PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini g	i r\f\ l-
Abb. postale I gruppo	“ LìCIIB lUU IlF
Leto XXX. Št. 128 (8834)
TRST, petek, 31. maja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODKRITO FAŠISTIČNO POLVOJflŠKO TABORIŠČE MED RIETIJEM IN flQUILO
Oborožen spopad med karabinjerji in fašistično tolpo Znan milanski fašist ubit, dva agenta hudo ranjena
Zatreti fašizem!
Zločinski atentat v Brescii, ob katerem se je zgrozila vsa italijanska javnost, ponovno postavlja v ospredje enega od temeljnih vprašanj italijanske družbe in političnega razvoja države. Masovne manifestacije, ki so se jih udeležili milijoni državljanov, so jasno izrazile nujnost, da se vsd, ki nosijo kakršnokoli odgovornost za razvoj države, resno lotijo tega vprašanja. To je vprašanje fašizma.
Notranji minister Taviani je v svojem zadnjem posegu v parlamentu takoj po atentatu dejal, da je fašizem umrl 25. aprila 1945. Ta njegova trditev je samo delno resnična: res je 25. aprila zginil s prizorišča tiranski režim, ki je več kot dve desetletji zatiral državo, vendar pa so ostale pri življenju številne strukture, na katerih je fašizem opiral svojo moč. Prav tako niso bili po 25. aprilu odpravljeni pogoji, v katerih se je fašizem lahko razrasel in se polastil oblasti.
Zato fašizem, čeprav drugačen od Mussolinijevega, še vedno obstaja in se celo krepi, zdaj pod videzom Almiran-tejevega dvoprsnega suknjiča, zdaj pa v črni uniformi raznih «Ordine nero», «Ordine nuovo», «Avanguardia nazionale» itd. Obstaja pa še neki drugi fašizem, ki ga je morda teže definirati, ki se ne ponaša s črno srajco ali z mi-sovsko izkaznico, je pa prav zaradi tega, ker se pojavlja v mnogo bolj meglenih obrisih, še bolj nevaren. Teorija «nasprotujočih si ekstremizmov» je bila sad tega fašizma. Oboževanje «reda», protisindikalna ihta, težnja po ohranitvi starih in protizgodovinskih privilegijev, istovetenje napredka s «komunističnim prevratom», so druge značilnosti te vrste fašizma, ki je žal še vedno preveč razširjen v državi in ki je prisoten tudi v samih strukturah oblasti.
Zatreti fašizem zato ne pomeni samo udariti po kriminalnih Mussolinijevih epigonih, ampak pomeni predvsem korenito očistiti državo, njene strukture, njene centre politične in gospodarske moči. Ni težko ugotoviti, da je bilo na tem področju v zadnjih tridesetih letih delovanje odgovornih oblasti skrajno pomanjkljivo, če je sploh obstajalo. Sedaj je prišel čas, da se tega vprašanja lotimo, vsi skupaj, v prvi vrsti pa tisti, ki imajo možnost odločanja in ukrepanja.
Po krvoločnem zločinu v Brescii se zdi, da se je tudi vlada začela zavedati te potrebe. Pobuda predsednika vlade, da se o tem vprašanju posvetuje z vsemi strankami u-stavnega loka, je utemeljena in pravilna. Že sedaj pa se kaže v tem pogledu velika razdeljenost med političnimi silami. Nekateri se zavzemajo predvsem za administrativne in zakonske ukrepe, kot so okrepitev policijskih kadrov in instrumentov javnega reda, zaostritev kazni za nekatere zločine. priprava novih zakonov proti porajanju fašizma, krepitev sodstva. Naj takoj povemo, da se s takimi rešitvami ne strinjamo.
Zakoni, s katerimi je moč v kali zatreti fašistično prevrat-ništvo, obstajajo že najmanj dvajset let. Naj omenimo samo zakon Scelba, ki je dvajset let ostal le na papirju in je šele v zadnjem obdobju privedel do razpustitve «Ordine nuovo», ki pa se je takoj reorganiziral v «Ordine nero» — organizacijo, ki si med drugim lasti odgovornost za atentat v Brescii. Imamo tudi u-stavo, ki prepoveduje reorganizacijo fašistične stranke, toda sodna preiskava, ki jo je začel pokojni Bianchi D’Espi-nosa in ki naj bi privedla do razpustitve MSI, je obtičala v
predalih neznanega sodnega funkcionarja, medtem ko bodo Almirantejevi fašisti prejemali z novim zakonom o financiranju strank celo podporo iz državnih blagajn.
Tudi glede policije ne mislimo, da bi potrebovala kake posebne okrepitve ; nasprotno se zdi, da obstaja v naši državi preveč policij, ki med sabo konkurirajo in polemizirajo, namesto da bi sodelovale v zatiranju zločincev in preprečevanju zločinov. Glede sodstva je zahteva po krepitvi organikov povsem upravičena, treba pa je tudi, da se začne v italijanskih sodiščih nekoliko bolj upoštevati demokratična ustava in nekoliko manj aplicirati zakoni, ki jih je u-vedel Mussohnijev režim in ki še do danes niso bili črtani iz zakonodaje, čeprav so v o-čitnem nasprotju, če ne s črko, pa vsaj z duhom ustave.
Pot administrativnih ukrepov bi zato prav gotovo ne bila učinkovita, če fašizem še danes obstaja, ni to posledica neustreznih zakonov ali pomanjkanja policijskih in sodnih instrumentov. To, kar je doslej manjkalo, je predvsem politična volja, da se resnično ukrepa proti fašistom in njihovim skritim ali odkritim podpornikom. Razvoj «afere Valpreda» po milanskem atentatu leta 1969 najbolj jasno dokazuje, zakaj fašizem še vedno ni bil zatrt. Kot prihaja do izraza tudi na sedanjem procesu v Catanzaru, so preiskovalci imeli na razpolago vsa sredstva, da bi takoj identificirali avtorje atentatov in jih postavili na zatožno klop, vendar so se raje vrgli, iz povsem nerazumljivih razlogov, na anarhiste, ter skonstruirali umetno in majavo zgradbo, po zaslugi katere še danes ne vemo vse resnice o pokolu na Trgu Fontana. Istočasno ima mo vsak dan pred očmi nepojmljivo mile obsodbe črnih bombašev, če niso celo oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov ali pa izpuščeni na začasno svobodo, kar pomeni isto kot jim dati pooblastilo, da nadaljujejo svoje zločinsko delovanje.
Instrumenti torej obstajajo, manjka pa politične volje. To voljo mora sedaj pokazati predvsem vlada, pa tudi vse strukture državne oblasti. Treba je opustiti zamisel, da so fašisti lahko «koristni» za določene politične ah psevdopo-litične mahinacije in špekulacije proti levici (tudi KD bi morala to razumeti, posebno še po izidu referenduma), treba je doumeti, da nevarnost za demokratične ustanove ne prihaja od sindikatov ah od levice, pa čeprav skrajne, ampak samo in vedno z ene in iste strani. Tisti, ki v državnem aparatu ali na odgovornih mestih nočejo tega razumeti, morajo biti odstranjeni. Prav teko je treba strukture oblasti očistiti od vseh, ki v teh letih niso storili dolžnosti, ki jim jo nalaga antifašistična ustava, pa čeprav samo zaradi nemarnosti. Končno pa je treba uvesti novo in drugačno obliko izvajanja politične oblasti, ki bi bila bolj v skladu z zahtevami in potrebami državljanov, ki bi bolj upoštevala interese skupnosti in manj interese posameznih strank ali struj. Skratka, treba je ustvariti tak tip demokracije, ki bo lahko užival popolno zaupanje državljanov, ki bo uveljavil vlogo delovnega človeka, ki dobrine ustvarja v družbi, tak tip demokracije, ki bo lahko odpravil sedanji prepad med «vrhom» in «bar zo». Prav v tem prepadu, v tem naraščajočem nezaupanju, se lahko fašizem razrašča. Boj proti fašizmu pa zato ne bo uspešen, če ne bodo rešeni o-'snovni problemi italijanske demokracije.
TOM MARC
Kaže, da je eden od aretiranih fašistov bil v Brescii na dan atentata - Ubiti Esposti je bil tesni prijatelj Giannija Nardija, ki ga policija išče zaradi umora komisarja Calabresija
RIETI, 30. — V gozdovih, ki pokrivajo gorate predele pri mestu Rieti, je prišlo danes navsezgodaj do spopada med karabinjerji in tremi fašističnimi teroristi, ki so se tamkaj utoborili. V spopadu je eden od fašistov, 27-letni Giancarlo Esposti bil ubit, dva karabinjerja pa sta bila hudo ranjena. V šotoru so karabinjerji našli veliko količina orožja in eksploziva.
Včeraj so pastirji, ki pasejo svoje črede na visoki planoti pri Rietiju, sporočili gozdnim čuvajem, da so slišali več eksplozij. Podčastnik čuvajev, ki imajo svojo postajo v Fiamignanu, je takoj obvestil karabinjerje v Città Ducale in se je z njimi domenil, da bodo danes zjutraj preiskali vse področ-
je. Ob prvem svitu so se štiri patrulje karabinjerjev in gozdnih čuvajev napotile na višavje, o katerem so govorili pastirji. Dve patrulji sta v nekem gozdiču opazili šotor in pri njem terensko vozilo «land rover» z milansko evidenčno tablico. Patrulji sta šotor obkolili, podčastnik, ki ju je vodil pa je za-
Od jutri dnevniki po 150 lir
RIM, 30. — S 1. junijem se bo cena vseh dnevnikov, ki izhajajo v Italiji, zvišala od 100 na 150 lir. Tako je sklenila danes komisija medministrskega odbora za cene (CIP), ki se je sestala pod predsedstvom ministra De Mite.
Vsedržavna časnikarska zveza je izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da se hudi problemi založništva ne morejo rešiti samo s podražitvijo časopisov, ter obžaluje, da ni vlada spoštovala sprejete obveze po istočasnem sproženju ukrepov za omilitev škode, ki jo bo povzročila podražitev predvsem za male in srednje dnevnike. To je tudi eden od vzrokov, zaradi katerih je časnikarska zveza, soglasno z enotno federacijo tiskarjev, sklenila odpreti «vsedržavni spor» o vprašanjih informacije.
kričal ljudem, ki so bili v njem, naj pridejo ven. Iz šotora je najprej stopil 20-letni Alessandro Da-nieletti. Podčastnik je zahteval, naj izstopita tudi druga dva in sicer 21-letni Alessandro D’Intino in Giancarlo Esposti, ki je sedel na pogradu v šotoru. Karabinjerski podčastnik je zahteval od trojice, naj mu izroči osebne dokumente. Esposti se je skušal izmikati, češ da jih ne najde. Vodja patrulje se je nato približal šotoru in opazil v njem brzostrelko ter več zabojev, v katerih je bilo razstrelivo. Ko je Esposti videl, da je karabinjerski podčastnik odkril orožje, je
skušal zbežati. Karabinjerja Mancini in Janniemt/a sta ga skušala ustaviti, mladenič pa je potegnil pištolo in začel streljati. Oba karabinjerja sta se zgrudila težko ranjena. Takrat je posegel vodja patrulje Filippi, ki je Espostija ustrelil.
V šotoru so našli številne letake podpisane SAM in druga dva fašista sta izjavila, da sta člana teh zločinskih skupin. Karabinjerji so v šotoru našli puško «mauser» z daljnogledom, «Winchester» kalibra 308 s tisoč naboji, ki jih uporablja NATO, dve brzostrelki, pištolo «browning» z dušilcem, pištolo «colt» ter pištolo «beretta» kali-
bra 9. Med razstrelivom je bilo 10 kilogramov gelignita, 40 kg zažigal-ne mešanice ANFO in večja količina trotila. Fašisti so imeli tudi dva radijska aparata, s katerima so poslušali policijska in karabinjerska poročila. Karabinjerji so ugotovili, da je v šotoru do pred kratkim bil še četrti fašist. Salvatore Vivirito, ki je izginil neznano kam.
Vsi štirje fašisti, ki so bili v šotoru v vežbališču pri Rietiju. so bili zelo dobro znani v n danskih desničarskih krogih. Giancarlo E-sposti je bil eden prvih fašistov, ki so se udeležili terorističnih akcij SAM. Espostija je policija v Pavii prvič aretirala zaradi posesti eksploziva. Zaradi tega je bil obsojen na šest mesecev zapora. Njegova teroristična dejavnost se je nadaljevala z vrsto atentatov na sedež milanskega dnevnika «Il Giorno», na sekcijo KPI «Ferrari» ter na nekaj spominskih plošč padlim partizanom. Po teh dogodkih so sodne oblasti izdale zanj zaporni nalog. Sledili so atentati na general-
nega pravdnika dr. Bianchija D’E-spinoso ter proti milanski sekciji KPI. Kmalu nato je v preiskavo posegel tudi namestnik državnega pravdnika Fiasconaro, nakar so bili aretirani Esposti, Angelo Angeli, Romeo Sommacampagna, Nestore Crocesi, Francesco Zaffoni, Dario Panzeroni in Gianluigi Radice. V teku preiskave so odkrili polvoja-ško taborišče pri Comu. Espostija so obsodili na štiri leta zapora, ki so mu jih na drugostopenjskem sodišču znižali na dve leti in sedem mesecev. Obsodbo je potrdilo tudi kasacijsko sodišče. Esposti je medtem zbežal, da bi se izognil aretaciji. Njegovo ime je povezano tudi z drugimi zločinskimi podvigi. Ugotovili so, da je pištola, s katero so ubili lastnika bencinske črpalke na Trgu Lotto v Milanu, Prezza-venta, šla tudi skozi njegove roke. Ugotovili so tudi, da je z njo ravnal poleg njega še znani fašist Gianni Nardi, ki ga policija išče zaradi umora komisarja Calabresija. Espo-
Danes v Ženevi podpis sporazuma o razmiku čet

'
Vojaški predstavniki Sirije in Izraela bodo danes v Ženevi podpisali sporazum n razmiku sil na golanski fronti, ki je bil dosežen s posredovanjem ameriškega zunanjega ministri Kissingerja. Na sliki: prihod šefa sirske delegacije v Ženevo, članek objavljamo na 6. strani
(Nadaljevanje na S. strani)
niiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii,iiniiiiiiiiii,iiiiiiii,!,,,,i,ni,,|,,,,|,,|l,,,1i1,,,1„,|,1JIIIllmi,II,,l),III,ll|llll,|11I||1|II(|||||1|I1||I1||ImlI11||Imi|II|)1|i|I||........................
PO ŠTIRIH DNEH INTENZIVNEGA DELA OB NAVZOČNOSTI VEČ KOT 1.600 DELEGATOV
Zaključen X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije s potrditvijo enotnosti vsega delovnega ljudstva
lito potrjen za predsednika ZRJ brez časovne omejitve - Odobrenih 17 resolucij, med njimi tudi resolucija o odnosih z Italijo
(Od našega posebnega dopisnika) i
BEOGRAD, 30. — Danes le niš'- njsm razvoja političnega sistema
dopisnika) ^ nejša vprašanja, začenši z vpraša-
kaj minut po 18. uri se je Ob zvokih Internacionale, ki sta jo pela združena zbora «Franko Krsma-novič» in «Lola Ribar», zaključil X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je predsednik Tito označil kot kongres enotnosti. V štirih dneh intenzivnega dela je nad 1.600 delegatov v imenu obilnega milijona jugoslovanskih komunistov in vseh jugoslovanskih delovnih ljudi pregledalo in ocenilo delovanje med IX. in sedanjim kongresom, si postavilo smernice za prihodnost in si izvolilo novo vodstvo, med drugim tudi Josipa Broza Tita za predsednika ZKJ «brez časovne omejitve mandata».
Na dopoldanskem plenarnem zasedanju so se najprej zvrstila podrobna poročila o delu šestih komisij, ki so na ločenih dvodnevnih zasedanjih obravnavala najrazlič-
imiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiinimimiuiimituniniiiiiiiiiiitiiiiimiimiiiiiitiiiiimimiiiiiiiiimimiiiiii
OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE LEONEJA
DANES POGREB ŠESTIH ŽRTEV
BRESCIA, 30. — Posmrtne ostanke šestih žrtev pokola v Brescii so prenesli danes v dvorano palače Della Loggia. Na tisoče meščanov je počastilo njihov spomin. Pred šestimi zaprtimi krstami stojijo na častni straži delavci in delavke, člani kovinarske zveze. Predstavniki sindikalnih organizacij pregledujejo torbe in zavoje tistih, ki hočejo stopiti v palačo, da bi se poklonili spominu žrtev.
Trg, na katerem je prišlo do pokola, so mladinci prekrili s stendasi, z velikimi fotografijami, s plakati na katerih so napisana imena, priimki in naslovi brescianskih fašistov. Zveza CGIL, CISL in UIL je v tovarnah organizirala nabiralno akcijo za svojce žrtev.
Jutrišnjega pogreba se bodo udeležili poleg predsednika republike Leoneja tudi tajnik PSI De Martino, podtajnik Mosca, vodja socialistične delegacije v vladi Mancini ter drugi člani vlade. Federacija CGIL, ČISL in UK je sporočila, da bodo njeno delegacijo sestavljali Lama, Didò, Boni, Forni, Giunti, Marianetti, Macario, Marcone, Span-donaro, Camiti, Ruffino, Beneven to in Polotti.
Nadaljuje se tudi preiskava, v okviru katere je treba zabeležiti dvanajsturno zasliševanje fašista Kima Borromea. Kaže, da Borro men doslej ni dal nobene izjave, ki bi policijo lahko pripeljala na sled atentatorjev. Nadaljuje se tudi preiskava v zvezi z aretacijo breseian-skega industrijca Fumagallija, ki je baje poveljnik teroristične organizacije MAR (Movimento d’azione rivoluzionaria), ki so jo baje
sestavljale oborožene tolpe SAM (Squadre di azione Mussolini). Kaže da je organizacija bila zelo natančno urejena, da je razpolagala s precejšnjimi finačnimi sredstvi in da je imela svoja vežbališča, kar potrjuje tudi današnji spopad med skupino fašističnih teroristov in karabinjerji v pokrajini Rieti. Omenimo naj tudi izsledke izvedenca za eksplozive ing. Cerrija, ki je izjavil, da je bila bomba v kovinski škatli, kar je njeno moč še okrepilo. Cerri je dejal, da so bombo vsekakor postavili z namenom, da povzroči čim več žrtev. To naj bi potrjevala tudi izjava enega sedemnajstih brescianskih fašistov, ki so jih aretirali zaradi vrste atentatov In sabotaž. Ta, čigar imena oblasti niso sporočile, je baje rekel svojemu odvetniku, ko mu je ta sporočil, da je v atentatu bilo šest mrtvih: «Škoda, moralo bi jih biti vsaj dvesto».
mednacionalnih in medrepubliških odnosov, do internih statutarnih zadev same zveze, pa vse do mednarodnih odnosov in jugoslovanske zunanje politike. Nemogoče bi bilo strniti vso problematiko, ki je bila v teh dneh na dnevnem redu, saj je v vseh komisijah poseglo v razpravo na stotine diskutantov, ki so obravnavali najrazličnejše zadeve in predlagali številne popravke 17 resolucij, ki so bile nato še pred poldnem sprejete in ki se nanašajo, kot smo že poročali, na aktualne interne in domače probleme, pa tudi na aktualna mednarodna vprašanja. Ena izmed sedemnajstih resolucij nosi naslov «Resolucija v zvezi z ozemeljskimi zahtevami do SFRJ, ki so izražene v notah italijanske vlade». Ker se ta resolucija, podobno kot tisti del glavne resolucije, ki smo ga navedli včeraj, neposredno tiče tudi nas, Slovence v zamejstvu, jo v celoti objavljamo:
«Odločnost delavskega razreda, delovnih ljudi in vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, jasna in e-notna stališča državnih organov, političnih, družbenih in delovnih organizacij in vse skupnosti, da ne dovolijo nikomur, da bi segal po našem ozemlju, je prišla do polnega izraza tudi v soglasnem reagiranju. v obsodbi in odbijanju o-zemeljskih zahtev nasproti SFRJ, izraženih v notah italijanske vlade.
Z grobim poskusom kršenja veljavnih sporazumov, mirovne pogodbe in spomenice o soglasju, s katerimi je določena meja med Jugoslavijo in Italijo, je italijanska vlada izvršila odkrit napad na suverenost in ozemeljsko celovitost Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ozemeljske zahteve italijanske vlade so bile vredne obsodbe, ker v bistvu izpodkopavajo celotno evropsko ureditev po drugi svetovni vojni, katere sestavni del je tudi rešitev tržaškega vprašanja. Načenjanje vprašanja ene izmed evropskih meja je v nasprotstvu tudi z napori evropskih narodov in držav za izgradnjo sistema miru, varnosti in enakopravnega sodelovanja.
Narodi in narodnosti Jugoslavije so vlagali velike napore za razvoj dobrososedskega sodelovanja z Italijo. Pri tem izhajajo iz objektivnih interesov obeh dežel, zemljepisne bližine, sodelovanja dveh gospodarstev, medsebojnih interesov
obmejnih in obmorskih področij, obojestranske koristi odprte meje, predvsem zaradi obstoja slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Prepričani so, da to ustreza neposrednim interesom narodov obeh dežel. Razvoj jugoslovansko - italijanskih odnosov je služil za vzgled sodelovanja držav z različno družbeno ureditvijo. Jugoslovanski komunisti so prepričani, da bodo italijanske demokratične sile s svojim delovanjem, posebno z borbo proti fašistični iredenti, pripomogli k temu, da se ponovno vzpostavi medsebojno zaupanje, nadaljuje in razširi sodelovanje med obema državama.
Za Jugoslavijo ne obstaja nikakršno vprašanje meja z Italijo. To je rešeno z mirovno pogodbo in s spomenico o soglasju. Vsak poskus
nost in ozemeljsko gelovitost Socialistične federativne republike Jugoslavije.
X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije:
1.	obsoja in zavrača ozemeljsko zahteve italijanske vlade do ue-lov SFRJ;
2.	prepričan je, da se s takšnimi zahtevami povzroča škoda ne le dobrososedskim odnosom med obema državama, pač pa tudi neposrednim in trajnim interesom narodov Italije in Jugoslavije:
3.	izraža odločenost in pripravljenost jugoslovanske socialistične skupnosti, da prepreči vsakršen poskus kršitve njene suverenosti in ozemeljske celovitosti:
4.	potrjuje zanimanje in pripravljenost Jugoslavije za nadaljnji
osporavanja	te	rešitve	so	narodi in. vsestranski in uspešen razvoj do-
narodnosti	Jugoslavije	smatrali	in	brososedskih odnosov in sodelova-
bodo smatrali za napad na suvere 1 nje med obema državama na osno-
vi načel medsebojnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Z izglasovanjem resolucij je bil dopoldanski del programa zaključen.
Na popoldanskem plenarnem zasedanju pa so bile na dnevnem redu volitve novega vodstva in izrečene so bile nekatere sklepne misli. Najprej so delegati na predlog Lazarja Koliševskega izvolili 166 članski centralni komite, ki je sestavljen tako, da je v njem zastopanih s po dvajsetimi člani vseh šest republik, po petnajst članov pa imata avtonomni pokrajini, petnajst članov pa v CK zastopa vojsko. Predsednik zveze maršal Tito je tudi član CK.
