St. 17. Poštno tekoči račun št. 24. V Gorici, dne 32. aprila 1921. Posamezna štev. — 20 stotlnk. LetaiklV. GOHISKI STRAZA Izhaja v Gorici vsak torek in petek pop. do preklica, Velja za celo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo |16 L. Na naročila brez dopcsiane naroönine se no bomo ozirali. Posamezne- številke stancjo v razprodaji 20 stotink. Uredništvo : ulica Vetturini 9; uprava: ulica Vetturini 9. — — Rokop'si se ne vracajo. N^fraukirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. — Izdaja konsorcij „Goriäke Straie*. Odgovorni uredmc: Franc Novak Tisfca: „Narodna Tiskarna' ˇ Gorici, ulica Vetturini ätev. 9. — — — — — — — — — — VOLILCI! JUGOSLOVENI! Italiia vas je vklenila v svoje meie, ona mora tudi iipolnjevati svoje dolinosti do vas. Na binkoštno ne- deljo boste z glasovnico v roki odloiili, kaj zahtevate od itafiianske države. VaSi poslanci, ki jih boste izvolili, tnorajo zahtevati naiširio AVTONOMIJO, SOLE in vse one PRAVICE in SVOBOŠČINE, ki bodo zagotovile nai obstoj v narod- nem in gospodarskem oziru. te hofete, da boste dosegli vse to, NE SME OSTATI TA DAN NITI EN MOŽ DOHA. VSI DO ZADNJEGA NA VOLlSctE, da bodo sliSali glas celega naroda kot glas enega moža! VOLILNI KATEKIZEM ali Kai mora volilec vedeti? 1. NA SPLOŠNO. 1. V čeni je glavna razlika ined starimi in novimi volitvatni? Prej je bil izvoljen oni kandidat, ki je dobil v svojem okrožju več kot polovico oddanih glasov. Vsi veste, da so pri nas volile gore posebej, goriška okolica po- sebej in Kras posebej. Danes pa ne voli več en majhen volilni okraj enega same- gu poslanca, ampak 10 do 20 krat večji okraj celo listo (vrsto) poslancev, tudi do 20 oseb. Goriška voli to pot pet po- slancev, Istra šest in Trst štiri poslance. Pri delitvi mandatov pride vpoštev mno- žina glasov, ki jih dobi ta ali ona stranka, tedaj po razmerju; te volitve se tedaj imenujejo volitve po razmerju ali po proporcu. 2. Kdaj se bodo vršile volitve? Trideset dni potem, ko so razpisane v „Uradnem listu". To pot dne 15. maja. 2. Kdo sme voliti? Vsakdo, ki je vpisan v volilni ime- nik svojega volilnega okrožja. Kdor je pozabil, da ga pravočasno vpišejo, je iz- gubil volilno pravico za te volitve. Vo- lilni inieniki so za vsake volitve znova sestavljeni. 4. Kako je razdeljeno volilno okrožje. V volilne skupine. Ta ne sme imeti inanj kot 100 in ne več kot 800 volilcev. Samo v izjemnih slučajih sme biti manj- si, ali večji, a ne za nad 50 glasov. n. Ali moraio biti rekurzi v volilnih za-% devah kolkovani? Ne! Vsi akti in rekurzi. ki se tičejo volitev, so kolkovine prosti. 2. VOLILNI URADI. 6. Kokiko je volilnih uradov? V vsakem volilnem okraju se nahaja jjlavni volilni urad in v vsaki volilni sku- pini. t. j. na vsakem volišču, še en volil- ni urad. 7. Kako so sestavljeni volilni uradi na posameznih voliščih? Tako-le: a) Na voliščih z več nego 1000 prebivalcev 5 članov izmed volil- cev, 1 volilni koinisar. in en zapisnikar, b) na voIiSčih z vcč nego 100«) prebival- cev 7 elanov izmed volilcev. en volilni komisitr in en zapisnikar. 8. Kdo imenuje ta volilni urad? Dva oz. tri imenuje občinsko zastop- stvo, 2 oz. tri imenuje volilni komisar, peti oz. sedmi clan je izvoljen z večino glasov od štirih oziroma šestih že ime- novanih članov. Če pa se ti ne more jo zediniti, da hi dali komu večino. ga ime- nuje volilni komisar. Ta imenovanja in volitve se vršijo v soboto popoldne pred volilno nedcljo (na binkoštno soboto popoldne). Volilnega komisarja imenuje civilni komisar. Zapisnikarja določi» volilni komisar. 9. Kdo predseduje volilni komisiji? Predsednik, in njegov namestnik, ki ga volijo člani volilne komisije iz svoje srede. Tudi ta volitev se izvrši na sobo- to pred volilno nedeljo. Ostali člani volil- ne komisije so števci glasov. 