Leto LXT?	Poltnln« plačan« » gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 5. decembra 1936
štev. 280 a
Cena 1.50 Dio
Naročnina mesečno B Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20 Dio
Uredništvo je * Kopitarjevi al. 6/U1

VENEC
Telefoni arcdnlitvai daevna služba 205« — nočna 299«, 2994 la 209*
ček. račun: Ljnb« liana IL 10.650 ia 10.544 za inseratei Sarajevo ttv. 7561i. Zagreb Stv. 59.011. Prasa-Dunaj 24.797
Uprava: kopitar-|eva 6. telefon 2999
Uhaja vsak dan sjntraj. raze« ponedeljka ia dneva po praznika
Slovenska
življenjska vprašanja
Statistični podatki zadnjih mesecev kažejo, da 6e tudi naše gospodarstvo polagoma priključuje na splošno izboljšanje konjunkture v državi .vendar pa so razmere še daleč od tega, da bi smeli govoriti o znatnem izboljšanju, kakor gu je opaziti v nekaterih drugih pokrajinah naše države, kjer je bila letos izredno dobra letina. Kajti struktura našega gospodarstva je drugačna Kot ostalih pokrajin naše države in poleg tega trpimo tudi radi izrednih razmer, ki vladajo na našem lesnem trgu.
Že sta potekla dva meseca in še se ni vprašanje našega izvoza lesa v Italijo premaknilo naprej. Ko so bile ukinjene sankcije, smo svarili baš v našem listu pred velikim optimizmom in smo imeli prav. Kolikor poznamo razmere, ni pričakovati ureditve vprašanja našega izvoza Ie6a v teku tega meseca in bo torej lesni kontingent, ki nam ga je odobrila Italija za prve tri mesece trajanja sporazuma, ostal neizkoriščen. To seveda pomeni veliko škodo za naše gospodarstvo, ki je v tako veliki meri odvisno o.l lesa in njegovega dobrega vnovčeva-nja. Vsekakor moramo zahtevati, da se vprašanje čimprej uredi tako. da ne bodo trpeli slovenski gospodarski interesi na korist druge industrije v naši državi, ki se nahaja v tujih rokah. Saj vemo, v čigavih rokah je koncentrirana industrija lesa v nekaterih lesnih produkcijskih območjih Jugoslavije. Tem interesom stoji nasproti interes vsega slovenskega naroda, ki je zaradi sankcij imel dovolj škode, dočim so si druge industrije, ki razpolagajo z velikim kapitalom, znale najti nova tržišča, na katera izvažajo les in niti ne pogrešajo več italijanskega trga.
Včeraj smo v gospodarskem delu objavili nekaj najnovejših podatkov o plačilu raznih Trst davkov v Sloveniji in v drugih banovinah «aše držuve. Ti podatki kažejo, da je Slovenija leta 1934 plačala 12.13% vseh neposrednih davkov v državi, leta 1935 pa 13.954K Nimamo sicer na razpolago podrobnih številk o posameznih vrstah davkov, vendar smo mnenja, da je zmanj^ ianje donosa neposrednih davkov v vsej državi od 1934 na 19395 od 1.997.6 na 1.867.4 milijonov Din pripisovati predvsem znižanju zemljarine za orno zemljo in vinograde na skalnatih tleh. To znižanje pa našim krajem ni prišlo toliko v korist, kar se vidi iz dejstev, da je narastel lani donos neposrednih davkov samo v Sloveniji in na področju mesta Belgrada, dočim je v vseh ostalih banovinah padel.
Pri taksah znaša delež Slovenije skoro 17% in je torej večji pri nciposredml) davkih. Za trošarine ni na razpolago natančnih | intkov o deležu Slovenije, vendar pa je gotovo, da je zaradi višje življenjske ravni v Sloveniji delež Slovenije odstotno višji kot pa delež prebivalstva Slovenije na prebivalstvu vse države. Za informacije navajamo, da je štela naša banovina po zadnjem ljudskem štetju dne 31. marca 1931 821% vsega prebivalstva v državi.
Na drugi strani pa doteka državni denar v Slovenijo v manjši meri, nego priteka iz Slovenije v državno blagajno. Po nedavnih publikacijah jc delež Slovenije znatno manjši, nego bi "moral znašati po deležu na prebivalstvu. To velja zlasti za investicijsko izdatke. Seveda pa jc zaradi višje življenjske ravni tudi mnogo "državnih izdatkov višjih, kot bi bilo pričakovati samo v deležu prebivalstva, lo so n. pr. osebni izdatki v nekatirih resorih. Seveda pa odstotek teh državnih izdatkov nikdar ne dosega deleža Slovenije na državnih dohodkih, ampak večinoma delež zaostaja celo za razmeroma nizkim deležem pri neposrednih davkih.
Seveda bo marsikdo ugovarjal, da je mnogo državnih izdatkov, k jer se ne sme rabiti takega merila, ker morajo biti za vso državo enaki. Toda pri velikem presežku državnih dohodkov nad izdatki v Slovenij je gotovo, da tudi za take izdatke prispevamo v znatno večji meri kot mislijo oni nepoboljšljivi zagovorniki jugoslovanskega centralizma, ki zagovarjajo višjo obremenitev Slovenije. Če bi se točno uredilo to razmerje, po katerem bi prispevali k skupnim stroškom, potem jc gotovo, da še oddaleč nc bomo izčrpali vse one vsote, ki se sedaj odteka pri sedanjem- razmerju državnih dohodkov in izdatkov v Sloveniji.
Tako vidimo in sami vedno bolj čutimo, da postaja vprašanje demontiran ja centralizma v smislu ljudske samouprave čedalje bolj aktualno na vseli poljih, pa tudi na polju kjer se najbolj čutijo posledice tako davčne kot finančne politike. Pri davkih in pa pri delitvi državnih sredstev, ki so bili zbrani z davki, je povsod na svetu človek najbolj občutljiv, pa naj bo v katerikoli državi na svetu. Povsod se vedno bolj pojavlja zahteva po drugačni razdelitvi državnih sredstev na posamezne pokrajine, če se je pokazalo, da pomeni odvajanje kapitalov v gotove smeri gospodarsko škodo za druge pokrajine, pa s tem tudi za vso našo državo.
Tudi v naši državi bo treba pristopiti k re-ševenaju vprašanj, ki izviru jo iz sedon je davčne politike in prakse pri razdelitvi državnih sredstev. Ne motimo se, če trdimo, da se da na tem polju napraviti izredno mnogo in številna gospodarska m socialna trenja, ki povzročajo neprilike na političnem polju, bi izgubila mnogo na ostrini in strasti, s katero se danes obravnavajo. Da je to v odličnem interesu države, ni treba jioscbej dokazovati.
Danos je že dano mnogo političnih predpogojev za ugodno rešitev vseli življenskili vprašanj v naši državi, nahajamo sc pa tudi na poti k rešitvi še drugih aktualnih vprašanj. Velikega gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka pn si ni mogoče misliti brez zadovoljitve upravičenih zahtev Slovencev in Hrvatov. Če se to dane« vsepovsod na merodajnih mestih ponavlja. je to samo dokaz, du so prišli do tega spoznanja vsi. ki so poklicani sodelovati pri urejevanju države no vseh poljih, kar mora prinesti s seboj tudi potrebne reforme pri obremenitvi posameznih delov Iržave z državnimi dajatvami in pri razdelitvi državnih sredstev zn jxitrebe posameznih pokrajin. Iu vprašanje sploh temeljno vprašanje bodočega spri
e ra-
Kriza v Angliji traja dalje
Danes položaj bolj mirno presojajo Vprašanje odstopa kralja Edvarda v odspredju
London, 4. dec. e. V Londonu presojajo torej danes ustavno krizo že mnogo bolj mirno in optimistično. Vse povsod se izjavlja, da jc sedaj že gotovo, da kralj ne bo odstopil, ker je javno mnenje proti temu, da bi kralj moral odstopiti. Večina tiska se je izjavila proti kraljevi abdikaciji. Kralj Edvard jc odšel v provinco in ne vedo, kdaj bo prišel v London.
Nekateri listi so včeraj pisali, da bi se kralj lahko poročil, vendar pa Anglija ne bi imela kraljice, ker bi se naj Edvard VIII. poročil z gospo Simpsonovo morganatično. Baldwin pa je rekel, da po angleških zakonih more poročeni kralj imeti ob sebi samo kraljico in da angleška ustava nima nobenega določila o kakih morganatičnih zakonih. Baldvvin je nato rekel, da bi bilo treba za tak slučaj predložiti parlamentu nove zakone. Toda sedanja angleška vlada tega ne bo storila.
Reuter poroča o istem: Glede ustavnopravnega položaja, ki je včeraj postal pereč, je vladalo danes dopoldne optimistično razpoloženje. V dobro poučenih krogih smatrajo, da se je položaj po razgovoru kralja Edvarda z Nj. Vel. kraljico materjo in z njegovi mi brati ter s samim predsednikom vlade Baldvvinom precej popravil. Mislijo, da sedaj proučujejo predlog, ki bi bil po vsej priliki za vse prizadeto sprejemljiv. Baldvvin se bo danes sestal z nekaterimi predstavniki dominionov. Kljub temu pa ni verjetno, da bi že tekom današnjega dne prišlo do kakšne končne uradne izjave.
Odmev v parlamentu Baldwsnova izjava
London, 4. decembra. AA. (Havas). Na današnji seji »podnje zbornice je predsednik poslanskega kluba delavske 6tranke A 11 e e vprašal ministrskega predsednika Baldvvina, ali bo vlada Nj Vel. kralja dala spodnji zbornici v zvezi z ustavoprav-nimi vprašanji, ki so zdaj pojavila, kakšna poročila. Ministrski predsednik B a 1 d w i n je nato odgovoril:
Obžalujem, ker moram odgovoriti, da zaenkrat nimam ničesar pristaviti onemu, kar sem včeraj izjavil. Dobro s zavedam, da je nujno potrebno, da se vsi sklepi, ki se bodo morali storiti, čimprej spo-roče spodnji zbornici.
Nato je Winston Churchill vprašal ministrskega predsednika, ali mu lahko ponovi svoje včerajšnje vprašanje, ki se je glasilo: Ali se morda ne bodo storili kakšni neizpremenljivi sklepi brez predhodnega obvestila parlamenta?
Baldvvin je odvrnil, da tudi na to vprašanje ne more odgovoriti več, kakor je storil včeraj.
Delavski poslanec T i n k e r je vprašal ministrskega predsednika, ali bi lahko povedal, kdaj bo mogel predložiti spodnji zbornici podrobnejše poročilo, ali bo to v ponedeljek, torek ali sredo. Vsa javnost, je pristavil poslanec Tinker čaka z največjo skrbjo na ta poročila.
Baldvvin je odgovoril: Mnenja sem, da je ta skrb upravičena, vendar obžalujem, da zaenkrat ne morem reči več, kakor sem doslej rekel.
Ministrski predlednik Baldwin je kazal danes, ko je odgovarjal v poslanski zbornici na vprašanja narodnih poslancev, znake zaskrbljenosti. Baldvvin je zapustil spodnjo zbornico v spremstvu članov vlade. V zbornici je ostalo samo nekaj članov parlamenta, ki so nadaljevali razpravo o zakonskem načrtu, ki se nahaja na dnevnem redu.
V nasprotju s splošnim pričakovanjem so na današnji seji lordske zbornice govorili samo o tekočih vprašanjih. Zbornica je že po čisto kratki razpravi sprejela po prvem čitanju zakonski predlog o državnih cestah. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
London. 4. decembra. AA (Reuter). Predsednik vlade Baldwin je prišel v dvorano med navdušenim ploskanjem poslancev. Dvorana in tribune so bile do zadnjega kotička zasedene. Predsednik poslanskega kluba delavske stranke major Atttee je vprašal g. Baldvvina, ali ima kaj dodati odgovoru, ki ga je dal na dopoldansko vprašanje. G. Baldvvin je odgovoril: »Da, gospod. Zaradi velike puhliritete, ki so jo dobile misli o raznih možnosti o sklenitvi zakona Nj. Vel. kralja, mislim, da moram dati izjavo. Te misli so izšle v raznih časopisih včeraj in danes in po teh mislih naj bi, ee se Nj. Veličanstvo odloči stopiti v zakon, ne bilo oportuno, da njegova soproga postane kraljica. Te misli so brez vsake podlage z ustavnega stališča. Naše postave nc poznajo mor-
ganatskega zakona. Edina možna pot je, sprejetje i zakona, ki bi se nanašal na ta poseben primer. Vlada nima namena i s d a t i takega zakona. Razen tega se to vprašanje tiče vsega britanskega imperija in se takšna sprememba nc bi mogla izvršiti brez pristanka vseh dominijonov. Zadovoljen sem, da po anketi, ki sem jo izvršil, ta pristanek ne bi bil moten. Zdi se mi potrebno dati to izjavo pred spodnjo zbornico, preden sc seje odgode, da tako odstranim nespo-razuinljenje, ki se čedalje bolj širi. Ta trenutek nimam dati nikake druge izjave.
Attlee je nato izjavil: Če so stvari takšne, mislim, da niti tedaj, če bi čas dopuščal, ne bi bilo potrebno komentirati ali razpravljati o izjavi ministrskega predsednika. Ta izjava je takšna, da bi jo vsi morali sprejeti z največjim upoštevanjem.
Drugih vprašanj ni bilo jn seja spodnje zbornice se je zaključila.
Stališče cerkve
»The C h u r c h Times«, ki je uradno glasilo anglikanske cerkve, objavlja naslednje izjave k predlogu, da se sklene kompromisna rešitev na ta način, da kralj poviša gospo Simpsonovo za vojvo-dinjo Cornvvallsko in jo potem pkoročd:
»Cerkev ne more nobenega smatrati za Kristusovega zvestega služabnika, ki vzdržuje zveze, ki jih cerkev načelno obsoja. Stavljen je bil predlog, da kralj Edvard poroči gospo Simpsonovo kot kne-ginjo Crnvvallsko in da bi morebitni potomci ostali izključeni od nasledstva na prestolu. Tudi takšen
kompromis bi stališče cerkve ne mogel spremeniti. Ako kralj poroči gospo Simpsonovo, potem bi bili odnošaji med cerkvijo in državo v temeljih omajani.«
»Times« javljajo, da sta canterburyski in yorški nadškof dala skupno izjavo, da sc ne bosta udeležila nobenega javnega državnega obreda, dokler sedanja kriza ne bo rešena.
Simpsonovo
zapustila London
Iz okolice ministrskega predsednika poroča >S t a r«, da je ministrski predsednik Baldvin izjavil, da bo takoj |>odal demisijo vlade, če Simpsonova v najkrašem času ne zapusti Anglije. Iz istega vira se čuje, da je kralj Edvard VIII. v slučaju ab-dikacije sklenil, da odpotuje z go. Simpsonovo v Argentino.
Okrog 2. ure zjutraj se je vrnil kralj Edu-ard VIII. v Belvedere, ne da bi popustil za las. To poroča »D a i 1 y T e 1 c g r a p h« in ugotavlja, da je na ta način ustavna kriza izbruhnila z vso silo na dan ter da je istočasno postalo vprašanje odstopa povsem aktualno.
Reuter poroča, da je ga. Simpsonova ponoči po 2. uri odpotovala čez Dovver skozi Dunquerque v Pariz. V časnikarskih krogih se širijo vesti, da se je ponoči kralj po povratku v Belvedere končno odločil za odstop. Poluradno se poroča, da bo vlada v ponedeljek dala uradno izjavo o ustavni krizi in upa, da bo celoten spor do tedaj rešen.
Angleški tisk o sporu
London, 4. decembra.
»Dailv Mail« piše o včeraj njem shodu v Alberthallu, kjer je velika množica ljudi vzklikala kralju in prepevala narodno himno, z velikim zanosom in navdušenjem, in pravi, dn je abdikcija izven debate, ker bi njene škodljive »osledice neugodno vplivale na imperij, ker bi e-ta izgubil vladarja, ki ima zares vse vrline, potrebne v službi britanskega imperija v dobi mednarodne krize, kakršne svet ne pomeni. Nc,
r<
to se ne sme zgoditi. Kralj in njegovi ministri morajo najti pot, in to do preztli nobenega možnega načina. Narod ho-
pot bodo našli, če ne ho-
če svojega kralja iu srca vse-ga ljudstva so obrnjena k njemu, ker je služil imperiju tako zvesto in s tolikšnim samozatajevanjem.
»Daly Express« pa pravi: »Ali naj izgubimo, ali ohranimo svojega kralja? On sam ve odgovor, ki ga hoče narod slišati, toda ta odgovor ne sme biti »Zbogom« ker bi državljani izgovorili to besedo s težkim srcem in z veliko žalostjo.«
»News Chronicle pn pravi: »Splošni vtis jc glede na jasne dokaze čedalje bolj naraščajoče
simpatije, ki jo ljudstvo čuti za svojega kralja v tej skrajno težki odločitvi, ki ga čaka da bi njegova abdikacija pomenila veliko izgubo, če se najde kakšna rešitev, sprejemljiva za vladarja in njegove ministre, ni dvoma, dn bi jo ves britanski narod sprejel z velikim olajšanjem. Država bi le izgubila, če bi prišlo do kakšnega prenagljenega sklcjia, ki bi oropal Veliko Britanijo in imperij kralja, ki si je pridobil njeno zvestobo in ljubezen.«
»Times« poročajo, da kriza traja dalje, vendar pa se čuti gotovo olajšanje z ozirom na dejstvo, da je Simpsonova telefonirala v Versai-lles, da se ji tam pripravi njena vila. Jutranji >Times< ugotavlja v svojem komentarju, da je današnjo krizo povzročil sam kralj, ker se jc pred nekaj tedni obrnil z vprašanjem na vlado, če so more poročiti s Simpsonovo, če jo poviša v voj-vodinjo od Cornvala. Vlada sc torej ni nepoklicana vmešavala v kraljeve zadeve, temveč mu jc dala negativen odgovor.
Največja jiozornost je bila sinoči posvečena razgovorom, ki jih je vodil zunanji minister sir John Simon s kraljevim prijateljem Derbyjem.
> D a i I y M a i 1 < poroča o tej konferenci, da je lord Derby potem, ko je odšel od kralja izjavil: »Zelo dolgo se žc trudim, da hi odvrnil kralja od njegove namere, kralj pa mi je izjavil: »Predno sem spoznal Simpsonovo, sem imel od življenja le malo, sedaj pa, ko sem jo spoznal, pa jo vse drugače. Nerazumljivo mi je, da me narod ne razume in da ne spoštuje mojega sklepa, ki sem ga storil kot navaden človek. Ali se moram zares odreči vseh radosti, zato ker sem kralj?« Dalje uro-
99
Ves imperij v napetosti...
u
Ijondnn. 4. dec. A A. (Havas.) Ustavno vprašanje, pred katerim se la trenutek nahaja Velika Britanija in njen vladar, proučujejo v vsej kraljevini odkrito in z vnemo. Zunanja vprašanja se nič več ne tičejo britanske javnosti, ker jo zanima samo vprašanje, ki je važno za ves imperij. V vlakih. avtobusih, tramvajih in celo na pločnikih ljudje razpravljajo in govore o svojem stališču do
zuma. o katerem se toliko piše, saj jc bilo glavno tudi že v prošlih vekih .suj vprušunje sporazumu ni nastalo šele sedaj ali pred 16 leti. ampak ji; vitalno vprašanje velikega dela naše države žc od nekdaj laka ž.ivljcnskn vprašanja pa sc lic dajo opraviti s puhlimi frazami, s katerimi želijo sploh utajiti njihov neizbrisni obstoj. ampak « težkim in pošteno mišljenim delom.
dogodkov, ki drže ves narod in vr* britanski imperij v napetosti. Simpatije za vladarja čutijo |>o-sebno globoko mali ljudje in prav njih je posebno presunila anketa, ki jo je pred kratkim izvršil vladar o nezaposlenosti v pasivnih krajih, in moralna obveza, ki jo je prevzel za zboljšanje stanja nezaposlenih. Siromašnejši ljudje so vsi prežeti zavesti, da so v Edvardu VIII. našli svojega zaščitnika, in boje se, da ga ne bi izgubili. Pri vsem tem se pa opaža, da celo za te skromne državljane osebna sreča kraljeva ne sme več tehtati kakor ohranitev demokratskega reda in ogrožanje obstoja imperialnih zvez. Ce torej kompromisna ureditev omogoči kralju, da ostane nn prestolu, bo večina volivcev občutila veliko olajšavo. V nasprotnem primeru, če postane kralj Edvard VIII. zopet vojvoda, bo pn užival nn človekoljubnem polju največjo ljubezen ljudstva, ki jo je kdajkoli urakai kateri princ.
tavlja »Daily Mail« in z njim ludi drugi listi, da široke narodne množice niso odločno nasprolu« kraljevemu namenu. Včeraj so se na primer na londonskih ulicah pojavilo slike kralja s Sinipso-novo.
> E v e n i n g N e w s « pa objavlja naslednje podrobnosti o avdijenci predsednika vlade Baldvvina pri angleškemu kralju:
»Predsednik vlade je informiral vladarja o veliki zaskrbljenosti vlade zaradi njegovih načrtov, da vzame za ženo go. Simpsonovo. Vlada bi bila najbolj srečna, aki hi mogla izjaviti javno, da sc kralj sploh ne namerava poročiti. Baldvvin je raztolmačil kralju resnost položaja, ki nastopa osobito za krono, od katere zavisijo tehtni narodni io državni interesi v angleškem imperiju, kakor tudi v današnjem kritičnem trenutku svetovne politike. Baldvvin jo dobesedno kralju povedal naslednje:
V imenu vlade, ki jc popolnoma cnodušnegu mnenja, sem prisiljen sporočiti Vašemu Veličanstvu z najglobljim obžalovanjem, da smo sklenili dali ostavko, ako nc pride d» sporazuma in bi bila izzvana težka ustavna kriza. Ako Vaše Veličanstvo ni v stanju poslušati nasvete svojih ministrov, ho kabinet prisiljen, da odstopi«.
Takoj nato je Baldvvin podčrtal, dn je tudi socialistična opozicija istega mnenja, kakor vlada in da bi tudi delavska stranka če bi ji kralj ponudil sestavo nove vlade, ponudbo gladko odbila. Ko jc Baldvvin ziiKr.izil z ostavko svoje vlade, mu jc kralj izjavil, da sc bo odrekel kronali j u. Regent lahko vedno odjiušča svoje ministre. V tem primeru ima angleški parlament v rokah dvoje sredstev, da se brani in to je: I. dn kralju črta civilno listo, 2. pa parlament lahko sprejme tako imenovani »inutinv art«, s katerim lahko takoj desorganizira armado.
Kdo je Simpsonova
Gospa Simpsonova se z dekliškim imenom piše Bessie Wallis-Warfield in je rodom Američanka. Družini Warfieldov in Wallisov pa sta obe angleškega izvora in spadata med najstarejše angleške družine, ki pa so se pozneje deloma izselile v Ameriko in Avstralijo. Simpsonova mati in oče sta živela v Baltimo-re v Ameriki v skromnih meščanskih okoliščinah. Simpsonova je danes stara 40 let ter se jc 1. 1916 v starosti 20 let poročila s pomorskim poročnikom Spencerjem iz ameriške mornarice. 1 njim je živela do leta 1924, ko je bila izrečena razporoka. nakar se je Bessie, ki je postala lepa žena, preselila v Anglijo. Tukaj je spoznala londonskega trgovca hrnesta Simpsona, ki je bil udeležen pri večji paro-brodni družbi. Z njim se je tri leta pozneje ludi poročila in sta se zakonca Siinnson naselila v Brianston Court v londonskem Weslcndu. Na londonskem dvoru je bila predstavljena takoj po poroki, toda s sedanjim angleškim kraljem se je spoznala šele pred dvema letoma. Od takrat se je princ Edvard zelo rad gibal v njeni druibi in ie po večkrat na teden obiskal njuno stanovanje, kjer se je zbirala navadno sama meščanska družha. Simposonova je princu Edvardu predstavila tudi svojo prijateljsko zakonsko dvojico Herman Ro-gers, ki so tudi kmalu prišli v ožji krog Kdvardo-vih znancev in prijateljev. Obe dami. Simpsonova
(Nadaljevanje nn i sireni soodsj)
JDr. Stojadinovič
o trgovinski pogodbi z Anglijo
Domači odmevi
Belgrad, 4. decembra. AA. Trgovinski dogovor z Anglijo bo dal možnosti obema strankama za povečanje izvoza. K trgovinskemu dogovoru je dal dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, našim listom tole pojasnilo:
Pred nekaj dnevi so v Londonu podpisali dopolnilni dogovor k naši stari trgovinski pogodbi z Veliko Britanijo, ki datira še iz maja 1927. Skoraj deset let jc bilo treba, da sla obe državi ponovno revidirali svoje medsebojne trgovinske zveze. V predvojnem normalnem času je deset let pomenilo najdaljši rok pogodbene zveze. Danes, v dobi spremenljivih trgovinskih režimov in kratkoročnih dogovorov ,se takšno razdobje komaj more obdržati brez škode vsaj za eno izmed pogodbenih strank. Željo Jugoslavije in Anglije, da to pot skušata bolje urediti svoje trgovinske razmerje, je treba le pozdraviti, ker že površen pregled dosedanjega razvoja in dosežen:h uspehov gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo pokaže široke možnosti. TaUfne možnosti ne more danes nobena država opustiti. Razgovori v Londonu so se v trgovir.skopolitičncm pogledu sukali okoli dveh stvari. Prvič sporazumna in za obe strani zadovoljiva ureditev za nadaljnje izvajanje_ kontrole uvoza angleškega blaga k nam, ki nam je bila, kakor znano, narekovana z željo po znižanju uvoza za radi pomanjkanja deviz za plačilo uvoza iz nekli-rinških držav. Anglija je v celoti sprejela na znanje razloge, ki so pri nas narekovali takšne ukrepe ter je kontrola tudi nadaljo ostala ▼ veljavi. V korist stabilnejšega poslovanja se je ta kontrola zdaj le še bolj precizirala. Druga točka pogajanj je bila dosega ugodnejših pogojev tako ožje trgovinske izmenjave kakor širšega gospodarskega sodelovanja sploh. Ker je Jugoslavija nasproti Veliki Britaniji stalno pasivna v trgovinski bilanci, se je formula za zagotovitev ugodnejših pogojev bodoče trgovine morala spremeniti. V trgovinski bilanci mora Jugoslavija nasproti Angliji več izvoziti svo-
jega blaga na Angleško, kakor nvoziti iz Anglije, če naj se ublaži ah odstrani kontrolo uvoza. Višina uvoza iz Anglije bo odvisna od višine našega izvoza na Angleško, ker bo povečini izvoz dopu$čal večja plačila v realiziranih devizah. Tako pridobita obe državi. Jugoslaviji je omogočeno tekmovanje, Anglija pa lahko poveča splošni nivo svojega izvoza k nam. Za Jugoslavijo Je to glavni pogoj ca plačilo uvoženega blaga z devizami, za Anglijo pa to pomeni izrabo zelo ugodnih okoliščin pri njenem izvozu v našo državo.
V takšnih razmerah bi bilo pogrelno ostati samo pri tem. Na srečo se obe pogodbeni stranki strinjata, da je v sedanjem sporazumu treba videti samo prvo etapo v razvoju gosoodarskega razmerja med Jugoslavijo ln Anglijo. Obzirno ia postopno želimo to delo nadaljevati po možnosti na ie širši gospodarski podlagi. Varovali bomo svoje stare in preizkušene trgovinske zveze z drugimi državami, in stremeli po tem, da si ohranimo nove postojanke, Jugoslavija mora neprestano iskati novih tržišč. Toda ona je tudi sama v stanju, da da možnosti za plasman in kapital tistim državam, Id odpro svoja vrata jugoslovanskemu blagu. Izkustva, ki si jih je Anglija doslej pridobila v tem pogledu v naši državi, mislim, da opravičujejo takšno naziranje. Da tudi Anglija podobno misli o vrednosti Jugoslovanskega tržišča in možnosti pospeševanja dosedanjih zvez z njim, najbolje dokazuje dobra volja vseh biitanskih poklicanih činiteljev in široko razumevanje naših potreb, kar se je pri teh pogajanjih neprestano manifestiralo. Veselim se, da morem poudariti, da se Je sa takšen prijateljski nastop uradnih krogov in britanske javnosti mnogo zahvaliti budnemu zanimanju Nj. Vis. kneza namestnika za potek ln napredovanle teb razgovorov. Zato mislim, da smemo z velikim upanjem gledati v bodoči razvoj jugoslovansko-angleških gospodarskih zvez, ki skupaj z selo prijateljskim političnim razmerjem opravičuje največji optimizem.
Borbe v Španiji
Pariz. 4. dec. b. Iz glavnega štaba nacionalne armade v Salamanci poročajo, da so nacionalne čete odbile vse napade rdečih miličnikov na Villa Real s težkimi izgubami za napadalca. Istotako je tudi paraliziran pritisk rdečih čet proti nacionalnim postojankam v Asturiji. Jetniki potrjujejo, da so miličniki zgubili v zadnjih 24 urah nad 1000
m0/ Ves včerajšnji dan se je močno čutil pritisk rdečih na raznih bojiščih, zlasti pa na fronti pri Madridu. Vsi napadi rdečih pa so bili odbiti ter so bele čete lahko utrdile svoje postojanke, ki so jih
zasedle pri svoji zadnji vojni operaciji. Opaža se pa. da v zadnjem času na vsako, tudi najmanjšo akcijo nacionalistov reagirajo rdeči s silnim ela-iiom ter njihova artiljerija bruha ogenj brez pre-stanka, ker imajo bržkone dovolj municije.
Rdeča poročila
Valencija, 4. de«. AA. (Fnbra). Izšel Je tale komunike: V odseku Posuelu so se vršili hudi
boji. Nacionalistične čete so se umaknile in 6e jim torej ni posrečilo preskati cesto, ki drži v La
Coruno.	, , „
V odseku Časa del Campo ln v odseku Cara-bancel so naše čete napredovale. V odseku univerzitetnega mesta je bilo popolnoma mirno. Južno od Taja je sovražnik skušal utrdit sedanje svojo postojanke, pa se mu nI posrečilo.
