studijska biblioteka LJUBLJANA Sf. 207 Poštnina poračuni ena (C- C. con la posta) Lfat iz bara. rvaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 m*aec L 9 m L 2Z—, pol lata L . c«io imio L 75.—. ▼ inozematro maacčao L 6-50 v+č. — Poaamazn« Harilkc 30 sL — Ogla«ica za 1 nun prostora v Hrokoati 1 kolon« (58 taa^i za trfoTsk« m obrtne ogase L I.—, za otmrt-pio«, zabmlc, poalana, rabila L 130, o#aac denarnih uvodov L X—t OgM aa prvi rtnuu L k, 31. avsusta, 1928. - tato Vi. P osam številka 30 cent. Ull INOST Uredništvo m upravni!tvo: Trst ulica S. Francesco d'A*«: 2C. TV lefon 68-04. Dopisi naj m pošiljajo izključno uredniltru, otflaai, rekla-mac0e in denar pa upraTniitm. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last« založba in tisk Tiskarne «Edinost*. PoduredniŠtvo v Oorici: ulica Giosut Carducci It 7, L a. — TiM. ftt Glavni in odgovorni urednik: prol Filip Pario. H piniji Um poioih V PRAGI, 28. avg. 1928. Med državami, ki so podpisale Kelloggovo pogodbo proti vojni kot prve njene podpisnice, se nahaja poleg evropskih velesil, Amerike in Japonske ter Poljske in Belgije tudi Čehoslova-ška. Kot znano, so vse te tri manjše države podpisnice tudi locarnskih pogodb z Nemčijo in kot take so bile povabljene, da položijo svoj podpis poleg že o-menjenih svetovnih držav. Kljub tej okoliščini pa se v čehoslo vaški javnosti smatra to dejstvo povsem upravičeno za velik diplomatičen uspeh zunanjega ministra Beneša. On je namreč prvi opozoril državnega tajnika Zedinjenih držav na potrebo, da bi se k prvemu podpisu protivojne pogodbe pritegnile vse one države, ki so podpisale gori omenjene locarnske pohodne, namreč poleg Italije, Nemčije, Francije in Anglije tudi še Čehoslovaška, Poljska in Belgija. Predlog dr- Beneša je bil sprejet toliko s strani Amerike kot s strani evropskih velesil in tako je prišlo do tega, da sta med signatarnimi državami te pogodbe tudi dve slovanski državi — Poljska in Čehoslovaška. Povsem naravno je torej, da pospremljajo vsi vodilni čeho-slovaški listi ta dogodek z obširnimi komentarji, poudarjajoč njegov veliki pomen toliko s čisto čehoslo vaškega kakor tudi s splošno-mednarodnega stališča. Naslednji pogled najznačilnejših izraženih mnenj bo pokazal čitatelju, kako se nova pogodba presoja v eni izmed signatarnih držav. V njih se zrcalijo predvsem miroljubne težnje, s katerimi je prežet čehoslovaški narod v vsej svoji povojni politiki. Agrarni «Venkov», ki je glasila stranke ministrskega predsednika dr. Švehle, pozdravlja podpis proti vojne pogodbe kot prvi čin. v zgodovini, s katerim se je vojna obsodila kot zločin, je zgubila zakonite temelje ter se izključila iz družbe civiliziranih narodov. Zato ima — nadaljuje list — protivojna pogodba dalekosežen pomen, ker predstavlja proglasitev načel bodočega mednarodnega prava. Psihološki in moralni vpliv nove pogodbe bo ogromen. Pogodba kot taka je plod idealizma in stvarnosti velike moralne vred-aosti. Tudi uradna «Českosloven-ska P.epul>lika» pripisuje proti-voini pogodbi velik zgodovinski pomen. Ta pomen pa ne tiči toliko v njeni praktični vrednosti, kolikor marveč v njenem moralnem vplivu. Praktična vrednost te pogodbe se bo pokarala še le tedaj, ko stopi pogodba v splošno veliavo, toda že sedaj se more predvidevati, da bo soudeležba gospodarsko in politično tako mogočne države, kot je Amerika, pri tej pogodbi mnogo povzdignila ugled novega mednarodnega sodišča, ki se ustvari potom sporazuma med državami na podlagi Kel-loggove pogodbe. Z njo se hoče reči, da je vojna, posebno pa napadalna vojna odvraten zločin. Narodno-socialistični dnevnik »Češke Slovo»*vidi v protivoj-ni pogodbi važen korak dalje na poti k zagotovitvi miru. Posebno male države bodo našle v Kelloggovi pogodbi važno ako ae izključno oporo za svoje miroljubne težnje. Pogodbo je treba pozdraviti, ker predstavlja sporazum za mirno sodelovanje ne samo evropskih držav, temveč tudi Amerike in Angleških dominionov. Krščansko - socialni «Lidove Listy» polemizirajo v svojih pripombah z onimi, ki vidijo v protivojni pogodbi mednaroden t in, ki ima bolj moralen nego političen pomen. Oni, ki tako govore — zaključuje omenjeni list svoja izvajanja — pozabljajo, da ni nič na svetu tako mogočno kot ideja, četudi se ne 0iore takoj ostvariti. Ne mislimo, da nastane takoj v ponedeljek mir, toda toliko je dovoljeno upati, da je politika lahkomiselnih ultimatumov, kakor je bil Berchtholdov ultimatum Srbiji, s katerim se je začela »veto vna vojna, onemogočena ta dolgo časa. Vrednost ICellog-gove pogodbe je moralna, toda ▼ očeh modrih ljudi je moralna vrednost obenem tudi politična vrednost. Legionarski dnevnik •Narodni Osvobozeni» nagiaša, da protivojna pogodba ne bo spremenila političnega, položaja v Evropi. Tudi ne nudi nikake nove praktične sankcije proti napadalni vojni- Narodi, posebno evropski, morajo tudi po tej pogodbi s še večjo odločnostjo in z zbrano energijo dozidavati in krepiti sedanje pravne in politične ustanove, katerim je poverjena organizacija miru. Socialni demokrati e vidijo velik pomen tudi v čisto zunanjem dejstvu, da je prišel v Pariz sam nemški zunanji minister. Tri leta po Locarnu — piše «Pravo Lidu» — so se zopet sestali državniki, da podpišejo diplomatski akt. Da Locarno ni ostal le prazna beseda, dokazuje dejstvo, da je šel tudi nemški zunanji minister v Pariz, da o-sebno podpiše novo pogodbo. Ves čas od sklenitve frank-furtskega miru do 1. 