872. štev. V Ljubljani, četrtek dne 21. maja 1914* Leto III. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“. „DAN“ izhaja vsaki dan syutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravnistvu. ::: Telefon številka 118. :: mmmm Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža46. Posamezna stev. „D«eva“ sl*j?e 6 7ic.; ravuu toliko posamezna številka „Bodcče Neže*. «! Uredništvo in ujiraviastvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. d; Dopisi se poiiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. a: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: a: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .■» Dolgo vprašanje— kratek odgovor. Hrvaščina in slovenščina pred okrajnimi sodišči v Trstu. »Slovenski Pravnik« je v zadnji številki priobčil sklep e. kr deželnega sodišča v Trstu z dne 18. decembra 1913 glede rabe brvatskega jezika pri okrajnih sodiščih v Trstu, Ta ou-locba jc iz več ozirov zunimivu, zuto priobčujemo iz njenih razlogov nekatere misli. Dosedaj so bili pripuščeni pri okrajnih sodiščih v Trstu samo slovenski, italijanski in — seveda — tudi nemški jezik. Z ozirom na to prakso je okrajno sodišče za civilne zadeve v Trstu s sklepom z dne 5. decembra 1913 zavrnilo hrvatsko pisano tožbo Antona Orlanciča iz I u-liševice, češ, da hrvatski jezik ni pri tem sodišču navaden jezik. Zoper ta sklep sc je Orlančič pritožil i„ je deželno sodišče v Trstu njegovemu rekurzu ugodilo ter je ukazalo prvemu sodišču, da mora razpravljati o tej hrvatski tožbi. V razlogih izvaja deželno sodišče, da civilno-pravdni red nima nikakc določbe glede uporabe jezika na sodišču. Tozadevne ministrske naredbe iz leta 1861. in 1866. pa ukazujeio, da se Imajo pri sodiščili na Primorskem, kjer prebivaio tudi Slovani, sprejemati in reševati tudi slovanske vloge. Pod slovanskim jezikom pa je razumevati na Primorskem slovenščino in hrvaščino. Slovenski in hrvatski jezik se skoro nič ne razlikujeta drug od drugega. Kdor razume slovenski jezik, razume brez vsake posebne tež-koče tudi hrvatski jezik in obratno, tako da smatrajo nekateri v jezikovnem oziru ta dva bratovska jezika za eden in isti jezik. Na vsak način pa je smisel tozadevnih jezikovnih riareclb ta, da se olajša strankam uporaba njihovega Ježika pri sodišču in se jih oprosti vsakega nepotrebnega zavlačeva- nja' Tako razlogi deželnega sodišča v Trstu. Dve okohiosti ste, ki jih je treba tukaj pred vsem poudariti. Prvič, da je tako visoka instanca, kot je deželno sodišče v Trstu, slovesno izjavila, da sta bratska jezika slovenski in hrvatski kakor en in Isti jezik, da sta oba jezika v celem Primorju enakoveljaviia. Drugič, da je jezik pri sodišču samo sredstvo, ki se ga poslužujejo stranke pri sodišču, samo sredstvo In da se mora v jezikovnem oziru pripustiti strankam kar največ svobode in se jim zaradi jezika ne sme delati težav. Oba nazora sta tržaškemu deželnemu sodišču v veliko čast. Odkrito se priznava enotnost jugoslovanskega jezika in pravilno sc poudarja prva naloga sodišča, iskati ljudstvu pravico, ne pa jih zaradi jezika šikanirati. To sodbo naj bi prebrali vsi tisti koroški In štajerski sodniki, ki delajo slovenskemu ljudstvu sitnosti zaradi jezika, disciplinirajo njih zastopnike in skušajo kar najbolj utesniti pravice slovenskega jezika. Prebral bi naj jo pa tudi ljubljanski Sturm in si jo za klobuk vtaknil. Tako govore pravi, neodvisni sodniki. Zavedajo sc enotnosti jugoslovanskega naroda, zavedajo se pa tudi, da imajo služiti samo iskanju pravice in se nad jezikom nič ne spodtikajo. Ako bi se mogli avstrijski uradniki dvigniti na visoko stališče tržaških sodnikov, bi bilo jezikovno vprašanje pri avstrijskih državnih uradih hipoma rešeno. Štajersko. Slivnica pri Mariboru. (Povozilo ga je.) Minolo soboto je šel po-setnik Marinič v mesto kupovat gnoj. Ker je bil zelo pijan, je pustil nazaj grede vprego — dve kravi in enega konja — pod varstvom svojega I31etnega sina. Ta je, neznano kako, prišel pod voz in obležal nezavesten. Stari Marinič ga je našel pozneje na cesti in ga naložil na voz, a ga ni peljal talčoj domov, marveč najprej na njivo. Nezavestnega dečka je pustil na mokri zemlji eno uro. Prišedši domov, tudi ni poklical, zdravnika. Fant je še istega dne ob 7. uri zvečer umrl. Starega so naznanili sodišču. Maribor. (Nemški mob grozi.) Od več strani se nam javlja, da nemška fakinaža v družbi nemškega di-jaštva in drugih nestrpnežev grozi z raznimi ekscesi v bližnji bodočnosti. Ker poznamo naše ljudi someščane, opozarjamo pristojne oblasti, da pra- vočasno ukrenejo vse potrebno, če ne bodo one odgovorne za vse. Naše rojake pa prosimo, da nam vsak tak slučaj groženj takoj naznanijo, da bo v slučaju vse pripravljeno. Vransko, Posestniku T. Blazniku je nekdo kradel denar, a tatu ni mogel izslediti. Tudi 12. t. m. mu je izginilo 20 K gotovine. Orožniki so zaprli pri Blazniku uslužbenega Ferdinanda Turnška, ki je osumljen tatvine. Arna vas. (Nasilnež.) Januarja meseca smo poročali, da je neki Pečnik s kamenjem razbil okna posestnika Tratnika. Vsi v stanovanju bivajoči so bili vslcd tega v veliki nevarnosti. Pečnik je bil takrat obsojen na dva meseca ječe. Ko so ga 10. t. m. izpustili iz celjskih zaporov, se je vrnil in znova pobil Tratniku par oken ter tega samega hotel s kolom pobiti, ko se mu je pokazal. Tratnika je rešil beg. Pečnik je tudi zbežal, pa so ga kmalu zopet vlovili in oddali sodišču. Celje. (Oropal ga je.) 15. t.