Na Baskiški fronti se naše prodiranje nadaljuje. Neko sovražno kolono smo popolnoma uničili pri Villi Realu. Naše čete so zavzele Murujo.
(Nadaljevanje s prve strani.)
Kdo je Sšmpsonoua
in Rogerseva, sta princa Edvarda spreml!all pred dvema letoma, ko je obiskal Avstrijo in Madjarsko ter sta šli z njim tudi v južno Afriko. Od takrat so Simpsonovo opazili mnogokrat na angleškem dvoru, kjer je občevala z vso aristokracijo in s člani vlade. Toda šele, ko je princ Edvard postal kralj, je prisotnost Simpsonove na vseh javnih prireditvah, kjer je bil udeležen tudi dvor, začela zanimati javnost. Časopisi so pisali, da je bila že dne 22. januarja letošnjega leta, ko je bil Edvard proglašen za kralja, na balkonu okna v buckinghamski_ palači in da so jo videli pozneje v družbi ':raljevih prijateljev v bližini kraljevske lože v gledališču Covend Gardena. Letos v poletju je bil uveden postopek razporoke, in sicer takoj potem, ko sta se zakonca Simpson preselila v lepo novo palačo v Regent parku. Simpsonova je izjavila, da palačo potrebuje zaradi tega. ker pričakuje ob prdiki kronanja angleškega kralja veliko število gostov in je dosedanje stanovanje za večje družabne prireditve premajhno. Razporoka je bila izrečena šele v oktobru in je mož prevzel odgovornost in krivdo zanjo. S!mpsonova, ki je sedaj stara 40 let, je znana kot izborna plesalka, ki se zna izredno elegantno oblačiti in so njene toalete v londonski družbi vzbujale že dalje časa velike skomine. Pravijo, da je zelo duhovita, prav ameriško razposajena, »žena, ki ji v oči ni mraz,« kot so o njej govorili ko je živela Se v Baltimore v Ameriki. Pravijo tudi, da se zelo zanima za kraljev cvetličnjak v Belvedere, kjer so jo pogosto videli Njeni odnošaji s kraljem so postali predmet kritike, ki ie sedaj postala povod ustavne krize, še le takrat, ko jo je kralj Edvard vzel s seboj na Škotsko v svoi poletni grad Bal-moral Castle in je bila njena prisotnost, kakor tudi prisotnost gospe Rogers prvič objavljena v dvorskem službenem listu. Takoj nato je nastopil brad-bordski škof Blunt s svojim znanim govorom, ki ga je »Slovenec« že objavil v včerajšnji številki.
Kralj Edvard je kot princ Wale"-ki spoznal Simpsonovo pred dvemi leti na dvoru, nakar je začni zahajati v njeno hišo in se je 1. 1934 že nahajala v njegovem spremstvu, ko je bil na počitnicah v Pijavtci, kjer so jo občudovali zaradi njenih toalet in njene spretnosti v rumba-plesu. Ko se je vrnil nnznj v Anglijo, sta zakonca Simpson večkrat prihajala v gradič Belvedere, 43 km daleč od Londona, kjer je Simp=onovn razvila poseben talent za gojitev rož. L. 1935 jo najdemo zopet v spremstvu princa na jahti \Vestminster-skega vojvode skupno s svojo teto Lady Burhannn iz Amerike. Jeseni 1935 sta že zopet v Pijavici, od koder stn potovala v Cannes in jjozneje pozimi v Kitzbllchel v Avstriji ter naprej v Budimpešto. Princ je vedno nosil v svoji gumbnici cvetlico, ki le odgovarjala barvi Simpsonove toalete. Ko je princ Edvard postal kralj, je imela Simpsonova stalno na razpolago avto iz kraljevske garaže. Prvič je prišla v dvorski bulletin, ko se je udeležila večerje, ki jo je kralj priredil na čast Lindberghu.
140 nacionalističnih vojakov se je vdalo v tem kraju. Prodiranje se nadaljuje proti Vitoriji.
V Asturiji so rudarji zavzeli El Liano, 2 km od Grada. Pri zavzetju tega kraja so zaplenili 7 strojnic in več ko 30 tisoč nabojev. Po hudih bojih so zavzeli tudiSan Marlin.
„ Anglija naj z orožjem poseže vmes"
London, 4. dec. b. Snoči je v Alberthalu bilo veliko zborovanje, katerega so se udeležili pristaši raznih političnih strank. Namen tega zborovanja je bila ustanovitev angleške centrumaške stranke. Kot glavni govornik je nastopil VVinston Churchill, ki se je me ddrugim dotaknil tudi španskega vprašanja. Med drugim je dejal, da bi bilo nujno potrebno, da Anglija oboroženo nastopi v španski meščanski vojni, da na ta način prepreči splošno evropsko katastrofo.
Sovjetska pomoč
Pariz, 4. dec. b. Iz zanesljivega vira se fuje, da so nacionalistične bojne ladje v zadnjih dneh potopile nekaj sovjetskih ladij, ki so bile polne vojnega materiala za rdečo vlado v Valenciji. Za sedaj se ni moglo zvedeti, kakšne so bile nacionalne ladje, ki so potopile sovjetsko trgovsko brodovje in kje se je to zgodilo, ker je to nacionalistična vojna tajnost.
»Echo de Parisc poroča, da napoveduje komunistični tisk v Barceloni prihod številnih sovjetskih ladij z orožjem, municijo, letali in vojaki. Sovjetske ladje »Cičerin«, »Sabanov« in še nekatere druge so že plule skozi Dardanele. Na »Ciče-rinuc je sto ruskih vojnih pilotov, skozi Dardanele pa sta pluli včeraj tudi ena grška in ena mehiška ladja, obe natovorjeni s sovjetskim vojnim materialom. Ruske ladje bodo iztovorile vojni material v Kartageni, grška v Barceloni, mehiška pa v El Prao.
Belgrajske vesti
Belgrad, 4. dec. m. Tukajšnji francoski klub je priredil včeraj popoldne v klubskih prostorih Radničkega doma čajanko na čast soprogi fracoe-kega jioslanika, grofice de Dampierre. Na čajanko je bil povabljen tudi oktet tukajšnjega Prosvetnega društva, ki je pred izbranim občinstvom in diplomatskim zborom odpel več slovenskih narodnih ln umetnih pesmi, zakar je žel burno odobravanje.
Belgrad, 4. dec. m. Tukašnja abstinetska loža je ustanovila pod okriljem svoje organizacije posebno posvetovalnico, ki naj bi imela nalogo, da preprečuje pijančevanje in stori vse potrebno, da bi bilo čim manj pijancev na cesti. Uprava Belgrada je delo društva podprla.
Belgrad. 4. dec. m. Danes je bil pokopan Stojan Crnokopovič, orož.njški brigadni general v pokoju, ki jo kot poveljnik orožniškega polka služboval svojčas tudi v Ljubljani.
Belgrad. 4. dec. m V veliki dvorani tukajšnje Delavske zbornice je bil danes izredni občni z,bor članov Zadruge želez.niškega osebja, ki ga je vodil Dušan Tripkovič, načelnik prometnega ministrsvta v pokoju. Občni zbor je bil mestoma zelo buren. Na občnem zboru je bil izvol jen za predsednika Svetislav Djurič, načelnik prometnega oddelka belgrajskega železniškega rnvnateljsvta.
Belgrad, 4. dec. m. Ob priliki destletmice smrti znanega srbskega državnika Nikole Pa-šiča bo belgrajski občinski svet imel 9. t. m. komemonitivno sejo.
Belgrad, 4. dec. m. Po štirinajstletnem napornem delu so danes belgrajske akademičnrke dobile svoj dom v Ulici kraljice Marije. Blagoslovitvi domn je prisostvovala tudi zastopnica kraljice, dvorna dama ga. Iladžičeva, prosvetni minister Stosovič in patriarh Varnava.
Belgrad, 4. dec. m. Predsednik skupščine Cirič je v sporazumu z vlado sklical narodno skupščino nn lil. redni sestanek za petek. It. decembra, ob 9 donoldne. Nn seji bodo določili dnevni red za prihodn jo sejo.
Belgrad. 3. dec. m. V vojašnici kraljeviča To-mislava ie danea imel tradicionalno slavo 18 pehotni polk Suvohorski. Slavi je prisostvoval kra-lievi odposlanec Žarko Mfij^itorovič, armndnl general Marič, povelinik beltfri>:«kei!a m&sta Voji-slav Tomič in več drugih višjih častnikov.
Belgrad 3 dec. m. Poštno ministrstvo je sklenilo postaviti še več javnih telefonskih tfovorilnic v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani In drugih večjih mestih. Take telefonske govorilnice bodo tudi na
Zgodovinsko znanje
„Slovenskega naroda"
je zelo pomanjkljivo. Ko polemizira s svojim starim sovražnikom »Obzorom«, ugotavlja včeraj, da »jiod Avstro-Ogrsko nista imeli ne Dalmacija ne Slovenija nobene avtonomije in da Slovenija sploh ni bila nikdar pokrajina« (kakor je namreč trdil »Obzor«). To neznanje »Slovenskega naroda« je res fenoinenalno. Kako si upa postavljati tako trditev, ki jo more ovreči celo vsak jugoslovanski šolarček iz vsakega zgodovinskega učbenika, list, ki je star že 69 let in je pod bivšo monarhijo pisal poročila iz avtonomnega deželnega zbora, v katerem je sedelo tudi veliko »Narodovih« flihrer-jev in pristašev? »Slovenski narod« seveda skuša biti le sofističen in meni, da nihče ne bo upal razkrinkati njegovega sofizma, ki ima namen zagovarjati sedanji centralizem, češ, saj Slovenci sploh nikoli niso imeli avtonomije, čemu naj jim bo sedaj? Res Slovenije (kakor je oficijelno tudi danos ni) ni bilo, toda Slovenci so imeli popolno ustavno deželno avtonomijo in sicer v kranjski vojvodini ali deželi, drugi Slovenci pa so io bili deležni kot prebivalci drugih kronovin, kar se tiče Dalmacije pa so vsi dalmatinski Hrvati imeli popolnoma isto in tisto deželno avtonomijo, kakor ostale avstrijske kronovine z deželnim glavarjem, deželnim odborom in zborom, ter avtonomno deželno zakonodajo. Sicer pa Slovenci tudi še danes niso vsi združeni v eno nacionalno politično telo, kakor znano. »Obzor« ima torej čisto prav, da so Slovenci in Hrvatje tako v avstrijski kakor v ogrski polovici imeli ustavuo zajamčeno avtonomijo in so »Narodovi« sofizmi obupen poizkus utajiti zgodovinska dejstva, ki ne gredo jugoslo-venarskim unitaristom v račun.
Združena opozicija, kam greš?
Nekajkrat emo že imeli priliko, da smo naše bralce opozorili na poizkuse komunistov, da bi se vtihotapili v »združeno opozicijo«. Da tudi v Srbiji poizkušajo na isti način izvajati navodila VII. kongresa komiinternc, nam dokazuje sledeči članek »Samouprave«:
»Te dni so listi objavili vest, da je bil v stanovanju znanega komunista in voditelja skavtov dr. Miloša Popoviča sestanek levičarjev, katerega namen je bil: »razširjenje« združene opozicije. Posebno je padlo v oči, da se je poleg marksistov udeležil tega sestanka tudi bivši predsednik narodne skupščine in podpredsednik bivše demokratske stranke g. dr. Ivan Ribar. Le kaj hoče dr. Ribar med komunisti in levičarji? — Iz poročila zagrebške policije pa se točno vidi, da se komunisti drže predpisov kominterne. In če bi jih ne bili pravočasno odpravili iz Zagreba, bi se marksista poleg dr. Drag. Jovanoviča v še večjem številu vtihotapili v združeno opozicijo. Oni sprejmejo vsakega, ki je proti vladi Sestavni del združene opozicije pa tvorijo tudi bo.senski zemlje-radniki, ki co si na zborovanju v Banjaluki vzeli za grb — srp in kladivo in se imenovali »zveza kmetov in delavcev«. V Splitu so komunisti natisnili na rdečih plakatih proglase: »Živijo Maček, živijo Moskva!« dokler jih niso ob pogrebu pokojnega Fradeliča odkrili in razkrinkali.«
Nato »Samouprava« razlaga še nekatere dogodke v zvezi z zadnjimi občinskimi volitvami, zlasti pojav nekaterih »združenih« in »neopredeljenih« list, na katerih se fe zbralo večkrat kaj čudno sorodstvo, in članek zaključuje z vprašanjem: »Quo vadi« UO (udružena opozicija)?«...
Nepotrebno razburjenje
V	»Jutru« smo ta teden brali dve notici, da je okrajno glavarstvo v Celju prepovedalo zadnjo nedeljo shod, ki ga je sklicala JNS v Dramljah in na katerem bi imel poročati narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Okrajno glavarstvo je prepovedalo shod z motivacijo, da je bil že prej prijavljen ob istem Času in na lst^m mestu shod JRZ. Ker bi iz pisanja v »Jutru« lahko dobil nepoučen čitatelj vtis, da se je zgodila g. poslancu velika krivica, smo ee informirali na merodajnem mestu in dobili sledeče pojasnilo: Dne 28. novembra je bil naznanjen v Dramljah za 29. november po rani maši v stari šoli shod JNS, na katerem naj bi poročal narodni poslanec g. Prekoršek. Ker je bil pa žo 17. novembra naznanjen za Dramlje shod JRZ in sicer za 29. novembra po rani maši r stari šoli, je samo po sebi razumljivo, da okrajno glavarstvo shoda, ki ga je naznanila JNS, ni dovolilo, ker istočasno na istem prostoru ne moreta biti dva shoda. Najbolj tragično pri vsem tem je pa to, da ie g. narodni poslanec Prekoršek v Dramljah tudi častni občan, kjer uživa tudi vsestransko zaupanje, kar je razvidno iz rezultatov 5. majskih volitev, ko je od 205 oddanih glasov dobil reci in beri 29 glasov. Shod, ki bi se bil moral vršiti v Dramljah in ki ga je okraino glavarstvo v Celju prepovedalo. je bil edini shod, ki ga je politični oblasti v celjskem okraju prijavila falirana JNS.
Sicer pa Drameljčani niso g. narodnega poslanca prav nič pogrešali, ker sta jih prišla, kakor je že »Jutro« poročalo, poučit dva mlajša gospoda iz Celja.
V	»Jutro« se je zatekel tudi bivši propadli Jeftičev kandiat, celjski advokat g. Jernej Stante, ki sedaj zelo pridno vihti zeleno zastavo. G. Stante je namreč nameraval v nedeljo, dne 29. novembra predavati v Sv. Pavlu pri Preboldu Društvu kmečkih fantov in deklet o razdolžitvi kmetov. Kakor nam je znano, g. Stante leto in dan ni prijavil nobenega shoda ali pa predavanja, zato je popolnoma razumljiva prepoved celjskega okrajnega glavarstva, ker je gotovo, da je imel s svojim predavanjem teden dni pred volitvami svoje namene, ki se ne vjemajo i »nepolitičnim« značajem Društva kmečkih fantov in deklet...
Ker so tihotapili z denarjem
Finančni minister je kaznoval z denarnimi kaznimi sledeče tvrdke radi prestopkov zoper devizne predpise:
»Jugoslovansko društvo gume Englebert« v Belgradu z 10.000 din. »Istib«, zastopstvo J Stern in brat, Belgrad, z 3000 din. Ing. Oskar Rinder, komisijsko posredovanje. Belgrad, z 10.000 din Dr. Marko Tarle, Šibenik, z 2000 din. Hijin Papo, agen-tura, Belgrad, z 5000 din. Alkalaj Josef, agertura. Sarajevo, z 250.000 din. Tovarna kartonaže Ivan Hudetz, Zagreb, z 2000 din. Mozes Leisser Rotter. Dunaj, z300.0?0 din. Antonijevič in Čukovic, Belgrad, z 3000 din. Gadol Salomon, direktor »Šuma-dije« d. d., Belgrad, z 60.000 din. »Gestatner«. Ltd. Belgrad, z 5<"03 din, Alkalaj dr Hajim. Belgrad, z 50 030 din, Baruh Franco & Comp., Bitoli. /4000 din. »Metalomehnnika« d .d.. Belgrad t 20.000 din. Ana vdova Bemač Karolvjeva. Stara Kaniža. z 4000 din. Anton Ožbolt, Sv. Lenart, * 1500 din Evgentj Freudenfeld, komisijska agenture belgrad z 6000 din. »Tesla«, prva jugoslovanska industrija žarnic. Paiičevo, ?. 5000 d n. Lisan«.ki rudniki d. d.. Belgrad, z 5000 din. M. Reis, Sisak. z 5000 din. Jovan Markovič, Belgrad, z 6010 d'n. Sclvari Ma-
tijaš, Segedin, z 12.000 din. Momirov Luizj, Petrov-grad, z 12.000 din. Lovro Rožman, V išč«, z 6900 din.
Kolikor moremo sklepati is imen, so to povečini sama »domača« podjetja, ki »t v konkurenčnem boju poslužujejo tudi gesla »Sv-ji k svojim«. Bc.g ve, če je država s temi kaznimi dobila nazaj vse, za kar je b>la oškodovana?
Marksistične knjige
na književnem trgu
»Mlada Hrvatska«, tednik, ki izhaja v Zagrebu, ki ga je »Slov. narod« pred kratkim proglasil za glasilo mladih levičarjev, priobčuje sledeči dopis:
»Zašel sem v neko zagrebško knjigarno in sem se zanimal za neke knjige. Ta knjigarna jo znana po velikem številu marksističnih knjig. Neko knjigo sem hotel kupiti. Ker pa nisem imel dovolj denarja, so mi rekli v knjigarni: »Izvolite, gospod, kar vzemite, boste pa pozneje prinesli.« Vedite pa, da sem prvič zašel v to knjigirno in da me nihče ni poznal. Zato sem se začudil, da mi ponujajo knjigo, čeprav nisem imel dovolj denarja. Izprevidel sem namen: Marksistična knjiga se mora širiti, zato se niso bogve kaj menili, ali jim boui izplačal vso vsoto. Odbil sem. da bi kupil njigo. Prosim vas pa, da objavite na kakšen način se marksistične knjige širijo med našim narodom. Pa še na to vas moram opozoriti, da nisem jaz edini, ki je naletel na tako postrežljl-vost.« — Povsod Ista metoda: marksisti med mir-in poštene člane zakonitih organizacij, marksistih ne knjige med druge knjige po predalih...
Ali je to pridelek
„Slovenske fronte"
Ob občnem zboru in ob volitvah akademske akcije za ozpopolnitev univerze ie bilo po univerzi razstlanih toliko najraznovrstnejših letakov, kakor še nikdar doslej ob takih prilikah. O enem izmed njih poroča »Straža ▼ viharju«: »Najznačilnejši tn obenem najbolj prostaški je bil droben letak komunistov, ki sicer niso imeli lastne liste, a so vei volili tako imenovano »Listo tehnikov«; vsebina letaka je približno ta-le:
»Italijanski fašistični papež, Mussolini in Korošec so na« postavili pred odločitev: Rim ati Moskva. To za nas znači: italijanski fašizem ali «tovarištvo. Mi smo se že davno odločili za slo-vanstvo...
Pokažimo to tudi 1. decembra t 1. ob U dopoldne in napolnimo slovansko narodno cerkev, novo pravoslavno cerkev ▼ Ljubljani.«
Ta letak močno spominja na znano patriotično komemoracijo na univerzi... Na dan 1. decembra se je veliko teh letakov pojavilo tudi po mestu.
te pol milijarde državnih bonov podpisanih
Belgrad, 3. deembra. AA. Ker so ves doslei izdani znesek blagajniških zapisov finančnega ministrstva v znesku 500 milijonov dinarjev v celoti in brez težav vpisali, je ministrski svet t uredbo od 23. novembra 1936 pooblastil finančnega ministra, naj izda novo emisijo blagajniški zap.*ov v novem znesku 50 Omilijonov dinarjev Ta edtalja se bo kakor prva izdala s pomočjo Narodne bank«, ki jamči za izplačilo ob dospetju Interesent morajo vsak čas vplačati razpoložljive zneske bodisi
S i Narodni banki in njenih poJ užnican, bodui pri ržavni hipotekami banki in Poštn' hranilnu-i. oziroma pri njunih podružnicah, odbijajoč vnaprej obresti v skladu z despozitnim rokom in sicer. Vfo pri zapisih na 3 mesece, 4.25% pri zapisih m 6 mesecev, 4.50% pri zapisih na eno leto, in pri zapisih na dve leti. Državna hipotekama banki in Poštna hranilnica bosta vršili brezplačno posredovanje pri vpisu in bosta eskontirali vpisane zneske vsak čas ko bo lastnik potreboval got »vine, in sicer proti 1% obrestim nad obrestno mero do-tičnih blagajniških zapisov tako, da li zapisi ne pomenijo samo gotovega denarja, temveč tudi najugodnejšo i nnajvarnejšo naložbo, ki je splon mogoča. Vrhu tega uživajo blagajniški zapisi še tele ugodnosti: Dohodki teh zapisov so ;>ro«ti vseh sedanjih in bodočih državnih in samoupravnih dajatev. Zapisi uživajo pupilarao varnost, se sprejemajo kot kavcija.
Blagajniški zapisi se izdajajo v kosih po 5000, 10.000, 50.000, 100.000, pol milijona in i milijon.
Dr. Uičič pri dr. Korošcu
Belgrad. 4. dec. m. Novoimenovani belgrajski nadškof dr. Ujčič, ki je prišel včeraj semkaj, jo prevzel posle ter je bil sprejet davi pri notranjem ministru dr. Korošcu, v teku dopoldneva pa pri pravosodnem ministru Subotiču.
Smrtna nesreča
Celje, 4 decembra.
Okrog 5 popoldne se je smrtno ponesrečila 53-letna raznašalka časopisov Elizabeta Zmahar. Imenovana je okrog 5 popoldne prišla i dela domov. Na stopnicah se je spodtaknila, padla in udarila z glavo ob tla, da ji je počila lobanja. Bila ie na mestu mrtva. Žmabar je bila deset let raznašalka »Slovenskega Naroda« in »»Jutra«. Bila je vdova in zapušča eno preskrbljeno hčerko.
Osebne vesti
Belgrad. 4. dec. m. Nocoj je odpotoval v Niš predsednik vlade dr. Stojadinovič. V teku današnjega dne si je ogledal v Nišu poslovanje vseh monopolskih ustanov.
Belgrad, 4. dec. m. Prestavljeni so: Stanislav Stanič, podpoverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka Ljubljana-meBto, v glavni oddelek Ljubi jana-okolica; Franc Tominc, podpoverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka Ljubljana-okolica v glavni oddelek v Celju, Anton Klemen, podpoverjenik finančne kontrole, iz Celja v glavni oddelek finančne kontrole v Novo mesto. Prestavljeni sta: Na pošto Muta Ana Kokalj s pošte Maribor I^ v Celje pa Ivan Zabelj z Jesenic.
Belgrad, 3. dec. m. Semkaj je prispel s svojim letalom angleški general Malcolm Muir. General je prispel iz Ženeve, kjer zavzema položaj komisarja v oddelku za begunce. Na zemunskem letališču ga ie pozdravil poveljnik letališča Vojislav Spužič.
Dunajska vremenska napoved: Z znpada toplejše vreme s padavinami, viharno.
Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, prehodno oblačno.
Pridobivajte novih naročnikovi
Občinske volitve 6. decembra
Trbovlje
GOSPOD KLENOVSEK NE MORE BITI ZUPAN!
§ 28, točka 4 zakona o občinah pravi: »Župau in občinski odborniki ne morejo biti: občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine in dohodkov.«
Gosp. Klenovšek dobavlja občini ves elektro-inštalacijski materijal, in njegovi uslužbenci ta materija! tudi instalirajo za občino. Zato je gosp. Klenovšek občinski dobavitelj in lato ne more biti župan.
Zato bi bil župan mesto njega g. Plavšak, in sedaj vprašamo, čemu potem kandidira g. Klenovšek? Zato da bi tako zagotovil županski stolček g. Plavšaku, članu JNS.
Kdor voli g. Klenovška, voli torej v resnici g Plavšaka.
Rudarji pa bodo raje volili kandidatno listo svojega tovariša Križnika Filipa.
Pozor volivci! V nedeljo se vrše volitve v občinsko upravo. Vse naše volivce ln nam naklonjene prosimo, da gredo takoj zjutraj na volišče, od dajo svoj glas kandidatu JRZ g. Križniku Filipu. A^ilivni odbor JRZ bo imel svoje pisarno v Društvenem domu v preddvorani in na Vodah v pisarni Jugosl. strokovne zveze. Tu bodo dobili volivci vse potrebne podatke, ki se tičejo volitev.
Socialisti so zbegani. Kakor se čuje, so naši socialisti zbegani in zgubljajo glave, videči, da se jim majejo tla, bojijo se pač za edino še ohranjeno socialistično postojanko. Ta »rukar« pri sedanjih volitvah je bil res silen. Delavstvo spregleduje, da pride do konsolidacije razmer le v močni JRZ-slranki, ki mu gotovo lahko pribori primeren življenjski obstoj, ker samih Iraz so se že davno naveličali. Delavstvo posebno še jezi, da so se v njihove vrste vrinili ljudje, ki niso imeli nikdar z njim nobenega stika, na kandidatni listi so celo na prvih mestih. Ravnotako nimajo kmetje v upravi nobenega kandidata, kar se pa tiče obrtnikov, se pa g. Berger, kot večkratni hišni posestnik in trgovec, že davno več ne šteje za takega. Zelo so pa zadovoljni z g. Križnikom, kateremu hoče prebivalstvo oddati svoj glas.
Namen gospodarske liste. Sodrug Murn agiti-ra med rudarji, da je glavni namen nedeljskih občinskih volitev, vreči sedanjo vlado! Zelo gospodarski namen, kaj ne? Iz tega je razumljivo, zakaj da se vežejo socialisti z JNŠ-arji.
Kandidati za JRZ za občinske volitve v celjskem okraju
V nedeljo, dne 6. decembra bodo v 12 občinah celjskega okraja občinske volitve. V 5 občinah je bila postavljena samo lista JRZ, v ostalih 7 občinah pa po dve listi. Samo lista JRZ je bila postavljena v občinah: Sv. Jurij ob Taboru, nosilec trgovec Maks Cukala, na Polzeli, nosilec, posest, sin Turnšek Pongrac, Vel. Pirešica, nosilec liste posestnik Kokalj Martin, Sv. Jurij — trg, nosilec liste pos. in trgovec Zdolšek Franc, Sv. Jurij — okolica, nosilec liste posestnik Gologranc Stanko. V ostalih občinah so nosilci list JRZ naslednji: Sv. Pavel pri Preboldu: posestnik Skok Filip, Pc-trovče: posestnik Jelovšek Stanko, Šmartno v Rožni dolini: posestnik Jezernik Franc, Nova cerkev: trgovec in posestnik Gril Ivan, Vojnik — okolica: posestnih Ulipi Franc, Dramlje: posestnik Kore-nak Martin, Vransko: posestnik 1'ečovnik Franc. To može je postavila na čelu list JRZ in priporočamo volivcem naj stopijo jutri že v prvih dopoldanskih urah na volišče ter oddajo svoje glasove možem našega zaupanja.
Revizija - razrešitev - pritožba
»Jutro« s 1. decembra in »Slov. narod« z 2. decembra prinašata poročilo o razrešitvi konjiškega župana Alojzija Križniča. Oba lista ugotavljata, da je v razrešitvenem odloku naveden napačen datum revizije blagajne kmetijskega okr. odbora v Konjicah, katerega predsednik je bil razrešeni župan, ki je hkrati vodil blagajniške poele tega odbora. Nadalje poročata lista, da je utemeljen odlok razrešitve Križniča s tem, da ni mogel z gotovino kriti ugotovljenega prebitka v blagajniški knjigi okrajnega kmetijskega odbora. Sklicevaje se na likvidacijski izkaz, ki ga je podpisal uradni revizor banske uprave, se je g. Križnič sedaj pritožil na upravno sodišče.
Poleg tega je g. Križnič dal ponatisniti v obliki majhnega letaka likvidacijski izkaz in ga priložil brošurici, v kateri obravnava tudi revizijo in razrešitev. Zdi se, da je hotel s to brošuro ubiti kar dve muhi na en mah. Ker je pri sedanjih volitvah, ki bodo v Konjicah 6. decembra, nosilec opozicijske kandidatne liste, je s to hro šuro hotel najbrž podčrtati korektnost svojega postopanja pri okrajnem kmetijskem odboru in nato porabati svojo razrešitev kot svojevrsten volivni šlager.
»Slovenec« je že v petkovi številki poročal o reviziji kmetijskega okrajnega odbora v Konjicah. Iz tega poročila jasno sledi, da g. Križnič poleg drugega ni vknjižil koncem marca prejetega prispevka kr. banske uprave v znesku 20.000 Din. Nadalje sledi dejstvo, da je g. Križnič potem, ko
Je ob navzočnosti uradnega revizorja vpisal ne-vknjižene zneske, ponudil uradnemu revizorju, namesto da bi primanjkljaj kril z gotovino, dve. hranilni knjižici kot garancijo. Ker revizor s tem ni bil zndovoljen, je položil g. Križnič gotovino šele naslednji dan.
