Posojilnico, ki se bo vporabil v boju proti njej. Sedaj je prišel čas, da stara stranka, stranka Kmečke zveze skrbi za svoj obstoj in da vsaj ne nosi svojega de-naija v zavode, ki ji bodo enkrat gotovo sovražni. O novem vstanovljenem zavodu v kratkem več.
c Sv. Pavel pri Preboldu. Župan Cajner — fuč. Kdo ga ne pozna? Najspretnejfiega liberalnega agitatorja Savinjske doline ob zadnjih državnozborskih volitvah, župana Cajnerja. Saj je mislil, da se noben shod ne sme vršiti brez njega. Pri tem je postal celo liberalni mučenik. Kako to? No, iskal je Povaleja po shodih, kjer ga ni bilo, in nesreča je hotela, da je padel raz voza ter se nekoliko poškodoval. Tudi na Polzeli in v Kaplji je prodajal svoj liberalizem. Najbolj pa se je postavil pri veselici na ¡^adnikovero vrtu. Ker je vsak dan
pohrustal kakega „farja" (ali pa še več), so mu oni, ki so ga pred leti grdo napadali v „Domovini", vse odpustili ter ga slavili kot „prosvitljenega, naprednega, omikanega župana". Drugih misli pa so bili njegovi tovariši v obč. svetu. Spoznali so, da Št. Pavel ni zaslužil kazni, da ga še nadalje zastopa Cajner. Sedli so na sodni stol in mu izrekli sijajno nezaupnico, ob enem pa so dali tudi slovo liberalnemu tajniku Kolšeku. Cajner je zato odstopil. Črne zastave v znak žalosti pa ni bilo nikjer videti.
c Sv. Martin v Rožni dolini. Dne 21. t. m. se je
obnesla veselica tukajšnjega bralnega in pevskega društva nad vse prav sijajno, kar je najboljši dokaz, kako priljubljena je neprisiljena, je poštena zabava med našim ljudstvom. O lepih prostorih Stožirjeve gostilne se je zbralo nad 500 udeležencev, večinoma kmetje, med kojimi smo opažih mnogo vrlih Vojničanov, Novocerkovljanov, Celjanov in veliko drugih izletnikov. Veselica se je otvorila s predsednikovim pozdravom in nato je sledil mešan zbor „Kadar mlado leto". Vse točke dnevnega reda pevske vsebine so se obnesle nad vse izvrstno zlasti kar se tiče mešanih zborov „Pozdravljam te savinski dol" in „Pogovor z domom", koje je zbrana množica poslušala z napeto pozornostjo. Tudi igralci šaljive igre so rešili dobro svoje uloge. Dijaki pač znajo ; čast jim ! Govorili so na to razni govorniki. Med posameznimi točkami je igral oddelek narodne godbe izključno slovenske-narodne komade. Pri prosti zabavi smo slišali navdušene pesmi možkega in mešanega zbora ter čakali koprneče na lepe dobitke šaljive tombole. Tako smo imeli Rožnodolčani lep narodni praznik in razšli smo se z željo, da se nam priredi kmalu spet kaj enakega.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Letos smo tudi pri nas pridno kresili v predvečer godu sv. Cirila in Metoda. Zvonik je bil lepo razsvetljen in trijančenje se je veselo razlegalo čez hrib in plan. Velik kres je v Kačjem dolu oskrbel vrli mladenič Fr. Verk, ki pa ni bil po volji našemu kandidatu, Andreju Drofeniku, botru ptujskega . Štajerca". Njegovi jezi smo se vsi smejali. Sploh je bilo na vseh krajih opaziti veliko več kresov, kot jih je bilo lani, kar priča, da gremo naprej, „Štajerc" pa nazaj.
c Ustanovitev društva v Laškem trgu. 14. t. m.
se je tukaj ustanovilo „Izobraževalno društvo", katerega se je udeležilo mnogo katoliškomislečega ljudstva in jih je tudi z navdušenjem mnogo pristopilo. Slavnostni in po-zdravljalni govor je imel g. župnik Fr. Časi. Z navdušenimi in izbranimi besedami je poslušalcem razložil namen, imenitnost in potrebo tega društva. Posebno je povdarjal, I da so dobri, krščanski časopisi in knjige pripomoček, 'da to društvo doseže svoj namen. Nato je g. kaplan Končan razložil društvena pravila s potrebnimi opombami. V odbor so izvoljeni sledeči: g. Fort. Končan, kaplan na Laškem, predsednik; g. Mihael Hrastnik, podpredsednik; g. Anton Srebre, kaplan na Laškem, tajnik; g. Fr. Šoter, tajnikov namestnik; g. Gregor Leben, blagajnik; g. Luka Kačič, blagajnikov namestnik; g. Anton Petek, knjižničar. To novoustanovljeno društvo bo ob priložnostih prirejalo tudi veselice in igre ter bo imelo, upamo močen in dober mešan pevski zbor. Pevci in pevke, pristopite!