1914. ni šel ne noben francoski zunanji minister v Berlin, ne noben nemški v Pariz. Politično in psihološki je bilo to nemogoče. Naj sledi končno Se zanimivo mnen j e trgovsko - obrtni Skega lista «Reforma», ki piše: «Kel-loggova pogodba je nadomestilo, ki ga daje ameriška republikanska stranka Evropi za Wilsonove ideale, ki jih ni hotela priznati. Namesto Družbe narodov postavlja washington-ska vlada svojo protivo.ino pogodbo. V Družbi narodov je i-mela vedno prvo in glavno besedo Anglija. S Kelloggovo pogodbo pa se ustvarja nova mednarodna formacija, v kateri bodo Zedinjene države vsemogoč-ne.»_ lmi\ ostaski majorja Del Prefrja ; prepeljani v Genovo Sprejem krste - Veličasten žalni sprevod po mestu GENOVA, 30. Genova je sprejela zemske ostanke slavnega letalca Del Prete-ja z velikimi častmi. Po mestu je bilo vse polno žalnih zastav in na ulicah je mrgolelo ljudstva. Po zidovih so bili nabiti številni žalni oglasi, cestne svetiljke so bile opremljene s Črnimi trakovi, prav tako tramvaji in javni avtomobili. Tudi konzulati inozemskih držav in inozemska trgovinska in industrijska zastopništva so izvesila zastave na pol droga v znak .sožalja. Prihod parnika «Conte Ros-so» je bil napovedan za li. uro, vendar pa so se že mnogo prej zbrali na nabrežju zastopniki oblastev, Irazna udruženja in velika množica meščanov. Parniku, ki je davi odplul iz Villafranke, sta prinesla pred Ventimiglio prvi pozdrav ruši lca «iMonsambano» in «Gur-tatone», ki sta ga potem spremljala do Genove. «Conte Kosso» na čigar krovu se je nahajala krsta z zemeljskimi ostanki Del Prete-ja, je srečal pred genovskim zalivom tudi prekooceanski parnik «Duilio», ki je v znak pozdrava ustavil stroje, dočim so se člani posadke razvrstili na krovu in pozdravili po rimljan-sko. Dva hidroplana — v enem se je nahajal drž. podtajnik v ministrstvu za aeronavtiko on. Balbo — sta krožila nad parni-kom «Conte Rosso» in metala cvetje na krov. Kmalu se je tema hidroplanoma pridružilo še osemnajst drugih letal pod De Pinedovim vodstvom. Na mostu «dei Mille» so čakal zastopniki oblastev, med katerimi je bil tudi brazilijski poslanik iz Rima. Nekaj minut po 14. uri je «Conte Rosso» pristal ob nabrežju. Stopili so takoj na suho on. Balbo, gen. De Pinedo in poveljnik Ferrarin, katerega so takoj pozdravili njegova sestra in zastopniki oblastev. Istočasno je bila izkrcana krsta z zemeljskimi ostanki majorja Del Prete-ja in položena na topovsko lafeto, pred katero so bili vpreženi trije pari konj. Oddelki letalcev in pristaniške rai'jce so v znak pozdrava sprožili tri salve, na vseh parnikih so turobno žvižgale sirene, množica pa je ginjeno pozdravljala. S tvoril se je nato žalni sprevod, ki je krenil proti mestu med črnim špalirjem meščanov. Poleg številnih vencev, spravljenih na sest ti vozovih, je bilo videti v sprevodu krasne vence Nj. Vel. kralja, on. Museolinija in taracilijskega poslanika De Po dveh urah je sprevod prispel na veliki trg «Verdi«. Sedem aeronavtičnih častnikov je dvignilo krsto z lafete in jo položilo na tla. Valpeti in trobentači is mesta Lucca, kjer se je bil Del Prete rodil, oblečeni v srednjeveške nošnje," so pozdravili krsto, ki je bila nato blagoslovljena. Dočim so oddelki vojaštva izkazovali voja&ke časti, je on. Balbo glasno zaklical ime velikega letalca. Oblasti in množica so odgovorili v zboru. Krsta je bila nato prenesena na postajo, ki je imela od znotraj vse stene pregrnjene s črno draperijo, in položena na visok katafalk, ob katerem stoji kot častna straža šest orožnikov v paradni obleki. Semkaj se je prišlo poslovit od pokojnika veliko število zastopnikov vojaških in civilnih oblastev. Še tekom noči bo krsta prepeljana v Lucco, pokojnikov rojstni kraj. GENOVA, 30. Brazilijski poslanik De Teffč je poslal načelniku vlade on. Mussoliniju in družini pok. majorja Del Prete-ja brzojavki, v katerih tolmači čuvstva sožalja Brazilije radi prerane smrti slavnega letalea. Manifestacije o Tirani Albanci htčtjo kralja TIRANA, 30. Včeraj so se vršile v mestu velike manifestacije za proglasitev kraljevine. Stvorila se je dolga povorka, ki je krenila po ulicah. Manifestacije so se ponovile pred parlamentom, pred vilo predsednika republike in pred italijanskim poslaništvom. Tu so