Popolnoma jasno je torej, da g. Križnič, ki je vodil blagajniške posle okrajnega kmetijskega odbora, nad pol leta ni vknjižil podpore banske uprave in da tudi ni imol tegn denarja ob priliki revizije v blagajni. Navadno pa je namen vsake blagajniške knjige ta, da se v njej sproti zabeležijo dohodki in izdatki. Vsekakor pa blagajniška knjiga, v kateri skoraj ena tretjina dohodkov ni vknjižena nnd pol leta, ne more biti za vzgled vzornemu vodstvu blagajn. Če pa nadalje upoštevamo, da veljajo za vodstvo blagajniških knjig še posebni predpisi, potem pač g. Križnič ne more pričakovati, da bodo volivci v Konjicah prepričani, da se je teh predpisov držal. Dvomimo tudi, če bo o tem mogla prepričati konjiške volivce njegova brošura, ponatis likvidacijskega izkaza ter poročilo »Jutra« in »Slovenskega Naroda«.
Občanom občine
Koroška Beta
Z ozirom na socialistično okrožnico št. 90, ki mi je danes prišla v roke, se čutim v interesu svoje časti, kakor tudi onih. ki so me postavili za nosilca liste JRZ za občinske volitve dne 6. dec. v Koroški Beli, prisiljen izjaviti naslednje:
Res je, da sem prodal že 20. julija 1933 trgovcu Dežnianu Ivanu na Javorniku 40 vreč cementa, ki nam je preostal pri popravilu rezervoarja. Res je, da je občina ta cement prodala in za to prejela Din 1286.80, ki pa ga takratni blagajnik in poznejši občinski predsednik ni vpisal med občinske dohodke. Ob izročitvi občinskih poslov novi občinski upravi 1. 1933 sem ta denar v redu izročil novi upravi ter ob tej priliki povedal, da je denar tu, naj ga porabijo za kritje neizterljivih kolkovin na aktih iz dobe prejšnjih županov, ali pa knjižijo; za to imamo priče na razpolago. Nova uprava tega denarja ni vpisala med dohodke, niti ga ni nikjer pri vsotah obračunala in ob prevzemu po reviziji ni bilo o tem denarju ne duha ne sluha. Stvar bomo sporočili banski upravi s prošnjo, da zadevo čimprej uredi. Kdo je krivec, to se bo gotovo izkazalo. Ker imam na razpolago pričo, ki je prišla k meni iztirjevat davek na dom z župansko plačo, bom na 6. točko odgovoril g. nosilcu liste slovenskega delovnega ljudstva pred sodiščem in mu tako dal priliko premisliti in dokazati svojo očitke. Erlah Ivan, posestnik in tovarniški delavec, Javoru ik 20.
Nehaj vprašanj
Z ozirom na razna vprašanja, katera nam postavljajo sodrugi, bi jih prosili, da nam pojasnijo naslednje: 1. Kako morejo oni z mislijo demokracije združevati to, da se je pri pogajanjih za kolektivno delavsko pogodijo vztrajno zametavalo in odklanjalo navzočnost zastopnikov ostalih delavskih organizacij. 2. Kako je bilo mogoče, da so ti kričači svobode v povojnih letih metali iz tovarn krščansko misleče delavce. 3. Zakaj ti ljudje, ki govorijo o požrtvovalnosti in poštenosti, ne obsojajo tega, da je prejšnja občinska uprava, na katere delo nam oni s ponosom kažejo kot svoje, počela z občinskim denarjem, ko ga je izdajala za razne potnine in nagrade, da je na primer moral revizor kraljevske banske uprave pred letom ugotoviti, da je znašala nagrada tistega, ki je delo nadzoroval, več kakor so prejeli delavci za svoje delo. 4. Zakaj v svojem resnicoljubju in poštenosti ne povedo, da g. Lagoja Aleš ni dobil na potvor-jeno potrdilo niti ene pare. Pojasnijo naj nadalje, kako je bilo mogoče, da je g. Erko Venčeslav, ki hoče biti župan na listi slovenskega delovnega ljudstva, delal pred svojo hišo cementno ograjo brez vsakega stavbnega dovoljenja. Ali so morda tukaj odločevale sorodstvene vezi ali koristi občine. 6. Pojasnijo naj nadalje, zakaj še vedno ne plača mezdne takse splošna gospodarska zadruga za Gorenjsko. Prosimo pa jih tudi, da mesto svojih večernih izdaj, katere so tako plitve, raje izdajo revizijsko poročilo kraljevske banske uprave, katero jim je na občini vedno na razpolago.
Višnja gora
Občinske volitve. Še en dan nas loči od občinskih volitev, ki bodo odločilne za našo občino. Da so volitve res velike važnosti, dokazuje že to, da ljudje še ne pomnijo lake agitacije, kakor je te dni po vsej občini. Dve stranki se potegujeta za naklonjenost volilcev: ljudska stranka JRZ in »gospodarska« lista nasprotnikov, kjer so združeni ljudje raznih prepričanj in naziranj, brez enotnega in določenega gospodarskega programa, z edino željo, priti ua vsak način na oblast.
Izbira ne bo težka, saj je samo lista JRZ resnična predstavnica ljudske volje. Njeni kandidati so izbrani na vaških sestankih, ki jih je JRZ priredila po vseh vaseh. Tako so prišli na odborniška mesta samo laki, ki jim ljudje popolnoma zaupajo.
Odborniki so iz vseh stanov ln iz vseh vasi velike občine
Da se lista JRZ zaveda odgovorne naloge, ki jo po volitvah Čaka, jo najlepši dokaz to, do je že vnaprej sestavila gradbeni načrt, ki uvažuje potrebe in želje celokupno občine, kjer ho upoštevani vsi kraji brez razlike. Občino čaka mnogo dela. Potrebo so vsepovsod. ZhIo morajo biti na čelu občine res delavni in požrtvovalni možje, ki jim bo dobrobit občine pri srcu.
Zato pojdimo v nedeljo 6. decembra vsi na volišče in glasujmo za listo JRZ! Dokažimo, da smo zreli in da hočemo na občini delati, ne pa politizirati! Vsi za dr. Korošca in njegovo JRZ!
Slovenjgrode c
Za volitve 6. decembra sta pri nas vloženi dve listi: Naša lista JRZ, ki ji je nosilec sedanji župan dr. Jože Picej, in lista, ki nosd sicer lepo ime »Gospodarska lista«, je pa le ostanek JNS-arjev in drugih opozicionalnih elementov. Nosilec JNSarske liste je g. Ivan Rojnik. Za vsakega pametnega moža je jasno, da le naša lista zasluži podporo volivcev. Saj je pri volivnem shodu minister dr. Krek Miha nam tako lepo poiasnil politični položaj in delo naše vlade, da pameten mož sploh več ne vprašuje, kaj in kako bi volil. Napore voditelja dr. Korošca in njegovih pomagačev moramo na vsak način podpreti s svojimi glasovi in tako našim voditeljem izreči priznanje. Nikakor 6e nočemo sami izključiti iz velikega občestva slovenskih občin, ki so se pri letošnjih volitvah tako jasno izrekle za vlado dr. Korošca, ki v njem gledajo svojega voditelja in od te vlade pričakujejo svoje podpore. Mi hočemo iti z veliko falango naših občin, ki gredo pod zastavo JRZ lepšim časom naproti! Torej volimo vsi gospoda dr. Jos. Piceja!
Na nasprotni listi imamo vse vrste kandidatov: od JNSarjcv in Mačkovcev še vse razne stranke in strančice! Ali je lak odbor zmožen dela? Pri nas smo vsi eno: JRZ, ki upanja polno gleda v podporo vlade in banovine! — Čudimo 6e besnemu nasprotju, s katerim nasprotniki delajo zoper našo listo, še bolj se čudimo nekaterim uradnikom, ki verujejo nasprotnikom.
Vsi na delo za našo zmago, da zmaga v Slovenjgradcu lista dr. Piceja, da se še naše mesto izreče za sedanjo vlado in voditelja našega dr. Korošca!
Rogatec
Jutri bodo tudi v naši občini občinske volitve in je zanimanje zanje precejšnje. Tudi ta občina je ena izmed onih v šmarskem okraju, v katerih se stika slovenski in hrvaški živelj. Razen drugih sta se pri nedavnih občinskih volitvah -izneverili« tudi dve glavni politični trdnjavi, t. j. Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina g. dr. Dobovišku, enemu izmed .»generalov slovenskega mačkov-stva<, ki je bil trdno prepričan, da bo v obeh zmagal, a je ostal na bojišču brez vojakov. Tudi pri nas v Rogatcu zopet poizkuša svojo srečo na vse načine. Povemo pa mu tole: mi poznamo svoje prave voditelje že dolgo, saj so bili naši zagovorniki in branitelji že v dobi avstrijskega tlačan-stva, dočim poznamo g. Doboviška šele nekaj let sem, ko je začel poizkušati svojo srečo na (Kritičnem konjičku. Ob tem naj posebej še pripomnimo, da je nosilec liste, katero nam hoče g. Dobo-višok vsiliti, človek, katerega vsi dobro poznamo, koliko je >navdušen« Slovenec ozir. Hrvat. Razen tega ga vneto podpirajo nekateri ljudje, ki imajo v sebi zelo malo slovenskega duha, še manj seveda hrvaškega in jugoslovanskega. Mi, ki smo sosedje Hrvatov, jiin povemo sledeče: spoštujemo Hrvate in njih prave voditelje in zastopnike in želimo, da pride čim prej do odstranitve še zadnjih ovir za sporazum in pravo sožitje; ne moremo pa dovolili, da bi nam gospodovali in se izdajali za navdušene Slovence ozir. hrvaške prijatelje ljudje, ki so menda vse prej kot to in ki so za to najmanj upravičeni.
V nedeljo bo torej za našo občino odločilni dan. Naj nam bosta vzgled Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina! Pojdimo vsi na volišče in glasujmo neustrašeno za nosilca JRZ liste g. Geiserja!
Smrt na poti iz cerhve
Ljubljana, 4. decembra.
Žrtev nesreče je danes na kamniški progi postal posestnik Jakob Zvržina, posestnik z Že-lodnika pri Dobu. Zvržina je davi odšel v cerkev v Groblje, kjer je bil pri spovedi in obhajilu. Ko se je vračal iz Grobelj čez železniško progo, ga je vlak podrl in ga vlekel kakšnih 50 m s seboj. Vlak je nesrečnega Zvržino popolnoma razmesaril. Klobuk je ostal na odbijaču lokomotive. Ko se je vlak ustavil v Domžalah, je strojevodja šele po tem klobuku spoznal, da se je pripetila nesreča.
Orožniki so odšli na kraj nesreče ter ugotovili, kdo Je ponesrečenec. Pokojni Zvržina jc bil rojen v Stolniku nad Kamnikom. Bil je mnogo let v Ameriki, kjer si je prihranil večji znesek denarja ter si je ob vrnitvi v domovino kupi! i malo posestvo na Želodniku pri Dobu. Bil je velik poštenjak in pri ljudeh zelo priljubljen. Smrt ga je našla spravljenega z Bogom. Naj mu sveti I večna luč!
Koncentrirana naravna hrana za lase
Sllvlkrln prepreči izpadanje las. pospe* • u|e rast las ter zdravi kolo na glavi. PrhlaJ Izgine preko noči. lasje pa dobijo sijaj, zdravja, mladost In lepoto.
To Js neophodns potrebščina VaScja umivalnika.
ožurtja, Cdsno Aast
Čestitke novemu belgrajskemu nadškofu
Ljubljana, 4. decembra.
Vest o imenovanju bogoslovnega profesorja na ljubljanski teološki fakulteti tnsgr. dr. Ujčiča za novega belgrajskega nadškofa se je s presenetljivo i naglico razširila po vsej državi, odjeknila pa je tudi v svet in našla tam najugodnejši odmev. Naj-; boljši dokaz, kako priljubljen je bil msgr. dr. i Ujčič že kot profesor v vseh krogih, je velik kup i čestitk, ki jih dan za dnem prejema iz najoddalje-i nejših krajev naše države in tudi iz inozemstva. , Čestitke so z današnjim dnem dosegle že visoko : število 600, ki pa bo v naslednjih dneh gotovo šo ; narastlo.
Med onimi, ki so novemu nadškofu poslali ! svoje iskrene čestitke k imenovanju, so tudi naj-I višji cerkveni dostojanstveniki, tako trije kardi-' nali, vsi jugoslovanski škofje, trije madžarski, pet italijanskih in trije avstrijski. Dalje je čestitala novemu nad:kofu dolga vrsta njegovih prijateljev in znancev iz najrazličnejših krogov, tako duhov-1 niških. industrijskih, trgijrskih in drugih. Osebno so mu prišli čestitat tudi vsi v Ljubljani bivajoči konzuli, razen italijanskega, ki je bil odsoten in se je pismeno opravičil. Razveseljivo število če-j stitk pa je novi nadškof prejel tudi iz Francije, Italije in Nemčije. Na posebno prisrčen način nni je čestitala ljubljanska univerza, tako rektor, vsi dekani in mnogi profesorji. Pozabiti ne smemo tudi razna kntoliška in druga društva širom Slo-! venije, ki so se prav tako pridružila nepregledni I vrsti čestilcev, in nazadnje nadškofovih ožjih pri-■ jateljev in znancev, ki so mu prišli osebno čestitat ; na dom.
Novo imenovani belgrajski nadškof je odpo-! toval iz Ljubljane v sredo zvečer ob 8. V Belgradu j je sprejel konzultorje belgrajske nadškofije, nalo pa se Je prijavil ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru za gozdove in rudnike Jankoviču ter ministru brez portfelja dr. Kreku. Danes se je novi nadškof odpeljal v svojo drugo prestolnico Vel. Bcčkerek, kjer je prav tako sprejel konzultorje. Svečana konsekracija bo v Ljubljani, vendar pa datum še ni določen.
Kdo uničuje lepoto Vaše kože?
Me'.'la. mraz, veter in prah. Da io obvaru ete hrapavosti, lišcja in razpokanja, negujte jo ed no Ic z
„URAN-CREMO" Dobite jo povsod!
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Og!. rog. S. br. 30174/30.
Delegacija Jgsl.-čsL lig v Pragi
Praga, 2. decembra.
Praga je proslavila jugoslovanski državni praznik na svoj način. Ze na predvečer so — kakor sem že omenil — v »Narodnem giledališču« dali »Prodano nevesto«, pri kateri je govoril minister Franke lepe besede o češko-jugoslovanskem vzajemnem delu ter o našem državnem prazniku, ki ga z ljubeznijo proslavljajo tudi Cehi. Predstava »Prodane neveste« ni bila dogodek tudi za Cehe ne 6amo radi tega,''ker jo je vodil Vaclfiv Tali ch, temveč zlasti po čisto novi, svojski režiji, ki se razlikuje od vseh dosedanjih, v Pragi že naravnost tradicionalnih. Vsa igra je bila popolnoma modernizirana, stilizirana zlasti v zborovskih partijah, da je vsak zvok v godbi dobil 6voj odziv v gibu. Zato je režiser porabil veliko množico ljudstva, zlasti otrok, ter kmečke plese nadomestil s pravim, res odličnim modernim baletom, ki so ponazorili do skrajnosti razigrano in bohotno glasbo Smetanovo. Čudovito je bilo razigrano in stilizirano veselje v gostilni, ali cirkuška predstava na prostem, ki je bil svojevrsten višek razgibanosti, plastike godbenih nians. Vse solopartije pa je režiser s pregibljivim odrom postavil posebej, tako, da smo zborovsko maso čutili ves čas za po-zoriščem ter se je ob koncu samo oder zavrtel in se je znova pokazala pred naše oči in v ospredje. Pri nas poznamo »Prodano nevesto« samo v realistični režiji, zdaj smo jo čutil in vse bolj dojeli njene godbene vrednote v stilizaciji res godbeno plastične prireditve. Tudi mladi novi pevci dajo vsej predstavi svežost. MaFenka llorakovč je bila svojevrstna, sveža Mafenka, pa tudi Jeniček.
Kdorkoli pa je videl Kecala g. Z i t k a , ga ne bo pozabil nikdar.
Dne 1. decembra dopoldne si je delegacija ogledala moderni akademski dom za jugoslovanske dijake (Aleksandrov kolegij), ki je pred letom zrasel na pobudo predsednika Lige gosp. dr. Petra Zenkla, načelnika mestnega socialnega urada, duša vsega češkoslovaško-jugoslovan-skega gibanja V Pragi. Kdor ie videl ta zavod, ki je prav gotovo eden najmodernejših akademskih domov, z vsem komfortom, ki je za dijake potreben, ta se bo šele zavedel, kaj ie z njim dr. Ženkel 6toril za Jugoslovane in jugoslovansko akademsko mladino, ki pride izpopolnjevati svojo izobrazbo med Cehe. Scdannji dijak v Pragi ima vse možnosti, ki so mu jx>trebne za čim hitrejše in boljše izobrazbe. Seveda je vzdrževanje še vedno za marsikoga težko, zato imajo slovenski dijaki šc svojo »Slovensko dijaško zadrugo« (zdaj predsednnik Skalar), ki je vredna vse jTodjx>re iz domovine. Obiskovalci so se zbrali v predavateljski dvorani, kjer jih je gosp. dr Zenkel pozdravil, poudarjajoč, da se zaveda odgovornosti, s katero sprejemajo v svojo oskrbo mladino. Podpredsednik Cihak nato v imenu kuratorija v odobravanje vseh pričujočih prebere sklep, da se bo odslej glavna dvorana v domu imenovala »Dvorana dr. P. Zenkla«. Jugoslovanska delegacija (Thaler, Hof-manovič i. dr.) so vznak nesebičnega in plodono-snega dela jrovabili dr. 7enk!a in mu poklonili lep dar: velik Album Pišem toliko o dr. Zenklu, ker ie njegovo tlelo res velezaslužno in ker ga je gosp. župan dr. Adlešič povabil, da pride v Ljubljano, kjer naj predava o socialnih ustanovah mreta Prage. »In dali mu bomo Unionsko dvorano in film, kajti tak mož kot je dr. Zenkel. zasluži največjega obiska.« mi je dejal z veliko sr>oštljivostjo pred
njegovim delom. V družbi dijakov-Slovencev (okoli 30!), smo si ogledali dom m si želeli v Ljubljani kaj podobnega. Kdor ga bo v Ljubljani kdaj zidal, naj si vzame za zgled praški »Kolegij Aleksandra L«, ki 6o nam ga večinoma jiostavili Cehi sami.
Sprejem pri ministru zunanjih zadev, Beneše vem nasledniku dr. K r o f t i je bi nad vse prisrčen. Velika palača na Uradčanih, ki je do pred kratkim bila še kasarna, ki je skoraj že razpadala, so Cehi preuredili v eno najbolj re|>rezcntativnih palač in jo namenili zunanjemu ministru. Predsednik gosp. Milošev ič je pozdravil gosp. ministra kot tistega, ki vodi zunanje zadeve in ureja razmerje do Jugoslavije ter ga obenem prosil, da bi bila čimprej sklenjena medsebojna kulturna konvencija. Gosp. minister se je na pozdrave iskreno zahvalil ter pripomiiiiil, da se je treba prav v da-našnjil časih zavedati važnosti če-koslovaške-jugoslovanske skujmosti in pripadnosti. Položaj je resen, zato je tem važnejša naša enotnost. V važnih in odločujočih trenutkih bomo stali vedno ob sebi.
Cej>rav bi se morda razlikovali v gledanju na posamezne stvari. Tega ne spremeni nobena nasprotna propagannda. ta zavest nam daje jx>gum inn mir v današnji kritični situaciji. Skupno z Romunijo tvorimo v Mali antanti enotno zvezo na zunaj, zvezo, ki je nepremagljiv jez proti vsem rušilcem miru in danšnjega reda v Srednji Evropi.«
Iz zunanjega ministrstva je šla pot — v parlament. da obiščemo ustanovitelja CJ-Lige v Pragi, ministrskega predsednika dr. Hod ž o. Parlament je prav tedaj zasedal ter je gosp. ministrski predsednik naravnost od razprav prišel v sprejemni salon, kjer ga je pozdravil' naš delegat z daljšim citatom iz knjige jugoslovanske mladine ob priliki gradbe Narodnega gledališča kjer je izražena v
lepih besedah češkoslovanska misel, ki jo še danes vodi Praga. Gos|5. predsednik se je zahvalil v srbohrvaščini, poudarjajoč ne samo zgodovinske momente skupnega boja za osamosvojitev, temveč predvsem skujme nastojie tistih narodnosti, ki danes tvorijo Malo antanto. Toda zdaj moramo ravno v tej zvezi nadaljevati delo, prav po besedah naše narodne pesmi: »rod z rodom, brat z bratom ruši vse nezgode«. V prijaznem razgovoru z delegati, se jc z veseljem sjvomi-njal svojih znancev v Jugoslaviji, zlasti prof. dr. P raja tel ja, za katerega sc je zanimal in ga seveda jTozdravil. Delegati so nato na galeriji prisostvovali parlamentarni bud/etni razpravi, seveda le malo časa, ker je ob 11 bilo zahvalno cerkveno opravilo v pravoslavni cerkvi ob priliki našega državnega praznika, ki so se ga jx>lcg praških Jugoslovanov udeležili ludi delegati. Češkoslovaško je zastopal bivši |xwlanik v Belgradu opol. minister Wellncr, jugoslovanski poslanik min. Protič pa je sprejemal čestitke.
Obed je dal zunanji minister dr. Krofta v lokalih »Družabnega kluba«, kjer je bi! on osebno navzoč poleg ministrov dr. Franketa in Wellnerja ter jugosl. |Xttlanika min. Proliča.
Oh 4 je imel v praškem radio predavanje dr. E g o n Stare, o delu CJ-Lig ter medsebojnih zvez sploh, kjer je toplo poudarjal potrebo skorajšnje tucdsebojiine kulturne konvencije.
PojKililne ob 5 je napravil jugosl. [voslanik min. P r o t i C- recepcijo ob priliki državnega praznika v prostorih jugosl. poslaništva na Mali Strani. Udeležba prijateljev Jugoslavije jc bila ogromna, znak, kako ljubezen goje Cchoslovaki do naše države. Zvečer je koncert, ki ga dirigira ravnatelj ljubljanske ojiere irosn. Polič.
Stran 3
Drobne
Slovenci v Zagreba
Zagreb, 3. decembra.
Izseljensko nedeljo smo prav lepo proslavili z govorom, petjem in igro. Pred polno Jeronlinsko dvorano nam je govornik s par besedami orisal problem našega izseljevanja in poudaril ljubezen izseljencev do domovine, ki jim je dolžna ljubezen vračati. Na koncu pa je izrazil željo, da moramo tinti mi, ki sicer nismo izseljenci, a smo odtrgani od rodnega doma, s svojim poštenjem in zavednostjo delati čast slovenskemu imenu. Pevski zbor je zapel nekaj domoljubnih pesmi (»Hišica očetova* in »Večerni zvone), potem pa se je za čela igra (»Trije vaški svetniki«), ki nas je spomnila na najbolj dovršeno igranje Slomškovih di-letantov. Igtalci so bili do zadnjega prav dobri in dvorana je kar odmevala od smeha, ki se nikakor ni mogel ustaviti. Novi g. režiser, ki je tudi sam igral, se je prav dobro izkazal; če bi bil nekaj neokusnih dovtipov prečrtal, bi bilo igri, ki je že tako dovolj burkasta, samo v korist.
Miklavžev večer priredi Slomškovo prosvetno društvo v soboto in v nedeljo. V soboto je napovedal sv. Miklavž svoj prihod ob 8 zvečer, in sicer bo tedaj obdaroval odrasle, za otroke pa se ho vrnil v društvo v nedeljo po večernirah. Kdor upa, da mu ho sv. Miklavž kaj prinesel, naj le pride v društvo. Darovi pa se sprejemajo v soboto popoldne in v nedeljo popoldne.
Cerkveni koncert božičnih pesmi pripravlja pevski zbor sv. Roka. Koncert bo v župni cerkvi sv. Petra ob pol 4 popoldne, in sicer v nedeljo 13. decembra. Poleg božičnih pesmi je na sporedu tudi celotna »Slovenska maša«, delo skla datelja prof. Matije Tomca (besedilo J. Pucljai. Ta maša je bila pred kratkim prevedena v bolgarščino in jo pojejo vsako nedeljo v plovdivski stolnici I V Zagrebu bomo prvič slišali to lepo delo. Tudi skladatelj g. prof. Tome je obljubil da bo iz št. Vida nad Ljubljano prišel na koncert ki bo — po pripravah sodeč — lepa glasbena prireditev. Ker že par let ni bilo slovenskega cerkvenega koncerta v Zagrebu, upamo, da bodo tukajšnji Slovenci izrabili to priložnost in napolnili prijazno cerkev sv. Petra.
Ko roški pevci zopet med nimi
Na povabilo Prosvetne zveze in Glasbene Matice v Ljubljani pripravljajo koroški pevski zbori več turnej po Sloveniji. Na jesen, ko je bilo končano glavno delo na polju, so si pomerili koroški pevci svoje moči. Vsa tri pevska okrožja, zilsko celovško (rožansko) in podjunsko so imela večje pevske prireditve. Na pevsKin slavnoslih v svečan in na Glinjah so pokazali Rožani in Gorjanci, kaj znajo. Največ pozornosti sta vzbudila zbora z Ra-diš in s Sel, ki sta bila v dobri formi in ki sta prinesla tudi nekaj novih pesmi. In prav ta dva zbora bosta prišla prva k nam. Dne 12. decembra ob 8 zvečer bosta pela v mali Filharmonični dvorani za Ljubljančane, a 13. decembra ob pol 4. v Blaž Potočnikovi čitalnici v Št. Vidu nad Ljubljano. Ta dva zbora spadata v celovško okrožje, ki ga vodi nadarjeni in agilni skladatelj Pavle Kernjak, znan po svojih harmonizacijah »Bebe-nava« in znane »Juhe, pojdamo v Škofičel« Zbora imata na programu precej novih narodnih skladb, ki jih v Ljubljani še nismo čuli.
Že sedaj opozarjamo na ti dve prireditvi, ki bosta nam dovolili, da bomo pogledali v .hišo naših bratov, ki s tako ljubeznijo gojijo plamen slovenske kulture. Vstopnice se že dobivajo v predprodaji.
Moje zobe čuva zobna krema
9
CIMEAH
Koledar
Sobota, 5. decembra: Saba, opat; Krispin, mu-čenec. Zadnji.
Krajec ob 19.20. Herschl napoveduje dež in sneg.
Novi grobovi
-f-V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Vilma J o s i n, roj. Franko. Pogreb bo danes ob 4 jjopoldne.
-f- V Ljubljani je včeraj umrl g. Frane Pun-gerčar, zvaničnik drz. železnice Pogreb bo v nedeljo, 6. decembra ob 142 popoldne.
Naj jima 6veti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Zemljiškoknjižni izpit je opravil pred iz-
praševalno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani Valter Zand, poveljnik paznikov v mariborski jetnišnici.
—	Prt zaprtju motnjah v prebavi vzp mite zjutraj tia prazen želodec kozarec na ravne »Franz-.Iosef irrenčice«
—	Verouk, ki je pač najvažnejši predmet za moralno vzgojo mladega človeka, je na naših srednjih šolah slabo urejen. V tem oziru bo treba razmero izboljšati, tem bolj, ker imamo vlado, ki gre za obnovo našega javnega življenja, kar nujno zahteva tudi moralne obnove in dviga, s čemer je treba začeti pri mladini. Ugotovili smo že, da veroučiteljev na naših srednjih šolah občutno manjka, tako da ponekod ni mogoče niti dveh tedenskih ur vdzržati, sedaj pa je prišla, ne vemo odkod, odredba, da se mora honorarni pouk na naših gimnazijah takoj skrčiti, in sicer pri 20 urah vsaj za 7 ur na teden. Pri tem je najbolj prizadet verouk, ki je skoro edini predmet, ki se po načinu honorarnih ur poučuje, kar sevedit že samo na sebi ni v redu. To nenormalno stanje je zdaj s skrčenjem honorarnih ur postalo še bolj nenormalno v škodo verouka, ki ga je sodobna mladina tako zelo potrebna Človek bi mislil, dn so bodo izvršile nove nastavitve, pa so s to odredijo napravljene sedaj še večje vrzeli v tein poduku. Ker je vsota, ki jo plačuje banovina za honorarne ure, vprnv minimalna, upamo, da se ho stvar popravila, da pouk verouka ne bo še bolj trjiel.
—	Sveti Miklavž je sporočil radiofonski oddajni postaji v Ljubljani, da se bo dne 5. t. m. spomnil velikega števila otrok in bo zaradi tega prišel v studio radijske postaje »e ob 1".. kjer bo od te ure pa do 18.80 skušal nagovoriti otroke, katerih imena se začenjajo s Črkami od A do K. Ostale pa bo pozdravil istega dne od 20.20 do 22.
novice
—	300 knjig >11. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935«. (Vrednost vsake knjige 160 Din.) Srečke za srečolov z gornjimi 300 dobitki so razposlane večini župnih uradov, ki so lepo naprošeni, da jih po možnosti razprodajo (2 Din za srečko). Srečkanje je 20. decembra v Grobljah. Do tistega časa naj bodo srečke ali vrnjene ali pa denar zanje poslan. Srečkalo se bo le s srečkami, ki bodo razprodane in za katere bo izročen odgovarjajoči znesek. Prosimo, da ste pozorni na nadaljnju tozadevna sporočila v časopisju.
—	Licitacija javorniškega mostu. Te dni bo razpisana licitacija za prva gradbena dela pri velikem mostu čez Savo pri Javorniku. Licitacija bo v predpisanem roku 30 dni in bo pndla v prvi teden novega leta. Razpisana bo zgradba dveh stebrov opornikov v savski strugi in zgradba dveh obrežnih opornikov. Vsa ta gradbena dela so preračunana na 503.000 Din in bodo prišla v izvršitev še pred pomladanskimi nalivi.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR
OBRhSTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA DO
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRA S i*. A BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREM02ENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
— Smrtno nevaren vbodljaj. Včeraj so pripeljali v Ljubljano 26-letnega hlapca Jakoba Lovaca, doma od Št. Jurja pod Kumom. Lovač je služil v Vodah pri Trbovljah. V četrtek je zašel v prepir ter ga je posestnikov sin I. zabodel z nožem v prsa. Lovač je izgubi) mnogo krvi, obenem pa mu je nasprotnik tudi nevarno ranil želodec. Na glavnem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Tam so zdravniki takoj operirali ranjenca, kakor pa popoldne izgleda, je bila operacija brezuspešna. Lovač je proti večeru že v agoniji. Vzrok tega napada zaenkrat še ni znan.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Hrte zobe	Za. ugodno
boste obvarovali z	britje upombljajtt
ERASMIK	ERASMIK
MllOft IN PASTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE
—	»Koprive«. Zagrebška sekcija Jugoslovanskega Časnikarskega združenja je s 1. decembrom prevzela v svojo last humoristično-satirični tednik »Koprive« ter je v ta namen tudi že izpopolnjeno uredništvo »Kopriv«. Po zatrdilu predsedništva zagrebške sekcije se bo časnikarsko združenje potrudilo izboljšati in povečati list s sodelovanjem svojih članov.
