£THE DLDESX AND MOST, POPULAR {SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA.
AMERIKANSK1 SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI«
gmio: Z« tfn-1 fcg karod — u jprayico in risale« — od hoja km*g«!
glasilo slov katol, delavstva k ameriki in uradno glasilo dru2be sv. družine v jolietu,-le družbe sv, mohorja k chicagi
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado*
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ JPRILJIW..JEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ste v. (No.) 204.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. OKTOBRA — THURSDAY , OCTOBER 21, 1926.
letnik xxxv.
RUMUNSKI PRINC KAROL, BIVŠI P R ESTOLONASLED-NIK, JE NAPRAVIL NAPAKO, ZA KATERO MORA TRPETI, TAKO JE REKLA KRALJICA MARIJA. — NALIV OB SPREJEMU V NEW YORKU.
New York, N. Y. — Rumun-ski princ Karol, o katerem je bilo mnogo poročano, da je zapustil domovino in ženo ter se odpovedal prestolu in je živel z drugo žensko v Italiji, je sedaj v pregnanstvu v bližini Pariza. Ko je bila kraljica Marija tamkaj pred odhodom v Ameriko, sta se mati in sin spravila •— a vendar ne tako, da bi mogel Karol upati, da mu bo dovoljen povratek v domovino.— Ko so tozadevno vprašali kraljico poročevalci v New Yorku, je rekla, da je Karol napravil napako, za katero mora trpeti — vsakdo, ki napravi napako, mora trpeti. — Tako je rekla kraljica in pristavila, da ni dovoljen povratek Karolu v domovino, vsaj začasno ne — mogoče kdaj pozneje.
Ko je rumunska kraljica s svojim spremstvom stopila v Pondeljek na ameriška tla, je silno deževalo, kar pa ni ustrašilo velikanske množice ljudstva, da bi ne bilo napravilo ob ulici, kjer se je vil sprevod z gosti do mestne hiše, gost špa-
Prihod kraljice je naznanilo ljudstvu 21 topovskih strelov. Raz oken, kjer živijo premožnejši ne wyorcani, so metali na mimo vozeče goste konfeti in kraljica je smehljaje pozdravljala ljudstvo.
Ako rečemo, da je bila velikanska množica pri sprejemu in ob ulici, kjer se je kraljica Vozila, moramo tudi pripomniti, je bila to množica radovednežev, ne pa množica, ki bi bita navdušena, kakor je bila, ko se je vrnil^ Amerikanka Eder-ki je preplavala Kanal. — •Ameriško ljudstvo, to se reče, °no, ki si ob potu svojega obraza služi kruh, se ne more navdušiti ob prihodu bodisi katerekoli kraljice; radovednost pa ta rado pase, zlasti še, ako nič ne stane.
V Washington je prispel vlak z gosti v torek 1:15 popoldan. Najprvo so šli v rumunsko poslaništvo, pozneje pa k predsedniku Coolidgeu v Belo hišo.
ceremonijah je pa predsednik predstavil kraljici svojo soprogo. Kakor v New Yorku, tako je bil tudi v Washingtonu sPrejem veličasten, kar je seveda kraljici zelo dopadlo in se prisrčno zahvaljevala.
STALIN PROTI TROCKIJU.
Trockija je spravil ob popularnost Stalin. — O delavski vladi v Rusiji ni govora — tam vlada diktatorstvo.
Max Eastman, bivši urednik lista "Masses", kateremu so razmere v Rusiji dobro znane in je napisal že več tozadevnih člankov, piše med drugim1 tudi to-le: Stalin je poskušal na svojo roko formirati tajno organizacijo v komunistični stranki. Njegov namen je bil spraviti Trockija ob popularnost. Stalinu sta pomagala spletkariti tudi Zinovjev in Kamenov, ki pa se sedaj kesa-t.a, kajti s tem sta pomagala Stalinu do diktatorstva.
Ko je Zinovjev spoznal svojo zmoto ker je delal za Stalina, se je pridružil Trockiju in tako postal nasprotnik režimu. Tudi več sto drugih boljševi-kov, večalimanj znanih v inozemstvu, .a vplivni možje .v Rusiji, so pristopili med vrste nasprotnikov.
Pozneje je pa moč Stalina in njegovih pristašov postala tako silna ,da sedaj ni več govora o kakšni delavski vladi v Rusiji, temveč vlada — Stalina diktatorja. Toraj v Rusiji ni več diktatorstvo proletarijata, temveč diktatorstvo Stalinove skupine.
Trockij je vse to videl in zbiral može okrog sebe, ki bi napravili temu konec. Po zadnjih vesteh iz Rusije pa posnemamo, da je — konec Trocki-jeve opozicije, večini se je mogel ukloniti in izjaviti svetu, da ni več nasprotnik sedanjemu režimu — če so bile njegove besede resnične in so prihajale iz srca, bo pokazala bližnja bodočnost.
-o-
RAZSTRELBA V PREMOGOVNIKU; ŠKODA VELIKA
Knoxville, Iowa. — V Consolidated premogovniku je nastala eksplozija, kateri je sledil požar, ki je napravil o-gromno škodo podjetju. 29 mul, ki vozijo premog v jami, je bilo ubitih, človeških žrtev k sreči ni bilo.
KRIŽEM SVETA.
hko zabave, ko so hodili gledati 40 čevljev dolgega kita, ki !oŽl Z v ^ k ^ SUh° °b skalovju Great Boars Head. Ko
VeSost k i ^- t uT P" Življ6nju' a V teku dne™ i« Poginil. Vehkost ki a s, lahko predstavljamo, če pogledamo, kako
majhni izgledajo ljudje, ki so v njegovi bližini.
ONTARIO POSTANE ZOPET "MOKRA."
eugene debs na smrtni
postelji.
Chicago, 111. — Eugene V. ■^tabs, petkratni socialistični kandidat za predsednika Zedi-nJenih držav, je na smrtni pošlji in pričakujejo vsako uro Vegovega konca. Bolnik se nahaja v Elmhurstu v sanatoriju. Pb bolniški postelji je njegova in njegov brat, drugemu j11 dovoljeno. Mr. Debs je že 71 tat star. Kdor je zasledoval an*eriško politiko zadnje čase, lno^a priznati, da je bil vedno in je vztrajal pri svojih na-ko mu je že trda predla l.n ta bil vržen v ječo. Leta 1918 i!G bil obsojen ha lOletno ječo. fedsednik Harding ga je pa ' a 1921 pomilostil, in to baš ^ božičnimi prazniki.
Prohibicija v Ontario samo na papirju. — Vrši se kampanja za prodajo alkoholnih pijač pod vladno kontrolo. Norveška volila proti prohi-biciji.
Toronto, Ont. — Deset let so v Ontario ljudstvu vsiljevali prohibicijo, sedaj šele so prišli do spoznanja, da je ne morejo vsiliti — pili so — pijejo in pili bodo še nadalje. Deželna vlada priporoča prodajo alkoholnih pijač pod vladno kontrolo. Premier je odločil dan volitve na 1. decembra — ljudstvo bo imelo zadnjo besedo in glasovalo za ali proti prohibiciji. Da so tisti, ki so proti prohibiciji v večini, je gotova stvar.
Ontarski proh. agenti so na vse mogoče načine stikali za pijačo in si prizadevali napraviti deželo suho, kar pa ni šlo. Najbolj žanjejo sedaj ko vlada še prohibicija zdravniki in "bootleggerji." — Zdravniki "bolnikom" pišejo "recepte" za "zdravila* in pri tem dobro služijo. Kdor ima denar lahko dobi od zdravnika "recept" za žganje — revež je pa povsod le revež.
Oslo, Norveško. — V torek
VOLIVNI KONTEST V MASSACHUSETTS.
V državi Massachusetts pričakujejo velike vdeležbe pri volitvah 2. nov., nasprotniki prohibicije upajo na zmago.
—	Rochester, Minn. — Dr. David Kinley, predsednik illi-noiške univerze, ki se je podvrgel zelo komplicirani operaciji, je na potu okrevanja in izven nevarnosti.
—	New York, N. Y. — Umrla je vdova Mrs. Harkens, katere soprog je bil tovariš John D. Rockefellerja. Zapustila ni nič več kot 85 milijonov dolarjev.
—	Bruselj, Belgija. — Ob priliki poroke belgijskega princa s švedsko princezinjo Astri-do, bo kralj pomilostil mnogo jetnikov. Poroka se bo vršila tudi po katoliškem obredu.
—	Charleston, 111. — James Edward Warpenger, star pet let, je prišel pod avtomobil, ko je tekel preko ceste, in bil na mestu mrtev. Voznika avtomo-jbila ne zadene nobena krivda.
j — Pariz, Francija. — Harry H. Bassett, podpredsednik General Motors kompanije, je v tukajšni ameriški bolnišnici za pljučnico umrl.