V predsedništvo ZKJ pa je bilo izvoljenih 39 članov in med temi so 4 Slovenci, in sicer: Roman Al-FRANC H|) )\ K:
(Nadaljevanje na 6. strani)
RUMOR PONOVNO OBSODIL KRIMINALNI ATENTAT V BRESCII
\lada bo pripravila ukrepe proti fašističnemu prevratu
Napovedana ustanovitev generalnega nadzorništva za proti-teroristično delovanje ■ Vodstvo KPI o boju proti fašizmu
RIM, 30. — Danes se je sestala bilo odlikovano s srebrno kolajno
vlada, ki je pod predsedstvom ministrskega predsednika Rumorja razpravljala o ukrepih proti fašističnemu terorizmu. Kot je znano se je Rumor že včeraj posvetoval s predstavniki vseh strank ustavnega loka o tem vprašanju, pred vladno sejo pa je imel še dok razgovor z notranjim ministrom Taviani jem.
Na začetku vladne seje je Rumor v imenu vlade ponovno izrazil ogorčenje in najbolj odločno obsodbo podlega atentata v Brescii, sožalje družinam žrtev in željo., da bi ranjenci kmalu okrevali. «Novi hudi zločin — je dejal Rumor — ki nosi jasen fašistični pečat, ne priza deva samo, v okviru strašne spirale nasilja, mesta Brescie, ki je
liiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Med Rietijem in Aquile »o karabinjerji odkrili fašistično pol-vojaško taborišče, v katerem so bili štirje znani milanski fašisti. F-'en od teh, Giancarlo Esposti, -ii na karabinjerje streljal, da bi se skušal izogniti aretaciji. Pri oboroženem spopadu je bil na mestu mrtev, sam pa je hudo ranil dva karabinjerja. V šotoru, kjer so fašisti spali, je policija dobila veliko količino orožia in skoraj sto kg razstreliva. Eden od fašistov je neposredno pred nrihodom karabinierjev zbežal. Od dveh aretiranih fašistov je bil Alessandro D'Intino tesno povezan s skrajnodesničarskimi kro-
gi iz Brescie, kjer je baje bil tudi na dan atentata.
V Beogradu se je po štirih dneh intenzivnega dela zaključil X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je, po Titovih besedah, potrdil enotnost jugoslovanskih komunistov in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Ob zaključku kongresa je bil Tito imenovan za predsednika ZKJ brez
časovne omejitve mandata. Odobrenih je bilo 17 resolucij, med njimi tudi resolucija, ki obravnava odngse z Italijo.
Včeraj so tudi v deželnem svetu ostro obsodili fašistični a-tentat v Brescii ter sklenili, da se bo deželna delegacija, ki jo bosta vodila podpredsednika De Carli in Moschioni, uradno udeležila s praporom današnjega pogreba žrtev fašističnega terorja. Obsodbo je izrekel tudi devinsko - nabrežinski občinski svet, na katerem so tudi razpravljali o rovarjenju fašističnih pobalinov v nekaterih vaseh.
odporništva in ki ima omikane in demokratične tradicije, ampak celotno deželo, demokratično državo in vrednote svobode, ki so temelj vsakega mirnega in omikanega sožitja, ter idealno bogastvo odporništva, na katerem temelji italijanska republika.»
«Vlada potrjuje svojo trdno od točnost — je nadaljeval Rumor — da sproži potrebne in ustrezne pobude za okrepitev in usklajevanje prizadevanj in delovanja vseh državnih organov za nepopustljivo preganjanje odgovornih in tistih, ki jih podpirajo.» Predsednik vlade je tudi ugotovil, da je ogromna večina italijanskega ljudstva dala včeraj velik dokaz demokratične resnosti. Ministri so se soglasno pridružili izjavam predsednika Rumorja.
Minister za notranje zadeve Taviani je imel nato poročilo o vprašanjih javnega reda in sporočil, da bo ustanovljeno splošno nadzomi-štvo za protiteroristično delovanje, ki bo neposredno podrejeno načelniku policije. Vlada je Tavianijev predlog odobrila. Sledilo je še poročilo pravosodnega ministra Zaga-rija, nakar je vlada poverila ministroma Tavianiju in Zagariju, da konkretizirata, tako na zakonodajni kot na operativni ravni in v okviru lastnih kompetenc ustrezne u-krepe in predloge za odločen boj proti terorizmu in nasilju. V nadaljevanju seje pa je vlada še odobrila šest delegiranih dekretov o
juridičnem statusu učnega in ne-učnega šolskega osebja ter o ustanovitvi in reorganizaciji kolektivnih šolskih organov.
V zvezi z vprašanjem boja proti fašizmu je vodstvo KPI objavilo danes poročilo, v katerem poudarja potrebo po splošnem in usklajenem akcijskem načrtu, da bi dokončno zatrli fašistični banditizem, vsakršno obliko terorizma ter zarote, ki že več let ogrožajo republiko in zastrupljajo nacionalno življenje. Vlada ima dolžnost, pravi vodstvo KPI, da pove državi vso resnico o črnih mrežah, o akcijah zločinskih organizacij in o povezavah med fašističnimi oboroženimi skupinami in predstavniki MSI. Vlada mora tudi izdati takojšnje direktive vsem svojim organom za odpravo prekupčevanja z orožjem in skladišč o-rožja, za likvidiranje prevratniških skupin in za aretacijo protagonistov škvadrističnih podvigov. Poročilo vodstva KPI pravi tudi, da je treba z avtokritičnimi revizijami, strogimi popravki in novimi izbirami napraviti konec hudim degeneracijam do katerih je prišlo v vladni praksi in v upravljanju oblasti. Država — se zaključuje dokument "5 . potrebuje politično vodstvo, ki bi uživalo najširšo podporo med demokratičnimi silami in ljudskimi množicami. Komunisti so odločilen del velikega ljudskega gibanja in brez njihovega prispevka ni mogoče najti izhoda iz krize, ki pretresa državo.
31. maja 1574
NA VČERAJŠNJI StJI DEŽELNEGA SVETA
Odločna zahteva po končni odpravi prevratniške fašistične zalege
Deželni prapor na današnjem pogrebu v Brescii ■ Zahteva po raipustu stranke MSI
Deželni svet in deželni odbor sta včeraj ostro obsodila fašistični zločin v Brescii. Strahovit pokol nedolžnih žrtev sta ožigosala predsednik skupščine Berzanti in predsed-nid odbora Comelli, odločno obsodbo pa so izrekli tudi predstavniki vseh svetovalskih skupin v deželnem svetu. Le predstavnik MSI je nekaj natvezil o spirali nasilja, ki da jo v Italiji oplaja spirala sovraštva. Med njegovim nastopom so skoraj vsi svetovalci zapustili sejno dvorano, tako da je njegovo besedičenje padalo v prazno. Na predlog načelnika komunistične svetovalske skupine Gollija je predsednik deželnega odbora Comelli nato odredil, naj bo dežela uradno prisotna na današnjem pogrebu šestih žrtev fašističnega pokola. V pogrebnem sprevodu bo Furlanija -Julijska krajina prisotna s praporom avtonomne dežele, ki ga bosta spremljala podpredsednik deželnega odbora De Carli in podpredsednik skupščine Moschioni.
Predsednik Berzanti je v imenu deželne skupščine obsodil fašistični zločin v Brescii in druge teroristične in prevratniške podvige, ki smo jim v zadnjem času priča po vsej Italiji in tudi v naši deželi. «V znak obsodbe in sožalja sem včeraj odpovedal sejo deželnega sveta,» je nadaljeval Berzanti, «danes pa smo tukaj zbrani zato, da poudarimo neomajnost svoje demokratičnosti in antifašizma. Deželna skupščina ponovno poziva pristojne državne organe, naj enkrat za vselej zatrejo v kali vsakršen poskus poživitve prevratniških dejavnosti v Italiji.»
Predsednik deželne vlade Comelli je poudaril, da fašistični zločin v Brescii ne pomeni le nezaslišano kriminalno dejanje, temveč tudi pravi izziv demokratični državi, ki se je razvila iz protifašističnega odporništva. Država ima zdaj neodložljivo nalogo, da odkrije in kaznuje storilce, zakulisne organizatorje najnovejšega in drugih atentatov ter vse tiste, ki pomagajo in finančno podpirajo fašistične prevratnike. To zahtevo postavlja odločno v ospredje zlasti prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine. Vsi se namreč zavedamo, da je naša dežela kot obmejno področje, na katerem živi tudi narodna manjšina, še posebno zanimiva za prevratniške elemente, ki si od nekdaj prizadevajo, da bi s svojimi sramotnimi podvigi skalili mirno sožitje in sodelovanje s sosedi. Ob tej priliki deželni odbor potrjuje svojo obveznost, da bo odločno nastopil proti vsakemu poskusu obnavljanja fašizma in proti kriminalnemu delovanju raznih legel o-bupanih zagovornikov nasilja, je zaključil Comelli.
Zločinsko snovanje fašističnih tolp so nato obsodili svetovalci Trauner za PLI, Vitale za PSDI, Puppini D’Agaro za Furlansko gibanje. Štoka za Slovensko skupnost, Volpe
za PSI, Colli za KPI in Del Gobbo za KD. Vitale je pozval italijanske in deželne demokrate k budnosti zlasti v trenutku, ko se država pripravlja na proslavitev tridesete obletnice zmage nad fašizmom in na obletnico (10. junija) nasilne smrti G. Matteottija. Štoka je o-pozoril na novo porajanje fašizma v naših krajih, kjer smo zlasti Slovenci bridko občutili njegovo zločinsko delovanje, od požiga Narodnega doma leta 1920 do najnovejšega bombnega atentata na sveto-ivanski šoli. Govornik je v imenu SS postavil zahtevo po razpustu MSI in drugih organizacij skrajne desnice. Colli je v svojem posegu poudaril nujnost, naj se v naši deželi enkrat za vselej postavimo po robu fašistom in netOcem sovrašt-
va do Slovencev. Na nedavnem referendumu je italijansko ljudstvo jasno izpričalo svojo zahtevo po demokratični obnovi v državi, je dejal Colli, ta trdna volja širokih množic se je pokazala v vsej javnosti tudi v naši deželi, kjer vlada enotno prepričanje, da je bil fašizem 25. aprila 1945 dokončno pokopan. Zadnji je spregovoril načelnik demokrščanske svetovalske skupine Del Gobbo, ki je med drugim pozval vlado, naj končno stopi na prste fašističnim prevratnikom z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, in to brez vsakega popuščanja. V naši deželi — je dejal Del Gobbo — pa je odločen boj proti novemu fašizmu potreben zlasti v Trstu, kjer je še vedno največ te zalege.
OB ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM V NOB
PRI KOROŠCIH SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKO NEDELJSKO SVEČANOST
Spomenik so postavili s prostovoljnim delom Z nedeljsko svečanostjo se bodo spomnili tudi žrtve domačina Božidarja Kolariča
SPORED
Jutri, 1. junija, ob 16.30 koncert godbe iz Milj.
V	nedeljo, 2. junija, ob 16.30 za četek svečanosti z nastopom god be iz Pridvora pozdravni nago vor domačinov ter občinskih sve tovalcev Kiljana Ferluge ter Pe tra Viole, nato odkritje sporne nika in polaganje vencev. Sle dii bo pozdrav župana Milla ter govora poslanca škerka ter se' natorja Giuliana Pajette. Osred njo svečanost bo zaključil kon cert Tržaškega partizanskega pev' skega zbora.
V	ponedeljek, 3. junija, ob 17.00 godbeni in folklorni spored.
...........................................................
DVODNEVNI DELOVNI RAZGOVORI GOSPODARSKIH PREDSTAVNIKOV
Poudarili so veliki gospodarski pomen avtonomnih računov in obmejne izmenjave
Sestali so se predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja
j
Pri Koroščih so v teku zadnje priprave za nedeljsko slovesnost ob odkritju spomenika padlim v NOB iz teh krajev. Korošči, Griža in Femedi so v osvobodilni borbi žrtvovali 27 svojih najboljših sinov in imena teh žrtev bodo odslej trajno vklesana v mogočen spomenik, ki so ga vaščani s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom postavili v gornjem delu glavnega trga nad Ljudskim domom. Spomenik, za katerega je izdelal načrt domačin, študent arhitekture Roberto Bonato, je sestavljen iz več delov, ki simbolično ponazarjajo razne zgodovinske faze razvoja vasi. Grajen je iz kamenja, s kakršnim so polni okoliški kamnolomi, ki so bili včasih glavni vir zaslužka tukajšnjega prebivalstva. Kamenje se nato meša s cementom, ki jo odprl novo poglavje zaposlovanja, na obsežnem marmornatem postavku pa bo stal kip junaka - partizana, ki se kljub ranam in izmučenosti podaja v napad.
Z nedeljsko svečanostjo se bo ljudstvo od Korošcev oddolžilo tudi spominu aktivista in organizatorja Božidarja Kolariča, ki so ga leta 1944 nacistični krvniki po strahovitem mučenju usmrtili in po katerem nosi ime tudi društvo ori Koroščih.
Odkritja spomenika se bodo udeležili številni nekdanji borci z o-beh strani meje. Praznovanje pri Koroščih, ki so se že oskrbeli s nristnim domačim vinom ter raznovrstno jedačo od specialitet na žaru do rib. se bo začelo že jutri ter se nato nadaljevalo v ponedeljek.
PSI o odkritju fašističnega taborišča
Pokrajinsko tajništvo PSI je v zvezi z odkritjem polvojaškega fašističnega taborišča izdalo sporočilo, v katerem pravi, da tudi ta dogodek potrjuje resnost položaja in obstoj vedno bolj široke črne zarotniške mreže. Italijanski voditelji morajo zato v prvi vrsti voditi protifašistično politiko in vlada mora zagotoviti demokratični družbeni red, kar je pogoj za rešitev vseh obstoječih odprtih vprašanj.
Člani predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja v razgovoru z delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije
Včeraj dopoldne so s« pričeli delovni razgovori med predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja. Delegacijo Gospodarske zbornice vodi član predsedstva Jože Gačnik, v njej pa so svetnik Franc Burger in Aleksander čerče ter predstavnica sekre-
inozemstvom pri Izvršnem svetu
Slovenije Tatjana Slapšak.
V uvodu dvodnevnega zasedanja je predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Bole najprej obravnaval splošne vidike sodelovanja in gospodarske odnose, pri čemer je govoril tudi o zadnjih težavah, do katerih je prišlo zaradi energetske krize, znižanja kup-
tariata za gospodarske odnose z
...............I.IIIIINI.......................................uu"u“"""iu
Z VČERAJŠNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Prebivalci devinsko - nabrežinske občine so ogorčeni zaradi rovarjenja fašistov
Preiskovalci niso pojasnili streljanja pri gostibii Peric - Izzivanje fašističnih pobalinov po nekaterih vaseh - Grozilno pismo SAM županu dr. Legiši
Rovarjenje fašistov je bila osrednja tema včerajšnje seje o ionskega sveta devinsko - nabrežinske občine. Na tej seji je prišla na dan vrsta dogodkov, o katerih javnost šo ni bila obveščena.
Najprej naj omenimo dogodek, ki se je pripetil pred tednom dni v bližini gostilne Peric pri Slivnem. Prejšnji četrtek so karabinjerji postavili cestni blok. Kot pričajo nekateri očividci, je avto mini minor rdeče barve videmke registracije predrl blok in skušal zbežati. Za njim so baje ustrelili nekaj rafalov iz brzostrelke. Avto se je prevrnil, iz njega pa sta zbežala dva človeka. Ta dva so karabinjerji dalj časa iskali po gmajni tudi z izvidniškim letalom. Vendar kaže, da ju niso izsledili. Baje je bil avtomobil ukraden in v njem je bilo nekaj ukradenega blaga. Vendar pa se med prebivalstvom širijo govorice, da je bilo v avtu tudi o-rožje.
To pa je le en dogodek, ki je razburil domače prebivalstvo. V sredo zjutraj so okoli 4. ure pripeljali v Cerovlje štirje avtomobili. Iz teh je izstopila večja skupina mladih pobalinov, ki so na ves glas kričali «Fora i ščavi» in podobna gesla, med drugim pa jasno skan-dirano «Vseh bomo pobili». Nato
so se z vso naglico odpeljali. Baje se je isto pripetilo tudi v Medji vasi in v Mavhinjah.
K temu moramo dodati še tatvino velikega števila detonatorjev v sesljanskem kamnolomu «Casale». Upravičeno se postavlja vprašanje, če so imeli tam čuvaja oziroma, če je bil ta prisoten in je res o-pravljal svojo dolžnost. Navodila za skladišča streliva so zelo stroga in zelo čudno je, da je bilo mogoče izvesti tako tatvino, upoštevajoč tudi zagotovilo krajevnih predstavnikov varnostnih organov županu dr. Legiši, ki so po bombnem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu zagotovili večjo pozornost.
Ta vprašanja so na včerajšnji seji iznesli svetovalci Legiša (KPI), Rogelja (KPI) in Brezigar (SSL). Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi zelo napetega stanja in poudarili potrebo, da varnostni organi z večjo zavzetostjo vodijo preiskavo.
Župan Legiša je poudaril, da se žal taki dogodki prevečkrat ponavljajo in da je treba zadati odločilen udarec fašističnemu rovarjenju. Med drugim je omenil, da je fašistična skupina SAM (Squadre d’azione Mussolini) poslala tudi njemu grozilno pismo, izvedeli pa smo tudi, da so se v Devinu po-
TRŽAŠKA POKRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Štev. prot. 30/252 - 74
V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
se opozarja
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1, odstavek a) istega zakona, razpisati natečaj za «Kraški muzej» s preureditvijo in adaptacijo hiše v Velikem Repnu s hišno štev. 20, in sicer v smislu odstotnega nižanja na celotni strošek predviden v znesku 39.500.000 lir, ki je predviden kot izklicna vsota.
Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te u-prave (Trg Vittorio Veneto 4 — Trst) do 12. ure 8. junija 1974.
Predsednik (dr. Michele Zanetti)
javili na drogovih električne nape Ijave napisi SAM.
Ob začetku včerajšnje seje je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri obsoja kruti atentat v Brescii in odločno zahteva, da se odkrijejo in kaznujejo krivci. Na dnevnem redu je bilo tudi nekaj vprašanj upravnega značaja, odobritev sklepov občinskega odbo-bora in razpis natečaja za dve mesti uradnika.
ne moči in zaostrenih političnih odnosov. Kasneje je Bole prešel na obravnavo nekaterih konkretnih vprašanj in je ugotovil, da je italijanska plačilna bilanca izredno pasivna, da pa državni ukreni ne pospešujejo izvoza, ki ga, o-bratno, celo zavirajo. V tem okviru je prišlo do restrikcij celo avtonomnega računa in sejemskega sporazuma Alpe - Adria. S perspektivo odprtja Sueškega prekopa se odpirajo tudi nove obsežne možnosti sodelovanja z arabskim in neuvrščenim svetom na splošno, zaradi česar je tudi za italijansko gospodarstvo važno sodelovanje z neuvrščeno Jugoslavijo.
Predstavnik Gospodarske zborni ce Slovenije Jože Gačnik je pri uvodnih ugotovitvah prav tako izhajal najprej iz splošnih gospodarskih tokov in razvoja izmenjave ter drugih oblik gospodarskega sodelovanja in pri tem podčrtal važnost maloobmejnega prometa. Podčrtal je tudi, da gre razprava \ dveh smereh, po eni plati v smer reševanja splošnih vprašanj, po drugi pa v smeri obravnave sodelovanja s slovenskimi gospodarskimi operaterji. Delovno zasedanje se bo danes nadaljevalo.
Na vrtu pri Sv. Jakobu za hišami «Vatikana» (vhodi iz Istrske ulice, Ul. Molino a Vento in Ul. Rivallo), bo jutri, 1. in v nedeljo, 2. junija, festival «Unità». V tem okviru bodo v nedeljo priredili okroglo mizo na temo «Razprava o odprtih vprašanjih po glasovanju 12. maja», med katero bodo govorili sen. Bacicchi (KPI), deželni svetovalec Lonza (PS Dl), občinski svetovalec Zanini (KD) in občinski svetovalec Kervin (PSI). V nedeljo pa bo razprava o urbanis. ličnih vprašanjih, o katerih bosta govorila Jole Burlo in Costantino Gior-getti.
Slovesnost na sedežu INAM za m«stni center
V preurejenem poslopju v Ul. Nor-dio 15, kjer je sekcija INAM za mestno središče, je bila včeraj popoldne kratka slovesnost, ki so se je udeležili člani pokrajinskega sedeža INAM ter sindikalni predstavniki. Slovesnosti se je udeležil tudi tržaški podžupan ter bivši predsednik pokrajinskega odbora INAM Giuricin. V veži inštituta so odkrili spominsko ploščo ob 85. obletnici ustanovitve Okrajne bolniške blagajne. Slavnostni govor je imel predsednik odbora Carlo Prevosti.
Spominski slovesnosti je sledila še slovesnost nagrajevanja dolgoletnih zaslužnih uslužbencev ustanove EMAM v Trstu. Z zlato kolajno so nagradili za trideset al 25 let službe od uslužbencev.
Odpovedan sprejem na prefekturi
Prefektura sporoča, da je na osnovi navodil notranjega ministrstva v zve. zi z dogodki v Brescii odpovedala tra-
Odpovedal je elektronski sistem semaforov v
Tudi elektronski možgani si od časa do časa radi privoščijo tre-, nutek oddiha. Včeraj okrog 17. ure so namreč vsi semafori v mestnem zgodovinskem središču, ki jih urejuje elektronski sistem, nenadoma odpovedali. Mežikala je samo rumena luč in s tem povzročila seveda precej zmede v prometu, ki ga je bilo treba urejevati na star, a še vedno učinkovit način — mestnimi redarji, ki so zasedli vsa pomembnejša križišča. Šele v večernih urah je ekipa tehnikov spet spravila elektronske možgane .. k pameti.
• Podžupan Giuricin je včeraj spre jel novega avstrijskega generalnega konzula v Trstu dr. Heinricha Blech-nerja, s katerim se je zadržal v dalj šem prisrčnem razgovoru. Obravnavala sta nekatera vprašanja, ki so zvezi z nedavnim pobratenjem Gradcem in možnosti poglobitve obstoječega koristnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja.
• Danes ob 18. uri bo na šentjakobskem trgu v organizaciji krožka «Che Guevara» shod, na katerem bo novinar Emilio Sarzi Amadè govoril na temo «V Vietnamu se vojna nadaljuje». Vittorio Vidah bo nato kome-moriral žrtve fašističnega pokola Brescii.
• Tržaška občinska uprava je raz pisala natečaj za tri mesta pomožnega tipkarja. Prošnje je treba do 15.
dicionalni sprejem, ki bi moral biti i junija poslati na splošni protokol ob na dan republike 2. junija.	1 čine. soba št. 32.
Slovensko planinsko društvo Trst Odbor
za proslavo 70-letnice ustanovitve društva
vabi jutri, 1. junija 1674, ob 20. uri v glavno dvorano Kulturnega doma na
OSREDNJO PROSLAVO
Proslava bo potekala v povsem originalnem programu, prepleten z zabavnimi skeči, igrami, z glasbo in plesom.
Med drugim bo na ogled:
—	razstava fotografij
Janka Furlana
—	razstava fotografij iz društvenega življenja od predvojnih časov do danes
—	razstava del zmagovalcev razpisanih natečajev.
PD «IGO GRUDEN» Podružnica Glasbene matice v Nabrežini
Jutri, 1. junija, ob 20.30 v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
Vinogradniki iz Boršta in Zabrežca in PD Slovenec
priredijo v Borštu L, 2. in 3. junija 1974
4. praznik vina
Jutri, ob 17. uri bo koncert godbe na pihala «Breg»
Ples z orkestrom «The Lords» Nedelja: ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Kočevja. Nastop moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin in Tržaške folklorne skupine. Ples z orkestrom «The Lords».
