Rusi se umikajo. KEREN8KU IN VEUTEM^NA RUSKSM BOJIŠČU. — TARNOPOL V PLAMENIH. — RUSI SE UMIKA JO. — USODEPOLNA URA. — NEMCI SO PREDRLI RU8KE POZICIJE. — RUSI SO PORUŠILI VSE MOSTOVE. -ooo- London, 22. julija. — V vzhodni (»alibiji se Rusi dalje umikajo. Berlinska in dunajska poročila pravijo, da je vsa fronta severno od Dnjestra v neredu. Prtrojrrad priznava, da so se Rusi umaknili za Seret. Kuska sedma armada južno od Zioeov se umika, ker je pritisek od strani prevelik. Tamopol, ki je zelo važno mesto in se nahaja vzhodno od Lvova„ je v plamenih. Nemci so že zavzeli eno predmestje. Min. prcdsinlnik Kerenskij je hitel na fronto, da vpelje v armado disciplino in red. Predno je odpotoval iz Pe-tro^rada, je izdal na narod navdušen poziv, v katerem pravi, da je hiia za Rusijo "usodepolna ura" in poživlja narod, da naj )K>maga zadušiti anarhistično delovanje, ki je povzročilo upornost v armadi. Iz Nemčije poročajo, da je odšel na rusko bojišče tudi nemški cesar. Na političnem kakor tudi na bojnem jMiljn se sedaj odločuje usoda Rusije. Na severnem bojišču okoli Smorgona pa si ruska armada z vso močjo prizadeva, da bi zmanjšala nemški pritisk na Galicijo. Včeraj so vdrli v nemške zakope na več krajih in iz Berlina poročajo, da se ruska ofenziva na tem bojišču nadaljuje severno od Smorgona do Naroške-pa jezera in med Trisvjati in Dvinskom. Nemci so v Galiciji vzhodno od Lvova prodrli v ruske pozicije na 20 milj dol^i fronti v smeri proti Tamopolu, toda mesta Nemci niso še zavzeli. Med tem ko so se Rusi na več mestih zelo hrabro držali, so sveže nemške čete z veliko silo pritisnile v bok, in Rusi tega pritiska niso mogli zdržati. Nemci so med Rusi povzročili tako zmešnjavo, da se jim v prodiranju ne nudi mnogo ovir. V tej ofenzivi so Nemci porabili nemško infanterijo in avstrijsko artilerijo. Nemci tudi uporabljajo zrakoplove, ki delajo veliko zmešnjavo med ruskimi umikajočimi se četami in na železniških postajah. Rusi priznavajo, da njihova sedma armada ni mogla zdržati nemškega navala in so se morali umakniti za Seret. Nemci so že obkolili Tarnopol na treh straneh. V tem okrožju so Rusi porušili vse mostove, kar pomeni, da se mislijo vstaviti. Vendar pa je med ruskimi vojaki taka zmešnjava, da jih bo zelo težko pridobiti zopet za boj. Sinoči je general Brusilov poročal: — Naše čete so pokazale popolno nepokorščino nasproti svojim poveljnikom. Dasiravno smo bili v okraju napadov v premoči, se naše umikanje nadaljuje neovirano. To ,;e posledica nestanovitnosti naših čet, preziranja vojaških povelj in propagande maksimalistov: Nemci imajo v rokah vse železnice do Tamopola. Vse vasi vzhodno od Sereta so v plamenih. A ko se bo rusko umikanje razširilo do Brzezanija in za Seret, potem je Brusilov v nevarnosti, da izgubi vse ozemlje, ki si ga je pridobil v dveh letih. --ooo- mšm 1 \ v FINCI SE BODO BORILI ZA SVOBODO. — PRIŠLO BO DO SPORA Z RUSIJO. — SOCJALISTI SO NA KRMILU. Boji na Francoskem. Nemci naskakujejo višine pri Craonne. — Nemci imajo velike izgube. — Boji se vrše ves dan. Finska. -ooo- Helsingfors, 22. julija. — Splošno se smatra za gotovo, da bo prišlo do zapletljajev z Rusijo, ker je finska poslanska zbornica sprejela resolucijo, ki zahteva neodvisnost Finske. Socjalistični poslanci pa so mnenja, da ima Rusija s svojimi razmerami dovolj dela in ji zato ne bo mogoče zatreti svobodnega gibanja na Finskem. Predno je bila resolucija sprejeta, se je debatiralo, ali je zadeva nujna, ali pa se lahko odgodi do prihodnjega zasedanja. Glede odločitve nujnosti predpisuje člen 60 finske ustave pet šestin večine. Socjalisti so izjavili, da priznavajo ta člen. Sledilo je glasovanje in bili sta dve tre-lini za izpremembo fundamentalnih postav. Izid glasovanja je izzval glasne in navdušene klice: 44Živela Finska!V in 44Konec zveze z Rusijo!" — Zbornica je potem s 104 proti 87. glasovi zavrgla predlog M. Talaa-a, ki je član mladofinske stranke, da se resolucija vsled ustavne postave predloži ruski vladi, da jo odobri, ali zavrže. Glasovalo se je slednjič še o resoluciji M. Homber->;a, člana švedske strank^ kjer zahteva, da si finska zbornica pridrži pravico raztrgati zadnje vezi z Rusijo. Resolucija je bila odklonjena; proti resoluciji so večinoma glasovali socjalisti. Nato je predsednik Tokoi prebral resignacijo sena- Pariz, Francija, 22. julija. — Nemci, katerih namen je zavzeti višinep ri Craonne, so zopet vpri-zorili silen napad zgodaj zjutraj od Hurtebise do Craonne. Pred napadom so Nemci <-e4o no<* obstreljevali francoske postojanke s težko artii^rijo. Fram-oska artilerija je razpršila npmške naskokujoce čete severno od Ailette, kjer so imeli Nemci zelo težke izgube. Malo bolj proti vzhodu je prišlo do bajonetnih spopadov in Nemci niso mogli doseči nikakega uspeha. Boji so trajali ves dan in Nemci so pošiljali v boje mnogoštevilne čete. Večkrat so bili Nemci pregnani na planoti pri Casemater in na California planoti se jim je posrečilo zavzeti prvo vrsto francoskih zakopov. Francozi pa so jih večkrat zopet pognali nazaj in boji se še vedno nadaljujejo. V angleškem glavnem stana, 22. julija. — Odkar so Nemci 10. julija navalili na Lombaertzide, kjer so se vršili napadi in protinapadi, ki se nadaljujejo na razvalnnah pod neprestanim artilerijskim o-gnjem. so Angleži pridobili nekaj ozemlja vzhodno od Moncnv. To niso boji, katere bi bilo mogoče popisati; tu se gre za življenje in smrt. ko se vojak ponoči plazi med bodečo ograjo, da bi zagrabil kakega vojaka ali dva, da bi bombardiral zakope, ali pa da bi vplenil kako strojno puško. — Mnogo nemških zakopov je bilo praznih; našli so v njem samo žico. Med Ypres in LensMwn se vrše hudi artilerijski boji. Nem&m vjet-niki pripovedujejo, da imajo Nemci zelo velike izgube. Zapadno oa Lensa pokopljejo Nemci v&ak dan ;ii že več tednov po 70 do 80 mož pri vsaki diviziji. Potoki krvi vedno tečejo iz nemških postojank. Nemci pogosto spustijo goste oblake strupenih plinov v namenu, da bi zasačili Angleže brez mask proti plinom. Angleži pa jim dobro plačajo. Z maskami na obrazih se splazijo v nemške zakope ponoči in poomorijo speče Nemce. Taki mirni, polovični boji so za vojakais^šnejšijsotjiajhiiji&a bitka. Napad na Angleško. Do 20 letal izvrši napad. — Proti-sracni napad. — Protizračni topovi jih prepode. — 11 mrtvih in 26 ranjenih. I^mdon, Anglija, 22. jutoja. -Danes je 15 do 21 nemških letal vprizorilo ob osmih zjutraj napad "a angleško .obrežje. Letala so se bližala Felixtone in Harwich in so vrgli mnogo bomb. Hud ogenj protizračnih topov pa je razpodil zrakoplove, katerih e^len del je letel nazaj proti morju, drugi pa proti obrežju prT Essex. Zadnji oddelek so proti zračne baterije hudo obstreljevale, vsled česar se je moral tudi o-brniti proti domu. Tudi angleška letala so jih zasledovala, toda zaradi slabega vremena so bila opazovanja zelo -težavna. Kolikor je znano, je bilo v Felixtone iu Harwich ubitih 11 oseb. 26 pa ranjenih. Izza prvega januarja 1915 so vprizorili nemški aeroplani šestindvajset napadov na Anglijo; njihov uspeh je bil sledeči: 1915. mrtvih" ranjenih 19. januarja . .....4 — 31. maja ..... .....6 — 6. junija ..... .....24 — 15. junija — .....16 — 9. avgusta — .....14 — 12. avsrusta ... , 6 — 17. avg-usta • • • .....17 — 17. avgruJrta ... .....10 — 8. septembra . 