—	Izpred velikega senata v Ljubljani. .Samski ključavničar Iludolf Roje in zasebni uradnik Jože Slak, oba iz Ljubljane, sta se včeraj zagovarjala pred velikim senatom zaradi obtožbe zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožena sta bila, da sta sestavila in razširila neko okrožnico, ki je delavce pozivala na združenje v enotno delavsko strokovno fronto. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar, kot branilca sta fungirala odvetnika dr. Lemež iz Ljubljane in dr Štempihar z Jesenic. V smislu § 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov sta bila oproščena od obtožbe.
Miklavž_
kupuje darila:
albume, spominske knjige, nalivna peresa, tintnike, aktovke, kipe, križe, fashce, za deco lepe svinčnike, peres-mke, slikanice, barvice itd v trgovini
H. Nicman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
zalo, ker mu nudijo najceneje.
—	Pred Miklavževim v »Novi založbi« v Ljubljani. Letos ima Miklavž mnogo lažje delo v »Novi založbi«, ker je velika preurejena trgovina lepo razdeljena po posameznih strokah: papirnica in pisarniške jjotrebščine zase, keramika in galanterija posebej in knjigarna zase. Vsa velika trgovina je zunaj in znotraj podoba veliki lepi razstavi. Poleg tega je »Nova založba« tik pred Miklavžem zelo znižala cene večini knjig svoje založbe, da se zlasti nekatere mladinske knjige dobe za prav majhen denar.
—	Okorn, izletna pisarna v Ljubljani, hotel Slon, tel. 2645, priredi v prihodnjem letu zanimiva potovanja v Benetke, Nico, Monte Carlo, Rim, Grossglockner, Salzkamergut, Pariz (4 krat), Češka. Dolomiti, Maria Zeli, Sarajevo, Dubrovnik, poleg navednih pa še več krajših potovanj po tuzemstvu, ki jih bomo pravočasno najavili. Pomnite, Okor-novi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, polni udobnosti in ceneni. Zahtevajte podrobnejša pojasnila.
~ Odšla je neznano kam gluhonema Rajtar Bara, ki je doma v Gajševnih, občina Križevci. Izginila je že 9 marca 1986. Ako bi se kje nahajnia. naj jo dotični, kjer se mogoče nahaja, nnznnni nn
naslov Hozjon Marko Gaiševci št. 32
—	Za Miklavževo igro »Nebeška storja« nekaj
režiserskih navodil: Mesto oblaka koncem druge slike, ki naj zakrije oder in ki bi odrom povzročal težave, lahko učitelj prinese veliko steklo ali stekleno kroglo in jo postavi pred nadzornika in učence. Skozi to steklo ozir. kroglo »vidijo na zemljo«. Besedilo se temu primerno izpremeni. Zn označbo scene zadostuje zadnja stena, ob krajeh so lahko zastori (zagrinjala); izpreminja se potem le zadnja stena in predmeti na odru. Pri zadnji (četrti sliki pride Mikluvž lahko tudi od strani ali v diagonali odra. — Še par izvodov te igre ima na razpolago Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Božična igrat Kralj z neba — sedem zna-sedem znamenj ob času Kristusovega rojstva — na podlagi evangelija in tistega časa napisal Gregorin Edvard, član narodnega gledališča v Ljubljani, cena Din 15, naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Delo je izredno posrečeno, polno silnih dramatičnih prizorov, ki bo nedvomno obogatilo našo odrsko književnost. Ker je delce primerno tudi kot nabožno čtivo. bo vsem. ki hrepene po notranji poživitvi, dobrodošla, saj posega vsebinsko globoko v čas, razmere in ljudi tiste dobe, ko je svet pričakoval našega Odrešenika. Snov igre je izoblikovana v močnih, pretresljivih prizorih, ki tvorijo veliko dramatično zaokroženost. Gledališki odri bodo sprejeli to božično igro gotovo nadvse dobrodošlo, ker je njena uprizoritev tudi na manjših na*ih odrih izvedljiva. Poslušalcem in igralcem pa bo v opomin in tolažbo v današnjih dneh. Zato toplo priporočamo.
—	Vid vaših oči st obvaruiete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere »i nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku. Stari trg 9. Ljubljana.
—	Kranj. Na Ljudski univerz,! ho govoril v «o boto, de 5. t. m oh 8 zvečer v Rim,nami Ji dr. O. Uoja o potovanju ua Nordkap in Spitabarsc. 1'rodmvauje bodo podoMijevale skioptione sliko.
—	Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. ob 10 v tolovndniei Narodno šole predavanje s »kiop-tinnmii slikami: »Gojeuje oveUle in vrinih nasadov«. Predavatelj iz Ljubljane. Vabljeni" vsi ljubiteljii cvetic in vrtnarstva,
—	Prosvetno društvo v Poljčanah priredi na Miu rijta pra»ni'k, dne 8. decembra ob 3 popoldne igro •Henrik, gobavi vitez«.
Ljubliana
Blagoslovitev in otvoritev Studii, zavoda Collegium Seraphicum in frančiškanske dvorane
V nedeljo, 6. decembra, bo prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Gregorij Rozman ob 12 blagoslovil vse prostore serafinskega kolegija in frančiškansko dvorano. Popoldne se vrši ob 17 v novi dvorani svečana otvoritev z naslednjim sporedom.
Spored:
1.	Otvoritveni govor. Provincijal dr. p. Gvido Rant, OFM.
2.	»Imel je sv. Frančišek ovčico ...« Besedilo p. Krizostom, glasba p. Frančišek. Izvajajo Fran-čiškovi križarji.
3.	»Rajanje v zasneženem gozdu.« Besedilo p. Krizostom, glasba p. Frančišek. Izvajajo sestrice sv. Klare.
4.	»Sveti Miklavž.« Besedilo p. Krizostom. Izvaja Frančiškova mladina.
5.	Serafinski cvetovi.« Spesnil p. Krizostom. Deklamira veliki križar.
6.	»Šolnina pesem« — sv. Frančišek Asiški. Izvajajo velike Klarice.
7.	P. H. Sattner: »Preljubi je moj«, sopran-solo iz oratorija »Aseumptio« 6 spremljavo klavirja. Poje gdč. Poldka Zupanova, pri klavirju pater Frančišek.
8.	»Mir in vse dobro« — prizor iz življenja sv. Frančiška. Spisal Fr. Mavricij. Igrajo frančiškanski kleriki.
9.	»Blagor usmiljenim.« Besedilo p. Roman. Deklamira gdč. D. Kosova.
10.	Henri Brochet: »Naša ljuba Gospa in strelec.« — Mistična enodejanka (Naša ljuba Gospa, Frančišek Asiški in strelec).
11.	Sattnerjev zbor zapoje: a) P. H. Sattner: »Marija, kako si lepa.« Za soli, zbor in orkester, b) L. v. Beethoven: Overtura št. 3 iz »Leonore«. Simfoničen orkester, c) Handel: »Aleluja« iz oratorija -»Mesija«, za zbor in orkester. Dirigent g. kapelnik Neffat.
Cene: Sedeži: parter od 1. do 4. vrste 25 Din, od 5. do 10. vrste 20 Din, od 11. do 18. vrste 15 Din. Balkonski sedeži: od 1. do 3. vrste 15 Din, od 4. do 6. vrste 10 Din, od 7. do 9. vrste 6 Din. Stranski balkoni: od 1. do 12. vrste 15 Din, od 12. do 23. vrste 10 Din. Stojišča po 3 Din.
Predprodaja vstopnic: Samostanski vratar in pol ure pred pričetkom pri blagajni.
Vhod v dvorano: Frančiškanska pasaža.
K svečani akademiji vse spoštovane prijatelje vljudno vabimo.
Vams dvečer
priredim svojim cenj. gostom prijeten Miklavžev večer v restavraciji grand hotela UNION, pri katerem igra salonski orkester vojaške godbe. — Event. darba se sprejemajo pri restavracijski blagajni. Za obilen obisk se vljudno priporočam. ^ g,^ restavrvter
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in na praznik. 8. decembra v Vzajemni zavarovalnici ob pol sedmi!«
1 Kongregaciju za gospe pri sv. Jožefu se udeleži danes, v soboto, ob štirih popoldne pogreba umrle članice g. Vilme Jasinove na Mirju št 24. Pridite polnostevilno!
I Miklavž v Rokodelskem domu. Drevi ob 7. in
Sitri ob 7. zvečer pride s sijajnim spremstvom iklavž v Rokodelski dom. Drevi bo obdaroval otroke, jutri tudi odrasle. Darovi se sprejemajo danes in jutri ves dan v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. Istotam so dobe tudi vstopnice zn obe prireditvi v predprodaji.
1 Sedejevo družino ho obiskal sv. Miklavž s prav čednim programom v ponedeljek, dne 7. decembra ob 7 zvečer v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12. Na programu bo tudi obdarovanje, za kar naj naši člani blagovolijo tozadevna darila poslati v pisarno: Zrinjskegn cesta 8, sprejemala pa se bodo darila tudi v ponedeljek popoldne v gostilni Rokodelskega doma.
I Miklavž pride na Rakovnik za oratorijance In njihove prijatelje v nedeljo, 6. t. m. ob pol 5. in ob 8. zvečer. Kako se v nebesih in v peklu pripravljajo nn njegovo pot, bomo videli v trlde-janski opereti »Miklavža čakamo«, ki jo je zložil dr. Jerko Grilnčič. Opereto bodo izvajali fantje Iz Salezijanskega oratorija nu Rakovniku pod vodstvom skladatelja samega.
I Sv. Miklavž pride v»Ljudski dom« v Mostah v soboto zvečer ob pol osmih in bo obdaroval pridne otroke. Naročila se sprejemajo v domu v soboto popoldne od 2 dalje Vstopnina 4 in 2 Din.
1 Miklavžev večer v trnovskem Prosvetnem domu. Prosvetno društvo Trnovo priredi svoj vsakoletni Miklavžev večer v društvenem domu, Ka-runova ulica 14, kamor pride sv Miklavž dvakrat z vsem svojim številnim spremstvom, ob 6 za mladino, ob 8 za odrasle. Darila in naročila se epre-lemajo od 9 zjutraj dalje v domu.
1 Iz zemljiško knjigo. Pri zemljiškoknjižnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča so letos razne vloge močno narasle, zlasti vloge, ki se nanašajo na vknjižbo raznih večjih in manjših posojil odnosno nn prenos lastninske pravice. Do konca novembra je bilo letos že 7050 vlog, lani celo leto pa 7200 vlog.
1 Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored: »Jesenski manevri« (Leo Slezak) in »Bo-senska rapsodija« (Willy Eichberger).
1 Prodaja zarubljenih predmetov. V ponedeljek, dne 7. decembra 1936 od pol 9 dopoldne dalje vrši podpisana davšna uprava prodajo iz proste roke raznih zarubljenih predmetov v baraki mestnega poglavarstva v Ljubljani, Jegličeva c. 10.
1 Ledene stene, podvige preko njih na drzne vrhove Centralnih in Zapadnih Alp ter Kavkaza, prečenje grebenov Pčtčret, Rochefort, zim3ko-al-pinsko in plezalno tehniko bo pokazal g. K. Pop-pinger z Dunaja v petih filmih 9. L m. ob 20 v Delavski zbornici. G. Poppinger je odličen alpinist in fotoamater ter filmoperater, ki pozna dobro tudi naše Kamniške in Julijske Alpe, v katerih je izvršil že par lepih vzponov. Planinci, poselite to skalaško predavanje ter si nabavite vstopnice že v predprodaji pri »Alpini«.
1 Nesreča šoferja. Pred dnevi se je na Tržaški cesti ponesrečil 37-letni šofer Alojz Vrečar, doma iz Rožue doline. Vrečar je padel z motornega kolesa ler se močno pobil na glavi. V bolnišnico pa je prišel šele včeraj.
1 Šentjakobsko Prosvetno društvo v Ljubljani pri-roili v sol*>to, dno 5. L m. > Mlklavierv večer« v telovadnici šole na Grahu«. Zu at.ro.ko ob Ii, za oilraate ob 8 zvočar. Darila s« sprejemajo od 1—6 v telovadnico. Vabljeiiinl v«i! — Odbor.
1 Prosvetno društvo Ljubljana—mesto. Jutiri, v nedeljo iliui 6. decembra. Jo v kajieli Vzajemne zavoro, valilnico ob pol 8 za v«e uafie člmiNtvo skiupua sv. iiiiišn s sv. obhajilom. Pri maši poje društveni i pevski &boc pod vodstvom tov. Hu&koviča. Cinnii in čjuudoo, pristopite k mizi Gospodovi v 6imveojoni številu! — Da. Uovni vodja.
1 C ciklusu predavanj Prirodoslovncga društva v dvoraiai Delavske zbornioe, bo predaval v ponedeljek, dime 7. doc-ejnbra ob 20 umlv. asistent Tomaži« Gabrijel: »Kako nastane celuloza ia ro«le les«. Pomen najbolj raizAirjemega izdelka žive prirode v krogotoku snovi Društvo vlludno občinstvo k obllnd odedežl«.
t Pevski} društvo (cerkveni zbor) Vii-OUnee že dalj časa Študira Jos. Steoka opereto »Mornarjeva Li-ziiika", pri kaieri sodelujejo člani zbora kot soHstii in celotni zbor. Glasba Gustava Krel«sii Jc prav melodična in bo lurajiiJa, Hežlje vodi g,>*p. Kunaver. f>|w-n,rjamo občinstvo na to oiieroto, da si jo ogleda v nedeljo, dne 0. decembra ob 8 zvečer v Društvenem domu tla Viču Ln z obilno udeležbo podipre dejo tu iwiaadwninja gor-njega društva.
1 Ustanovni občni zbor društva sodno-administra. tivnega osebja, sekcija Ljubljana, 1») ua prnisuaik, dne 8. dneomhna 10M ob 9 v raaprovn.i dvorani okrajne« a sodišča soba št. 2R.
1 Kino Kodeljevo ierra damen i,n jutri dvojna spored: «JoKCn*lri manevri. (I.eo Slezak) in -Bosanska rapsodija- (WM,ly 'Eiehherger).
1 Nočno sivih o imajo lekarne: mr. BaVarttC, Sv. Jaikoha trg 9; mr. Kamor, MiiiMoftHSeva oesita 20 io mr. Gartu«, Moste.
Ptul
Miklavž kupuje v Cirilovi.
/iabu
Maribor
m Konferenca za ureditev obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo se je včeraj zopet pričela v Mariboru. Vodi jo pomočnik generalnega železniškega ravnatelja g. Cugmus. Posvetovanja pa se tičejo samo železniških vprašanj, dočim so eksperti za carinska in obmejno-policijska vprašanja svoje delo že dovršili.
m Marijina družba za matere priredi dne 13. decembra v Mladinskem domu božičnico. Na sporedu so razne deklamacije, simbolično rajanje, igra »Iz nebeških višav«, socialna slika otroka brez staršev. Sodeluje tamburaški zbor iz Krčevine. Otroci, ki bi bili radi obdarjeni, naj se priglasijo pri predsednici ge. Mariji Golež, Aleksandrova cesta 42.
m MIKLAVŽ KUPUJE V CIRIL0VIH KNJIGARNAH.
m Šahovska tekma za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze med MšK in šah. sekcijo SK Železničarja se vrši v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20, v dvorani restavracije Novi svet.
m Poceni meso. Danes zjutraj se bo od 8 naprej prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg svinjskega mesa po Din 7 in sicer na osebo največ 2 kg.
m Premiera »Božjega človeka« bo v torek, na praznik, dne 8. decembra v mariborskem gledališču.
m Iz tuje revščine si je koval kapital. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 28 letni brezposelni delavec Franc Knezar iz Pobrežja, ki je sedel na zatožni klopi v družbi svoje mlade prijateljice Terezije Krapša. Knezar je znal izrabljati največje siromake — brezposelne, da je iztisnil iz njih še zadnje dinarje, ki jih je porabil sam za sebe. Perdstavljal se je ljudem kot višji delavec v tekstilni tovarni Hutter ter obljubljal brezposelnim v tem obratu delo. Za delavce je zaposlitev v Hutterjevi tovarni višek sreče, ki si jo želijo in tako so mu šli na limanice. Zahteval pa je za posredovanje, za »koleke« in za »podkupovanje tekstilnih mojstrov« večje vsote, ki so jih siromaki spravili z obupnimi napori skupaj. Pomagala mu je pri tem poslu njegova prijateljica Terezija Krapša, katero je celo sam prvotno opeharil za 50 Din, potem pa se je z njim sprijaznila ter je vedno vpričo žrtev potrjevala Knezarjeva izvajanja, ga hvalila, kako je tudi njej pripomogel do dobre službe ter mu obetala svojo »večno« hvaležnost. Na ta način je olajšala Knezarju njegovo grdo delo. Število opeharjenih revežev je izredno veliko. Sodišče ga je za te grde goljufije strogo obsodilo: Dobil je 14 mesecev robije in 2 leti izgube častnih pravic, dočim je bila Terezija Krapša oproščena.
m Zlato zapestnico je našel v četrtek pri gledališki garderobi elektrik ruške tovarne g. Slavko Jug. Zapestnico je izročil policiji, kjer jo lastnica zopet dobi.
m Hitlerjevski morilci pred sodiičem. V kratkem bo Maribor pozorišče senzacijonelnega procesa, ki bo imel tudi mednaroden odmev. Po odredbi pravosodnega ministrstva se bo v Mariboru vršila razprava proti političnim morilcem iz Avstrije, ki so po nalogu hitlerjevske organizacije zadavili monterja Viljema Hoferja iz Gradca ter potem pobegnili na naše ozemlje. Obtožena bosta radi tega zločina Fric Godar in Josip Schellauf. Tretji osumljenec — Josip Votsch — je bil minulo soboto že izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker se je izkazalo, da ni bil udeležen pri zločinu. Državno pravdništvo je začelo s sestavo obtož.nice proti obema hitierjevcema, ki sta svoj zločin v preiskavi v seh podrobnostih priznala.
Naša trgovina in obrt
Povečanje števila trgovin, gostiln in industrij, število obrtnikov
pada še dalje
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je objavila statistiko gibanja trgovin in obrli na svojem področju za tretje četrtletje 1936. Iz te statistike posnemamo naslednje najbolj zanimive podatke:
Trgovina izkazuje v 3, četrtletju 169 prijav (v 2. 183, lani v 3. 173) prijav in 142 (383, oz. 327) odjav. To pomeni, da se je v tretjem četrtletju število trgovskih obratov pomnožilo za 27, dočim je bilo v 2. četrtletju letos zabeleženo 100 odjav več kot prijav. To je ugoden znak za presojo razvoja naše trgovine, kajti pomisliti moramo, da je v naši trgovini število obratov vseskozi nazadovalo v letih 1933, 1934, 1935, zadnjikrat je bil zabeležen prirastek števila obratov v 3. četrtletju 1932, nadalje tega leta samo še v 1. četrtletju.
V	tretjem četrtletju izkazujejo najvažnejše stroke tole gibanje: trgovina z živino 5 prijav, 4 odjave; z lesom 6 prijav in 14 odjav, z deželnimi pridelki 8 prijav in 4 odjave, z živili 14 in 6, 6 perutnino 3 in 6, branjarije 2 prijavi in 7 odjav, z mešatvm blaifom 52 prijav in 48 odjav, avtotaksi 9 prijav in 4 odjave.
Če pogledamo natančneje, vidimo, da je prirastek števila obratov ne toliko pripisovati novim podjetjem, kakor dejstvu, da je bilo število najnižje od leta 1930 dalje in da se je torej kriza ustalila, dočim od vzgona še ni govora. Seveda pa moramo v današnjih časih biti tudi s temi znamenji zadovoljni.
V	obratih je bilo 103 prijav in 246 odjav, tako da se je število obrtnih podjetij zmanjšalo v tem četrtletju za 143 (v 2. četrtletju je bilo 232 prijav in 365 odjav, torej zmanjšanje za 131 obratov. V naslednjem podajamo gibanje najvažnejših obrtnih strok (prva številka pomeni prijave, številke v oklepajih pa odjave):
Kovači 6 (8), mizarji 11 (19), krojači 10 (12), šivilje 4 (25), čevljarji 11 (42), peki 5 (17), mesarji 2 (14), zidarji 1 (5) itd.
Ugodnejša slika kot v obrti je v industriji. Novih industrijskih obratov je bilo prijavljenih 8 (3), odjavljenih pa 2 (5), tako da je prirastek 6 obratov.
Tudi gostinstvo izkazuje večje število prijav kot odjav. V tretjem četrtletju letos je bilo 65 (v 2. 58, v 3. lani 80), odjav pa 43 (69, oz. 61), tako da 6e je v drugem četrtletju letos zmanjšalo za 11. Med gostinskimi obrabi beležijo gostilne 38 prijav in 35 odjav, krčme pa 18 prijav in dve odjavi.
V naslednjem podajamo še pregled gibanja obratov za prva tri četrtletja 1935 in 1936 za posamezne skupine obratov:
prijave	odjave
1935 1936	1935 1936
trgovina	471 555	1141 953
obrt	632 586	1054 1089
industrija	17	15	3 12
gostinstvo 217 190	228 188
Celotna statistična slika je po tej tabeli letos bila ugodnejša v trgovini ter v gostinstvu, kot pa v industriji in obrti. Tako se je v trgovini povečalo število novih prijav, zmanjšalo pa število odjav, kar je privedlo v 3. četrtletju 1936 celo do povečanja števila obratov. V gostinstvu pa 6e je število odjav ce'o zmanjšalo v večji meri kot število prijav, tako da izkazuje celotno gibanje letos že majhen presežek: dva obrata. V industriji se je zmanjšajo število odjav, naraslo pa je število prijav, vendar je skupno še izkazan presežek prijav nad odjavami.
Neugoden pa je položaj obrtništva, kjeir število odjav še vedno narašča, poleg tega pa se še vedno zmanjšuje število prijav.
Dotok zlata
v Narodno banko
Najnovejši izkaz Narodne banke kaže za 30. november tele postavke (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. november):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.552.26 (plus 10.73), zlato v inozemstvu 46.55 (—9.66), skupno podlaga 1.598.8 (plus 1.7), devize izven podlage 572.6 (plus 1.3), kovani denar 321.7 (—45.1), posojila: menična 1.463.8 (—3.5), lombardna 252.1 (plus 1.0), skupno 1.715.87) (—2.54), vrednostni papirji 117.1 (plus 36.4), razna aktiva 75.6 (plus 1.85).
Pasiva: obtok bankovcev 5.236.1 (plus 211.9), drž. terjatve 38.16 (plus 19.5), žiro 840.64 (—134.4), razni računi 713.96 (—143.3), skupno 1.592.76 (— 258.2), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 460.2 (plus 39.46).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.828.85 (—46.27), skupna podlaga 2.054.5 (plus 1.37), od tega zlato v blagajnah 1.994.66 (plus 13.8), skupno kritje 30.08 (29.86), od tega samo zlato kritje 29.20 (28.81) odst.
Iz izkaza je razvidno, da Narodna banka nadalje povečuje svoj zlati zaklad in da spravlja zlato v svoje blagajne v državi. Menična posojila banke se zmanjšujejo, povečuje pa se lombard. Povečanje postavke vrednostni papirji je pripisovati udeležbi Narodne banke pri tretji tranši bonov za javna dela.
Drugače pa se pozna v izkazu vpliv ultima. Tako je oblok bankovcev narastel za skoro 212 milij., istočasno tudi obtok kovanega denarja za 45 milij., skupno za 257 milij. Temu odgovarja zmanjšanje obveznosti po vidu. Žiro računi so se zmanjšali za 134, razni računi pa za 143 milij. Pač pa se je povečalo dobroimetje države za 19.5 milij. dinarjev radi dobljene gotovine iz emisije tretje tranše bonov za javna dela in vkljub znatnim državnim izdatkom za prvi v mesecu.
*
Konkurz je razglašen o imovini Frana Eržena, mizarskega mojsitra v Zgor. Bitnju pri Kranju. Konkurzni sodnik dr. Pfeifer Josip, starešina okr. sodišča v Kranju. Konzurzni upravitelj Zmago Kožman, tajnik gremija trgovcev v Kranju. Prvi upniški zbor odpade. Prijava terjatev do 8. jan. 1037 na kranjsko sodišče. — Ugotovitveni narok 12. januarja 1937 ob 9. v Kranju.
Najlepše in najtrajnejše
darilo za Miklavža
je ura znamke:
Uredba o razsodiških odborih stopi v veljavo
Dne 5. avgusta 1936 je bila objavljena uredba o razsodiških odborih (razsodiščih), ki določa pristojnost takih odborov za spore iz službcuih razmerij med službodajalci in uslužbenci, če vrednost spornega predmeta no presega 12.000 Din. Uredba stopi v veljavo štiri mesece po razglasitvi v »Službenih novinahe. Ta uredba stopi torej v veljavo dne 5. decembra 1936. Uredba je velikega pomena za razmerje med delodajaloi in delojemalci, ker bo možno številne spore, ki se danes obravnavajo drugod, rešiti hitreje in prej kot doslej, kar bo pozdravilo zlasti delavstvo. — Po pravilniku o | sestavljanju razsodiških odborov imenuje člane I leh odborov ban, in sicer za 4 leta. Ker je uredba J že stopila v veljavo, je pričakovati, da bodo v kratkem imenovani že člani teh odborov, ker je savska banovina že imenovala člane teh odborov.
Odkod denar
za javna deta
Pretekli teden (dne 27. novembra) smo objavili podatke o javnih delih v naši državi, iz ka-j terih je bilo razvidno, da je vsa vsota namenjena ; za cestna dela v naši državi v skupnem znesku 578 uiilij. Din žo angažirana, od programa 37!) ! milijonov za železniška dola je angažiranih že 234 i milijonov dinarjev. Doslej je država za javna dela I izplačala 232 milij. dinarjev.
Ta denar je država dobila v dveh obrokih j»o i 100 milij. dinarjev od Drž. hip. banke, Poštne hranilnice in Narodne banke, 32.0 milij. dinarjev pa je posodila Drž. bip. banka na račun tretjega obroka (tranše).
Sedaj je iz najnovejšega izkaza Narodne banke razvidno, da je bila izvršena že emisija tretjega obroka po 100 milij. dinarjev, saj izkazuje Narod-: na banka povečanje svojega zaklada vrednostnih ; pupirjev za 36.46 milij. dinarjev.
Denar za javna dela je prišel iz naslednjih emisij:
1. julija 1935 100 milijonov, od tega Narodna banka 36,024.000
1. septembra 1936 100 milijonov, od tega Narodna banka 36,315.000
1. decembra 1986 100 milijonov, od tega Narodna banka 36,435.000 S tem je vsota doslej izdanih 5% obveznic za javna dela narasla na 300 milij. dinarjev, od česar je Narodna banka prevzela 108,774.000 dinarjev.
Po stanju dne 30. novembra je imela Narodna banka vrednostnih papirjev 80.65 milij-, vrednostni papirji rezervnega sklada pa so znašali 132.9 milij. dinarjev, torej skupno 213.55 milijonov. Po zakonu o Narodni banki z dne 20. junija 1931 ima banka pravico kupiti do višine glavnice in rezervnega sklada državne obveznice in vrednostne papirje. Pri stanju glavnice 180 in rezervnega sklada 146.8 milijonov dinarjev ima lorej možnosti nakupa do
zneska 320.8 milij. dinarjev, kar pomeni, da lahko nakupi še /.a 100 milij. dinarjev državnih papirjov, oduosno če hočemo ostati samo pri bonih za javna dela, še najmanj tri tranše talcih bonov. Seveda pa je z financiianjeni juvnih del tako, da bodo vse velike vsola plačljive šele po izvršenih delih, torej v letu 1937, pa celo v letu 1938 in da trenutno problem financiranja javnih del ne povzroča toliko čkrbi.
Borza
Dne 4. decembra 1936.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt na ljubljanski borzi popustil na 240.75 denar, na zagrebški borzi pa se je učvrstil na 239.45 —241.05, na belgrajski pa na 339.43 - 241.03.
Avstrijski šiling se je un ljubljanski borzi pri jagod i 1 zagrebškemu tečaju ter je popustil na 8.35—8.45, dočim se je na zagrebški borzi okrepil na 8.30—8.40, na belgrajski liorzi pa je beležil 8.2592—8.3592.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40—32.10, v Belgradu 31.75 denar.
Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 2.4750.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.85 do 14.05, v Zagrebu na 13.64—13.84, istotoliko so beležili za sredo decembra, nadalje so beležili za konec decembra 13.56—13.76, za sredo januarja 1937 pa 13.60—13.80. V Belgradu so beležili 13.6457-13.8457.
Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. . . . 2360 15—2374.75
Berlin 100 mark...... 1743.03-1756.91
Bruselj 100 belg......713.20— 738.27
Curih 100 frankov...... 996 45—1003.52
London 1 funt.......212.28— 214.33
Newyork 100 dolarjev .... 4803 51—4339.83
Pariz 100 frankov...... 202.16— 203.60
Praga 100 kron...... 153.28- 154.34
Trst 100 lir........ 227.70 - 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,113.063 Din.