Ponedeljek: od 18. ure dalje ples brezplačno z orkestrom The Lords Vse tri dni bodo točili pristna domača vina in delovali dobro založeni kioski.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 31. maja
ANGELA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 16.20 in zatone ob 2.27.
Jutri, SOBOTA, 1, junija RADOVAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 16,3, ob 19. uri 22,2 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb, stanoviten, veter 4 km na uro sever, vlaga 65 odstotna, imebo. 8 desetink po-oblačeno. morje mimo temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. maja 1974 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 98-letna Ivanka Mravlje vd. Pajer, 45-letni Giuseppe Gla-vina, 73-letna Elisabeta Vardabasso vd. Leban, 73-letni Michelangelo Ri-gatti, 65-letna Stefania Vescovi, 49-letna Giuseppina Zuber, 70-letni Mario Zenone, 67-letna Rita Maria Ces-cutti vd. Antonini, 44-letni Mario Barducci, 79-letna Carolina Rigutti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — UI. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giuba 1; Picciola Ul. Oriam 2; Al! Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 260121); Sesljan (tel. 209-197'; Zavije Tel. 213-137); Milie (tel. 271 124).
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Tajništvo Sindikata slovenske šole skhcuje za danes, 31. maja, ob 17. uri odborovo sejo. Na dnevnem redu bodo delegirani zakoni in poslovnik za šolsko komisijo. Seje se lahko deležijo vsi člani.
Upokojenci zahtevajo boljše pokojnine
Občina Zgonik 10. RAZSTAVA DOMAČIH VIN
V Zgoniku od danes do 2. junija
Danes, 31. maja, ob 18. uri uradna otvoritev razstave ob 20.00 ples (igra ansambel Ottavia Brajka)
JUTRI, 1. JUNIJA
13.00: otvoritev razstave;
15.00: mednarodni moški odbojkarski turnir za «10 kraški pokal» v sodelovanju sledečih šesterk: Salonit Kanal, Izola, Liber-tas Trst in Kras.
19.00: članski balinarski tumir za «2. kraški pokal»;
20.00: ples z ansamblom Ottavia Brajka.
NEDELJA, 2. JUNIJA
9.00: otvoritev razstave;
mednarodni namiznoteniški turnir za «5. kraški pokal» v sodelovanju sledečih ekip: Ilirija in Olimpija iz Ljubljane, Triglav iz Kranja, Opatija, Juha iz Trsta in Kras;
9.30: ex tempore za osnovnošolske otroke;
17.00: koncert godbe na pihala s Proseka;
17.45: nagrajevanje športnih prireditev in tekmovanja ex tempore; 20.00: tombola z dobitki v višini 100.000 lir;
20.00: ples z ansamblom Supergrupa;
24.00: zaključek razstave.
Koncerti
VERDI
Danes, ob 21. uri in jutri ob 18. uri koncert v okviru spomladanske koncertne sezone, ki ga bo dirigiral Francoz Michel Plasson. Vstopnice za oba koncerta so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
V Trstu je bila včeraj zjutraj deželna manifestacija upokojencev, ki so v sprevodu in s transparenti šli skozi mestno središče do kinodvorane Aurora pri Trgu Garibaldi, kjer Je bilo zborovanje. Z manifestacijo so upokojenci seznanili širšo javnost s svojim težkim položajem. Njihove osnovne zahteve, ki že dolgo čakajo na ustrezno rešitev, so zvišanje sedanjih pokojnin, kar je zaradi stalnega naraščanja draginje toliko bolj potrebno, ter
zahteva po priključitvi pokojnin k mezdni dinamiki
PD TREBČE
Podružnica Glasbene matice
Danes, 31. maja 1974, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Trebčah
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
Kino
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke škedenjskega doma.
V nedeljo, 2. junija 1974 ob 17. uri
Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo jutri, 1. junija 1974, ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.
Osnovna šola na Proseku vabi starše in prijatelje šolske mladine na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 2. junija, od 8. do 12. in od 17. do 21. ure v šolskih prostorih.
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo, 2. junija t.l. celodnevni izlet v Gonars, v Če-cac' in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure.
Smučarski klub Devin organizira 13. junija ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ekipah av tobusni izlet na Kanin nad Bovcem.
Razna obvestila
Prosvetno društvo «Kraški dom» priredi v nedeljo, 2. junija, orientacijski pohod za repentabrske občane. Shod ob 8. uri v občinski kopalnici v Repnu. Po pohodu bo piknik. Vpisujeta Vesna Guštin in Aleksij Križman še danes.
La Cappella Underground predvaja danes ob 16.00 in 2U5 «I terrificanti delitti degli assassini della via Morgue» (The Murders in thè Rue Morgue, 1971) režiserja Cordona Hesslerja. Igrajo Jason Ro-bards, Adolfo Celi in Herbert Lom.
S tem filmom se zaključi ciklus «I mondi del Possibile».
Ariston — I.N.C. 16.00 «Paper moon» (Luna di carta). Barvni film. Igra Tatum O’Neal.
Nazionale 16.09-22.15 «Harlem detective». Barvni film. Detektivka. Excelsior 16.00 «Il caso Thomas Crown». Barvni film. Igrata Steve McQueen in Faye Dunawaye. Grattacielo 16.00 «Solaris». Barvni film režiserja Andreja Tarkovskija. Igrajo Natalia Bondarciuk, Donatas Banionis, itd.
Fenice 16.00 «La leggenda dell arciere di fuoco». Barvni film, v katerem igrata Buri Lancaster in Virginia Mayo.
Eden 16.00—22.15 Walt Disney «4 bassotti per 1 danese». Barvni film. Igrajo Dean Jones, Suzanne Pleshet-te in Charlie Ruggles.
Ritz 16.00-22.15 «Di Tresette ce n'è uno solo, tutti gli altri son nessuno». Barvni film. Igra George Hilton Aurora 16.30 «Racconti della tomba». Barvni film. Igrata R. Richardson in Peter Cushing.
Capito! 16.00 «La governante». Barvni film. Igra T. Ferro. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film. Igra Elisabeth Taylor, Henry Fonda in Helmut Berger.
Impero 16.30 «Il viaggio». Barvni film, v katerem igrata Sophia Loren in Richard Burton.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La profanazione». Barvni film. Igrata Jean Sorell in Simonetta Stefanelh. Prepovedano mladini pod 13. letom. Moderno 16.30 «Storia di una monaca di clausura». Igrata Catherine Spaak in S. Rendali. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La furia selvaggia». Barvni kitajski film o karateju. I-grata Chang Yi in Yi Yuan.
Vittorio Veneto 17.00 «La morte viene dal passato». Barvni film. Igrata David McCallan in Susan Strassberg Abbazia 16.00 «Il trionfo di Maciste». Barvni film, v katerem igrata Kirk Morris in Katia Caro.
Astra 16.00-19.00-22.00 «Woodstock».
Barvni film o pop glasbi.
Radio Zanrto.
wsm
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F. FILZl 1Q 38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
648,50
1547,—
215,60
134,—
253,70
35,30
42,—
42,—
Razstave
MENJALNICA
vseh tujih valut
V	Park hotelu Obelisco na Opčinah je razstava jedkanic in olj Cosima Fusca in Giorgia Millie.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 razstavlja svoja dela slovenski likovnik Jože Spacal.
V	krožku trgovske mornarice «Na-zario Sauro» v Ul. Roma 15 razstava del Claudia Bianchija.
V	galeriji Rettori — Tribbio 2 je odprla razstavo svojih del Gianna Marini.
V	galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4 razstavlja znani slovenski likovnik Vladimir Makuc.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški slikar Fabio Zu-bini.
V	galeriji Forum bodo do 15. junija razstavljali svoja dela Caramori, Celli, Devetta, Mascherini, Palčič, Predonzani. Righi, Rosignano, Sorma-ni in Spacal.
V	galeriji Torbandena bo do 15. junija razstavljala svoja dela Carla Tolomeo.
EQS22I9HÌ
Namesto cvetja na grob Fanice Pisk darujeta Srečko Merlak in žena 5.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob tovarišice Fanice Pisk daruje Berto Pernarčič 2.000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina pok. Fanice Pisk daruje Renko 3.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico.
Sporočamo žalostno vest, da je po hudi in težki bolezni dne 29. maja preminil naš dragi soprog in brat
JOSIP GLAVINA
Pogreb bo danes, 31. maja, ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari.
Žalujoči: žena Anamarija, brat i» sestri ter drugo sorodstvo
Lonjer, Katinara, 31. maja 1974

S PREPUSTNICO K SOSEDOM
Mejni prehodi druge kategorije in njihov urnik v letošnjem juniju
Sezonski prehodi bodo ob praznikih zaprti
Mejni prehodi II. kategorije med Italijo in Jugoslavijo na področju tržaške pokrajine (čez katere ni dovoljen prehod s potnimi listi, temveč samo s prepustnicami), bodo v letošnjem juniju poslovali po naslednjem urniku, ki so nam ga sino-É: posredovali na pristojnem uradu mejne policije (pri tem pripo-rninjamo, da je bil urnik sestavljen sporazumno med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi oblastmi. in da so zato ustrezni podatki navedeni po sončnem času. Za potnike, ki se podajajo na sosedno področje iz Italije, velja torej urnik, pomaknjen za 60 minut naprej. Če je na primer naveden urnik 6.-21.. pomeni da velja po legalnem času urnik 7.-22.).
Prehodi Šempolaj, Repentabor, Socerb. Osp, Plavje in Čampore bodo v juniju poslovali po urniku 6 —21. (po legalnem času od 7. do 22. ure). Prehod Lipica bo posloval po urniku 6.—21., ob sobotah, nedeljah in praznikih pa po urniku 6.-22.
Prehod Gropada bo ob nedeljah in praznikih zaprt, ob delavnikih pa bo veljal urnik 6.—19.30.
Prehoda Kašteljer in Cereji bosta poslovala po urniku 5.—21. Čez prehode šempolaj, Repentabor, Socerb in Čampore je dovoljen pre hod tudi s posebnimi prepustnica mi, ki jih pristojne oblasti izdaja jo v nujnih primerih.
Poleg omenjenih prehodov II. kategorije je na našem področju še pet tako imenovanih sezonskih pre hodov. To so prehodi Voglje, Gro čana, Draga, Botač in Mavhinje, Ti prehodi bodo v juniju ob nedeljah in praznikih zaprti. Promet pa bo tudi sicer omejen, in sicer samo na določene dneve v tednu Tako bo prehod Voglje posloval sa mo ob četrtkih, in sicer po urniku 6,—11.; prehod Gročana bo odprt ob sredah, četrtkih in petkih od 6. do 16. ure: prehod Draga bo odprt prav tako ob sredah, četrtkih in petkih, vendar od 8. do 16. ure; prehod Botač bo odprt vsako sredo in četrtek, od 15. junija dalje pa tudi vsak petek od 6. do 18. ure; čez prehod Mavhinje bo možno potovati samo ob četrtkih in to samo v primeru, da bo posamezni imetnik obmejne prepustnice izrecno zaprosil za prehod vsaj dva dni pred potovanjem.
naftne tankerje z nad 250.000 tonami nosilnosti. Po daljšem poročilu župana o številnih posegih pri višjih oblasteh za rešitev ladjedelnice v Miljah, je odbor še enkrat soglasno potrdil svoje stališče glede reševanja tega perečega vprašanja. Glede drugega vprašanja pa je odbor še enkrat odločno zavrnil vsakršen poskus nameščanja naftnih objektov na področju miljske občine, ki so samo v škodo krajevnemu ter sploh tržaškemu gospodarstvu. Odbor se je obenem skliceval na vsa svoja dosedanja izrečena mnenja v tem pogledu ter predvsem na sklepe občinskega sveta, ki je bil odločno proti gradnji novega naftnega pomola. Ob zaključku sestanka je odbor sklenil v čim krajšem času sklicati javno zborovanje, kjer bo ljudstvo samo izreklo svoje mnenje.
Enotni odbor v Miljah o vprašanju ladjedelnice
Pod predsedstvom miljškega župana Milla se je v sredo zvečer sestal enotni odbor za obrambo milj-skega gospodarstva. Dnevni red je obsegal dve točki: zadnji razvoj vprašanja ladjedelnice Alto Adriatico ter zahtevo naftnih družb po delu obale za zgraditev pomola za
KNJIŽNE NOVOSTI V ZAMEJSTVU
•	Ivanka Hergold: DIDO
zgodovinska proza — izdalo Založništvo tržaškega tiska
•	Jakob Renko:
PESNIŠKI LIST 19
Izdali ZTT in Lipa
« LETOPIS 1972
s štirimi pridigami Petra Podreke. Izdala NŠK v Trstu.
•	Marija Pirjevec:	«SREČKO
KOSOVEL: aspetti del suo pensiero e della sua Urica». Monografska študija. Izralo ZTT.
TRŽAŠKA
Ul. S. Francesco
KNJIGARNA
20. tel. 61792
• Predsednik deželne finančne družbe Eiiulia odv. Gioffre je včeraj poročal četrti stalni posvetovalni komisiji deželnega sveta o delovanju družbe. Omenil je, da je Friulia danes soudeležena pri 45 družbah, katerih glavnica dosega 27 milijard . lir
in ki zaposlujejo skupno nad 5.000 ljudi.
Za pravočasno ugotavljanje sladkorne bolezni
V mestu Beigirate (Novara) je bilo te dni mednarodno študijsko srečanje o sladkorni bolezni, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik za zdravstvo Nardini. Na srečanju je predstavnik deželne vlade naglasil, da boleha v Furlaniji -Julijski krajini za to boleznijo približno 5 odst. prebivalstva, posebno številni pa so primeri sladkorne bolezni v Vidmu, Trstu in Gorici. Samo tretjina bolnikov se zaveda svoje bolezni, — je dejal Nardini — zaradi tega bi bilo treba v vsakem večjem mestu urediti posebne ambulante za pravočasno ugotavljanje diabetesa. Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine ima v načrtu ureditev take ambulante najprej v Vidmu, nato pa pridejo na vrsto še Trst, Gorica in Pordenon.
iiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiMiimHiiiiiJiiuiiiiiiiiiiit
i\A POSVETOVANJU V PESCARI
Deželni odbornik Vnrisce o pristojnostih krajevnih uprav
Ustrezna nadzorstva povzročajo zamude
Predsednik deželnega sveta Ber-zanti in odbornik za krajevne ustanove Varisco sta se predvčerajšnjim udeležila vsedržavnega posvetovanja o vlogi in pristojnosti krajevnih ustanov, ki ga je v Pescari organizirala uprava dežele Abruzzo v sodelovanju s Študijskim središčem za Jug.
Uvodni govor je imel minister za odnose z deželami Toros. ki je v svojem posegu poudaril najnovejše premike na področju sodelovanja med državo in posameznimi deželami z navadnim in posebnim statutom. Po nastopu podpredsednika senata Spatara in odbornika za krajevne ustanove iz dežele Abruzzo Tancredija je posegel v razpravo odbornik Varisco, ki je uvodoma naglasil težave in zamude, s katerimi se srečujejo krajevne ustanove zaradi nadzorstva Računskega dvora. Nadaljnjer-te-žave izvirajo iz dejstva, da so nekatere občine v Italiji in tudi v naši deželi tako majhne, da ne razpolagajo s sredstvi in osebjem za opravljanje vseh aktov, ki jih predvideva ustrezna zakonodaja. Po drugi strani pa so morale večje u-stanove, tako na primer pokrajine, zaposliti več osebja odkar so jim dežele prepustile večje pristojnosti na določenih področjih. Dežela Furlanija - Julijska krajina, je še pristavil Varisco, je zaradi tega prenesla na krajevne ustanove določene pristojnosti na podlagi tako imenovanih «nepravih odstopov», kajti s pravim odstopanjem pristojnosti bi prizadete krajevne ustanove ■'a-šle v težave. Tako se v Furlaniji • Julijski krajini dogaja, da priznava dežela pokrajinskim in občinskim upravam določene prispevke, s katerimi slednje krijejo stroške za razne gospodarske in družbene po bude. Pokrajine in občine imajo pri tem proste roke in so nodvržene le spoštovanju namenjenih ciljev, ki jih postavlja pri vsakem nakazilu deželna uprava. Vsekakor pa bo treba v bližnji prihodnosti urediti vprašanje prepuščanja raznih pristojnosti krajevnim uoravam s točno določenimi zakonskimi normami
•iimiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiuminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMii
PISMO UREDNIŠTVU
NASTOP SLOVENSKE GLASBENE ŠOLE
V četrtek, 23. maja, je pripravila svojo zaključno prireditev v Kulturnem domu tudi Slovenska glasbena šola, ki je predstavila ansamble in gojence raznih svojih podružnic, od katerih je menda naj močnejša ona v Bazovici.
Tudi Slovenska glasbena šola je s tem prikazala dosežke svojega delovanja med šolskim letom — svoje najboljše gojence. Ni zanikati pedagogom Slovenske glasbene šole in nastopajočim, da so vložili trud v svoje delo, vendar sem mnenja, da bi vodstvo moralo le bolje razmisliti, če se na velikem odru Kulturnega doma ob zaključ ku leta predstavi kot SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA s programom in izvajanjem, ki v takem okviru ne spada v javnost, kvečjemu na interno prireditev.
Danes smo tudi Slovenci v zamejstvu na glasbenem področju — tudi glasbeno pedagoškem — dosegli tak nivo, da si pod naslovom zaključnega nastopa SLOVENSKE GLASBENE ŠOLE prav zares ne bi smeli dovoliti podobnih predstavitev Chopinovih, Haydnovih (ne Hayde-novih), Vivaldijevih in drugih glasbenih umetnin, kot smo jih slišali v četrtek.
Tako vračanje v čitalnico (v slabem pomenu besede) more koristiti le namenom, ki nimajo z glasbeno vzgojo vezi, vnaša dezinformiranost med javnost o pomenu in ciljih slovenskega glasbenega šolstva v zamejstvu ter utegne razveseliti vse tiste, ki jim je slovenski kulturni vzpon na področju glasbe trn v peti.
Vprašujem se, zakaj dotični, ki predstavlja slovensko glasbeno šolo, ne stopi do kompetentnih glasbenih pedagogov, da bi se z njimi posvetoval o glasbeno pedagoških in organizacijskih prijemih ter se izogni! spodrsljajem, ki ne delajo čast tej slovenski dejavnosti. Končno je tudi šola Glasbene matice SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA in to oo 1 1909 dalje in kot taka odprta vsem Slovencem ne glede na njihovo politično opredelitev. — šola, ki je vzgojila že vrsto glasbenikov, ki se z uspehom udejstvujejo v javnosti.
Morda bi bilo tudi razmisliti, kamu je cepitev na področju glasbeno pedagoške dejavnosti Slovencev v Italiji potrebna. Kolikor pa nekdo smatra tako cepitev za nujno, prav gotovo ne bi škodovalo, če bi se tovrstna dejavnost vsaj do neke mere medsebojno koordinirala.
E. Ambrozet
in poskrbeti zlasti za to, da se ustrezni postopki zmanjšajo na minimum, hkrati s tem pa da se pritegnejo k čim širšemu sodelovanju tako krajevne uprave kakor tudi široki sloji prebivalstva.
Umestitev komisije za zaščito okolja
Odbornik za naravne in kulturne dobrine je včeraj uradno umestil Posvetovalno komisijo za zaščito o-kolja, ki je bila imenovana na podlagi odloka predsednika deželnega odbora Comellija v februarju letošnjega leta. Ob téj priliki je Miz-zau orisal zakonski osnutek, ki ga namerava v kratkem predložiti deželnemu odboru in ki se ukvarja z zaščito naravnega okolja. Zakonski osnutek posebej obravnava vprašanja ustrčznega1 izobraževanja, vprašanje uničevanja smeti in odpadkov, vprašanje zelenih površin, turističnih centrov itd.
PREDLOG ZA ZAMENJAVO DVEH OB( INSKIH SVETOVALCEV
Odobren izvršilni nmrt slovenske strokovne trgovske šole v UL Campi
Za izvajanje družbenih storitev občina ne more plačati državni ustanovi 300 milijonov lir za odkup «kazermet»
DEIOVANJE DEŽELNE SKUPŠČINE
Novi posf$ za uvajanje celodnevnega pouka na šolah
Deželni svet je na včerajšnji seji začel razpravo o zakonskem osnutku, ki določa nove finančne posege in vrsto popravkov k besedilu deželnega zakona štev.-42 iz leta 1971. Gre za normo, ki predvideva deželno pomoč za uvajanje celodnevnega pouka na osnovnih in nižjih srednjih šolah Furlanije -Julijske krajine. Hkrati s tem je deželni svet vzel v pretres zakonski predlog s podobno tematiko, ki so ga vložili svetovalci KPI Bosa-ri, Bergomas in De Cecco. O obeh normah je na seji poročal svetovalec Vitale (PSDI).
Zakonski osnutek, ki ga je predložil deželni odbor 30. aprila letos, namenja celodnevnemu pouku na šolah dodaten finančni prispevek za letošnje leto. Ustrezna sredstva naj bi dali na razpolago iz aktivnosti tako imenovanega globalnega sklada deželnega proračuna. Praktično naj bi dežela v šolskem letu 1973 - 74 dvignila prispevek za kritje stroškov pri prevažanju otrok v šolo, za poslovanje menz in za druge posege na tem področju, na 850 milijonov lir. Vitale je v tej zvezi omenil, da je v šolskem letu 1972 - 73 v naši deželi delovalo 39 šol s celodnevnim poukom (26 osnovnih in 13 srednjih šol), 1. oktobra lani pa so celodnevni pouk uvedli še na nadaljnjih 12 šolah, ki pa še vedno čakajo ustrezno kritje iz deželnih razpoložljivosti. Odtod nujnost novega ukrepa v prid tovrstnim dejavnostim.
V razpravo o novi normi so včeraj posegli svetovalci De Cecco (KPI), Puppini (MF), Ermano (PSI), Morelli (MSI) in Bosari (KPI). Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek, ko naj bi bili zakon tudi izglasovan.
Na jutrišnji seji občinskega sveta v Gorici bodo sprejeli ostavko občinskega svetovalca PSDI Can-dussija, ki je v skladu s političnim dogovorom med strankami leve sredine prevzel predsedstvo ustanove za ljudske hiše IACP. Njegovo mesto bo zasedel svetovalec rag. E-zio Bianconi, ki je bil prvi med neizvoljenimi na občinski listi stranke. Prav tako bodo svetovalci sprejeli ostavko svetovalca KD Salva-tora Colellé, ki na podlagi istega političnega dogovora prevzema novo odgovornost v IACP, ter na njegovo mesto imenovali odv. Daria Culota.
Na seji občinskega odbora v sredo je odbornik za javna dela A-gati poročal o izvršilnem načrtu slovenskega strokovnega zavoda v Ul. Campi, ki bo veljal 355 milijonov lir. Občinski odborniki so načrt odobrili. Načrt mora odobriti tudi občinski svet. prav tako pa bo moral občinski svet odobriti spremembo regulacijskega načrta, kjer po sedanjih določilih regulacijskega načrta ni možna graditev večjih objektov. Kakor smo v našem listu večkrat in tudi obsežno poročali, načrtuje občinska uprava iz: gradnjo obsežnejšega šolskega središča v Ul. Campi, kamor bodo preselili del šol, ki imajo sedaj svoje sedeže v neprimernih prostorih v Ul. Croce. Tako bodo v nove prostore, kadar bodo dograjeni, preselili osnovno šolo in otroški vrtec v Ul. Croce ter trgovski strokovni zavod, ki je sedaj v Ul. Vittorio Veneto. Po sedanjih izračunih bo veljal celotni šolski kompleks 750 milijonov lir.