10. Ali se sme izvolitev v volilni urad odklonitl? Ne! Zakaj člani pri volilnem uradu so častna služba, kakor napr. porotništvo. - Kdor se brez zadostnega vzroka brani sprejeti to izvolitev, ali je na dan, ko se sestavlja volilna komisija, odsoten ali se brez tehtnega vzroka na dan volit- ve odstrani, je kaznovan z v od 100 do 1000 L. 11. Kaj mora delati predsednik volilne komisije? On mora skrbeti, da se vrše volitve po predpisih in odločevati zaenkrat o vseh ugovorih in drugih težkočah, kakor tudi o neveljavnosti glasov. Končna od- ločitev pripade državnemu zboru. 12. Kako sklepa voliina komisija? Z večino glasov; pri tern predsednik ne Iglasuje. Le pri enakem številu gla- sov odločuje predsednik. Najmanj trije člani volilne komisije, med temi predsednik ali njegov namest- nik, morajo biti pri volitvah ves čas na- vzoči. 13. Čemu je volilni komisar tu? On mora paziti na to, da volini urad ne prekorači svojih pravic. On mora skrbeti za mir in red pri volitvah in lah- ko vporabi v ta namen tudi policljo in celo oboroženo silo, če treba. Lahko tu- di izvrši aretacije, zapre ceste in da za- sesti volilni prostor z oboroženo silo. Njegove pravice so precej obsežne; nje- ga je treba brezpogojno slušati. j 14. Kako je sestavljen glavni volilni urad? Ta sestoji iz pet članov, ki jih je i- menoval generalni civilni komisar; trije izmed njih morajo biti sodni uradniki. Njim je treba izročiti vse akte iz vseh volišč. Ti ugotovijo število glasov in ugotovijo, kateri kandidati so izvoljeni za poslance. Vendar pa glavni volilni urad ne sme odločevati v spornih zadevah s posameznih volišč. — (Dalje.) Položaj na Angleškem. Angleže lahko občudujemo v njih bo- ju in v njih postopanju v naikritičnejših poiožajih. Znano je, kako je znal Lloyd George zlomiti stavko železničarjev že pred^ časom. Organiziral je prostovoljne delavce, ki so z avtomobili in vozovi preskrbovali London in druga mesta z živih, dokler se žeiezmce niso udale. Isto metodo opazujemo tudi v današnji o- gromni borbi proti rudarjem, ko je ob enem grozila tudi stavka železničarjev in pomorščakov. Kaj pravijo poročila? Dasi je stavka železničarjev in po- morščakov odvrnjena, smatra vlada za potrebno, da dokonča vse mere, ki so potrebne, da bo kos vsaki možnosti. Na- biranje prostovoljcev za pomožne čete se nadaljuje v istem obsegu kot prej. Londonsko prebivalstvo je že dalo 24.000 prostovoljcev za pomožno .arrnado in skoraj 50.000 prostovojeev za javne služ- be. Treba pa je še elektrikov, mehani- kov, šoferjev, kolesarjev za, motorje in voznikov za vozove z vprego. Na deželi se nabiranje vrši z istlm uspehom in Lloyd George je poslal vsem oblastvom pisma, v katerih jih poziva, naj porabijo ves svoj vpliv, da bo uspeh nabiranja kar največji v vsej deželi. Ako se moč, ki se scdaj zbira, ne bo porabila, tern bolje, to- da narod mora pokazati svojo voljo in zmožnost za odpor proti nasilnim priti- skom množic. V Regent Parku. ki se na- haja v sreu Londona. je 6000 tovornih avtomobilov pripravljenih za razvažanje živil, a v Hide Parku jih je drugih 4000, ki bodo prevažali mleko, ribe in druga živila, ki se hitro pokvarijo. Vsak civilni prostovoljec dobiva plačo, kakor dela- vec, ki opravlja dotično službo, in zra- ven tcga še doklado za družino, ako bi moral delati daleč od nje. Prostovoljci za vojaško slu/bo so plačani kakor ženij- ski vojaki. Civilni prostovoljci so obve- zani služiti 7 tednov, vojaški pa 6 mese- cev. 'Daily Herald« se bavi s položajem, ki je nastal vsled odpovedi podpore ru- darjem s strani zveze železničarjev in pomorščakov, ter pravi, da je videl Lon- don te dni največji poraz delavskega gibanja na Angles'kem, odkar pomni svet. 