manife-stantje vzklikali Italiji in Mussoliniju." Italijanski poslanik eomm. Sola se jim je zahvalil s:-kratkim govorom. Letalec Magdalena prispel v K£arsei!le MARSEiLLE, 30. Letalec Madda-lena, ki je dane« zjutraj odletel s svojim hidroplanom iz Ženeve proti Marseille-u, je danes popoldne ob 14. uri prispel semkaj. Pristal jo na pomorskem letališču v Ber-ru. Jez električne centrale se zrušil na Japonskem. - 3C človečkih žrtev TOKIO, 30. Pri električni centrali v Komore-u se je zrušil jez rezervoarja, v katerem se je zbirala voda. ki je gonila turbine centrale. Voda je odnesla 9 hiš, pogreSa se 30 oseb, ki so najbrž utonile. Vikar odnesel skedenj s tremi otreci MONTREAL (Kanada), 30. V pokrajini, ki se razprostira severno od Montreala, je silen vihar odtrgal lesen skedenj, v katerem so se igrali otroci, in ga treščil par sto metrov daleč Trije otroci so pri tem izgubili življenje. Razen tega je bilo ranjenih več oseb, med njimi 4 nevarno. Izdaten blagoslov GONZAGA, 30. V Monteggia-ni pri Gonzagi je 32-letna Lidija Gorni povila trojčke; dva sinčka in eno hčerko- Mati in novorojenčki se počutijo prav dobro. Član poslaništva republike Kolumbije v Rimu utonil pri kopanju VARNEMUNDE, 30. Včeraj zjutraj so nekateri ribiči našli truplo g. Ignacija Laga, člana poslaništva lepublike Kolumbije v Rimu, ki je dne 23. t. m. u-tonil pri kopanju. Požar uničil 30 pristav v Franciji CHAMBERY, 30. V kraju St. Juan de la Ville je sinoči izbruhnil požar, ki je upepelil 29 pristav, radi česar je 26 družin, obstoječih iz 105 oseb, ostalo brez strehe. Oblastva so poskrbela, da je bila podana pogorel-cem potrebna pomoč. Dva moška in bm ženska skuiajo preplavati Rrksvski preliv BOULOGNE SI R MER, 30. Tri-jo plavači, med njimi ena ženska, so se sinoči spustili v morje z namenom, da predavajo Rokavski preliv. Nemka Anny Wimmel je pričela svoj poskus ob 18.50 pri rtu Griz Nez; spremlja jo rHriSki Čoln v baje najdeni ostanki Amundse-novega letala «Latham 47». Ta vest pa ni še potrjena. Polarni raziskovalec Hoel, katerega so novinarja vprašali za mnenje, je izjavil, da se mui zdi malo verjetno, da bi morski tok zanesel ostanke letala proti Veste-raalenskim otokom, ker v tistem delu morja kroži tok čisto v nasprotni smeri, in sicer proti severu severo-vzhodu. Razen tega je tedaj, ko je «Latham 47» odletel proti Svalbardom, pihal veter od vzhoda. Fregatni kapetan Otto, ki je nameščen pri norveškem admiraljatu, je tudi izjavil, da je vest, ki jo je prinesel «Aftenposten», malo verjetna. Če pa gre vendarle za o-stanke Amundsenovega letala, potem je treba sklepati, da je letalo padlo v morje v bližini norveške obale. i f. U. Strašoa mM nad Menzo Devet človeških žrtev, kakih 150 oseb ranjenih - Ogromna škoda MONZA, 30. Včeraj popoldne je nenadoma zadivjala nad mestom in okolico strašna nevihta, ki je povzročila ogromno škodo in zahtevala tudi več človeških žrtev. Okoli 17.30 so se zgrnili nizko nad mesto gosti, temni oblaki in kmalu nato je nenadoma zarohnel silen vihar, ki ga je spremljala debela toča. Ljudje so začeli preplašeni begati po ulicah, ifičeč zavetja, medtem je vihar pričel svoje u-ničujoče delo; lomil je drevesa, odnašal polkna z oken, drobil šipe, trga.1 opeko s streh ter podiral vse, kar se je ustavljalo njegovi divji sili. V malo trenutkih so bile ulice posejane t opekami, vejami ter najrazno-vrstnejšimi predmeti. V primer, kako strašno je divjal vihar, za^-dostuje omeniti, da je v mestnem vrtu lomil stoletna drevesa ter jih zanesel po več sto metrov daleč. Pri mestni stolni cerkvi se je pod njegovim pritiskom zrušil kamenit stolpič, ki je treščil skozi streho katedrale v kapelico sv. Katarine, kjer se je razbil. Na pokopališču je vihar prevračal nagrobne spomenike ter podrl kapelico, ki ni bila še dograjna. Pri nekaterih tovarnah so se zrušili visoki dimniki in mnogim po-sopjem je vihar odtrgal strehe. Nevihta, ki je trajala samo kakih 15 minut, je imela tragične posledice; zahfte-vata '5® človeških žrtev, kakih 50 oseb pa je bilo nevarno ranjenih in so bile prepeljane v bolnišnico; stanje nekaterih ranjencev je smrtno nevarno. Razen teh je bilo lahko poškodovanih kakih 100 oseb, ki so jih ranili drobci šip, opeke in raznovrstni predmeti, ki jih je vihar raznašal vsenaokoli. Mesto nudi žalostno sliko, zlasti ponoči, ker je javna razsvetljava radi poškodb, ki so jih utrpele električne napeljave, ukinjena. Vihar je poškodoval tudi telefonske in brzojavne napeljave. Škoda je — kar je pač umljivo — ogromna. Najhujše so prizadete tovarne, katerih poslopja so močno poškodovana. Sinoči okoli polnoči sta prispela iz Milana tamošnji pod-prefekt comm Boltraffio in po-teštatov namestnik on. Torru-sio, ki sta v spremstvu zastopnikov lokalnih oblasti obiskala ranjence v bolnišnici. , Na Turškem se že uvaja latinica ANGORA, 30. Doba, potrebna za vpeljavo