Odborniki so z vseh strani osvetlili odgovor državne ustanove, o prodaji zemljišča na Solkanskem polju, splošno poznanega pod imenom «kazermete». Na tem ogromnem zemljišču so med obema vojnama zgradili pritlične hiše za potrebe vojaštva. V zadnjem času občinska uprava izseljuje stanovalce ter je podrla večji del zgradb, tako da se postopoma sanira družbeni položaj nekaterih družin, ki so tamkaj našle zasilno bivališče, trajajoče tudi dolgo dobo let. «Demanio» je pripravljen zemljišče prodati, vendar za visoko vsoto 300 milijonov lir. Občinska uprava tolikšne vsote nima in je tudi ni spasobna nikjer najeti v obliki posojila, odkar veljajo omejitve v kreditiranju. Odborniki so zato prekinili razpravo o sedanjih pogojih odkupa ter sklenili predočiti «do-maniu» svoje stališče, po katerem nakup ne predstavlja nikakršne zasebne špekulacije z zemljiščem, ampak gre za nakup zemljišča s strani javne ustanove, ki hoče izvršiti od vseh toliko zaželene družbene posege.
Pomemben je nadalje sklep o podpisu sporazuma med občinsko upravo in pokrajinsko splošno bolnišnico o specializiranih pregledih dijakov obvezne nižje srednje iole. Predlog odbornika za zdravstvo dr. Tomassicha je sestavni del zdravstvene zaščite šolske mladine.
V odsotnosti odbornika za osebje dr. Paulina, ki ne prihaja na seje, odkar je SDZ pismeno obvestila župana o umaknitvi iz odbora zaradi razhajanj o vprašanju
avtoporta, je o zadevah osebja poročal župan. Gre za izplačilo predujma za drugo lansko polletje, ki sodi v okvir odobrenih plačnih poviškov.
Poletni urnik trgovin na Goriškem
Zaradi legalne ure, ki je stopila v veljavo v nedeljo, 26. maja, so na Goriškem spremenili umike odprtja in zaprtja trgovin. Novi urniki bodo veljali do 28. septembra, ki bo v Italiji stopila v veljavo spet sončna ura.
Trgovine z oblekami, drogerije, knjigarne, zlatarne, cvetličarne, lekarne. trgovine s fotografskimi pripomočki, trgovine s pohištvom in podobnim bodo odprte od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 20. ure.
Trgovine z jestvinami bodo odnrte od 8. do 13. ure ter od 17. do 19.30
Mesnice bodo odprte po naslednjem umikom: od 7.30 do 13. ure; ob
sobotah od 7.30 do 13. ure ter od 15.30 do 19.30.
Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30 ter od 17.30 do 19.30.
Trgovine z železnino, avtomobili in motorji ter hidravličnimi in električnimi nadomestnimi deli bodo odprte od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30.
Brivnice in frizerski saloni bodo odprti od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30.
ZARADI POKOLA V BRESCII
Odpovedan sprejem goriške prefekture
Vlada je odredila, da zaradi pokola v Brescii odpade sprejem, ki ga je goriška prefektura pripravljala ob prazniku republike 2. junija popoldne. Predsedstvo ministrskega sveta je odredilo, da ob današnjem pogrebu žrtev atentata v Bresci javni uradi izobesijo državno zastavo na pol droga.
Široka podpora javnosti boju tekstilcev v Zdravščini
Predstavniki vseh strank ustavnega loka v pokrajinskem svetu so se sestali s člani tovarniškega sveta tekstilnega obrata SNIA v Zdravščini in se seznanili z oblikami boja kategorije za normativne in mezdne izboljšave. Tekstilci so jim povedali, da so lastniki začasno odpustili 60 delavcev ter skrajšali delovni čas vsem ostalim, ker že od meseca februarja vztrajajo v stavkovnem gibanju in so po delodajalčevih represalijah uvedli obliko stalnega zasedanja, na katerem so sprejeli zahtevo po novih naložbah, po popolni zasedbi delovnih mest, kar predstavlja okvirni program 3.000 tekstilcev skupine SNIA.
Predstavniki KD. KPI, PSI, PSDI in SDZ v pokrajinskem svetu so delavcem obljubili svoje posredovanje pri odboru, da bi ministrstvo za delo poseglo v spor in ga čimprej pravično rešilo. Včeraj je na zborovanju pred obratom SNIA govoril vsedržavni tajnik enotne federacije delavcev tekstilne in oblačilne industrije, Geravini, ter zagotovil popolno podporo zahtevam kategorije.
O srečanju med delavci in predstavniki koalicije in opozicije govori tudi tiskovno sporočilo pokrajinske uprave. V njem omenjajo zaskrbljenost pokrajinske uprave spričo dokajšnje oddaljenosti stališč o-beh strani in kvarnih posledic tega spora na goriško gospodarstvo, zlasti pa posledic za družine delavcev, ki že toliko časa nimajo rednih pre-
TREBA JE PREITI K PROTIFAŠISTIČNIM DEJANJEM
Stranke demokratičnega loka zahtevajo odstranitev fašističnih provokatorjev
Šolski sindikat obsoja ravnatelja v Tržiču, ki je med splošno stavko, med katero je ministrstvo odredilo zaporo šol, sklical sestanek razrednega sveta
Goriška še vedno živi pod globokim vtisom protifašističnih manifestacij v Gorici in Tržiču, na katerih so prebivalci naše pokrajine pridružili svojo zSjtevo vsej italijanski demokratični javnosti po korenitih spremembah v dosedanjem vodenju države ter predvsem po odpravi tolerantnosti in mlačnosti do atentatov na življenje državljanov in na obstoj same demokracije. Državljani, ki so tudi tokrat, kakor že poprej na referendumu, pokazali, da korakajo pred vodilnim slojem v državi in da čutijo odgovornost za nadaljnji razvoj naše družbe, zahtevajo od državnih organov vso resnico o prevratniškem delovanju črnih sil, ki naj ne ostaja zapisana v tajnih1’ aktih, ampak naj postane sredstvo, s katerim je treba udariti po iz-vršilcih atentatov, njihovih mandatarjih, finansirjih ter pokroviteljih.
V okviru izvajanja takšnega pritiska po vsej državi so se sinoči sestala v Gorici vodstva vseh strank ustavnega loka in sesl^vila skupno stališče, kako naj se takšen pre-okret izvrši v Gorici, kjer je organizirani prihod skupine fašističnih provokatorjev zastrupil demokratično vzdušje. V času, ko poročamo, nam izid sestanka še ni znan.
šolski sindikat, ki zaobjema pripadnike vseh treh sindikalnih organizacij, CGIL, CISL, UIL, je seznanil javnost z naravnost izzivalnim obnašanjem ravnatelja srednje šole v Tržiču, ki je na dan splošne stavke, ko je ljudska Italija protestira-
la zaradi fašističnih zlačinov, sklical razredni svet. Šolski sindikat v svoji oceni odločno obsoja ravnanje ravnatelja, ki je prekršil odločbo ministrstva o zapori šol ter se je obnašal žaljivo do demokratičnih in protifašističnih čustev vseh ka tegorij, ki so se odločile ustaviti delo, zapreti javne lokale, urade, kinematografe in gledališča. V trenutku. ko se je delo vsepovsod ustavilo, je ravnatelj s svojo odsotnostjo v stavki pokazal popolno pomanjkanje demokratičnega čuta in spoštovanje protifašističnega duha republiške ustave.
Kulturni in angažirani krožki v Gorici, ki se usmerjajo po laičnih, marksističnih in katoliško b poreč-niških idejah (rtičd njimi sta tudi prosvetno društvo Oton Župančič iz Štandreža in Mladinski krožek) so v svoji obsodbi zverinskega pokola v Brescii zahtevali jasno opredelitev vseh političnih sil ter učinkovite posege vlade, organov policije in sodstva, da se pri korenini zatre val sovraštva in nasilja ter se udari po izvršilcih, organizatorjih in zaščitnikih.
Solidarnost z žrtvami podlega u-mora v Brescii je s kratko prekinitvijo seje izrazil goriški občinski odbor na svoji seji v sredo zvečer. Župan De Simone se je pridružil obsodbi tega zločina, ki jo je izrekla vsa dežela. Lahko pričakujemo, da bodo demokratične ih protifašistične sile na seji občinskega sveta v Gorici, ki bo danes ob 18.30, ponovno zahtevale konec do
sedanje prizanesljivosti do političnih in kriminalnih zločinov prevratniških sil.
uiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiililiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiuai
ENAINTRIDESETI DAN RAZPRAVE PROTI ŠESTIM OBTOŽENIM
:GM obremenilni priči Wieriu Di Dimiu
Danes druga obletnica atentala pri Pelovljah, kjer so med eksplozijo fiala 500 umrli trije karabinjeriji
0 Predsednik deželnega odbora je
včeraj dopoldne sprejel na vljudnostnem obisku generalnega konzula Japonske v Milanu Kiyoshija Shimo-mur».
FINŽGARJEVA NAGRADA
Na razpis Mohorjeve družbe za letošnjo Finžgarjevo nagrado je žirija dobila pravočasno 7 del. Žirija je presodila, da nobeno izmed njih niti vsebinsko niti oblikovno ne prihaja v poštev za nagraditev. Avtorji šifer naj pošljejo naslove, da jim vrnemo rokopis. Za ne-prevzete rokopise po 1. januarju 1975 ne odgovarjamo.
Avtorja del «Hiša na robu doline» (šifra: Satum-o) in «Korenine grunta» (Šifra: Vesna) naj se oglasita v tajništvu Mohorjeve družbe, zaradi dogovora o morebitnem odkupu.
MOHORJEVA DRUŽBA, CELJE, ZIDANŠKOVA 7
Danes, 31. maja, potekata dve leti od kravega atentata na kolovozu pri Petovljah, kjer so trije mladi karabinjerji zgubili v eksploziji avtomobila življenje.
Ko smo zvedeli, da je bilo nekje med Sovodnjami in Zagrajem zaradi eksplozije ubitih nekaj oseb, nismo hoteli verjeti tem prvim, nejasnim vestem. Ko pa smo prišli na kraj, ki je bil že zastražen, se nam je realnost pokazala v vsaj krutosti. Okrog razbitin eksplodiranega avtomobila šo bila. razmesarjena trupla treh karabinjerjev, ki jih je neznana oseba zvabila v smrtno past. Zločin je močno odjeknil v vsej državi, posebno pa na Goriškem, med našimi ljudmi. Karabinjerji so pričeli s preiskavo in sko-ro leto dni kasneje, 21. marca 1973, aretirali šest mladih Goričanov, ki so jih obtožili priprave in izvedbe atentata. Po drugem delu preiskave so končno prišli obtoženi pred sodišče. Porotno sodišče v Trstu se je sestalo prvič letos L aprila. Od takrat je bilo 31 razprav, proces pa se bo zaključil prihodnji teden.
Po četrtkovem premoru zaradi splošne stavke v znak protesta proti gnusnemu zločinu v Brescii, se je proces včeraj nadaljeval. Govoril je branilec odv. Maniacco. V svojih izvajanjih je šel precej v podrobnosti in skušal ovreči teze, ki so jih sodnikom nudili javni tožilec in obremenilne priče.
Težo svojega govora je odvetnik Maniacco vrgel na osebnost glavne
smemo verjeti, je dejal branilec. Sam je na procesu večkrat dejal, da si je izmišljal, ker si je hotel pridobiti svobodo. Di Piaggio je bil že obsojen zaradi krivega pričanja. Di Biaggio ni normalen človek, kot je dejal javni tožilec. Ne more biti normalen človek, ker je pričel krasti pri šestnajstih letih,' ker je bil že nekajkrat obsojen, ker bo moral čez dva tedna sppt pred sodišče,' kjer bo dobil nadaljnjih sedem let zaporne kazni. Di Biaggio je v času, ko je služil kot podoficir v mornarici, je dejal odv. Maniacco, kradel razstreliva in jih prodajal ribičem. Kradel je takoj po povratku domov od vojakov, tudi lastnemu očetu.
Na tem procesu je dal celo vrsto izjav, ki niso verodostojne. Tudi izjavo, da so se že v drugi polovici januarja 1972 Gianni Mezzorana, Bu-dìcin in Barocca, hotèli maščevati nad karabinjerji, ker so jih ti krivili dejanj, ki so sfe izvršila šele mesec dni kasneje. S citiranjem raznih časopisnih vesti po atentatu pri Petovljah je skušal odv. Maniacco dokazati, da je priča Di Biag-Rio povedal karabinjerjem «novitete», ki so bile obširno opisane v dnevnikih in tednikih, ki so svobodno krožili v zaporu, kjer. je bil on priprt.
Po mnenju odv. Maniacca je Di Biaggio vseskozi lagal, tudi ko je opisal razstrelivo «T 4». Tako iz izjav izvedencev kot tudi iz stro-
obremenilne priče Walterja Di Biag- kovne dokumentacije o tem razstre
gia, na katerih izjavah sloni vsa obtožnica. Walterju Di Biaggiu ne
livu oblike in barve «T 4», ki jih je opisal Di Biaggio, sploh ni. Ver-
jetno je on mislil na drugo vrsto razstreliva, v petoveljskem primeru pa je bil uporabljen «T 4» kot je poveljnik deželne legije karabinjerjev povedal na tiskovni konferenci novinarjem že prve dni po a-tentatu, torej več kot mesec dni preden je o tem spregovoril Dl Biaggio.
Odv. Maniacco se je nato pomudil pri raznih aspektih preiskave in tudi poteka procesa samega. Orisal je osebnosti svojih varovancev Resena in Budicina, izrekel je svoje občudovanje, ker so pričo Vinicia Manero po prvih ugotovitvah pustili ob strani. Dejal je tudi, da ni psihološko možno, da bi bil Romano Resen sovražil vse Italijane, kot je v furlanščini napisal v nekem pismu iz zapora, ker je zrastel vzgojen v patriotskem vzdušju. Njegov oče je dobil srebrno kolajno za hrabrost v Rusiji, njegov stric pa zlato kolajno v Afriki.
Odv. Maniacco je tudi dejal, da je zelo možno, da so se preiskovalci zmotili. To ne bi bilo prvič. Leta 1965 so goriški karabinjerji, po ropu v banki v Romansu, aretirali trojico mladih Goričanov; ti so njim priznali rop v banki, na sodišču pa so bili oproščeni. Nekaj let kasneje so v Benetkah aretirali skupino roparjev, ki so priznali tudi rop v Romansu. Takrat so se preiskovalni organi zmotili, lahko je bilo tako tudi ob tej priliki.
Proces se bo nadaljeval danes zjutraj. Odv. Maniacco bo nadaljeval svoj govor, morda bo že danes pričel govoriti odv. Battello.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I. van Trinko» v Gorici, Ulica Ran-daccio 10, sporoča, da bo v torek, 4. junija, ob Ì8. uri v šolskih prostorih, roditeljski sestanek samo za tretje razrede. Vabljeni so starši dijakov ali njihovi namestniki.
Izleti
Zaradi pomanjkanja cementa stagnira gradbena dejavnost
Poslanci KPI dežele Furlanije -Julijske krajine, Menichino, Lizzerò, Škerk in Bortot so ministra za industrijo, trgovino in obrt seznanili s. hudimi težavami, v katerih se je na vsem lepem znašlo 3.700 obrtniških gradbenih podjetij v pokrajinah Gorica, Videm, Trst in Porde-non^Ifer^šo 'Šč 'irhanjšale^ dobave cementa. Namesto da bi proizvajalci nudili potrošnikom po 13.000 stotov cementa na dan, ga dobavljajo komaj 3.500 stotov.
Prekinitev rednih dobav cementa kvarno vpliva na celotni gradbeni sektor, ki zaposluje okoli 13.500 delavcev naše dežele. Če bo cementa še naprej primanjkovalo, bo prekinitev zidarske dejavnosti zaustavil? tudi vse ostale dejavnosti v gradbeništvu, inštalaterske, mizarske, pleskarske itd. Če bo takšno stanje še trajalo, bodo posledice za celotni javni in zasebni gradbeni sektor nepreračunljive ter se bo njihova ! tva v Ul. Malta 2. škoda prenašala na celotno gospodarstvo.
Pomanjkanje cementa se pozna tudi v prodaji na drobno ter ga go-riške trgovine le v omejenih količinah prodajajo kupcem, ki prihajajo z jugoslovanskega obmejnega pasu ta gradbeni material kupovat k nam v okviru maloobmejnega
jemkov. V sporočilu je izražena zahteva po hitri poravnavi spora.
Tekstilne delavce je obiskal tudi nadškof Cocolin, ki jim je sporočil svojo naklonjenost ter obljubil posredovanje. Danes ob 10.30 bo deželni odbornik za delo Romano sprejel predstavništvo tovarniškega sveta in sindikatov tekstilcev SNIA v Gorici in Trstu. Sestanek so zahtevali zastopniki delavcev, da predstavnika dežele seznanijo z vprašanjem ter dosežejo njegovo posredovanje pri gospodarju.
Danes se prične poletni praznik ANPI v Podgori
Po uspelem štiridnevnem ljudskem prazniku na Peči, ki ga je organizirala domača sekcija borčevske organizacije, se bo danes pričel poletni praznik «pod topoli» v Podgori, ki ga priredi domača sekcija ANPI.
Osrednja kulturna prireditev bo v nedeljo, 2. junija. Ob 16. uri bo nastopila godba na pihala iz Anhovega, ki bo po mestnih ulicah krenila do zabaviščnega prostora. Na domačem nogometnem igrišču bo sledila nogometna tekma ženskih ekip iz Ljubljane in Rivignana. Program se bo nadaljeval z nastopom mladinske folklorne skupine «Dom» iz Gorice, pevskim zborom osnovnošolskih otrok iz Nove Gorice ter nastopom mladih novogoriških telovadcev. Vse dni bo odprt srečolov, prodajali bodo tudi slovenske knjige. Za veselo zabavo bo na podgorskem prazniku nastopil ansambel «The Lords» iz Trsta
Na Gradu koncert občinskega zbora
Občinski vokalno - strumentalni zbor bo imel v nedeljo, 2. junija oh 20.30 v dvorani pokrajinskih ustanov na goriškem Gradu samostojen koncert. Zbor se bo občinstvu predstavil z Mozartovimi, Segizzijevimt, Daw-sonovimi, Puccinijevimi, Dvorakn-vinimi in Bachovimi skladbami. Zbor vodi Francesco Valentinskig.
Šolske vesti
Slovensko planinsko društvo Gorica bo junija izvedlo več izletov. 9. junija bodo goriški planinci priredili vzpon na Pcldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
V soboto, 15. in nedeljo, 16. junija, bo na Razor planini srečanje članov SPD Gorica ter Planinskega društva Tolmin. V soboto bo na sporedu družabnost; naslednjega dne pa bodo imeli' skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva.
23. junija organizira SPD enodnevni družinski izlet v Sappado, Auron-zo. Lago di Misurina, Gortino, Prelaz Monte Croce in Vittorio Veneto.
Za podrobnejše informacije in za vpisovanje se je treba obrniti na sedež Slovenskega planinskega druš-
prometa.
PD «Naš prapor» zaključilo dejavnost
Veliko število ljudi se je v torek udeležilo filmskega večera, ki ga je priredilo prosvetno društvo *Naš prapor» iz Pevme, štmavra in z Oslavja. V spodnji dvorani Pe-pijeve gostilne na Oslavju se je zbralo približno sedemdeset vaščanov, ki so z zanimanjem sledili predvajanju partizanskega filma «V mreži» iz serije VOS. Na programu so organizatorji imeli drugi partizanski film «Gadje med seboj». Zaradi okvare pri filmski a-paraturi pa niso utegnili filma predvajati.
S tem zanimivim večerom se je zaključilo letošnje sezonsko delovanje obnovljenega društva v spodnjih Brdih. Prosvetarji imajo sedaj na programu nekaj poletnih praznikov na prostem dokler ne bodo popravili in uredili prosvetno dvorano v Pevmi, kjer se bo jeseni nadaljevala dejavnost.
Kino
Urad Avtokluba odprl tudi popoldne
S prihodnjim mesecem bo na sedežu Avtokluba v Gorici odprt u-rad tudi v popoldanskih urah. Ta urad bo deloval v dvoriščni pritlični stavbi v Ul. Roma 16. Odprt bo vsak delavnik od 8. do 12. ure, popoldne pa od 16. do 17. ure, razen ob sredah in sobotah. Vodstvo Avtokluba je hotelo s tem ustreči vsem koristnikom, ki nimajo zjutraj časa, da bi zahajali v urad. Tu bodo opravljali vse kar je v zvezi z normalnim poslovanjem u-rada Avtokluba.
Rrisppvajfp za
DIJAŠKO MATKO!
Corica
VERDI 17.15—22.00 «Il dormiglione». W. Allen. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Tguappi. Franco Nero in Claudia Cardinale. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Vogliamo i colonelli». U. Tognazzi in D. Del Prete. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Mani sporche sulla città». E. Gould. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Seminò mor-te. lo chiamavano il castigo di Dio». B. Harrison in J. Torres. Barvni film.
Trži è
AZZURRO 18.00-22.00 «La morte arriva con la valigia bianca». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Permette signora che ami vostra figlia». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La stangata». Barvni film.
Nora Corica
SOČA «šakal», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Nočna patrola», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Afera Krauna», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Michela Devetag, Barbara Peršič, Maristella Querini, Alessandro Puntin, Valter Hlede. Anna Pontel.
SMRTI: 84-letna gospodinja Teresa Guerrini vd. Luzzatto, 68-letni upokojenec Guerrino Laurenti, 86-letna gospodinja Regina Livon vd. Fabris.
DEŽURNA I.EKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Ro»-selli, tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
Z EGIPTOVSKEGA POLITIČNEGA PRIZORIŠČA
Egipt v znamenju naserizma poskusov «denaserizacije»
in
Aprila letos je antinaserska kampanja v Egiptu dosegla vrhunec - Začela je plahneti potem, ko je posegel Sadat ■ Cesa si želi konservativna opozicija
Kaj je naserizem v današnjem Egiptu in arabskem svetu? To vprašanje se morda najpogosteje zastavlja, zlasti po oktobrski vojni na Bližnjem vzhodu, ko ji je sledila — kot mnogi opazovalci zatrjujejo — kampanja «denaserizacije». Dejansko se je ta kampanja v arabskem svetu začela že pred oktobrsko vojno, ko je Sadat maja 1971 sprožil svoje tako imenovano gibanje «popravljanja».
Bejrutski tednik «Al havades» je nato v nadaljevanjih objavil spomine bivšega generala Mohameda Naguiba, prvega predsednika e-giptovskega Sveta revolucionarnega poveljstva, ki ga je Nasser zamenjal konec T. 1954. Vsebina teh spominov je ocenjena za protina-sersko in je bila deležna vse podpore protinaserskih elementov, kritizirali pa so jo aktivni na-serjevci vsega arabskega sveta. Bejrutski tednik je bil v Egiptu prepovedan in — če izvzamemo komentar izpod peresa bivšega glavnega urednika «Al Abrama», Hejka-la — neobveščeni Egipčani niso o tem sploh nič vedeli.