20 — 13. oktobra .. - 56 144 1916. 31. januarja . ......61 101 12 33 31. marca..... .....43 66 16 100 2. maja....... .....36 — 9. avgusta • • • 6 17 24. avgusta - - • 8 36 2. septembra . o 13 23. septembra . 125 24. septembra . 27 1917. 24. maja ..... .....76 174 5. junija ..... .....2 — .....97 439 4. juli>a ..... .....11 36 7. julija ..... .....37 141 22. julija..... , .11 26 Prepoved izvoza. Nova lista predmetov, katerih m ne sme izvažati v nevtralne dežele. — Velik udarec za Nemčijo. pride tudi senat ob veljavo. Ostane pa na krmilu, dokler zbornica ne postavi drugega senata. Predsednik poslanske zbornice ni sprejel resignaci-je, češ, da je to izven dnevnega reda. Poslanska zbornica bo skoro gotovo imenovala Tokoi-ja za predsednika kabineta, v katerem bodo zastopane različne stranke. Ko se je zbornica razšla, so bile po cestah patriotič-ne demonstracije. Predsednik Tokoirekel: — Prepričan sem, da bo neodvisnost Finske jamče-na za vse čase. — -ooo- Kontrola živil. Washington, D. C., 21. julija. — Administraeijsko predlogo za kontrolo živil je sprejel danes končno senat z 81 glaiovom proti šestim, potem ko je dobila po pet te-denskil/debatah popolnoma drugačno lice. Predloga bo izročena zdaj konferenčnemu komiteju, katerega seje bodo pričela pričetkom tega tedna. Voditelji upajo, da se bo nahajala predloga tekom desetih dni v rokah predsednika. V izpremeneni obliki daje predloga predsedniku pol nomoč glede kontrole živil, krme, ter kurjave, zaeno petroleja in gazolina. Nadalje se razpolaga z vstanovlje-njem iz treh članov obstoječe uprave za živila, ki bo imela polnomoč ugotoviti cene premoga ter eventuelno tudi lahko prevzela premogovnike ter obratovanje v slednjih. Predloga jamči končno farmerjem na prvotnem tržišču nič manj kot dva dolarja za bušelj pšenice do prvega julija 1919._ Neizpremenjene so prohibicijske določbe, s katerimi se prepoveduje nadaljno izdelovanje žganih pijač ter se daje predsedniku pravico, da nakupi v državnih skladiščih nahajajoče se zaloge žganja. Kontrola premoga je bila dostavljena živilski predlogi potom nekega amendmenta senatorja Pomerene. Vsa končna glasovanja so se tikala ugotovitve cene za pšenico, dokler ni bila ugotovljena cena, s katero so soglašali voditelji obeh strank. Amendment Snafrotha, ki je še en- < * v % ... .»ffii • m______• • ^ m W9_< Washington, D. C., 22. julija. — (International News Servise). — Predsednik, njegovi svetovalci tei eksportna oblast so sklenili razširiti listo, katerih so predmeti ki se jih ne sme izvažati. Predsednik je sklenil skrbeti z i to, da nebo dobila Nemčija poifon nevtralnih držav iz Amerike no bene-ra živila in nekakih potreb s«'m. Predsednik Wilson je natančne informirani, da je naroeevala nem ška vlada zadnji čas iz Skandina vije. Danske in Nizozemske veli kanske ranož'»"« potrebščin. Tel potrebščin pa ni uporabljala za ci vilno prebivalstvo, pač pa za svoj« armado na bojišču. Tajnik Redfield je danes izja vil. da je prepovedano izvažati v nevtralne dežele sledeče stvari: Olje, koks, kurilno olje. beneol olje za razsvetljavo, toluol, nafto bencin, rdeč* olje, ječmen, riž, ri a CTUTOW: WW OOKTLAHPT._M«« " Seco-lClMi g, 1»U, t ft. Otfle« «t H«w Tork, H. T, nde th» Aat Oaagw of Mmh % MW. RUNI: m OdHLin« MO m. — STEV. 171. N*w YOSK, MONDAY, JULY 23, 1917. — PONEDELJEK, 23. JULIJA, 1917. VOLUME XXV. « LETNIK XXV, i ■i* m "G L AS NARODA" Hfcf (sk>t«nlam Dally.) >!*mfi H*** Owned and published by tM ICOTIIIO FUBLIIHIKO OOIPill Mm «C Barik« off tb» eotponflon and iddreMH at abort offVwj P Oortlandt Btmt. Borough off Manhattan. New Tort City. W. T. m» mmU> teto votja ttet aa Inerlko 2a celo leto aa mesto New York «L00 la Omm,.,„,..„ $3 80 Za pol leta n mesto New York« 8.00 Mm __________2.00 Za «etrt leta aa nMWto New YocN U» te tort teta .................. UOO Za lpomnatTo aa celo loto —t.00 "tiLJUl NABOPA" raak dan lavaem« nedelj In praanlkor. -GLAS NAHODA" W-* ("Voice oT the People") * RMH Ivory day except Sunday« and Holiday* ___Bnbocrlptlon yearly <3.50. _ Adwrttmmmtat mm agr^apenL Prildal breo podplaa In ooebnoetl ae no pitoUnMa Dnu naj ao blacovoll poilljatl po — Money Order. 0W W4MMI fcraja naroftolko* prosimo, da ae nam tndl piejfajl ftHMM* _ MPfwl, da hitreje najdemo naaloTnllta. Doplamn In poAlJatram naredite ta naslov j -odje nad njim. Po dolgem uvodu, v katerem je pripovedoval o vzrokih m i> sedanjem slanju vojne — povedal pa ni nie nove-fii, — je prieel razpravljati o mirovnem vprašanju. 1/. eH«'*ra nje^ove^a govora zveni samo ena misel: vzdržati! — Zdi s«* nam, kakor da bi bil tudi Betlima un-Hul 1 weg ze \»<*k rat povedal mvno isto v nemškem državnem zboru, samo morda z drugimi besedami. NVkutrri optimisti so mnenja, da se dr. Miehaelis ijagil)-lje na — mir. Miebaeiis je izjavil, da Xemeija ne želi polastiti se tujega ozemlja in vojne ne bi nadaljevala niti en dan zaradi osvojauja, ako bi bilo inogore doseei eastiMi mir. Iz tega optimisti sklepajo, da se Miehaelis zavzema za mir. Tudi pripomba, da vlada ne nasprotuje znani resoluciji nemškega državnega zbora, velja za — /ni rovi 10 znamenje. A ko pa pogledamo kanclerjev govor z druge strani, se takoj uverimo, da Nemčija še ni za mir. Miehaelis je izjavil, da Nemeija sklene mir le kot zinagalka, ki je dosegla svoj vojni eilj; Miehaelis tudi pravi, da je Nemeija nepremagljiva. To pa niso nikakor mirovni zvonovi. — Novi kaneler zavzema isto stališče kot prejšnji kan-eler, ki je v decembru stavil zaveznikom mirovno ponudbo, katere niti Nemci sami niso smatrali za resno in odkritosrčno. Se bolj kot v mirovnem vprašanju je nemška javnost razočarana zaradi — notranjih reform, katere je .kancler omenil samo mimogrede. Rekel je sicer, da se drži cesarjevega manifesta z dne 11. julija, kjer je cesar obljubil reformo pruske volilne pravice; toda o obsegu teh reform ni )Mivedal prav nič. Zelo previdno omenja, da veruje v dobre odnošaje vlade z velikimi strankami; te odnošaje pa bo podpiral le toliko časa, dokler so v soglasju s federalnim ustrojem in ustavno podlago države. Poleg tega je tudi omenil, da "druga stran", to j. ona stranka, ki je zahtevala reforme, ne sme pri teh reformah omejiti ustavnih pravic cesarske vlade, da bi sama vodila politiko. Kancler pravi, da ne bo nikdar dovolil, da se mu vzame iz rok vodstvo politike. \ Jasno je, da morejo samo omejene osebe pričakovati, da Ih> Miehaelis kaj storil, kar bi bilo naprednega duha. In pri tem se zadeva prav nič ne izpremeni, četudi je kaneler izjavil, da se strinja z mirovno resolucijo, katero je sprejela zbornica z veliko večino. l ian centroma Fehrenbach, ki je sestavil omenjeno resolucijo, je sam izjavil, da bo centrum