'Sain vDaily Herald« pravi, da je glavni vzrok porazu pomanjkanje solidarnosti. Poglavarji železničaujev in pomoščakov niso vedeii, kako bodo delavci sprejeli u- kaz za stavko. Vesti, ki so prihajale iz posameznih delov dežele, so kazale ved- j no jasneje, da je napovedana borba mno- žicain zoprna, ker so jo smatrale za poli- tično. Delavci sami so §11 vladi na roko pri njenih podrobnih odredbah za prevoz živil. V nobenem kraju ni bilo navduše- nja za to borbo, ki je imela revoluciona- ren značaj. Razen v par mestih na Škot- skem je vladal povsod najpopolnejsi mir. Delavci niso kazali nikakega sporazuma spričo takšne prostovoljne brezposelno- sti. Vsled takšiiega razpoloženja bi stav- ka tfila brez prave opore, bi bila propa- dla in bi bila povzročila razkol med že- lezničarji in drugimi delavci. Tako pa so delavske* zveze ostale cele, toda, delav- ska trozveza se je zgrudila in za sedaj ji ni zdravila. Splošni z:ik)juček, do katere- jra prihajajo listi. se srlasi, da komunisti sicer rogovilijo, da pa jih je med delavci le neznatna manjšina. Ogromna večina delavcev je pokorna zakonoin. Njihov vpliv po zvezah je sicer majhen, toda ko trre za splošne krize, se njihov vpliv jako občuti. Volilno gibanje. v. Za volitve se pridno pripravljajo vse stranke in strancice v Gorici in dru- god. Zdi se, da bodo vodili volitve po celi Italiji fašisti. Povsod, kjer je mogo- če, so ti napravili blok proti socialistom ali komunistom, pri nas proti Jugoslova- nom. Tudi italijanska ljudska stranka je dobila nalog od srednjega vodstva, da se pridruži bloku, kar je baje v Trstu in v Istri že storila, v Gorici bo baje storila isto, dasi ima do zdaj postavljene tri kan- didate, in sicer so to: Rizzatti, Ceschia in Flego. Republikanci so postavili vseh pet kandidatov in sicer: Guido Bergamo, Viezzoli, Naldi, Mocenigo, dr. Stecchina. Socialisti so postavili profesorja Juwl- chela, Štolto, Kermolja, Bregaca. Zani- mivo je, da so socialisti postavili Slo- vence na ono mesto, kjer je gotovo, da ne bodo izvoljeni. In tako listo bo volilo slo- vensko ljudstvo? »Narodni furlanski blok», kakor naj se že imenuje ta blok, ki sestoji iz fašistov, narodne liberalne stranke, agrarcev (to je nova stranka) in neke furlanske skupine, je postavil tudi polno listo vseh pet kandidatov. Italijane bo kljub temu malo strah, zakaj že zdaj tožijo, da je 20.000 laških glasov razcepljenih na več list, nasproti pa jim stoji v boju velika jugoslovenska večina, ki bo šla v boj za eno samo listo. Iz tega že lahko razberemo velikanski pomen naše sloge. Ta dan ne sme nihče ostati doma; vsi do zadnjega na volišče! v Socialisti pri volitvah. Ena naj- močnejših strank italije se ruši; tašisti ji požigajo in rušijo naprave, volitve so bi- le razpisane po večjem radi nje, ker se je premaknilp razmerje na korist meščan- skim strankam. Govore, da se socialisti celo ne bodo vdeležili volitev, ker pa za zdaj ni verjetno in ni potrjeno. Izdali so ogias, ki ne dosega prešnjih plamtečih razgiasov stranke. »Nas program je ved- no isti: uresničenje vsega sociaiizma. Iz te vrednote smo črpali moč v pretekiosti. Buržoazija je bila prisiljena se zatekati k zadnjim poskusom samoohrane. Razpu- stila je zbornico, ko je uvideia, da ne more upreči v svoj voz svežih proletar- skih moči. Rabila jih je, da ji podaljšajo življenje. Dalje govori proglas o dobrinah, ki jih je stranka pridobiia delavstvu, to so: strokovne in politične organizacije, za- drüge, občinska in deželna zastopstva in parlamentarna skupina. Dalje prepo- veduje proletarsko diKtaturo ter prehaja k podrobnemu programu. V parlamentu hoče nastopati proti vladi. Imela bo pred seboj maksimalni komunistični smoter, vendar bo zasledovaia tudi minimaini program. Dati hoče pomoč strokovnim organizacijam v njih razrednem boju, o- živiti hpče zadružno delo, da sociaiizira industrijo, boriti se hoče za občinsko av- tonomijo. Udpraviti hoče sedanjo arma- do; braniti bolnike, starce