Promet na belgrajski borzi je znašal broz. kompenzacij 3,753.000 Din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.2875, London 21.3325, Ne\vyork 435, Bruselj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 286.75, Berlin 175, Dunaj 77.20 (SI.3). Stockholm 110, Oslo 107.20, Kopenhagen 95.25, Praga 15.38, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 8.16, Bukarešta 3.25, Heisingfors 9.41, Buenos-Aires 1.2425.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 85—87, agrarji 50 52, vojna škoda promptna 375—878, begi. obv. 69—70, 8% Bler. pos. 86-88, 7% Bler. pos. 75-77, 7% pos. DHB 90—91, Trboveljska 220 - 240.
Zagreb. Drž. papirji: agrarji 52 bi., vojna škoda promptna 377 -379 (378), begi. obv. 70 blago, dalm. agrarji 06.50 blugo, 8% Bler. pos. 86.50 den., 7% Bler. pos. 77 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 194 bi., Trboveljska 230—240, Danica 43 denar, Dubrovačka 250 den., Jadr. plov. 350 den., Osj. sladk. tov. 160 bi., Sladk. tov. Vel. Bočkerek 700 den., Osj. livarna 153 den.
Belgrad. Drž papirji: agrarji 50.75 bi., vojna škoda promptna 376.50—377 (377 , 376.50), 12. 376 —377 (376.50), begi. obvez. 69.40- 69.60 (69.50); 67.25—67.50 (67.50), 8% Bler. jk>s. 86.25 -87.25, 7% Bler. pos. 76.25—77, 7% pos. DHB 89 den. (89), 7% stab. jios. 84 den. — Delnice: Narodna banka 7000—7050, Priv. agr. banka 194.50—195.50 (194).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. ladja Tisa in Bngej 161 —162, srem. ladja Sava in ladja Donava 157—158, bač., ban. ladja Donava 160—161, hač. ladja kanal 159—160. Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji.
Soinbor. Danes borza ni poslovala.
Živina
Ptujski sejmi. Zaradi velikega dogona na letni (Katarinin) sejem, ki je bil 25. novembra, je bil dogon na konjski in goveji sejem v sredo, dne 2. t m. razmeroma minimalen. Prignali so 78 volov, 188 krav, 6 bikov, 23 juncev, 53 telic in 40 konj. Skupaj 396 glav živine. Od leh so prodali 129 komadov in je bila kupčija srednja. V Nemčijo je bilo prodano 6 konj in 2 vola. Cene goveji živini se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: voli 2.75—4 din. krave 1.75—3.75 din, biki 3-3.40 din, junci pa 75—3.25 din, telice 3—3.75 za kg žive teže; konje so prodajali po kakovosti od 550—3WX) din, žrebeta pa od 900-1400 din komad. — Sejem za prašiče v Ptuju, ki je bil v četrtek, dne 3. t. m. je bil zaradi nevarne poledice slabo založen in tudi kupčija je bila slaba. Pripeljali so 199 rilcev, prodali pa 72 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: Pršutarji 5.25—5.50 din, mastne svinje 6.25—6.50 din, plemenske svinje 5—5.50 din za kg žive teže; prasce stare 6—12 tednov so piodajali po kakovosti od 50—105 din komad.
Kulturni obzornik
NOVO DELO HIERONIMA BOSCHA ODKRITO.
V depotu monakovske Stare pinakoteke (galerije slik starih mojstrov) so pred kratkim odkrili na tablo iz hrastovega lesa slikan odlomek iz Poslednje sodbe, ki jo je izvršil znameniti staronizo-zemaKi slikar Hieronim iz Akena, nazvan Bosch. Tabla 6e je prvič pojavila leta 1822 v državni galeriji v Niirnbergu in ie potem po raznih ovinkih zašla v depot monakovsKe zbirke. Po mnenju ravnatelja galerije, Ernsta Buchnerja, predstavlja verjetno del Poslednje sodbe, ki jo je leta 1504 naročil pri umetniku bprgundski knez Filip Lepi. Sliko kaže vse značilnosti Bcseliove umetnosti, zlasti pa je neprekosljiva na njej fantastika, radi katere slovi Hieronim Bosch kot edinstven umetnik vseh časov.
Ta novoodkrita tabla bo v zvezi z razstavo Hieroniina Bosclia in nizozemskih »primitivcev«, kot nazivljejo slikarje 15. stoletja, ki se je pred nedavnim časom ob izrednem obisku' vršila v Rotterdaniu, brez dvoma prispevala k |x»jasnitvi te izredne umetniške osebnosti, ki se je v slovstvu drži še mnogo bajnega.
RAZSTAVA BELOUŠKE UMETNOSTI NA DUNAJU.
Na Dunaju so v razstavnih prostorih umetniškega društva »Hagenbund« ta teden otvorili razstavo »Sodobne belgijske umetnosti« Jedro razstave tvori belgijska kolekcija z letošnje bentoke internacionalne razstave, ki pa je spopolnjeun s posebej za to priliko dojKislanimi deli iz belgijske kakor tudi iz avstrijske državne in privatne lasti Po sodbah časopisja nudi prireditev dokaj d 'ber pregled sodobne belgijske umetnosti. Za nas bi bila
ta razstava zanimiva radi tega, ker obsloje med delom nekaterih naših umetnikov (n. pr. Toneta Krailja) in nekaterih belgijskih velike sorodnosti. Razstavo so otvorili ob navzočnosti visokih kulturnih in političnih osebnosti.
KAM JE PREŠEL REMBRANDT?
V Moskvi imajo ta čas dokaj znamenito razstavo. ki pa slabo sodi v okvir moskovske kulturne politike, namreč razstavo vseh v Rusiji nahajajočih se Rembrandtovih del. Po številu obsega ta revija 29 oljnatih slik, 7 risb in 200 gravur. Ti. Laza rev, ki je spisal uvod v katalog, pravi, da so hoteli zbrati samo zares avtentično izpričana Rcm-brandtova dela in da so radi tega izločili več umetnin. Kakor je razvideti iz poročil v mednarodnem tisku, se ta dvomljiva dela imenoma navajajo. Tembolj pa je čudno, kje je ostalo 17—19 pristnih Rem-bramltov, o kalerih je dokumentarično znano, da so bili v Rusiji še leta 1928, pa jih zdaj katalog, nc navaja. Tako na jirimer jih navaja neki nemški katalog slikarske galerije v leningrajski Eremita/i iz leta 1923, ki ie gotovo zapisal samo to. kar je tam viselo. Moskovska zbirka Rembrandtovih del je bila v ostalem last Mosolova, velikega zbiralca; od tega je prešla v moskovski muzej Aleksandra III.. kesneje imenovan »Muzej lqjih umetnosti«.
LEPA ZBIRKA POD KLADIVOM.
Pred dvema letoma je bila v baselski Kunst-halle dalj časa na ogled zbirka 62 slik, sami francoski mojstri od Coiota dalje. Prišedši iz Pariza je človtk mislil, da na celem božjem sve-tu ne more bili več nobene take zbirke francoskega modernega slikarstva, kakor so od privatnih Vollard, Bernheim, Rouart. ali izmed ravnih Ix>uvrska itd. V baslu pa se je človek poučil, da ni tako. kakor >'e in kakor bi Itdo mislil 7birka modernih Irai oo^kili mojstrov, ki jo je spravil skupaj v Pragi rojeni, v Švici
živeči ljubitelj Oskar Schmitz, spada tudi po sodbi ljudi, ki bolje poznajo mednarodno privatno umetniško last, nego mi v tozadevno zaplankani Jugoslaviji, med najlepše in najdragocenejše. »62 slik, 62 mojstrovin« — tako označuje zbirko »Welt kunst« in kdor je imel to srečo, da jo je videl bo imenovano trditev podpisal. Schmitz je pričel
zbirati okrog začelka stoletja f>ravne impresioniste. Kesneje je delokrog razširil na predhodnike in naslednike, nekaj malega tudi na romantike. Zanimivo
je (j>osncnianK> po Weltkunsl). ampak nc le zanimivo, tudi nekoliko tragično je, da je zbirko kupila ista tvrdka Wildenstein & Co. v Parizu, pri kateri e bil Schmitz skozi dolga Ida eden najbolj znanih upovalcev umetnin
Nivo zbirke bo zadosti pznačen, če omenimo
ie
samo, da se je v njej nahajala krasna Manetova slika »Modistke«, Cezanneov »Portret dominikan ca«, ki je delo nepozabne nrepričevalno^ti in ume! nosti ter izredno lepa »Krajina« C. Corota. Nedvomno je Jiiak časa, da morajo te zbirke ena za drugo na trg. Ta je šla. ne da bi za njo ostal kak ilustriran katalog.
RAZSTAVA TIHOŽITIJ IZ TREH STOLETIJ
Galerija dr. Feigl v Pragi je pridedila razstavo tihožitij iz 3 stoletij. Dela izhajajo z izjemo enega vsa iz praške privatne lasti. Na razstavi se dobro pokaže bistvo in razvoj moliva tihožitij, ki se je tako prvič pojavilo v holnnd ki umetnosti 17. stoletja kjer jc imelo svoja klasična tla. Veliki slikarji tihožitij so bili v teku 18. stoletja tudi Francozi. Usoda, ki jo je ta snov doživela v moderni dobi. pod Cezanneom v prvi vrsti, je hkralit značilna za innogo drugih usod novejše evropske kulture. Pri-ledilev, kakor je razstava tihožitij v Pragi, po novno dokazuje, kako velika umetnostna metrojiola jc to mesto iii to zlasti radi visoke kulture ljudi, ki se tam umeinosti posvečajo.
Speti
Turnir ZSK Hermesa
v nedeljo, 6. decembra 1936: ob 13. HERMES : SLOVAN, ob 14.30 LJUBLJANA : REKA.
Da po končanem jesenskem prvenstvenem tekmovanju ne zastane pojtolnoma nogometna sezona v Ljubljani in z ozirom na predvideno lepo jesensko vreme, je Hermes razpisal turnir, na katerega je povabil elito ljubljanskih moštev, ki »lo borila — ne za točke — ampak za lep ki ga je Hermes razpisal za zmagovalca turnirja, katerega prvo — izločilno — kolo . rši to nedeljo, finale pa prihodnjo nedeljo, obakrat na igrišču Hermesa.
Mariborski nogomet
Z ozirom na lepo vreme so mariborski klubi sklenili izvesti v nedeljo, 6. t. m. naslednje tekme: ob 10. na igrišču v Magdalenskem j>arku:
ISSK Maribor : SK Slavija. Pohrežjo ob 13.30 na stadionu Železničarja:
mladine š'K Železničar : SK Rapid in ob 14.30 prva moštva:
SK Železničar : SK Rapid. V torek, na praznik, dne 8. t. m., pa se bo na stadionu Železničarja ob 11.30 vršila finalna tekma med zmagovalcema nedeljskih srečanj prvili moštev.
Kaj je novega v lahki atletihi?
Važno zlasti za skakalce v višino in metalce kladivu.
Na berlinskem kongresu so spremenili nekatere določbe tekmovalnega pravilnika in tehnična komisija mednarodne zveze je sedaj objavila besedilo le spremembe. V prvi vrsti se jo uredilo vprašanje žreba pri skokih, kadar dosežeta dva aji pa več skakalcev isto višino. Nova določba se hoče izogniti izločilnih skokov in se glasi takole: Skok v višino z mesta, z zaletom, oh palici:
a)	te sta pri kakem tekmovanju dosegla dva ali več skakalcev isto višino, je zmagovalec oni, ki je potreboval za preskok zadnje višine najmanj poskusov.
b)	Če se na ta način ne more priti do zmagovalca, potem odloča najmanjše število posrečenih poskusov tekom celega tekmovanja.
c)	Če sla še tudi (»tem dva ali več tekmovalcev enaki, je zmagovalec oni, ki je potreboval najmanjše število skokov, da je dosegel zadnjo višino. Ta slučaj je na primer mogoč pri onem atletu, ki je začej šele pri večji višini skakati kakor drugi, ali ki je kak vmesni skok izpustil.
č) Šele potem, ko se iz vsega lega no more prili do zmagovalca, se vrši ined prizadetimi izločilna borba za prvo mesto na dosedaj običajni način.	(
d)	Za razdelitev most v nobenem primeru ne pridejo v poštev izločilne borbe. Ce ni moaočo glasom določil doseči razvrstitev, potem pridejo vsi kandidatje skupaj na drugo mesto.
Za metalce kladiva pa je važno to, da odslej dotik kladiva oh tla, ko ga vrtimo, ni brezpogojno smatrati za neveljaven met, temveč šele tedaj, če metalec zaradi dotika kladiva z zemljo prcneiia s kroženjem in hoče ponovno pričeti ž njim krožiti.
Važna je dalje določba, odnosno tolmačenje glede vetra v hrbet. Odslej se IkkIo priznavali svetovni rekordi v tekih na ravnih progah, v skoku v daljavo ler troskoku samo potem, če hitrost votra v hrbet ni večja, kakor dva metra na sekundo. Dalje je bilo odločeno, da morajo biti oove kovinaste zapreke tako zgrajene, da je potrebna sila najmanj 3.6 kg, da prevrne zapreko, ki jo zadene na ležišču gornje prečnice.
Spored zimsko-športnih prireditev MZSP v letu 1936 37
Atfiliui Muribomka smiičairsku podc&v -ah jo žo ilo-ločiila ajMjred prireditev v svojem območju. Siuii.ii.rjL u.pnjo iii želijo, (la bi jiuii bilo vrume lulkjoujcu'), tla bi UKJ-uii vsaj letos sikvi*1 uvi'..li do kraja. Nitjvoijn priiirodiitev soaoue ikj «auedjiairodiuo državmo prvim.siivo v ulikuvni koinbiiiiiiuciji«, k.i g-a je tu«li loti«, .)/./,/< prodala v izvedbo iK>iiy,vc/.i. I o..i «t: bodo izvedli v okolici Mariboru, bkoiti pa (»mo uu renovLra.il i um jiovo. ani »».Hvalnici v Uotnavii, ki im) koroktun dopušt-a skoke ilo 4i m. 1'iMizvuu.a mi ui umUiumiiLh o*it<Miui lil m n -šmiv, le da zadovolji Aitoruuo otkdiutlivo iu svoje tekmovalce. Na tej prireditvi bodo iiiusurpiji ikjIok .lutfowlovauov se najboij&i losuiovaloi Cu&mmIoviuškc, IVdjsKe, Av» rije, Noiu*;iJo in Švice. Za Norvežane se prirjiikujo koucoii jiriwlu,uuik. S lako udeležbo bo Ui prireditev eun mi vfvjin v nrodiiji Evropi. Piultrioauii mini, da ls» MZlSl* priiroditev bre/.nibuo organizirala ter iako poueslu tflas šl>urUieKa Maribora is> širuuiu «vulu.
Prireditve. 1. januarja. 1» t n j : I«v nn lisico. SK Ptuj. li. januarja, Klubski dam vseh društev pod. zveae. 10. Januarju. Maribor: Silim■iu-niui Atalela. IS.SK Maribor iu Celje : Modikiulntku Hkakaiino u^iiio SK Ccljo. 17. Januarja. Ptuj: Mladim-tka tekma. SK. 1'l.uJ Ln Celje : MUuiiimki dan SK Culjo. iT. iu it. ja miarja. Maribor«: Molninriodmo državno prvonutvo v kla-uoni kombinaciji. MZSP iui Celje: i kanovi neki slalom VAI dame. Sni. K. Ciilje im I'uil/.Vrum un bauo. vinska tokmn v slalomu pri Celjski koci und CeUenu. SPD Celje. SI. Januarj u. Sv. 1. o v r c n c n n 1* o h o r ■ j u : s-knkailua tokiua im otvoritev iwveiVa.no akaktutaiicc. Tujeko. promoUio dniAtivo 8v. Lovrenc un Pohorju. Celje: Skakalno tokine /.a prve.astvo Cul J k v Llscnli pri Celju. Sin. K. Coljo. Maribor: Kluk-ki »lalom Ln smuk tor mladinsko tcikmovanjo pod Malo knipo. SK Rapid. C olje: Medmestna sniuAkn lokinn (VJJo —Zairreb. SPI) Celje. Maribor: Propagandna slalom tokmn IH*1 Sv. lloItViikom. MZSP. — j. februarju. P t u J: Prvonsl vo Ptuja. SK Ptuj. 7. februarju. Muri bor: Slalom pri Sonjorjovom domu. 1S.SK Maribor. 11. februarju. Laško: Smuk iii slalomi na Smo. Uorju. Sl\ LnAko. Maribor: Oroinov smuk preko Pohorja. SPD Miu-ibor. 21. februarja. Sv. Lovrenc lin Pohorju: SnnJtnAku tekma. Tujsko pr<mic«Uin društvo Sv. JjovriMie. is. februarja. Lnško: SinuSki ti* nn 18 km. SK L.uiko. al. marca. Celje: Mod-klubski Rlalomi na Smrukovcu. SK Coljo. in 'Ju. marca. Cel J o: l'odzivc/,110 prvenstvo v nl|>ski komluua-eii.l pri Coljsikl k«0l, oziroma M«7.imKi k«'-i nn Ltlieh. SPD Coljo.
Zli otvori lov /.Ini.sko Športno uroonc je io vse pri. pravil (mo, trelm Je lo (ie •hiiorU'. Tekmovalni so je marljivo prlipnivljitjo r.n l>odo.'e nimsiro. Tolovndnlce so vedno ikiIiic Iu v bllinji okolici jo ir ijro^e dilemo videti Ifruplce tekačev, k urijo svoj« mlAicc /m bodočo mu 11 ko.
•
Smuiarulit klub Ljubljana potiva vse tekmovalce n« troiiluif > liltrl (icšliojl, ki se \ ria zoocl \ ncloljo, dno n. I. 111. ZbtrnlHro ob S zjutraj iunsl stnro eorkviio v Spodil 11 ŠUkl.
f.Si/v Ihi in rs (niii/iimrlna sekcija). Poulnvn, kil 'orn lirrn nn |H,kalmcin turnirju v nedeljo, dne «. I. 111., je rir/viiliin nn ojfln.nl deski v garderobi.
S čim nas plaše učenjaki
Zima bo izginila z zemlje!
Tole ootforlM« ie ostalo od nekdaj tako sloveče kristalne palače v Londonu, ki ie te dni pogorela.
Čeprav imajo nn Nemškem za avtomobilski prom et prav dobre ceste, vendar le ne dopuste, da bi težki avtobusi po mili volji trgali in orali ceste. Zato ima nemška prometna policija in orožništvo na cestah vedno nebni posebne tehtnice, s katerimi takoj stehtajo, aH naloženi avtomobil ni pretežko naložen. Ako jc knj prida težo preveč, mora šofer brez usmiljenja zmetati odvisno težo na tla.
Sedaj je začela zima zares pritiskati. Na gorah rastejo ledeniki, tam se kopiči sneg in med takozvanimi zimskimi športniki vzbuja vesele skomine na sankanje. Na drugi strani pa vstajajo resni znanstveniki, ki nas začenjajo plašiti z novico, da na vsem svetu ledeniki pojemajo, da so vedno manjši in da bo prišel čas, ko bodo docela izginili. Ravno letos prihajajo iz Evrope in Amerike poročila, da se ledeniki naglo krčijo, da so se letos nenavadno stopile velike ledene gore na Islandskem ter na Gronlandiji. Vsa ta poročila so dvignila ameriškega profesorja od washingtonske vremenske opazovalnice W. J. Humpreysa, da je spisal svoje opazovanje glede tega ter ga podal človeštvu, kaj ga še čaka.
Prvi hip so znanstveniki zmajevali z glavo, ko so brali profesorjevo trditev, češ, da bo prišel čas, ko na svetu ne bo nobenih ledenikov več. Vendar pa je resna znanost morala priznati, da je docela mogoče, da b ise kaj takega nekoč vendarle utegnilo zgoditi. Saj so najnovejše najdbe na Islandskem in v Gronlandiji dokazale, da je nekdaj tamkaj bilo drugačno življenje, kakor pa je danes ko so te dežele pokrite z večnim ledom. Gronlan-dija je v nekdanjih časih menda res bila zelena dežela, kakor še dandanes pravi njeno ime. Na-ravno-zgodovinski muzej v South Kensingtonu v Ameriki sedaj raziskuje neko rudnino, katero so izvlekli iz 3900 metrov globokega Weddelovega morja. Izkazalo se je, da je v tej rudnini tudi ci-tronina kislina. To je dokaz, da je tamkaj nekdaj podnebje bilo tako, da so tamkaj uspevale celo citrone. Ker je dokazano, da je zunanjost naše zemlje nekoč bila drugačna kakor pa je danes, je mogoče, da bo nekoč v prihodnjosti ta zunanjost zopet drugačna.
Podnebje Evrope in velikega dela Amerike je za navadnega človeka samo zaradi tega znosno, ker se v teh krajih srečujejo nasprotstva mrzlega severa in vročega juga. Ta nasprotja med mrzlim in vročim pa se v našem podnebju nekako zabrišejo ter je s tem ustvarjen boljši pogoj za človekovo življenje. Brez tega bi bili pri nas severni vetrovi premrzli, južni pa prevroči. Sedaj pa recimo, da bi pri nas izginili vsi ledeniki, od koder piha k nam mrzli severni veter. Ako bi se to zgodilo, bi bili južni vetrovi toliko hujši. Tudi pri nas bi nastopale silne deževne dobe. Podnebje pri nas bi se bistveno spremenilo, med tem ko bi se to v tropičnih krajih mnogo manj poznalo.
Velike svetovne žitnice so samo zaradi tega tako rodovitne, ker se mrzlo in toplo med seboj tako izpopolnjujeta. Tako imamo v Evropi veliko žitnico Rusijo, v Aziji Kitajsko, v Ameriki pa Kanado, Združene države in Argentino. Poleg teh pa je še Avstralija. Ko bi v teh deželah prenehal severni obiskovalec, mrzli veter, bi žitno polje kmalu propadlo tako, da bi se mogle tamkaj pasti samo še ovčje črede. Toda te črede bi se pomikale vedno bolj proti severu ali jugu, ker bi bliže ravnika solnce izžgalo vso rast. Počasi bi peščeni viharji pokrili s peskom sedaj rodovitne planjave. Rodovitne dežele sveta b iizginile.
Pač pa bi se razmere na severu, v Gronlandiji, v Sibiriji ter v polarnih krajih bistveno izboljšale, ^ifcm bi nastala nova selišča. Omenjeni ameriški
Pogled v I
Iz Los Angelesa, dvaniilijonskega mesta v Kaliforniji, vodi pot mimo pogorja San Bernardino Rauga po Majava puščavi vzdolž razrastkov Sierra Nevade. Pri Trokni so konča avtomobilska cesta, pa tudi železniška proga in kalilorniška civilizacija. Tamkaj morajo jx>p>otniki vse fiosode napalniti z bencinom, da morejo še po slabi cesti do poti, ki se spenja na slatenško pogorje. Doli pa se širi dolina Panamit, ki jo samo pogorje Panamit še loči od Doline smrti.
Dolina smrti (Death Valley) je nekako 350 zračnih kilometrov oddaljena od Loe Angelesa. Leži na severnem robu puščave Majava in na zapadnem koncu manjše Amargose, blizu kaliforniških in ne-vadskih državnih mej. Ta dolina je bila pred leti s svojimi gorami od ameriške vlade oklicana za »narodni spomenik«. Peš moraš na najvišji pana-mitski vrh — 3.366 m visoki Teleskop Peak. Cez snežena polja vodi jx»t navzgor. Globoko doli je zarezana vdolbina smrtne doline, ki je dolga 140 kilometrov, široka 15 kilometrov. Se bolj naporna je pot navzdol. Pesek žari pod soncem ler peče skozi obutev, bos pa ne moreš po razbeljenem produ.
Zelo različni so vtisi iz te skrivnostne doline. Tjakaj se je 6tekla in pioeušila voda iz puščave Amargose, nakar so se nakopičile solne plasti. Tla, ki so jamasta — iz globokih prepadov se pojavlja
olino smrti
fata tnorgana — grampasta in nerodovitna, so 6plOh jx)krita z nekaj metrov debelo solno skorjo, pomešano s prodom, ki se i. gor natrkljaj navzdol. Voda tamkaj sploh ni užitna. Tu pa, tam štrle |>o-šastni solni storži. Rumeni boraks se kopiči po smrtnonevarnih vzpetinah ter se jx>mika navzdol, nakar se zgubi med črno lavo. Še pred 80 leti so od tamkaj na velikih karolah vozili boraks iz doline, sedaj pa so ti kopi zapuščeni in razdejani, ker bo-raksa dajejo dovolj polja pri Ryanu in Troni. Le borno grmičevje in kakteje rastejo ondi, ki jih niti lačna muha ne mara; vele so rastline, ki iščejo moče 20—30 m globoko v zemlji. Neznosno je tamkajšnje podnebje. Pozimi preteto mrzlo, poleti celo v senci do 50 stopinj C vročine, na soncu pa bi voda zavrela. Ponoči pade vročina komaj do 40 stopinj C. Ljudje, ki so se poleti napotili tjakaj, so od prijieke pomrli jx)Ieg polnih vrčev vode. Strahoviti so peščeni viharji — pravcata mrtvaška dolina.
Precej v stran ob amargo&keni pogorju leži Rhyolit — nekdaj po zlatokopih sloveči kraj. Se leta 1907 so tamkaj živeli ljudje — otroci Zahoda, kakršne vidimo na filmskem platnu. Tako »Bad Man« — zločinec in falot, ki je z nabito pištolo vdiral v igralnice in pivnice. Preslaba je bila še-rifova oblast, da bi pregnal to svojat. Rhyolit je dobil celo železniško zvezo, pa je kljub temu naglo propadel. Pokopal ga je bankrot. Cez noč so iskalci zlata izgubili krvavo pridobljeno premoženje, in vest, da bodo vse z minami razstrelili, je odgnala pustolovce; leta 1908 se je ta zloglasni kraj izpraznil. Še danes pa stoji tam hiša, narejena iz samih buteljk — spomenik zlatih časov. Pogorja naokoli so bogata zemeljskih zakladov. Že leta 1870 so tamkaj kopali zlato, poleg zlata 60 našli tudi srebro, baker in nazadnje svinec. Rudokojii se niso obdržali, ker je človeška življeja zahteval transport. Kakor Rhyolit, so zrastli tam tudi drugi krogi: Panamint, Darvin, Greenvater, Skidoo, Leadfield, ki jih danes pozna samo še zgodovina, še pri Beatty širom nobenega drevja, le j>esek in prah.
Na severnem koncu le doline joa vendar le jrre-biva človek — po vsej Ameriki znani milijonar:
Scoty — prikazen, kot ta mrtvaška dolina. Bil je preprost iskalec zlata, pustolovec kot vsakdo iz te druščine, a med njimi edini, ki je sam brez spremstva stikal za zlatom po prepadih in se po dolgih tednih s polnimi žepi vračal domov. Sila je obogatel ter zaslovel. Danes ne išče več zlata. Le od časa do časa se mu zahoče ljudi. V svojem salonskem vlaku, ki ga ima na oddaljeni postaji, potuje v Chi-cago in Newyork. Na kraju mrtvaške doline ima svoj pravljični grad. Bogato je nagradil tiste, ki 60 mu ga tri leta zidali. Lesovje v njem je umetniško izrezljano. Vzidati je dal tudi orgle. Največ težav so imeli z vodno napeljavo — na milje tn milje daneč ni človeka, nč naselij. Tukaj, v tej dolini svoje sreče, namerava skleniti svoje življenje.
Furnase Creek — na jugu te doline — je poleg Scotovega domovja edini kraj, ki je naseljen v tej vražji dolini. Oaza s palmami in vrtovi. Ameriška podjetnost je tamkaj sezidala celo moderni hotel, ki nudi turistom udobno, a zelo drago zavetje.
Zdravnik: »Bodite potolaženi, gospa, v 3—4 <fneh bo vaš mož zopet delal!«
Žena: »Hvala Bogu, gospod doktor! Saj doslej še ni nikoli delal!«
Arabski kralj Ibn Saud hoče postati muslimanski kalif, to je verski poglavar vseh mohamedancev na svetu. Te dni je sklenil pogodbo z Egiptom, kateri mu je priznal nekako versko nadoblast. Do kalifa ni več daleč.
Vojska, hi ie trajala pol ure
Ker sedaj mineva že 5. mesec, odkar na Španskem divja državljanska vojna, morda ne bo odveč, če se spomnimo najkrajše vojne, ki je kedaj »divjala« na svetu. O taki vojni, ki je bila pred 40 leti, sedaj poročajo angleški listi.
Meseca avgusta leta 1896 je sultan v Sansiba-ru napovedal vojno Angliji, Takoj nato pa je v luki stoječa angleška vojna ladja začela obstreljevati mesto Sansibar ter sultanovo palačo. Pri tej priliki je potopila tudi edino sultanovo vojno ladjo. Natanko 37 minut, odkar je sultan napovedal Ari-gliji vojno, je na sultanovi palači zavihrala bela zastava v znamenje udaje, sultan pa je pobegnil. Tako malo časa — samo 37 minut — doslej pač še ni trajala nobena vojna v svetovni zgodovini.
Francija se ohorožuje na mortu
Dne 12, decembra bodo na Francoskem spustili v morje novo oklopno križarko »Strassbourg«, ki ima 25.000 ton. Njena hitrost bo znašala 25.5 vozlov na uro. Oborožena bo z 8 topovi po 330 mm kalibra ter s 16 topovi kalibra 130 mm. Obenem bo imela na krovu 4 vodna letala.
Špijonaža na Angleškem
Skrivni papirji angleškega letalskega ministrstva ter letalske tovarne v Bristolu so bili ukradeni v Londonu iz zasebnega avtomobila. Doslej za storilci ni nobenega sledu.