Ko je po oktobrski vojni — januarja letos — prišlo do sporazuma o ločitvi sil, je bilo določeno število antinaserjevcev rehabilitirano. Med temi sta bila tudi brata Amin, dvojčka: enega od obeh, Mu-stafo, je 1. 1965 obsodilo vojaško sodišče kot vohuna CIA, vtem ko je drugi, Ali, prostovoljno odšel v pregnanstvo v Bejrut. Ali Amin je zamenjal Hejkala na položaju glav nega urednika «Al Abrama». Kmalu po njegovem imenovanju sta hčerka pokojnega predsednika Nas-serja in njen mož iz protesta zapustila časopis zaradi tega, ker ga je odslej imel voditi antinaserjevec.
Ali Amin je strani omenjenega vplivnega časnika takoj dal na razpolago najrazličnejšim antinaser-skim člankom. Pisali so jih razni ministri iz monarhističnega obdobja, bivši veleposestniki, ki jim je agrarna reforma vzela zemljo, bivši pridobitniki, ki so jim za življenja Nasserja nacionalizirali podjetja, Nasserjevi politični nasprotniki in druge javne osebnosti, ki jim je bilo odvzeto imetje zaradi subverzivne dejavnosti. Vsem tem je bil dan na razpolago ustrezen prostor v «Al Abramu». Njim so se pridružili nekateri časnikarji, ki jim je uspelo preživeti razne faze egiptovske zgodovine zadnjih štiridesetih let.
Čeprav Nasserjevega imena nikjer niso omenjali, so ga vendar obtoževali za vse nesreče in tegobe, ki so Egipt zadele v času njegove osemnajstletne vladavine. Obtožen je bil zlorabe varnostne službe in za sprejetje ter izvajanje zakona o konfiskaciji. Njegovo obdobje so označili za «ilegalno», predsedniku Sadatu pa je bilo predlagano, da ga proglasi za «obdobje druge republike», da bi se tako od njega distanciral. Nekateri so šli celo tako daleč, da so začeli hvaliti obdobje monarhije.
Pod udarom te kampanje so se znašli tako ideje kot ideali naserizma, vtem ko so javni sektor v gospodarstvu skušali prikazati kot poglavitni razlog za pomanjkanje oziroma odsotnost osebne pobude v ekonomskem razvoju deže-be in zaradi sprejetja ter izvajanja arabstvo sta bila izpostavljena posmehu ter označena za «navadno blestečo fasado». A med drugim so udeleženci te kampanje celo poudarjali, kako da so kmetje bili mno-
go srečnejši pred agrarno reformo, ki jim je dala zemljo. Na račun delavcev je bila iznešena obtožba, da so leni in da so delali najrazličnejše napake, vtem ko je bilo študentom očitano, da so infantilni. Postavljen je bil nadalje predlog, da se žene vrnejo k «svojemu delu» in da se v tramvaju ter avtobusu vozijo v posebnem oddelku. Tudi je rečeno v teh člankih, da je vera za časa Nasserja oslabela. Najglasnejši so bili tisti, ki so pisali, da je Nasser državljanom odvzel njihovo osebno in politično svobodo in da je deželo upravljal s pomočjo terorja in koncentracijskih taborišč.
Potem ko je enkrat okrog polovice aprila dosegla vrhunec, so se kampanji začeli postavljati po robu najprej v arabskem svetu sploh, zatem pa še posebej v Egiptu. Več arabskih časnikov je kampanjo o-stro kritiziralo. Naserske organizacije pa so na sestankih odločno protestirale proti tem napadom na Nasserja. Ustanovljeni so bili posebni odbori državljanov za obrambo naserizma. In številni prijatelji Egipta ter predsednika Nasserja so dopotovali iz drugih arabskih dežel v Kairo, da bi izrazili svoje nasprotovanje tej pro-tinaserjevski gonji.
V	Egiptu so v znak protesta dvignili svoj glas Zveza sindikatov in Zveza študentov ter druge družbene in politične organizacije. Nekateri ugledni časnikarji ter intelektualci so javno branili Nasserja, poudarjajoč, da so bili — navzlic določenim negativnostim in načinu, s kakršnim je on upravljal ter vodil deželo — vendarle doseženi mnogi pozitivni rezultati, kot so nacionalna neodvisnost, mednarodni položaj dežele, izboljšanje ekonomskega položaja najbolj siromašnih slojev, industrijski ter ekonomski napredek. Prav tako s poudarkom omenjajo pozitiven vpliv Nasserje-vih idej na arabsko enotnost.
V	zadevo se je nato moral vmešati predsednik Sadat, ki je nekajkrat samega sebe poistovetil z Nas-serjevim obdobjem ter sem prevzel polno odgovornost za ukrepe,
jih je bil sprejel oziroma uresničil njegov predhodnik. V svojih govorih ter intervjujih tisku, je Sadat poudaril, da je Nasser dejansko bil prvi resnični Egipčan, ki je stopil na čelo Egipta. Sadat je zagovarjal javni sektor v gospodarstvu ter ga označil za temelj egiptovskega razvoja. Vendar je hkrati omenil, da je treba nekatere negativne aspekte popraviti, pojasnivši, da bi tudi predsednik Nasser, če bi bil živ, odobril u-krepe, ki se jih v tem cilju sprejema.
Tako je bila antinaserska kampanja utišana, če že ne povsem odpravljena. Pokazalo se je, da obstajajo v Egiptu in arabskem svetu močna naserjevska zavest in dejavne sile, privržene Nasserjevim idealom ter dosežkom. Kot se je hkrati tudi pokazalo, da je ostal svetel spomin na pokojnega voditelja in da se egiptovsko vodstvo zaveda, da mora ta spomin prej
ohraniti kot pa odpraviti.
Toda antinaserski elementi, ki so bili rehabilitirani, niso bili odstranjeni. Ko predsednik Sadat izjavlja, da prevzema nase odgovornost za odločitve, sprejete v času Nasserja, je pogosto čuti glasove protesta, kot se je to dogodilo v primeru enega od njegovih govorov v skupščini, ko ga je opozicija prepričevala, da ni potrebno, da se čuti odgovornega. Zdi se, da se antinaserski elementi zavedajo, da bi njihove možnosti v pogledu stremljenja, da bi diskreditirali Nasserjevo obdobje, bile močno o-mejene, če bi predsednik Sadat smatral samega sebe za odgovornega tudi za to obdobje. Njihov antinaserizem bi se v tem primeru namreč spremenil v antisada-tizem.
Jacques Esterel: modni kreator in še kaj
Esterel je umrl letos aprila, v Parizu. Po poklicu je bil inženir, a ni opravljal tega poklica. Po končani vojni, med katero je prejel več odlikovanj, se je posvetil izumiteljstvu. Kasneje se je uspešno uveljavljal kot igralec, glasbenik, humorist, časnikar, modni kreator in še kaj. Bil je povsem samosvoja, izjemna osebnost. Na sliki: na levi strani moški in ženski maneken v «uniseks» oblačilih, kot si jih je Esterel zamislil
liiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiniilliiniiiiiiiiiniiiiiititiiiitiiiiniiiiiiiiiitiiiiiia
IZ ČASOV, KO JE PO KRASU GOSPODOVAL ZLOGLASNI KE1INER
Dvakrat uničeni vasi Sela in Vojščica
Pohod «štrafbataljona» iz Gradiške - Deset jih je končalo v tržaški Rižarni - Spomini Marije Tenuta in Alojzije Frančeškinove - Spomenik padlim v Selah že stoji, na Vojščici ga bodo odkrili letos junija
Klesanje kanma Um v
za spomenik Vojščici
Bilo je 31. maja 1944. Točno pred tridesetimi leti. Skupina nemških vojakov pod vodstvom podčastnika Walterja Kettnerja je na poti v Vojščico na Krasu padla v partizansko zasedo. En Nemec je zgubil življenje.
To ni bil prvi prihod Nemcev v to kraško vas. Kettnerjevo skupino so domačini že poznali, saj je že večkrat lovila mladeniče po Krasu. Prijeli so nekaj kurirjev, večina pa se je vedno pravočasno poskrila. 31. maja 1944 je bil Kettner namenjen na tak pohod, vendar pa so partizani za to pravočasno izvedeli, pripravili zasedo in presenetili Nemce.
Sprva je vse kazalo, da se bo stvar tako tudi končala. V prvih popoldanskih urah pa je prišla iz Jamelj v Sela na Krasu večja e-
Horoskop
Krasu
ifiMiMliiiiiMlimiliimimmiiiiiiiiMilittTiMiiminiiiiiiriniHiilmiiniliiiiiiliiiiiiiiililliiiiiiiiliiiilliilllliliiiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiMiiilliiiiMiiiuiiMiiin
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne spuščajte se v neprijetne razprave, ki ne bodo privedle nikamor. Veselje in zadoščenje v krogu družine.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaupajte v sposobnost sodelavcev. Upoštevajte tudi mnenje ostalih družinskih članov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V začetku bo nekoliko težav, pa se bo pozneje vse dobro izteklo. Ne zanemarjajte prijateljev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nihče naj se ne vtika v vaše poslovne zadeve. Večer boste preživeli v prijetni družbi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne delajte računov brez krčmarja, posebno če ste poslovno vezani Nekoliko razburjeni boste.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše solidno finančno stanje vam bo omogočilo nov dobiček. Dosegli boste smoter, ki ste si ga zastavili.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Štorih boste poslovno napako, katere posledice skušajte omejiti, če že ne odpraviti. Ne spodbujajte v sebi nevarnega sovraštva.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Varčujte s svojimi energijami in ne spuščajte se v tvegane podvige. Pazite se pred neiskrenimi prijatelji.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite diskretni, ker bi v nasprotnem
primeru samo opozorili na svoje pomanjkljivosti. V družini majhen spor.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V teku dneva boste precej potrti, ker boste deležni neprijetnih presenečenj. Bodite bolj strpni z mlajšimi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Morda je bolje, da ne tvegate preveč, ker vas vaši nasprotniki nadzorujejo. Ne vznemirjajte osebe, ki jo ljubite.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ničesar ne obljubljajte, preden niste prepričani, da boste obljubo lahko držali. Prijetno vzdušje v družini.
nota «štrafbataljona» v Gradiški. Nemci (baje so bili z njimi tudi nekateri Italijani) so začeli divjati po vasi. Ljudi so zgnali skupaj, pobrali živino in požgali vas. Devet domačinov so odpeljali s seboj. Nato se je enota podala v Vojščico in tudi to vas uničila. Iz Vojščice so Nemci odpeljali eno dekle. Vseh deset so odgnali v tržaško Rižarno, kjer se je končalo njihovo življenje. Od obeh vasi so ostale cele le cerkvi in nekaj hiš.
Domačini niso mogli mimo tega dogodka. Lansko leto so na Selu postavili lep spomenik padlim, sedaj pa gradijo spomenik tudi v Vojščici in ga bodo verjetno odkrili že julija letos.
Vendar pa ta požig ni bil edina nesreča, ki je doletela obe vasi. Sela in Vojščica sta bili porušeni že v prvi svetovni vojni, ki je tod neusmiljeno divjala; toda domačinom je ostal vtisnjen živ spomin zlasti na to, drugo svetovno vojno, saj je terjala življenja desetih nedolžnih domačinov poleg tistih, ki so padli v NOB, in tistih, ki so umrli v taboriščih. Ta živ spomin smo hoteli zaibele-žiti tudi mi.
Sela na Krasu. Marija Tenuta je bila tistega dne skrita za hišo in je vse videla. Njenega brata so Nemci odpeljali s seboj, mož je bil že pred časom deportiran v Nemčijo. Živela je sama in preživljala štiri nedorasle otroke. V spominu ji je ostal trdno vtisnjen dogodek, ki nam ga je z ganjenim glasom opisala.
«Iz hiše sem rešila posteljo. Spravila sem jo na dvorišče, saj sem vedela, da bodo požgali vas. Med prvo svetovno vojno sem bila v Avstriji in tam sem se naučila nekaj nemščine, ki mi je zdaj koristila. Slišala sem vojake, ki so se pogovarjali in izdajali povelja za požig, zato sem zvlekla posteljo na dvorišče. Nemci so posteljo pustili, neki Italijan, škvadrist, ki je bil z njimi, pa jo je zažgal. Moj mož je tudi bil I-talijan, iz Kalabrije, vendar je bil drugačen: delavec, dosleden komunist, zato sva se dobro razumela. Tedaj pa sem tako zasovražila vse fašiste, da jim nisem več odpustila. Še zdaj me mrazi, ko slišim po radiu, da fašisti pri vas še vedno rovarijo . ..»
Vojščica. Gabrijel Milanič, po domače Puckov, je na svoji kmetiji redil svinjo. Ko so Nemci začeli streljati, so Milaničevi svinji prestrelili čeljust. Domačini so za-
Žrtve Rižarne
Dne 31. maja 1944 so bili od Nemcev nasilno odpeljani, in se niso več vrnili, naslednji vaščani iz Sel na Krasu: DUŠAN BLAŽIČ, AVGUŠTIN FER-FOLJA, ANGEL FRANČEŠKIN, ANTON PAHOR «Malnarjev», ANTON PAHOR «Smoletov», DANICA PAHOR, MATIJA PAHOR, STANKO PAHOR, JOŽEF PERDEC; iz Vojščice pa MARIJA COLJA.
Kaže, da so bili vsi umorjeni in sežgani v Rižarni; za nekatere se ve, za druge pa se še iščejo podatki in pričevanja.
to spravili žival v hlev, v upanju, da bo ozdravela.
Nemci so domnevali, da imajo Puckovi svinjo, v svinjaku in na dvorišču pa je niso našli. Odprli so hlev, svinje niso videli, nakar so odšli. Domačini so si oddahnili, kajti prepovedano je bilo skrivati živino in so zaradi tega celo tvegali življenje.
Žival so zdravili deset dni. Ves ta čas ni nič jedla. Rana se je počasi zacelila. Te svinje se Mi-
ničevi še danes spominjajo, saj jim je lajšala lakoto v zadnjem letu vojne.
Dogodek se bo morda komu zdel majhen in nepomemben, vendar ga je Gabrijel tako živo opisal, da ga nismo mogli izpustiti.
Sela na Krasu. Spomini Alojzije Frančeškinove: «Moj mož je bil invalid, brez roke. Zato je sam Kettner dejal, da mu ne bodo naredili nič hudega. Vendar je Kettner odšel, njega pa so odpeljali. Niso pomagale ne moje prošnje ne jokanje otrok. Požgali so nam hišo in jaz sem s sosedo gasila, da bi rešila, kar se je rešiti dalo. To nam je tudi uspelo in vesela sem bila tega. Ne bom pa pozabila slovesa od moža. Odpeljali so ga in on mi je ob odhodu zagotovil, da ga bo Kettner izpustil, kot mu je obljubil. Dolgo šem ga pričakovala, a' nisem ga več videla ...»
Marija Tenuta
Makedonski pesniki v italijanščini
Ob priložnosti konference ter o-krogle mize mednarodnega PEN -kluba v Ohridu, je makedonski PEN - Center v Skopju objavil v angleščini vse pozornosti vredno knjigo «Tradicija v makedonski književnosti». Kot že znano, je to pot bila okrogla miza posvečena temi «Tradicija in sodobna književnost» in se je tako knjiga, ki je o njej govor, pravšnje vključila v tokove številnih diskusij, referatov ali vsaj razmišljanj o tej temi. S tem se je, poleg drugega, makedonski PEN - center pokazal na višini naloge, zakaj prispevki T. Momirovskega, G. Sta-leva, D. Nanevskega, G. Todorov-skega, A. Spasova, M. Matevske-ga, B. Konevskega, D. Soleva, M. Djurčinova, D. Mitreva in B. I-vanova, čeprav samo v odlomkih, vendar v zadostni meri odkrivajo mnoge eksistencialne točke tradicije in tradicionalnega oziroma sodobnega in modernega v tokovih makedonske književnosti, s čimer je ustvarjena možnost, da so se udeleženci konference ter okrogle mize seznanili s to problematiko v književnosti makedonskega jezika.
Zanimiva je tudi knjiga «Gloria a San Cirillo»r9tf*3b v izdaji Republiške komisije za kulturne zveze z inozemstvom, SR Makedonije bila objavljena ob priložnosti jubilejnih petih «Rimskih dni makedonske kulture». Knjiga pravzaprav predstavlja antologijski izbor makedonskega pesništva v redakciji dr. Aleksandra Spasova, v njej pa so zastopani pesniki: Konstantin Miladinov, Grigor Prličev, Rajko Žinzifov, Kosta Racin, Slavko Janevski, Blaže Koneski, Aco Šopov. Gogo Ivanovski, Srbo Ivanovski, Gane Todorovski, Mateja Matevski, Cane Andreevski, Ante Popovski, Vlada Uroševič, Petre Andreevski, Jovan Koteski, Petar Boškovski, Radovan Pavlovski, Bogomil Djuzel in Čedo Jakimovski. Stihe je v iatlijanščino prevedel Naum Kitanovski, redaktorji prevoda pa so znani sodobni italijanski pesniki, udeleženci struških večerov poezije, Elio Filippo Acroc-ca, Lino Curci, Roberto Sanezzi, ki v tej knjigi objavljajo vsak po eno svojo pesem na motive iz Makedonije.

39.
C. GALE
V. HERCEG
m.
'M
, Rl t
tosluSattf ljudje! kot veste;
SO ME NA DUNAJU OBSODILI NA-
smrt; zatekel sem se v ta-
GRAD! ŽIVELI BOMO OPTE$A,PA-BOMO ROPALI BOGATE TRBOVCE '•V, mi PLEN PRAVIČNO /
PETEK, 31. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Kulturno izpopolnjevanje
12.55	Raziskovalna šola
13.30	DNEVNIK
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino:
Prigode v Rdečem morju Raziskovalci gorà
18.10	Bodočnost se je začela že danes
18.45	Poljudna znanost Risanke
Čeprav so se junaki vojnih risank pojavili deloma že pred drugo svetovno vojno, pa se je prav v vojnih letih zgodilo, da so risanke črpale vedno več gradiva iz vojne same. Ta vrsta risank je prišla do največjega izraza v ZDA, ki je domovina risank.
V	zgodovini vojnih risank pa se je pojavila težnja, da se junake, pilote, vojake, oziroma mornarje, ki so večkrat pripovedovali zgodbe, katerim je bilo kaj težko verjeti, zamenja s stroji. Junaki postanejo predvsem tehniki, ki nadzorujejo vedno bolj izpopolnjene in močne aparate. To so predvsem nadzvočna letala, ki postanejo protagonisti najnovejših risank. V teh se opaža težnja po grafični popolnosti, medtem ko ljudje in stroji nudijo le priložnost za grafično udejstvovanje
19.15	Italijanske kronike Danes v parlamentu Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Teden aktualnosti
21.45	Glasbeni večer
Klasična, lahka in pop glasba
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Direkten prenos športnega dogodka
19.45	športne vesti
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	«Un marito» Itala Sveva
Televizijska priredba Fulvia Tolussa. V tej komediji Italo Sve-vo skuša odkrivati temna področja zavesti, kjer se strasti skušajo prikrivati in kjer sami protagonisti nočejo priznati sebi vse resnice. To težko nalogo analize samega sebe skuša opraviti odvetnik Federico Arcestri v trenutku, ko sprejme obrambo pred sodiščem moža, ki je ubil nezvesto ženo. Odvetnik se loti te naloge z globokim prepričanjem, med drugim tudi zato, ker se zaveda psihološke in moralne identifikacije z obtožencem. Sam odvetnik je namreč 10 let prej ubil svojo nezvesto ženo Claro. Potem ko so ga oprostili, je poročil Bice ter se je zmeraj trudil, da bi jo ljubil, čeprav ni mogel zbrisati iz svoje duševnosti ljubezni do prve žene. Kriza nastopi, ko mu Clarina mati dokaže, da ga tudi Bice vara. Prvi Federicov nagib je, da bi še enkrat ubijal, toda po dolgem bolestnem razmišljanju pride do zaključka, da nobena ljubezen, pa naj bo še tako globoka, ne opravičuje umora.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10	- 11.50, 15.10, 16.45 šola:
Matematika, raketni motorji, sodobna tehnika, angleščina
18.30	Otroški spored
19.00	Obzornik
19.15	Planinski oktet in ansambel Valterja Skoka
V	letošnji zgodnji pomladi je TV ekipa v sloviti Kropi posnela več oddaj, pretežno narodnih pesmi. Za povezavo je vključen tudi kak inštrumentalni ansambel.
V	današnji oddaji se bodo predstavili pevci mariborskega Planinskega okteta. Zapeli bodo nekaj pesmi iz svojega sporeda: Vinska, Vsi so prihajali, Od zakonskega moža, Moj očka ima konjička dva. Šel bom tovar'sa iskat, Polžek. Vrlim mariborskim pevcem bo delal družbo tudi instrumentalni ansambel Valterja Skoka. Tokrat bodo zagodli skladbe svojega vodje: Zaljubljen par. Za vse. Pridi, dragi, v vas zvečer, Z ma-
oo no boš v sanjah hodil, Vriskajoči svatje 19.50 Atletika: Skok v višino
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.25 Tedenski gospodarski komentar
21.40	Zakonsko življenje, prvi del filma
Film francoskega režiserja Andrèa Kayatteja. Med drugimi igrajo Marie - Jose Nat, Jacques Charrier, Michel Subor in drugi.
Pravzaprav Zakonsko življenje Jeana Marca in zakonsko življenje Francoise nista prvi in drugi del enega filma ampak vsak zase zaokrožena celota. Gre namreč za prikaz različnih verzij enega zakona. Najprej govori Jean Marc tako kot vi di in občuti zakon on, nato pa Francoise. Obe verziji sta kompletni, vendar kontradiktorno izpovedani,
23.35 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 Risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	«Nenavadne zgodbe» — Sod amontilada 22.05 Podkupnina — film
22.55	Naši zbori, nastopa zbor «Vasilij Mirk»
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušalce; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve;
18.50	Sodobni italijanski skladatelji; 19.20 Liki iz naše preteklosti; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo;
20.50	Vokalno instrumentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran: 15.10 O.H. Bianchi in S. Crise; «Ob stoletnici rojstva Silvia Senca»; 15.45 Jazz v Italiji; 16.00 Politično življenje v Jugoslaviji. KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Min-ghettijev nastop; 10.15 Parada orkestrov; 12.00 Glasba po željah;
15.00	Kulturna priloga; 16 15 Ansambel Santi Latora; 17.00 Italijanski zbori; 18.00 TOPS-POPS; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Naši zbori pojo.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Plošče včeraj in danes; 12.10 Orkestri; 13.20 Pisan spored, predstavlja Corrado; 14.40 «Le maschere nere», radijska nadaljevanka; 15.10 Spored za mladino; 17.05 Plošča za poletje, 17.40 Program za mladino; 19.20 Na naših tržiščih; 20.00 Simf. koncert pod vodstvom Nina Sanzogne, pianist Arnaldo Cohen; 21.20 Program z Albertom Lupom in Paolo Quattrini; 22.00 Ponovno na sporedu z Mino; 22.40 Danes v parlamentu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Melodrama; 9.35 «Le maschere nere», radijska nadaljevanka; 9.50
Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»;
13.00	Hit Parade; 13.35 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Supersonici
21.19	Plošča za poletje; 21.29 Popoff.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Komorna glasba;
12.20	Sodobni ital. skladatelji;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Koncert, dirigira Toscamni; 15.30 Polifonska glasba; 15.55 Portret avtorja: Francis Poulenc; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Enotni razred; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Koncert; 20.15 Zdravstvo; 21.30 Raffaele Viviani «O Vico».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00,
19.30	Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 10.35 Jugoslovanska narodna glasba; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.10	Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.10 Iz mladih grl - Dekliški pevski zbor Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje Ljubljana; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Koncertne skladbice iz Bartovega «Mikrokozmosa» igra Christoph Eschenbach; 17.00 «Vrtiljak»; 17.45 Kozmetično ogledalo; 18.10 Operni koncert; 18.50 Človek in zdravje; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute s triom Jožeta Burnika; 21.00 Stop-pops; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23,15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno.