—	Budimpešta, Ogrsko. — Umrl je Emil Bacher, ki je zgubil 5 milijonov dolarjev z igra-injem na borzi. Star je bil že
'ti	.•____• i-i-
Iz Jugoslavije
OSEBE, KI SO BILE NA ČELU SLA VENSKE BANKE, SO DOVEDLE DO KRIZE. — IZGUBE SO ŠLE NA BREME ZAVODA, DOBIČKI PA V KORIST NEKATERIH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Boston, Mass. —■ V volivnem 71 let- Velika izguba je bila kontestu v državi Massachu- vzl'°k smrti, setts so pokazali prijatelji pro- — Chicago, 111. — William hibicije veliko aktivnost. Pa Petrovič, star 8 let, 1157 West tudi mokri ne spijo, temveč 18, cesta> Je umi"l za poškodba-marljivo agitirajo za tiste kan-; mi> katere je zadobil, ko mu je didate, ki so proti prohibicijski' padla na glavo opeka s strehe, postavi. Prohibicijski boj bo' — Quincy, 111. — Orwall 2. novembra napolnil volišča' Laws, star 22 let, delavec v ne-in je pričakovati velike ude-' ki tukajšni tovarni, je zadobil
ležbe.
Večina ljudstva je naklonjenega kandidatom, ki so nasprotniki proh. postavi. Tukajšni republikanski kandidati
pri delu tako težke opekline, da je istim podlegel.
— London, Anglija. — Vodstvo londonske policije je obvestilo policijo v New Yorku in
suhi, v svoji kampanji nič ne' Philadelphiji, naj pazijo na na-omenjajo prohibicije, govorijo selnike iz Anglije; med njimi le o prosperiti v deželi pod se nahaja John Hamilton, vo-vlado Coolidgeove administra-' dja banditov, ki so oropali v cije.	j Londonu poštni voz, v katerem
Demokratska platforma je je bilo pol milijona dolarjev za modifikacijo Volsteadove- vrednosti.
ga zakona — nikakor pa ne	--o---
za to, da bi se zopet odprli sa- PETDNEVNO DELO S ŠEST-lum	DNEVNO PLAČO.
Oakland, Cal. — Pacifično obal je dosegla zahteva po petdnevnem delu s šestdnevno plačo. David Crowley, glavni poslovodja ladjedelnice je izjavil,
KOLIKO SE IZDA V AMERIKI ZA LEPOTICENJE OBRAZA.
Chicago, 111. — N. S. Sher so se na Norveškem vršile vo- man iz Indianapolisa je bil ne-j (ja bo pripravil vse potrebno! litve, pri katerih so z veliko davno na konvenciji "barbersi(ja se ta načrt v kratkem izve-veičino zmagali nasprotniki; supply men" v hotelu Sherman <je. y tej ladjedelnici je zapo-
prohibicije.
policija rešila cooka iz rok množice.
Nottingham, Anglija. — V nekem tukajšnem hotelu je bila seja, kateri je predsedoval A. J. Cook, tajnik majnerske federacije. Pred poslopjem se je zbrala velika množica ljudi, ki je grozila Cooku. Lastnik hotela je prosil pomoči pri policiji, na mesto je prišlo 100 policistov, ki so množico raz-gnali in zastražili poslopje.
--o-
estonija plačala stricu samu vojne obligacije.
Washington, D. C. — Estonska vlada je plačala Žed. Drž. svojo obligacijo vojnega dolga v znesku $13,800,000, kakor se glasi tozadevna pogodba.
VISOKA DENARNA KAZEN ZA VTIHOTAPLJENJE SICI-
LIJANCEV V AMERIKO.
Halifax, N. S. — Michael A. Romano, kapitan italijanskega parnika Doeri, je bil obsojen na $17,500 denarne kazni, ker je izkrcal v Mill Cove, 12. septembra 129 Sicilijancev in s tem nameraval oslepariti ameriške naselniške oblasti.
-o--
SVOJO KRI DAL 101 OSEBI;
odlikovan.
Pariz, Francija. — Francoska vlada je odlikovala z "Legion of Honor" medaljo mlat-dega špoi-tnika Raymond^ Briese-ja, ki je star 29 let in je dal pri 101 slučaju svojo kri ,da je rešil življenje dru j gim. Za operacije pa ni zahte-|val plačila.
Coalfax, Cal., je bil ubit od e-lektričnega toka, ko se je dotaknil voda z močnim tokom prj radio razpošilijevalni postaji WOK v Homewood.
in rekel, da ženske v Ameriki sienjh okrog 200 delavcev, polnijo žepe brivcem. "Bob" prinese ameriškim brivcem letno 150 milijonov dolarjev več v njih žepe. Slišijo se ne-! kako visoke te številke, a je 1 resnica. Pet milijonov žensk—! nečakinj Strica Sama obiskuje j brivske lokale, kjer si pustijo' striči lase. A moški seveda so. glavna opora brivcem, kajti oni pustijo pri njih letno 750 | milijonov dolarjev.
Zadnje čase se tudi polaga velike važnosti za lepotiče-nje obraza. Za masažo obraza izdajajo Amerikanci letno 100 milijonov dolarjev.
-o-
Chicago, 111. Oliver R. Cunningham, star 22 let, iz
Izšel je
KOLEDAR
"Ave Maria"
ZA LETO 1927.
Letošnji koledar je krasna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila iz slovenskih naselbin, kakor tudi vse ostalo čtivo. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s poštnino vred samo 50c, Naroča se od :
AVE MARIA, Box 443. Lemont, III.
Kriza pri Slavenski banki.
Slavenska banka, ki ima svoje podružnice tudi na Dunaju in vseh večjih mestih Jugoslavije, se nahaja v težki krizi. Z zanimanjem se javnost vprašuje, zakaj je prišlo do sedanjega stanja, kakšni so vzroki in kdo je eventualni krivec krize Sla-venske banke.
Prvi krivci so med onimi, ki so bili prvi v upravi tega zavoda. Zaplavali so v inflacioni-stične vode in so dali zavodu prenagel razvoj, ne pazeč, v kake aranžmane se podajajo. Radi tega je moral zavod pretrpeti znatne izgube.
Toda mnogo večjo ki-ivdo imajo one osebe, ki so bile na čelu zavoda v drugi periodi njegovega razvoja, od začetka 1921 do lanskega leta. Ravno v tem času je Slavenska banka pretrpela večji del izgub, ki so jo dovedle do sedanjega stanja.
Izgube niso nikaka redkost pri denarnih zavodih, ravno tako kot dobički. Medtem ko mo-jrejo prenesti velike izgube sa-imo oni zavodi, ki si pridrže tudi izredne dobičke, ni bilo pri Slavenski banki tega slučaja. Vse izredne izgube so šle na breme zavoda, vsi izredni dobički, magari še tako veliki, pa niso šli v korist banke, nego v korist oseb, ki so bile zavodu na čelu.
—i—o-r
Himen.
Železniški uradnik Jože Pav-lič se je poročil dne 20. m. m. v Ljubnem na Gorenjskem z gdč. Katarino Praprotnik.
-o-
Smrtna kosa.
V Krškem je umrl g. Florijan Rozman, posestnik in učitelj v pokoju. Dosegel je starost 75 let. Pokojnik je bil izredno priljubljen vzgojitelj. Služboval je najprej v Postojni in M.okri-cah, potem pa nad 30 let v Krškem, kjer si je kmalu pridobil splošen ugled in spoštovanje.
-o-
Požar.
j Dne 22. m. m. ob 1. uri popoldne je izbruhnil požar v Goriči (vasi pri Ribnici. Vnele so se v dimniku saje pri Zadniku št. 35, ko so bili domači že pri svojem delu na polju. Ker je bila hiša krita s slamo, je požar takoj objel celo streho, da je bila v eni minuti v plamenu. K sreči je bilo vreme čisto mirno in na pritisk vaščanov z domačo brizgalno ter požarni brambi iz Ribnice z novo motorko se je posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na sosednja poslopja. Zadniku je pogorela samo hiša, pohištvo so deloma rešili. — Zavarovan je nekaj malega.
-o-
Cigani pri Konjicah. Cigani, ki so taborili nedavno temu pri Konjicah, so ukradli posestniku Sodinu rjavo kobilo in kompletno konjsko opra-jvo, v vrednosti '6500 Din. Iste moči so vzeli Volčiču Josipu zelen lovski voz, tako da so se kompletno oskrbeli s potnimi
potrebščinami. Ker so drugo jutro cigani izginili proti hrvaški strani, se sumi, da so oni bili tatovi.
-o-
V Savi utonil.
Pri Belgradu se je vozil v čolnu po Savi Josip Divjak, čuvaj signalov belgrajskega hidro-tehničnega odseka. Na nepojasnjen način se je prevrnil čoln in Divjak je izginil v savskih valovih.