c Iz gornjega Savinja.\ Pned kratkim mi pride slučajno v roke stara cunja „Slov. Narod" št. 139. Dobiro znani mozirski zahrbtni liberalec napada c v njem prav nesramno pri ljudstvu zelo priljubljenega kaplana g. Fr. Gosak'a. Očita mu,, da je povodom zadnjih! volitev za državni zbor zanemarjal, oziroma zlorabil svoje duhovske dolžnosti in pravice. Agitiral je baje na prižmci za Robiča., na dan volitve ni hb-tel iti v išolo, tudi ni hotel iti previdit dveh bolnih oseb, od katerih je ena dekla umrla brez, sv. zakramentov, drugega bolnika pa je moral prevideti sosedni» župnik. Prigovarjalo se je gospodu kaplanu, naj na te nesramne laži primerno odgovori. A g. kaplan je mnenja, da je molk in preziranje najboljši odgovor. A ljudstvo je drugega mnenja. Zato prosim slavno uredništvo, sprejmite sledeče pojasnilo: 1. Kar se tiče obeh bolnikov, je vse zlagjano — nesramno zlagano. ,S!ov.' Gospodar" je že prinesel izjavo starišev umrlega dekleta, v kateri priznavata, da sta — sama kriva, da je umrla brez sv. zakramentov; prav Zia prav. sta tudil oče in mati nedolžna, ker- jej bolnica nagloma umrla; dekle je še prišlo samo iz spalnice v družinsko sobo. V drugem slučaju je pa očitanje še bolj nesramno.fKo je prišel nekdo prosit za previdenje bolnega očeta g. kaplana, gospoda n^ti doma ni bilo. Bil je 1% ure daleč na pre-videnju. Pričata to lahko mežnar in njegova žena. Slednjič je dotičnik sam rekel, da pojde v Smihel po gospoda. Ko je prišel g. kaplan od bolnika domov, je bil voljen, dasiravno utrujen, iti zopet na spoved dve uri daleč. Se le ko je zvedel, da jel šel v Smihel, je g. kaplan ostal doma. Bilo bi res čudno, ako bi dva duhovnika prišla k enemu bolniku s sv. zakramenti za umirajoče. Gospod kaplan ni na prižnici čisto nič agitiral. Povedal je le to, kar so pisali naš knezo-ško! v pastirskem listu in ljudi opozoril, da je dolžnost slehernega krščanskega volilca, voliti može, kateri bodo zastopali krščanska načela. Naše mnenje je, da duhovnik, kateri dopusti razširjanje brezvers-kega liberalizma, ni vreden duhovniškega imena. Za enkrat samo to. Očita se g. kaplanu, da je moral radi agitacije maj-fcikatero požreti. Res mu je očital neki Papež iz Lok, i ara .Nazarje, mlož čudnega značaja, ki je saino vsled kratkovidnosti o. Anzelma M. postal odbornik. C. patru radi tega ničesar ne očitamo. bil je got'ovo prepričan, da je Papež značajen pristaš Kmečke zveize. Ta Papež pa je prav ponižno prosil g. kaplana za odpuščanje in priznal, da je v pijanosti govoril. Dotične tretjeredjnice» pa, ki so se zgražale nad kaplanovimi pridigami, so znane mo-
«
zirske friajlft, ki so le toliko v tretjem redu, kakor pisatelj tah vrstic somišljenik Narodne stranke. Eden, ki mozirske liberalce pozna!
c Kamenjani pri sv. Juriju ob juž. žel. darovali so preostaaek •d Cirilovega kresa v zneska 6 BO K tukajšnji moški podružnici sv. Cirila is Metoda.
Brežiški okraj.
b Koprivnica. Na predvečer slovanskih apostolov so tudi naši možje in mladeniči zažigali kresove. — V „Slov. Oosp." in „Našem Domu" večkrat čitam, kako se ljudje izobražujejo. Povsod že imajo kako društvo; pri nas pa nimamo nikogar, ki bi se zato brigal. Ob volitvah je delalo par domačih agentov — za Žurmana. Nam Žurman ni znan, zato ne rečemo nič zoper njega. Toda kdor ima takšne agente, kakor so bili tukajšni, tega ne moremo voliti. Eden je kričal, naj tistega zemlja požre, ki bo volil Korošca. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sam se je pač hudo poškodoval. Fante, ki so streljali z možnarjem, so zmerjali nekateri za kačje pastirje. Eden se je celo pre-drznil našega gosp. župnika blatiti v „Štajercu". Piše, da niso tri nedelje nič drugega pridigovali, kakor o volitvah. Mi mu pred vsem svetom povemo v obraz, da je ta dopis grdo zlagan. Dopisnik, ali ne greš v cerkev, da ne veš, kaj so g. župnik pridigovali.