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
13. ETAPA «GIRA»
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Atletika
V DESETEROBOJU
V trinajsti etapi nobene novosti
Uspešni nastopi naših ekip
v
Bor četrtoligaš - Kras razočaral - «Plave» tretje v 2. ZD
Komu Cesarjeva dediščina?
Ruzzier je trenutno edini kandidat (v pričakovanju Borovega naraščaja)
Zmagal je Paolini, roza maji
PIETRA LIGURE, 30. — Današnja etapa ni pripravila v bistvu nobenega presenečenja, niti z imenom zmagovalca, niti z načinom prihoda na cilj. Kot že zahteva tradicija po dnevu počitka je tudi tokrat prišla dejansko vsa glavnina na cilj v času zmagovalca, etapno zmago pa je osvojil nenevarni Paolini, ki je na skupni lestvici šele na 27. mestu.
Paolini (italijanski prvak) si je zmago prislužil razmeroma lahko. Startal je, ko je bil še precej oddaljen od cilja in se je otresel zvitega De Vlaemincka, ki pa tokrat ni uganil pravega trenutka za odločilni naskok. Na drugo mesto se je uvrstil mladi Gavazzi, ki je zopet brez uspeha poskušal priti do etapne zmage.
Jutri bodo morali tekmovalci prevoziti dve dokaj zahtevni sedli. Drugo je tik pred ciljem, proti kateremu bodo torej tekmovalci vozili v spustu. Vse to govori v prid Merckxu, ki bo moral vsekakor začeti napadati, če si bo hotel pridobiti potrebno časovno prednost pred prihodom v visoke gore, kjer bo imel s Fuentejem vsekakor težje delo, kot na takih etapah, kot bo tudi jutrišnja.
Lestvica 13. etape:
1. Enrico Paolini (It.), ki je pre-
:o pa nosi še vedno Fuente
vozil 231 km dolgo progo v 6.23’13” s p.h. 36,156 km na uro. V njegovem času so prispeli:
2.	Pierino Cavazzi
3.	Roger De Vlaeminck
4.	Marino Basso
5.	Alessio Antonini
6.	Sercu
7.	Foresti
8.	Salm
9.	Moser
10.	Kuiper
11.	Van Der Slagmolen
12.	Polidori
13.	Bitossi
14.	Rottiers
15.	Haritz in nato v času zmagovalca praktično vsa glavnina.
Skupna lestvica:
1.	Fuente	65.23'00”
s p.h. 35,997 km na uro
2.	Merckx	23T8”
3.	Baronchelli G. B.	25'31'’
4	Gimondi	25’41”
5.	Moser	25’49'’
6.	De Vlaeminck	25’51”
7.	Battaglin	26'03 ’
8.	Conti	26’32"
9	Pettersson	27'21'’
10.	Bitossi	27’29”
11.	Kuiper	28'33 ’
12.	Riccomi	28’54”
13.	Uribezubia	29'48”
14.	Lazcano	29'54"
15.	Poggiali	32’52”
1. DIVIZIJA — člani
Odbojkarji Bora so končali prvenstvo brez poraza. Tudi najhujšega tekmeca Auroro iz Remanzac-ca so premagali z izidom, ki ne potrebuje komentarja. Zmaga Tržačanov je bila več kot zaslužena, saj so v osemnajstih tekmah izgubili le pet setov, kar je zgovoren podatek o njihovi premoči. Borovci bodo prihodnje leto igrali v D ligi. Dobro se je odrezal tudi Soriški Dom, ki je po nekoliko nezanesljivem začetku izbojeval osem zmag in je obtičal na sedmem mestu lestvice. Goričani so bili nekaj časa celo na petem mestu, katerega so morali kasneje prepustiti drugim nasprotnikom. Vsekakor pa je na sredini razpredelnice razlika minimalna. Ekipa Aurore ima pravico do kvalifikacij za napredova-
nje v višjo ligo.	Nazadujeta pa AS			
FJR iz Čedada	in	PAV	Dormisch	
iz Vidma.				
LESTVICA				
Bor	18 18 0		54 5	36
Aurora	17 15 2		45 17	30
Noncello	17 10 7		36 32	20
Are Linea	18	9 9	39 35	18
Tomana	18	9 9	34 34	18
Libertas Turjak	18	8 10	38 39	16
Dom	18	8 10	32 39	16
Il Pozzo	18	6 12	27 43	12
ASFJR	18	5 13	23 46	in
PAV Dormisch	18	1 17	14 52	2
IZIDI 18. (zadnjega) KOLA: Are Linea — PAV Dormisch 3:0 ASFJR —- Tomana	0:3

ODBOJKA
PO FINALNI TEKMI
Ekipa Sokola zmagovalka prvenstva 1. ženske divizije
Zdaj se bo potegovala še za vstop v žensko C ligo
Sokol — PAV Dormisch 3:0 (16:14, 15:8, 15:13)
SOKOL:	Škerk, žužek, Antoni,
Kralj, Legiša Vida in Lia, Pašku-lin in Zidarič.
Zmagovalca A in B skupine 1. ženske divizije Furlanije - Julijske krajine sta se srečala v soboto v Foljanu. Pričakovanje za to tekmo je bilo veliko, ob robu igrišča pa smo poleg navijačev obeh ekip o-pazili tudi številne odbojkarske sodnike, vodilne predstavnike federacije ter raznih društev. Glavni sodnik je bil G. Mauri, stranski pa G. Brezigar.
Po začetnem žvižgu sta rée ékipi požrtvovalno podali v borbo za točke. Igralke so se borile za vsako žogo in ne ena ne druga ekipa ni kazala, da bo zlahka prodala svojo kožo. Sokol je imel tokrat dobrega nasprotnika. Tehnično so Videmčan-ke zelo dobro pripravljene in so večkrat spravile Nabrežinke v težave. Na mreži pa je njihova moč v glavnem slonela na res odlični Fontanovi, katero pa je Škerkova nekajkrat lepo zaustavila. Sokol je napadal kar s 4 igralkami, med katerimi sta se posebno izkazali Kraljeva in Vida Legiševa. Sonja Antoni in Lia Legiša sta zalagali napad z res dobrimi žogami. Škerkova in Zidariče va sta s svojo izkušenostjo večkrat odstranili pretečo nevarnost. V obrambi se niso naša dekleta tako odlikovala kot v napadu, ker so Videmčanke pošiljale na njihovo igrišče zelo težko ubranljive žoge; mnogokrat so to namreč zadele ali prazen vogal ali pa sam rob igrišča.
V prvem setu sta ekipi najprej izmenično osvajali točke, nato pa je Sokol povedel z 10:5 in s 14:8. Nasprotnice so izrabile nekaj napak Nabrežink in so izenačile pri 14. točki. Tudi v tako kritičnih trenutkih pa so se znala naša dekleta zbrati in obrniti set v svojo korist.
Drugi set so začele Nabrežinke še odločneje kot prvega in so takoj povedle s 7 točkami ter so nato to razliko obdržale do konca. Naše igralke nasprotniku niso dopustile, da bi prevzel vajeti igre v svoje roke.
Zadnji set je bil mnogo bolj izenačen kot prejšnji. Bilo je več zgrešenih servisov in včasih tudi začetniških napak na eni in drugi strani mreže. To je povsem razumljivo, saj so stale Nabrežinke pred pomembno zmago in za večino mladih igralk pred največjih športnim uspehom svoje kratke kariere; nasprotnice pa so bile na pragu poraza.
Sokol je sicer povedel z 8:5, PAV pa je to prednost nadoknadil in je povedel s 13:12. Z dobrimi servisi in učinkovito igrcTpà 'So'HaSe igralke tudi tokrat obrnile tekmo in set v svojo korist.
Po tej pomembni zmagi bodo Nabrežinke igrale še kvalifikacijski turnir dne 9. junija v Coneglianu Venetu proti zelo močnima ekipama Mogliano Veneto in neznanki Pallavolo Bolzano. Prvi ekipi s tega turnirja si bosta priborili pravico do vstopa v C ligo.
Vodstvo društva bo ob tej priložnosti organiziralo izlet v Coneglia-no Veneto, tako da bo lahko čirn-več navijačev sledilo svoji ekipi.
Sa
V ROTTERDAMU
Fcyenoord osvojil lelošnji pokal UEFA
ROTTERDAM, 30. — Nizozemska enajsterica Feyenoord iz Rotterdama je osvojila pokal UEFA. V povratni tekmi je premagala angleško moštvo Tottenham Hotspur z 2:0 (1:0). V prvem srečanju sta ekipi remizirali 1:1.
Med tekmo je prišlo med navijači obeh klubov do hudih incidentov. Po uradnih vesteh je bilo ranjenih 50 oseb, po neuradnih pa celo 150.
# # #
Nekai nogometnih izidov:
PORTO ALEGRE:
Internacional — čile	2:0
LEIPZIG:
Vzh. Nemčija — Anglija	1:1
CESENA:
Cesena — Zaire	1:1
SOFIJA:
Bolgarija — Sev. Koreia 2:0 CHORZOW:
Poljska — Madžarska B	1:0
TORONTO:
Metros — Napoli	2:1
» * #
STOCKHOLM, 30. - Bolgarija in Jugoslavija se bosta srečali v finalu mednarodnega nogometnega tekmovanja za mladinski pokal UE FA. V polfinalu sta obe z izidom 1:0 premagali škotsko, oz. Grčijo.
KOŠARKA
EVROPSKI PÙKAL NARODOV
m rio r.	I
Zmaga Italije in SFRJ
GENOVA, 30. — V 4. kolu tekmovanja za evropski pokal je italijanska košarkarska reprezentanca premagala Turčijo s 95:63 (42:23).
Peterki sta igrali v takih postavah:
ITALIJA: Carraro (4), Ferracini (9), Cerioni (6), Della Fiori (10), Bariviera (13), Zanatta (10), Pie-ric (2), Marzorati (15), Serafini
(14)	, Bisson (10), Bertolotti (2). Giorno.
TURČIJA:	Germen (2), Kuce
(15)	, Vekiloglu (2), Hakyemenez, Turner (3), Durusel, Tosum (12), Poyarazaglu (21), Inče (8), Gumey. Sonat. Ors.
• » »
Ljubljana, 30. — V tekmovanju za evropski košarkarski pokal narodov je v Ljubljani Jugoslavija premagala Francijo s 86:73 (39 proti 35).
• • »
V istem tekmovanju je v Bambergu je Grčija odpravila Zah. Nemčijo s 75:71 (37:33).
TOLUCA, 30. — Ženska odbojkarska reprezentanca LR Kitajske je premagala Mehiko s 3:1 (11:16.
15:7, 15:7, 15:9).
• • •
Na mednarodnem odbojkarskem tekmovanju za «Spomladanski pokal v belgijski prestolnici je Italija premagala Francijo s 3:1.
Aurora — Bor	0:3
Dom — Libertas Turjak	3:2
Il Pozzo — Noncello	3:0
1. DIVIZIJA — članice
Zastopnice Sokola iz Nabrežine so uspešno premagale tudi drugo oviro na poti k napredovanju v C ligo. V Foljanu so premagale PAV Dormisch iz Vidma, zmagovalca B skupine s čistim 3:0. Tako imajo Nabrežinke odprto pot do sklepnega turnirja v Coneglianu, ki bo 9. junija. Na tem turnirju bosta poleg Sokola igrali še šesterki iz Moglia-na in Bočna. Glede na to, da napredujeta prvi dve ekipi iz tega turnirja, ima Sokol izredne možnosti za ta kakovostni skok. Tako bi imeli v prihodnjem prvenstvu kar tri slovenske šesterke v tretji ligi.
2. DIVIZIJA — člani
Igralci Krasa so letošnje prvenstvene spopade končali precej klavrno. Prepustili so namreč tudi zadnji par točk slabemu Sauru in so tako obtičali na zadnjem mestu lestvice. Samo ena zmaga v osmih tekmah je slabo spričevalo za slovenske odbojkarje. Končni zmagovalec skupine pa je S. Giacomo, ki je osvojil vse možne točke. Odigrati bo treba še zaostalo srečanje med Are Lineo in Saurom, katero bo prva slej ko prej odločila v lastno korist. Vrstni red lestvice
pa se ne bo spremenil.
IZIDI ZADNJIH DVEH KOL:		
Sauro — Kras	3:0	
Are Linea — S.	Giacomo 1:3	
Rozzol B — Are Linea	3:1		
S. Giacomo — LESTVICA	Sauro	3:0	
S. Giacomo	8 8 0 24 3 :	16
Are Linea	7 4 3 16 11	8
Rozzol B	8 4 4 15 13	8
Sauro	725	9 17	4
Kras	817	3 23	2
2. DIVIZIJA — članice
Po zadnjem tesnem porazu Bor ni uspel ohraniti odličnega drugega mesta na končni lestvici. Prehitel ga je visokošolski športni krožek, ki ima za sedaj enako število točk, toda boljšo razliko v setih. Poleg tega mora CUS še odigrati zaostalo tekmo s S. Giacomom. Mlade borovke so v tem prvenstvu izgubile štiri tekme, prav toliko pa so jih tudi osvojile. Tudi stanje v dobljenih in zgubljenih setih je 16
proti 16.
IZIDI ZADNJIH DVEH KOL: CUS — FARIT C	3:0
S. Giacomo — FARIT A 1:3
Bor
S. Giacomo
FARIT A — CUS LESTVICA FARIT A CUS
Bop ionn. i
S. Giacomo
FARIT C
8 8 0
7	4 3
8	4 4
7	3 4
8	0 8
24 6 16 16 11 8 16 16 8 15 14 6
0 24 0
V nedeljo dopoldan bosta v telovadnici v Ul. Della Valle odločilni srečanji med zmagovitima šester-kama v obeh skupinah, pri članicah in članih. Nas predvsem zanimajo članice, ker je tudi šesterka Kontovela. Ob 8.30 se bosta najprej spoprijela S. Giacomo in Ravalico, ob 10.30 pa Kontovel in prva ekipa FARIT.,
G. F.
KOŠARKA
TURNIR PRIJATELJSTVA SABA — Bor 76:67 (34:35)
SABA: Potocco 4, Checchi 4, Medli 2, Sestan, Pittini 4, Parigi 28, Svara 17, German 17.
BOR: Bruno Furlan 2, Žerjal 8, Renato Furlan, Siega 2, Ražem 15, Mazzucca 4, Parovel 4, Vatovec 18, Perko, Košuta 16.
SODNIK: Leo Koren.
PROSTI METI: SABA 4:10, Bor 3:6.
V drugem kolu «Turnirja prijateljstva» za kadete je SABA po predvidevanju premagala Borovo peterko, ki je tudi tokrat nastopila brez Klobasa. Kljub temu pa so naši košarkarji odigrali eno svojih boljših tekem, saj so bili vse do poslednjih minut enakovredni nasprotnikom. Nerešljivo vprašanje za našo peterko pa je bil center SABA Parigi, ki se je proti koncu tekme razigral in je sam dosegel kar 28 točk.
Srečanje je bilo vsekakor dopadljivo. «Plavi» so bili v prvem polčasu dokaj učinkoviti v napadu, v obrambi pa so zadržali oba centra
SABA Parigija in Germana. V drugem delu so domačini le uveljavili svojo premoč in so zasluženo zmagali.
IZIDI 2. KOLA
SABA — Bor 76:67, Servolana — Ricreatori 70:91, Don Bosco — I-talsider n.o.
LESTVICA Ricreatori	2	2	0	147 120	4
SABA	2	2	0	147 131	4
Bor	2	1	1	150 152	2
Italsider	1	0	1	76 83	0
Don Bosco	1	0	1	50 56	0
Servolana	2	0	2	134 162	0
Drevi: Don	Bosco			— Bor	
Drevi bo na sporedu 3. kolo tega turnirja. Bor bo ob 19. uri igral proti Don Boscu. Srečanje bo na prostem v Istrski ulici. Ostala para tega kola sta: Servolana — Italsi-der in SABA — Ricreatori.
b. L
TENIS
RIM, 30. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Rimu je prišlo do velikega presenečenja. Italijan Zugarelli je namreč premagal nosilca skupine št. 2 čehoslo-vaka Kodeša s 7:6, 3:6, 5:4 in se je uvrstil v osmino finala. V zadnjem setu so Kodeša diskvalificirali zaradi ugovarjanja sodniku.
Že v 2. kolu tega turnirja sta izpadla oba jugoslovanska predstavnika. Egipčan El Shafei je izločil Franuloviča s 6:1, 3:6, 6:4, Ameri-kanec Gottfried pa Jovanoviča s 7:5, 6:0.
Na deželnem prvenstvu v deseteroboju je letos manjkal atlet, ki je dajal v naši deželi tej panogi ton in se je v zadnjih 5 letih udeležil malone vseh deseterobojev, večinoma zmagovito.
Mislimo na Vojka Cesarja. Trikratni deželni prvak letos skoraj gotovo ne bo več nastopal v deseteroboju. Že pred časom je rekel, da bo z deseterobojem nehal, ko bo uvidel, da ne more več napredovati v končnem rezultatu. Vojko Cesar je tako prešel v kategorijo veteranov. Letos namerava v atletiko investirati manj časa zase in več v vzgojo mlajših atletov. Sam
Vojko Cesar
bo nastopal tudi v panogah katere je prej iz tehničnih razlogov zanemarjal. Morda ga bomo večkrat srečali pri kladivu, za katero se je posebno navdušil med treningi v Vidmu, kamor redno zahaja zaradi delovnih obveznosti.
Umik Vojka Cesarja postavlja v domači atletiki na vodilno mesto 21-letnega Fabija Ruzzierja iz Lo-njerja, zelo vestnega atleta, ki je zrasel pri Boru in od lani nastopa za CUS.
Na deželnem prvenstvu je bil četrti, uvrstitev pa tudi zanj kot za Cesarja bolj malo pomeni. Važen je rezultat. Tudi ta ni bil izreden. Celo slabši od osebnega rekorda. Vreme pa je bilo v prvem dnevu slabo. Dež, mraz in močan veter v prsi na 100 m in v skoku v daljino.
Deželno prvenstvo je prineslo skupno 4754 točk proti 4774 iz osebnega rekorda. S posameznimi osebnimi rekordi (ki so sedaj: 100 m 12”L daljina 5,76 m, krogla 9,57 m, višina 155 cm, 400 m 56”4, 110 m ovire 17”1, disk 29,82 m, palica 3,40 m, kopje 51,96 m, 1500 m 4’ 49”7) bi Ruzzier zbral 5500 točk.
Upa, da bo kdaj dosegel kakovost Vojka Cesarja nad 6300 točkami?
«Kje je še Vojko! Za take rezultate je treba še veliko treninga,» je dokaj realistično razsodil mladi Ruzzier. Njegovi atletski cilji so tudi manj strnjeni pri deseteroboju kot pri Cesarju. Nedvomno je zanj najvažnejše kopje, kjer je la-
Fabijo Ruzzier
ni po dveletnem prizadevanju dosegel 52 metrov. Letos je že na poti k novemu napredku z metoma preko 50 in 51 m. Med treningom je že nekajkrat presegel tudi 55 m.
Tudi tek preko ovir ga zelo privlačuje in letošnji časi so ga še bolj navdušili za to panogo. Njegova velika hiba je višina. Skače s slogom «fosbury», ker se klasičnega nikoli ni naučil. Ima osebni rekord 155 cm, resnično pa se boji letvice in med vsakim tekmovanjem se prav pri višini zmede.
Bruno Križman
VATERPOLO
NEAPELJ. 30. — Italija je zmagala na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Neaplju. V zadnjem dnevu je premagala Sovjetsko zvezo s 4:3. V boju za 3. mesto sta Romunija in Jugoslavija remizirali 3:3, vendar so 3. mesto, zaradi boljšega količnika golov zasedli Romuni.
V polfinalu je Italija premagala Jugoslavijo s 7:4, SZ pa Romunijo s 6:4.
■Illlllllllllllllllllltllllllllllllllllll'lllllllllll IIII111111111
OBVESTILO
SPOT priredi v nedeljo, 2. junija, v okviru proslav 70-letnice ustanovitve društva, s sodelovanjem PD Tabor
ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 11. leta, za mladince od 11. do 18. leta ter za odrasle od 18. leta dalje. Ekipe naj imajo od 3 do 5 članov. Ekipe mladincev in odraslih morajo prinesti s sabo naslednje rekvizite:	kompas, kotomer, ravni-
lo. specialko (Poggiorcale del Carso F 40 A II. S.O.). Priporoča se tudi, naj se pripravijo na računanje koordinat in stopinj.
Vpisovanje do 9. ure zjutraj na startu. Vrstni red bo izžreban. Start bo dan ob 9. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. Pri ditclji odklaniajo vsako odgovornost za morebitne noškndbe, ki bi b tekmovalci lahko utrpeli med nastc-—
* # *
Izidi razpisanih natečajev oh priliki praznovanja 70-letnice u-stanovitve SPOT:
1.	Barvne fotografije: KALAN ODO
2.	Črno - bele fotografije: KALAN MARA
3.	Barvni diapozitivi: VOGRIČ VERA
4.	Filmi: Fotoklub RMV
5.	Risbe za osnovnošolsko mladino.
L razred: TERČ1Č DARIJ osnovna šola Prosek
2.	razred: STARC ANDREJ osnovna šola Prosek
3.	razred: ŽETKO DANIJELA osnovna šola Prosek
4.	razred: STARC ALEKSANDER, c~n. šola Ul. Donadoni
5.	razred: DANIELI ZORKA osnovna šola Prosek
Nagrajevanje bo v nedeljo, 2. junija ob 18. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah.
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Jugoslavija: uspešna proti močnim ekipam
Po svetovnem prvenstvu bodo mnogi igralci odšli na tuje
Na svetovno prvenstvo se jugoslovanski nogomet vrača po dolgih 12 letih z dobrimi upi, kot vedno, pa tudi poln negotovosti glede resnosti članov ekipe.
Pot v Nemčijo si je vrsta «pla-vih» priborila zelo težko z naslednjimi rezultati:
Španija — Jugoslavija	2:2
Jugoslavija —	Grčija	1:0
Jugoslavija —	Španija	0:0
Grčija — Jugoslavija 2:4 Jugoslavija —	Španija	1:0
Na ozemlju današnje države so začeli gojiti to igro leta 1893 v Zagrebu, po drugih virih pa komaj 1. 1899 v Beogradu. Nesporno dejstvo pa je ustanovitev nogo; metne zveze leta 1919 in sprejem v FIFA leta 1923. Istega leta so odigrali tudi prvo državno prvenstvo, državna reprezentanca pa je šla na igrišče že 28. avgusta 1920 na olimpijskih igrah v Antwerpnu proti Češkoslovaški in je zgubila z 0:7.
Prvič je na svetovnem prvenstvu Jugoslavija igrala leta 1930 v Urugvaju. Povzpela se je do polfinala in nato izgubila proti bodočim svetovnim prvakom. Finala za 3. mesto tisto leto niso izvedli.