-o-
Požar na Stari Vrhniki. Kakor javljajo iz Vrhnike, je udarila strela v kozolec posestnika Frana Ogrina na Stari Vrhniki. Kozolec, poln krme, je bil takoj ves v plamenu in je vkljub energični rešilni akciji domače ter vrhniške požarne brambe pogorel do tal. Posrečilo se je omejiti požar ter rešiti Ogrinovo hišo, ki je že začela goreti. Škoda se ceni na 200 tisoč dinarjev, ki pa je deloma krita z zavarovalnino. Prebivalstvo je samo vso noč vzdrževalo red.
Igrajoč se z revolverjem ustrelil tovariša.
V Gredjanih v Slavoniji je posestnikov sin Milan Vergu-lac iz neprevidnosti, igrajoč se z nabasanim revolverjem, u-strelil svojega tovariša Ilijo Ba-tajiča. Neprevidni mladenič je bil aretiran.
Pastirji ubili starčka.
V osiješki okolici sta te dni dva 131etna pastirja smrtno pobila starčka Stipo Omerova. — Omerov je kosil travo, pri čemur Sta mu pastirja nagajala. Ko ju je starček hotel zapoditi, sta planila nanj ter ga tolkla s palicami po glavi. Le z velikim naporom se je Omerov privlekel do svoje kajžice. Po treh dneh je podlegel težkim poškodbam. Mlada morilca sta bila aretirana, potem pa zaradi mladoletnosti zopet izpuščena.
-o-
— Tamaroa, 111. — Ogenj je izbruhnil v trgovskem delu me-sta in povzročil $30,000 škode.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka i izplačana, ako se poslužite naše banke. \ Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
SOO Din ................$ 9.45
1,000 Din ......................$ 18.60
2,500 Din ......................$ 46.25
5,000 Din ...........I..........$ 92.00
10,000 Din .............$183.00
100 200 500 1000
lir	....:.......................$ 4.75
lir	............................$ 9.20
lir	.....................:......$22.00
lir	...........................$43,00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi riestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pd brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠAR"'
455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
=5SE
Amekikanški Slovenec
Pk'vi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 189,1.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto -----------------------------$5.00
Za pol leta _________________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto __________________6.00
Za pol leta ________________________________ 3.00
The first and the oldest Slo«
venian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday*.
Published bv:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
•"or one year ...........................-........$5.00
?or half a year-------------------- 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year---------------6.1
For half a year ---------------------- 3.0
je predčasno, kar vsekakor pomeni, da se ji pripisuje izredni pomen. Soglasno se tolmači to z delovanjem opozicije v stranki.
Opozicija, ki jo vodi Zinovjev, je na zadnjih strankinih zborovanjih povsod podlegla in večina stranke pod vodstvom Stalina jo je povsod odrinila od vseh količkaj vplivnih mest v sovjetskih političnih, pa tudi drugih institucijah. Ali opozicija kljub temu ni mirovala. Pripravlja se na nadaljno borbo.
Ta poročila komentira evropsko časopisje, ki je vajeno poročati iz Rusije čim najbolj alarmantne vesti, kolikor mogoče pi-evratne vsebine, na ta način, kakor da se opozicija pripravlja na puče, na revolte in podobne reči in v tej zvezi se imenuje tudi ime Trockega. O Trockem se trdi, da se je pridružil sedanji opoziciji, ki je pod vodstvom Zinovjeva, in da misli skupaj z n.io poskusiti boj zoper Stalina in njegovo večino. Toda o Trockem, njegovemu delu, naziranju in načrtih ni prav nika-
izmed najbolj obiskanih ka- i Čredno greva z mojim sopot- izključeno, da bi si ljudje, ki
,, .	,	, -, ,. I ., T , _ ... • T~I i ii an mil npjmniiii 1 rr 1« rlpla V
Kranju, seveda pred leti nikom John Intihar iz Eveleth,
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, under the Act of March^3, 1879. .......
Politika miru.
vara v
— tam smo hodili ponočnjaki 'Minn., na parnik France, ki nana kofe, da nam je pregnal vin- ju odp<ilje proti najini rojstni ske duhove, katerih smo se na- grudi, mene za stalno, Johna brali po raznih gostilnah.	samo začasno, se iskreno za-
Krivica bi se godila tistim, ki hvaljujem vsem rojakom v Nošo imeli največ moških obisko- jvem Duluthu, ki so mi podali valcev, kjer se je drenjal ves roko, predno sem odpotoval. — moški cvet— da ne bi tudi njim Največjo zahvalo sem dolžan kaj rekel v pohvalo. Mr. Kozje- svojemu bratu Antonu, njegovi ku sem rekel: "Maš kej bolj ženi Mariji ter njunim otrokom temnega, veš rmenga jaz ne Petru, Rudolfu in Janezu, ki so maram." Takoj stoji pred ma- 'imeli potrpljenje z menoj, me no "niger" — komaj je stekel spremili na kolodvor in mi še po grlu — že čašico molim pa 'zadnji trenotek stisnili roko,
kih zanesljivih vesti; malo pa je verjetno, da bi se res družil j"dajm," — "dej še enga, ta je 'saj pač vedo, da so to storili s sedanjo opozicijo, ki je njegovemu dosedanjemu političnemu pa ekstra fajn." Ni čuda, sem zadnjikrat. Zahvaljujem se tu-delu mnogo bolj tuja in daleč nego skupina, ki zagovarja Sta- si mislil, da je tako petje okrog [di svojemu staremu prijatelju
linovo smer. Ali kar je najvažnejše: priprave, ki jih dela opozicija, — in da jih dela, odseva tudi iz podatkov, objavljenih v oficijelnih boljševiškili časopisih, — ne merijo na krvave boje za oblast, marveč imajo drugačne cilje.
stranka ne sme cepiti, niti da se v njej ne smejo osnovati struje oziroma frakcije. Struja, ki se ne strinja z oficijelnim strankinim programom in z njeno vodilno taktiko, se mora kratko-malo podrediti večini in basta. To stališče, ki je seveda zelo razumljivo, se dosledno prakticira. Sedanja opozicija pa hoče napraviti konec tej metodi; hoče si na vsak način priboriti pravico, da se prizna njen obstoj v obliki frakcije v stranki. Sedaj se pripravlja, da doseže izvršitev te svoje zahteve; prireja na tihem zborovanja, zbira in pridobiva pristaše ter jih organizira na tihem, vse to z namenom, da stopi pred bližnje strankine zbore z dovršenim dejstvom in prisili strankino vodstvo, da ga prizna.
Zdi se, da more biti samo navedeno komentiranje dogodkov v Rusiji točno; potek konference in kongresa stranke pa bo v kratkem sam prinesel jasnost.
4-i

Od razmerja med Francijo in Nemčijo je bil dostikrat odvisen mir v Evropi. Zgodovina zadnjih stoletij dokazuje, da so politični zapletljaji med tema dvema sosednima državama velikokrat povzročili krvave spore, v katere so tudi bile zapletene druge države.
Ta večstoletni spor med Nemčijo in Francijo je tudi bil eden izmed najodločilnejših razlogov, ki so dovedli do svetovne vojne. Izid te vojne pomenja za Francijo veliko zmago, ki je mednarodnopravno dokumentirana v določbah versailleske mirovne pogodbe. Bremena, ki jih ta pogodba nalaga Nemčiji, so težka in naravno je, da njihova teža pritiska nemški narod ter vzbuja med njim odpor v nacionalističnih krogih.
Bil je čas, ko so nemškonacionalni krogi v Nemčiji vodili prvo besedo, katera je ostro zvenela proti Franciji. V tistem času so tudi Francozi proti Nemcem izgovarjali koničaste besede. Prvi besednik Francozov proti Nemcem je bil Poincare, nekdanji predsednik francoske republike za časa vojne, pozneje pa predsednik francoske vlade. Njegova zahteva se je glasila: "Nemci, plačajte vojno odškodnino! Dajte.nam jamstva, da bote proti nam vodili politiko miru in pravice brez vsake misli na revanžo, t. j. maščevanje!" Ker Nemci teh jamstev niso dali ter tudi niso plačali odškodnine v zahtevani meri, je Poincare dal 1. 1921. zasesti pokrajine ob Reni, zlasti Porurje.
Razmerje med Nemčijo in Frjincijo je bilo napeto. Francija se je trudila dobiti jamstva za svojo varnost in za nedotakljivost francoskega ozemlja, zlasti tistih pokrajin, ki jih je dobila kot uspeh svoje zmage. To jamstvo bi ji naj dali Anglija in Amerika, ki bi naj Francijo sklenili varnostno pogodbo. V CHICAGI VEDNO FLETNO Anglija je bila nekaj časa pripravljena za sklep take pogodbe,	JE . . .