^ m. je popival uradnik neke tukajšnje firme A. J. Pridružil sc mu je že par-krat predkaznovani Iv. Kralj. Ko se ga je J. dobro navlekel, ga je Kralj zavlekel v nek kozolec in ga okradel. J. je zmanjkala ura in ves denar. Dan na to so Kralja izsledili. Celje. (Nevaren tiček.) 2c nekaj dni se je potepal brezposelni pekovski pomočnik Tone Planinc po okolici in igral »Mico Kovačevo«. Končno je Se ogoljufal delavca terjava za 40 kron, dokler ga na vse zadnje niso vtaknili v špehovko. Zopet nemško podjetje faliralo. Graška občinska uprava je pred leti napravila »urad za živila«, po naše konzum. O tem podjetju so govorili, da daje na leto debele tisočake dobička. Kljub temu je moralo mesto vsako leto doplačati tisoče,' v tr.eh letih 28.511 K. Končno pa so prišli pri zadnji reviziji na sled še velikim poneverbam. Prodajalka Scheiflin-ger jc poneverila do 15.000 K! Vsa zadeva pride pred sodišče. To je zopet dokaz, kako slabi gospodarji so Nemci, bodisi tu, bodisi tam. Fala ob Dravi. Med tukajšnjimi delavci raznih narodnosti vlada dokaj napeto razmerje. Zlasti med Slovenci, Hrvati, Nemci itd. na eni ter Italijani na drugi strani. Nek delovodja — Italijan, odpušča iz službe brez povoda delavce imenovanih narodnosti, ako se priglasi za delo kak polentar. Oni umor Italijana, o kojetn smo nedavno poročali, jc bil zgolj posledica tega zapostavljanja. Pozivamo podjetje, da tudi v tem oziru napravi red in prepreči nadalj-ne nesreče, ki bi se že lahko izcimile iz te napetosti. Goriško. Čisti dobiček goriškega cvetličnega dneva znaša 2135 K, kar je za goriške Slovence razveseljivo dejstvo. Cvetlični dan pa je tudi jasno pokazal, kako potrebna je edinost v vsakem oziru, če hočemo v resnici napredovati na celi črti. Gorica. (Aretacija.) Zaprli so nekega Uršiča radi tatvine. Avtoinobilna zveza med Gorico in Červinjanom se snuje. Poštna uprava ni voljna posluževati se te zveze, ker jc premalo prometa. Gorica. (Spozabil se je.) Neki Josip Battig je prišel v pondeljek v laško banko v ulici Municipio, kjer je ukradel ročno torbico, v kateri pa je našel le eno krono. Pri izpraševanju je rekel, da je želel govoriti z ravnateljem banke, pri čemur sc je tako spozabil, da jc vzel s seboj ročno torbico. Laški republikanci so imeli zadnjo nedeljo shod v Bolonji, kjer so govorili razni republikanski govorniki proti nacionalizmu, ki je pa že tako razširjen v Italiji, da ga ni mogoče več omajati. Tudi »Soča« je začela objavljati ostre članke, v katerih opominja Avstrijo. naj spremeni svojo politiko na jugu. Merodajni krogi naj bi upoštevali naše klice po pravici! Gorica. (Izpred sodišča.) Josip Turk, katerega so zaprli zaradi ponarejanja delavske knjižice, je bil vsled pomanjkanja slabih namenov oproščen. Štefan Blažič iz Opatje-sela jc bil radi ponarejenega orožnega lista obsojen na 10 K globe. Josip Mohorič iz Idrije je bil radi tatvine obsojen na 11 mesecev ječe. Čudno ravnanje. Kakor smo poročali. jc prinesel sam oče Guštin iz Solkana svojega sina, ki si je pri padcu zlomil roko, v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Tam je ležal deček par dni. Ko je prišel zopet oče, so mu rekli, da sin nima zlomljene roke. Nato ga je oče odvedel v žensko bolnišnico, kjer so dognali, da je roka v resnici zlomljena. Ni čudno, zakaj se bolniki ogibljejo bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici. Sicer pa bomo poročali, kdo je pravzaprav kriv tega ravnanja. Gorica. (Državni kolodvor.) Kakor poročajo, so Nemci dobili v nedeljo zvečer nekega dečka, mu naložili rože v košek in ga poslali na peron prodajat cvetlice za Nemce. Stvar so naši ljudje takoj naznanili in vsega je bilo kmalu konec. Kaj neki mislijo ti priseljeni Nemci? Njihovo vedenje v našem mestu jc res že nesramno. Razburjenje v Italiji. Napolski prefekt Sorge jc bil odstavljen, ker je pripustil, da je dijaštvo razgrajalo pred avstro-ogrskim konzulatom. Prebivalstvo je precej razburjeno, časopisje pa poroča, da je storila to vlada zgolj zaradi tega. da pomiri Avstrijo. Na njegovo mesto je prišel neki Menzinger, domačin. — Temu možu pač ni znano, da imamo Slovenci pisatelja z njegovimi menom! Tržič. Tu i ameravajo sezidati tvornico za čiščenje riža. Opozarjamo slovenske delavec, da se oglasijo na pristojnem mestu, da jih ne izpodrinejo Lahi, ali pa celo »regnikoli«. Gorica. (Zavednost.) K tej notici bodi pripomnjeno, da jc poročevalec pač videl strešice nad imeni trgovine Kerševani in Čuk par dni, kar naenkrat pa so izginile. Vsakdo, ki ne ve, kaj drugi namerava, bi mislil, da so sc strešice odpravile iz povsem drugih vzrokov, kakor jih pa navajata gg. Kerševani in Čuk. In res vsakdo ki jc videl to, je sodil v tem zmislu. Na drugo pa izključno ne odgovarjamo! Se razume, da naš list priporoča vse narodne trgovce v Gorici. V pisarni. 7 mr/m g Gospod inšpektor; »Vi ste železniški uradnik?« Uradnik: »Da.« Gospod inšpektor: »Koliko let ste pa že prekladali vreče?