b Iz kozjanskega okraja. Ce gre človek po svojih opravkih po svetu, zve marsikaj veselega, še več pa žalostnega. Tako je veselo slišati, kako so kmetje v kozjanskem okraju z malimi izjemami nav-dušenošli v boj za vrlega svojega kandidata dri. Korošca, ker so spoznali, da sposobnejšega in vrednej-šegat saj v tem okraju ni za poslanca v državni zbor, kakor je on. Pa žalostno je slišati, kako so učitelji delali zoper njegovo izvolitev,', ponekjod kar besneli, kajti geslo jim je bilo: „Le Korošca ne, ker je duhovnik in izmed kandidatov najsposobnejši, najboljši in najzaslužnejši." Tako je tudi g. Oska(r Žolnir, nad-učitelj olimjski, začetkoma bolj odkritosrčno nastopal proti dr. Korošcu. Ko jo je pa na shodu v Mestinju skupil, je začel bolj prikrito1 doma rogoviliti zoper njega. Celo do, pozne noči je lazil po hišah, enak zvitkorepki! za plenom, po njegovem mnenju nevednih in. neskušnih volilcev. Pete in, seveda še bolj jeziček si je v neki hiši cejlih pet ur zavoljo preklicanega Korošca tako brusil, da je bilo vsled takega napornega dela potem lice zateklo in da je bil ves, spehan. Odveč bi bilo omeniti, da širi ta gospod menda le ne zastonj še^ tudi zdaj glasilo štajerskih liberalcev in odpadnikov med nekatere kmete; pa s časoma se bo že prepričal, da, kdor veter seje, vihar. žanje! G. Žolnirju se pa ne more primerjati g« IV; Jelovšek. učitelj na trtorodnem Virštanju. Temu gospodu pa glede njegovega delovanja na političnem pa tudi šolskem polju menda le ni para. On' je na Virštanju skoroda vsako hišo oblazil.
Drobtinice.
d Japonska se pripravlja na vojsko. Državnikom raznih držav ni skrito, da se Japonska pripravlja z mrzlično naglico na novo vojsko. Le to še ni znano, s kom da nameravajo pričeti Japonci krvavi ples. Japoncev se boje Američani, Angleži in pa Rusi. Američani so že poslali' večino svojega vojnega brodovja v Tihi ocean. Seveda zatrjujejo ameriški vladni krogi, da ne nameravajo ničesar proti Japonski. No, znano je, da ni dosti verjeti takim diplomatskim izgovorom. Znano je pa tudi, da so Japoncem zelo všeč Filipinski otoki, ki leže ne daleč od Japonske in ki so jih priborili Američani od Spancev. A tudi Angleži se ne čutijo tako varne pred svojim japonskim zaveznikom, kakor bi kdo mislil. To doka^ zuje knjižica ,.The Unveileed East", „Nepopačeni Vzhod", ki izvaja: Japonci se pripravljajo z mrzlično naglico.. Lani jet poskočil japonski proračun 1 za armado od 52 milijonov na 111 milijonov jenov, izdatke za mornarico so pa povišali, od 40 na> 82 milijonov jenov. Komaj so spustili na morje oklopno fregato „Satzumo", ki jej močnejša, kakor največja angleška
vojna ladija „Dreadnought", že grade Japonci novo velikansko vojno ladijo „Aki", ki prekaša glede velikosti vse, kar se je dosedaj gradilo vojnih ladij. Za to pa vprašujejo Angleži, proti kateremu nasprotniku na morju se Japonci oborožujejo. Le Angleška je močSna na morju dovolj, da pride glede' na te > priprave v poštev. In pisatelj naglasa: Naša zveza z Japonsko obstoji le na papirju. Dejansko smo pa z Jappnci v neizprosnem trgovskem in gospodarskem boju nia celi črti. Izpodrinili so Japonci že šest angleških parobrodtiih črt v Tihem oceanu in sedma angleška parobrodna črta je prisiljena, da preneha. Zdaj mečejo Japonci svoje poglede na angleško indijsko posest. V japonskem državnem zboru je izjavil neki voditelj večine odkrito: „Japonsko ljudstvo želi, da zasede Indija med svobodnimi in neodvisnimi azijskimi' državami prej ko; mogoče ono mesto, ki pri-
1 pada Indiji." Bolj odkrito skoraj ni mogoče govoriti.
' Najbolj se pa boje vojske z Japonci Rusi, kar smo že omenjali. Japonci bi > radi Rusom vzeli sploh vsel morsko obrežje ob vzhodnji Aziji in iztrgali Zahodno Sibirijo. Za belo'pleme niso kdosigavedi kako ugodna poročila, ki dohajajo z daljnega Vzhoda o načrtih rumenega plemena, ki si hoče po Japoncih priboriti vpjdilno vlogo v svetovni politiki.