Zedinjene države pa niso hotele o tem nič slišati. Pač pa se je	Chicago, 111.
Amerika trudila nagniti Nemčijo k temu, da sprejme Dawesov še nikoli na svet nisem videl načrt o izplačevanju vojne odškodnine. Po dolgotrajnem obe- tako veliko množico ljudi sku-tavljanju je Nemčija naposled leta 1924. v Londonu sprejela Jjjaj, kakor jih je bilo zadnje ta načrt.	jvečere — to je četrtek, petek
S tem je Nemčija pokazala vsaj nekaj dobre volje napram in soboto na State cesti. Trgov-Franciji. To razpoloženje je rasti o in se je jacalo od dne do |Cj so namreč segli v žep in dne ter je bilo kronano z locarnsko pogodbo v septembru 1925. ."špendiftli" za nove luči v tr-S to pogodbo je Nemčija pod jamstvom in kontrolo Anglije govskem delu mesta, kar jih je priznala in zajamčila Franciji in Belgiji njune sedanje državne stalo $100,000. V četrtek, 14. meje, torej je tudi Alzacijo in Lotaringijo prostovoljno prizna- Oktobra ob osmi uri zvečer je la Franciji. Obenem sta obe državi med seboj sklenili razso- bila otvoritev teh luči. Tri veče-
tega "štanta," kajti ko sem peto "dijačo" pomolil za petega nigra, sem tudi jaz pomagal pevcem z mojim telečjim ba-
Matiji Chernichu, ki je nalašč prihitel z Ely, Minn., da me še enkrat vidi.
Nadalje izrekam zahvalo
Ruska komunistična stranka ima točno določbo, da se Jsom; — kar začujem za hrb- Mr. in Mrs. Jurina, Mr. in Mrs
torn glas moje boljše polovice: Jakše, Mr. in Mrs. Vesel, Mr "No, kaj se pa tako dereš?" — in Mrs. Gale, Mr. in Mrs. No-! Sertj si mislil sam pri sebi, ko bi vak, Kumo, Viliamo, njegovi i ti vedla, da imam že peto mer- ženi, Mr. in Mrs. Rus, Mr. Stru-co pod kapo, bi gotovo ne vpra- .fcel, Mr. Sus, Mr. Res. Tudi ne šala.	smem pozabiti Mr. in Mrs. John
To, kar sem zdaj povedal, se j Vračaj iz Willard, Wis. — Poje godilo v dolenjem "štuku" za zdravljam vas vse in vam želim "partišnom." Kaj se je pa go- 'obilo božjega blagoslova, kar dilo v gorenjem, naj pa povedo 'ste želeli tudi vi meni, kar sem
pri vsaki kari — vrata pa tako
ta mladi, ki so podplate "glon-cali." Še mene, starca, je godba, pod vodstvom g. prof. Ivo Račiča, ki je sviiala vabljive komade, pripravila do tega, da sem se parkrat zasukal. Mlado 'nim uradnikom, se je pa vrtelo, da je bilo vese- jvedno v pomoč, lje.	j Prosim pa tudi vse tiste, od
Danes, veste, ko to pišem, je katerih se nisem mogel poslo-
bral z vaših odkritosrčnih obrazov, ko ste se odzvali povabilu na mojo odhodnico. Zahvala tudi vsem drugim prijateljem in znancem, kakor tudi društve-ki so mi bili
dan po veselici. Ne vem, kaj spaka je to, da mi kar vedno prihaja pred oči prijazni obraz Starega prijatelja Mr. Ivozjeka. Res spoštujem možička, a ne vem če bo to vzrok, najbrž bo le "niger," ki ga je točil in mi je res dopadel. Saj če se ne mo-
viti iz kakršnega koli vzroka, naj mi ne zamerijo. In tiste, ki imajo kako sovraštvo proti meni, bi tudi prosil, naj prenehajo s svojimi žalitvami. Jaz sem že j
so bili nezmožni za trda dela v rudnikih, kaj zaslužili na po-j tih. Sistem, po katerem pa se dela sedaj, je urejen na splošno korist ljudstva, bodisi za navadnega delavca, kakor tudi za trgovca; oba razreda sta deležna denarja, ki je določen, da se potroši za graditev ali popravljanje potov.
Mr. Fay pozna razmere revnejših družin, da jim nekoliko olajša breme, in je to poletje zaposlil več mladih fantov, da so si zaslužili za obleko, za kar vsa čast Mr. Fayju. Tak človek zasluži priznanje za njegove zasluge.
Dolžnost Slovencev v četrtem okrožju je, da glasujemo za moža, ki simpatizira s Slovenci. Ne pustite se premotiti od naših sovražnikov, ki vas z zvijajo pregovarjajo zoper Mr.
Mrs'. No-' Fayja.
Nekaj ljudi je, ki niso odvis-' ni od zaslužka na cestah in so napačnega mnenja; izjavljajo se, da jim ni nič ležeče na tem, kateri je izvoljen za komisarja. To je zelo napačno mnenje teh ljudi, kajti tudi taki bi morali biti hvaležni, če se njih sosed, rojak, nahaja v blagostanju.
Dolžnost naša je, da pomagamo svojemu rojaku do kruha, to lahko storimo, ako glasujemo Za sedanjega komisarja na dan volitve, dne 2. novembra.
Odbor za publikacijo.
-0-
NOVO ODKRITJE V ATOM-
SKI TEORIJI.
Na zborovanju naravoslovcev v Dusseldorfu je prošli teden povedal fizik in profesor
ozka. Edino to je bilo dobro, ^ gem g]išal govoriti> da SQ
diščno pogodbo, s katero sta se obvezali, vsak medsebojen spor
re zaporedoma so bile parade.
Od Van Buren pa do State & Lake ceste je bilo tako živo
rešiti ne z orožjem, marveč ga predložiti mednarodnemu razsodišču. V septembru 1926 pa je locarnski pogodbi sledilo to,
kar je v njej bilo za Nemčijo določeno, namreč 'njen sprejem v ljudi, da je izgledalo kakor Društvo narodov. Po sprejemu v Društvo narodov je Nemčija mravljišče — glava pri glavi, storila nadaljne korake na miroljubnem potu sporazumevanja Slišalo se je med valom te rnno-
s Francijo. V mestu Thoiry blizu Ženeve sta se namreč sestala francoski zunanji minister Briand in nemški zunanji minister Stresemann ter sta se v peturnem razgovoru dogovorila o najvažnejših medsebojnih zahtevah. Francoska vlada, kateri zdaj načeluje isti Poincare, ki je leta 1921 in 1922 govoril tako ostre besede zoper Nemčijo, je glavne točke tega dogovora v načelu sprejela.
Tako sta se Francija in Nemčija približali druga drugi ter izjavili svojo odločno voljo, da hočeta v okrilju Društva narodov svoje medsebojne razmere urejevati in svoje zadeve reševati v sporazumu ter pospeševati politiko miru med poedinimi državami in narodi. Tako je mir v Evropi dobil tako trdno jamstvo, kakršnega dosedaj ni imel.
-o--
Boljševiški stranki pretijo krize,
Ne more biti več dvoma, da se vršijo v ruski boljševiški stranki .važne stvari.
Pričetkom pomladi prihodnjega leta se vrši redni in sicer XV. kongres ruske komunistične stranke. Kake 3 do 4 mesece pred kongresom se vrši običajno redna konferenca iste stranke, ki naj pripravi vse potrebno za strankin kongres. Letos bi se imela ta konferenca vršiti nekako v decembru. Ali sklicana
žice — "watch my baby" in "where is my baby," pa tudi — "where is my pocket book" — celo "take your hand out of my pocket." — "Heca" je bilo dovolj na vseh koncih in krajih — luči so pa tako svetile, kakor solnce po dnevi. Največ heca so
da niso mogli ženskam stopati na krila, ker jih nosijo previsoko, sicer bi bilo še kaj več heca.
Ne smete pa misliti, da je bila vsa zabava in ves hec le v dolenjem delu mesta. Kaj še! Tudi na West Side, v naši naselbini, pri fari sv. Štefana, je bilo tudi zabave dovolj, in sicer v nedeljo večer v šolski dvorani, kjer je imelo svojo običajno letno veselico vrlo društvo Marije Pomagaj. Ivo smo dobili v roke vabila in čitali v listu o-glas, smo rekli — če nikamor drugam, na to pa. Pa ne baš zato, da se r&di ženskam prikupimo, ampak zato, ker smo vedeli, da bo zopet nekaj imenitnega, ker vodstvo, kakor tudi članice tega društva kar tekmujejo z dobro postrežbo in sploh vso prireditvijo, kadarkoli kaj podvzamejo. Znane so dobre j kuharice, ki jih ima to društvo;
star ; ako že morate imeti koga, I dunajske univerze dr. Ehren-da ga napadate, si izberite ka-lhaft' da se mu Je 1111 podlagi kega mlajšega, ki se vam bo eksperimentov, posrečilo do-.
lahko branil. Ako pa ta opomin
ga tudi pri njem stiskali. — Po sv. Martinu ga bom že obiskal, preje pa najbrže ne bom imel časa -— pa tudi nima pomena.