Hotelski portir na kraljevem kronanju. Angleški kralj je povabil na svoje kronanje v London tudi poljskega hotelskega vratarja Trakinskega, ki je doma iz Vilne. Ko se je tedaj še prestolonaslednik mudil v južni Afriki v Johannesburgu, je v elegantnem hotelu včasih spregovoril kako besedo s tamkajšnjim vratarjem. Nekoč sta celo uro klepetala. Te dni je kralj prejel čestitke od neznanega moža iz Vilne. Kmalu se je spomnil tistega vratarja, katerega je dal takoj povabiti na kronanje.
profesor trdi, da bi zato nastalo tako velikansko preseljevanje narodov proti severu, da je nekdanje preseljevanje narodov bila prava igrača. Iz tega preseljevanja pa bi nastale strašne vojske, ker bi si vsak narod rad zagotovil boljši kos zemlje, katera je danes brez vrednosti. Toda zgodilo bi se morda tudi to, da bi rodovitna plast te severne zemlje bila tako plitka, da bi jo obdelovanje prekmalu izčrpalo. Morda bi se pod temi plastmi rodovitne zemlje našle plasti kakih rudnin ali olj, toda za plug bi bilo te zemlje premalo. S tem v zvezi je šele pred kratkim bila objavljena statistika, kaj bi bilo, ko bi se vsi ledeniki spremenili v vodo. Izračunali so, da bi stopljeni ledeniki dali 1,330,000.000 kubičnih kilometrov vode. Ako bi se ta voda razlila v morje, bi morje narastlo za celih 45 metrov. S tem pa bi prišle pod vodo ogromne površine obmorskih dežel Pri nas v Evropi bi na primer v takem primeru docela izginili pod vodo Belgija in Holandska ter tudi velik del Danske. Pa
Slavolok zmage so te dni odkrili v Bukarešti, da s tem počaste zmago v svetovni vojni. Slavolok je ves iz granita in marmorja ter so ga začeli delati leta 1927.
tudi druge obmorske dežele bi bile silno prizadete. Vse svetovno znane luke bi izginile pod vodo.
Toda — sedaj nas začne znanost tolažiti, da bi se preveč ne ustrašili. Sicer nenavadna poročila iz Gronlandije in Islandije še davno niso taka, da bi morali že jutri povezati svoje culice ter se seliti na sever. Saj je že pri nas sedaj dovolj hladno, kaj neki je šele tam gori. Tam gori še stoje velikanske ledene gore, ki nam prav te in tako prijazno strežejo s svojimi ledenimi vetriči. Astronomi, ki se tudi ukvarjajo s takimi vprašanji, nam sveto zagotavljajo, da zemlje ne bo še konec pred 3 milijardami let. Pa tudi, preden bi se stopil ves led na naši zemlji, bo minilo najmanj kakih 200 let ali pa še več. Lahko pa se zgodi, česar učenjaki ne izključujejo, pa je morda verjetno, da se dobe menjajo ter nihajo. Če smo danes v toplejši dobi, bomo jutri v mrzli. Saj je naše življenje veliko prekratko, da bi mogli taka dogajanja pravilno oceniti in presoditi.
Nad 50 slepih
na streho
Občni zbor društva „Dom slepih"
Ljubljana, 4. decembra.
Snoči ob 5 je bil v mestni posvetovalnici redni občni zbor društva »Dom slepih«, ki Je bil toliko bolj pomemben, ker je bilo na njem prvič podano poročilo o novem domu slepcev, to je v bivši Strahlovi graščini v Škotji Loki. Občnega zbora se je udeležilo lepo število odbornikov in članstva, začel in vodil pa ga jc predsednik, stolni kanonik in župnik dr. Tomaž K 1 i n a r. V svojem začetnem govoru je predsednik dr. Klinar izrazil hvaležnost Bogu in domovini zn naklonjenost delu za slepce, obenem pa izrekel zahvalo banski upravi, ljubljanski mestni občini, posameznim občinam ter drugim činlteljem, ki so gmotno podpirali delo za slepe. Prav posebna zalivrla naj vel ja našim ameriškim Slovencem, ki so tudi letos poslali obilo darov, enako ljubljanskemu železniškemu ravnatelju, dalje kuratoriju Banovinske hranilnice za onemogle, ki je rešil društvo iz mnogih zadreg. Knaka zahvala velja predsednku kurato-riia Banovinske hranilnice dr. Ravnikarju, ravnatelju dr Božiču in g. Vovku, prav tako velja zahvala ljubljanskim prevoznikom, ki so skoraj vso opravo prepeljali brezplačno na Strahlov grad. Zahvala gre bolniškim sestram sv. Vincenci ia za jiožrtvovnlno pomoč slepim in oslepelim, dalje g. Warbineku, ki je daroval skoraj nov klavir, g. fctiblerju za harmonij in neimenovanemu darovalcu za popolnoma nov radijski aparat. Ista zahvala velja ludi »Podpornemu društvu slepih« za podporo »Društvu slepih«. Posebno zahvalo zasluži g žel. inšpektor Cvek, ki je skrbel za opravo novega doma slepih. Predsednik se je toplo spominjal tudi dveh volil za slepe, namreč g. Ko-zlerja in gdč. Helene Bavdekove.
V nadaljnjem govoru je predsednik dr. Klinar apeliral na slovensko javnost, naj še nadalje oMane pomočnica ubogih slepcev in uaj podpira delo. ki gn društvo »Dom slejiih« opravlja za naše slepce. Prepričana naj bo slovenska javnost, da bodo slepi za vsak dinar in za vsako skrb iskreno hvaležni. Njihov aposlolat v lajšanju trpljenja teme bo prav gotovo klical na naš narod blagodejno gorkolo in luč povračevalne ljubezni.
Tajniško poročilo je podula ga. Minka Skali e r n m. Poročala je predvsem o novem »Domu slepih* v Stari Loki. V tem domu je sedaj že '2K slepcev. Zanje skrbe sestre Marijine svetinje iz Ljubljane, inšpektor g. Cvek kot upravitelj zavoda ter dušni pastir g. dekan Matija Mrak iz Stare Loke. V društvu »Doui slepih-.' je sedaj 184 članov. Društvo se je moralo boriti z velikimi težavami (L dr. Vladiinirju Ravniharju, čuvarju ameriškega sklada, se je posrečilo pridobili upravne Mane ustanove Banovinske hranilnice za neozdravljive v Ljubljani zn društveno zemljišče na Kodeljevem. Zemljišče je bilo prodano in dm-štvo je bilo rešeno velikega dolga Tajnica je omenjala neprijetno zadevo, dn je ljubljansko občinstvo le v šibkem številu obiskalo koncertno prireditev zagrebških slepcev.
Blagajniško |>oročilo je podal gosp. Rudolf S III e r s u.
Nalo je podal zelo zanimivo poročilo upravitelj Doma slepih« v Stari Loki gosp. inšpektor Cvek Poročal je, da je v domu sedaj 10 moških in IK žensk Le za 16 slepcev delno plačujejo občine. zu druge mora skrbeti društvo. Slepci so dobro preskrbljeni, saj dobijo petkrat na dan jesti. Težava je z zaposlitvijo. Deio slepcev sicer ne d o n a šh zavodu nobene koristi ter kvečjemu krije stvarne nabave, pač pa je delo slepcem v veliko razvedrilo. Za ženske se že dobi delo v kuhinji in uri gospodinjstvu ter ženskih ročnih delih, za kar kažejo nekatere slepe izredno zanimanje. težje pa .je zaposliti moške. Tudi ta poročevalec je s toploto omenjal zasluge ameriških Slovencev za naši? slepe, naglašal pa je, da bi tmli domači Slovenci mnogo več prispevali za s Dom slepih«, ako bi bili bolje poučeni, da la dom sploh obstoja. V znak hvaležnosti bo »Doin slepih opremil posebno lepo sobo v graščini ter jo imenoval ameriško sobo. Vzdrževana bo iz ameriškega fonda. Poročevalec je navajal stroške in izdatke zavoda. Iz teh podatkov je razvidno, s kako velikimi težkočami se mora to društvo borili za vzdrževanje svojega doma. Saj je moralo plačati celo zapadle davke iz prejšnjih let, ned-tem ko je sedaj teh davkov oproščeno.
Cosp. inšpektor Cvek je omenjal tudi bridko resnico, da prosi sedaj za sprejem v dom nad 50 slepih, ki jih pa društvo iz lastnih sredstev in z dosedanjimi dohodki nc more sprejeti in ue v domu vzdrževati. Čim pa se razmere zboljšajo in ho imel zavod več dohodkov, bodo vsi potrebni prosilci seveda sprejeti v zavod.
V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g. svetnik Gruber, ki je predlagal razrešnico odboru, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pri volitvah, ki so bile soglasne, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Tomaž Kii-nar, podpredsednik dr. Mavrici j Rus, tajnica ga Minka Skaberne, blagajnik g. Martin Pob.ar, v odbor ge. Vrtovčeva in Zupančičeva, dalje dr VI. Ravnihar, Cvek, Hočevar, Lazar, dekan Mrak, ga.
Cvelbarjeva in Rudolf Sinersu, v nadzorstvo pa ga. upraviteljica Sadnrjeva, g. svetnik Gruber in ravnutolj Kocmiir.
S primernimi bodrilnimi besedami zu .>udiitj nje človekoljubno delo za slepe je občni zbor lega tiho delujočega, loda zelo marljivega in .:a*luž-nega društva zaključil predsednik dr. Klinar.
Zavod za slepe v Menpšu
»Slovenec« je že poročal, da je banovina kupila tovarno slamnikov Stemherger & Melitzer v Mengšu z namenom, da jo bo preuredila v zavod za slepe, ker je dosedanji zavod za slepe v Kočevju neprimeren. Pretekli mesec je tehnična komisija banske uprave pregledala zgradbe in ugotovila gradbeni program, po katerem se bodo zgradbe preuredile v zavod za *>lepe.
Te dni je g. ban dr. Marko Nafačen potrdil gradbeni program za adaptacijo in tehniini oddelek banske uprave sedaj pripravlja potrebne načrte. — Tovarniška poslopja se bodo uredila na ta način, da bo internat za dečke in mladeniče ločen od internata za deklice in dekleta. Iz obeh internatov pa bo omogočen dostop po suhem do prostorov osnovne šole, kakor tudi do obrtne šole, delavnic ter glasbene šole. Cestni trakt se bo preuredil v stanovanja za učiteljstvo, pisarniške in poslovne prostore. Ker je zavod zdravstvena ustanova, bodo pri preureditvi polagali prav posebno važnost na higijeno in bodo zaradi tega podi par-ketirani, stopnišča in hodniki pa napravljeni v teraso tlaku.
Zavod sam bo obsegal štiri razrede za osnovno šolo, en razred zi obrtno nadaljevalno šolo, tri obrtne delavnice, glasbeno sobo in telovadnico. Nadalje bo šest spalnic, dva dnevna prostora in potrebne garderobe in pritikline. Prav tako bodo na razpolago pisarniški prostori, jedilnice in številni gospodarski prostori, skladišča ter stanovanja za upravnika, učitelje in drugo osobje.
Celje
£|utUSansko plcdaflSfg
DRAMA - Začetek ob 20.
Nodeija, S. decembra ol) IS: Uboga Ančka. Nastop svetega Miikluv-ža. Mladinska predstava. iKvem. Onie o*l JO Dlu oavzdal. — Ob JO: Korajta velja! Pro-utiomki ahouma.
Ponedeljek, 7. decembra: Zn-prto.
Torok, K. decembru ob li: Kvadratura kroga. T v. ven. »n-Unne cene «1 '31 Dkn n&w/lol. — Ob 20: Korajia uelja> Izven.
OPKRA
Začetek oh 30
Nedolja, fi. decembra oh 1.1: /tpropot, kaj drla /tndulal I/.von. Cene od 30 Diu oavidol. — Ob JO: La Rohrme. Izvon. Ponedeljek. 7. decembra: 7*al>rU>.
Torek, S. decembra ob 1.1: Prxl lo noro zeleno ■ . . Izven. Cone od .10 Dtn navzdol. — Ob 20: Cavalleria rut/i. eana. Ghimači. Iwv«n.
Muritocskg} g^alilfs
« i imfOMrfNfMUfi mu i
e Obdarovanje šolskih otrok na mestni deški narodni šoli. Včeraj je na mestni deški narodni šoli Miklavž delil darove revnim šovlarjem in otrokom, ki so vpisani v otroški vrtec Po zaslugi Krajevne zaščite dece in drugih dobrih src 60 bili vsi revni šolarji obdarovani z najpotrebnejšo obleko in obutvijo. Za otroški vrtec so matere iz premožnejših ■slojev poskrbele, da so bili Miklavževih darov deležni ne samo njihovi ljubljenci, temveč tudi otroci revnejših starišev. Vsem, ki so pripomogli, da je ta prireditev tako lepo uspela, izrekata v imenu obd.rrovancev najiskrenejšo zahvalo upiaviteljstvi obeh mestnih narodnih šol.
c 50 letnica otroškega vrtca pri šolskih sestrah. Otroški vrtec pri šolskih sestrah bo praznoval dne 20. decemhra t. I. 50 letnico svojega obstoja.
c Miklavžev nastop Gledališke družine. Danes ob 5 popoldne priredi Gledališka družina v Orlovskem domu v Samostanski ulici Miklavžev nastop ■ea otroke. Darila se sprejemajo ves dan v Orlovskem domu.
c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Grad Hubertu««. Ob 16. matineja »Bedni*.
Naše dijaštvo
V okviru SKD Danlre v Zagrrbu se Je lmtjinorvil
strokovni kiuh veterinarjev. N"a ustajiovmsm obininn 7,boru je bil izvoljen slcdečiri odbor: Obal Štefan, lia-felniik. l.ah Dufiail, tajnik, Kuralt .Jožo, bJ-ncndiiik.
Kljub Miklavževemu veteru imamo (LtbvI ob 6 ononirnn pevsko vajo za ~a.l:adfrmsko svoto nia*o i*ri oo. fraHc.i«k.anih. Prav islarcno vabljene vwe pevke im pevci! Tofinostt Brez akademske četrti!
Poizvedovanja
Zatekla so je pslca paKme rongteHkn sottar, bole hairve z rjovlm-i lisama. Slifti na ime Živa. Odda naj rte proti natrrad i Matija Por ko. innv.amk* dola-vniica, Uiubljanna Vit., Celovška ccsta lsil.
Pred cerkvijo Srca Jezusovega sem zgubila ročno torbico, v katemi jo bito dovoljenje 7.a prodajo mlaka to dol k Mvauiemn stroju. Ker Jc aa najditelja brro pomena, se naproša, da odda te stvari v ujursvii »Slovenca).
Sobota, 5. decembra ob 20: Baron Trenk. Red B. Nedelja, ti. decembra ob IA: Ciganski primat. Znižane cone. — Ob JO: Pohujšanje r dolini tenttlorijan-ski. (1-loboko /.nr/ikrio cene. Zadnjič. Ponednljek, 7. decembra: ZAiwio.
Radio
Programi Radio Liublfanai
ročen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Sobota, i. decembra: 13.00 PlofiiNn 7A ploAto, pisana »mm pcamic veselih i>n godbe /ji ples — 12.-1.*) Vreme, porodila — 1.100 C'iih, »|iored, obvetst.ila — 1.1 15 1'loA.a 7*a pto&to, pisa.ua zim-« pesmic venetih ta godbe 7,a plos — 18.00 Za dnlopustl (Utra Ha.lij.sJii orkester) -IS.40 Dan,-irtn.it denarni problem (g. dr. Jože Mihelnik) Ifl.no (as, vreme, poročila, spored. obvestila — 10 30 N .k- nra — 10..V) Pregled »poroda — 20.00 Zunanja po. utilko (g. nredniik dr. Alod-iij Kuhar) — 30.00 Miklavžev verter 7, a otroke. 1. 'Sveti M M lav ž ali NeboAka Soia-. (IV>golfci nad oblaki). 2. Nastop sv. Miklavža v studiu •22.00 Con vreme, porodila, spored — 22.14 Miklavžev rtliored 7.u odrasle. Oliu-ba vsake vrste, vmes zvoftna Igra 'HmHOov kabai'et-. Oba dela voiera voda .lože Zupan.
Dragi programi t
ločen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Sobota, i. decembra. Belgrad: 10.50 Srl»k1 vef-er.
—	22.20 Railijski orkenter. — £> I'lc.s«ie ploAie. — Dunaj: 19.15 Oiioreta »Val^k.iv »oiif. - 21.45 Film. — 22.20 KIIt. — 23 Vesele posmi. — Trst- Milan: 10.40 Har niaaUoa. — 17.L5 Plosna glasha. — 20 IS Igra, nato komorni koncert. — Rim—Bari: 21 \Vagnerjeva opera •Valkira«. — Praga: J) Oporetmi v«'-er. — 1130 fjihka glasba. — VarSava: 18.30 Orkestralni konoert. — 21 Igra.
—	JI 40 V(v"orni konejrt. — 22.40 Plesne in lahka glasba.
—	Kfintgsberg—Hamburg: 30.10 t>|)erota "Potepuhi«.
t Za Miklavža
najprimernejša darila
triko perilo Benger za dame in gospode, uogavice, rokavice, srajce, pletenine, svilene rute, robci, dišeča mila, turistovske potrebščine, kravate in vsakovrstno toil. blago, najcencjše
II
P"
Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika
N« samo čaj ... .
A«
Nai čaj
te najboljša domača
zeliščna kropilna pi,ača.
NAS CA.) dobite v špee. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI.
Kamnih
Miklavž bo danes ob 4. popoldne v dvorani kamniškega doma obiskal in obdaroval vse pridne otroke, ki ga bodo pričakali z malo otroško igrico.
Zvečer, točno ob pol 8., bo uprizorjena Miklavževa igra »Nebeška stori ja«, katero je spisal g. Jože Vombergar, nato pa sledi obdarovanje odraslih. Darila in naročila se sprejemajo danes od 2. jK>j)oldtie naprej. Za prihodnjo soboto 12. dec. in nedeljo 13. decembra pripravlja dramatični odsek »Društva Kamnik« krantio dramo v 3. dejanjih »Stilmondski župan«.
Novo mesto
Redka igra narave. Dne 1. decembra je našel
g. Skedelj v gozdu v bližini mesta prav lepega in užitnega gobana (jurčka), kakršni rastejo le poleti: Na vrtu g. Bajerja. založnika piva. pa cveto krasne, lepo dišeče vijolice.
Sv. Miklavž bo letos obdaroval v Prosvetnem domu, kamor pride danes ob 4. popoldne samo za otroke. Pogledat lahko pridejo sicer tudi odrasli, ki bodo spremljali otroke, a obdarovani ne bodo.
Zahvala
Za premnoge Izraze sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, gospoda
Vinkota Stegnar
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. - Posebno pa Brno hvaležni preč. sestri vizitatorici družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega in preč. sestri prednici Leonišča, gg. zdravnikom in prijateljem iz Maribora, pevskemu zboru Glasbene Matice ljubljanske in njegovemu predsedniku za častno spremstvo, ganljive žalostinke in poslovilne besede, bratom Sokolom, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, ter vsem. ki so blagopokojnega spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 4. decembra 1936.
Žalujoča družina Stegnar
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Pungerčar Franc
■ vaničnik dri. iel.
dne 4. decembra za vedno zapustil. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra ob 13.30. uri iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. decembra 1936. Žalujoča soproga Nežika, hčerki Panči in Ema ter ostalo sorodstvo.

ZAHVALA. Za premnoge izraze sočustvovanja ob tragični smrti moje nadvse ljubljene žene in skrbne matere
Marije Pečnih roj. Klobučar
izrekam vsem najtoplejšo zahvalo. Prav tnko prisrčna zahvala p. Henriku za spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja, zastopniku pivovarne Union, pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Hvala vsem za obilno spremstvo na njeni zadnji potil
Brežice, dne 3. decembra 1936.
Drago Petni k.
ZLATO
Roman. — Spisal Blaise Cendrars.
Tn Marija ...
ln vsi moji tovariši...
Sanje, sanje...
Pipa mu je ugasnila. Poglod se mu je izgubljal v daljavi. Prve zvezde so posijale. Pes se še ganil n.i
Sanje. Zasanjanost. Tišina. Mir.
VI.
Za.sanjanoet. Tišina. Mir.
Ne, nc, nc. Ne, ne, ne: Zlatol Zlato! Zlatol
Rtish.
Mr/.lična žeja za zlatom je obsedla ves svet.
Zemljo jc pretresal vihar let 1848, 49, 50, 51, ki bo trajal petnajst let!
San Krnncisco!
In to je storil en sam vbod z lopato.
Ogromne množice so na poti. Najprvo iz Ncw Vorkn in iz drugih ameriških pristanišč atlantske obale, za njimi pa iz zaledja tn Mlddle-\Vnsta. Preseljevanje ljudstev brez konca in kraja. Stiskajo se v inedkraju Str«raerjev, volijo sc v CniagTes. Peš prekoračijo Istem in prebrodijo močvirja. Devetdeset odstotkov izseljencev umre za žolto mrzlico, drugi pa. ki srečno dospejo do obale Tihega oreann, najamejo čolne na jadra.
Sian Frnneisco San Francisco. Zlata vrata. Kozji otok Blatne cestc rastočega mesta, tlakovane ?. vrečami za moko.
Sladkor velja pet dolarjev, kava deseL jajce dvajset, čebula dve sto. časa vode tisoč dolarjev.
Venomer pokajo puške in 45 cm samokresi nadomeščajo sherifa.
Za prvo ljudsko poplavo pa še pritiskajo nove množice, nove in nove iz vseh strani sveta, iz Evrope, Azije, Afrike, s severa in juga.
Leta 1856 je prevozilo zaliv že šost sto ladij, ki so vrgle na kopno čedalje več novih množic, ki so prišle iskat zlata.
San Francisco, San Francisco. In še etno čarodejno ime: Sutor!
Prav za prav večina ne pozna imena delavca, ki je prvi storil usoden vbod z lopato. To jc bdi laines W. Marshall, po poklicu tesar, doma iz New Yerseya.
Janez Avgust Suter, če že ne prvi ameriški milijarder, pa vsaj prvi multimiiijonar novega svota, je prišel zaradi tega usodnega vlxxla z lopato, na boben.
7/daj jc dosegel baš 45 leto. Zdaj ko jc bil vse tvegal, ko je vse poi»ku«il iu si ustvaril novo življenje, prav zdaj ga je upropastilo odkritje zlatih žil na njegovem posestvu.
To so najbogatejše žile sveta. Tu leže uaj-debelejše kepe zlata I u je doma /.lato rune
VII.
Zdai na naj govori Janez Avgust Suter sam.
SlcJeee poglavje je prepisano iz debelega, v perjfament vezanega zvezka, kj nosi sledove zapalienosti črnilo je že obledelo, pajiir oru-mcnel, pisavo, ki je zelo zavita in z repkastimi zavojnicami, je bilo težko razvozlati jezik je pomešan z izrazi iz baselskega in ameriško angleškega narečja. Pozna se. da je pero vodila ganljivo okornn roka, poročilo je pisano velo I>reprosto in togo. Pisec nič ne toži. ampak samo pripoveduje vse. kakor se je zgodilo, naštevajoč dejstva kot so se vrstila. Skozi in skozi je realist.
Sicer pa naj nam govori on sam:
Sredi meseca maja leta 1848 je bil Mr. Marshall iz New Yerseya, ki je postavil moj mlin, na delu pri gradnji nove žage v Colomi, visoko v gorah, osemnajst ur proč od Forta. Ko je bilo leseno odgrodje zgrajeno, sem poslal tja Mr. Wimmerja z družino in nekaj delavci.
Spremljal ga jc M. Bennet iz Oregona, da bo pregledal, če so stroji v redu. Gospa VVini-mer pa je vsem kuhala. To žago sem potreboval, ker mi je manjkalo dcftak za veliki paromlin, ki so ga pravkar začeli graditi v Br igli tonu in čigar parni kotel in stroji so pravkar dospeli jk> osemnajstih dolgih mesecev romanja. Hvala Bogu, nikoli ne bi mislil, da se bo to jiodjetje posrečilo. Vsi vx>li so zdravi. Pore.boval sem tudi desak za zgradijo drugih poslopij, največ pa za plotove okrog vasi Yerba Buenu, ki leži na kraju zaliva, kjer pristaja [»osebno /daj mnogo ladij z razposajenim in tatinskim moštvom, in človek sc boji, da mu ne bi pokradli pri belem dnevu živino in vozove.
Bilo je nokega deževnega popoldneva. Sedel sem v svoji sobici v utrdbi in pisal dolgo |»ismo svojemu staremu prijatelju v Luzern. Nenadoma jo planil v sobo Mr. Marshall. Bil jc do kože premočen, kako sem bil presenečen, ko sem ga zagledal |>red seboj, saj sem pravkar poslal za njim v Colomo voz z živili in z železnim orodjem. Dejal mi je da mi mora povedati nekaj zelo važnega toda le strogo zaupno, in me prosil, če prem z njim nn samoten kraj, kjer bi ne bilo nobene radovedne priče.
Odšla sva v gornje nadstropje lam je zuh-tevul naj sobo zaklenem, čeprav ni bilo v hiši nikogar razen knjigovodje. _ki je pisal spodaj v pisarni. Toda Marshall mi je še neknj naročil, mislim čaJo vode. ki sem jo šel iskat dol. Ko pa srm sc spet vrnil gor sem pozabil vrata za-
kleniti. Marshall jc pravkar potegnil iz žepa rutico in mi pokazal v njej zavito rumeno kovino, ko je stopil v sobo knjigovodja zaradi nekega pojasnila. Marshall je naglo vtaknil kovino v žep. Knjigovodja sc jc oprostil, ker je naju motil in spet cnlšel.
»•Saj sem vas prosil, da zaklenite vrata! Za božjo voljo!« je dejal Marshall ves razburjen. Komaj sem ga pomiril in prepričal, da je jirišel knjigovodja le nekaj vprašat, ne pa opre/ovat. Zdaj pa sva vrata zapahnila in jih celo zastavila /. omaro. Marshall jc spet poka/.al kovino. Bilo jc več koščkov, od katerih je tehtal vsak kake štiri unče. Pravil mi je, da je dejal delavcem, da je to morda zlato, ali vsi so mu smejali in ga nn zvali norca. Vzel sem kovino, jo potopil v zlatotopno vodo in prečita! ves odstavek v zlatu v Ameriški enciklojiediji. Nato sem dejal Vlnr-shallu, da je ta kovina pravo, suho zlato.
Ubogi fant je kar ponorel, tako je osupnil. Takoj je hotel skočiti na konja in odbrzeti nazaj v Colomo. Rotil me jc, naj grem takoj z njim. Opozoril sem ga. da se že noči in sem mu nas veto val, naj bi rajši premočil v trdnjavi. (>b-ljubil sem nui tudi, da ga bom spremil drugo jutro. On pa se ni dal pregovoriti ampak je kot iz uma odbr/el vzkliknivši: »Pridite tedaj na vse zgodaj!« Lilo je kot iz škafu, on |>a ni hotel niti rnrvice povžlti.
Nenndoma sc je zgrnila noč. Vrnil sem se v svojo sobo. Ob odkritju, itn se skriva v |x>-točku. ki teče mimo moje žage, zlato, sicer nisem ostul hladen, vendur se tudi nisem razburil, saj sem vse darove iu udarce življenju |>rena-šai precej ravnodušno. Navzlic temu pa som vso noč prebdel. Živo sem s| predstavljal strašne posledice in neninle učinke tega odkritja Ni sera pn slutil, da bo to popolnoma upropastilo \mo
llelvetijo
* K I N □ *
22-21 UNION
Eskapada
RENATE M0LLER - GEORO ALEKSANDER
TEI, 27-30
SLOGA
NallepSt In največll fllm sedantostl
Med dvema zastavama
Konald Goltu a n — Claudette Coibert Viktor Hc Laglen
Ob i4.i5matineja Kardinal Rlcticlleu
Ma.lnejske cene 3'fiO, 6 80 Din
TEI.,
21*24
MATICA
Mayerling
CHARLES BOYER — DAN1ELLE DARRIEUX
<7Wa.&x/i>e 16.,19."m 21." W
za Miklavža
nepit°ti >ADLER<
Velika zaloga šiv. strojev drugih nemšk. znamk po
skrajno nizkih cenah
pri
Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Miklavž nosi
pri vsakem nakupu nad	{"Ai
še do 8. decembra t936 JL/lfl JU "
pri Ivrdhi
F. I. Goričar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29 in 30
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—| ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Malt oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska 3 mm petllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilt! znamko.
GEEES
M0BBHMM
Orehe
člščenc (jedrca), ln celo, prodaja na veliko najugodneje Josip Slmičič, Nova Gradiška.	(1)
Tinček in Tonček spet v Afriki
225.
Tinček udari ob boben.
Zlezel je v duplino drevesnega debla in začel na vso moč tolči ob boben:
>Bum, buml Na pomoč! Bum, bum! Pigmejci so oddaljeni od drevesa, ki ima votlo deblo, komaj še sto korakov. Ugrabljeno kraljico vodijo s seboj. Bum, burni«
Ko so Pigmejci zaslišali glas bobna, so presenečeno obstali in napeto prisluhnili.
A tudi kraljica je pozorno prisluhnila in iz njenih ust se je iztrgal radosten klic: »Tinček k
Pigmejci so nekaj časa zbegano gledali naokrog in ugibali, kaj naj bi ropotanje bobna pomenilo. Nemara se oglaša angel varuh ugrabljene kraljice in jih svari in jim grozi?
Malo, prav malo je manjkalo, da niso pobrali šila in kopita ler se spustili v divji beg.
UMRLA NAM JE. PREVIDENA S SVETIMI ZAKRAMENTI, NAŠA PRLE.IUBA MAMA
gospa VILMA JOSIN
ROJ. FRANKO
POGREB NASE NEPOZABNE MAME BO V SOBOTO OB 16 IZ HIŠE ŽALOSTI. M1RJK 23, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 4. DECEMBRA 1936.
ŽALUJOČI OSTALI: MARA, VERENA, HČERI. RUŠKA, DUŠAN, BEATRICE, VNUK IN VNUKINJI TER ŽALUJOČE RODBINE: ING. RITEHOVA, PROF. ŠKR.1ANCEVA, JOSINOVA, DR. FRANKOVA IN DR. MIHOVA - IN OSTALO SORODSTVO.