Smešnica. Malemu Andrejčku so pokazali novorojenega mu bratca. Andrejček si ga«, je ogledal, a potem se je obrnil k očetu in mu rekel: Saj nima ne las ne zob. Vidiš,', kako so te osleparili? Prodali so ti starega za novega!
Narodno gospodarstvo.
g Posojilnica na Frankolovem imela je v letu 1906. denarnega prometa 224.106 K 58 v; koncem leta; je bilo 202 članov z ,'622 K vplačanijli deležev; stanje hranilnih vlog znašalo je 38.756 K 3 v; stanje posojil 105.405 K 11 v; stanje rezervnega zaklada 4.752 K 14 v; lastne glavnice l.374 K 14 v. V, I. polovici tekočega leta bilo je 101.151 K 51' v( denarnega prometa (lani za isti čas 90.890 K 62 v); hranilnih vlog vložijo 29.068'K 86 v (lani 25.714 K 76 v), vzdignilo 14.288 K 43 v (lani 10.693i K 92 v), posojil dalo 19.185 K (lani 19.924 K 34 v), vrnilo 12.177 K 99 v (lani 11.088 K 3 v),< članov pristopilo 9 (lani 14), izstopil 1 (lani 6), ter šteje sedaj 210 članov. Na rednem občnem zboru dne 24. marca t. 1. so bili izvoljeni zopet v načeljstvo: Blaž Goršek kot načelnik; Matija Volavc kot namestnik predsednika in tajnik; Matevž Esih, Tomaž Medved,* Jernej Gorenšek in pa Štefan Jakob mlajši kot odborniki; v nadzorstvo pa: g. nadučitelj Ivan Stukelj kot predsednik; Valentin Gorenšek in Ivan Okrožnik kot člana >, naldzorstva. Posojiinica obrestuje še vedno hranilne vloge po 5% ter ima za pošiljatev denarja na razpolago položnice, ker ima v čekovem premetu odprt račun št. 62.994. Posojila dovoljuje le članom, kateri se morejo sprejeti samo iz občin: Frankolovo, Višnjaves, Novacerkev, Stranice in Bezovica. Uraduje se vsak ponedeljek od 8.—12. dopoldne, lahko se pa tudi opravi ob nedeljah in praznikih takoj po božji službi.
g Proti, gosenicam. Letošnje leto je pr\avo go-seničino in črvivo leto. Toliko je te zalege, da so sadovnjaki in tudi hrastovi gozdovi ponekod popolnoma razjedeni. Proti ti golazni bi se moralo vsekakor kaj storiti. V prvi vrsti bi bilo treba ptiče bolj čuvati. Zal, da se pri nas strašansko, mnogo koristnih ptičev polovi in pomori. Nekateri otroci» po deželi ne delajo nič ^drugega, kakor da, iščejo, po šumah gnezda. Solel in županstva bi morala tu bolj strogo nastopati in s kaznijo zabraniti tako škodljivo delovanje. Tudi stariši nefbil smeli svojim otrokom tega dovoliti. Ra-ztfn s čuvanjem ptičev, skrbeti bi se. moralo, da se nekoliko zatre škodljivo golazen z boljšim oskrbovanjem sadnega drevja. Vzlasti v jeseni bi se moralo sadno drevje očistiti in pobeliti. S tem bi se zamorilo mnogo goseničnih jajčic in dreivo ne bi spomladi toliko trpelo. Ako napravimo dve. ali tri leta v polni meri svojo dolžnost, iztrebimo škodljivce popolnoma s svojega zemljišča.
g V goltancn živali kadar kaj ostane, n. pr. velik krompir, repa itd., moramo pritrditi na precej močno be-kovo šibo iz prediva in platna narejeno kroglico, katero omočimo v olje in jo počasi vtikamo v goltanec dokler ne zadenemo ob dotični predmet, kateri potem sam zdrsne r želodec.
Najnovejše novice.
Dekanljo Videm je dobil č. g. Hinko V e r k, dekan v Kozjem.i
Bralna, društvo pri Sv. Ropertu v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 4. avgusta veselilco z igro:i „Eno uro doktor", in zabavo s petjem, katero nudi prvokrat domači pevski zbor. Začetek po večernieah v stari šoli. K obilni udeležbi vabi odbor.
Državni zbor je imel včeraj zadnjo sejo in nastopi počitnice do jeseni.
Petrovče. Za tukajšnjega nadučitelja je imenovan g. Ljud. Cernej, šolski vodja v Grižah.
Listnica uredništva.
Jamna: Zaradi česa je bilo obsojena? — Savinjska dolina: Pota Božje previdnosti so nerazumljiva in mi ne moremo soditi ljudi. — Radgona: Smo že imeli prej stavljeno kratko notico! — Sv. Frančišek: Prihodnjič! Kot inserat? — Št. Janž pri Velenju, Sv. Benedikt, Celje, Sv. Peter na Medv. selu, Škale, Brežice, Sv. Križ tik Slatine, Sv. Urban, Dobje: Smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Loterijske številke.