i. t. d. V zuna- nji politiki je naš smoter internacijonala dela. Vendar se ta cilj ne doseže z bojem proti nacionalizmu kot domovini, ampak z bojem proti nastopu oboroženega na- roda proti drugim naroüom. Na koncu pozivlja delavce v voiivni boj ter zakJju- čuje proglas z vzklikom: Zivel sociali- zem! — Fašisti so danes že tako pijanl bodoče zmage, da v nekaterih mestih nastopajo s samostojnimt kanüidati. v. Prognoza za volitve. Vseh skupaj je v Italiji 40 volilnih okrogov s 535 po- slanci. Julijska Benečija ima 4 okroge. Trst, Gorica, Zadar in Poreč. — »Popolo Romano« prinaša o rezultatu volitev sle- dečo prognozo: socijalistov 110, komu- nistov 25, republikancev 12, ljudska stranka 80, fašistov 80, 'reformistov 25, liberalcev-demokratov 190, raznih 13. Kakšen bo rezultat volitev, pa se še da- nes pri teh nestalnih razmerah v Italiji ne da sklepati. Ni izključeno, da bodo so- cijalistične stranke vsled terorja nacijo- nalističnih elementov, predvsem fašistov mnogo izgubile. DopisL — Dobravlje. Preteklo nedeljo, dne 10. tm. se je vršil občni zbor tukajšne vinarske zadruge. Presedništvo je osta- lo — kot prej — v komunistično — mi- slečih rokah. Brez vprašanja in vedenja odbornikov in članov sta bila na občni zbor povabljena tudi gg. Gustinčič in Re- gent. Imela sta važno vlogo, nas zaved- ne kmette privabiti pod komunistični, preluknjami klobuk, ali vsaj razrahljati tesne in skupne vezi, ki bi nas zlasti v teh resnih časih morale vse brez izjeme vezati v narodnem in gospodarskem ozi- ru. Rada bi nas bila že pri prvem obisku titulirala s »sodrugi«, pa sta se velikoduš- no premagovala. Tudi prihodnje volitve so jima bile v želodcu: čeravno »delajo oni že 20 let in mi nič«, so pa kljub svoje- mu delu in sadu le to dosegli, da so obu- pali nad nastopom pri volitvah in bi vsled tega radi videli, da bi jih tudi mi slepo posnemali. Pa ne boš Jaka! Ce ste vi, dragi sodrugi, zgubili korajžo do volitev, ozir. pojdite voliti internacjonalistično t. j. italijansko komuno, prosto vam, nas za- vedne Slovence pa pustite pri mini. Za enkrat prav lepo prosimo, da pustite pri mini tudi našo zadrugo, ker ona hoče in tudi mora biti samostojna, ali vsaj neod- visna od centralne delavske zadruge v Trstu, sicer ne boino mi kmetje z osem- kratmm 100-lirskim deležem. —kot se sliši misli upeljati — garantirali obstoja zadruge, raje odstopimo. Bila bi to zo nas prenevarna igra in poskušnja, ki že v naprej vzbuja v nas veliko nezaupanje pred komunistično gospouo in njihovo oanko ... Predsednistvu in odboru za- drugc pa toplo priporočamo, da skušajo udestviti edini in pravi namen zadruge. ki je: ustrezati željam in koristim kmeta ter ga potom zadružnistva privesti k bolj- šemu blagostanju in samostojnosti nego se sedaj nahaja. Komunističneinu listu »Zudrugar« in njegovim urednikom pa iujno svetujte, da se preselijo kam dru- gam, n. pr. na Rusko, kjer zamorajo us- pešnejse in plodovitejše »delovati« in se- jati brezmiselno komunistično pleve nego pri kmetih na Vipavlskem. Pa brez za- mere! — _ ¦_*_ , i^&aasä — Oobravska zadruga. Zaniinivo je, zakaj si je ta zadruga .preteklo leto pri- dobila toliko članov s vplačanim deležem 25 lir. Z vso gotovostjo se je namreč od strani zadruge zatrjevalo, da kdor ni nje clan, ne vdobi modre galice (vitrijola). Sedaj pa se ta lepi višnjevi vitrijol vdobi v poljubni množini kjerkoli in sicer po nižf ceni kakor ga mora ubogi trpin- kmct plačevati v Dobravski zadrugi! O komunistična politika, kako si ti velika, pa hkratu tako kratkovidrla in plehka! Slišimo tudi, da so se pri zadnjem obč- nem zboru volitve v odbor vršile na ne- pravilen in svojevoljen način, ki baje ni v sogiasju s pravili, še manj v sporazu- mu, volji in koristi kmetov-članov. Sploh se oglaša med ljudstvom vedno večja ne- volja in nezaupanje