«------- Tržič. Zadnja »Rocca« napada na zelo nesramen način tržaške in goriške Slovence. Članek je napisal sam tržiški župan dr. Rebula, ki je znan po svojem ostudnem sovraštvu do Slovencev. — Skrajni čas jc, da se preskrbi slovenska šola v tem fanatičnem kraju. Slovenski otroci morajo obiskovati laške šole, kjer se vzgajajo za prave janičarje. Upamo da se že to jesen kaj ukrene za slovenske otroke! Tržič. Občinski svet je skleni!, da sc popravijo razvaline gradu »Rocca«, ki jc star spomenik minulih časov. Drobtine. Da sc jc oglasil nekdo v imenu narodnega ženstva v Gorici in potrdil mojo pritožbo nad pretiranimi cenami nekaterh tuk. slov. trgovcev, me samo veseli, ker more več takih pritožb naposled vendar kal žaleči. Gospodje trgovci, upoštevajte torej te blagohotne glasove! — Cvetlična dneva sfta, kakor čujem, dobro uspela. Povedati pa je treba, da so bile nekatere gospodične premalo podjetne naprani neznanim obrazom, Treba je ponuditi vsakomur. Največje zlo, ki se more pripetiti, jc vendar samo odklonitev ponudbe. Za to pa jc potreba potrebno porcijo ravnodušnosti. Jaz sem n. pr. moral v slovenski kavarni sam opozoriti neko gospodično, če meni ne misli ponuditi cvetk? Bogznaj za kakega »rcgnicola« me je smatrala po obrazu! — Cvetlični koncert pri »Jelenu« mi jc zelo ugajal po svoji prisrčnosti. Pohvaliti moram zlasti pridnost in požrtvovalnost učiteljišč-nikov, ki so sodelovali. —a— Tržič. Lahi se strašno bojijo slovenske šole, katero namerava zgraditi Ciril-Metodova družba v obližju Pancana. V zadnjem šolskem svetu so zahtevali, naj se zgradi v •M LISTEK. M. ZEVAKO: , Srce in meč. Roinan iz francoske zgodovine. Franc se je ozrl na stolpe Tanpfa >n videč, da jim zlati solnce samo še vrhove, je namignil svojemu oprodi, ki je vršil danes posel gospodarjevega heralta. Oproda je zatrobil v rog, ne da bi stopil s konja. Velika vrata dvorca so ostala zaprta. Vsa okna so bila temna. Mrkli dom se je zdel zapuščen. oaS ie Zauel drugič in tretjič. eloboko ?no!CaX. mu * trdovra"'0 V okolici se je pojavilo par glav na oknih, a le za hip, izKjnj|c so takoj. Maršal je pomiginil hcraltu zopet. Oproda je skočil na tla ter zaropotal krepko s trkalom po vratih. Začul se je škrip linice. »Koga iščete?« je vprašal glas. »Iščemo,« je odgovoril heralt, .»Henrika Monmoransiškega, ki ga hnenujejo vojvodo Danvilskega.« »Kaj mu hočete?« je povzel isti Klas. . »Pravico terjamo od njega za z|°. ki nam ga je prizadejal. In če a,n jo odreče, sc zatečemo k sodb* Vrata so se odprla. Na prosto je stopil oficir s hišnim grbom Dauvil-skega na obleki, odkril se, poklonil se Francu in dejal: »Svetlost, žal mi jc, da vam moram povedati slabo novico: Dvorec je prazen že od včerajšnjega dne. Pokoravaje se nujnemu ukazu njegovega kraljevskega Veličanstva, je moral moj gospodar, njega svetlost Danvilski, nenadoma ostaviti Pariz.« Franc je prebledel in pomeril dvorec z mrklim pogledom. »Svetlost,« je povzel oficir, »ako vam je ljubo, da si odpočijete v tem domu, vam bom izkušal postreči po zakonih gostoljubja, kolikor mi dopuščajo okolnosti in odsotnost vse služinčadi.« Franc je pogledal heralta, ki je odgovoril: »Odklanjamo ponudeno gostoljubje.« Nato se je oficir pokril, vrnil sc v dvorec iti zaklenil vrata. Heralt pa je zatrobil v rog in poklical glasno trikrat Henrika Monmoransiškega gospoda Danvilskega. . Nato je razjahal in pristopil k velikim vratom rekoč: »Henrik Monmoransiški, . prišli smo Te pozvat na odgovor za težko žalitev. Opozorili smo Te, da bomo stali nocoj pred tvojimi vrati. Izjavljamo, da si pobegnil strahopetno, proglasimo te izdajalca in Ti pustimo svojo rokavico v znak izziva in v potrdilo, da je pravica na naši strani!« Ob teh besedah jc slekel Franc desno rokavico. Heralt jo jc vzel, poiskal v torbici ob svojem sedlu kladivo in žebelj. pristopil k vratom in pribil rokavico nanje. Nato jc zajahal konja. Franc Monmoransiški jc čakal še par minut, da vidi, ali se odzove brat tej krvavi žalitvi. Dvomil ni, da se le skriva in je v resnici v dvorcu. Ko pa je videl, da se vrata ne odpro, in ni slišal nikakega glasu, ic obrnil konja in odjahal s svojim oprodo proti domu. Tisti hip pa je stopilo dvoje mož izza vogala ulice, v kateri je bil poizkusil vitez de Pardajan svoj napad na maršala Danvilskega: bila sta vitez sam in grof de Marijak. Kakor hitro se je bil odpravil Franc Monmoransiški na svojo današnjo pot, jc še! z doma tudi naš junak in hitel v Betizijsko ulico, kjer jc dobil grofa. V par besedah mu je razložil, kakšen poizkus namerja maršal. Marijak je imel osebno Ic malo povoda pomagati maršalu, kljub simpatiji, ki jo je čutil do njega. Z druge strani pa se je bil dal enkrat za vselej na razpolago vitezu, katerega jc ljubil in občudoval čimdalje bolj. In zato se ni obotavljal, spremiti prijatelja, ki ga je odvedel k Meniškemu dvorcu. »Ako pojde maršal v dvorec,« mu je pojasnil Pardajan, »pa ga ne vidiva miti zooet ven, poideva za njim, in morali nama bodo povedati, kje ga imajo.« »Ne verjamem, da bi storil to,« je rekel grof. »Danvila poznam dovolj in menim, da se bo hotel ogniti takšnega svidenja za vsako ceno.« Skrita v kotu, sta prisostvovala mlada moža prizoru, ki smo ga pravkar opisali. »Vidite, da sem uganil prav,« jc dejal grof de Marijak, ko je maršal odjahal. Vrnila sta se nato proti Kolinji-škemu dvorcu, grof zamišljen, vitez pa poln temne skrbi, ki ga je davila za grlo, čeprav jo je skrival pod svojo običajno hladno in hkrati šaljivo krinko. Pred Kolinjiškim dvorcem sc jc Pardajan poslovil, češ, da sc vrne k maršalu. Toda grof ga je zadržal. »Ali mi hočete storiti veliko radost?