pri izvršitvi nameravanih reform varoval pravice posameznih držav, kakor tudi cesarjeve pravice. Od nemške vlade se ne more pričakovati ne mir, ne reforme. Vse bo prišlo le tedaj, ko se bo nemški narod — otresel cesarja. Nspremočljivi in Aepro# ni papir. o navadnimi per^amentnem pa» pirju vemo vsi, da je tiepremočljiv. Njegova rože v i podobna masa ne dovoljuje vrinjenja prahu ali bakterij. To lastnost uporabljajo go spodin je, kadar konzervirajo sa d je in druge stvari. Kljub temu pa ni pergamentni papir najbolj*: sredstvo pri zapiranju steklenic. Ponebno pri steklenicah, ki so napolnjene s tekočinami, rsebujoči-mi pline, je treba, uporabijatiz na-ne zamaške iz gumija, če ae hoče preprečiti uhajanje plinov kot na* j.j. . . T »ličen pergamentu. ki pa se v bistvenih lastnostih razlikuje od njega. Pri izdelovanju tegra novega papirja, ki je nepremočljiv in nt prepušča plinov, se povleče neli mani papir skozi mrzlo žvepleno kislino, nakar se era odvrže še drugim operacijam. Konečni produkt je neprozoren ter se ga lahko u porablja kot sedaj gumi j pri za-uiaških. Prednost leži v tem, da je veliko cenejši. žito zgorelo. Rochester, N. Y.t 22. jtflija. — Dv© žitni skladiSči. last Whitney Grain Elevator & Warehouse Co., ata danes zjutraj pogoreli. Uniče nih je akoro 100 tisoč bual jev pfe* nice, Skoda znAta miljon dolarjev. Pogodba med Ukrajinci m Rosi. Kerenskiju se je zahvaliti, da je neumorna. Ukrajina sedaj prosta hi a\1osjomna. Rusija daje sedaj lekcije starejšim domokraei-jam tega sveta. Ni bilo mogoče pričakovati, da l>i nabolj napredni elementi pro-vizorične ruske vlade mogli izvesti svoj človekoljubni program, ne da bi naleteli na močan odpor. PreperMan pa sem, v in trgovski minister Stega-nov. Nahajali so se v manjšini in večina je privolila v sprejem poročila t'eW-cnke in Certeliija. Aii so ti manjšinski reformatorji pričakovali. da se bo revolucija ustavila sredi pota? To se ni zgodilo ■Š«' pri nobenem velikem preobratu. Kadar s«' bo njih izkušnje zopet uporabilo, se bodo morali u-kloniti dejstvu, da je prijela l*-krajrna rusko revolucijo za besedo ter izjavila, da bodo Ukrajin-ei izsilili izvedbo stare pogodbe. sklenjene v PerejasJavu. Potom te pogodbe se je uredilo razmerje med l"krajino in Rusijo. Pogodbo i ki so |H>trdili odposlan-ei <-arja. P.ogdan Hmjelnieki se je naj-prvo pogajal z različnimi sosedi I krajine, ker je hotel zagotoviti stalno i- odvisnost svoje dežele Proti bo-ljšemu prepričanju kijev-skili škofov pa se je konečno obrnil na narod, ki bi bil drugače v tej zadevi zadnji, če bi llmjela ne prisilila kruta sila. Poljaki so porazili njegove čete pri Zrentu m ukrajinski narod je bil pripravljen sprejeti katerikoli dogovor, potom katerega bi bil oproščen poljske supremacije ali nad\ lade. Dne 8. novembra 1G54 so prišli Vasil Huturlin in drugi odposlaui-ei carja Alek.sija v Peretjaslav. Predstavili so se Za;porožcem ter imeli nagoi se lahko prihranilo več ostrih komentarjev. "Določbe", lo je točke Hmjel nickija, se smatra za dogovor med dvema strankama, doe i m .pa se smatra '"čarter" kot svobodščino katero je dal ruski ear. Pa naj je stvar taka udi taka: pogodbo v Perejaslavu je treba -smatrati za celoto. Bda je obvez na dovolj za doticni čas ter določala medsebojno razmerje med Ukrajinci ter moskovskim ear jem. Kemični politični pomen te po -godbe oataja še vedno težak pro blem za teoretike mednarodnega prav«, kajti več vprašanj se j< puattto nevaravnanih, doetm se j* dmg« jvnlimjm le atjaaao re krajineem polno krajevno a^o-nomijo v vseh splošnih stvareh in tudi na finančnem polju, ('len 5. jamči ukrajinskemu narodu pravico. da sme stopiti v neodvisne df»plonnatiene zveze z drugimi narodi. Č lanki določajo proste volitve načelnika ukrajinskega naroda. takozvanega hetmana. popolno neodvisnost sodnijskih tri-l>unarlov ter popolno avtonomij«) ukrajinske cerkve. Te in druge določbe dokazujejo. vzvišeno nad vsak dvom, da so stopili Vkrajinei v zvezo z Mo-skoviti na podlagi popolne enakopravnosti. Posebno jasno -pa je razvidno iz te pogodbe, dp je priznala Rusija hetmana ne le kakor načelnika armade Zaporožcev. temveč tudi kot prosto izvoljenega glavarja prostega naroda. Glavno jedro pogodbe ,pa je ne odvisnost, katero se jamči obema prizadetima strankama. Obe stranki naj bi oh ranili svoj posebni socijalni in politični ustroj. Edini dokaz zveze naj bi 'bila oseba monarha, gotove skupne finančne zadeve ter pogajanja s Poljsko in Turčijo, katera naj bi se vršilo glasom določb sku^mo od obeh strank. Doba treh let loči sklenjenje pogodbe od smrti zasnovatelja te pogodbe, Hogdana Hmjelniekija. Ta kratka doba pa mu je dal polno priliko spoznati, kako so resnični nameni moskovske vlade z ozironn na njegov narod. Moskva je namenoma napačno razlaiga4a avtonomna stremljenja Kozakov ter pretllagala odpravo majhnih ostankov svoibodščin, katere so si Kozaki ohranili v »»oljski republiki. ' Na poar centov za Rdeči križ. Največ je takih ljudi, da za koristno stvar nimajo :par centov, potem pa, gredo v salun ter zaipi-jejo zaslužek celega meseca, pri čem se pridušajo in politizirajo, da je veselje. Slovenska zemlja, lahko si žalostna, da imaš take sinove! Slednjič je že vendar čas, da za črnino napredno misliti ter tudi stoi-Lti kaj za slovenski narod. Po mojih mislih, da, kateri slovenski mladenič bo aJi je že šel v boj pod tzvezdnarto zastavo, se bo obenem boril tudi za pravice slovenskega naroda. Zadnje dni smo dobili veliko rekrutov; največ je Čehov in Poljakov. Nekateri ne razumejo angleškega jezika, jnnaki so pa vseeno. Ako kafteri mladenič želi stopiti v armado Združenih držav in hoče kaj (pojasnil, naj piše meni; jaz mu bom z veseljem odgovoril na vsa vprašanja. Pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke, posebno pa slovenska dekleta. Ob priliki kaj več. G. Hegler, Company F, 35th Infantry, bojih xaioOaib s ia **m mm 'isaLiftiteJfcA Ukrajinci zavzemajo oni del prejšnjega ruskega cesarstva, ki je najbolj bogato obdarovan od narave. Poljedelstvo se izvršuje v severni in srednji Rusiji vspričo velikih težkoč, katere nastanejo deloma radi dolgih in hudih zim deloma pa iz pomanjkanja dobre cemlje. Pokrajina, v kateri stanujejo Ukrajinci in katero se radi t eg a imenuje Ukrajino, je v treh četrtinah svojega površja rodovitna, črna zemlja. P»>dnebje je izvanredno ugodno ter prikladno za poljedelstvo. Ukrajinske province Kijev. Podolje, Polt a/v a in deloma tudi Harkov predstavljajo v poljedelskem smisln najbolj napredovali e kraje. Cela površina Ukrajine v primeri z ostalo Rusijo je 1: 6, dočim obsega farmerska zemlja Ukrajine več kot :V1 odstotkov vse farni erske zemlje v evropski Rusiji. Izmed cele površine Ukrajine je 52 (»dstotkov obdelane zemlje, do-čim ima v Evropi edinole Francija več odstotkov obdelane zemlje, namreč 56. To pojasnjuje na popolnoma jasen način metode zatiranja, katere je uporabljala prejšnja ruska vlada proti razvoju narodne samozavesti ter neodvisne narodne kulture