Že prva velika mednarodna preizkušnja je prinesla Jugoslaviji 2. mesto na olimpijskih igrah v Londonu. Z olimpijskimi igrami je imela nato Jugoslavija pravo smolo saj se je v finale uvrstila tudi leta 1952 v Helsinkih (0:2 proti Madžarski) in 1956 v Melbournu (0:1 proti Sovjetski zvezi). Zlato kolajno so njeni nogometaši osvojili komaj leta 1960 v Rimu z zmago 3:1 nad Dansko. V polfinalu so izločili Italijo le s pomočjo žreba. Na evropskem prvenstvu je ekipa v finalu igrala trikrat in je vselej ostala poražena (proti Sovjetski zvezi, Španiji in Italiji).
Neke vrste ciklus je ekipa zaključila tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu 1. 1962 v Čila Neporavnane račune je imela z ZR Nemčijo, ki je «plave» izločila v Švici leta 1954 in na švedskem leta 1958. V Čilu so bili Jugoslovani končno le boljši in prišli bi verjetno tudi do tretje ga mesta če bi Čile ne igral doma.
Ta tradicija z ZR Nemčijo se utegne ponoviti tudi letos. Za četrtfinale so namreč predvidene tekme prvega iz 1. skupine proti drugemu iz 2. skupine. Zahodni Nemci bodo tudi iz prestižnih
IGRA V 2. SKUPINI z Brazilijo, škotsko, Zairom
SPORED TEKEM:
13. junija v Frankfurtu: Brazilija — Jugoslavija 18. junija v Gelsenkirchnu: Jugoslavija — Zaire 22. junija v Frankfurtu: Škotska — Jugoslavija*,* NA PREJŠNJIH SP:
1930 : 3. mesto skupno z ZDA (kvalif. • turnir: 2:1 Brazilija, 4:0 Bolivija; polfinale 1:6 Urugvaj)
1950: izločena v kvalif. delu (3:0 Švica, 4:1 Mehika, 0:2 Brazilija)
1954: izločena v četrtfinalu (o-smine: 1:0 Francija, 1:1 Brazilija; četrtina 0:2 ZR Nemčija)
1958: izločena v četrtfinalu (o-smine: 1:1 Škotska, 3:2 Francija, 3:3 Paragvaj; četrtina 0:1 ZR Nemčija) 1962: 4. mesto (osmine: 0:2 Sov. zveza, 3:1 Urugvaj, 5:0 Kolumbija; četrtina: 1:0 ZR Nemčija; polfinale 1:3 češkoslovaška: za 3. mesto 0:1 Čile)
razlogov skušali zmagati in če bosta Brazilija ali škotska odvzeli Jugoslovanom prvo mesto, jih bo v četrtfinalu «doletela» še enkrat ZR Nemčija.
Pred mesecem dni naj bi zvezni trener Jugoslavije dejal: «Psihološka priprava naše ekipe bo imela važen pomen.»
Po tekmi proti Madžarski se vsakdo lahko vpraša koliko je psiholog Vojan Stefanovič izpolnil svojo dolžnost, saj se ekipa gotovo ni izkazala z odgovornostjo in požrtvovalnostjo. Nekaj pa Jugoslovanom daje dobre upe za svetovno prvenstvo: tradicija. Proti dobrim ekipam igrajo vedno dobro.
Tehnični vodja Miljan Miljanič je načrt priprav sestavil zelo skrbno. Pomagali so mu trenerji Toplak, Čirič in Ivič, za posamezne dele ekipe pa so priredili skupne treninge v Splitu, Sarajevu in Beogradu. Problem jugoslovanske državne reprezentance je, tako kot vedno, forma v pravem trc .utku.
Miljaniču pomagajo dodatni «oddelki» za informacije, sestavljen iz bivših državnih reprezentantov in tudi trenerjev, ki delajo v Nemčiji (Čajkovski, Horvat, Ze-bec) in na Nizozemskem (Va-šovič), . ‘ v;rt r.
Miljanič ocenjuje 2. skupino za zelo. težko. «Brazilija meri na osvojitev-maslova/ Rróbici j- za dobro uvrstitev pa ne skrivajo niti Škoti, ki letos edini predstavljajo britanski nogomet. Spoštovati je treba končno tudi Zaire, saj ima jugoslovanskega trenerja, ki našo igro seveda pozna.»
Velik optimist je napadalec ljubljanske Olimpije Danilo Popi--voda, ki je bil letos z 17 zadetki najboljši strelec prvenstva. Popi-voda meni, da bi bila povsem realna uvrstitev v polfinale, morda tudi v finale.
Medla igra, ki danes predstavlja jugoslovanski nogomet, se utegne na turnirju spremeniti v odločno dinamično taktiko. Za tako korenito spremembo bo verjetno odločilen «psiholog» druge vrste, - to je denar. Jugoslovanski nogometaši bodo namreč po končanem prvenstvu lahko odšli k tujim klubom. Logično je zato, da bodo pred običajnimi opazovalci nemških, nizozemskih in francoskih klubov skušah pokazati čimveč in prodati kožo najdražje.
Pot v tujino naj bi bila zagotovljena tudi samemu trenerju Miljaniču. V prihodnji sezoni bo vodil Real Madrid. Miljanič je ime! že skoraj sklenjeno pogodbo z lizbonsko Benfico, ni pa mogel na Portugalsko, ker mu niso izdali vizuma. Poznal je španski pregovor «Es un grande caballero el Don Dinero» in je takoj zgrabil za ponudbo Reala.
Bruno Križman
TONE
SVETINA
Poleti so	bili z	Mihom,	Stanetom in	Matevžem v Centralnih Alpah.	Plezali	so tudi	v Treh Cimah, na Matterhomu
in	na mnogih	drugih	vrhovih.	Tam je bilo	plezanje igra. Ska-
la celovita in trdna, kamor primeš, drži, klin, ki ga zabiješ, se ne izruje. Nemci, ki so bili vajeni trdne skale bolj od krušljivosti Julijskih apneniških Alp, so kaj radi zagrešili napake tam, kjer so najmanj pričakovali.
Po obratih železarne so tekali kurirji in zbirali najboljše plezalce, da bi šli s Čopom v steno.
V Vratih	jim je	Torkar	povedal, da	sta dva Nemca v
steni že tretji dan. Turisti, ki so se vračali z vrha Triglava čez Plamenice, so slišali krike na pomoč iz stebra nekje desno od Ladje.
Opremo, ki so jo prinesli s seboj, so dopolnili še z dvema petdesetmetrskima vrvema, vrečo in pomožnimi vrvmi, ki so bile spravljene v koči za primere hudih nesreč. Osem mož je imel na razpolago Joža, od teh pa so bili le štirje sposobni vzpeti se v izredno težavno steno med gorenjsko in Prusikovo smerjo, od koder so prihajali slabotni klici.
«Hudič! Hudič!» je klel More, droben, izredno žilav plezalec, ki ni manjkal pri nobeni, še tako tvegani reševalni akciji. Bil Je tako lahek, da se je Joža vedno bal zanj, da ga ne bi odnesel planinski orel...
«Ko ne bi bilo treba vlačiti s seboj vse te opreme,» se je jezil More, «bi bili kmalu pri njih!»
Medtem ko je Joža še pred vstopom v Nemški steber pregledal opremo, sta se Krušic in Maks odpravila naprej kot izvidnika. Za njima se je namenila glavnina, ki je v nahrbtnikih tovorila vso opremo.
Čop je vodil. Osem mož v steni pomeni nevarnost, da drug drugega pobijejo s krušljivim kamenjem, zato so kar naprej opozarjali drug drugega, če je komu kaj zdrsnilo s police. Joža so vznemirjali Nemci. Če se ne bi toliko ukvarjal z vodništvom in plezal po gorah v tujini, bi bil že preplezal steber. In ne samo to: tudi Karmen ga je precej ožela. Odkar je hodil z njo, je bil po vsaki turi kot cunja, utrujen bolj, kot bi preplezal gorenjsko smer. Saj ga je znala posrkati kakor hobotnica školjko.
Njegova misel je sama prehajala nanjo. Privlačila ga je njena izredna lepota in plašila njena pamet. Zgodilo se je da se je zagovorila in povedala, da prezira vse, ki vedo manj od nje. Cenila se je zelo visoko. So stvari, ki so lepe, dokler se jih ne dotikaš. Ko pa se jih dotakneš, so tako krhke, da se spremene v prah ali izginejo kot v sanjah. Največkrat te lepota prevzema iz daljave. Toda s Karmen je bilo drugače: čim bliže sta si bila, tem bolj si je želel njene bližine. Motilo ga je predvsem to, da ona odreja in vodi srečanja, da je torej odvisen od njene milosti. Omejila mu je svobodo...
Na vrvi je z Jožem plezal tudi zdravnik Hafner, njegov in Mihov prijatelj. Bil je plezalec, ki so ga pri reševalni službi krvavo potrebovali. Največkrat je šel kar z njimi k ponesrečencem v steno, da jim je lahko takoj nudil prvo pomoč. Ali pa so mu jih vozili v bolnico, da jih je kot kirurg operiral.
Plezanje je bilo čedalje težje. S stebra onkraj Nemške grape je More vpil, da sta z Maksom zagledala mesto, kjer sta na polici obvisela Nemca.
Čop in Hafner sta kmalu priplezala do Moreta in Maksa,
od tam dalje pa je bila stena skoraj nepreplezljiva. če pa hočejo priti do ponesrečenih z druge strani, se jim obetata še kakšni dve uri plezanja. Razmišljal je, ali naj požene ljudi v takšno nevarnost. Reševali so vselej zastonj. Tvegali so svoja življenja, prostovoljno. Največkrat so se jim rešeni še zahvaliti pozabili...
Žena nekega ubitega plezalca, ki so ga našli mrtvega na ledeniku, pa jih je celo nahrulila, češ da je mož imel gotovo več denarja v listnici, kot je našla pri njem...
Joža se je zamaknil v navpično poč. Obšla ga je grenka misel. Naj tvega svoje življenje, da bi reševal Nemce, ki so mu nameravali vzeti smer? časa za premišljanje pa ni bilo, kajti vsi so čakali na njegovo odločitev... Naročil je fantom, naj ga varujejo. Navezal se je na dvojno vrv in se lotil stene. Vedel je, da je odlaganje nesmiselno. Dolgo se je mučil in zabijal, dokler se ni privlekel na polico, kjer sta ležala Nemca,
Eden je ležal razbit, bil je nezavesten, s krvavim obrazom in rokami, drugi pa je stal ob njem ves bled, s presekanim čelom in izguljenim pogledom.
«O, Freund! Kamerad! Kamerad!» je rekel Nemec in se zagledal v čopov zagoreli obraz. Ko je Jaža priplezal tja, mu je možakar najprej ponudil roko, ožgano od vrvi in krvavo. Samo dotaknil se je prstov. Spogledala sta se. Obraz se mu je zdel tako znan. Mrzlo ga je spreletelo! Ne bi ga mogel zgrešiti... To je mož, ki je tik po vojni na Koroškem obležal zadet v spopadu s patruljo na meji... Takrat ga je hotel nekdo ustreliti, pa je on preprosil komandirja, da so ga izpustili ... Kakšno naključje!
Eden od tistih je, ki ne dajo živeti Korošcem in je zaradi njih Tinca odšla v Ameriko, je pomislil.
Pa se mu je kljub tej misli dobrohotno nasmehnil. Pozabimo zdaj ... V gori je v nesreči človek človeku prijatelj...
«Me poznate?» je vprašal moža
«Poznam vas! Kako bi vas mogel pozabiti, ko ste mi
rešili življenje...»
Razpel je srajco in mu pokazal brazgotino na prsih. Potem je dejal :
«Vi ste gorski vodnik čop! Tudi jaz sem gorski vodnik v Wilde Kaisergebirge v Tirolah, pišem se Karl Franz...»
Joža je obšlo čudno čustvo usmiljenja. Pomislil je: kako majhen je vendar svet!
«Rešili vas bomo!» je rekel.
Sklonil se je k ležečemu in ga potresel. Ranjenec je odprl oči. Joža je odpel čutarico in mu jo nastavil na usta. Plavolasi mladenič je pil v dolgih požirkih in se nemo zahvaljeval. Potem je Joža napojil še drugega in vprašal:
«Zakaj ste ostali tu?»
«Moj prijatelj bi umrl, če bi ga pustil. Odločil sem se, da umrjeva oba, ali pa se oba rešiva.»
Spodaj so More, Krušic in Maks vpili, kaj je
Joža je poiskal zdravo poklino in zabil tri dolge kline. Vpel je vponke in vrv. Po svoji vrvi je potegnil navzgor debelejšo, reševalno, petdesetmetrsko. Najprej sta potegnila k sebi zdravnika. Potem pa sta se potegnila še More in Maks in za njima Miha.
Zdravnik je najprej oba pregledal in ju obvezal Na srečo je bil teže poškodovan samo eden. Ko je bilo obvezovanje opravljeno, se je Joža pošalil:
«Zdaj, ko se bomo srečali tretjič, pa bo vrsta na vas, da me boste reševali, gospod Karl!»
«Kdove, morda vam bom res še kdaj lahko koristil? Ne vem, kako se vam bom oddolžil za vse .»
«Upajmo, da ne bo takšne potrebe,» je rekel Joža.
Miha, More in Maks so spravili ranjenega v vrečo. Pritrdili so ga na reševalni kol in ga povezali z vrvjo. Navzgor so potegnili še drugo petdesetmetrsko vrv in obe pripravili za spuščanje.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	GORICA, Ul.
79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
31. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
V SEJNI DVORANI PALAČE NARODOV
Danes v Ženevi podpis sporazuma o razmiku čet med Sirijo in Izraelom
Sporazum predvideva ustanovitev demilitariziranega pasu, ki ga bodo zasedli opazovalci OZN, in dveh pasu, na katerih bosta državi lahko prisotni z omejenimi vojaškimi silami
ŽENEVA, 30. — Jutri okrog poldne bosta sirska in izraelska delegacija podpisali v sejni dvorani palače narodov v Ženevi sporazum o razmiku čet, ki sta ga siglirali včeraj. Sporazum bo podpisal v imenu OZN, ki bo jamčila za spoštovanje določil premirja, general Sli-lasvuo, ki poveljuje mednarodnim enotam na Bližnjem vzhodu. Svečanosti bosta prisostvovala ameriški in sovjetski predstavnik v imenu držav, ki predsedujeta ženevski mirovni konferenci.
Sporazum, ki sta ga državi dosegli s posredovanjem ameriškega zunanjega ministra Kissingerja in v zadnjem času tudi s pomočjo sovjetskega zunanjega ministra Gromi-ka, določa, da bosta Sirja in Izrael strogo spoštovala premirje. Izraelske čete se bodo umaknile z dela zasedenega sirskega ozemlja, ne pa z vsega Golanskega višavja. Damask bo spet dobil v upravo glavno mesto tega področja, Kuneitro, ki so ga izraelske čete zasedle leta 1967.
Sporazum predvideva nadalje u-stanovitev demilitariziranega pasu, na katerem bodo opazovalci OZN (teh 1.250), ki naj bi jamčili za spoštovanje določil o premirju ter dveh vmesnih pasov, na katerih bosta državi lahko imeli le o-mejeno število vojakov, topov in tankov.
Nalogo, da natačno določi razmejitvene črte, bodo zaupali mešani sirsko - izraelski vojaški komisiji, ki bo morala opraviti svoje delo v teku petih dni.
V	zaključku dokumenta se izrecno poudarja, da sporazum ni mirovna pogodba pač pa prvi korak na poti miroljubnega reševanja bližnje-vzhodne krize.
V	okviru sporazuma se bodo vrnili v domovino vojni ujetniki, državi pa si bosta izmenjali tudi trupla vojakov, ki so padli na bojišču. Za zamenjavo ujetnikov bodo skrbeli funkcionarji mednarodnega Rdečega križa, ki so že pred časom sestavili zadevne sezname.
Sirski in izraelski tisk dajeta danes velik poudarek dogovoru o razmiku čet na Golanskem višavju, ton komentarjev pa je povsem različen. Sirski časopisi prikazujejo dogovor kot zmago sirske diplomacije, ki je uspešno odbila naklepe Izraelcev. Telavivski listi pa odražajo razpoloženje poprečnega državljana, ki si je pošteno oddahnil, ker je kontingentna nevarnost ponovnega splošnega spopada mimo, a ki ne verjame, da bo mogoče nadaljevati po poti miroljubnega reševanja sporov. Prepričani so, da je bistvo problema le odloženo za nedoločen čas in da se bodo morali prej ali slej z njim ponovno soočiti.
Premier Golda Meir je prikazala parlamentu sporazum kot neodgod-ijivo nujnost spričo pritiskov ZDA in spričo nevarnosti, da se vojna na južni fronti ponovno razplamti.
Med vsemi pozitivnimi odmevi v svetu na ta pomembni korak na poti miroljubnega reševanja bližnje-vzhodne krize edina negativna reakcija prihaja iz Libanona. Čeprav v sporazumu ni izrecno zapisano, se je Sirija hočeš ali nočeš obvezala, da ne bo dovolila palestinskim gverilcem, da startajo z njenega o-zemlja za napadalne akcije proti Izraelu. Libanon je zato edina država, ki jo gverilci lahko uporabijo kot odskočno desko za svoje napade. Zato je Libanon izpostavljen dvema hudima nevarnostima: bratomorni vojni, v primeru, da bi skušal zavreti dejavnost palestinskih gverilcev, represalijam Izraela v primeru, da te dejavnosti ne bi mogel ali ne bi hotel zatreti.
Sporazum, ki ga bosta jutri podpisala Sirija in Izrael, ne omenja palestinskega vprašanja, ki bo prišlo na dnevni red šele na mirovni konferenci. Ta problem bo brez dvoma najtrši oreh, ki pa ga bo treba rešiti v skladu z upravičenimi zahtevami palestinskega naroda, sicer se bo vojna na Bližnjem vzhodu ponovno razplamtela.
življenje 21 pilotov, kar je dvakrat več kot leta 1972, ko se je zrušilo 13 letal in umrlo 11 pilotov. Od 21 letal, ki so se lani zrušila, naj bi jih kar 12 bilo tipa F -104.
V tej zvezi je komunistični sena tor Albarello poslal obrambnemu ministru Andreottiju pismeno vprašanje. v katerem se zavzema za nove in korenite varnostne ukrepe. Senator nadalje sprašuje, kakšno stališče bo zavzelo ministrstvo do spo-
Obnovljtn proces proti anarhistu Giovanniju Marini ju
VALLO Dl LUCANIA, 30.	-
?red poroto tega malega mesta Ba-zilikate se je obnovila razprava proti anarhistu Giovanniju Marini-ju, ki je že nekaj let v ječi zato, ker je v silobranu do smrti ranil napadalca, fašista Flavello, v svojem rojstnem mestu Salernu. Prvi del sodne obravnave so posvetili preliminarnim sklepom. Porota je zavrnila vse zahteve anarhistovih branilcev.
V 27 LETALSKIH NESREČAH
Luni umrlo 21 italijanskih vojaških pilotov
RIM, 30. — Po podatkih objavljenih v specializiranih revijah je vojaško letalstvo lani izgubilo v raznih letalskih nesrečah 21 lovskih reak cijskih letal in šest letal s propelerjem. V nesrečah je izgubilo
LOV NA PRIKAZNI
Pet Američanov, ki je zmagalo na natečaju za najboljšo novelo o terorju, bo v kratkem odpotovalo na lov na prikazni v Evropo. Svojski safari se bo začel v Londonu in se zaključil v Miinchnu.
Lovci, trije moški in dve ženski, upajo, da bodo stiki z evropskimi prikaznimi obrodili dobre sadove, zlasti literarne. V tem smislu si največ obetajo od obiskov v stamfordskem «George Hotelu», v mestecu York, v «Hudičevem muzeju» in «cerkvi lobanj» v Rimu.
DRŽAVA AVTOMOBILOV ODKRIVA KOLO
Kolo je neosnažujoče, ceneno prevozno sredstvo z velikim izkoristkom energije: tako trdi ameriško ministrstvo za prevoze, ki je namestilo izdatna finančna sredstva za proizvodnjo čedalje boljših in varnih koles, ter za gradnjo avtocest, ki naj omogočijo promet z bi-cikli.
Z ŽIVLJENJEM PLAČAL NEUMNO ŠALO
William Norman se ie čutil verjetno zelo duhovitega, ko je s samokresom-igračo vlomil v neko policijsko postajo v Los Angelsu, nepremišljeno šalo pa je plačal z življenjem.
Kot v neki kriminalki je moški stopil v policijsko postajo, naperil samokres proti agentom in zakričal: «O.K. tu sem!» Policisti so brez pomisleka segli po orožju in začeli streljati kot nori v Normana, ki je bil po njihovem nevaren napadalec.
razuma med družbama «Lockheev1» in Aeritalio za gradnjo letala F-204 podobnega F-104. Albarello opozarja v tej zvezi, da je Aeritalia že angažirana pri gradnji lovskega letala MRCA, ki je na znatno višji tehnični ravni kot F-204, ki bi postal tako le neuporaben, a zelo drag dvojnik lovca MRCA.
Bodo proti Sossiju disciplinsko ukrepali?
GENOVA, 30. — V sodni palači ligurskega glavnega mesta skušajo ugotoviti, ali je v zadnjem času izginil kak sveženj preiskovalne dokumentacije, kajti čedalje trdnejši je občutek, da so ugrabitelji dr. Sossija razpolagali z obširnimi informacijami o določenih tajnih preiskavah.
Medtem pa se nadaljuje polemika o Sossijevih izjavah dnevniku «La stampa», izjavah, v katerih je omalovaževal parlament in sedanji ustavni sistem v Italiji, česar si sodnik ne sme dovoliti. Poslanec KD Lettieri je zato vprašal vlado, ali se ji ne zdi primerno preučiti Sossijevo zdravstveno stanje in u-krepati pred višjim sodnim svetom, primeru, da bi se izkazalo, da je Sossi žalil parlament in sodstvo zavestno in hote. Resnici na ljubo Sossi svojih desničarskih teženj ni nikoli skrival, tudi v času, ko je izredno strogostjo do vsega, kar je naprednega, opravljal funkcijo javnega tožilca.
V Milanu so zaključili zasliševanja ujetega «brigadista» Ferrarija, ki se je zavil v nepronicljiv molk. Kasacijsko sodišče v Rimu pa je objavilo motivacijo ukrepa o začasni razveljavitvi podelitve začasne svobode tolpi «22. oktober».
Na osnovi teh delegiranih ukrepov je vlada podrobneje določila, kako bodo novi organi šolske uprave, od razrednih odborov mimo šolskih odborov za posamezne zavode, okoliše in širše okraje tja do osrednjega šolskega sveta pri prosvetnem ministrstvu, sestavljene in kakšne bodo njihove pristojnosti.
Vlada odobrila novi sistem šolske samouprave
RIM, 30. — Italijanska vlada je na StmjI sejfridbbrila delegirane u-krepe o reformi sistema šolske u-prave, ki odpira nove možnosti sodelovanja staršev, dijakov in zunanjih družbenih dejavnikov pri u-resničevanju vzgojnega sistema v okviru širšega odprtja vplivanju iz okolja, v katerem šola deluje.