latinice namesto arabske pisave, ne bo tako dolga kot se je prvotno dozdevalo. Poučevanje la-linice v šolah uspešno napreduje in kmalu bodo ljudje po večini zmožni nove pisave. Predsednik republike že piše svoja pisma v latinici. Parnik s© je potopil PITSBURG, 30. Reški parnik «Aliquipha» se je prevrnil, ko je vonil po reki Ohio. Vzrok nesreče ni Še pojasnjen. Štirinajst mož do sad k e se pogreša. Letalska nesreča NEVV - YORK, 30. Iz Kierbesa poročajo, da so včeraj našli v tamošnji okolici letalo, s katerim sta g. Merrill, ravnatelj letalske službe na letališču Curtiss Field, in g. Ed-win Onde, ravnatelj letališča v Buffaiu, odletela v poiuleljek iz Buffala proti New Yorku in sta se medpotoma ponesrečila. Letalo je bilo popolnoma sežgano in poleg njega sta ležali trupli obeh 1 o talcev. «EDnrosz» v Trstu, ttae 31. avgusta nerlko zunanji jflinisrter Au&ten Chain beri ain je danes zjutraj odpotoval s svojo ženo m sinom iz Londona proti Li-i*erpoolu, odkoder bo odpotoval v Ameriko, kjer namerava prebiti .svoj zdravstveni dopust. Minister je bil videti jako slab; v obraz je bil bled in izmučen; hodil je s težavo, iako da sta mu sin in žena morala pomagati stopiti na vlak. CzroRI interoenclle o Sofiji po zatrdilih angleškega lista LONDON, 30. Diplomatični u-rednik «Daily Telegrapha« zatrjuje, da je dobil podrobnejše informacije o vzrokih angleške in francoske intervencije v Sofiji. Pravi, da se je intervencija izvršila na prošnjo s strani Jugoslavije, katero je podpirala Francija. Jugoslavija in Francija sta tako-le utemeljevali svoje stališče: 1) Radi spora, ki je izbruhnil v makedonskem odboru, bi bil nastop bolgarske vlade proti makedonstvujuščim olajšan; 2) če bi bolgarska vlada ne hotela nastopiti proti makedonstvuju^ ščim, bi bilo s tem dokazano, da je ona soodgovorna za njihova početja; 3) nastop proti make-donstvujuščim smatrajo za neobhodno potreben tudi bankirji, ki postavljajo to kot pogoj za dovolitev posojila Bolgarski; 4) razpustitev makedonskega od- bora je neobhodno potrebna za sklenitev sporazuma med Jugoslavijo In Bolgarsko, sporazuma, ki ga želita tudi Francija in Velika Britanija. PrnulUu dr PARIZ, 30. >«JournaI» poroča o presunljivem dogodku, ki se je dogodil v neki vasi v Wi.ini Viga. Pred kakimi 10 leti se je neki Emilij Pardinas, sin prip ros tega poljedelca, izselil v Argentinijo, kjer si je s pridnim delom pridobil lepo premoženje, a je pozneje radi raznih nesreč, ki so ga doletele, popolnoma obubožal. Nedavno se je Pardinas odločH, da se vrne v doi»o-vino. IVed kakim tednom se je izkrcal v Vigu, odkoder se je odpravil peš proti rojstni vasi, kjer je živela njegova mati, katera si je z denarjem, ki ga ji je bil sin svoj čas poslal iz Amerike, kupila lepo posestvo. Ker ga je bilo sram, da bi razkril matari, ki je medtem izgubila moža, svoje ubošt^o, se je Pardinas skril v gozdič blizu vasi in ponoči je skrivaj prihajal v hišo matere, kjer je v kuhinji pobiral o-stanke jedil, da bi botolažill lačni želodec. Toda vdova je kmalu zapazila da prihaja ponoči tuj človek v hišo, zato je ukazala svojim poslom, naj skušajo zasačiti neznanca. Neko noč je sama stala na preži, skrita za drevesom v bližini hiše. Kmalu je zapazila, da se nekdo previdno plazi proti kuhinji'. Meneč, da ima opraviti s kakim lopovom, je ustrelila s puško proti neznancu, ki se je zgrudil mrtev na prag hiše. Ko je nato pristopila bliže k mrtvecu, je z nepopisno grozo spoznala v njem svojega sina. DNEVNE VESTI Preiskave radi pežiga na Prošeku Kot smo poročali že včeraj, je uvedla tukajšnja kvestura pod vodstvom g. kvestorja samega obsežno preiskavo, da se izsledijo storilci zločinskega požiga LegiTiega otroškega vrtca na Prošeku. Varnostno oblastvo je ustavilo tekom včeraj šnjega dne številne sumljive o-sebo ter zaslišalo mnogo kmetov s Prošeka in bližnjih vasi. Aretacija jo bila odrejena proti sedmim osebam, izmed katerih pa sta bili lo dve pridržani v zaporu, medtem ko jih jo bilo ostalih pet po daljšem zasliševanju zopet izpuščenih. Kat poroča sinoćnji aPiccolo del-le ore 18», se zdf. čLa se do sinoči niso bili izsledili še nikaki sigurni podatki. Upa pa se, da bodo poži-gaJci čim prej identificirani. Preiskava se mrzlično nadaljuje. Praktična kmstijka šola v Pazina Prejeli smo: Praktična kmetijska šola v Pazinu, kjer se predvsem poučuje Živinoreja, stopi letos v novembru v IX. leto svojega obstanka. Naučno ministrstvo je povzdignilo Šolo v moralno bi-tje in ji dalo na razpolago obilno sredstev. Redni učni tečaj traja celo gospoda. sko leto, t. j. od novembra do oktobra naslednjega leta. Zavod pa ima poleg glavnega tečaja tudi priprarmi tečaj, v katerem se mladeniči pripravljajo za vstop v redni tečaj, in šo tretji dopolnilni tečaj. Predavanja se vršijo v pred-poldanskih urah in so razdeljena tako. da učenci rednega tečaja morejo m