Ukrajincev in Ukrajine, brez koje bogastva je Rusija sedaj prisiljena razviti svoje lastne ekonomske vire Urala in Sibirije. To pa ni ibilo po okirau Romano-vičev, kajti dobili niso mogli zadostnega kredita v prostejših deželah. V edno silnejše naraščanji delavskega razreda v Rusiji pa .;» tudi ipomenilo pričetek konca /.a birokracijo in dvorsko kliko. Vojna je -povzročila, ila so [>o-vsod vsklile iz tal municijske in druge tvorni.ee. Posledica tega pa je bi/ia revolucija. Ukrajinski jezik je treba študirati kot poseben jezik, kar velja posebno za vse Ainerikance, ki hočejo st<»piti v trgovinske zvez . k Ukrajino. Ruski jezik ne bo zadostoval. Nova literatura m nova umetnost, popolnoma narodni, pa bosta konečno zna;ili deželo Gogol jn, Cajkovskega in Ševčenka. Kaj nas uči ruska revolucija? Delavstvo še povečini ne za po pade velikanskega pomena, ki ga ima ruska revolucija ua ves svet. Seie po vojni, ko se razmere razjasnijo in urede, jim bo to mogoče. Samo najzavednejši delavci kateri pazljivo zasledujejo svetovne dogodke in kateri uporabljajo svoj prosti čas s čitanjem delavskih časopisov, so pričeli spoznavati, kako gleboki pomen ima preobrat v Rusigi z ozirom na -položaj delavstva celega sveta. Le malo ljudi je, ki bi se pred enim letom ne bili smejali, ako bi jim kdo resno govoril o preobratu na Ruskem. Razmere so bile tako obupne, da pač ni bilo pričakovati, da se bodo spremenile kar čez noč. Danes ipa koraka Rusija, ta mogočna, neizmerno bogata država, prva na potu napredka in rešitve delavstva po razvalinah starega reda, iz katerega bo vstal nov človeški rod, svoboden in srečen. — Ako človek vse to premišljuje, sc mora nehote vprašati: kako je bilo vse to mogoče? Kako so za-mogli ruski delavci izvršiti ta veliki čudež, kako so za mogli vzdržati ter se boriti proti ti silni moči, ki jim je bila postavljena nasproti od iprvega trenutka, ko je »padlo gnjilo ca;*stvo? V tem pa ravno tiči nauk za delavce vsega sveta. Preobrata na Ruskem niso povzročili kmetje, ne meščani, temveč delavci. Sicer se je meščanstvo vdeležilo revolucije ter stopilo «!a stran delavcev, toda glavno delo so izvišili vendar le delavci. (>ni so bili taisti, ki so deset letja Spodkopavali stari red, ki so sejali nauk svobode med ljudstvom. Oni so trpeli ter delovali. Počasi, silno počasi je rasti a armada zalednega delavstva. Pre-•borila je strašne zapreke. V črno temo nezavednosti so metali žarke svobode in srečnejše bodočnosti. Desetletja je bilo delavstvo slepo in vas ta čas je deloval ca-rizem zoper nje ter uničeval njihovo delo. Tisočkrat je bilo videti, kakor da bo uničen vsak žarek svobode. Naposled pa je prišel vendar velik dan odrešenja in danes se raduje svobodna Rusija. Koder se je še pred nekaj meseci ntzlegai fx> zraku žvižg kozaških wSii, doni dost* retolacgonwne Samo liamažlfe PEDISIN na »voje !»«>>;♦» vsuko jutro iMrteio se vaia H i (M)treha ničesar bati. PRAV I.AHKO BOSTE PLESALI NOČ I\ DAN. Vaš*' nojre Ne bodo potne Ne bodo utrujene Ne bodo pekle Ne bodo srbele Ne bodo meliurjaste Niti kurje oeesa Niti odrastki Ne morejo narasli. Ena velika družinska 'kaliju dovolj za vw' mes-«*ev. stane $1.110 GROWN PHARMACY 281» E. 79th Street, E. Cleveland, Oliio. pesem delavstva. Da pa jt ta dan ■prišel, da smo ga doživeli, je pripisati edinole požrtvovalnemu delu zavednega delavstva. Nemogoča bi bila revolucija in še bolj pa nemogoč obstanek .svobodne Rusije, ako bi zavedno delavstvo s pomočjo idealnih inteligentov rn* izurilo tako mogočne armade izobraženih mož. ki so stopili na ■plan. ko je prišel veliki dan ter so vzeli usodo države v svoje roke. Delo. katero so izvršili ruski zavedni delnvi i. od dneva, ko je padel s>tnri red. j.- velikansko i:i občudovanja vredno. Velika večina ruskih delavcev je bila .ve nezavedna in kakor kmetje, tako tudi oni še niso bili sposobni, da bi postali svobodni kar čez noč. Za preobrat v tako velikanski državi ni ničesar tako nevarnega, kakor to, da vrže neizobražena množica ons BALANT. Box IOC, Pearl Ave., Lorain, Ohio. (Mavru tajnik : JOSEPH PISHLER Ely. Minn. CI lavni blagajnik <,K0. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Hlair.jruk S. S t UMIH COSTELkO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JnsTi M V. CRAHEK, -43 Ea*t Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN OorZK, Box lOfj, Ely, Minn. A v I i< >N *i MOTZ »Al Avfim« "M* So. Chicago. 111. Jot s V A RtX ! A, r»1 26 Natrona A1W. Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: fil n !'Oftr\TA, H-.x 17f> lilafk Oiamond, Waah. I \HI> SLABODNIK. Bo* 4*0. Ely, Minn II \ r PAN St <'lair Ave., N. E, Cleveland, Ohio. ' i i « , V is Station KKD. Box 17, lfenver, HC \ i ri>taega odbora. ' ' * <,.f trani članov se ne bode ..a 1>r ' •• ' * ' ' * , i i e*iiH 4u v ^rito >"d;ij vsakdo verjame, x "ni!a Ida z dunajskega y; k ukor eela dama, izobra- f"i duhu ijj sreu kot vzor > • '_'.i b»?ja, id<*al moškemu h' ■ tudi v iiajslovitej^em f u j!«»j(i»fi ali yojfiikf vdiM, imajo >voje odmo-I' dneve, zabavala se j--! - • ilanj« ni n. urnih knjiif. • je «l"i>iia v zavodovi knjiž- p*"« hralj vse novele in " •••'«' — -pisale K. Mar-V. Ileiniburjr, K. I'olko in liku! " ' ' Mt ** ^ *i■ sua paAa so bili ti Mi; zatopijala je vanje -voje mis i ler zajiMiiaia i/. V2i»re in nazore o " ' Hjf_'o\ili prebi vi.^cih. h« i,o -vui/, koliko vzdihov so le or..- povesti! Oh, kako - ie s, bile plchejke, jju-!•• barone, Ik-ne Ustnike, ki M. bili zaročeni x bramvuinii i- i. kontesami. - in oh. 1» t s p..-ne, ko so s svoj,j • "n .-rt. uklonile vse na-" 1 pregnal.- pomisleke i r. t 'iim' at-;siokratinj, maru in ' i končno vendarle poro-! - >v .jii, i vzori kateri so hili v; da *o sli jedva sk^ v "< katerim kirasirske a!: • injske uniforme tako neiz-f no . jmi pristojale. — unaju, v zavoda "Saere coeur". Nekega popoldne, ko se je ravno v rail a iz daljnega »prehoda k 4 Predi« i «mi kriapota", kamor so We paroma v d-ma treba "u Tvojo bfsloeno^t in Tvoje soeijailno staltš*"e med -vetom. Midvi sva že siva -tarea; umakniti se bova inorala kmalu potomeeina. Tvojemu bratu in Tebi, Pritli torej domov, kjer Te z ljubeznijo in veseljem želj no pričakuje* a Tvoja mama in Tone, zl;LSli pa Tvoj skrbni oče •losip tiradnik. V X ■ . ."». julija 1 SfM (Dalje prihodnjič). i t,tu! v i-at« n pošiljajo skrbni, pa t«^.iti s!air-i h« »*rke t.ik « ivHi kruli*, ila s jjm x i c 1 i j t • »e i» .-ko kultni M-wrajoee nojraviet. olij oui jt*»*e ijflfMte Ilojre t »i! i je ki S«. p«i s%»iji zuiiiiujosti še no] dee-1 ki, a 1/ Katerega j ru vr.»«'-ajo( pojHiltM dame / w««hao vhs-ko.' o« i me*r jen ill korakov, deviške ko-ketnoMi ter rudo\iie w»*eiui«ti. rudi »;ra*ktiikn\a Ida s»» je vr rii1' * .........tovsko hišo ii iti« nega mesta petja m idle sila' Kj. »o. ne ila je fizike, mate I ni itikt /«H»U»«;je. botanike iti mi- j .o-n.i-.mje h.sti.rije. r^^je lite ! IU I v , : . , • I j«'«' i 'o hj He'll! * ^ o ill slei Iii p-' i daj- v s\ojeni /avmlu mi tudi no- 1 ■* x J* I. I Uit « 1 Ji J»* zginila v teku let marsikatera be j seiia k/. |n'eii;ip'»lnj. ne ijlaviee. _ /»pet svojec jezika t^r sra gov!