Predno končam/"na j še to o-menim, da sem videl v spodnjem "štuku" našega "Fanta od fare," bil pa je resnega o-braza in ni prav nič po fantovsko vriskal. Sedel je na klopi in i študiral, kaj bo dal v cajtenge — pa za enkrat sem ga jaz prehitel.
Eden, ki se je zabaval.
-o-
S POTOVANJA V JUGOSLAVIJO.
ne bo izdal, bom moral pa seveda tudi odločno nastopiti proti žaljivcem.
Pozdrav vsem znancem v Novem Duluthu, na Ely in Eveleth; Minn.- v Calurriet, Mich.,"1 kakor tudi vsem drugim rojakom!
Nick Chernich, John Intihar.
-o-
VOLITVE NA ELY.
Ely, Minn.
Cenjeni urednik Am. Slov.: — Uvrstite nekoliko vrstic iz naše naselbine. Volitve v tej državi so pred durmi. Vršile se bodo 2. novembra in kampanja za razne urade je v polnem teku. Najbolj živahna kampanja in borba se vrši za urad okrajnega komisarja četrtega okro-ki obsega Ely, Tower s
New York, N. Y.
Dragi mi sorodniki, znanci, prijatelji, kakor tudi sovražniki! Jaz, Nikolaj Černič, zapu- Jžja,
stim jutri Združene države in |Soudenom in farmarske nasel-odpotujem v domovino. Pri tem .bine Embaras in Cook ter dru-tudiirpoT so "se "izkazale "kot isem se P°služil Posredovanja gih manjših naselbin. Za ta u-prave umetnice v kuharski stro- |tvrdke Zakrajšek in Cešarek v rad se potegujeta sedanji ko-M	Ki vzelo »vnatnva lNew *<>rku, ki so pooblaščeni, misar Mr. William Bay, rodom
Irec, in Mr. Jakob Pete, rodom
pa imeli trgovci, ki so za luči
"špendali," kajti stavim, da so ki. Preveč bi vzelo prostora., ta denar dobili nazai z obilimi 'ako bi hotel z imenom omeniti,?* odpravljajo nase rojake in obresti te tri dni. kajti imeli so vse "ta pridne" - hvala vsem !Jlh doblvaJ° semka->" Njih sokd-izjemoma za te tri večere trgo- za postrežbo, naj to zadostuje. |n* P°«^zba se sama hvali m vine odprte do devete ure - Le eno pa moram z imenom na I®1m treba se posebej opisa-nokatere še delj, delali so veli- [tem mestu imenovati - to so F 7	" ^tih sem mnogo
kanske kupčije - še mene so naša kuharica "kofeta," Šonta- l®bgeyal z ljudmi, toda ver.,emi-ofrnažili za cel groš, kupil sem lova mama. Pa sem se malo po-lte d\tako Postrezljivih in "chewing gum," da sem izgle- 'špasav, sem djav, "mati, v ko-(?.0ste®h nisem. dobd dal bolj po amerilcansko. Ko pa 'fetu je pa dons voda."- Malo ;flv.e dnK ^rej rojaki, 1« boste smo se trudni in obunkani od (spod čela so me pogledali in so Potreboval kako pomoč, ki se gneče vračali na karo, se je pa 'rekli - "koga pa misliš, da tice stroke> obrmt* se »a v moral vsakdo srečnega šteti, da bom kuhala kofe brez vode .	.
je prišel v karo, ne pa na streho ti kajon." Veste, Šontatova ma- kor se tudl ne- P"P°ročam
iste, kajti dren je bil neznanski ma so v Kranj kuhali kofe v eni
nje, kajti ne boste se kesali, kakor se tudi jaz ne. Prip. jih vam: Svoji k svojim.
Finec. Ta urad je vitalnega pomena, kajti od moža, ki bo izvoljen komisarjem, je odvisno, kdo si bo prihodnjih štirih let služil kruh na cestah. Veliko potov se je bilo že zgradilo pred štirimi leti v okolici Ely, na katerih, s par izjemami, so 'delali tujei-odci; za Slovence ni bilo dela, tudi sistem obratovanja ni bil v korist ljudstvu, ampak samo nekaterim podjetnikom. Na ta način je bilo
gnati eksisetneo še manjših elementarnih telesc kakor so elektroni. Ehrenhaft je izdelal mikromagnet, katerega pola sta različne velikosti ter sta samo 2 mm oddaljena eden od drugega. Med oba pola je kemik natrosil mala telesca, katera so bila jedva vidna pod mikroskopom. Njih velikost jc znašala samo par stotink mikrona. Strokovnjak je dobil to delce iz platina in nikla. Delci teh kovin so se premikali i^ mest nižjega magnetičnega pritiska na mesta višjega, obratno pa so se delci iz zlata, srebra in selena premikali v nasprotni smeri na mesta nižjega pritiska.
Iz tega premikanja sklepu učenjak, da so ta telesca okrogla in da imajo normalno gostoto. Če so se ti delci naelek-trili, je znašala množina njihove elektrike samo polovico o-lektrike enega elektrona. —\ Elektron velja v moderni tlx i-ki kot nedeljiv. Kakor je moderna znanost dokazala delitev atoma v še manjša telesca, tako so sedaj ti najnovejši p"' skusi pokazali, da tudi elektron še ni zadnji najmanjši sestavni delec v znani nam atomski teoriji.
-o-
— Madison, N. J. — Osem banditov je v četrtek napadlo in umorilo voznika poštnega truka v Elizabeth s katerega so vzeli pošto v vrednosti $150,000.
Prof. Fr. Pengov:
PERPETUUS! MOBILE.
(Sila iz ničesar ustvarjena.)
(Konec.)
Energijo, ki nam doslej nič ne koristi v tej obilici v koristno obliko? ... To je naloga, ki je vredna truda in znoja najboljših možganov,' kajti energija, ki bi se dala pridobiti tukaj, je ogromna. Ce izrazimo toplotno energijo solnca, ki nam dohaja dan na dan na zemljo gratis, v mehanični ener-, giji, lahko rečemo, da je približno 300 bilijonov konjskih sil, ki jih ne znamo še naravnost izrabiti, četudi se toliko ponašamo s svojo bistroumnostjo. O konjski siji pa veš, da je to moč, ki je v stanu neprenehoma dvigati po 75 kilogramov v višino enega metra in sicer vsako sekundo po enkrat; zato pravimo: 1 HP (horse power) - 75 kgm v 1 sekundi."
"300 bilijonov konjskih sil! Grom in strela! I kam pa vendar zbeži vsa ta velikanska sila?"
"Ta že najde svoje delo. Deloma segreva zrak, povzroča na ta način gibanje zra-
ka, vetrove, viharje, mogoče pa tudi vse rastje na zemlji, stvarja les po gozdovih, iz
katerega zajemamo pri izgorevanju zopet gorkoto, ki jo je bilo vteknilo vanj solnce; solnce ogreva tudi morja in povzroča vsled tega morske tokove, sili vodo, da izhlapeva in se dviga kvišku v oblake, odkoder se vrača zopet nazaj v obliki dežja, ki nam potem daje iznova na razpolago solnčno energijo
v podobi urnotekočih potokov ali polagoma se valečib rek in veletokov. Toda vse to so ovinki; deloma velikanski ovinki in straiipo-tice, in ker je vsak ovinek na tem svetu v zvezi z izgubo, to se pravi, ker se pri vsaki izpremembi in prevajanju energije del te energije uspešno izvije iz naših rok . . ."
"Torej izgine ..."