« »Srčno rad, ako jc le mogoče; pa tudi če bi bilo nemogoče, se mi zdi, da bi hotel vseseno.« »Nič težkega ni; rad bi samo, da večerjate z mano. Ura jc ravno osem; stopila bi v gostilno, ki jo poznam ih kjer vas ne bo videl nihče; nato, proti devetim, vas povedem k nekomu, s komer bi vas seznanil silno rad...« »S kom neki?« je dejal vitez in se nasmehnil. »Oni večer ste me predstavili kralju, princu in admiralu. Le glejte, da nocojšnji človek ne bo manj odličen od teh treh.« »Presodite sami,« je rekel grof važno. »V mislih mi je moja zaročenka.« »Vaša kraljica torej!« je dejal vitez resnobno. »Ah, dragi moj, to znanje mi odtehta vsa ona tri.« »Torej ste pripravljeni? Ali ste prosti nocoj? ...« »Sem, prijatelj; pa tudi če ne bi bil — ako se velja seznaniti z izvoljenko vašega srca, bi ušel iz Ba-stilje, da so me zaprli vanjo.« Izpodroč sta se napotila proti gostilni in večerjala s tako imenitnim tekom, kakor da nimata skrbi, ki bi zagrenije najboljšo jed največjemu jedcu na svetu. Proti devetim sc je napotil grof de Marijak z vitezom v ulico Haš. Alisa de Luks je čakala tisti večer z neizmerno tesnobo in grozo, katere vzroki nam bodo kmalu znani. Tu pa moramo najprej opozoriti čitatelja na dvoje dejstev. Pardajan in Marijak sta sc pogovarjala večkrat o dogodku na lesenem mostu; nikdar pa sc ni spomnil Pardajan in omenil v teh razgovorih, da je spremljala takrat !vano d’ Albret mladenka, ki se jc zdela njena zaupnica. Z druge strani pa tudi Alisa de Luks, ki jc bila sama vtelešena previdnost, ni povedala svojemu zaročencu nikoli, da je spremljala tisti dan kraljico navarsko: morala bi bila pojasniti, kako je bila kraljica napadena, in ker je bila sama udeležena pri tem napadu, se jc bala, da bi izdala svojo ulogo z neoprezno besedo.., Tržiču Sc ena laška šola in sicer na južni'strani''mesta, kjer je veliko slovenskih otrok iti kjer je nevarnost, da preskrbijo Slovenci svojo šolo. Okrajni glavar Gasser pa je temu ugovarjal in rekel, da je boljše, ako se poveča sedanja šola. Kaj bodo I alii v resnici storili, se še ne ve. Tržič. V prihodnji občinski seji bodo sklepali glede ustanovitve novega morskega kopališča, in sicer v Poncomi, kjer je edino mogoče, napravili kopalni zavod. Laški kralj Viktor Emanuel pride 25. t. m. v Benetke, kjer si bo ogledal mednarodno umetniško razstavo in cvetlično razstavo. Kakor znano, vzbujajo v umetniški razstavi največjo pozornost in zanimanje Umotvori jugoslovanskega umetnika Meštroviča. Državnozborske volitve v notranjskem volilnem okraju. Postojna - Senožeče - Ilirska Bistrica - Vipava - Lož. Lož: Lavrenčič 69. Pogačnik 54. Prestranek (Slavina): Lavrenčič 183, Pogačnik 189. Št. Vid pri Vipavi: Lavrenčič 161, Pogačnik 160. Vrabče pri Vipavi: Lavrenčič 119. Pogačnik 63. Ilirska Bistrica: Lavrenčič 124, Pogačnik 23. Postojna: Lavrenčič 503, Po- gačnik 224. Senožeče: Lavrenčič 171, Pogačnik 39. Vipava: Lavrenčič 140, Pogačnik 152. Hrenovice: Lavrenčič 212, Pogačnik 256. Št. Peter na Krasu: Lavrenčič 247, Pogačnik 356. Šmihel: Lavrenčič 109, Pogačnik 265. Trnovo: Lavrenčič 191, Pogačnik 372. Jablanica: Lavrenčič 90, Po- gačnik 238. Bloke: Lavrenčič 113, Pogačnik 281. Šturje: Lavrenčič 36, Pogačnik 184. Zagorje: Lavrenčič 110. Pogačnik 92. Knežak: Lavrenčič 245, Pogačnik 268. Planina pri Vipavi: Lavrenčič 65, Pogačnik 108. Slap: Lavrenčič 51, Pogačnik 56. Erzelj: Lavrenčič 31, Pogačnik 52. Košana: Lavrenčič 97, Pogačnik 187. Goče: Lavrenčič 54, Pogačnik 72 Lože: I .avrenčič 45, Pogačnik 57. Budanje: Lavrenčič 55, Pogačnik 147. Zgornje Vreme: Lavrenčič 56, •Pogačnik 16. Britof: Lavrenčič 47, Pogačnik 37. Famlje: Lavrenčič 46. Pogačnik 17. Prem: Lavrenčič 37, Pogačnik 61. Vrhpolje: Lavrenčič 68, Pogačnik 132. Podraga: Lavrenčič 63, Pogačnik 58. Podkraj: Lavrenčič 64, Pogačnik 101. Col: Lavrenčič 76, Pogočnik 102. Dolenja vas: Lavrenčič 39, Pogačnik 59. Senadole: Lavrenčič 20, Pogačnik 13. Bukovje: Lavrenčič 44, Pogačnik 59. Janeževo brdo: Lavrenčič 15, Pogačnik 7. Celje: Lavrenčič 24, Pogačnik 29. Kilovče: Lavrenčič 26, Pogačnik 20. Rateževo: Lavrenčič 3, Pogačnik 24. Smerje: Lavrenčič 44, Pogačnik 38. Dnevni pregled. Nadomestne državnozborske volitve na Notranjskem. Pri volitvah v torek je dobil neodvisen kandidat Josip Lavrenčič 4233 glasov, kandi, dat S. L. S. dr. Lovro Pogačnik 5130 glasov. 25 glasov je bilo razcepljenih 68 neveljavnih. 253 glasovnic je bilo praznih. K volitvam na Notranjskem. Da naši čf a tel ji lahko primerjajo, podajamo sledeče podatke: Pri državnozborski volltvi I. 1911. je imel dr. Žitnik 6559, dr. Novak 1383. Pri zadnji deželnozborski volitvl Pegan 5480, Gaspari 3186. Pri zadnji dr. Pogačnik 5135, Lavrenčič 4223 glasov. Torej razlike 907! Primerjajte! Diplomati med sabo. V Belgra-du imajo diplomati svoj tenis-ldub. Clan je bil, seveda, tudi bivši nemški konzul Schlieben. Ta Schlieben pa ni prijatelj Avstrije in ji je škodil na gospodarskem polju, kjer je le mogel. Mož je delal, seveda, za nemško trgovino, bil je s Srbi prijazen in ljubeznjiv, govoril je srbsko izborno in imel je dosti prijateljev, ker ni bil tak kot avstrijski diplomati, ki se ne učijo srbskega jezika in občujejo s Srbi zelo neradi, ker