do vodstva Dobrav- ske zadruge. V korist zadrugi želimo in zahtevamo, da svojo nekmetsko in ne- dcmokratično politiko spremeni in dela v korist in blagor kmeta-domačina. — — lz Podmelca. Pred vojno je bilo slišati iz naše doline marsikaj tudi o Fod- melcu.Drugače pa je danes. Vse mrtvo, tiho je, niti najmanjšega glasu ni iz naše siede. Marsikedo že izprašuje: Kje je nekdaj sloviti Podmelec? Kje so njegova društva? Kje njih nekdaj tako agilni in delovni člani ? — In res izgleda tako, kot bi bili zapiankani z devetimi plotovi A ni tako. Saj nas je, ni dolgo od tege že g. K. h'ajgelj v »Straži« poučil da vidimo vse narobe in je vendar vse prav. Tako je tudi z nami. Ua je vse društveno živ- ljenje navidezno zaostalo, krive so rane, katere nam je zadala vojna. Prostore »Kmetske čitalnice« porušila je sovražna granata do tal, ter s tem vničila vse dru- šiveno premoženje. Ne veliko bolje go- dilo se je »Slov. kat. izobr. društvu«, ka- teremu se je, po dolgem času in velikeni trudu, vendar le posrečilo zbrati in ure- diti svojo dragoceno knjižnico, ki prične,« upam, tudi v kratkem delovati. Imeli sino tri gledališke odre, tamburaške instrumen- te, veliko gledališke obleke in opravo i. t. d. kar nam je vse vojna vihra pobra- la. Predno sc pa take rane izlečijo potre- buje se tudi nekaj časa. Letos praznuje »Kmetska čitalnica« 501etnico svojega postanka. Lepa doba in zdravo zrno izza Lavričevih časov. V proslavo tega priredi eno prvih nedelj po binkoštnih praznikih svojo prvo povojno veselico s petjem, tamburanjem in igro. Po pripravah soditi je, da bo ta prireditev res nekaj lepega, na kar se že sedaj opozarjajo sosedna bratska društva, da bi tačas ne prirejala veselic, ter bi raje počastila eno izmed prvih kulturnih društev tolminskega o- kraja. Ponatančni dnevni red veselice in čas objavimo še pravočasno. Iz drugih listov. 1. »Dolžnost države napram jugoslo- venski manjšini« se imenuje članek v »E- dinosti«, y katerem se list dotika razme- rja med Cehi in Nemci v češko-slovaški ljudovladi. Med drugim so naslovljenc tu- di na uaše sode/.elanc sledeče besede: Pri nas bi morali napraviti prvi ko- rak za mir med obema narodoma v naši de/.eli tisti, na katerih dobro smo morali /e toliko žrtvovati: svoje ideale, pravi- co do samoodločbe ter svojo pripadnost k narodni skupnosti! Tako govorijo pra- \ ičnost, logika in morala. Italijanska dr- /ava je dolžna. da raziune in v polni nic- ri ceni to našo žrtev in da narn jo popla- Ca s teni. da res praviono in svobodoljub- no ravna z nami. Ona nam mora dati mo/nnsti in pogoje. da boino gospodar- sko in kulturno usposobljeni za sodelova- nje v splosni blagor. K sodelovanju nas l>a more vspodbujati edinole zavest, na nam bo naš narodni obstanek zagotov- ljen. da nc bo grozila nobena nevarnost temu najbolj dragoccnemu imetju vsake- ga naroda! Dati nam mora iamstva. da homo mogli nacionalno živeti, kakor da bi bill v svoji lastni narodni državi. da homo imeli iste pravice in svoboščine kakcT drugi državljani ter da tudi mate- rialno ne bomo trpeli nikake škode. Zla- sti pa smenio zahtevati. naj država ne opravičuje svojega postopanja proti nam z grehi, ki jili je delala Avstrija!! To so smernice. katerim mora slediti politi- ka lialije uasproti jtigoslovenski maiiisi- ni v državi, Če res hoče, da pride do mi- ru v deželi in do prijateljstva med obema narodoma. I. »V boj za avtonomijo ljudstva!« se je imenoval članek Janka Kralia, ki ga je prinesla »Edinost« in za njo tudi mi. Olasilo fašistov »II F'bpolo di Trieste« se zgraža naU tem, da se drznejo Slovenci pisati, da Slovani umirajo lakote in ni več kruha pri liiši, da so v tovarnah otrnji vgaseni, eld tujci odjedajo blovanum za- dnji košček kruha, da se zastave kapita- lizma vijejo na porušenih slovenskih do- movih i. t. d. Nato zastavlja na „bdinost" vrsto vprašanj glede teh trditev.na ka- tere je »Edinost« že primerno odgovori- la in dostavila: »Sedaj Vam stavimo mi vprašanje: Kaj je bilo na vsem tem pre- drznega, žaljivega, za Italijo in italijan- ski narod sramotilnega? — Kaj naj si misli naše ljudstvo, če prepovedujete na- šemu človeku, da izrazi svoje misli o u- reditvi svoje lastne domovine.