*I rila kuro t.-iko rada in skoro tako gladko kakor nen^iiio. I* , .. i , , i. /ume pa. ila »e v tak-i klavne m zav odu _ kakorše«i je s.i ' mhmii ne goji samo V'd.i, a:-upal tudi lepa umetnosti Ida je jioznala vse Chopinovei sonat.' in »v-etume, vse Wagner*' j. ve ni ere, LLszto-ve xIkvt.' m ^monpere; Bach, Hee! Iiovni. Mozart. Si-humamt h Verdi, Maaeagni po ji hili naj-I pilmi /ji a ne i, da ne omenim Mil-Wkerje\ »h, Striuisaovih in Z*«ri ie se je podelilo iieti (»almovi venee "v priznanje izvanredne hrabrosti in najvišji- požrtvovalnosti". Ilirija tujeev je naprava kot se .!" po/ua edinole v Fraueiji. Sestavlja se iz ljudi vseh narodnosti ter zastopnikov vseh piemen. Ta eeta nas st>ominja na talcozvane **landsknehte" Sreilnje^a veka. To >o močni ljudje, ki so izbrali vojaško rokodelstvo, ker jiiu ni posodu noben meščanski po-kiie .derki, ki so prisegli na telečji jak iz prirojenega veselja do pretepanja in burnega življenja. To so ljudje, ki ljubijo boj. ker v boju za obstanek klavrno podlegli. Bore pa se z zaničevanjem smrti, ker so se naučili zaničevati življenje. Ti legijonarji nimajo nobene domovine iu vsled tega tudi nobenih idealov, najemniki, ki prodajajo svoje življenje za 55 eentimov na deset dni, a so se kljub temu do-sedaj še v vsaki vojni odlikovali po naravnost nevrjetni hrabrosti. Pred kratkim je izšla knjiga, ki io je spisal neki Maks Kirseh, mlad nemški inžener, ki je bil v Kame-runu presenečen od vojne ter je dospel preko Legije tujeev sedaj srečno v nemške vrste. Ta mož služi sedaj v nemški mornarici. Knjiga je že raditejra dosti vredna, ker kaže čitatelju temno Atriko v pool noma novi in svetlejši luei. — Pri vseh svojih telesnih in duševnih bolečinah pa je ohrmil Kirseh še vedno zmožnost sudui pravično. Značila je iz nieeovih ust sodba gleta stala na bojnem polju, kjer so bile razprostrte ameriške čete ter pričakovale povelja, da naskovijo sovražne zakope. Štela sta lahko žrela štirinajstih topov sovražnika, ki so zrla iz neke stare utrdbe na ameriške čete. Bilo je zgodaj zjutraj in povelja za napad se ni pričakovalo za nadalj-ni dve uri. K.h-n teh častnikov, kapitan in-fantprije v štabu brigadirja, je re-| kel proti svojemu tovarišu: — Radoveden sem. če bodo ti ljudje v resniei streljali na naše j dečke, ko jih enkrat napanejo. Želim. da bi se nekaj izvršilo, kar bi i jih napotilo do streljanja. Potem bi takoj videli, kako vroče bo postalo za nas. l>ru iri častnik, tudi kapitan, ki pa ni imel nikakega poveljstva, se je {»opraskal po tjlavi ter prišel nato na neko misel. — Takoj vam bom povedal, — j je rekel, — kako vroče bo postalo za naše ljudi. Pojdem in si jih o-gledam. Ko je izrekel to, je odšel preko enajst sto jardov zemlje, ki je ločila ameriško bojno erto o<7 utrdb: sovražnika. Sel je okoli sovražni-j ške utrdbe ter se vrnil nato k ameriškim za kopom. — Ne, — je sporočil tovarišu, — nikogar ne bodo ubili. V kolikor sem videl jaz. spt- pravi vsi in trdno. Naskočimo jih lahko ter presenetimo, da ne bodo niti mogli k svojim topovom. Ta dva east n i ka sta bila polkovnik Bates 71. newyorskega rnilič-nega polka in general Franklin Bell. poveljnik iztočnega depart-menta. Takratni presenetilui napad se je posrečil in sedaj se nahajata oba častnika v New Yorku ter pripravljata na ekspedieijo v Francijo. (I en era I Bell je bil dne 13. avgusta 189S pred Manilo tudi priča sovraštva meri Nemei in Angleži, ki se je šele v zadnjem času razvilo v vojno in ki je spravilo takrat admirala Deweya v velikansko zadrego. Pisatelj tega članka se je nahajal z Bel lom v majhni šolski kupoli. ko je dvignilo brodovje admirala Deweya svoja sidra ter od-plulo v bojni črti proti manilskim utrdbam. Opazovalci na kopnem so lahko videli štirin jast, topov, ki so se naenkrat pojavili iz španskih fortov. Dočim se je dv:gal iz dimnikov I)ewev-evih ladij gost dim. so opazovale] natančno videli, kako se je njegovo brodovje formiralo ne V eno bojno črto, temveč v tri. Veliko nemško brodovje je bila zasidrano precej daleč proč, v nekem kotu zaliva. Veliko angleško brodovje pa je bilo zasidrano med I)ewey-em in Nemei. — Mi vsi smo vedeli, da so se vršili tukaj spori skozi več tednov in da je Dewev prei>ovedal nemškemu admiralu dovažati še več ladij. Naenkrat pa se je izvršilo giba^ nje, katero smo komaj mogli vrje-ti, ko smo opazovali prizor skozi svoja kukala. Z glavnih jarbolov brodovja Dewey-a so zavih rale bojne zastave. Bilo je pa se več. Za-vihrale so tudi signalne zastave. Nekaj je moralo biti obupno na pačnega. Ameriške ladje niso prihajale proti španskim utrdbam na naši fronti. Vodila pa jih je ona tipično ameriška ladja, monitor "Monterey". Še vedno je odgovarjala popisom iz Državljanske vojne. Bila je to velika škatlja na plavu. Iz stoi-pa, ki se je komaj dvigal nad valovi. pa sta molela dva 13-inčna topova. — takrat njavečja na svetu. Oba topova pa nista bila obrnjena proti španskim utrdbam, kajti obrnjena sta bila naravnost proti Nemeem. Za monitorjem je plula majeste-tično bojna ladja, 4'Olympiad ki je bila tudi pripravljena, da otvo-ri ogenj na Nemce. Kukala so nan. skoro popadala rz rok. Nismo namreč mogli razumeti morske žalo-igre, ki se je pripravljala tam zunaj. Nato pa se je nekaj zgodilo, ka> se nam je zdelo čudno krvnega bratstva, kar nam pa sedaj kaže. na kako peščenih nogah je počival že onega leta evropski mir, do dejanskega irbruha svetovne vojne, šestnajst let pozneje. Angleške ladje so pričele puhat) i iz sebe črn dim. Angleško brodo-Ujaje wzefc ottiftro vetiJr- " ji Zastonj čaj za poskušajo. »s čudodelnih ha stun tavxtnut m- n w La - FATHFF MOLLINCERJEVECA GLASOVITEGA RASTLINSKEGA ČAJA. - Ako imti revmatizem. raprtje. neruto kri. noredni 2«lod«c. glavobol, ne-nd T ledicah ali jetrah, pošljite na do»*ee»d rrOja ime in prej«H boat* brezplačni zavitek. Naslov: MOLUNCER MEDICINE CO. 21 MoOiarar BaiUbi, 14 bit Park Way (N. S.) Piltaburgb, Pa. zaliva. Angleško bro^lovje pa «e je gibalo kot ono Doweya. Videli smo dolgo črno linijo angleških bojnih ladij, ki so zavozile med Dewey-a in Nemee. Opazovali smo manever z naravnost mrzlično pozornostjo. Ozirali smo se po ladjah, katerim naj bi se poverilo delo uničenja španskih utrdb. Konečno smo jih zapazili. Bile so male daje in oboroženi vlač ihti eolni, katere se je zajelo v morski bitki pri Cavite dne 1. maja. Tem majhnim ladjam je poveril Dewey napad na Manilo. — njim in našim poljskim topovom na kopnem. Pričela se je bitka na celi črti in naši postojanki niso imeli topovi nasproti ni kakih španskih topov, s katerimi bi se spustili v boj. Kapitan Bell pa je sedel na strehi kupole ter dajal baterijam navodila glede razdalje. Videti je bilo da zasleduje z velikim navdušenjem učinkovanje ognja z onih malih bojnih ladij in iz naših baterij. Medtem pa se je Dewev oprostil Nemcev in topovi njegovih ladij so končali boj, ki se s španske strani