PROSIMO TIHEGA SOŽALJA.
Za »Jugoslovansko tiskarno« » LJubljani: Karel Cefc
Šivalni stroj
pogrezljlv, nemški fabri-kat, z okroglim čolnič-kom, kateri tudi Stika, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyršcva 36. 1
Za Miklavža
Najlepše darilo je »Kre-ko« perilo — samo pri »Krcko«, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3.	(1)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kan Prolog, Ljubljana. 2ldov ska ulica In Stari trg O)
Sveti Miklavž
pridi v Wolfovo ulico 10. k Oroslavu Dolencu, kjer je pripravljeno dosti lepega tn sladkega. (1)
llužbodobe
Postrežkinjo
pošteno, lepega obnašanja, ki zna kuhati, iščom celodnevno za takoj. Naslov v upravi »Slovencu-pod št. 18013.	(b)
TelafoN 2059
/\ PREMOG KARBOPAKETB DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
Kožuhovina
se najugodneje kupi ln strokovno Izdeluje pri : Josip Dolenc, Sv. Petra 19 telet. 22-62.	(1)
Boljše zimske suknje
ln Hubertuse - vam nudi poceni Presker, Sv. Petra cesta 14.
Jajca
štajerska, po najnižji coni. Baloh, Kolodvorska 18 (dvorišče).	(1)
PFAFF SINGER
šivalni stroji, malo rabljeni, ln kolesa. — poceni naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križevniške cerkve)
Uradnika z bančno prakso
sprejme v službo denarni zavod v Ljubljani. Samo prosilci do 30 let starosti naj takoj vložijo lastnoročno pisane prošnjo v. originalnimi ali poverjenimi prepisi šolskih spričeval ln dosedanjih služ-bodajalcev na upr. »SI.« pod »Denarni zavod« št. 17932.
!KH3i
*
Mlad šofer
vojaščino prost, Išče mesto kjerkoli. — Maršik Ivan, Koroščeva št. 8-II., Maribor.	(a)
Posestva
V Zagrebu
naprodaj 7 oralov zemljišča, v vrednosti 3,500.000 Din, ali pa so zamenja za hišo. - Posarlč, Fran-kopanska 18.	(p)
Petstanovanjska hiša
rentabilna, z lepim vrtom ki je posebna parcela, v Ljubljani, naprodaj pod ceno. Naslov v upr. »SI.« pud št. 17976.	(p)
ran
Gostilno
oddam proti kavciji v gotovini. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Prometno« št. 17920.	(n)
IRMI20
Male harmonike
3 klavirske in 3 diato-nično, ugodno naprodaj zaradi opustitve kluba. -Na ogled pri D. Ostrož-nik, pasaža nebotičnika. -Prilika za Miklavža! (1)
I [trm fnTiT
Suha rezana jabolka
(Apfelspalten - DSrrobst), kupim. Ponudbo z navedbo točno množine in cene na: Dr. Ivo Bura-tovič, Zagreb, Kraljice Marije ul. 27, tel. 58-37.
Naročajte in širite »SLOVENCA«

Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic, ki so članice Zadružne zveze, kupimo takoj in plačamo najboljše. Ponudbo upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tovarna«.	(d)
'ako ne
cToVENCA
SI
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam. Stre-liška ulica 22.	(č)
Lesni manipulant
ter nakupovalec lesa ter skladiščnik - išče primerno službo. Kavcijo zmožen. Ponudbe upr. »SI.« pod »Zmožen« 17911. (a)
Mlajši mož
veščak v lesni stroki — Išče mesto. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Poštenjak« št. 17864.	(o)
HEBONA
sedanje knjigovodstvo — prava sreča za vsako podjetje in knjigovodjo! Prospekte in pojasnila: »Ilebona« organizacija K. Zeitler, Zagreb, Draško-vlčeva 34, telefon 79-90.
Srajce za gospode
modne poplin. bele, razne športne, flanelaste, spalne srajce, zimske in letne, spodnje gradi in barhent hlače, pižame, bele, sive in črne delovne halje, volneno in triko perilo — dobite najcenejše v novi Specialni trgovini
F. I. Goričar, Sv. Petra c. 30
Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kujii za več kot 25 Din, primerno reklamno darilce!
Naznanilo!
Sporočam cenj. občinstvu, da sem olvoril trgovino z manufakturnimi
ostanki
katere prodajam po tovar. cenah!
Se priporoča »TEXSnLOS«, A. Lavrenčič, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 17,
v palači Vzajemne zavarovalnice.
4»
Nadvse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo preljubo mamico, soprogo, sestro in toto
Marijo Mešiček roj. Ane
katera je danes, 4. decembra, v starosti 58 let, previdena s tolažili svete vere, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v soboto, dne 5. decembra, ob 3 popoldne iz hiše žalosti iz Razvanja na jx>kopališče v Raz-vanju pri Mariboru.
Maribor, dne 4. decembra 1936.
Anton Mešiček, soprog. Gustav, Marija, Anton. Bernard, Jožef in Franc, otroci. — Slekovec, Vizjak, škorjanc, Vinkler, Veras in Gselman, sorodstvo.
V DORNBERGU NA GORIŠKEM JE UMRLA NAŠA PLEMENITA MATI IN DOBRA SOPROGA
ROZALIJA BERCE
ROJ. BUDIN
POGREB BLAGE ŽENE BO V SOBOTO OB 9 DOP.
VSE, KI SO JO POZNALI, PROSIMO, DA SE JO SPOMNIJO V MOLITVI
BEOGRAD - LJUBLJANA, DNE 3. DECEMBRA 1936 ŽALUJOČI:
ANTON, SOPROG; ANTON, UČITELJ, MARIJA, FRANČIŠKA, LOJZE, NOVINAR, JOSIP, VIKTOR, DUHOVNA, OTROCI; JOSIP BUDIN, DUHOVNIK, BRAT; ALOJZIJA IN AMALIJA, SESTRI - TER OSTALI SORODNIKI
Izdajatelj: Ivan Rakovee.
Brodnik: Viktor Or.*i»
Občinske volitve 6. decembra
Trbovlje
GOSPOD KLENOVŠEK NE MORE BITI ŽUPANI
§ 28, točka 4 zakona o občinah pravi: »Župan iu občinski odborniki ne morejo biti: občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine in dohodkov.«
Gosp. Klenovšek dobavlja občini ves elektro-inštalacijski materijal, in njegovi uslužbenci la materija! tudi inštalirajo za občino. Zato je gosp. Klenovšek občinski dobavitelj in zato ne more biti župan.
Zato bi bil župan mesto njega g. Plavšak, in sedaj vprašamo, centu potem kandidira g. Klenovšek? Zato da bi tako zagotovil županski stolček g. Plavšaku, članu JNS.
Kdor voli g. Klenovška, voli torej v resnici g Plavšaka.
Rudarji pa bodo raje volili kandidatno listo svojega tovariša Križnika Filipa.
Pozor volivci! V nedeljo se vrše volitve v občinsko upravo. Vse naše volivce in nam naklonjene prosimo, da gredo takoj zjutraj na volišče, od dajo svoj glas kandidatu JllZ g. Križniku Filipu. Volivni odbor JRZ bo imel svoje pisarne v Društvenem domu v preddvorani in na Vodah v pisarni Jugosl. strokovne zveze. Tu bodo dobili volivci vse potrebne podatke, ki ae tičejo volitev.
Socialisti so zbegani. Kakor se čuje, so naši socialisti zbegani in zgubljajo glave, videči, da se jim majejo tla, bojijo se pač za edino še ohranjeno socialistično postojanko. Ta »rukar« pri sedanjih volitvah je bil res silen. Delavstvo spregleduje, da pride do konsolidacije razmer le v močni JRZ-slranki, ki mu gotovo lahko pribori primeren življenjski obstoj, ker samih Iraz so se že davno naveličali. Delavstvo posebno še jezi, da so se v njihove vrste vrinili ljudje, ki niso imeli nikdar z njim nobenega stika, na kandidatni listi so celo na prvih mestih. Ravnotako nimajo kmetje v upravi nobenega kandidata, kar se pa tiče obrtnikov, se pa g. Berger, kot večkratni hišni posestnik in trgovec, že davno več ne šteje za takega. Zelo so pa zadovoljni z g. Križnikom, kateremu hoče prebivalstvo oddati svoj glas.
Namen gospodarske liste. Sodrug Murn agiti-ra med rudarji, da je glavni namen nedeljskih občinskih volitev, vreči sedanjo vlado! Zelo gospodarski namen, kaj ne? Iz tega je razumljivo, zakaj da se vežejo socialisti z JNS-arji.
Kandidati za JRZ za občinske volitve v celjskem okraju
V nedeljo, dne 6. decembra bodo v 12 občinah celjskega okraja občinske volitve. V 5 občinah je bila postavljena samo lista JRZ, v ostalih 7 občinah pa po dve listi. Samo lista JRZ je bila postavljena v občinah: Sv. Jurij ob Taboru, nosilec trgovec Maks Cukala, na Polzeli, nosilec posest, sin Turnšek Pongrac, Vel. Pircšica, nosilec liste posestnik Kokalj Martin, Sv. Jurij — trg, nosilec liste pos. in trgovec Zdolšek Franc, Sv. Jurij — okolica, nosilec liste posestnik Gologranc Stanko. V ostalih občinah so nosilci list JRZ naslednji: Sv. Pavel pri Preboldu: posestnik Skok Filip, Pe-trovče: posestnik Jelovšek Stanko, Šmartno v Rožni dolini: posestnik Jezernik Franc, Nova cerkev: trgovec in posestnik Gril Ivan, Vojnik — okolica: posestnih Ulipi Franc, Dramlje: posestnik Kore-nak Martin, Vransko: posestnik Pečovnik Franc. Te može je postavila na čelu list JRZ in priporočamo volivcem naj stopijo jutri že v prvih dopol-dftnsjčfh urah na volišče ter oddajo svoje glasove moiefti našega zaupanja.
Revizija - razrešitev - pritožba
»Jutro« s 1. decembra in »Slov. narod« z 2. decembra prinašata poročilo o razrešitvi konjiškega župana Alojzija Križnica. Oba lista ugotavljata, da je v razrešitvenem odloku naveden napačen datum revizije blagajne kmetijskega okr. odbora v Konjicah, katerega predsednik je bil razrešeni župan, ki je hkrati vodil blagajniške poele tega odbora. Nadalje poročata lista, da je utemeljen odlok razrešitve Križniča s tem, da ni mogel z gotovino kriti ugotovljenega prebitka v blagajniški knjigi okrajnega kmetijskega odbora. Sklicevaje se na likvidacijski izkaz, ki ga je podpisal uradni revizor banske uprave, se je g. Križ-nič sedaj pritožil na upravno sodišče.
Poleg tega je g. Križnič dal ponatisniti v obliki majhnega letaka likvidacijski izkaz in ga priložil brošurici, v kateri obravnava tudi revizijo in razrešitev. Zdi se, da je hotel s to brošuro ubiti kar dve muhi na en mah. Ker je pri sedanjih volitvah, ki bodo v Konjicah 6. decembra, nosilec opozicijske kandidatne liste, je s to bro šuro hotel najbrž podčrtati korektnost svojega postopanja pri okrajnem kmetijskem odboru in nato porabati svojo razrešitev kot svojevrsten volivni šlager.
»Slovenec« je že v petkovi številki poročal o reviziji kmetijskega okrajnega odbora v Konjicah. Iz tega poročila jasno sledi, da g. Križnič poleg drugega ni vknjižil koncem marca prejetega prispevka kr. banske uprave v znesku 20.000 Din. Nadalje sledi dejstvo, da je g. Križnič potem, ko
je ob navzočnosti uradnega revizorja vpisal ne-vknjižene zneske, ponudil uradnemu revizorju, nn-mesto da bi primanjkljaj kril z gotovino, dve hranilni knjižici kot garancijo. Ker revizor s tem ni bi! zadovoljen, je položil g. Križnič gotovino šele naslednji dan.
Popolnoma jasno je torej, da g. Križnič, ki je vodil blagajniške posle okrajnega kmetijskega odbora, nad pol leta ni vknjižil podpore banske uprave in da tudi ni imel tega denarja ob priliki revizije v blagajni. Navadno pa je namen vsake blagajniške knjige ta, da se v njej sproti zabeležijo dohodki in izdatki. Vsekakor pa blagajniška knjiga, v kateri skoraj ena tretjina dohodkov ni vknjižena nad pol leta, ne inore biti za vzgled vzornemu vodstvu blagajn. Če pa nadalje upoštevamo, da veljajo za vodstvo blagajniških knjig še posebni predpisi, potem pač g. Križnič ne more pričakovati, da bodo volivci v Konjicah prepričani, da se je teh predpisov držal. Dvomimo tudi, če bo o tem mogla prepričati konjiške volivce njegova brošura, ponatis likvidacijskega izkaza ter poročilo »Jutra« in »Slovenskega Naroda«.
Občanom občine
Koroška Bela
Z ozirom na socialistično okrožnico št. 99, ki mi je danes prišla v roke, se čutim v interesu svoje časti, kakor tudi onih, ki so me postavili za nosilca liste JRZ za občinske volitve dne 6. dec. v Koroški Beli, prisiljen izjaviti naslednje:
Res je, da sem prodal že 20. julija 1933 trgovcu Dežmanu Ivanu na Javorniku 40 vreč cementa, ki nam je preostal pri popravilu rezervoarja. Res je, da je občina la cement prodala in za to prejela Din 128G.80, ki pa ga takratni blagajnik in poznejši občinski predsednik ni vpisal med občinske dohodke. Ob izročitvi občinskih poslov novi občinski upravi 1. 1933 sem ta denar v redu izročil novi upravi ter ob tej priliki povedal, da je denar tu, naj ga porabijo za kritje neizterljivih kolkovin na aktih iz dobe prejšnjih županov, ali pa knjižijo; za to imamo priče na razpolago. Nova uprava tega denarja ni vpisala med dohodke, niti ga ni nikjer pri vsotah obračunala in ob prevzemu po reviziji ni bilo o tem denarju ne duha ne sluha. Stvar bomo sporočili banski upravi s prošnjo, da zadevo čimprej uredi. Kdo je krivec, to se bo gotovo izkazalo. Ker imam na razpolago pričo, ki je prišla k ineni iztirjevat davek na dom z župansko plačo, bom na 6. točko odgovoril g. nosilcu liste slovenskega delovnega ljudstva pred sodiščem in mu tako dal priliko premisliti in dokazati svoje očitke. Erlah Ivan, posestnik in tovarniški delavec, Ja-vomik 20.
Nehaj vprašanj
Z ozirom na razna vprašanja, katera nam poslavljajo sodrugi, bi jih prosili, da nam pojasnijo naslednje: 1. Kako morejo oni z mislijo demokracije združevati to, da se je pri pogajanjih za kolektivno delavsko pogodbo vztrajno zametavalo in odklanjalo navzočnost zastopnikov ostalih delavskih organizacij. 2. Kako je bilo mogoče, da so ti kričači svobode v povojnih letih metali iz tovarn krščansko misleče delavce. 3. Zakaj ti ljudje, ki govorijo o požrtvovalnosti in poštenosti, ne obsojajo tega, da je prejšnja občinska uprava, na katere delo nam oni s ponosom kažejo kot svoje, počela z občinskim denarjem, ko ga je izdajala za razne potnine in nagrade, da je na primer moral revizor kraljevske banske uprave pred letom ugotoviti, da je znašala nagrada tistega, ki je delo nadzoroval, več kakor so prejeli delavci za svoje delo. 4. Zakaj v svojem resnicoljubju in poštenosti ne povedo, da g. Lagoja Aleš ni dobil na potvor-jeno potrdilo niti ene pare. Pojasnijo naj nadalje, kako je bilo mogoče, da je g. Erko Venčeslav, ki hoče biti župan na listi slovenskega delovnega ljudstva, delal pred svojo hišo cementno ograjo brez vsakega stavbnega dovoljenja. Ali so morda tukaj odločevale sorodstvene vezi ali koristi občine. 6. Pojasnijo naj nadalje, zakaj še vedno ne plača mezdne takse splošna gospodarska zadruga za Gorenjsko. Prosimo pa jih tudi, da mesto svojih večernih izdaj, katere so tako plitve, raje izdajo revizijsko poročilo kraljevske banske uprave, katero jim je na občini vedno na razpolago.
Višnja gora
Občinske volitve." še en dan nas loči od občinskih volitev, ki bodo odločilne za našo občino. Da so volitve res velike važnosti, dokazuje že to, da ljudje še ne pomnijo take agitacije, kakor je te dni po vsej občini. Dve stranki se potegujeta za naklonjenost volilcev: ljudska stranka JRZ in »gospodarska« lista nasprotnikov, kjer so združeni ljudje raznih prepričanj in naziranj, brez enotnega in določenega gospodarskega programa, z edino željo, priti na vsak način na oblast.
Izbira ne bo težka, saj je samo lista JRZ resnična predstavnica ljudske volje. Njeni kandidati so izbrani na vaških sestankih, ki jih je JRZ priredila po vseh vaseh. Tako so prišli na odborniška mesta samo taki, ki jim ljudje popolnoma zaupajo.
Odborniki so iz vseh stanov in iz vseh vasi velike občine
Da se lista JRZ zaveda odgovorne naloge, ki jo po volitvah čaka, je najlepši dokaz to, da je že vnaprej sestavila gradbeni načrt, ki uvažuje potrebe in želje celokupne občine, kjer so upoštevani vsi kraji brez razlike. Občino čaka mnogo dela. Potrebe so vsepovsod. Zato morajo biti na čelu občine res delavni in požrtvovalni možje, ki jim bo dobrobit občine pri srcu.
Zato pojdimo v nedeljo 0. decembra vsi na volišče in glasujmo za listo JRZ! Dokažimo, da smo zreli in da hočemo na občini delati, ne pa politizirati! Vsi za dr. Korošca in njegovo JRZ!
Slovenjgradec
Za volitve 6. decembra sta pri nas vloženi dve listi: Naša lista JRZ, k i ji je nosilec sedanji župan dr. Jože Picej, in lista, ki nosi sicer lepo ime »Gospodarska lista«, je pa le ostanek JNS-arjev in drugih opozicionalnih elementov. Nosilec JNSanske liste je g. Ivan Rojnik. Za vsakega pametnega moža je jasno, da le naša lista zasluži podporo volivcev. Saj je pri volivnem shodu minister dr. Krek Miha nam tako lepo pojasnil politični položaj in delo naše vlade, da pameten mož 6ploh več ne vprašuje, kaj in kako bi volil. Napore voditelja dr. Korošca in njegovih pomagačev moramo na vsak način podpreti s svojimi glasovi in tako našim voditeljem izreči priznanje. Nikakor se nočemo sami izključiti iz velikega občestva slovenskih občin, ki so se pri letošnjih volitvah tako jasno izrekle za vlado dr. Korošca, ki v njem gledajo svojega voditelja in od te vlade pričakujejo svoje podpore. Mi hočemo iti z veliko ialango naših občin, ki gredo pod zastavo JRZ lepšim časom naproti! Torej volimo vsi gospoda dr. Jos. Piceja!
Na nasprotni listi imamo vse vrste kandidatov: od JNSarjev in Mačkovcev še vse razne stranke in 6trančice! Ali je tak odbor zmožen dela? Pri nas smo vsi eno: JRZ, ki upanja polno gleda v podporo vlade in banovine! — Čudimo se besnemu nasprotju, s katerim nasprotniki delajo zoper našo listo, še bolj se čudimo nekaterim uradnikom, ki verujejo nasprotnikom.
Vsi na delo za našo zmago, da zmaga v Slovenjgradcu lista dr. Piceja, da se še naše mesto izreče za sedanjo vlado in voditelja našega dr. Korošca!
Rogatec
Jutri bodo tudi v naši občini občinske volitve in je zanimanje zanje precejšnje. Tudi ta občina je ena izmed onih v šmarskem okraju, v katerih še stika slovenski in hrvaški živelj. Razen drugih sta se pri nedavnih občinskih volitvah »izneverili« tudi dve glavni politični trdnjavi, t. j. Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina g. dr. Dobovišku, enemu izmed »generalov slovenskega mačkov-, stva«, ki je bil trdno prepričan, da bo v obeh zmagal, a je ostal na bojišču brez vojakov. Tudi pri nas v Rogatcu zopet poizkuša svojo srečo na vse načine. Povemo pa mu tole: mi poznamo svoje prave voditelje že dolgo, saj so bili naši zagovorniki in branitelji že v dobi avstrijskega tlačan-stva, dočim poznamo g. Doboviška šele nekaj let sem, ko je začel poizkušati svojo srečo na političnem konjičku. Ob tem naj posebej še pripomnimo, da je nosilec liste, katero nam hoče g. Dobo-višek vsiliti, človek, katerega vsi dobro poznamo, koliko je »navdušen« Slovenec ozir. Hrvat. Razen tega ga vneto podpirajo nekateri ljudje, ki imajo v sebi zelo malo slovenskega duha, še manj seveda hrvaškega in jugoslovanskega. Mi, ki smo sosedje Hrvatov, jim povemo sledeče: spoštujemo Hrvate in njih prave voditelje in zastopnike in želimo, da pride čim prej do odstranitve še zadnjih ovir za sporazum in pravo sožitje; ne' moremo pa dovoliti, da bi nam gospodovali in se izdajali za navdušene Slovence ozir. hrvaške prijatelje ljudje, ki so menda vse prej kot lo in ki so za to najmanj upravičeni.
V nedeljo bo torej za našo občino odločilni dan. Naj nam bosta vzgled Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina! Pojdimo vsi na volišče in glasujmo neustrašeno za nosilca JRZ liste g. Geiserja!
Smrt na poti iz cerhve
Ljubljana, 4. decembra.
Žrtev nesreče je danes na kamniški progi postal posestnik Jakob Zvržina, posestnik z Ze-lodnika pri Dobu. Zvržina je davi odšel v cerkev v Groblje, kjer je bil pri spovedi in obhajilu. Ko se je vračal iz Grobelj čez železniško progo, ga je vlak podrl in ga vlekel kakšnih 50 m s seboj. Vlak je nesrečnega Zvržino popolnoma razmesaril. Klobuk je ostal na odbijaču lokomotive. Ko se je vlak ustavil v Domžalah, je strojevodja šele po tem klobuku spoznal, da se je pripetila nesreča.
Orožniki so odšli na kraj nesreče ter ugotovili, kdo je ponesrečenec. Pokojni Zvržina je bil rojen v Stolniku nad Kamnikom. Bil je mnogo let v Ameriki, kjer si je prihranil večji znesek denarja ter si je ob vrnitvi v domovino kupil malo posestvo na Želodniku pri Dobu. Bil je velik poštenjak in pri ljudeh zelo priljubljen. Smrt ga je našla spravljenega z Bogom. Naj mu sveli večna luči
Koncentrirana naravna hrana ia lase
Bllvlkrln prepreči Izpadanja las. pospe* ftu|a rast las ter zdravi kožo na gluvl. PrhlaJ Izpitu« preko noči. lasje pa dobijo
aljoj, zdravje, mladost In lepoto. To Je neophodna potreb&čina VaSoja umivalnika.
ožlaifCL časna /uzst
Čestitke novemu
betgrajskemu nadškofu
«
Ljubljana, 4. decembra.
Vest o imenovanju bogoslovnega profesorja na ljubljanski teološki fakulteti msgr. dr. Ujčiča za novega belgrajskega nadškofa se je s presenetljivo naglico razširila |x> vsej državi, odjeknila pa je tudi v svet in našla tam najugodnejši odmev. Najboljši dokaz, kako priljubljen je bil msgr. dr. Ujčič že kot profesor v vseh krogih, je velik kup čestitk, ki jih dan za dnem prejema iz najoddalje-nejših krajev naše države in tudi iz inozemstva. Čestitke so z današnjim dnem dosegle že visoko število 600, ki pa bo v naslednjih dneh gotovo šo narastlo.
Med onimi, ki so novemu nadškofu poslali svoje iskrene čestitke k imenovanju, so tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki, tako trije kardinali, vsi jugoslovanski škofje, trije madžarski, pet italijanskih in trije avstrijski. Dalje je čestitala novemu nadškofu dolga vrsta njegovih prijateljev in znancev iz najrazličnejših krogov, tako duhovniških. industrijskih, trgovskih in drugih. Osebno so mu prišli čestitat tudi vsi v Ljubljani bivajoči konzuli, razen italijanskega, ki je bij odsoten in se je pismeno opravičil. Razveseljivo število čestitk pa je novi nadškof prejel tudi iz Francije, Italije in Nemčije. Na posebno prisrčen način mu je čestitala ljubljanska univerza, lako rektor, vsi dekani in mnogi profesorji. Pozabiti ne smemo tudi razna katoliška in druga društva Sirom Slovenije, ki so se prav tako pridružila nepregledni vrsti čestilcev, in nazadnje nadškofovih ožjih prijateljev in znancev, ki so mu prišli osebno čestitat na dom.
Novo imenovani belgrajski nadškof je odpotoval iz Ljubljane v sredo zvečer ob 8. V Belgradu je sprejel konzultorje belgrajske nadškofije, nato pa se je prijavil ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviča, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru za gozdove in rudnike Jnnkoviču ter ministru brez portfelja dr. Kreku. Danes se je novi nadškof odpeljal v svojo drugo prestolnico Vel. Bečkerek, kjer je prav tako sprejnl konzultorje. Svečana konsekracija bo v Ljubljani, vendar pa dalum še ni določen.
Mo unlcule temi® Vaše fcsže?
Me da. mraz, veter in prah. Da io obvaru ete hrapavosti, lišcja in razpokanja. negujte jo ed no le z
,,URAN-CREMO" Dobite jo povsod!
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joseiovo« grenko vodo in jo clobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Oni. rog. S. br. 80474/35.
Delegacija Jgsl.-čsl. lig v Pragi
Praga, 2. decembra.
Praga je proslavila jugoslovanski državni praznik na svoj način. 2e na predvečer so — kakor sem že omenil — v »Narodnem giledališču« dali »Prodano nevesto«, pri kateri je govoril minister Franke lepe besede o češko-jugoslovanskem vzajemnem delu ter o našem državnem prazniku, ki ga z ljubeznijo proslavljajo tudi Cehi. Predstava »Prodane neveste« ni bila dogodek tudi za Čehe ne samo radi tega, ker jo je vodil Vaclav Tali c h , temveč zlasti po čisto novi, svojski režiji, ki se razlikuje od vseh dosedanjih, v Pragi že naravnost tradicionalnih. Vsa igra je bila popolnoma modernizirana, stilizirana zlasti v zborovskih partijah, da je vsak zvok v godbi dobil svoj odziv v gibu. Zato je režiser porabil veliko množico ljudstva, zlasti otrok, ter kmečke plese nadomestil s pravim, res odličnim modernim baletom, ki so ponazorili do skrajnosti razigrano in bohotno glasbo Smetanovo. Čudovito je bilo razigrano in stilizirano veselje v gostilni, ali cirkuška predstava na prostem, ki je bil svojevrsten višek razgibanosti, plastike godbenih nians. Vse solopartije pa je režiser s pregibljivim odrom postavil posebej, tako, da smo zborovsko maso čutili ves čas za po-zoriščem ter se je ob koncu samo oder zavrtel in se je znova pokazala pred naše oči in v ospredje. Pri nas poznamo »Prodano nevesto« samo v realistični režiji, zdaj smo jo čutil in vse bolj dojeli njene godbene vrednote v stilizaciji res godbeno-plastične prireditve. Tudi mladi novi pevci dajo vsej predstavi svežost. M a f e n k a H o r ak o v e je bila svojevrstna, sveža .Mafenka, pa ludi Jeniček.
Kdorkoli pa je videl Kecala g. Z i t k a, ga ne bo pozabil nikdar.
Dne 1. decembra dopoldne 6i je delegacija ogledala moderni akademski dom za jugoslovanske dijake (Aleksandrov kolegij), ki jc pred letom zrasel na pobudo predsednika Lige gosp. dr. Petra Zenkla, načelnika mestnega socialnega urada, duša vsega češkoslovaško-jugoslovan-skega gibanja v Pragi. Kdor je videl ta zavod, ki je prav gotovo eden najmodernejših akademskih domov, z vsem komfortom, ki je za dijake potreben, ta se bo šele zavedel, kaj je z njitn dr. /enkel storil za Jugoslovane in jugoslovansko akademsko mladino, ki pride izpopolnjevati svojo izobrazbo med Čehe. Sedannji dijak v Pragi ima vse možnosti, ki so mu potrebne za čim hitrejše in boljše izobrazbe. Seveda je vzdrževanje še vedno za marsikoga težko, zato imajo slovenski dijaki še svojo »Slovensko dijaško zadrugo« (zdaj predsednnik Skalar), ki je vredna vse podpore iz domovine. Obiskovalci so se zbrali v predavateljski dvorani, kjer jih je gosp. dr Zenkel pozdravil, poudarjajoč, da se zaveda odgovornosti, s katero sprejemajo v svojo oskrbo mladino. Podpredsednik Čihak nato v imenu kuratorija v odobravanje vseh pričujočih prebere sklep, da se bo odslej glavna dvorana v domu imenovala »Dvorana dr. P. Zenkla«. Jugoslovanska delegacija (Thaler, llof-manovič i. dr.) so vznak nesebičnega in plodono-snega dela povabili dr. 7enkla in nui poklonili lep dar: velik Album. Pišem toliko o dr. Zenklu, ker je njegovo delo res velezaslužno in ker ga je gosp. župan dr. Adlešič povabil, da pride v Ljubljano, kjer naj predava o socialnih ustanovah mesta Prage. »In dali mu bomo Unionsko dvorano in film, kaiti tak mož kot ie dr. Zenkel, zasluži največjega obiska,« mi ie dejal z veliko spoštljivostjo pred
njegovim elelom. V družbi dijakov-Slovencev (okoli I 30!), smo si ogledali dom in si želeli v Ljubljani kaj podobnega. Kdor ga bo v Ljubljani kdaj zidal, naj si vzame za zgled praški »Kolegij Aleksandra I.«, ki so nam ga večinoma postavili Čehi sami.