-' Ali mislite, da spremenite z grožnjami naše mišlje- nje? — Kaj naj pomeni Vaš opomin: »List iz ulice sv. f'ranciska Asiškega pa- zi na svoja kriva pota!? ...« itični pregled. = Italijausko-turški sporazum in An- glija. Agencija Reuter poroca, da je an- gleški poslanik v kimu dobii nalog, naj italijansko viaöo opozon na >;ovorice o italijansko-turskem dogovoru, cigar be- sedilo ni biio sporočsuo v Louaon. ~ Rimska konferenca. Dne 18 tin. predpoldne se je sestala v palači Ghigi komisija za pravna in upravna vpraša-. nja. Komisija je razpravljala o državljan- stvu bivših podložnikov avstro-ogr§ke monarhije. Dasi je to vprašanje urejeno s saint-gemainsko in trianonsko mirovno pogodbo, je praktično izvajanje tozadev- nih določb odkrilo nekoliko negotovosti, ki jih je treba odpraviti, da se preprečijo slučaji dvojnega državljanstva. Ravno s temi vprašanji se bo, predvsem pečala rimska konierenca. = Fašistovska kronika. Pred par dne- vi je zveza fašistov v Firenci poslala več svojih oddelkov na deželo. Z avtomobili so obiskali zaporedoma Prato. Qalciano, Toiano in Val di Bisenzio. V Prato so vdrli v občinski dom. V bližnji vasi üal- ciana so napadli in razdejali socialistični krožek. Ko so prišli v Foino, so bili na- padeni s streljanjein, in dva med njimi sta bila lahko ranjena. Začela se je bitka, pri kateri sta našla smrt dva vaščana. Še hujša je bila bitka v Bisenzju, kjer so do- mačini napadli fašiste z vseh strani. Vne- la se je huda bitka. Tri osebe so bile ubl- te in veliko jih je bilo ranjenih. Blizu Arezza so iste pricakali kinetje v zasedi, oboroženi s puškami in drugim o- rodjem. Ko so se fašisti pripeljali z avto- mobiloin, se je pričelo pravo klanje; tudi drugega avtomobila fašistov se kmetje niso ustrašili, šele pred orožniki so zbe- žali. Rezultat borbe pa je bil strahovit tu- di za fašiste. Oba oddelka, ki sta se bo- rila s kmeti, sta bila skoraj popolnoma uničena. Dva fašista sta bila na mestu mrtva, osem jih je bilo težko in lahko ra- njenih, dočim o šestih niso vedeli, kam so prišli in kaj je bilo z njimi. Kmetje so iineli dva mrtva in nekoliko ranjenih. — V San Sepolcro so se zopet spopadli fa- šisti in delavci; bila sta dva mrtva in šest ranjenih. — V Miri pri Benetkah so faši- sti razdejali Delavski dom. Zato so hoteil socialisti razdejati sedež iašistovske zve- ze v Mirni, a vnel se je hud boj v kate- rem so bile tri osebe težko ranjene. — V pondeljek popoldne so fašisti zopet hoteli napasti »Edinost«, a se jim ni po- srečilo. = Nernčija je kakor bolnik, ki mu že- lijo skorajšnjo smrt in dolgo življenje ob cnem. Zdravniki ne vedö, kaj bi storili. Poglejmo v Pariz. Vojaški in gospodar- ski strokovnjaki so imeli včeraj predpol- dne sestanek. Sklepi tega sestanka se dr- žijo strogo tajno. Najbrže bodo strokov- njaki v kratkem določili obliko ödredb proti Nemčiji. Te odredbe se bodo mora- le v vseh svojih podrobnostih predložitl prizadetim vladam. — Nemčija pa ponu- di zaveznikom svoje nove ponudbe te dni. Tudi glede vrednosti izročenih ladij je med Nemčijo in zavezniki nastal ne- sporazum. Agitacija za priključitev Tirolske k Nemčiji naperjena proti Italiji. IS. t. in. l)opoldne se je vršil velik shod za ljud- sko glasovanje o priključitvi Tirolske k Nemčiji. Na shodu je bil tudi tirolski de- želni glavar. Predsednik zveze »Andrej Hofer« je izjavil, da je ljudsko glasova- nje potrebno, ker bodo po njem lahko vsi Nemci zahtevali