skoro niti pričel ni. Kako je v Nemčiji? Pri nem»k:h vojakih, ki so bili zadnje tedne vjeti na francoski fronti, so našli mnogo pisem, ki pripovedujejo o raznih dogodija-jih v državi, kateri j>a ne pridejo v javnost zaradi stroge cenzure. V enem teh pisem iz Iiiefeldai piše žena svojemu možu o raz-strelbi, ki se je pripetila pred kratkim v Detmoldu v tamošnji rminicijski tovarni. Ona piše med drugim: Kaka ž;dost. vlada, kako je vse potrto in uničeno, ni ino-gfx'e pojHwftti. Sedaj so vsi prebivalci povečini mrtvi, razen starih in otrok. Kolikor jih ni vzela vojna. so izgubili življenje ali ude pri razstrelbi. Neak mati, ki je izgubila v vojni že tri sine. žaluje sedaj še za vsemi tremi hčerami, ki so bile ubite v tovarni. Drugo pismo, pisano 28. maja iz Frfurta na Saksonskem pripoveduje: Danes so nam cerkveni zvonovi peli zadnjikrat - vse nam bodo vzeli, da vlijejo iz njih topove. Ko je duhoven sklical skupaj farane, da se p osi o ve od zvonov. kateri so nam peli v radosti in bolesti, nam in našim prade-dom skozi stoletja, ki so nam peli pri rojstvih naših otrok in smrti naših ljubljenih. Župnik je im?l pridigo, v kateri je omenil, da bo sedaj to, kar je bilo namenjeno in blagoslovljeno, da poje v božjo čast, pobijalo otroke istega Boga. Vsi navzoči so jokali na glas pri slovesu... Tako so utiliniii zvonovi za dolga leta po vsej Nemčiji in njtmi zaveznici Avstriji. Samostojna Finska. Petrograd, Rusija, 20. julija. — Prvo zasedanje državnega zbora svobodne Finske je bilo sinoči. — Predsednik Tokoi je v svojem in v imenu svojih tovarišev ponudil odstop vlade, zbornica pa odstopa ni sprejela. Pershing na fronto. Pariz, Francija, 20. julija. — General Pershing je danes z dvema štabnima častnikoma odšel iz Pariza na fronto in v angleški glavni stan. Kje je Tuiek? SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE. »* fcateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. s številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser, Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Besen s May Miss No. 330062 Blatnik Joe No. 330326 Bobič Vajo No. 260583 * Božič kovic D juro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Brlogar Frank No. 330734 Čebular Alojzija No. 44675 Derganc Anton No. 44798 Dokusovič Stif No. 260630 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Janeš Jožef No. 329909 Janeš Anton No. 260618 Janežie Peter 333817 Jankovic Mihael 330395 Kastelic Franc No. 329725 Kastelic John No. 44708 C. E. Kinzie Mrs. No. 331554 KnaiLS Joe No. 329633 Košir Frank No. 329631 Kostrevec Mary No. 44844 Kovač Frank No. 260641 Krivec Jernej No. 333635 Kukec John No. 329697 Kulovic Josip No. 330772 Laurič Anton No. 330640 Lenaršie Josip No, 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Loknar Anton No. 260599 Lud vik Mike No. 334036 Malavašic 330218 Mastnak Frank No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mihelič Peter No. 260690 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž No. 330627 Oswald Joe No. 260C21 Oswald Luise No. 260632 Paternoster John No. 333673 Pekol John No. 44749 Poldan Marko No. 44518 Rajšel Jožef No. 44271 Rak Ferko No. 330001 Rakuš Ague« No. 330060 Ranch Math. * No. 260622 Resman Frank No. 44296 Respet John No. 333592 Rohs Anna No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Skufca John No. 44808 Smalcel Math. No. 331010 Sodec Anton " No. 329694 Spanieek Rozi No. 328894 Sparmblek Joe No. 330661 S tarče vie Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Trbežnik Martin No. 331091 Turk Ivan No. 2G0G47 Turk Jernej No. 239741 Anton Vever No. 329670 Virant Frank No. 44488 Vod o pivec John No. 334035 Yakliseh John No. 330404 Žagar Frank No. 331286 H i t ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X ŽARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sam leke in laboratorij« Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist a večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj, i - t ' k , PROF. DOCTOR SLOAN c.r ^ St + l*.***« Specialist m™^!^ 408 SIXTH AVENUE FA. •• mm O ur NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia reeorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica (Regiment po eesti gre ' «C E 3259 (Vsi bo prihajali, njega nI b*lo -»r (Divja rožiea 13C E 3260 (Škrjanček poie žvrsroli (Slišala sem ptičko pet* ' »C Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15e. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo Da obe 8tranL Se priporoča Vas rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St., Conem&ugh, Pa. GLAS NABODA, <23. JUH 191T." O I toy m= podp. društvo H 8 K O =B © svete Barbare U ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE ŠMmiumm. r / Bedex: FOREST CITY, PA. / hiwiirirwi dne M. jamarja 1902 v državi Peuuylraili. r (jLAVNI URADNIKI: Prsdssdnlk: r. 8. T Ar C HER, «74 Ahsay Aia, Kock Springs, W ye, Podpredsednik : JAKOB DOLENC, box 181, Brought on. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box «47, Forest City, Pa. Pomoinl tajnik: AVGUST GOSTI ftA. box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOHIP MAKINflČ, 5800 St. Clslr Are., Cleveland, Obla AN T. UOCUEVAR, RFD. No. 2, box 11%. Bridgeport. NADZORNI ODBOR: PrtdsedBlk nad t. odbora: JOSIP PETERNEL, baz 86, WlIlolS, Pa. 1. nadauruik: JKHNKJ UAKNi:K, box 65. Burdlne, Pa. L aadaurnlk: IVAN UROŠEU, 885 E. 137tb St., Cleveland, Okla. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbors: MARTIN OBREŽAN. box 72, E. Mineral, Kan*. t porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. No. S, bor 14«, Fort Smith, Ark, R. porotnik: JOSIP GOLOB, l»lfl So. 14th St., Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt 8t., New York, If. 1. On Je na drufitva, ozirom« njih uradniki so naprotienl poMljatl vse dopise direktno ue ^lavo.-^« tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-mja edino potom puAtnlb, ek»prt>snih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ae potom privatnih čekov, na naalov: Frank Pavlovčlč, Fsrmerv A Mlnvrs National Bank, Forest City, Pa. V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, nsj to nenudoma naznanijo nrsda glav. tajnik«, ds napako popra riti. OERSTAJECKER: Roparji na Mississippi , ROMAN. ' Za "Glas Naroda'* priredil J. T. — Da ga ni bilo tukaj t . Cook je nemirno zaeeptal z nogo. Zamislil se je in slednjič zatemnjeno vprašal: — Torej ni bilo Mr. Hawesa tukaj? — Ne, ni ga bilo. — Prosim va§ erospa, pokličite sodnika. — Na vsak način moram govoriti žnjim. — Skoraj se bojim.... — Cesa se bojite? — je vzkliknila žeua presenečeno. — Kaj se je zgtkfilo? — Ali je kaj posebnega? — Ne, ne, le pomirite se. — Jaz sicer nočem govoriti z gospodom Davtouom. pač pa s sodnikom Daytonom. — Jaz ga sploh še ne poznam. — No, če je tako, ga bom poklicala. Mrs. Dayton je odšla iz sobe. Mr. Cook, ki se za Adelo tni skoraj uie zmenil, se je začel izpre-hajati od okna do vrat. — Mr. Cook, prosim vas.... Cook se je vstavil rekoč: — Kaj pa gospodična? — Kaj želite? — Nekaj bi vas rada vprašala. • — Le vprašajte, gospodična. — Jaz sem vam na razpolago. ■— Ali se vam ne zdi Hawesovo obnašanje nekoliko čudno? — Da, gospodična — je zamrmral Cook. — Toda, kako? — Na kakšen način? — Povejte mi prosim. •— Da, čudno se mi zdi in sumljivo. — Se prej sumljivo, kot pa čudno .