Dne 20. julija 1907.
LINC . . 15	58	47	78	34
TRST . . 57	58	35	41	62
Tržne cene
v Mariboru od 20. julija 1906.
Živila
100 kg
Pšenica
rž .	.
ječmen	. oves
koruza	.
proso	.
ajda .	.
seno .	.
slama	.
fižola . . , grah . . leča . . . krompir sir ... , surovo maslo maslo . . . špeh, svež zelje, kislo repa, kisla
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
zelje
jajce
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K I h
22	—
19	—
17	—
17	50
15	25
17	--
21	-
4	60
6	—
do
61 -
Izjava.
Kar sem govoril čez g. kaplana pri Klemenčiču dne 7. jul. 1.1. proti organista — ki si je vse notiral in na višje mesto ovadil — je vse neresnično in izmišljeno, zato vse prekli-čem in prosim gospoda kaplana, da odstopijo od tožbe, ker sem le v šali tako govoril in jim nisem imel namena škodovati na časti. Vse sem od drugih čul, ki so „Štajerca" brali.
Sv. Jakob v Slov. gor., dne 17. julija 1907.
Franc Skerjeth.
mm
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska čuta 19 V Msdjatovl teši, 7 pritličju, Dunajska cista 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsbo deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. PoBtav vloženi ustanoviu zaklad jamči zavarovancem popolno varnost
Glavno poverjeni i tvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojimi
12 12—10
ÄL 1 OZ
ILA.
Vs&ba beseda ata.no 2 vin,
Ti toserati m »j ejm^jo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih ■	na opraTBižtvo se mora priložiti znamka sta odgovor. 1
ŠtuipUje
Iz kavčuka, modele zx predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Soaposka ulica št 16,
Rakete za različne veselice in slavnosti prodaja prav po ceni M Faisz, Maribor Domgasse 5. 857 (10—7)
Motor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinko vič, ključavničarski mojster t Mariboru 876
Posestvo fe proda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, S kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brtjde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove Franc Čerič, Lembaška cesta štev. 71.	372 (16-7)
Držala za časopise priporoča si. društvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju.	343
Pridni delavci se sprejmejo vsak čas proti visoki plači pri Šaleškem premogovniku v Velenju oziroma v Skalah, ležečem ob železnici Celje—Spod. Dravograd. Stanovanja so na razpolago. 445 (10—4)
Čevljarski učenec, priden fant iz dobre hiše, se sprejme pri čevljarskemu mojstru Bogomir Egger, Maribor, stolni trg št. 14.
468 (3-2)
Dobroidoča mala trgovina z mešanim blagom, točenje vina, piva, žganja, prodaja mesenih jedil itd. se zaradi bolezni po ceni proda. Bankalaristr. 13. Maribor.
468 (3—2)
Proda se radi bolezni lepo malo posestvo, obenem prodaja vina, pive, žganja itd. Obstoji iz ene lepo zidane hiše, ki je z opeko krita, dvojno stanovanje, eno z dvema sobama, kuhinja, shrambo, drugo z eno sc bo, kuhiüjo, shrambo, 2 kleti, 5 s vi tiskih hlevov, kravji hlev za 4 krave, škedenj, svinjska kuhinja, nadalje 3 orale zemlje in to je lepi ssdonosnik, travnik, njiva in dosti izabele, da se dobi 2 polov-njaka vina. 3000 K ostane na hiši, drugo se mora plačati takoj. Vpraša naj se pri g. Karelu Štef-liču, krčmarju, Spod. Hoče.
466 (2-2)
Hiša na prodaj, sredi trga, par minut od cerkve, jako pripravna za rokodelca. Hiša je še novo zidana, z malim dvoriščem in hlevi; ka hiši spada dobra njiva in gozd. Do železnice pešhoda tričetrt ure, (83 klm.). — Kje, se pove v upravsištvu.	469 (3—2)
Mladenič, dobrega obnašanja vešč mežnarskega opravila, se takoj sprejme kot mežnar z dobr ini dohodki pri Sv. Barbari v Halozah.
470 (2-2)
Kolesi] in ena konjska oprava,
že rabljeno pa še v dobrem stanu; proda po primerni ceni Franc Faš-ner posestnik v Dobravi p. Slovenj-gradec.	460 (8-2)
Ea posestnike lova in lovce. Kupujem po najboljših cenah sveže ustreljene srne itd. Janez Roy, trgovina z divjačino. Maribor, Apothekergasse.	476 (3—2)
Hiša Lembacherstrasse 24. se proda; obBtoji iz 4 stanovanj, vrt in njive. Vpraša se naj : Lembacher-straase 13. Studenci pri Maribora.