so Srbi vsi enaki in ni nobenih grofov in baronov med njimi. Avstrijska vlada je protestirala v Berlinu radi Schliebena in Nemčija ji je storila uslugo in prestavila Schliebena iz Belgrada. Ta pa ni hotel oditi iz Belgrada, zahvalil se je lepo na državni službi in sedaj kot privaten človek še bolj deluje proti avstrijski in za nemško trgovino. Ostal je pa Schlieben, četudi je izstopil iz di-plomatične službe, član belgrajske-ga diplomatičuega tenis-kluba. To ni ugajalo avstro-ogrskemu poslaniku in sporočil je svojini kolegom, da je ta slučaj »kompliciran«, ker za avstrijskega diplomata postane kmalu taka reč »komplicirana«. Diplomati so to vzeli na znanje in kmalu so se sestali na »kongresu«, na ka-katerem so razpravljali o tem »važnem« vprašanju, ampak zjediniti se niso mogli, ker trojni sporazum je bil za Schlibena, trozveza pa proti njemu. Ker se vendar ni izplačalo, da bi se radi tega izvršila mobilizacija od Vladivostoka do Sicilije iti od Ulstra do Kotorja, so rešili diplomati to »komplicirano« zadevo naslednje: Schlieben ostane v klubu, ampak — klub se razide... Volk je ostal sit in koza cela. Bolgarska kraljica Eleonora je imela potovati v Ameriko. Na zunaj se je govorilo, da hoče proučevati ameriške humanitarne institucije, ampak pravi namen tega potovanja bi bil, da bi kraljica napravila v Ameriki dobro razpoloženje za večje bolgarsko posojilo, ker — kakor je znano — v Evropi Bolgarska ne more dobiti posojila. Francija ga ne da, ker vodi bolgarska vlada av-strofilsko- politiko, Avstrija pa sama išče denar zunaj, ker ga sama nima dovolj — in je moral »katoličan« dr. Šušteršič v delegacijah hvaliti »brezversko« Francijo, samo, da bi se ta omečila in poslala v Avstrijo par milijonov. Po posojilo bi šla torej bolgarska kraljica v Ameriko in sedaj Je to potovanje odpovedan«. V Zakaj neki? Evo vzroka: V Ameriki sta pripravljala celo stvar dva osebna prijatelja kralja Ferdinanda, neki Caspar in Benbridge. Ta dva sta bila na to silno ponosna in sta sc dala intervjuvirati po raznih ameriških časnikarjih. No. časnikarji so pa že taki ljudje, da jim nihče ne imponira ih ker so navadno zelo radovedni in se zanimajo za vsako malenkost, so se začeli zanimati tudi za imenovana prijatelja kralja Fer-ginanda. In kaj so dognali časnikarji? To, da sta Caspar in Benbridge sumnljiva tipa, ki sta že prišla v stik celo z ameriškim kazenskim zakonom. Seveda časnikarji niso obdržali tega za sebe, temveč so na dolgo in široko opisali vse in — kraljica Eleonora sedaj noče iti v Ameriko. Saj ni čuda: ona, kraljica, pa bi se dala voditi po Ameriki po dvomljivih tipih, ki so imeli že opravka s kazenskim zakonom! Kje bo sedaj iskala bolgarska vlada posojilo? Pri svojih prijateljih Turkih? No, na prave bi se obrnila! Ne bo kazalo druzega kot obrniti se skesano in ponižno na Rusijo, ker skozi Rusijo vodi pot — k francoskim blagajnam, ki so polne zlata! Za praznimi besedami. Političnim razmeram v Bolgariji se že ne posveča skoro nobene pozornosti več. Že eno leto je, odkar je za Bolgare napočil čas resnega dela, ali tega še danes ni in zato se resna javnost za bolgarske razmere ne zanima. Nobenega političnega cilja, nobenega gospodarskega pokreta, nič. Tu in tam kakšen shod, naperjen proti Srbom in proti Slovanstvu — to je vse. Razum še ni zavladal, sanjajo rajši o postreljenih rekrutih v — Ristovcu in pa o povračilu Sr biji in Grški. Realnih političnih ciljev ni opaziti, zato pa tem bolj prevladuje pustolovščina. Mislijo na vse možne zveze, le na pametne ne. V zadnjem času se je silno mnogo govorilo o zvezi med Turško-Bolgar-sko-Rumunijo in Albanijo proti Srbiji in Grški. To vprašanje se je imelo menda rešiti v BukareŠtu, kamor bi šel T§rek Talaat bej. Bog ve kakšne koncesije so Bolgari napravili že Turčiji in Rumuniji kot odplačilo za bodočo zvezo. Rumuniji so dovolili zidati most čez Donavo tako, da bo odgovarjal strategičnim zahtevam Rumunije; tudi železnično progo pro ti Egejskemu morju napravijo tako, da bo odgovarjala rumunskim koristim. Zvezo so imeli Bolgari za gotovo stvar, in kei bi bila namerje- na proti Srbiji, so bili pripravljeni za zvezo vse žrtvovati, makar na svojo veliko škodo. Prišlo je pa drugače. Talaat bej, za katerega se je menilo, da pojde v Bukarešt, je šel k ruskemu carju v Livadijo. Bolgarski diplomati so bili vsled tega čisto zmedeni in so začeli Turkom dokazovati, da delajo proti svojim interesom, češ Rusija bo vedno na strani Srbije. Toda nič ni pomagalo: Talaat bej^ — tako se je razglasilo iz Bukarešta, — ne pride na rumun-ski dvor. — Bolgarske «žrtve« so bile za enkrat zamanj. Gledališka predstava, v proslava otvoritve belokranjske železnice v soboto dne 23. maja v Novem mestu. Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane prirede v soboto 23. maja v Novem mestu in nedeljo 24. maja v Ribnici gledališko predstavo: »Greh žene«, življenska slika v treh dejanjih od Girardinija. Pri tej predstavi sodelujejo prve moči letošnje sezone. Režijo vodi g. Danilo. Pri tej predstavi nastopi tudi prvikrat izven Ljubljane, prirastek slov. gledališča mala Silva, ki je v pretekli sezoni žela naravnost umetniške uspehe v igrali »Greh žene«, »Ncv-zdraniljivi Teodor« in v »Naših bahačih«. Nadejati se je, da bosta predstavi tembolje obiskani, ker sc gre v prvi vrsti za obstanek slov. igralcev. Igra je izborna in nikdo naj ne zamudi prilike si pogledati res izborno naštudirano dramo. Telovadno društvo Sokol v Komnu je svoj prvi nastop preložilo od dne 7. junija na 21. junija t. 1. Grozna nesreča. Pri trboveljski premogokopni družbi v Kočevju uslužbeni ISletni Ivan Schmuck iz Moosvvalda se je dne 18. t. m. pop. ponesrečil. Pri privijanju vijakov ga je prijel gonilni jermen za roko in mu jo je celo zmečkal s kostmi vred. Nato je jermen zagnal nesrečneža ob steno, da mu je počila lobanja. Na mesto nesreče je prihitel zdravnik, ki je pa mogel konstatirati samo smrt. Predrzna tatvina. Doslej neznan tat sc je splazil pred kratkim ponoči v spalnico poštnega asistenta Josipa Trpina iz Rakeka, medtem ko je ta spal, in je ukradel srebrno žepno uro. sistem »Omega«. Na zunanjem pokrovu sta bili vrezani črki »J. T.« in tovarniška številka 1,282.603. Tat jc odnesel tudi zlato verižico z okroglimi členi, skoro novo, rujavo obleko in okrog osem kron denarja v gotovini. Aretacija tatu. Pretekli torek je orožuištvo aretiralo na Ježici brez- Jerneja Zatlerja, ki je izvršil v zad- 1 njem času na Ježici neko tatvino. Orožuištvo je izročilo Zatlerja okrajnemu sodišču. K ljudskemu gibanju na Kranjskem. V političnem okraju Radovljica (34.035 prebivalcev) je bilo v prvem četrtletju tekočega leta 63 porok. Število novorojencev je znašalo 269, število umrlih pa 152; med zadnjimi je bilo 52 otrok v starosti do petih let. Starost od petdesetih do sedemdesetih let je dočakalo 29 oseb, čez sedemdeseto leto pa 33 oseb. Na jetiki je umrlo 36, na vnetju pljuč 10, na difteriji 2, na smrtnih poškodbah 2 osebi; vsi ostali na različnih boleznih. Samomor, umor ali uboj se ni primeril. Aretacija. V petek je aretirala tržaška policija 56letnega, ze šest-indvajsetkrat kaznovanega, nevarnega vlomilca in tatu Jožeta Oltro iz Dolskega v kamniškem okraju. Oltro so izročili deželnemu sodišču. Tatvina rož. V zadnjem času so neznani storilci odnesli iz vrta vile »Herman« pri Kamniku sedemindvajset cepljenih žlahtnih vrtnic. Samomor. Dne 17. t. m. zvečer se je ustrelil posestnik m mesar Lovrenc Pristavec vulgo I ermiš iz Javornika pri Jesenicah na Gorenjskem. Slabe gospodarske^ lazmere so nagnale nesrečnega moža v smrt. — Pred enim letom se je ustrelil v neki gostilni na Otocah tudi njegov sin. oj. Smrtna nesreča. Pred kratkim je nesel 75letni oženjeni j ajžai Fran Mihelčič iz Vipave zvezenj stelje z Nanosa domov. Na pot« se je lzpod-taknil ob kamen, padel je na tla in udaril tako nesrečno z glavo ob neko skalo, da je bil na mostu mrtev. Nočni napad. V petek okrog devete ure zvečer so napadli trije fantje na cesti v Selu pri Mostah brez vzroka dva vojaka. Fantje so vojaka začeli obmetavati s kamenjem, pri čemur je bil eden izmed vojakov zadet na hcu in poškodovan. Kot storilci so bili aretiram trije delavci iz Sela; enega izmed njih so izročili deželnemu^ sodišču. V gnojnico padla m dva dni nato umrla. Dne 14. t. m. P°P Je Padla 701etna prevžitkarica Ana Kovač iz Brega v preserski občini, doma v jamo, napolnjeno z gnojnico, in bila bi v nji utonila, da je m potegnil ven sosed, ki je šel slučajno mimo. Pri padcu pa je Kovačeva zadobila tako težke notranje poškodbe, da je dva dni iiato umrla. Denar je ukradel, pivo pa cigarete. Pretekli četrtek ponoči se je splazil neznan tat skozi okno v gostilniško sobo gostilničarja in trgovca Jerneja Rodeta iz Vrzdenca pri Horjulu. Iz gostilniške sobe sc mu je posrečilo priti v trgovino, kjer je ukradel petdeset kron denarja v gotovini, več steklenic piva in več škatelj cigaret. Ljubljana. — Švabčarit so šli po jugoslovanskem Primorju slovenski dijaki in prof., ki potujejo pod neinšku-tarsko flattenferajnsko zastavo in polnijo žepe zagrizenih nemško-na-cionalnih gostilničarjev. »Riečki No- vi List« piše o pritiodu izletnikov na Reko in pravi na koncu: »Bilo je nekaj, kar ni delalo najlepšega utiša, to namreč, da so dosti govorili nemško in sicer ue samo dijaki, temveč tudi profesorji, četudi so vsi Slovenci.« Sedaj vsaj vemo, zakaj se prirejajo vsako leto pod flatenferajnsko zastavo izleti slovenske mladine na Adrijo: zato, da se podpira nemško-nacionalue hotelirje in gostilničarje in da se naša mladina ponemškutari. Naši profesorji pa to podpirajo! Naj bi poskusi! povabiti flotenferajn dalmatinsko mladino na kak izlet! Prijavilo bi se toliko dijkev, da ne bi napolnili uiti enega ribiškega čolna! Ampak v Dalmaciji vedo kaj je to flotenferajn, pri nas pa tudi vedo in ravno zato, ker vsi vedo, da je flotenferajn društvo za ponemškuta-renje Slovencev — ravno zato so vsi naši »veljaki« njegovi člani, ravno zato se priporoča slovenski mladini, da prireja izlete pod flotenferaju-sko zastavo in — sramovati slovensko ime med brati Hrvati... — Slovensko gledališče. Danes v deželnem gledališču sijajna burka »Makso v škripcih«. Začetek ob en četrt na 9. zvečer. Pridite vsi prijatelji slov. gledališča, da tako vsaj nekoliko pomoremo našim vrlim igralcem v tej krizi! — Ljudsko šolstvo. Mestni šolski svet ljubljanski je imenoval na mesto nadučitelja Ivan Nep. Jegliča, ki je dobil v svrho študij dopust, vo-lonterko Olgo Knez za suplentinjo na II. mestni deški šoli v Ljubljani, in., na mesto nadučitelja Jožefa Ccpudra ki je na dopustu v svrho študij,, vo-lonterko Amalijo Cepuder za suplen-tinjo na lil. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Vodstvo prvoimenovane SioVc |4b v>ovcvjeiio deti učiteHu ^nto- um Ranzingerju, vodstvo TIL mestne ljudske šole pa def. učitelju Matiji Janežiču. — Na mesto nadučitelja Julija Slapšaka, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovana bivša sup-lentinja v Breznici Margareta Lilleg za suplentinjo v Radovljici. —- Na mesto obolele učiteljice Uršule Potočnik je imenovana za suplentinjo na Jesenicah Marija Vilmam — Slavno uredništvo! V Trnovem nas sleherni dan nadlegujejo berači. V mestu je petek za to določeni dan. Ali za Trnovo to ne velja? Obenem se moram tudi pritožiti čez sl. dr. policijo. Mirno idoče otroke stare 10—12 let napadajo dečki iz tako zvane kasarne (Dolenčeva hiša) in jih klofutajo. Ali nobenega varnostnega organa ni blizu? Saj nismo v Trstu med »fakini«! Trnovčanka. — Iz Stepanje vasi. Nesramnost Orlov! Preteklo nedeljo še je poročil gospod O. B. v Stepanji vasi, eden izmed orlovskih tovarišev. V Stepanji vasi imajo pa to navado, da, če se kateri poroči, mu fantje grade. Temu so tudi gradili njegovi tovariši, za zgradbo jim je dal 15 K. Orliči so se napili in so šli razgrajat v bližnjo vas na Fužine. Na potu so dobili neko mladoletno dekle in so jo vlekli V bližnjo gostilno, da bi jo tam napojili. Tu je pa prišla njena mati in jo je spravila domov. Nato so začeli kričati trije nesramni Orli nad materjo: Nič ne bo šla domov, danes bo dobila občinskega. Tako se vzgaja klerikalna mladina v »Izobraževalnem društvu« v Hrušici. To damo v znanje, da jih gospod Petrič, šent-peterski fajmošter, posvari m nauči drugačnih manir. — Očividec. —Župni zlet Ljubljana I. v Šmarje, bo eden najlepših zletov v ljubljanski okolici. Zleta se udeleži Sokol I., Sokol II., Sokol Moste, Stepanja Vas, Št. Vid, Ribnica, Velike Lašče. Tako bo priletelo od vseh strani v Šmarje do 200 Sokolov, Jezdni sokol bo udeležen z 20 člani. Ni dvoma, da bo prišlo na zlet v Šmarje tudi mnogo občinstva. Saj je to najprimernejši nedeljski izlet. Sokol pride v Šmarje okoli 4. pop. Na svidenje v Šmariji. — Brnsko moštvo, ki bo v nedeljo igralo v Ljubljani, se vidi na sliki v izložbi trg. Magdiča. — Češki Izletniki. Včeraj pop. so se pripeljali v Ljubljano češki izletniki iz Trebonja. Ogledali so si naše mesto in so bili prav zadovoljil!: .Ye£er ie bil prijateljski večer v 'voh. Danes zjutraj so se vrnili domov. — Delo na dirkališču je bilo včeraj v glavnem končano. Sedaj se šele vidi igrišče v svoji liravi obliki. Za naš šport pomeni to velik napredek. V nedeljo bo pravi športni praznik na novem igrišču. — Amerika. Pretekli poudeljek zjutraj je policija aretirala na tukajšnjem glavnem kolodvoru oženjene-fa’ ,eta ,i?v88\ rojenega delavca Antona Dojčiča iz okraja Vrbovško na ntvatskem. Dojčič se je preskrbel s l ti j1 m i li s 11 n a m i, r.ašil si je v obleko cez 400 K in je hotel pobegniti v Ameriko. Z Dojcičem bo govorilo okrajno sodišče. — »Društvo za zgradbo sokolskega doma v Stepanji vasi« naznanja, da je moralo vsled slabega vremena svojo na preteklo nedeljo določeno veselico preložiti na praznik v četrtek dne 21. t. m. Vabimo.še enkrat vse prijatelje našega Sokola na to prireditev, ki obeta obiskovalcem izborno zabavo. Na sporedu je med drugimi točkami srečolov s krasnimi dobitki, šaljiva pošta, petje in ples. Pri prireditvi sodeluje tamburaški zbor domačega Sokola z večjim kom certnim programom. V Štcpanjo vas je posebno sedaj spomladi lep nedeljski izprehod. gostilna br. Bri-celja, kjer se vrši veselica ob vsakem vremena, pa je itak med domačimi in tujimi gosti znana po izborni postrežbi. Prihitite Ljubljančani in domačini v obilnem številu in pomagajte našemu Sokolu, da bo skoraj dobil lastno streho! Nazdar! — Belokranjska železnica. Da se opozori tudi naše občinstvo na lična mesta, trge in vasi naše Belokrajine po katerih steče v poudeljek prvikrat železnica, — jiriredi se v deželnem gledališču skioptično predavanje, ki se vrši v petek dne 22. maja ob pol 8. uri zvečer. Diapozitivi so liopolnoma novi in jih je jako okusno izvršil muzejski jireparator s- Dobovšek. Predava g. dr. Adtešic. — Športne prireditve. Ljubljana kakor znano jc pogrešala do sedaj izven nogometnega športa vsak drugi šport. Da bi občinstvo ne imelo smisla in zanimanja za te vrste prireditve, ni dvouia, kajti pri vsaki priliki se opazi da . krog gledalcev čim dalje bolj narašča. Da bi se pa to tem preje doseglo, bi bila vsekakor naloga prirediteljev, da se v listih objavi namen in pogoje, katere imajo tekmovalci doseči — s tem se bode v gledalce vcepilo še večje zanimanje. Dne 23. in 24. t. m. bode zopet velika kolesarska dirka in sicer za cel tretji kor. Proga je določena Medvode—Ljubljana. Pri tem bode tako moštvo kakor tudi častništvo tekmovalo v popolni vojni opremi. Kakor zvemo iz zanesljiv, vira priredi kolesarsko društvo »Ilirija« pomladansko kolesarsko dirko in sice" dne 7. junija. Proga Kranj—Ljubljana. To društvo nam je že lansko leto pokazalo, da zna voditi dirke. Za to dirko, ki obeta biti pa nekaj posebnega je pa še posebno zanimanje. Tako da za radovedne Ljubljančane vtegne biti dovolj gradiva. — 301etnica pevskega društva »Slavec« vrši se. kakor smo že poročali ob binkoštih