"Ne, izpremeni se samo deloma v tako obliko, ki nam ni zaželjena, največkrat v toploto. Tudi tukaj velja naravni zakon, ki slove: Pri vsaki izpremembi kake energije v drugo sta količini obeh med seboj v stalnem razmerju. Petorica energij, ki jih poznamo: mehanična energija (sila), toplotna, svetlobna, električna in magnetična e-nergija, stoje druga proti drugi v popolnoma določenem razmerju. Določena množina elektrike da n. pr. vedno in v vseh okoliščinah le neko določeno količino gorkote. In to velja povsodi. Ko bi bilo mogoče — in to namišljeno možnost imenujemo teorijo — ko bi bilo mogoče izpremeniti eno vrsto energije bi'ez ostanka v kako drugo vrsto, potem bi vodil vsak popolen krogotok ko-nečno do istega rezultata ali uspeha. To se pravi: Ako izpremenrm toploto parnega stroja v mehanično silo, " to potem v električno energijo in elektriko zopet v gorkoto, bi bila — teoretično! — na koncu tega
krogotoka pridobljena gorkota natančno enaka prvotno porabljeni toploti. V resnici, v praksi, pa temu nikdar ni tako, kajti pri gori omenjenih izpremembah se vsakikrat odtegne del energije naši volji in dispoziciji. Ogenj, ki gori pod parnim kotlom, ne segreva samo, kakor si pač želimo, vode, ampak tudi vse ozračje v kurilnici, dobljena para ne poriva samo, kakor bi mi radi, beta sem in tja, ampak segreva tudi železje parnega stroja itd. Deloma je te izgube le težko dokazati, procedure (postopki) pri tem so mnogokrat silno zamotanega značaja, vendar se je pa doslej še vsakokrat posrečilo izslediti tajna pota, po katerih uide del energije proti naši volji zopet v osvetje in se tako odtegne delu, ki ga želimo od nje. Tukaj se prične potem naše raziskavanje in umovanje; prizadevamo si zamašiti te luk-njVali z drugimi besedami: trudimo se dvigniti ekonomičnost in učinkovitost svojih strojev.
Toda pot, po kateri bi ustvarjali sile ^ ničesa, ta pot je zaprta nam Adamovim P0' tomcem. In če se tudi tu in tam kak p#a' meznik pobuni in upre proti temu zakom1 narave, ki ga imenujemo "zakon o ohn1' nitvi energije," ni to pač nič drugega nog0 trenotno upiranje; posameznik,, ki se P'1 tem izpodtakne, se utegne zdeti marsikom" junak, toda v očeh vsakega znanstveno količkaj izobraženega človeka je le trat?1' komična (žalostno-smešna) figura!
Zato pa, ljubi prijatelj — da se vrfl^v'1 nazaj k tvoji iznajdbi — pusti raje pri m'11. take reči, ki so popolnoma brez koristi, je še neizmerno mnogo drugega dela, ki daje mnogo upanja na uspeh. Izumi n. P',; "stroj za direktno izrabo solhčne toplot0 ; ali pa stroj za neposredno proizvaja11-'0 elektrike iz premoga. Brez dvoma post*1' noš potem eden najslavnejših mož svet'>v"c. zgodovine, a "Perpetuum mobile" — Pu's
pn nuru!
'■m,
AMER1KANSKI SLOVENEC"
Iz življenja in sveta.
STRAŠNO NEURJE NA GORIŠKEM.
Gorica, 28. sept. — Gorje ti, u'J0gi kmet, gorje! Ali je Simon Gregorčič kdaj prisostvoval taki noči na Goriškem? — Morda je noč, kakor je bila med nedeljo in pondelj-koni, rodila njegovo "Nevihti." Goriški kmet ni zatisnil očesa. Zvonovi niso zvonili k hudi uri, ker se ni upal nikdo iz hiše. — Blisk za bliskom, strela za stre-1°, vse nebo je v plamenu, votlo grmenje, megle se plazijo čisto pri tleh, ulije se siloviti dež, pomešan s točo in spremljan od viharja. V bregovih trta obložena z zrelim grozdjem, fia polju turščica. Bila je strašna dolga noč. Proti jutru naliv Polagoma pojemlje; kmet se °<lpravi v vinograd in na polje, da pogleda, ali mu je še kaj o-stalo..
Polja je zagrnila voda. Vipava, Branica, Lijak in vsi po-t<Jki so udrli čez bregove. Strahu pogled se ti odpira, ako stojiš na most preko Vipave. Velikansko rumeno jezero, po Sredi drvi močen tok, ki vali s B°boj ogromno množino buč, ^amov, desk, dreves in vinske 1'Osode (v gornji Vipavi je trgatev že pričela) ; iz vode moli tu 1'a tam kaka vrba ali topol, trščica je vsa zalita. Ljudje, ki hočejo na vlak, bredejo po l)0lju, do postaje. Škoda v vino-^''adih je velika; mnogo paštna je utrgalo in kmet je našel v dragi ogromne kupe zemlje l|0'nešana s trtami, s katerih \i«i že zrelo grozdje. Cesta Go-Vlca-AjdovšČina preko Dorn-'^rga je med Prvačino in Vol-cJodrago pod vodo; promet je ^tavljen. Ljudje, ki prihajajo i? Temnice in Upe na Krasu,, pripovedujejo, da je toča uni-cQa vse grozdje. / V pondeljek proti večeru so Načele vode padati. A pripravila se je zopet nevihta. Okoli ure se je nad Goriško vlil ž°l>et silen dež. Še tekom noči Vipava tako narastla, da so 'Jile nekatere vasi v nevarnosti, tla jih voda odnese. Bilje je Vipava poplavila; mnogo hiš je popolnoma pod vodo, v cerkev tudi vdrla voda. Prebivalce voda zalotila med spanjem. Dornberga poročajo, da vo-p ogroža elektrarno; vasi ^rnberg in Prvačina sta ostali luči.
tipava je pri izviru udarila ® tako silo na dan, da sp je bi-. 0 bati v Vipavi, da pride do katastrofe, ^ajalarmantnejše vesti pri-
ll;
aJajo iz krajev ob Idriji in
Bači. Voda je izpodjedla več hiš. Slap so morali izprazniti. Mostovi na Slapu, v Tribuši in Cerknem so se porušili. Značilno je, da so na Slapu potegnili iz vode tablo z napisom jugoslovanske žandarmerije.
Nad Goriško so prišli strašni dnevi. Kar ni bila letina že tako skrajno slabo, je udarila deželo še ta strašna šiba. In v teh strašnih dnevih, ko ljudstvo tako potrebuje tolažbe, razumevanja in bodrila, odhajajo slovenski župani in učitelji. — Primorsko ljudstvo je obupano.
-o-
NEKAJ PRIZOROV IZ TRŽAŠKE POVODNJI. Trst, 29. sept. — Trst se zopet vrača k normalnemu življenju. Le tu pa tam opaziš gručo radovednežev, ki zija ob širokih odprtinah po ulicah in študira, kako je mogoče, da tako malo vode, ki more teči skoz tako majhen kanal, more dvigniti težke bloke, s katerimi je mesto tlakovano, razdreti cestni asfalt, pokvariti tračnice cestne železnice in udariti na dan; malo jih je Še, ki postajajo ob ogromnih kupih blata po mesti. Nekaj radovednosti še vedno vzbuja delavec ob gledišču, pred gostilno ali trgovino, ki s sesalko vleče vodo na dan. V najnujnejših slučajih 30 og-njegasci rešili mračne trgovce te nesrečne vode. A ostala .je škoda in sicer ogromna. Samo tvrdka Mitka v ulici S. Lazzaro trpi na manufakturnem blagu 3 milijone škode, Ohla & Co. na Korzu 200,000 lir, drugi trgovci niso tako močno prizadeti. Pravijo, da je po Rojanu še vedno raztresenih onih 300 sodov za olje, last tvrdke Weiss, ki jih je voda odnesla iz zaloge; in 1500 je bilo polnih olja. Vsaj tako trdijo uslužbenci in upam, da odgovarja to resnici, ko ne gre vendar za zavarovalnico. Velikanske zaloge sladkorja in kave v javnih jskladiščih so bili tudi pod vodo. iTudi vsi mestni kanali so na enem ali drugem mestu odprti; treba bo ogromnega denarja, da občina uredi zopet kanale, popravi cestni tlak, odvozi o-gromne kupe hrušča in očisti mesto. A občina že dobi denar, kaj pa delavec v Rojanu, v Bar-kovljah, pod Kontovelom, ki mu je voda izpodkopala hišo? Prefekt je delil podpore, pišejo režimski listi, a nobeden ne zapiše, koliko je dal posamezniku.