481 (6-2)
Klini za vsakovrsto zrnje očišče» vati se dobijo pri Tomaž Kukec mizan-kem mojstru v Koroški ulici štev. 31, v Mariboru.
473 (3-8)
Prodam 100 hI vina od leta 1904
in 190o in u cer 69 hI iz slovenj egoriškeg* in 40 hI iz ljutomerskega vinarskega predela. Naslov Alois Haas, SchOpfendorf, pošta Cmurek.	461 (8—3)
Hiša z 2 stanovanji, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom je na prodaj. Frau8t»uiienerstrasse št. 272 pri Mariboru.	453 (8—8)
Krojaškega nčenca, pridnega, ki
ima veselje do tega rokodelstva, sprejmem takoj ali v kratkem brezplačno na a ali 4 leta. Oskrba dobra. Naj Be v kratkem oglasijo starifii in se tudi fant predstavi. Lovrenc Krajnc, trgovec in krojač, 6v. Ana v Slov. gor. 457 (2—1)
Hlapec za konje trezen ;n pošten, vešč vsaj nekoliko nemščine, posebno v pisavi in čitauju, sprejme se 1. avgusta t. 1. kot postiljon, oziroma pismonoša na pošto blizo Gradca. Mesečna plača 60 kron in prosto stano/anje. Ponudbe pošljejo naj se upravništvu tega lista.	477 ('2-2)
Pridnega krojaškega učenca
sprejme Josef Folger, Koroška ul. štev. 19. Maribor. 480 (2—2)
Lepo posestvo pri Mariboru eno-nadstropna hiša s 5 stanovanji; zraven hrama 2 orala njiv in travnikov, vse pri stezi, blizo cerkve in šole, četrt ure od mesta, primerno za vpokojenega stanovalca. Zri ven hiše gospodarsko poslopje in kuhinja za pranje in kuho hrane za svinje, studenec itd. Plačilni pogoji ugodni in nizka cena. Vknji-žen?ga dolga v mestni hranilnici je SOOO gld., i'rngo se izplača pod ugodnimi pogoji lastniku. Kje, pove upravništvo.	484 (3—2)
Upravo za branjarijo preda za 80 kron gospa Turin. Poberška cesta štev. 17. Mtribor.
485 (2-2)
Dva pridna mizarska nčenca iz
poštene hiše sprejme pod ugodnimi pogoji s celim oskrbovanjem Mihael Gottlich, mizarski mojster v Mariboru. Reisergasse 26.,
482 (2-2)
Knpiti želim mali travnik s sladko krmo v dobrem kraju. Kdo ga ima naj blagovoli naznaniti v upravn. „SI. Gosp."	452 (3—3)
Služba organista in cerkvenika
v Žabonicah — sv. Višarje se do 1. septembra odda. Zasebna hiša z vrtom — semtut za kurjavo — na sv. Višatjih ena soba — letna plača 1326 K 40 vin. in štola. Osebna predstava in priporočilo župnika potrebno. 488 (3—1)
Arindirano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 5 minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju v Jarenini.
Fotografični aparat z finim objektivom, format 18x24, 3 kasetno, se po ceni proda. Naslov v uredništvu.	490 (8—1)
Pristna slivovka liter po 61 kr. se prodaja radi opuščene trgovine v Mariboru, Hangasse štev. 3. Kdor kupi več litrov skupaj, dobi primeren popust.	491 (1—1)
Učenca s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, ki je priden in ima veselje do trgovine, se sprejme takoj v mešano trgovino združeno z loterijo in tobačno glavno zalogo A Strel v Mokronogu na Dolenjskem.	387 (3—1)
Proda se hiša z dvema sobama in z gospodarskim poslopjem, vse novo zidano, proda se zaradi preselitve, več se izve pri Janezu L°šnik-u v Rošnji pošta Št. Janž na Dravskem polju. Ptuj. 492 (1—1) **********
Po ceni se prodajo: 8 novi lahki enovprežni vozovi, 2 zvožena lahka dvovprežna voza, 1 kučir-voz, 1 ko-lesejj, 1 krit voz. — Popravki vsake vrste se izvršijo solidno in po ceni. Henrik Krivanek, kolar, sedlar in pleskar v Mariboru, So-
fienplatz; v gradu. 496 (6-1) **********
Pridnega krojaškega pomočnika
in enega učenca sprejme Simon Mayer, kroja \ koroška ulica štev. 102. Maribor.	497 (2—1)
Pridni dijaki se sprejmejo na stanovanje s celo hrano ali brez hrane. Mlinska ulica štev. 9. II. n.
498 (2—1)
Kuverte
priporoča
tiskarna iv. Cirik
y Maribora.
Perutninarjii
P A TiM A jamčeno sredstvo, ' i''* ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris ljava, ima zapečene zadke in varc včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 35, 55 ali ¡>i 100 vin. naprej in naročite Palm* 7. navodilom poštnine prosto. I. E Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, So^jin trg 8.