morajo obiskovati tudi nekatera predavanja pripravnega tečaja, da izpolnijo svoje znanje. Predavanja obsegajo sledeče predmete: 1) v pripravnem tečaju: jezik, nravnost, zemljepis, računstvo, zenrfjemerstvo in risanje, naravoslovje, splošno kmetijstvo. Čebelarstvo, sviloreja, telovadba, petje, verooauk; £) v rednem tehničnem tečaju: kmetijstvo, živinoreja, sirarstvo, sadjereja, vinogradništvo, prašičereja, perutninarstvo, kemija, knjigovodstvo. gozdarstvo, jezik in zgodovino, kmetsko zdravstvo, telovadba, petje in veronauk; 3) v dopolnilnem tečaju: One predmete, za katere ima gojenec posebno veselje in v katerih se hoče izpopolniti. V šolo se sprejemajo na podlagi sprejemnega izpita samo kmetski sinovi iz Julijske Krajine, ki so končali ljudsko šolo in 16. leto starosti. Isto velja tudi za zunanje gojence, za slušatelje in praktikante. Vsi mladeniči, katerih sta-riši ne živijo v Pazinu, morajo stanovati v zavodu. Za notranje gojence je v šolskem zavodu na razpolago 30 mest, in sicer: a) 12 brezplačnih b) 18 takih, za katera se plača vnaprej po 120 lir mesečno. Mladeniči, ki se želijo vpisati, morajo vložiti prošnjo čim prej, a najkasneje do 31. oktobra t. 1., katera naj se pošlje v priporočenem pismu na naslov: Ravnateljstvo praktične kmetijske šole, Pisino, Istria. Prošnja mora biti podpisana od načelnika občine in opremljena s sledečimi prilogami: odpustnico iz ljudsko šole, domovnico, rojstni list spričevalo o zdravju, spričevalo o dobrem nravnem in političnem obnašanju, ubožni list (samo pri prošnjah s katerimi se prosi obenem tudi za brezplačno mesto). Vsi, ki bodo sprejeti v šolo, morajo plačati vnaprej v dveh obrokih 100 lir za nabavo šolskih potrebščin ter za orodje, ki postane na koncu tečaja gojenčeva lastnina Vsak gojenec ima stanovanje in hrano v zavodu in mora biti preskrbljen s potrebno obleko in perilom, a poleg tega mora prinesti s seboj vsaj dva para rjuh, en pokrivač, dve blazini in štiri brisal-ko. Tisti, ki bodo sprejeti, dobijo pravočasno poziv, naj pridejo v šolo. Za natančnejša navodila naj se prizadeti obrnejo na ravnateljstvo šole v Pazinu. PREBIVALSTVO ITALIJE V PRVI POLOVICI L. 1926 Te dni so bili objavljeni podatki o rojstvih in smrtih, ki so bile registrirane v Italiji v prvi polovici letošnjega leta. Od januarja do konca junija se je rodilo v kraljevini 576.331 otrok napram 587.702 v odgovarjajoči dobi lanskega leta. V prvi polovici letošnjega leta se je torej rodilo za okoli 11.000 otrok manj nego lani v enaki dobi. Na drugi strani pa je umrlo v prvih šestih mesecih letošnjega leta manj ljudi nego v odgovarjajoči dobi lanskega leta, in sicer letos 314.388, a lani 332.935 oseb. Prebitek novorojenih nad u-mrlimi je torej znašal v omenjeni dobi 262.608 duše napram 254.769 v prvi polovici lanskega leta. Demografzčno vprašanje, kot gm je opredelil za Italijo načelnik vlade, ima torej vedno isti dve strani, ki določat«, tudi smer tozadevne propagande in delovanja: na eni strani preprečevati hotno zmanjševanje Števila rojstev in pospeševati gibanje za večjo plodovitost, na drugi strani pa bramti življenje proti smrti. V obeh smereh so se dosegli že znatni uspehi. TRŽAŠKI BLAGOVICI TRG 29. avgusta 1928. Trg je vedno nespremenjen. Je še dokaj dober in tudi živahen v kupčijah. Vendar se pa pričakujejo v najkrajšem času spremembe, ker po zadnjih deževjih jesen siH •z mogočnimi koraki v deželo in seveda tudi na trge. Zadnji cenik je bil sledeči: Zelenjava: česen 120^150 za sto t; rdeča pesa za kuho 160—000; navadna bela pesa 80—160; korenje 130; navadno belo zelje 100—120; male kumare 50—200; čebula 30— 60; večje kumare 60—70 fižol v stročju 240—300; fižol v stročju za luSčenje 330; ločake 150—280; rde>-če zel ena paprika za kuho 100— 1-60; krompir 50—65; veliki poper 120—180; paradižnik 50—150; radič 160-400; radič za kuho 40—150; sprnača 100—300; mali fižol v stročju 340—500; buče za kuho 60—280; malancane 80—180. Sadje: fige 50—110; indijske fige 80; limone 80—100 lir za zaboj; jabolka 100—160; hruške 80—280; breskve 100—400; melone 12fr—280; češplje 40—120; «amoli» 250; grozdje 100—360. Cene brutto per netto. V razprodaji na drobno so cene za. 20% višje. Trfevina z lubenicami (anguri-jami) je v Trstu v polnem razvoju. Na trgu jih je zelo mnogo in držijo ceno 50—60 lir za kvirrtal. So pa tudi še bolj po ceni. Zdi se, da so lubenico v teh dneh dosegle višek. Kočljiv trenutek je došel za češ-pije. Došel je čas, ko si skrbne mamice vsako leto nabavijo primerno količino tega sadja, da si pripravijo za zimo konzervo, ki jo Čehi v nekoliko spremenjeni obliki imenujejo «pevidel». Skoro vsako leto ta pojav da trgu izredno živahno sliko. Letos tega ni. Vsaj v obsegu, kakor druga leta ne. Temu je kriva kakovost in na drugem mestu cena češpljam. Sadje, ki bi v ceni dovoljevalo nakup v primerni množini, jo skrajno