in sicer bode v soboto dne 30. maja ob %9. uri zvečer jubilejni koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« v nedeljo 31. maja pa velika ljudska slavnost na vrtu »Narodnega doma« v slučaju slabega vremena pa v vseh zgornjih prostorih »Nar. doma«. V glazbenih točkah, ki se izvajajo na koncdHu, kakor tudi o drugem sporedu 30etnice bodemo poročali v prihodnjih številkah. — Sokol Vič naznanja uljudno, da priredi na nedeljo dne 19. julija t. I. javno telovadbo spojeno z vrtno veselico, ter se prosi sosedna društva, da se ozirajo s prireditvami na ta dan. Več se objavi pozneje. Na zdar! — Za stavbni sklad »Sokola Vič« se je nabralo v gostilni pri g. Travnu 18 K. pri br. Balij 1 K, br. Čehu 2 K 68 v in v gostilni g. Vrtačnika 50 vin. — Veliko ljudsko veselico priredi politično in gospodarsko društvo za 1. mestni (poljanski) okraj dne 7. junija na sejmišču nah. Prosimo druga narodna društva da se pri določevanju svojih veselic na to prireditev po možnosti ozirajo. Obširnejše poročilo sledi. — Prva letošnja kolesarska dirka društva »Ilirija« bode dne 7. junija in sicer iz Kranja v Ljubljano. Troje krasnih daril razdelilo se bode med prve tri najhitrejše vozače a ostali, ki dospejo v maksimalnem času dobe lepe častne diplome. Zanimanje za to dirko je že sedaj veliko, ker ni dvoma da bode ta prireditev iansko nadvse prekašala. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja na razna vpra- šunia, da se je nabralo z obrambni sklad do konca aprila t. 1. 160.039 K 25 v. Ker so pa vplačani zneski, toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler se ne vplača 200.000 K, nabrati nam je še 39.950 K 75 v. Dne 1. julija t. 1. poteče doba 5 let. v katerem času je bilo določeno, da P°stav'™° slovensko obrambno trdnjavo s 1000 kameni po 200 K. Nujno prosimo naj si vsi ti zidarji ta datum ohranijo v spominu in da ne ostane noben prostor naše trdnjave prazen! — Družbi C. M. je daroval č. gosp. Iv. Vrhovnik. trnovski župnik 10 K mesto venca blagopokojnemu Vatroslavu Ho!zu. Vsa čast! — Gospod Cunder ima gostilno pri Ruskem carju «a Ježici in pri Perlcsu v Ljubljani, v obeh gostilnah pa nabiralnike družbe sv. Cirila in Metoda. Te dni se je izpraznilo oba nabiralnika in oni na Ježici je izkazal pridelka 17 K, v Ljubljani pa 50 K. Gosp. Cunder razpeta tudi veliko število računskih listkov. Iz vsega tega sklepamo, da ima ta cenjena gostilna odlične slovenske goste, katerim pa tudi ustreza z najboljšo hrano in pijačo. — Razstava umetnega vezenja, katero je priredila tukajšnja podružnica tv. Singer Ko. v veliki dvorani Mestnega doma so dosedaj obiskale naslednje šole in zavodi, obrtna šola v spremstvu ravnateljice in učiteljic, istotako tudi vsi štirje oddelki učiteljišča, gluhonemnica, oba zavoda šolskega kuratorija z učite-liic.'"»i. Josefinum z sestro prednico in sestre učiteljice; katerih učenke in njih voditeljice so se za razna dela zelo zanimale ter občudovale, da se dajo tako krasna dela napraviti na šivalnem stroju razred »66«. posebno občudovale pa so krpanje perila in nogavic na šivalnem stroju. Razstavo in tečaj počastil je tudi ljubljanski župan gosp. dr. Ivan Tavčar z svojim obiskom, ter se je o prireditvi jako pohvalno izrekel. Ker razstava traja le še do torka 26. t. m. se opozarjajo vodstva raznih 5oI ter zavodov, kakor tudi cenjeno občinstvo naj ne zamudi te redke prilike si ogledati teh v resnici krasno izvršenih del na šivalnih strojih. Razstava je odprta tudi danes in v nedeljo od 9. — 12. ure dop. in od 2. do 4. ure popoldan. — (O izletu mornariškega društva na Jadransko morje) nam izletno vodstvo z dne 19. t. m. sporoča: Izlet je vrlo živahen. Vreme sicer nekoliko nagaja, a to niti najmanj ne moti veselega razpoloženja izletnikov. Vožnja po Kvarneru lepa in mirna. Povsod prisrčno sprejeti, zlasti v Opatiji in Pulju. Ob godbi in petju poteka le prehitro čas. Posebno živahno vrvenje je na parobrodu. V Pulju je že pokazalo nebo prijaznejše lice in se nam obeta za jutri najlepši dan. Izlet poteka v največje zadovoljstvo vseh udeležencev. Nezgode ni bilo nobene. Koncert v palastho-telu Riviera je trajal preko polnoči. — Splašeni konji. V pondeljek zvečer po šesti uri sta se splašila na Poljanski cesti dva mlada, iskra konja, ki sta drvela po cesti naprej. Hlapec, ki ju je vodil, je padel konjema pod kopita. Neki trgovec je ustavil splašena konja s tem. da je r2X1 ? '^"T sIamn>kom na sredo ceste in ma.ial z njim proti konjema, Ki sta se nato ustavila. Hlapec, ki je prihitel za njima, je šel nato s konjema naprej; krvavel je sicer iz ust, Vendar ni zadobil drugače kake pomembnejše poškodbe. ■ Obesil se je. Preteklo nedeljo zvečer se je obesil v tukajšnji hiralnici 29Ietni Janez Eppich iz Gorenje vasi, občina Stara Cerkev pri Kočevju. Vzrok samomora ni znan. Zmaga hrvatskega moštva v Uradcu V nedeljo je igral hrv. akad. v Ora^i S* K.) iz Zagreba vati c u z Athletik-klubom. Hr-Saiif: zma£al» 2:4. Oračani so postavni svoje najboljše moštvo. Ko so videli, da bodo Hrvatje zmagali, je začel njih sodnik krivično soditi. Vsted tega je bila tekma pred koncem zaključena. Na igrišču je bilo tudi mnogo hrv. in slov. akademikov, ki 17™° igro zagrebškega moštva so Hav s P,oskanieni. Gračani so serbSSS naP°vedali t)oraz — Pa kaže. kakeK°aPnnVarali- Uspeh Hašk