Lepo posestvo
v velikosti 27 jezer, z novo-zidaniin gospodarskim poslopjem, mlinom oh močni vodni sili, pripravni tndi za žago z velikim ribnikom je za 20.000 kron na prodajo. — Tozadevna pojasnila podaja zastonj pisarna dr. Janka Lešč-nika, odvetnika pri Sv. Lenartu v SI. goricah. 495 (l-l)
Is otlar
gggssa Piiij, Poštna ndca in M^IRIBOR, Kaserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. a^opravikl VMttbe vrst* «eno in hitro. Kupujem stari baker, cink in mesingpo najboljši eeni.
S8S8
I
Naznanjamo tužno vest, da je gospod
Valentin Domajnko,
bivši dolgoletni cerkovnik pri Sv. Križu na Murskem polju, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne, 16. julija 1907 v bolnišnici mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika so se dne 18. julija položili na pokopališču v Strassgang u k večnemu počitku. Priporoča se križevski ji župljanom v Molitev!
Bedi mu lahka tuja žemljica! žalu]()5i ogUU
Razpis stavbe.
V soboto dne 3. avgusta 1907 ob 3 uri popoldne oddala se bo v šoiskem poslopju v Keblju potom zmanjševalae dražbe stavba razširjenja šolskega poslopja.
Izklicana cena 18720 K 81 v. Jamščina 10% izklicne cene. Natančneji pogoji, načrti in proračun stroškov se lahko vpoglsdajo v šolskem poslopju v Keblju.
Krajni šol. svet Kebelj, dne 15. jul. 1907.
Načelnik:
493(1-1)	Andrej Breznik.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stavbi r.ska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo menikov.
4Í6
■"j mmm
Stalna služba deželnega - pismonoša =
pri c. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu v Šmarji pri Jelšah je za oddati. Pošteni in značajui prosilci, ki bi nmeli tudi kako rokodelstvo zvedo natančnejše pogodbe pri imeno.anemu uradu.
467 (3- 3) **********
HVočen učenec
z dobrim spričevalom, zmožen nemščine in slovenščine, se takoj sprejme. Lud. Pinter, trgovina z mešanim blagom. Selnica ob Dravi. (3—3)
»oeeeeeeec
V Ženskih ročnih delih
se sprejmejo deklice v privaten poduk. Kje, pove upravništvo.	465 (8—3)
{jfyamnjlmpm vme
Aüm uuftj (hidih Le.
Xa wm jjuwXß d(Á<L, Jíw^J^úm^m few •
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
litt rit) ar, M**tffga*»e 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo ia poljedelstvo
Climase Bohsei-moforji
pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1'/« do 2'/, vinarja, Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič,
876 10-8	zastopnik Climace Bohael-motorjev
Zahtevajte brezplačno
moj veliki cenik z slikami od raznih nr, zlatnine in srebrnine.
Mihael Jlger-jev sin
MARIBOR, Poštne nlice pooblaščeni izvedenec
Roskopfova reaionter ura z švicarskim Anker 5 kron.
Fica srebrna remonter ura K 760; ista z
' dvojnim pokrovom K 11 '50. Kar ni po godn se lahko zamenja ali pa vrnem denar.
. *<r»	• .IT.	^n». . f?. , . , i|t, ✓ur* i^f.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od slavne „Delniške pivovarne"
gostilno pivnica § 11
v Laškem trgu
kjer točim vsaki dan sveže pivo, najboljše domače in tuje vino ter raznovrstno žganje. Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. Cene zmerne.
Za zabavo je električen glasovir in bilard. Točna in solidna postrežba.
Priporočam se Vam, p. n. tržanom, kakor okoličanom, posebno pa Vam Trbovljanom, ki hodite po opravkih v Laško, da me posttite z Vašim cenjenim obiskom ter uva-žujete geslo: Svoji k svojim!
Fi •anc Drolc, gostilničar.
1000 hektolitrov
pristnega ljutomerčana raznih letnikov iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric ima po nizkih cenah
na prodaj
Kletarsko društvo v Ormožu.
411 (8-8)
pozor!
Za primicije!
pozor!
Največja Izbira raznlh"batlstov in volne za dekleta, kakor tudi različno sukneno
blago za dečke ln že lzgotovljene obleke. Raznn tega tudi največja zaloga [svilenih in dragih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrst-
i nega perila po najnižji ceni.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Bur*plaf; 2. M. K. Šepec Grajski trg 2. MARIBOR, v lastni liiši. Postpežba točna, in atx>ogo solidna.!
a
SoiH! 611 ti raznovrstnai kakor cvetlična, po vrtna, deteljna, '_ travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi
Maribor, Sofijia trg
(v gradu)
Priporoča tudi svojo zalogo špecerijsttegr» blag-a in
Barthelnovo apno 13 poklaJ°: najb°y§e tako
M» Berdaji
T cHlojz Ške( '
pozlatar • Maribor, Stolni trg 5
©
se priporoča častili duhooBini in slavnemu občinstvu v it-vrSevanje vseh o to široko tpa-dajočih del in popravil.