Na ulici srečam časnikarja. Pravi, da je v pondeljek zvečer bredel do pošte, da je poročal
svojemu listu o katastrofi na Goriškem. Pa so mu odgovorili, da je telefonska zveza Trst-Ljubljana prekinjena. Medtem ko se je razgovarjal z uradnikom, je voda okoli pošte tako narastla, da ni bilo mogoče domov. Pa je našel takoj tovariše v nesreči in tudi stanovske tovariše ; poročevalec milanskega komunističnega dnevnika "U-nita" je še bolj zamišljeno hodil gor pa dol pred telefonskimi kabinami, mladi "briondo" od "Corriere Padano" je tudi čepel v svojem kotu, "Freie Presse" ta večer ni bila zastopana. Pa ti so imeli vsaj to zadoščenje, da so lahko telefonirali. Na pošti so šakali do 1. ure, do 2. in 3. ure zjutraj. — Srečni oni, ki so vsaj v kavarnah, v gostilnah. Ob 3. uri je dež ponehal. Čevlje pod pazduho, hlače zavihaj in hajdi v vodo! In šlo je in moralo iti, doma je čakala žena v strahu. — Zgodilo se je, da bi bil oni kmet, ki je med nalivom na j vsak način hotel po kontovelski stezi domov k porodni postelji svoje žene, kmalu plačal z življenjem svoje junaštvo; voda ga je podrla in morje bilo blizu. Rešila sta ga dva karabi-nerja. V Barkovljah se je mladenič 18 let star prebudil, ko je postelja že plavala po vodi in se mu je omara zvrnila na glavo; zlezel je na streho in skočil v breg. Ob morski obali je ineka gospa hitela z otrokom domov. Voda jima je nenadoma izpodmikala noge; izpod bližnje hiše je planil delavec v spodnji obleki v vodo in ju rešil. Sam je moral radi prehlada v bolnišnico. V Rojanu je voda spodila iz hleva 25 konj; živali so preplašene zdirjale po mestu. Koliko trpljenja pa tr-ižaška kronika ni mogla registrirati, ker je ostalo doma za štirimi stenami! En Tržačan je našel smrt tisto strašno noč. Bil je to SOletni slikar Peter Žbo-na, ki se je s svojim prijateljem vračal pojoč domov. V ulici Farneto se je podrl Zid, po katerem je tekla električna žica; žica je zadela nesrečnika, ki je bil na mestu mrtev.
Železniški promet, ki je bil radi plazov na progi pod Kontovelom ustavljen, je zopet normalen in upam, da pride pismo vsaj v nekaj dneh na mesto.
Neki profesor je izračunal, da je v teku štirih ur padlo v Trstu 160 milimetrov vode, v teku dvanajstih pa 185. Od leta 1840. dalje je bil to najmočnejši dež v Trstu in prekaša naliv iz 1. 1896., ki je bil do sedaj rekord za trikrat. Po nalivu je pričela pihati prava tržaška burja in temperatura jo padla od 23 na 13. Danes imamo v Trstu zopet dež.
-o-
širite "amer. slovenca."
DIVJANJE MEDIJE. I Izlake, 28. sep.t. — V nedeljo popoldne okrog 3 je tu pričelo deževati — vlivalo se je v 'presledkih tudi skozi celo noč. iPo'toki, ki se zbirajo v Podšent-Jjurju skupno v Medijo, so v |pondeljek zjutraj dosegli robo-jve strug. Prebivalstvo je trepetalo pred novo poplavo, ko se v ranih jutranjih urah oglasi plat zvona in klic "gori!" Takoj se je zbralo prostovoljno gasilno društvo iz Izlake in odhitelo na lice požara v Lavine, jkjer je strela udarila v kozolec, j Ko so se okrog enajste ure vračali, so vode Medije že prestopile bregove; dež pa je lil kot |iz škafa. Besna voda je tirala s seboj izruvana drevesa, zaje-[zila ob mostovih in drla čez po-ijja in cesto. Vrhunec vseh voda j letos pa je dosegla okrog 5 po-jpoldne, takrat je prihrumela z vso divjostjo, drla čez pravkar i posejane njive in lepo urejeno cesto, izpodkopovala jezove in rušila mostove. Ves jesenski pridelek je uničila, odnesla/z njih prst in navalila visoko kamenja in proda. Pri neštetih hišah je segala čez koleno zunaj kot v notranjosti. G. Hribarju je odnesla cel vagon pravkar žganega oglja in več kub. metrov drv, vzela s seboj nad 50 kosov "reklov" smrek in hrasta ter desk in lat ter besna valila vse preko njiv in ceste. Razdrla je jez g. Grošlja, izpodkopala most v Zelencu na državni cesti, razdrla še tri mostove in tirala vse dalje. Pravkar zgrajeno cementno škarpo je prevrnila na več mestih po 50 metrov, izpodkopala deželno cesto prek in prek ter jo pretvorila v pravcato strugo hudournika. Z bregov pa so se valile mase plazov, dolgih po 200 metrov. Z isto silo je besnela tudi v vasi Toplice, kjer je raztrgala lokalno železnico TPD na več mestih in besnela dalje. Danes popoldne (28. sept.) je nekoliko upadla in vidi se strašno opustošenje cvetoče doline. (Razdrti mostovi, izpbdkopana železnica in cesta, v razvalinah žage in jezovi, namesto jesenskih pridelkov kamenje in pesek, med katerim štrle "rekli," polomljene deske, razbiti mostovi, dejal bi: raj v razvalinah. Škodo cenijo, kar so mogli v naglici presoditi zbegani kmetje in industrijci, nad milijon dinarjev. Mnogo pa še ne morejo presoditi, ker voda še vedno prestopa bregove in besno razsaja, ljudstvo pa potrto motri uničeno delo svojih žuljev. Starejši ljudje pripovedujejo, da ne pomnijo kaj sličnega v našem kraju.
UMOR NA BIZELJSKEM.
Brežice, 30, sept. — K poročilu o nepojasnjenem umoru na Bizeljskem se je izvedelo še
sledeče zanimivosti:
Pred tremi, tedni je državno pravdništvo v Celju prejelo anonimno pismo, v katerem dolži anonimni dopisnik Jožefa Podgorška iz Brezovice umora Antona Hudine v letu 1919. in Jožefa Zidaniča, da je Podgoršek za umor preskrbel samokres. Anonimni pisec trdi dalje, da je to javna tajnost a Bizeljskem, vendar se pa ljudje vsled strahu pred Podgorškom bojijo nastopiti kot priče. Na ta dopis so se začele orožniške poizvedbe, ki pa so bile v začetku brez vidnih uspehov.
Medtem je bil v petek, dne 24. septembra zvečer s sekiro ubit Mihal Benko. Ker se je poleg trupla našla sekira, last Jožefa Podgorška, je ljudski glas takoj osumil Podgorška tega umora. Kljub tajenju je bil Jožef Podgoršek skupaj s pokojnikovo ženo Alojzijo Benko že 26. sept oddan okrožnemu so-jdišču v Celju. Ker je ta Jožef j Podgoršek bil v anonimnem pismu označen kot morilec Antona Hudine, je bil v pondeljek v Zagrebu aretiran tudi Jožef Zidanič, stanujoč na paromlin-ski cesti 8, ki je priznal, da je res v letu 1919. dal Jožefu Podgoršku samokres; vendar taji, da bi vedel, da bo rabil Podgoršek samokres za umor Hudine.
Nadaljnje orožniške poizvedbe na Bizeljskem so spravile na dan še točnejše obremenilne indicije za doslej aretirane. Na domu Podgorška se je našel popolnoma okrvavljen suknjič, last Jožefa Podgorška. — Ker je imel pokojni Miha Benko blizu 20 ran po vsem životu, se je moral morilec s krvjo pošteno zamazati, kar dokazuje najdeni suknjič. Alojzija Benko, žena ubitega Mihaela Benko, pa je cel teden pred umorom nadlegovala svojo šiviljo, naj ji napravi črno obleko in je res dva dni pred umorom svojega moža imela doma pripravljeno črno obleko. Ugotovilo se je tudi, da je gori navedeno anonimno pismo pisal, skoraj gotovo pokojni Mihael Benko. Ni pa še pojasnjeno, ali je Jožef Podgoršek spravil Mihaela Benko iz sveta zato, ker je vedel za njegov umor Antona Hudine, ali pa zato, da je "rešil" Alojzijo Benko, s katero je imel nedovoljeno razmerje, njenega zakonskega moža, ali pa iz obeh razlogov.
Glede umora Antona Hudine, ki je bil celih 7 let nepojasnjen, pa pravi ljudski glas,, da je bil Podgoršek k temu od nekoga najet. Podrobnosti celega
slučaja pa bo gotovo obelodanila porotna razprava, ki bo gotovo zelo zanimiva.
-o-
POŽAR.
O nevihti, ki je razsajala v pondeljek, dne 27. sept. v Sv. Rupertu nad Laškim, je strela udarila v kozolec posestnika A. Zupanca, p. d. Navrelc, v Bez-govnicah. Zgorel je kozolec in vsa letošnja krma ter tudi drugi pridelki. Zavarovan je bil Zupane za malenkostno vsoto 600 Din, dočim znaša škoda najmanj 120,000 K.
-o-
TOČA.
V noči od 27. do 28. septembra okoli 11. ure je zadela okolico Starega trga pri Črnomlju velika nesreča. Toča, ki je padala skoraj četrt ure, je pobila poljske pridelke in vinograde, i Najbolj je prizadeta vas Sodev-ci, kjer je toča pobila skoraj ves vinski pridelek. Škoda je cenjena na 150,000 dinarjev, kar je ogromno za majhno vas.
-o-
ZVEZA MED DUNAVOM IN TISO.