Sprejem pri ministru zunanjih zadev, Beneše vem nasledniku dr. Krof t i je bi nad vse prisrčen. Velika palača na Hradčanih, ki je do pred kratkim bila še kasarna, ki je skoraj že razpadala, so Čehi preuredili v eno najbolj reprezentativnih palač in jo namenili zunanjemu ministru. Predsednik gosp. Milošev i č je pozdravil gosp. ministra kot tistega, ki vodi zunanje zadeve in ureja razmerje do Jugoslavije ter ga obenem prosil, da bi bila čimprej sklenjena medsebojna kulturna konvencija. Gosp. minister se je na pozdrave iskreno zahvalil ter pripomnnil, da se je treba prav v da-našnjil časih zavedati važnosti češkoslovaške-jugo-slovanske skupnost.' in pripadnosti. Položaj je resen, zato je tem važneiša naša enotnost. V važnih in odločujočih trenutkih bomo stali vedno ob sebi.
Čeprav bi se morda razlikovali v gledanju na posamezne stvari. Tega ne spremeni nobena nasprotna propagannda, ta zavest nam daje pogum i nn mir v današnji kritični siluaciji. Skupno z Romunijo tvorimo v Mali antanti enotno zvezo na zunaj, zvezo, ki je nepremagljiv jez proti vsem rušilcem miru in danšnjega reda v Srednji Evropi.«
Iz zunanjega ministrstva je šla pot — v parlament, da obiščemo ustanovitelja CJ-Lige v Pragi, ministrskega predsednika dr. H o d ž o. Parlament je prav tedaj zasedal ler jc gosp. ministrski predsednik naravnost od razprav prišel v sprejemni salon, kjer ga je pozdravil naš delegat z daljšim citatom iz knjige jugoslovanske mladine ob priliki gradbe Narodnega gledališča kjer je izražena v
lepih besedah češkoslovanska misel, ki jo še danes vodi Praga. Qosp. predsednik se je zahvalil v srbohrvaščini, poudarjajoč ne samo zgodovinske momente skupnega boja za osamosvojitev temveč predvsem skupne nastope tistih narodnosti, ki danes tvorijo Alalo antanto. Toda zdaj moramo ravno v tej zvezi nadaljevati delo, prav po besedah naše narodne pesmi: »rod z rodom, brat z bratom ruši vse nezgode«. V prijaznem razgovoru z delegati, se je z veseljem spominjal svojih znancev v Jugoslaviji, zlasti prof. dr. P r a j a t e 1 j a , za katerega se je zanimal in ga seveda pozdravil. Delcgali so nato nn galeriji prisostvovali parlamentarni budžetni razpravi, seveda le malo časa, ker je ob 11 bilo zahvalno cerkveno opravilo v pravoslavni cerkvi ob priliki našega državnega praznika, ki so se ga poleg praških Jugoslovanov udeležili tudi delegati. Češkoslovaško je zastopal bivši poslanik v Belgradu ojiol. minister We1lner, jugoslovanski poslanik min. Protič pa je sprejemal čestitke.
Obed je dal zunanji minister dr. Krofla v lokalih »Družabnega kluba«, kjer je bil on osebno navzoč poleg ministrov dr. Frankela in Wellnerja ter jugosl. jKislanika min. Protiča.
Ob 4 je imel v praškem radio predavanje dr. Kgon Stare, o delu Čj-Lig ter medsebojnih zvez sploh, kjer je toplo poudarjal polrebo skorajšnje medsebnjnne kulturne konvencije.
Popoldne ob 5 je napravil jugosl. poslanik min. Prot'č recepcijo ob priliki državnega praznika v prostorih jugosl. poslaništva na Mali Strani. Udeležba prijateljev Jugoslavije je bila ogromna, znak. kako ljubezen goje Čehoslovaki do naše države. Zvečer je koncert, ki ga dirigira ravnatelj ljubljanske oj>ere <7osn. P o I t r.
Drobne novice
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 3. decembra.
Izseljensko nedeljo smo prav lepo proslavili z govorom, petjem in igro. Pred polno Jeronimsko dvorano nam je govornik s par besedami orisal problem našega izseljevanja in poudaril ljubezen izseljencev do domovine, ki jim je dolžna ljubezen vračati. Na koncu pa je izrazil željo, da moramo tudi nu, ki sicer nismo izseljenci, a smo odtrgani od rodnega doma, s svojim poštenjem in zavednostjo delali čast slovenskemu imenu. Pevski zbor je zapel nekaj domoljubnih pesmi (»Hišico očetova* in >Večerni zvon«), potom pa se je za čela igra ("Trije vaški svetniki«), ki nas je spo milila na najbolj dovršeno igranje Slomškovih di-letantov. Igialei so bili do zadnjega prav dobri in dvorana je kar odmevala od smeha, ki se nikakor n: mogel ustaviti. Novi g. režiser, ki je tudi sam igral, se je prav dobro izkazal; če bi bil nekaj neokusnih dovtipov prečrtal, bi bilu igri. ki je že tako dovolj burkasta, samo v korist.
Miklavžev večer priredi Slomškovo prosvetno društvo v soboto in v nedeljo. V soboto je napovedal sv. Miklavž svoj prihod ob 8 zvečer, in sicer bo tedaj obdaroval odrasle, za otroke pa se bo vrnil v društvo v nedeljo po večernicah. Kdor upa, da mu ho sv. Miklavž kaj prinesel, naj le pride v društvo. Darovi pa se sprejemajo v soboto popoldne in v nedeljo popoldne.
Cerkveni koncert božičnih pesmi pripravlja pevski zbor sv. Roka. Koncert bo v župni cerkvi sv. Petra ob pol 4 popoldne, in sicer v nedeljo 13. decembra. Poleg božičnih pesmi je na sporedu tudi celotna ^Slovenska maša«, tlelo skla datelja prof. Matije Tomca (besedilo J. Puclja). Ta maša je bila pred kratkim prevedena v bol garščino in jo pojejo vsako nedeljo v plovdivski stolnici! V Zagrebu bomo prvič slišali to lepo delo. Tudi skladatelj g. prof. Tome je obljubil, da ho iz št. Vida nad Ljubljano prišel na koncert, ki bo —- po pripravah sodeč — lepa glasbena pri reditev Kei» že par let ni bilo slovenskega cerkvenega koncerta v Zagrebu, upamo, da bodo tukajšnji Slovenci izrabili to priložnost iu napolnili prijazno cerkev sv. Petra.
Koroški pevci zopet med nimi
Na povabilo Prosvetne zveze in Glasbene Matice v Ljubljani pripravljajo koroški pevski zbori več turnej po Sloveniji. Na jesen, ko je bilo končano glavno delo na polju, so si pomerili koroški pevci svoje moči. Vsa tri pevska okrožja, zilsko. celovško (rožansko) in pod.junsko so imela večje pevske prireditve. .Na pevskih slavnoslih v hvečali in na Glinjah so pokazali Rožani in Gorjanci, kaj znajo. Največ pozornosti sta vzbudila zbora z Ha-diš in s Sel, ki sta bila v dobri formi in ki sta prinesla tudi nekaj novih pesmi. In prav ta dva zbora bosta prišla prva k nam. Dne 12. decembra oh 8 zvečer bosta pela v mali Filharnionični dvorani za Ljubljančane,' a 13. decembra ob pol 4. v Blaž Potočnikovi čitalnici v Št. Vidu nad Ljub ljano. Ta dva zbora spadata v celovško okro>.je. ki ga vodi nadarjeni in agilni skladatelj Pavle Kernjak. znan po svojih harinonizacijah »Bebe navav in znane Juhe, pojdamo v škofiče!« Zbora imata na programu precej novili narodnih skladi), ki jih v Ljubljani še nismo čuli.
Ze sedaj opozarjamo na ti dve priredil bosta nam dovolili, da liomo pogledali v naših bratov, ki s tako ljubeznijo gojijo pl.. slovenske kulture. Vstopnice se že dobivajo > predprodaji.
Moje zobe čuva zobna krema
O
CIMEAH
Koledar
Sobota, n. decembra: Saba, opat; Krispin, mu-čenec. Zadnji.
Krajec ob 19.20. Herschl napoveduje dež in sneg.
Novi grobov)
+V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Vilma J os in, roj. Franko. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
-j- V Ljubljani je včeraj umrl g. Franc Pun-srerčar, zvaničnik drž železnice Pogreb bo v nedeljo, 6. decembra ob Vil [»opoldne.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaliel
Osebne vesII
= Zemljiškoknjižni izpit je opravil pred iz-praševalno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani Valler Zand, poveljnik paznikov v mariborski jetnišnici.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prozen želodec kozarec na ravne »Frnnz-.lnsef ereiičleec.
—	Verouk, ki je pač najvažnejši predmet za moralno vzgojo mladega človeka, je na naših srednjih šolah slabo urejen. V toni oziru bo treba razmere izboljšati, tem bolj. ker imamo vlado, ki gre za obnovo našega javnega življenja, kar nujno zahteva tudi moralne obnove in dviga, s čemer je treba začeti pri mladini. Ugotovili smo že, da veroučiteljev na naših srednjih šolah občutno manjka, tako da ponekod ni mogoče niti dveh tedenskih ur vdzržati, sedaj pa je prišla, ne vemo odkod, odredba, da se mora honorarni pouk na naših gimnazijah lakoj skrčiti, in sicer pri 20 urah vsaj za 7 ur na teden. Pri tem jo najbolj prizadet verouk, ki je skoro edini predmet, ki se po načinu honorarnih ur poučuje, kar seveda že samo na sebi ni v redu. To nenormalno stanje je zdaj s skrčenjem honorarnih ur postalo še bolj nenormalno v škodo verouka, ki ga je sodobna mladina tako zelo potrebna Človek bi mislil, da se bodo izvršile nove nastavitve, pa so s to odredbo napravljene sedaj še večje vrzeli v leni poduku. Ker je vsota, ki jo plačuje banovina za honorarne ure. vprav minimalna, upamo, da se bo slvar popravila, da pouk verouka ne bo še bolj trpel.
—	Sveti Miklavž je sporočil radiofotiski oddajni postaji v Ljubljani, da se bo dne 5. t. m. spomnil velikega števila nlrnk in bo zaradi tegn prišel v studio radijske postaje ie ob 17.. kjer bo od te ure pa do 1850 skušal nagovorili otroke, katerih imena se začenjajo s črkami od A do K. Ostale pa bo pozdravil istega dne od 20.20 do 22.
—	300 knjig »II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935«. (Vrednost vsake knjige 100 Din.) Srečke za srečolov z gornjimi 300 dobitki so razjKislane večini župnih uradov, ki so lepo naprošeni, da jih po možnosti razprodajo (2 Din za srečko). Srečkanje je 20. decembra v Grobljah. Do tistega časa naj bodo srečke ali vrnjene ali pa denar zanje poslan. Srečkalo se bo le s srečkami, ki bodo razprodane in za katere bo izročen odgovarjajoči znesek. Prosimo, da ste pozorni na nadaljnja tozadevna sporočila v časopisju.
—	Licitacija javnmiškega mostu. Te dni bo razpisana licitacija za prva gradbena dela pri velikem mostu čez Savo pri Javorniku. Licitacijo bo v predpisanem roku 30 dni in bo padla v prvi teden novega lota. Razpisana bo zgradba dveh stebrov opornikov v savski strugi in zgradba dveh obrežnih opornikov. Vsa ta gradbena dela so preračunana na 503.000 Din ii bodo prišla v izvršitev še pred pomladanskimi nalivi.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA DO
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI
DRAVSKA BANOVINAZVSEM
SVOJIM PREMOŽENJEM IN
VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
v
— Smrtno nevaren vbndljaj. Včeraj so pripeljali v Ljubljano 26-letnega hlapca Jakoba Lovnča, doma od Šl. Jurja pod Kumom. Lovač je služil v Vodah pri Trbovljah. V četrtek je zašel v prepir ter ga je posestnikov sin L zabodel z nožem v prsa. Lovač je izgubil mnogo krvi, obenem pa mu je nasprotnik tudi nevarno ranil želodec. Na glavnem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto. ki ga je prepeljal v bolnišnico. Tam so zdravniki takoj operirali ranjenca, kakor pa popoldne izgleda, je bila operacija brezuspešna. Lovač je proii večeru že v agoniji. Vzrok tega napada zaenkrat še ni znan.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
7hre zobe boste obmrovaJi z ERASMIK
MILOM IN PASTO ZA ZOBE
Za ugodno britje uporabljaj U ERASMIK
MILO ZA BRITJE
—	»Koprive«. Zagrebška sekcija Jugoslovanskega časnikarskega združenja je s 1. decembrom prevzela v svojo last humoristično-satirični tednik ;Koprive« ter je v ta namen tudi že izpopolnjeno uredništvo »Kopriv« Po zatrdilu predsedništva zagrebške sekcije sc bo časnikarsko združenje potrudilo izboljšati in povečati list s sodelovanjem svojih članov.
—	Izpred velikega senata v Ljubljani. Samski ključavničar Rudolf Roje in zasebni uradnik Jože Slak, oba iz Ljubljane, sta se včeraj zagovarjala pred velikim senalom zaradi obtožbe zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne vf-rnosti in reda v državi. Obtožena sta bila, da sta sestavila in razširila neko okrožnico, ki je delavce pozivala na združenje v enotno delavsko strokovno fronto. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar, kot branilca sta fungirala odvetnika dr. Lemež iz Ljubljane in dr Štempihar z Jesenic. V smislu § 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov sta bila oproščena od obtožbe.
iklavž
kupuje darila:
albume, spominske knjige, nalivna peresa, tintnike, aktovke, kipe, križe, jaslice, za deco /epe svinčnike, peres-nike, slikanice, barvice itd v trgovini
H. Ničman, LJubljana
Kopitarjeva ulica 2
zalo, ker mu nudijo najceneje.

—	Pred Miklavževim v »Novi založbi« v Ljubljani. Letos ima Miklavž mnogo lažje delo v »Novi založbi«, ker je velika preurejena trgovina lepo razdeljena po posameznih strokah; papirnica in pisarniške potrebščine zase, keramika in galanterija posebej in knjigarna zase. Vsa velika trgovina je zunaj in znotraj podoba veliki lepi razstavi. Poleg tega je »Nova založba« tik pred Miklavžem zelo znižala cene večini knjig svoje založbe, da se zlasti nekatere mladinske knjige dobe za prav majhen derir.
—	Okorn, izletna pisarna v Ljubljani, hotel Slon, tel 2645, priredi v prihodnjem letu zanimiva potovanja v Benetke, Nico, Monte Carlo, Rim, Grossglockner, Salzk imergut, Pariz (4 krat), Češka, Dolomiti, Maria Zeli, Sarajevo, Dubrovnik, poleg navednih pa še več krajših potovanj po tuzemslvu, ki jih bomo pravočasno najavili. Pomnite, Okor-novi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, polni udobnosti in ceneni. Zahtevajte podrobnejša pojasnila.
—	Odšla je neznano kani gluhonema Rajtar Bara, ki ji- doma v Gajševcih, občina Krlževci. Iz ginila je že 0 marca 1980. Ako lil se kje nahajala, naj jo dotični, kjer se mogoče nahaja, naznani no naslov llozjan Marko Gajševci št. 32.
—	Za Miklavževo igro »Nebeška storja« nekaj režiserskih navodil: Mesto oblaka koncem druge slike, ki naj zakrije oder in ki bi odrom povzroča) težave, lahko učitelj prinese veliko steklo ali stekleno kroglo in jo postavi pred nadzornika in učence. Skozi to steklo ozir. kroglo »vidijo na zemljo . Besedilo se temu primerno izpremeni. Za označbo scene zadostuje zadnja stena, ob krajeh so lahko zastori (zagrinjala); izpreminja se potem le zadnja stena in predmeti na odru. Pri zadnji (četrti sliki pride Miklavž lahko tudi od strani ali v diagonali odra. — še par izvodov te igre ima no razpolago Jugoslovanska' knjigarna v Ljubljani.
—	Božična igra: Kralj z neba — sedem zna-sedem znamenj ob času Kristusovega rojstva — na podlagi evangelija in tistega časa napisal Gregorin Edvard, član narodnega gledališča v Ljubljani, cena Din 15, naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Delo je izredno posrečeno, polno silnih dramatičnih prizorov, ki bo nedvomno obogatilo našo odrsko • književnost. Ker je delce primerno tudi kot nabožno čtivo, bo vsem, ki hrepene po notranji poživitvi, dobrodošla, saj posega vsebinsko globoko v čas, razmere in ljudi tiste dobe, ko je svet pričakoval našega Odrešenika. Snov igre je izoblikovana v močnih, pretresljivih prizorih, ki tvorijo veliko dramatično zaokroženost. Gledališki odri bodo sprejeli to božično igro gotovo nadvse dobrodošlo, ker je njena uprizoritev tudi na manjših naših odrih izvedljiva. Poslušalcem in igralcem pa bo v opomin in tolažbo v današnjih dneh. Zato toplo priporočamo.
—	Vid vaših oči si obvaruiete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
-	Kranj. Na Ljudski univerz.! bo govoril v soboto, dc 5. t. m. ob 8 zvočer v gimnaziji dr. O. Reja o potovanju nn Nordknp in Spitzbcrge. Predavanje bodo podiienjevale skioptične slike.
-	Pudruinlca Sadjarskega in vrtnarskega druitva na Jesenicah priredi v nedeljo, duo (I. decembra t. 1. ob lil v tolovadulei Narodno Šole predavanje s skiop-tiftniinl slikami: 'Gojenje cvetje in vrtnih nnsndov«. Predavatelj i'/ Ljubljane. Vabljeni v Ki ljubi t c4 J4 cvotic in vrtnarstva.
-	Prosvetno društvo v Poljfanah priredi na Marijin praznik, dne 8. dcceiubra ob 3 popoldne igro • Hourik, gobavi vitez«.
Ljubljana
Blagoslovitev in otvoritev študij, zavoda Collegmm Seraphicum in frančiškanske dvorane
V nedeljo, 6. decembra, bo prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Gregorij Rožman ob 12 blagoslovil vse prostore serafinskega kolegija in frančiškansko dvorano. • Popoldne se vrši oh 17 v novi dvorani svečana otvoritev z naslednjim sporedom.
Spored:
1.	Otvoritveni govor. Provincijal dr. p. Gvido Rant, OFM.
2.	»Imel je sv. Frančišek ovčico ...« Besedilo p. Krizostom. glasba p. Frančišek. Izvajajo Fran-čiškovi križarji.
3.	»Rajanje v zasneženem gozdu.« Besedilo p. Krizostom, glasba p. Frančišek. Izvajajo sestricc sv. Klare.
4.	»Sveti Miklavž.« Besedilo p. Krizostom. Izvaja Frančiškova mladina.
5.	Scrafinski cvetovi.« Spesnil p. Krizostom. Deklamira veliki križar.
6.	»Solnčna pesem« — sv. Frančišek Asiški. Izvajajo velike Klarice.
7.	P. H. Sattner: »Preljubi je moj«, sopran-solo iz oratorija »Assumptio« s spremljavo klavirja. Poje gdč. Poldka Zupanova, pri klavirju pater Frančišek.
8.	»Mir in vse dobro« — prizor iz življenja sv. Frančiška. Spisal Fr. Mavricij. Igrajo frančiškanski kleriki.
9.	»Blagor usmiljenim.« Besedilo p. Roman. Deklamira gdč. D. Kosova.
10.	Henri Brochet: »Naša ljuba Gospa in strelec.« — Mistična enodejanka (Naša ljuba Gospa, Frančišek Asiški in strelec).
11.	Sattnerjev zbor zapoje: a) P. H. Sattner: »Marija, kako si lepa.« Za soli, zbor in orkester, b) L. v. Beethoven: Overtura št. -3 iz »Leonore«. Simfoničen orkester, c) Handel: »Aleluja« iz oratorija »Mesija«, za zbor in orkester. Dirigent g. kapelnik Neffat.
Cene: Sedeži: parter od 1. do 4. vrste 25 Din, od 5. do 10. vrste 20 Din, od 11. do 18. vrste 15 Din. Balkonski sedeži: od- 1. do 3. vrste 15 Din, od 4. do 6. vrste 10 Din, od 7. do 9. vrste 6 Din. Stranski balkoni: od 1. do 12. vrste 15 Din, od 12. do 23. vrste 10 Din. Stojišča po 3 Din.
Predprodaja vslopnic: Samostanski vratar in pol ure pred pričetkom pri blagajni.
Vhod v dvorano; Frančiškanska pasaža.
K svečani akademiji vse spoštovane prijatelje vljudno vabimo.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in na praznik, S. decembra v Vzajemni zavarovalnici oh pol sedmih.
1 Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu se udeleži danes, v soboto, ob štirih popoldne pogreba umrle članice g. Vilme Jasitiove na Mirju št. 24. Pridite polnoštevilno!
I Miklavž v Rokodelskem domu. Drevi ob 7. in jutri ob 7. zvečer pride s sijajnim spremstvom Miklavž v Rokodelski dom. Drevi bo obdaroval otroke, jutri tudi odrasle. Darovi se sprejemajo danes in jutri ves dan v Rokodelskem domu. Ko-menskega ulica 12. Istotam se dobe tudi vstopnice za obe prireditvi v predprodaji.
'Dam jvečer
priredim svojim cenj. gostom prijeten Miklavžev večer v restavraciji grand hotela UNION,
pri katerem igra salonski orkester vojaške godbe. — Event. darila se sprejemajo pri restavracijski blagajni. Za obilen obisk se vljudno priporočam. _ M. Sterk, restavrvter
1 Sedcjeve družino bo obiskal sv Miklavž s prav čednim programom v ponedeljek, dne 7. decembra ob 7 zvečer v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12. Na programu bo tudi obdarovanje, za kar naj naši člani blagovolijo tozadevna darila poslati v pisarno: Zrinjskega cesta 8, sprejemala pa se bodo darila tudi v ponedeljek popoldne v gostilni Rokodelskega doma.
1 Miklavi pride na Rakovnik za oratorijance In njihove prijatelje v nedeljo, 6. t. m. ob pol 5. in ob 8. zvečer. Kako se v nebesih in v peklu pripravljajo na njegovo pot, bomo videli v tride-janski opereti »Miklavža čakamo«, ki jo je zložil dr. Jerko Gržinčič. Opereto bodo izvajali fantje iz Salezijanskega oratorija na Rakovniku pod vodstvom skladatelja samega.
I Sv. Miklavi pride v»Ljudski dom« v Mostah v sobolo zvečer ob po! osmih in bo obdaroval pridne otroke. Naročila se sprejemajo v domu v soboto popoldne od 2 dalje. Vstopnina 4 in 2 Din.
1 Miklavžev večer v trnovskem Prosvetnem domu. Prosvetno društvo Trnovo priredi svoj vsakoletni Miklavžev večer v društvenem domu, Ka-runova ulica 14, kamor pride sv. Miklavž dvakrat z vsem svojim številnim spremstvom, ob 6 za mladino, ob 8 za odrasle. Darila in naročila se sprejemajo od 9 zjutraj dalje v domu.
1 Iz zemljiške knjige. Pri zemljiškoknjižnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča so letos razne vloge močno narasle, zlasti vloge, ki se nanašajo na vknjižbo raznih večjih in manjših posojil odnosno na prenos lastninske pravice. Do konca novembra je bilo lelos žc 70o0 vlog. lani celo leto pa 7200 vlog.
1 Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored: »Jesenski manevri« (Leo Slezak) in »Bo-senska rapsodija« (Willy Eichberger).
1 Prodaja zarubljenih predmetov. V ponedeljek, dne 7. decembra 1936, pd pol 9 dopoldne dalje vrši podpisana davčna uprava prodajo iz proste roke raznih zarubljenih predmetov v baraki mestnega poglavarstva v Ljubljani, Jegličeva c. 10.
I Ledene steno, podvige preko njih na drzne vrhove Centralnih in Zapadnih Alp ter Kavkaza, prečenje grebenov Peteret. Rochefort, zimsko-al-pinsko in plezalno tehniko bo pokazal g. K. Pop-pinger z Dunaja v petih filmih 9. t. ni. ob 20 v Delavski zbornici. G. Poppinger je odličen alpinist in fotoamater ter filnioperater, ki pozna dobro tudi naše Kamniške in Julijske Alpe. v katerih je izvršil že par lepih vzponov. Planinci, pose-tite to skalaško predavanje ter si nabavite vstopnice že v predprodaji pri »Alpini«.
I Nesreča šoferja. Pred dnevi se je na Tržaški cesti ponesrečil 37-letni šofer Alojz Vrečar, doma iz Rožne doline. Vrečar je padel z motornega kolesa ter se močno pobil na glavi. V bolnišnico pa je prišel šele včeraj.
1 Šentjakobsko Prosvetno društvo n T, juhljavi priredi v solioto, dne S. t. m. »Miklavžev vačefi v telovadnici šole na Grabnu. Zh otroke, ob 6, za otfrAšli! ob 8 zvečer. Darilu se sprejemajo od 1—6 v telovadnici. Vabtjonni vsil — Odbor.
1 Prosvetno društvo Ljubljana—mesto. Jutri, v nedeljo dni- ti. decembra, jc v kapoii Vzajommc zavaro. val n ico ob pol 8 zn vse naše članstvo skupna sv. maša s sv. o'biin,ii]pm. Pri ninši poje drufttv&ni pev«ki zbor ImmJ vodstvom tov. Baikoviča. Clnnii in članice, pristopite k mizi Gospodovi v 6imvočjom številu! — Duhovni vodja.
1 C ciklusu predavanj Prirodoslovnega društva v dvorani Delavske zbornice, bo predaval v ponedeljek, duno 7. decomlirn ob 20 univ. asistent Tomažič Gabrijel; Kako nastane celuloza in raste les«. Pomen najbolj razširjenega izdelka žive prirode v krogotoku snovi Društvo vlludno občinstvo k obilnii udeležbi.
1 Pevske društvo (cerkveni zbor) Vlč-fillnce žc daJJ časa Študira Jos._Stec.ka opereto Mcžnarjeva Li. zlika«, pri kateri sodelujejo Slami zbora kot solisti in celotni zbor. tilasba Gustava Kreira jc prav melodična in bo ugajala, ltežijc \odi g<wp. Kunaver. OiKyzarjajno občinstvo na to opereto, da si jo ogleda v nedeljo, dno 6. decembra ob S zvečer v Društvenem domu na Viču in z obilno udeležbo podpre delo in prizadevanja gornjega društva.
1 Ustanovni obrni zbor društva sodno-administra-tivnega osebja, sekcija Ljubljana, bo na prnanUt, dno 8. decembra 1936 ob 9 v rimpravni dvorani okrajnega sodišča soba št. 28.
1 Kino Kodeljevo igra damos im jutri dvojni spored: »Jesenski manevri« (Leo Slezak) in »llosunstoa rapsodija« (Willy Eichberger).
1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Kamor, Miklošičeva ocwta 20 in mr. Gartus, Moste.
Piui
Miklavž kupuje v Cirilovi.
Maribor
m Konferenca za ureditev obmejnega prometa
med Avstrijo in Jugoslavijo se je včeraj zopet pričela v Mariboru. Vodi jo pomočnik generalnega železniškega ravnatelja g. Cugmus. Posvetovanja pa se tičejo samo železniških vprašanj, dočim so eksperti za carinska in obmejno-policijska vprašanja svoje delo že dovršili.
m Poceni meso. Danes zjutraj se bo od 8 naprej prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg svinjskega mesa po Din 7 in sicer na osebo največ 2 kg.
Delbosov govor:
Francija ščiti Anglijo
Pariz, 4. dec. c. Zunanje politična debata v francoskem parlamentu se je začela danes popoldne. Prvi je govoril komunistični poslanec Gabriol Peri. ki je rekel, da mora Španija dobili pomoi od republikanske Francije. Francija mora vpostaviti z vlado v Vnlencijo zakonite mednarodne odnošaje. Mir človeštva jc po njegovem odvisen od razpleta krize v Španiji.
Večina poslancev sploh tii ploskala komunističnemu govorniku. Zanimivo je, da je večkrat odobraval govor predsednik vlocte Leon Blum.
Pomemben govor je imel bivši francoski finančni minister Paul Reynnud. ki je rekel, da vlada ni sposobna skleniti sporazuma /. Nemčijo. Če pn ta sporazum med tema dvema državama ni mogoč, potem mora razširiti Francija svojo pogodbo s sovjeti tudi na vojaško polje. Todu tudi to jc mogoče Ic tedaj, če sc z Rusi jo in državami Mule zveze in Balkanskega sporazumu sklene načrt skupne akcije za zaščito Francije žc v 0 mesecih. Toda tudi tegu vlada ne more
storiti in zato naj vlada takoj prekine s komunisti ki delajo povsod težave.
Zunanji minister Delbos je govoril sikoraj eno uro in je kot najvažnejši del svoje izjave povedal, da bo Francija z vsemi svojimi silami branila Anglijo, če bi tn bila napadena, ne da bi izzivala. Francija in Belgija želita nov Lokamo im vabita Nemčijo v nov varnostni sistem. Frnn-eiju priznava, da bi pogodba z Nemčijo rešila težav vso Evropo, toda Francija ostane zvesta paktu ZN, ki ščiti mir v Lvropi. Francija pa ostane tudi zvesta svoji pogodbi s sovjetsko Rusijo. Poveličeval je prijateljstvo s Poljsko in priznul. da so sc odnosi z Italijo poslabšali, ker je Francija hotelu ostati zvesta paktu ZN v vseh okolnostih.
Glede Španije je rekel, da ljubi Francija špansko republiko in posebno šc njeno republikansko vlado, sicer pa mora francoska vlada ostati zvesta načelom in izjavam, ki najbolj ščitijo njene interese, ker jc to njena prva io sveta dolžnost.