— Toda o teh stvareh se bora posvetoval s sodnikom. — Kako je pa z ranjencem* — S katerim ranjencem? — No, z mulatom Danom. — Ali so inu Hawesova zdravila 'kaj koristila? — Ne razumem vas, gospodična. — Mr. Hawes je vendar rekel, da mora še nekaj časa ostati na farmi, da bo dal revežu zdravil. — Hawes vendar ni zdravnik. — Nevem, če je ali ne, toda rekel nam je, da mora zastrantega ostati še nekaj časa na farmi. — A tako, tako—. No, dobro. — Mulat se nekoliko boljše počuti. — To so trdne narave, veste gospodična. — Torej ga je hotel Mr. Hawes zdraviti? — Da, on je že vsaj tako rekel. — To je pa res čudno. — In ravno on ga je hotel umoriti. — Proklet sem lahko.... Oprostite, gospodična, nekoliko sem se razburil. — Zakaj, gospod Cook? — Prosim vas, povejte mi. — Pozneje, pozneje, gospodična. — Ne, zdaj mi povejte. — Ne morem. — Zdi se mi, da nekdo prihaja. V tem trenutku je stopil v sobo Mr. Dayton, le površno oblečen. — — Pozdravljeni, gospod! — je rekel Dayton. — Kako, da ste prišli takoj zgodaj? -- Gotovo imate kaj posebno važnega! (Dalje prihodnjič). 34 r (Nadaljevanje). — Ka j j.a hočete? — je vzkliknil Cotton. + Sander ni zim nil zln-••e, kako se skuša otresti temnih sene. Mrw. Dayton je stopila k oknu in pogledala. — Dve veliki solzi «ta w ji zai&krili v očeh. FKdvika je rekla Ad.-la in prijela svojo prijateljico za re ko. Kaj ti je vendar! — Že včeraj si bila sililo resna. — Ali te morda Marijina bolezen tako razburja? l>a, u dogodek me je silno razburil. — Ali veš kaj, AdtMa? — Kaj pa, draga prijateljica? — Helena >e tni je >trasno pristudila. — Ali se Mr. Dayton 3* tti vrnil? - Zdi se mi, da sem slišala, ko so se odprla vrata. — Da, ob dveh i>onoči se je vrnil na smrt utrujen. Seveda, ta večna j«ia ga mora utruditi —je odvrnila Mrs. Dayton. — Zdaj bo pa že čas. da ga pokličem. Kdo je bil pa tisti zamorec, katerega sem srečala danes zjn-«r»j Pr**d Tak je, da sem se ga skoraj prestr^Ma. — Davton mi je povedal, da ga je kupil za mal dtjar. — Še dane« ga bo poslal na neko plantažo. — Kaj pa je z Marijo? — Nekoliko boljše. — Skoraj eelo noč je spala.--Nancy sem naročila, naj me takoj pokliče, ko se zbudi. — Boljše je, da nekoliko ležiš. — Ne, hvala jaz nisetn čisto nič utrujena. — Bog ve, kje je Mr. I [awes? slikala sem, tla se je že včeraj popoldne odpravil v Heleno.— — Morda še ne ve, kje se nahaja njegova žena? — Mogoče je od je aid d umov ? - Poglej, kdo pa zdaj prihaja! — O, Mr. Cook! Cook je skočil na tla, vrgel uzde konju na vrat in stopil v hišo. V veži je vprašal po sodniku Day tonu. Namesto odgovora mu je odprla njegova žena vrata in ga pozvala v sobo. — Dobro jutro! Na vsak način moram govoriti s sodnikom. — In »Mcer takoj. — Oprostite mi, da sem prišel, kot da bi padel z neba. — Takoj ga bom poklieala, gospod — je odvrnila Mre. Day-trenutek počakajte. — On še spi. — Včerajšnja dolga ( jata ga je zelo utrudila. — Žal mi j«, da ga moram tako zgodaj nadlegovati. — Toda ni Iragače. — Zadeva je silno važna. — Gotovo je Mr. Hawes še ( raj povečini gospodu sodniku, kako je s c*»o stvarjo. ^ J I J Vrnil mu mladost. "Čista kri pomeni zdravje", pravi H. H. Von Sebliek. edini tovarnar Bolgarskega Krvnega Oaja. Cijuro Ohranovič, 462 Catherine St., Detroit, Mich, piše takole o Bolgarskem Krvnem Č's ju: "Hvala Bogu pa Vašemu Bolgarskemu Krvnemu Čaju, da se je moja mlati ost vrnila". Ena velika šteatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, 6 Skatelj za 5 dolarjev posije kamorkoli Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, P A. Opomba: Ako hočete pošlijatev zagotoviti, pošljite 10c. več. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem 1» popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pofilje, ker sem le nad 18 let tukaj r tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vss drug« harmonike ter računam po delu ka korfino kdo zahteva, bres nadaljnlk vprafianj. JOHN WENZEL, lili Kast (2nd 8L. CIsteML OMa PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvaniji kn West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naiš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo šli na roke. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". ŽENITNA PONUDBA. Želim se poročiti z dekletom v ►starosti od 20 do 32 let. Na denar se ne obiram. Jaz sem star 35 let. Imam stalno delo, pri kateri družbi delam že nad 9 let, zaslužek imam dol>er, tudi imam nekaj ipri-hranj enega denarja. Zastopnik "Glas Naroda"' g. Otto Pelzdir me p< --.iia osebno. Katera ima resno vo»„o, naj mi blagovoli pZsati, ako mogoče, naj priloži tudi sliko. Frederick Goričan, (23,25,27—7) Windber, Pa. Kje je moj svak IVAN KORA-D1N? Prosim ga, da bi mi pisal, kako je doma. kaj dela moja družina. Moj naslov je: Prane Kerševan, vojennopljen-nyj avstrijsko j anuii, Velko-knjaževskaja, Donska j a oblast, Russia. (23-25—7) Rad bi izvedel, ako se -nahaja moj prijatelj FRANK PERKO pri svojem stricu John Perko-tu v North Star, Pa. Ako kdo cenj. rojakov ve, prosim, da mi naznani. uli iiaj se pa sam oglasi na sledeči -naslov: Anton. Pm-tar, employe a la Croix Rouge Serbe, liue des Alipes Nr. 12, <»eneve, Switzerland, (23-24—7) Želim izvedeti za. naslov svojega brata TONETA Id KOVIC, doma iz Rakitne. Pred pol letom je bival v Pitteburghu, Pa. Ako kdo rojakov ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi,, imam mu neka-j sporočiti. — .Tohn Sikovič, Box 26, OmiaJinda, Pa. (21-24—7) JUŽN0-VZH0DNI MISSOURI je edina dežela pod solncem; da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, Čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode. Na tisoče akrov pšeniee, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, solmčaric, buč, dinj, pavole, ri-ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu. Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prvi pridelek plača zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Obišči tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej deželi. Vsa iaemlja je kanalizirana. Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz Illinoisa. kateri prihajajo trumoma v naš kraj za stalno življenje. Povabim te na trgatev in na ko tzarec domačega vina, ki nisi pil boijega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obišči nas! Ako ne rabiš zemlje, bo« znal, kako živimo. Vsa pisma pošljite na naslov: F. GRAM, (13-7—15.8) NAYLOR, MO. ft. LORENZ, Jas sem edini slovensko sovama Specialist moiklh b uUmA y Pittsburgh«!, Pa. Patriotism izkoriščevalcev v nravi luči. Tovarnarji, v Baltimore, Md.