osvoboditev južnega Tirola. Italija bi ga morala odstopiti. ker hi bil to neobhodni predpogoj za prija- teljstvo z Nemčijo. Zveza za pomoč juž- iiemu Tirolu v Bcrlinu je izdala oster proglas, cigar dull Til nikakor v skladu s pretveznimi kulturnimi nameni tega dru- štva. Predsednik te zveze je sain ber- linski župan dr. Reich Qovoril je tudi a- memki i^olkovnik Emerson, katercmn je italijanska vlada že davno prepoveda- la pristop na italijanska tla. — Zopet faSIsti. Dne 19. zvečer äe je vneia huda bitka med parmskimi ia- šisti in komunisti. Komunisti so bili izo- besili v okraju Aurelio Safü rdečo zasta- vo. Fašisti so sklenili, da se mora odstra- niii. Ker jim komunisti niso hoteli ugodi- li, je prislo do krvavega »popada pri ka- terem je bil en komunist ubit in en iasist težko ranjen. — Smrtonosni zasedi, ki so jo bili nai3rožili kmetje v Val di Cliiana, je slediio grozno maseevanje iašistov. Novi oddelkijso sli v iinenovani kraj, kjer ncusmiljeno ubijajo najbolj znane socia- liste in jim sežigajo liiše. VCeraj so se našla trupla treh novih žrtev teh po- koljev. - Avstrijski državni zbor in vpra- šanje priključitve k Nemčiji. Avstrijski državni zbor je sprejel resolueijo pan- germanista Weber ja, s katero se vlada poziva, naj zaveznike opozori na pravice, ki jih Avstrija iina na podlagi mirovne pogodbe. Gibanje, ki ne prekorača čl. 88. mirovne pogodbe, kjer je beseda o prizivu na Zvezo narodov radi prikjlu.it- ve k Nemčiji, se ne more smatrati za spletke. = Anglija priznala rapalsko pogod- bo. Včeraj so bile objivljene note, katere je Lord Curzon poslal dne 14. februarja t. 1. italijanskemu poslaniku in jugoslo- venskemu zastopniku v Londonu. S tema notama je angleška vlada potrdila pre- jem prepisa rapalske pogodbe in je izja- vila, da priznava brezpogojno vse dolo- čbe omenjene pogodbe, ki se tičejo raz- delitve ozemlja. Domače vesti. + Žalosten dogodek se je bil izvršil v Rojanu pri Trstu. V gostilni je sedelo več mladeničev, med njimi tudi neki ci- vilno oblečeni orožnik slovenske narod- nosti, ki je pa govoril italijanski, nakar ga je zavrnil neki navzoči fant Legiša, zakaj ne govori slovenski, češ slovenski jezik je vendar tudi njegov materni jezik in ni to v nikakem nesoglasju z njegovim poklicom, če govori slovenski. Konečno je dodal Legiša v italijanskem jeziku, v tržaškem dialektu, bolj za šalo: >Se anche te porti questa montura, te xe un sciayo come mi«. Ta opazka je orožnika razljutila. Skočil je pokonci, potegnil sa- mokres ter grozil Legiši. Družba ga je pa pomirila. Orožnik je nato zapustil go- stilno. Ko so fantje šli, je zunaj naletel Legiša na orožnika; ta je mislil, da ga fant zalezuje, zato sta se sporekla, na- zadnje borila za samokres, ki ga je orož- nik znova potegnil; končno je orožnik ustrelil Legišo v čelo, da je ta obležal na mestu mrtev, orožnik se je pozneje sam javil. f Izginila je od doma v nedeljo, dne 3. t. m. neznano kam Ivana Cigoj iz Ma- lovš, stara 32 let, močne postave, črnih las, na glavi ima erno ruto in površnjo jopo iz plahte. Oovori samo slovensko. Kdor bi kaj vedel, je naprošen sporočitl njenemu soprogu .ložefu Cigoj, Malovšc 66, p. Crniče. ¦ Koliko denarja smeš vzeti s sebojt v tujino. Zakladni minister Bonomi je s svojim nedavnim odlokom zvišal svoto denarja, ki ga smeš vzeti s seboj v tujino bodisi v italijanskih bankoveih ali kakih nadomestkih denarja, od 1500 na 2500 lir. Svota 300 lir, o katerih govori min. odlok od 28. junija 1920 in ki velia za ti- ste, ki gredo često v inozemstvo po svo- jih stanovskih opravilih in se hitro vra- čajo, ostane v veljavi. Za prebivalce no- vih pokrajin veljajo določbe, ki so jih iz- dali tamkajsnji glavni civilni komisarji. T Predavanja o zadružnem knflgo- vodstvu. Kot je bilo že v zadnji številki »(joriške straže« omenjeno, sc otvorijo pod pokroviteljstvom« (joriške zveze« v (lorici predavanja o za.družnem knjigo v. (Jstvu. Vpisovanja se vr.