potrebno, ako se skrbna gospodinja hoče fzogniti neprimernim stroškom za nabavo sladkorja. Gospodinje sicer upajo na zboljšanje položaja toda upanje gotovo ni utemeljeno, ker v naših krajih češplje zgodaj zonfe in so torej že dosegle, kar so mislile. Uvoženo sadje te vrste pa ne bo nikakor nižje v cenah. Sploh bo letos malo sadja ugodnega za vkuhavanje. Vzrok tiči v suhem poletju, ki je v-zelo sadju le nekoliko mokrote, tako da je sadje sedaj precej vodeno. Isto je z grozdjem, ki pa — edino — izenačuje to pomanjkljivost v kakovosti s primerno nizkimi cenami. Uvoženo grozdje boljše vrste je precej dražje od domačega Sadni del trga bo na višku v prvi polovici septembra. Spremembe bodo večinoma količinske, kajti dvomljivo je, da bi se kakovost blaga, ki ima še priti na trg, za mogla v bistvu razločevati od kakovosti blaga na trgu. toliko bolj, ker vremenska predvidevanja pravijo, da gremo nasproti zelo deževni dobi, ki bo pomenila zastoj v Borenju in nevarnost, da sadje lahi&o-«ačne g niti. Sicer pa — bomo videli.. Rojstva, smrti In peroke w dne 29. avgusta 1928 Rojeni: 3; umrli: 7; poroke: 4. Iz tržifttfii živgenfe Motorno kolo trčilo s avtom 32-1 etni Angelo Moro sani, doma iz Milana, so je včeraj mudil v naših krajih. Z avtomobilom M122328 se je peljal iz Sežane proti Gorici. Nsa ovinku, ki ga cesta napravi pri cerkvi v Križu, pa mu je nenadoma privozil naproti s svojim motor nim kolesom 25-letni Ivan. Volk, doma iz Štorij hiš. štev. 54. Ker sta vozila s precejšnjo naglico, se nista mogla drug drugemu ogniti in Volk je s silo zavozil y levo stran avtomobila. Morosini je avtomobil u-stavil in dvignil Volka, ki je bil padel s koiesa in se pri tem močno poškodoval, ter ga prepeljal v tržaško bolnišnico. Službeni zdravnik ga je pregledal in ugotovil, da si je zlomil levo nogo. Sprejet je bil v IV oddelek in se ito moral zdraviti šest ali sedem tednov. Z drevesa Jo padel 11-Jetni šolarček Avgu&S Bitež-nik, stanujoč na Kjadinu Ste v 688 se je včeraj popoldne g ral na dvorišču svoje hiše. Med drugim se je spravil tudi na neko drevo in se pričel zibati na veji. Pa se je veja nenadoma zlomila in dečko je treščil na tla. Na njegovo vpitje mu je prihitela na pomoč mati, ki je dala poklicati zdravnika rešilne postaje. Zdravnik je ugotovil, da si je fant zlomil levo nogo; zato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti v X. oddelku. Na đaln se je poškodoval 20-1 etni mehanik Bruno Tur k, stanujoč v Lonjerju hiš. štev. 251, je včeraj popoldne skupno s svojim 27-letnim bratom, J ustom popravljal vodnjak na IriSnem dvorišču. Ker je imel izvršiti neke popravke na vodnjakovem dnu, se je dal, privezan na vrv, spustiti na dno. Ko se je tako spuščal se mu je zapičil v nogo jekleni kavelj, ki je bžl pritrjen na vrvi, in ga močno ranil. Brat, ki je držal vrv, ga je koj povlekel iz vodnjaka in ga pOr-peljal v tržaško bolnišnico. Tukaj »o ga pregledali in ga pridržali v X. oddelku, kjer se bo moral precej časa zdraviti. Nezgoda v plavžih Celestin Mirošič dvainddvajset-letsi delavec, stanujoč na Vr-deli štev. 831, je zaposlen v ške-denjskih plavžih. Včeraj popoldne se je nahajal v skladišču materijala, kamor je bil šel po težko železno kolo. Ko je kotalil pred seboj kolo, se je to nenadoma prevrnilo in mu padlo na desno nogo. V mestni bolnišnici, kamor je bil Šel iskat pomoči, so mu ugotovili težke poškodbe na nogi', z morebitno -zdrobitvijo kolena. Sprejet v X. oddelek se bo moral zdraviti dober mesec dni. Po stopnicah Jo padel Aleksander Lenghi, star 74 let, stanujoč v Vicolo S. Chiara štev. 7, je stopal včeraj popoldne po stopnicah svoje hiše navzdol. Nenadoma se mu je izpod drsni lo da je padel na tla in se pobil po čelu. Sostanovalci, ki so mu priskočili na pomoč, so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v X. oddelek. Oko si je ožgala 35-letna Emilija Bratoš, stanujoča v ulici della Guardia štev. 25, je zaposlena v skladišču gob v ulici Apollonio štev. 5. Včeraj popoldne je čistila neke gobe s solitmo kislino, pri tem pa ji je prišla kaplja kisline v oko, da jo je pričelo močno žgati. Odpravila se je koj v mestno bolnišnico, kjer so ji oko iz-prali, tako da je lahko 5e tekom večera odšla domov. Pade s strehe in si zlomi roko 9-Ietni šolarček Svetozar Godina, stanujoč pri Sv. M. M. Spodnji Štev. 620, se je včeraj popoldne i-gral z drugimi fantiči na dvorišču svoje hiše. Ko se je nahajal na strehi neke lesene zgradbe pri hiši, se mu je izpoddrsnilo, da je padel z višine kakih štirih metrov na tla. Domači, ki so mu prihiteli na pomoč, so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da si je Svetozar zlomil levo roko, Ko so ga pa obvezali, je zapustil bolnico, ker se bo zdravil doma. Vesti z Goriškega Goriške mefline vesti Komisije M zheljšanjo kobscttke okolice Te dni si je tozadevna komisija ogledala kobari-ško