* ki konzervirajo živež, so apelirali na vlado, da suspendira zakon, ki prepoveduje delati otrokom pod štirinjastim letom v tovarni. Opničeno zborovanje. Barcelona. Špansko, 20. julija. Nameravano zborovanje španskih poslancev iz Katalonije v Barceloni so opustili. Mesto je popolnoma mirno. Mehika dobi municijo. Washington, D. C., 20. julija. -Ameriška vlada je na prošnjo mehiške vlade, dovolila, da se sme poslati v Mehiko 2,700.000 patron, ki so last mehiške vlade, ki je že plačala municijo, predno je predsednik prepovedal izvoz. VABILO ~~ na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo "Večernica" št. 13 SDPZ v Baggaley, Pa., v soboto dne 28. julija t. 1. v Whitney llall, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške $1: vse, kai-je v krilili, je vstopnine prosto. Igrali bodo hrvatski tamburast. Temi potom najvljudneje vabimo vsa slovenska mi hrvatska drvštva iz Whitney, Hostetter. Baggadey in Margueo-ite, Pa., kakor (tudi vse rojake in rojakinje iz bližnje in daljne okoliee, da se našo veselice v obilnem številu vdeleže. Naše društvo je ob enaki priliki vedno pripravljeno vrniti milo za drago. Kar se tiče veselice, bo dobro preskrbljeno, za kar 'bo skrbel v topripravljeni odbor. Obenem se naznanja vsem članom našega društva, da je bilo na redni mesečni seji, ki se je vršila dne 8. julija, sklenjeno, da. kateri se ve.selice ne vdeleži, imora pri spevati vseeno $1 v društveno blagajno, kar naj vsak v poštev jemlje, posebno oddaljeni Člani, ker čisti dobiček veselice je namenjen društveni blagajni. S sobratskim pozdravom in na veselo svidenje 28. julija! Ivan Salmič, tajnik •'23-25—7) Listnica uredništva, i Ft. H., Morgantown, W. Va. — Poročilo, da bo Westinghouse Co. v Pitbsivurghu izdelovala neko Edisooovo iznajdbo in da zato išče tisoč delavcev, so posneli po tukajšnjih angleških listih. Več o tem nc vemo. Ako se hočete o tem informirati, pišite na naslov: Westinghouse Co., Pittsburgh, Pa. M. Br., Milwaukee, Wis. — Vam velja isto. J. K., Goldfield, Colo. — Kranjskih kos nimamo v zalogi. DELAVCE SE 1Š(E. Za notrajno delo, stalna služba, visoka plača, nobenih kislin ali razstrelnih snovi. Uprašajte: RODMAN CHEMICAL COMP. Plum St., Verona, Pa. Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca FRANKA BROŽlC, podomače Bragkotov iz Gornjega Zemnna pri Ilirski Bistrici na Notranjsekm. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, na mi na-znani, ali inaj se pa sam oglasi. Mike Vičič, Box B, Ashley, Mich. (23-24—7) JUVITO MOČ — to je kar vam manjka sko niste s seboj zadovoljni — nimate u-spehov, nimate dovolj moči za vsako delo ali napraviti udobno Življenje. ZA moe, živahnost In veselje je JUVITO, ki ?a rabite. Ono je JUVITO, ki naredi da se počutite zadovoljni, ste ust rajni in da se zavedate pravih moči in veselja v življenju. JUVITO je naravno zdravilo. JUVITO je predpis, ki vžlv-lja kri in živce ter krepi moč življenja takoj s prvo tableto do zadnje v zavitku. Vzemite JUVITO za MOČ. Pošljite danes 1 dolar za eno ali dolarjev za 6 škatelj. Naslov: JUVITO LABORATORY South Hill Branch 5, Pittsburgh, Pa. Uradna ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure svečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, BHStMfl I44FSbAto.1L Pittsburgh, Ik POZOR KOJAK1 DOCTOR KOLER tU PENN AVE, PITTSBURGH, FA* SLOVENSKI ZDRAVNIK . J* *?1**J* n*J«t»wjil slovenski zdravnik, ip«c!aM.t v PltU bur* 231*tno Prak»o T td*»Tljervju Ujnlh mofklh bolwnl Sjfil« mhiMMnipbtaj« krri zdrari % rlasoviUn 606. ki ga J« izoinal dr. prof. Ertieh. C« Imate mnslj« aH ■»fcmfh p* uUa. JLT^ ^ boUž,n* ▼ k«»teh. pridite ln tx£l«Ul tu bm kri. N« čakajte, kar ta bolazen a« naleta. Sawi—otek. kap«T*c aS triper in todl vaa d m«, poatodln. ki "Jj»tMW radi tm. T« bolezni zdravim po zadnji metodi v naj kraj t Kekor hitro opazita, da vam ponehajo moika zmoCaoat. ae Cakaito. temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. „ , .... Snšesje ceri. ki vodi is mahorja, oadravim v kratkem ten Hydroeelo ali Tod«!«,, kilo ocdraviei v » urah in .icrr br.r iperad ja ______mahu rja, IdpovaročUo bolatin« t krita in hrbta in Tča«ih todl pri apoKuje vede. ozdravim z sotovoatjo. w __ t^SmmiV -Wie®. i krofi« ia Um ki neatarnajo valed nehate krvi, oedravim v kratkem Caaa in ni potrabao letati. Uradne ara: od 9. do & Ob nedeljah od t. do 1. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., HEW YORK, N. Y. JAKOB WAH&ld, 6702 Bonna Ava, Cleveland, Ohio. Cenjenim rojakaa ▼ dri»vj Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiakal nai zastopnik POUČNE KNJIGE: Ah nov nemsko-angleškl tolmač, vezan —.SO Cerkvena zgodovina ■—.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nank o čebelarstvu, vezan $1.00 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški ia angl.-slov. slovar $1.50 Trtna u3 in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kletar —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleSkl j tolmač |2.00 Venček čestitk —.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kovsč '—.M Doli z orožjem —JSC Fabiola j —.5(3 Izanami, mala Jaimnka - —.21 Jaromil f —SSL Kraljičin nečak i —M Miklova Zala J—J56 O jetlkl s-Ji Preganjanje Indijanskih misijonarjev :—M Rodbinska creča —J5t Slovenske novele in povesti —.3C Socializem —.11 Socijalna demokracija —.1( Stanley v Afriki —2.! Trojka — V jetnik na galeji —.U Vojna na Balkanu 13 zvez. fL8C Zgodovina c. in k. pefipolka St 17 s ritkami —JSC BatokcBi^ i ml 11 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngn) —.75 Strah na Sokolskem gradu 100 zvez. so.oo T Sberisck Hobnes: 1 V rakvi kraj bombe —.15 Zaklad kupčevalca s sužnji —.15 Ena sama kaplja črnila —.15 Grob v svetilnika —.15 Gospa s kanarskim brtljsntom —.15 I Kako so v jell Jacka razparača —.15 I Londonski ponarejale! denarja —.15 RAZGLEDNICE: XewyorSke s cvetlicami, humo- * ristične, božične, novoletne in velikonočne komad po —.03 ducat po —.25 Album mesta New Torka s kras- slikami, mali —M ZEMLJEVIDI: " 1 Združenih držav mali ' —.10 veliki —.25 Avstro-Italijanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav —.15 Evrope , . —.15 Evrope, vezan f —J50 Vojna stenska mapa 7 $1.50 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Av8tro-Ogrske mall —.10 veliki vezsn ' —.50 Cell svet —J25 Velika stenska mapa U. 8. na drugI strani pa celi svet flJSO denarno vrednost, bodisi v gotovini« PoŠtama |s prt vMb anak Se vvatesB^J Veliki vojni atlas 1 vojskujočih se evropskih držav in pa ko- 9 lonijskih posestev vseh velesil. 3 Obsega 11 raznih zemljevidov. 3 CENA SAMO 25 CENTOV. J 8TKN8X0 KAPO CELB KVBOPBILBO. ^ | VELIKO 8TEHSK0 MAPO, HA ENI 8TKAJTI ZJE- j DIH JENE D&2AVX IH HA DBUOI PA 0EU SVET, J CEHA $1.00. 9 ZEMLJEVID PRIMORSKE, KKAHJSKE IH DAL» 9 MAGIJE Z MEJO AV8TKO-OOB8XE Z ITALIJO. ^ 3 CEHA JE 15 OEHTOV. | HaročOa in denar poiljito m: ^ ^ 3________| Slovenic Publishing Company j MOiiMiiia, UmrT«^ET. I i Hr. Juto PMOed, ki je pooblsMsa sprejemati nmroft- ; nino xa "Glu Narode" in iidejetl ^ tondevne potrdila. On je pmd leti i U večkrat prepeteval driava, e ' katerih so nifi ngeki neesljeni Id s je (M^raod ponn^ Upeti ,