šijo v nedeljo, dne 24. aprila t. 1. ob 10. uri dok. v No- vem doniii. Via Bertolini Iz Jugoslavije. j. Ustava. Debata o ti se bliža svo- jemu koncu. Demokrati bodo glasovaii za ustavo. Republikanci bodo glasovaii proti ustavi, čcš da ustava ni pred- ložena sporazumno z vsemi strankami. Mnogo izpreminjevalnih predlogov se samo za to ni sprejelo, ker jih je stavila opozieija in ker po ti ustavi v jugosl. dr- žavi ni svobode tiska. Samostojna kmeč- ka stranka je za ta načrt ustave. Narodni klub pa je znova proti načrtu ustave, ker se niso sprejela nekatera načela hr- vatske ustave iz leta 1868. Ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, se računa, da bo generalna debata o ustavnem na- črtu končana v desetih dneh. Dosedaj je prejelo predsedstvo konstituante 130 iz- preminjevalnih predlogov k posameznim členom ustave. j. Proračun prosvetnega ministerstva v Belgradu zpaša 235.500.000 dinarjev. j. Notranji minister Draskovic je po- dal ostavko ; vabijo ga, naj ostane na svojem mestu. j. Vsa slovenska kulturna društva v Ljubljani so objavila in podpisala poseb- no spomenico, v kateri zahtevajo, da naj narodno gledališče ostane pri podržavlje- nju, ne da pride zopet v roke kakega za- sebnega konzoreija v ti ali oni obliki in naj sc vodi po umetnostnih načelih tcr naj se pospešuje gledališka umetnost z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Gospodarstvo. g. Olajšave pri potovanju cez Jugo- slav ijo. Obratno ravnateljstvo južne že- leznice na üunaju naznanja, da je jugo- sloveuska vlada dovolila, potovati iz Avstrije v Italijo čez jugoslovensko o- zemlje in narobe brez posebnega vizuma za prell od. Odredba jugoslovenske vlade pomeni velik korak naprej na poti k po- polni odstranitvi potovalnih težkoč. ()- lajšavo bodo pozdravljali zlasti .trgovci, ki potujejo z Dunaja v Trst in narobe. Najkraiša in najugodnejša zveza med tema dvema mestoma je namreč dnevni ü-vlak, ki vozi Cez Jugoslavijo. To pot bodo sedaj ubrali tudi taki, ki je prej ni- so radi ovir, katerih odstranitev je za- litevala včasih precej časa in denarja. g. Odprava monopola kave. Zvesta svojemu načrtu zaporedne vzpostavitvc svobodne trgovine je vlada končala vse priprave za odpravo monopola kave. Bila je podpisana pogodba, ki se predloži ministrskemu svetu in upravi konsoreija. Država odstopa konsoreiju vse zalogc kave, a konsoreiji sc obvezuje, da bo raz- deljeval in prodajal kavo od 1. inaja da- Ije po sedanjih cenali. Doklcr se sedanje zaloge nc porabijo, -- ta doba bo trajala kvcčjemu deset meseeev — bo uvoz ka- ve prepovedan. Potein pa se vzpostavi popolna svoboda trgovine. kr. Jugoslovensko meso za Južni Ti- rol. Pred nekaj dnevi je došla v Bozen prva pošiljatev jugoslovenskih klavnih j^oved. Cena kkr žive te/e je bila 7.40 lir. Wislijo, da bodo tej po.sil.Uuvi sledile še druge. Vsem znancem in prijateljem sporočamo tužno vest, da je preč. Mons. Jožeff Pavletič Apost. protonatar, prelat N. $., konsistorijalni svetnik, kanonik župnik-dekan prvostolne cerkve v Gorici dn& 20. t. m. ob 10. pop. po kratki bolezni previden z vseini sv. zakramenti vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predrag. pokojnika se vrši dne 22. t. :n. ob 3. pop. iz hiše žalosti Via Duomo št. 7 v prvostolno cerkev, od ondot na pokopališče v Štandrežu. V GORICI, dne 21. aprila 1921. Marija Pavletic, sestra in sorodniki. i Potrtim sreem naznanjamo, da je naš preljubi in dobri oče gospod Matevž Persič previden s svetimi zakramenti, lepo pripravljen na smrt, dne 1^ t. m. po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši danes predpoldne. GORICA, 20. aprila 1921. Ivan, Jožef (odsoten) sinovi. Kristina, Cerezija in Ana (odsotni) hčere.