IZVOLJEN NOVI PREDSEDNIK «CONEINDUSTRIE»
AGNELLI: ITALIJI GROZI GOSPODAMA KATASTROLA
«Močno vodstvo» združenja induslrijcev - V njem so še Cefis, Pirelli, Visenlini in Locate Ili
RIM, 30. — V trenutku, ko na vrata Italije trka še hujša gospodarska kriza, je povsem razumljivo, da si zveza italijanskih in-dustrijcev «Confindustria» daje močno in predstavniško vodstvo. Po štirih letih je zatorej zapustil predsedstvo zveze induslrijcev inž. Lombardi, zamenjal pa ga je Fiatov mogotec Gianni Agnelli, ki bo skupaj s podpredsednikom Cefisom (Montedison), Pirelli jem, Visentini-jem in Locatellijem odslej usmerjal največje združenje zasebnih gospa darstvenikov, tako rekoč «vlado v senci» italijanskega gospodarstva.
Za Agnellija so, razen redkih izjem, glasovali vsi in njegovo ime novanje ni vzbudilo začudenja, saj je bilo očitno, da si bo «trojka», ki združuje v svojih rokah največji gospodarski potencial (FIAT, Mon-tedison, Pirelli) zagotovila nadzorstvo v organizaciji.
Preden je Agnelli zasedel svoje mesto je uvodno poročilo na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad tisoč induslrijcev, podal odhajajoči predsednik inž. Lombardi. Kakor pozneje tudi Agnelli in v svojem pozdravu minister za industrijo De Mita (KD) tudi Lombardi ni slepo mišil glede resničnega stanja ita lijanskega gospodarstva: Italija je zabredla v hudo gospodarsko krizo iz katere bo izhod izredno težaven, v nasprotnem primeru pa nas čaka v prihodnji polovici leta prava gospodarska katastrofa. Lombardi seveda ni hotel priznati nobene odgovornosti zasebnim gospodarstvenikom in njihovi «sli po dobičku za vsako ceno», zato pa je ostro kritiziral vse dosedanje italijanske vlade. V ta namen si je izposodil celo argumente delavskih sindikatov. ko je dejal, da bi kriza ne bila tako resna, če bi vlada pravočasno izpeljala reforme javnih prevozov, davščin, šole, zdravstva in krepko posegla z investicijami v zaostalih južnih pokrajinah.
Gianni Agnelli je prebral krajše poročilo, v katerem se je zavzel z.a nove odnose s političnimi in sindikalnimi silami. Tudi on ni skrival resnosti gospodarske krize in poudaril, da mora vlada «operativ-
no načrtovati», obenem pa dopustiti integracijo italijanskega gospodarstva v širši evropski okvir. V ta namen je predlagal, naj bi italijanski Jug odprli investicijam velikih tujih družb, predvsem iz zahodne Evrope.
Agnelli je še dodal, da za načrtovanje ne zadostujejo kreditni posegi ali varčevanje emisijske banke: svoj del dolžnosti mora opraviti tudi vlada. Tudi s sindikati, je dejal, je možen dialog ob skupnih interesih.
Agnelli je potrdil analizo gospodarske krize in poudaril, da je le «malo manevrskega prostora».
Na zasedanju «Confindustrie» so prisotni, kot odposlanci vlade, poleg ministra De Mite še Colombo, Tanassi, Bertoldi, Coppo in Lupiš.
ST. LOUIS, 30. — Strela, ki je med neurjem treščila v košato drevo, je ubila pet dijakinj in neko žensko, ki So si v nevihti poiskale zatočišča pod drevesom sredi golf igrišča.
Slabo vreme že nekaj dni pesti centralne države ZDA, od koder poročajo o veliki gmotni škodi in zastojih v prometu.
Zagrajen center Belfasta
Belfast: dekleta ulstrske varnostne službe pregledujejo nakupovalce, ki so namenjeni v «shopping center» severnoirske prestolnice. Železna vrata ob vhodu v trgovsko četrt so namestili z upanjem, da bodo trgovine
zaščitili pred bombnimi atentati
aiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiilliiiiiilifiliiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiillliilimiiliiiiuiiiiiiimiifimiitiiiiniiiiiiiiiiiifiiuiiitiiiiiiiiiiiiii
V CAIANZARU ZASLIŠANA LLNKCIONARJA ZAGAR1 IN DR. ALLEGRA
Milanski policisti «se ne spominjajo» okoliščin preiskave proti anarhistom
Zagari je vendarle priznal, da so taksistu Rolandi ju pokazali Valpredovo sliko dan pred soočenjem
CATANZARO, 30. — S spominom policijskih funkcionarjev iz Milana, takorekoč «glavnih obremenilnih prič» na Valpredovem procesu, nekaj ne more biti v redu. Tudi na šestnajstem zasedanju porotnega sodišča, ki sta ga označila s svojim — imenujmo ga tako — pričevanjem pobcijska funkcionarja Beniamino Zagari in načelnik političnega oddelka milanske kvesture Antonino Allegra, je namreč najpogostejši odgovor na natančna vprašanja javnega tožilca dr. Lombardija bil: «Se ne spominjam». Na vse je torej legla sramežljiva megla in «obreme-nikie priče» se pred sodiščem obnašajo tako, kot če bi bili oni, v resnici, obtoženci.
Prvi je na pedano pred poroto stopil Beniamino Zagari, namestnik šefa političnega oddelka milanske kvesture, ki je anarhistu Valpredi «naložila» nič manj kot odgovornost za milanski pokol, za katerega z izdatno resnejšimi dokazi sedita v ječi fašista Freda in Ventura.
Javni tožilec je najprej hotel vedeti o znanem drobcu obarvanega stekla, ki so ga policisti našli — po treh mesecih — v torbi, v kateri je bila neeksplodirana bomba iz druge milanske banke. Tožilec je hotel vedeti, zakaj so sodnike o tem steklenem drobcu obvestili šele po preteku treh mesecev. Znano je namreč, da je milanska policija mislila, da je drobec bil nekakšen Valpredov «podpis», saj je v neki delavnici izdeloval ogrlice in namizne luči iz barvastega stekla, v stilu «liberty».
Zagari se je izmazal z odgovorom, da so drobec poslali rimski policiji za ustrezne analize. «Pozneje smo ga izročili sodniku. To pa zato, ker smo delali po sistemu: če je neki dokaz bil «pozitiven» smo ga izročili sodnikom, sicer pa ne.» Malce naivno je torej Zagari priznal, da je preiskava pozimi 1969 bila usmerjena po enem samem tiru in da se torej preiskovalci niso menili za dokaze, ki bi vodili stran od anarhistov.
Zagari je nadalje odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo ključno pričevanje medtem že umrlega taksista Rolandija. Temu je milanski kvestor Guidi (tudi on se, seveda, ne spominja več ničesar) dan pred soočenjem «na ameriški način» z Val-
predo, pokazal sliko aretiranega a-narhista in mu dejal, da je to človek, ki ga bo moral v Rimu prepoznati.
Zagari se spominja, da so mu popoldne 15. decembra (se pravi nekaj ur po aretaciji Valprede) naročili, naj poišče anarhistovo sliko.
Zagari: «Ne spominjam, kje sem jo našel, pač pa sem jo nesel kve-storju v sobo. Ne spominjam se, kdo je bil v sobi...»
Predsednik:	«Je Rolandi videl
sliko?»
Zagari: «Da, o tem ni dvoma.»
Predsednik: «Kdo mu jo je pokazal, morda kvestor?»
Zagari: «Ne spominjam se.»
Pred sodnike je stopil še načelnik političnega oddelka milanske kvesture dr. Antonino Allegra. Tudi on je večkrat obupano razgrnil roke in odgovarjal zasliševalcem: «Ne vem, se ne spominjam.»
Najprej o aretaciji anarhista Pietra Valprede. Allegra trdi, da proti njemu niso imeli dokazov, pač pa da so to zahtevali njegovi rimski kolegi, predvsem dr. Provenza.
Nato so Allegro vprašali, kdo je ukazal uničiti neeksplodirano bombo, ki so jo odkrili v trgovski banki. Po Allegri je to svetoval inž. Teodesto Cerri, izvedenec za eksplozive, potrdil pa državni pravd-nik De Peppo. Priznal je, da je s tem bilo uničenih več pomembnih dokazov, ki bi privedli do točnejše identifikacije krivcev za pokol.
Odv. Gargiullo (zasebna stranka) je agenta še vprašal, ali se spominja dogodka z Valpredovo sliko. «Ne spominjam se,» je dejal Allegra, «saj sem v kvestorjevo sobo prišel šele, ko je Rolandi že odhajal.»
Javni tožilec je hotel še vedeti, zakaj je ukazal zasledovanje pozneje umrlega anarhista Pinellija.
Allegra: «Neki policijski častnik je prisluškoval njegovim telefonskim razgovorom, tudi sledili so mu, toda poročila o tem so se izgubila. Res ne vem, kje so.»
Javni tožilec: «Tedaj ste govorili o tihotapljenju eksploziva, v katerem naj bi bila vmešana Pi-nelli in Della Savia.»
Allegra: «Se ne spominjam. Morda gre za zaupne informacije . . . »
Javni tožilec: «Vam je rimska
kvestura sporočila prihod Valprede v Milan?»
Allegra: «Se ne spominjam. Seveda smo z rimsko kvesturo imeli pogoste stike.»
Javni tožilec: «Za kateri Valpredov domicil v Milanu ste vedeli?»
Allegra: «Stanovanje...njegove tete Rachele Torri.»
S tem vprašanjem se je zaključilo zasliševanje. Na nadaljnjem zasedanju bodo policijske funkcionarje izprašali branilci. Brez dvoma bodo hoteli vedeti, kako to, da je komisar Calabresi že nekaj ur po atentatu — 12. decembra — govori! o Valpredi, aretirali pa so ga šele tri dni pozneje, kljub temu, da so dobro vedeli, da je pri teti Rachele. Poleg tega pa bodo Allegro prisilili, naj se vendarle spomni kaj, saj je tedaj vodil preiskavo in ni mogoče, da mu je medtem spomin tako «ošibel».
Žrtev občudovanja za pop popevkarja
LONDON, 30. — V neki london ski bolnišnici je davi umrla 14-letna Bernadette Wheelan, mlada žrtev svojega občudovanja do ameriškega popevkarja Davida Cassidyja. ki je prišel na nekajdnevno turnejo v Veliko Britanijo.
Njegovemu nedeljskemu koncertu je prisostvovalo okrog 40 tisoč mladoletnikov, po večini deklic. Med temi je bila tudi Bernadette, ki je že od 9. ure zjutraj čakala na svojega ljubljenca (koncert je bil predviden za 21. uro). Deklica pa skoraj ni videla popevkarja v obraz: ko se je prikazal na odru, je med množico završalo, v gneči je Bernadette padla in sovrstniki so jo poteptali. Ko so jo rešili, njeno srce ni bilo več. Z umetnim dihanjem in masažo so jo ponovno obudili k življenju, a za malo: po štirih dneh boja s smrtjo, je Bernadette podlegla notranjim poškodbam, ne da bi prišla k zavesti. Tako ni videla niti šopka spomladanskega cvetja, ki ji ga je poslal znani popevkar.
Po nedeljskem koncertu se je moralo okrog tisoč mladoletnikov zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč.
RT CANAVERAL, 30. - Ameriška vesoljska ustanova NASA je danes izstrelila nov satelit za telekomunikacije, ki je znatno popolnejši od vseh dosedanjih.
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
VOJSKI OBEH DRŽA V STA V PRIPRA VNEM STANJU
Izredna zaostritev spora med Grčijo in Turčijo
Obe državi si lastita pravico do iiko-riščanja naftnih ležišč v Egejskem morju
ATENE, 30. — Po sklepu turške vlade, da začne predhodno raziskovanje naftnih ležišč v Egejskem morju, so se odnosi med Ankaro in Atenami izredno zaostrili. Vojski obeh držav sta v pripravnem stanju in civilistom je prepovedan dostop do meje.
Grška vlada je prepovedala listom objavljati vsako vest o grško - turškem sporu, s tem pa je razpihnila vse mogoče domneve in govorice. Tako so se danes širile v Atenah govorice, da sta se grško in turško brodovje spopadla in da so Turki potopili eno grško ladjo. Vest je bila novsem neosno-vana, a je očiten dokaz, kako napeto je vzdušje v Grčiji.
Spor se je začel pred časom, po
ailllllllllllllllllltllllUllimnilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUlllllllllHIIIIIIIITflllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»
DNEVNI TISK MALODANE VSAK DAN POROČA 0 NJIHOVIH PODVIGIH
Gitmen: tolpa mladih poljskih nasilnežev
Ustvarili so novo kriminalno subkulturo: žargon in običaje kaznilnic so prenesli v šolo
VARŠAVA, 30, — Mladinski krimi-minal je tako v zahodnih kot v vzhodnih državah eden najbolj perečih problemov našega časa. Tolpam mladih kriminalcev dajejo v raznih državah in raznih časih različna imena: od teddy boys do hell’s angela, od huliganov do tepistov. V bistvu pa gre vedno za isti pojav: nasilni odpor slepilom moderne družbe,
Tako imajo sedaj na Poljskem hude skrbi s skupinami «Gitmen», tolpami mladih študentov, ki ustrahujejo dijake in profesorje. Od ostalih tolp se razlikujejo po tem, da imajo strogo tajno organizacijo, da so dali povod za neke vrste kriminalno subkulturo, da so prenesli na igrišča in v šolo izrazoslovje in metode kaznilnic.
Gitmen so zmes med tepisti in nasilneži. Družijo se v tajne orga-
nizacije in s svojimi nasilnimi dejanji so vnesli teror v šole. Po mnenju oblasti gre za prehoden pojav, ki mu bodo kmalu kos, dnevno časopisje pa malodane vsak dan poroča o njihovih podvigih. V Varšavi je pojav dal povod za vrsto procesov proti mladim kriminalcem, obtoženim vrste ropov, tatvin in drugih nasilnih dejanj. Dolžijo jih tudi, da so z izsiljevanjem prisilili mladega dijaka k samomoru.
Nasilneži so mladeniča obtožili, da jih je ovadil pri profesorjih, ker se mu je upiralo biti stalna tarča njihovih krvavih šal. Zato so ga surovo pretepli. Vrnil se je domov in se obesil. Ker ni bil član tolpe, je bil po «pravilniku» prisiljen pretrpeti vsakršno nasilje brez protesta. Gitmen namreč zaničujejo tiste, ki se jim ne pridružijo in vse kaže, da so vlili ljudem strahu v kosti v
veliko večji meri kot bi opravičevalo njihovo število. Po poluradnih podatkih jih v Varšavi ni več kot 500, bojijo pa se jih, kot da bi jih bilo desetkrat več.
Leszak Gomulka, ministrski funkcionar, ki ie zadolžen za vprašanje mladinskega kriminala meni, da bo pojav Gitmen upadel sponta no kot se je spontano in burno razširil. Po njegovem ni v tako veliki meri onesposobil šole, kot piše zahodni tisk, priznava pa, da spričo vzdušja tajnosti in strahu, so Gitmen povzročili neke vrste psihozo, tako da jim pripisujejo vsako nasilno dejanje v šolskih zavodih.
Tolpe Gitmen so zelo osamljene in zaprte vase. Nove člane iščejo med sinovi propadlih družin, med tistimi, ki so imeli stike s kriminalci, skratka med zapostavljenimi,
na katere ideologija nasilja močno vpliva. Na videz so podobni drugim mladincem, spoznavajo pa se po madežu črnila pod očesom in po svojskem žargonu. Preden sprejmejo medse novega člana, mora kandidat pred vsemi dokazati, da je pogumen in brutalen.
Po mnenju Gomulke pa bo mladim kriminalcem v kratkem odklenkalo. Po enem letu preiskave in študija so policijski izvedenci našli ključ njihovega žargona ter razvili poseben sistem boja proti njim. «Njihova moč — trdi visoki funkcionar — je temeljila predvsem na vzdušju skrivnosti, na strahu, ki so ga vlili svojim žrtvam. Odkar pa so se začeli procesi proti njim, smo jih razkrinkali in privlekli na beli dan s tem na smo razbili tudi njihovo orožje psihološkega pritiska.»
odkritju znatnih naftnih ležišč v Egejskem morju. Grčija, ki ima to morje za svoje «jezero», trdi, da pripada področje, kjer je nafta, grški kontinentalni platformi in zato Ankara nima pravice do vrtanja. Turčija pa, ki ni podpisala ženevskega sporazuma o kontinentalnih platformah, trdi, da je sporno področje na turški platformi in da zato ima le ona pravico do izkoriščanja ležišč «črnega zlata».
Prejšnji teden je že kazalo, da sta državi našli izhod iz spora. Sporazumeli sta se, da bosta vprašanje rešili z miroljubnimi pogaia-nji. Prvi sestanek zunanjih ministrov obeh držav v tej zvezi naj bi bil prihodnji mesec v Ottawi v okviru konference zunanjih ministrov držav članic NATO.
Spor je ponovno razplamtel po verajšnjem sklenu turške vlade, da pošlje v Egejsko morje svojo oceanografsko ladjo, ki naj začne s hi-drogeološkim raziskovanjem spor nega področja kot nujne predpriprave za začetek vrtanja vrelcev. Atene so takoj odgovorile z okli-com pripravnega stania v vojski, na kar je bila tudi Ankara prisiljena odgovoriti s podobnim ukrepom. Obe državi zagotavljata, da ne bosta zaostrili scora do skrajnih meja, voiaške priprave pa kažejo, da nastaja na skrajnem vzhodu Sredozemlja novo in nevarno žarišče napetosti.
Oborožen spopad
(Nadaljevanje s 1. strani)
sti in Nardi sta bila velika prijatelja. Nardi je celo izdelal načrt za Espostijev beg iz zapora.
Vest o aretaciji Alessandra DTn-tina je odprla nove perspektive v preiskavi o atentatu v Brescii. D'Intino, ki je sicer Milančan, je bil večkrat v Brescii, kjer je bil v tesnem stiku s fašističnimi krogi. Po nekaterih informacijah kaže celo, da se je na hajal v Brescii tudi v torek, ko je prišlo do pokola. 4. februarja lani so ga aretirali skupaj s petimi Bresciani. med katerimi je bil tudi Kirn Borromeo. Sodišče jih je potem obsodilo zaradi dinamitnega atentata, ki je uničil sedež PSI na Trgu Torrelunga. Na procesu so ugotovili, da je bil DTntino eden organizatorjev aten. tata, saj je prinesel trotil iz Milana v Brescio DTntino je znan kot vodja milanske sekcije skrajnodesmčavske organizacije «Avanguardia nazionale», katere člani so bili vsi štirje.
Tudi Alessandro Danieletti, tretji čian tolpe, kr so jo karabinjerji zasačili na Apeninih, je znan kot pripadnik «Avanguardia nazionale». Javnost je zvedela zanj 25. marca, ko so ugotovili, da je vozil avto, s katerim so se fašisti pripeljali pred milanski študentski dom, proti kateremu so izstrelili več revolverskih strelov. Takrat je bila ranjena tud' 10-ietna deklica Chiara Anci a, kr se je vračala domov.
Najnevarnejši od te troji:? je bil vsekakor Esposti, ki je oil do pred tremi leti vpisan v MSI. Milanska kvestura je obvestila rimski politični urad, naj ga aretira, če oi ga slučajno izsledili v Rimu. O njem se je tudi govorilo, da je prepričal elana «Avanguardia nazionale» Vittoria Loia in Maurizia Murellija, da sta vrgla ročno bombo, ki je ubila policijskega agenta Marina med fašistično demonstracijo, ki so jo uprizorili 12. aprila 1973, ko so milanske oblasti prepovedale shod, na katerem bi morali govoriti nekateri vidni fašistični piecstavniki. Obstajajo slike, na kate rih se jasno vidi Espostija, ki se skriva za nekim avtom, medtem ko oba mladeniča mečeta bombe.
Po mnenju policije ne obstaja nobena organizacija SAM, to ime naj bi služilo samo, da bi prikrili zločinsko dejavnost najprej skupine «Ordine nuovo», potem pa «Avanguardia nazionale».
Zdravstveno stanje obeh ranjenih karabinjerjev je zelo resno. Pietra Mancinija je krogla zadela v jetra, druga pa mu je zlomila desno roko. Alessandro Janniemma je bil ranjen v prsi. Prvi je v bolnišnici v Aquili. drugi pa v Rietiju. Postavlja se sedaj vprašanje, zakaj policija ni prišla prej na sled temu polvojaškemu vežbališču. Že prejšnje leto so krožile govorice, da obstajajo fašistična vežbališča v neposredni bližini Rima in Rietija. Postavlja se tudi vprašanje, kaj so počenjali štirje nepridipravi s skoraj 100 kg razstreliva tako rekoč pred vrati italijanskega glavnega mesta. To so vprašanja, ki jih bo preiskava morala razčistiti v prihodnjih dneh.
Zaključen kongres ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaključna etapa pogajanj o neodvisnosti Gvineje
LIZBONA, 30. — Portugalski zunanji minister Soares se je vrnil v London, kjer prehajajo pogajanja o neodvisnosti Gvineje - Bassau in Kapverdskih otokoh h kraju. Predsednik republike gen. Spinola pa je medtem sporočil, da namerava osebno obiskati Angolo in Mozambik,
Kaže, da bo v Londonu priznana nonolna neodvisnost Gvineii - Ris sau, medtem ko bodo na Kapverdskih otokih organizirali plebiscit.
breht, Stane Dolanc, Edvard Kardelj in Jože Smole. Novi izvršni komite bo sestavljalo 12 članov in med temi je tudi Stane Dolanc, ki je določen za sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ.
Tem volitvam je sledila izvolitev Tita za predsednika zveze «brez časovne omejitve mandata», kar so predlagali že na vseh republiških kongresih in te dni v tisočih brzojavk, ki so prihajale iz vseh predelov dežele. Izvolitev Tita za predsednika zveze je predlagal Vladimir Bakarič, ki je svoj predlog utemeljeval med drugim z besedami:
«Četrto desetletje je, odkar te komunistična partija — zveza komunistov voli za svojega voditelja, za svojega prvega človeka, Vsaka izvolitev je bila priložnost, da je zveza potrdila bitko za tisto linijo, ki si jo ti v tem trenutku zastopal, in to nam je vsem omogočilo, da nizamo uspeh k uspehu. Tokrat so naši ljudje sklenili da ni treba uo-sebno potrjevati niti tvojo linijo, niti tvojo vlogo v njenem ustvarjanju. Upoštevali smo, da si omogočil izločitev frakcij iz partije, da si ustvaril moderen delavski razred v partiji, ki je delavski razred pripravila, da je prevzel vodilno viogo v družbi. Ti si postavil temelje trajnega bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, pripravil partijo za narodnoosvobodilno borbo in za zmago v njej tako da si postal simbol osvobodilnega boja v svetu.» Vladimir Bakaric je še očrtal Titove zasluge v vzpostavljanju boljših odnosov med socialističnimi deželami in v tem «je tvoje ime postalo simbol novih odnosov.»
Izvolitev Tita za predsednika ZKJ je spremljalo navdušenje, ki se je kazalo v petju in skandiranju, za kar se je Tito zahvalil in sklenil kongres s kratkim govorom, v katerem je ugotovil, da je pomen kongresa v tem, da je podprl položaj delavskega razreda, okrepil bratstvo ir* enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, v afirmaciji jugoslovanske zunanje politike itd. itd. Po naštevanju vseh teh zaslug, nalog in pomembnosti, pa je ugotovil, da je bilo na kongresu preveč kritike in premalo avtokritike, da so se premalo omenjali rezultati dela jugoslovanskih delovnih ljudi, «kajti vse, kar danes imamo — je rekel Tito — je njihovo delo, je delo naših delovnih ljudi».