okolico z namenom, da jo «boljša in dvigne na ta način produktivnost na Kobari-škem. Komisija je bila sestavljena iz gg. inž. Pedeja, ing. Tonizzo. dr. Carrerija, ing. De V ar da, dr. Marsa-sana, g. Juretiga in dr. Randija. Birma v komenskom dekanata V komenskem dekanatu se bo vršilo birmovanje, ki ga bo delil prezviŠeni goriški knez in nadškof Sedej —■ v sledečem redu: V Ri-hemberku 2. sept., v Šmarjah 3. sept.; v Branici 4. sept. dopoldne, v Gaberjah pa popoldne; v Štjaku 5. sept., v Kobjeglavi 6. sept. dopoldne, v Štanjelu pa popoldne, v Komnu 8. sept., v Gorjanskem 9. sept. dopoldne, popoldne pa v Ve-likem dolu; v Pliskovid 10. sept. predpoldne, popoldne pa v Gabro-vici; v Škrbini 11. sept., v Temnici 12. sept. dopoldne, popoldne pa na VojSČid Škofa bo spremljal stolni dekan msgr. Valenčič. Goriški gasilci odšli v Tvtrin V sredo zvečer je odšel oddelek goriških gasilcev pod vodstvom ing Del Nerija v Turin, kjer se bodo udeležili mednarodnega gasilskega tečaja, ki se vrši od 30. t. m. pa do 6. septembra. Nova maša v Velikih Sabljah na Vipavskem Dne 2. septembra t. 1. bo bral ob 10. uri dopoldne v Velikih Žabljah na Vipavskem novo mašo tamošnji domačin Venceslav Vrtovec o. Družbe Jezusove. To bo gotovo slovesen dan za vse Velikožabelj-ce, ko bo njihov rojak daroval svojo prvo mašo. Venceslav Vrtovec — kot poroča «Goriška Straža«, ki prinaša zgoraj omenjeno vest, je bil gojenec goriškega deškega semenišča Leta 1914 je dovršil z odliko goriško gimnazijo in se mislil posvetiti duhovskemu stanu. Toda prišla je svetovna vojna, ki je tudi njega povlekla v svoj krvavi vrtinec. Vrtovec je bil nadporočnik pri zra-koplovcih ter bil v zraku hudo ranjen. Zdravil se je v ljubljanski bolnišnici in v bolniku je vedno bolj dozorevala misel, da bi se posvetil duhovskemu stanu. Želja se mu je izpolnila. Cirkus Klm*sky Kot smo že omenili, je dospel v Gorico svetovno znani cirkus Klud-sky, ki je imel včeraj in v sredo že tri predstave. Nastopa veliko zverin, levov, tigrov, medvedov, kamel, slonov in konjev. Cirkus nudi vsestranski užitek. V Gorici ostane do nedelje. Predstava se prične vsak večer ob pol devetih — pa tudi popoldne. Travo so žele V goriško bolnišnico se je morala pri*i zdraviti 15-letna Alojzija Zgubin. ker se je urezala v levo roko s srpom, ko jo žela travo. Deset dni se bo morala zdraviti. TCLBUN Z gimnazije Ravnateljstvo tukajšnje gimnazije sporoča, da morajo oni, ki hočejo v jesenski seeoni delati sprejemni izpit v prvo gimnazijo, pri-vatisti izpit za vstop v IV. gimnazijo ali v prvi licej — kot tudi vsi drugi, ki hočejo delati vsposoblje-nostni izpit -za kak drugi razred, predložiti najkasneje do 2. septembra t. 1. na ravnateljstvo šolo prošnjo opremljeno s potrebnimi dokumenti, ki so sledeči: 1) rojstni list (pravilno ti vero v-ljen), 2) identitetno izkaznico oziroma temu odgovarjajoč izkaz, izdan od kompetentne oblasti. 3) eventuelni šolski izkaz, 4) Potrdilo o cepljenih kozah, 5) dokumenti, iz katerih je razvidno, da se je plačala taksa (sprejemna taksa za I. licej tir 150. Za pripust v različne gimnazijske razrede L 50, za II. licej L 100). Takse se plačajo potom poštne nakaznice, nastavljene na Tolminski registerski u-rad. So oproščeni od plačevanja taks: vsake vrste vojne sirote; otroci o-nih družin, ki prebivajo v pokrajinah, naznačenih v kr. odi. zak. iz dne 7. januarja 1926 št. 135. K sprejemnim izpitom za v prvi razred gimnazije so pripuŠČeni oni ki v letu 1928. končajo deseto leto svoje starosti. Vsi jesenski izpiti sprejemni kot vsposobljenostni, se prično 17. septembra t. 1. po redu, ki je izpostavljen na šolski deski. IDRIJA Skoro živa zgorela Težka nesreča se je zgodila te dni v Spodnji Idriji. Zahtevala je mlado žrtev, komaj 5-letno deklico Ivanko Gnezda. Ko se je ta namreč približala ognjišču, na katerem je gorel ogenj, se ji je vnela obleka in otnočiček je pričel — takorek<^*! -goreti. Dasi 90 nekateri neerreA> kmalu zapazili in dekletce s plahta pogrnili in tako ogenj na nji zadušili, je vendar petletna Ivanka —• prenošena v bolnico — kmalu na ta izdihnila. Oblasti sedaj raziskujejo, ako so starši za nesrečo odgovor-' ni. i' ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabno Marile izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Salvadori za tolažbo tekom bolezni, trsteniški godbi in barkovljanskim pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem in nosilkam cvetja in vencev in vsem onim blagim osebam, ki so prihitele od blizu in daleč, da spremijo pokoj ni c o k večnemu počitku. TOST -TRSTENIK, 30. avg. 1928, Žalujoči družini PETELIN in ŠKERL. Tablice ASPIRINA se morajo namočiti v kozarcu vode, da zadobijo hitrejšo in in popolnejšo učinkovitost. Pristne tablice Aspirina so neprekosljive proti glavobolu in zobobolu, rev-matizmu, bolečinam v sklepih, prehladu, protinu, živčnim boleznim itd. Pristni izdelek nosi zelen ovitek s križem Bayer. dvokat Dr. H. Okretič se je preselil s svojo pisarno v Via Valdirivo 30, II. rcgUiieTtBa m drug a z om«|. porofttvom uraduje v lastni hiši Ufa Torre blanca 19. L Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in Jih obrestuje po 4% Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun In jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8'50 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah Je urad zapri. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: ~ = Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V« (178) — Oprosti, draga Vilma, za besede, ki ti jih bom rekel, toda tako mi veli čast, — je tiho, toda odločno začel. — Vem, da me ljubiš'; globoko sem ti hvaležen za ljubezen in tvojo skrb xame, ki je nisem vreden, ker te ljubim samo kakor sestro: vsako drugo čuvstvo je v meni VHmio. Nikoli več se ne oženim, k?r ne maram one-arečiti one, ki bi postala moja žena. Ti, Vilma, si ▼redna polne ljubezni in jo najdeš, o tem sem uverjen. Mene pozabiš in tedaj nastopi trenotek, ko porečeš: Hvala ti, Egon, da nisi izrabil moje sl«a>asti in nisi napravil Iz mene samo gospodinji brez ljubezni — To, kar se ti v tem trenotku EdS sreča, bi se izpremenilo y pravcati pekel; za fctnjžko je prehudo, da jo ljubljeni človek samo ljubiti pa ne morem več, Milica je odnesla b eeboj moje srce. Delal bom in sčasoma pridem do duševnega ravnovesja; toda jaz moram biti sam m nimam pravice prikovati k sebi drugo bitje. Vilma je poskočila in njeno bledo obličje so pokrile rdeče pege. — To je torej tvoj odgovor? — je rekla s pridušenim, pretrganim glasom. — Ti me odbijaš zaradi one pritepenke, ki si jo privlekel iz Rusije? In še vedno ne moreš pozabiti te pustolovke, ženske brez načel in poštenja, ki ti je zastrupila življenje in te privedla do samomora? Ne moreš je iz-ruti iz svojega srca? Zaradi nje ne moreš vzljubiti druge, ki bi bila tvoja sužnja in tvoja z dušo in telesom? Mene si zapostavil tej vlačugi, ki te je varala in te končno zapustila? Grof je vstal, velika guba mu je legla na čelo, a glas mu je zvenel jezno in strogo. —- Nikomur ne dovoljujem, — čuješ, slabo govoriti o Milici. Ona me ni varala ne izdajala, ker ni sposobna laži- Naju so ločile nesrečne okolnosti, toda jaz cenim v njej samostojnost nazorov in ponosno, Čisto dušo, ki mi je bila vedno odprta knjiga. Tudi moram reči, da si nisem nikoli želel za ženo sužnjo, in dasi je v človeškem življenju poosebljena čednost lepa, — vendar mi je vse to nezadostna m iaz imam raiši Miiičine nedostatka in muhe. Ko je videl, da je Vilma prebledela in se opotekla, je nadaljeval z mehkejšim glasom: — Oprosti, da ti moram govoriti take bridke resnice. Nikdar bi tega ne napravil, če nisi sama izzvala tega pogovora; toda hotel sem z enim mahom odločiti zadevo, da si ne bi delala upanj, ki se ne morejo izpolniti. — O! Jaz sem te razumela, — je vzkliknila Vilma vsa iz sebe. — Ti še upaš, da se vrne? Toda zaman se tolažiš s tem upanjem: meni je znano, da se poroči s Rromskim... — To sem vedel, — jo je ukazovalno prekinil grof, — toda ali ni to vseeno? Milica je zdaj prosta in se more poročiti, s komur hoče. Ravno tako je z menoj. Prost sem in želim tak ostati. Tvoje besede dokazujejo samo to, s kako težavo kažeš svojo pohlevnost, ko si ljubosumna in zahtevaš to, do česar nimaš najmanjše pravice. Kaj bi še le bilo, če bi imela kakšno pravico do mene? Namesto da se poganjaš za nemogoče, bodi razumna, Vilma, in ne odbijaj sreče? Vem, da te doktor Roden ljubi, in on je pošten človek, z vsemi umskimi in srčnimi lastnostmi, ki morejo osrečiti žensko. Vzemi ga in nove dolžnosti ti vrnejo mir, a mož izleči tvoio dudo. Vilma je postala zbadljiva. — Prosim te, da ne skrbiš za mojo srečo, so že sama zanjo pobrigam 1 A ti, brezumnež, ostani zvest svoji «kozakinji» in objokuj jo do smrti; ona sama me bo maščevala in dokaže vso «neodvis-nosU svojih nazorov. Njena «čistost» ti pripravi dar, ki ti ga ne zavidam, toda ne maram si kvariti veselja, ki ga daje prijetno presenečenje, — je zavpila Vilma in kakor strela švignila iz sobe. Skozi okno je grof videl, kako je stekla % mostovža, se vrgla v svoj koleseJj in odhitela po hrastovem drevoredu; v naglici je celo pozabila! svoj klobuk. Ko je sestričin koleselj izginil V daljavi, jo* olajšano vzdihnil in zaničljiv nasmeh mu je šel preko obličja. — Usoda je norčava! Daje človeku to, čosar ne mara, odvzame mu pa, po Čemer hrepeni, — jo zašepetal in sedel v naslanjač. — Vilma me moleduje za ljubezen, Milica pa jo tepta z nogami; moje srce se izčrpava od hrepenenja po oni, ki me je zavrgla, a odbija ono, ki me obožuje. Toda kaj je mislila z namigovanjem na neko presenečenje, ki bo bržkone zame neprijetno? 2e zopet kakšno umazano obrekovanje, ki mi ga predloži o pri« me mi prilik t.