Restavracija,Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Tnrnerja, osoblto čisti muškat v steklenicah, ZadravSev IJutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budljeviško In ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi Jedili. O petkih In postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnlno
Jos. Pritec
Maribor, Tržaška oeste T
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelec, vse vrste želenine, traven«, ko««,
Podpirajte
r
pozor, kupovalcll
t 4
Jožef Ulaga
v Rf.Bij?ita»ora, Tejfetfcofova o9sta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo »»«fakturnega blaga, kakor: fine volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in pr-dpa/inik<>v. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
t
,prl sv. Jolefu'
-4
peči, vodovodne naprave itd. Portland in Roman cement, apio ltd. Vse po najnižji ceni!
Tovarna za glinske izdelke
======== v Raoju	-
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premíete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko opeko za zid. za oboke, dimnike, rekontra - opek.a
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi y Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Galser-Ju. •
Roía trgovina t lesom In premogom
IYAN LAMPREGHT
MARIBOR, Karčovina 138
ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja v«5h vrst lasa, drv ln premoga.
Cene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
Ji. Uerttiik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo Špecerijskega blaga ter razliSnega vina in piva, žganja itd. Velika naloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
p^V« v Ljubljani ...........
111111............ "■" •«•)	priporoča svoje	t0-*-" w"',r""-r"*■-"■'-1''"11 1 1 "1
¡zborno pivo v sodcili in steklenicah. = j
Zaloga pohištva
Franca pleteršek.
| Mojim cenjenim odjemalcem | naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje.
Nova trgovina
; Mahoric & Šeligo
• Ptuj •
nasproti pošte la gostilne Vračkt
priporočata slav. občinstvu a roj« najnovejšo salogo mtasifektir-nega blaga ter vabita k obilnem« obisku.
POSOJILNICA V MARIBORU
a)
ustanovljena 1. 1882. ♦ ♦ ♦
<9
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol ml-HJona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4*/»°/o- — Obrestna
mera za posojila: 5%, S1/,0/,, za hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, Izvzemši praznike.
ROP
^ manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obiska, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavio itd.
Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točna!
******************** Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Blstriol (podružnica na fior. Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semena: deteljno, travno itd., galico, ličje trake iz gumvja, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER
stav T» ©ni in umetni mizar
Hengasse 4 Nlai*iboi* Hengasse 4
(v lastni hiši)
•prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v uajkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
p. prull, mestna lekarna pri c. kr.
MARIBOR, Glavni trg št. 15.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Svoji k svojimi

IA O
•on
«o o.
> S •s
S-S "V s o aca O
» bT 8
Sl-sos
18 8** 2 s " o
• -31
d-ÍSS-S
.2 C 13 5 "B "I
§15k.fci1s -
1* i iTs u< » í o" MI
•c SNísO^eíS S
CUJÍ	o nt>£¿i Ji
S-S-i
II-s S
silil vfir
■silil
"■S-.
B '5.6
0.0
>
I M a
I H j
i M
.g
i«
Ife
:<i >
OS
Mí
Co •■—^
o
"g
•S. jg S
t>§ M
« s
•I 3
>Š -S
I
S -S
¡S
O
Žganje proti trganju,
Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udib. Cena 1 K.
orlu
al^te-vaj te
zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami, "^a Št. 865. Srebrna damska
3'60
	Št. 322. 8rebrna remen-toar nra ca gospode	3'50
	Št. 387. Srebrna anker ara, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrov gld.	650
	Št. 341. Srebrna anker nra, dvojii pokrov, 15 kamenov, zelo močna gld.	7-9-60
•p iS
s, J
c
03
J3 >•
V
J?
o Ü
1 I*
s3 ^
'-s
« jT^ 111
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Anton Kiffmann,
«Jiiir. 1 „.,. „„i.i___največja zalaga ar «rebrnine in zlatega
Slika 1 pol nar velikosti. JbU2a. Ekspert v vse dežele.
Iv^CariToor	Štajersko.
I qieueo m>fs¡uJBAO) od qsa
9CROATIAC
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega In
»wr>«t- - m ttaaMKim^.Mam.M kr. glav. mesta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovana nt temenu vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Pobotnica ,CR0AT1E' v Trsta, Ctrno it. 1.
priporoča vedno svaie pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople |«dt. Mar. Meden.

Pohištvo in po- g steljake priprave S
lastnega izdelovanja
Karl Wesiak |
tapecirar
Maribor, Freihansgasse 1. * _________^i»
Izdajatelj In založnik: „Katoliško tiskovno ^društvo".
Odgovorni nrednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.