Madžarski list "Pesti Naplo" javlja, da se zanimata Rothschild in kapitalist Schroder za projekt kanala med Dunavom in Tiso, katerega stroški za zgraditev so predvideni na 200 milijonov zlatih kron. Voda iz tega kanala bi namakala 200 tisoč katastralnih oralov zemlje, za vplačan kapital pa bi garantirala več desetletij madžarska država.
S straže je pobegnil in sicer pri municijskem skladišču na ljubljanskem polju "redov" 40. p. p. Alojzij Iiupal, doma iz Artič pri Brežicah. Pobegnil je v vojaški obleki.
KJE JE John Težak, rodom z Dolenjega Suhora pri Metliki št. 10.
Ako te vrstice sam čita, naj se vsled važnih zadev oglasi na: Agnes ICrničar, Box 128,	Ely, Minn.
R. PAVLOSK!
Slovenski fotografiat 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
Seznanite se s Chicago

PO THE RAPID TRANSIT LIMES
oglejte si
znamenite
chikaške
parke.
Vhod v krasni Washington Park
W ASHINGTON PARK leži v osrčju mesfa, kjer jc igrališoe, ki obsega stotine akrov, z lagoni, tratami in grmovjem. Še ta teden obiščite ta park s svojimi otroci. Mnogo lepega je tam v ideti. Pojte v krasni konservatorfo ali vozite se s čolnom, pa tudi lahko Igrate tenis. Naložite kurbico z jedili in vzemite "L" do Washington Park.
Najboljši čas za to je od 10. a. .m. do 4. p. m. Peljite se s South Side vlakom, "Jaeksoll Park", "Engelvvood" ali "Normal Park". Pojte doli na 51. cesti ali 55., pa tudi lahko na 58. cesti. Od tam pojte peš vzhodno 1 blok.
FAST - RELIABLE
■nunummtHuuninnHinuiuminuHiiurmn
.iinmiiinii..nimimimi.
iiiiimim.mmm
OSEMNAJST LET
težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list
AVE MARIA
Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo!
Ali ga imate .pri vaši hiši, dragi čita-telj?
....Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto.
KRASEN DAR
slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobepe druge narodnosti nimajo.
Koledar "Ave Maria" za leto 1927
je že dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane samo bore 50c.
Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER
Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda Saj veste, da slovenskega ne čila. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo.
St. Francis Magazine
je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo!
Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije.
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
I'arnijuuiyiuiuarniwijuiuiuitnwuniTuiHiin^
jnrmiiiiiiMiim.irnrmirTrrmTTmrTTmm^
New Yorsko
GROZDJE
v Chicagi!
Prejeli smo ravnokar newyorSko grozdje, katerega smo pred kratkem oglašali. Poleg črnega smo prejeli tudi eno karo belega newyorskega. Grozdje je prve vrste in priporočamo, da sežete po njem dokler je na prodaji.
Kare bodo stale na PAULINA STREET IN Bl^UE ISLAND AVENUE, to je v slovenski naselbini. Kare so dospele že v sredo in bodo tu dokler ne bo grozdje razprodano. Požurite se!
Mladič & Poiaček
1334 WEST 18th STREET,	CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2076
^iiiimmmimiiiitim:inmuuu^
NAJBOLJŠE DELO	CENE NAJNIŽJE.
I. KRAVCAR
1852 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Iz starih čevljev naredim nove — delo trpežno — najnižje cenc — rabim najboljše usnje — prepričajte se.	(č)
Telefon Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenoal).
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več t zveri ▼ mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno ruojo telefon številko ki je označena ▼ tem oglasu.	«	■v^^^sta

ZASTRUPLJENA VODA V ŠOLI; 70 OTROK JE BILO V NEVARNOSTI.
Somerset, Ky. — V Short Creek šoli v tukajšni bližini, je učiteljica Mrs. Bertha Mize, ko je prišla zjutraj v šolo, zapazila, da je več šip v oknih razbitih. Bila so tudi odprta vrata, ki so bila preje zaklenjena. Ko je dvignila pokrov od velike steklenice, v kateri je bila pitna voda za učence, bi se bila kmalu onesvestila, kajti v vodi je bil strup — žveplena kislina. S tem je bilo v nevarnosti 70 otrok. Kdo je bil, ki je to naredil, ni znano,
-o-
IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN.
SKI SLOVENEC".
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTK
3 PO 25 ČEVLJEV LOTE; 75 čcv.. frontage; vsaka $315, na Lincoln blizu 150. ceste. Tudi na lahka o dpi. II. Teale, 839 N. Waller Ave. Austin 10575.	44-p do p
50 CEV. "BUSINESS VACANT," čas za zidavo. 4250-52 W. North Ave. M. Jvuiwin, 2058 W. Chicago
Ave.__i____29-č d<< č
NIZKA CENA za lote 40xt2$, mora takoj prodali. 1061 h in Artesian. H. C. Shnute, 651 Sheridan Rd. Grace-
land 2467. __________32 č d... č
HAMILTON PARK BARGAIN — 4 stan. zid. hiša 5 sob, cena $14,000. 4. stan. hiša 5 in 6 sob, parna top. $21,000; zid. 6 stan. 5 in 6 sob, parna top. $31,000; 12 sub, les. hiša hot w. $11,000. Neff Realty Co., 340 W. 75th St. Stew. 4412.	/»4-sr,č,p
HIŠA 7 SOU. fur. lit., ci'hla in alley tlakovana in plačano; lota 37j4xl25 4335 N. Hamlin Ave. 55-sr,č.p LES. HIŠA 5 SOB, vel. podstrešje, garaža 2 kari, 2 porča zaprta. 5112
_N. Keeler.	51-sr
NIZKA CENA za hitro kupčijo bilo je vredno $12,500 prodam za $5800; posojilo za $3000 — treba lakoj $2800; 50 milj do St.' Louis 170 akr. 100 akr. obdelane; hiša 6 sob; Deleo svetloba; blizu Meramcc River, Ca-bany 4110. Johnston & Johnston Realty Co., 5905 Easton, St. Louis,
Mo.________________68-sr do sr
a R M SNA PRODAJ
640 AKR. Las Animas County, Colorado, $5 za aker, $500 takoj. Lastnik Goldman, 1809 California SI., Denver, Colo.	67-sr,e.,n
"CUT OVER BOTTOM BLAND" $20 akr. 40, SO, in 120 akr. obdelane zemlje. Tretjino takoj, ostalo na dolgi termin po 6%. Agenti. J. M. Nance, Lock Box 7, Poplar Bluff,
_Mo,_______ . 59-sr,č,p
UGODNA PRILIKA. PRODA GARAŽO za 100 tar, 4 skladišča, 3 stan. 3514 Indiana Ave. ... Ph. Douglas 0229.	43-p do p
ČISTOKRVNE AN C il. E KI: " BARRON STRAIN WHITE LEGHORN" piske, $8.75 za 100 s poštnino. BROWN LEGHORNS $10.00 za 100. ANCONAS, SIIEPPARD STRAIN, dobre za nesti $11.00 za 100. RHODE ISLAND REDS, $11 za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100. WHITE ROCKS $13 Jamčimo, da so zdrave in čistokrvne. Ako pride do vas kakšna mrtva, naj da potrdilo pošta, mi vam pošljemo živo.	12-od 8 do 21 THE FULGHUM HATCHERY
_____FREES ERG, ILL.
OREGON MLEKARSTVO in za živinorejo v Grade Rond Valley, vse najboljši pridelki, v.oda, dobra cesta, cerkve, šole.. Security Land Savings Co., La Grande, Oregon.
54-sr,č
"LADIES FURNISHING STORE" na sev. strani, nova zaloga, "lease" po ceni. Lepa oprava. $2000. J tin. 7830. S prve roke.	53-sr,č,p
"GENTS FURNISHINGS BUSINESS" dobro vpeljano, na zap. 26. cesti. Vprašajte 3439 VV. 26th St.
66-sr,e,p
"JEWELRY SHOP" lina oprava u-stanovljen pred 8. leti, nizka cena.
_946 Newport.	60-sr,č,p
_ POHIŠTVO NA PREDAJ
POHIŠTVO tudi popravljeno in pomočnika sprejme, tapecirarsko delo. University 347; 728 Custer Ave. Evan s t on Maiust "L" 6I-sr.č,p
"QACKER MAID IRONER" kakor novi $75. Mrs. Bell, 2001 W. 69th. Rep. 1020.	56-sr,(-,|<
2	PLI;NOVE PEČICE (Acorn"f$5 |«i $10 tudi 2 električne "lijihl domes", $2 in $4 v dobrem stanju. Vprašajte oskrbnika. 3605 Palmer St. 52-sr
3	KOMADE predelane parlor -.et, tudi set za kuhinjo, miza 4 stoli. 1011
_N. Lawler Ave.	50-si',<",;>
DELO IN SLUŽBE
DELO DOBI
Moški čedne zunanjosti za posebno delo v mestu. Mora biti vešč angleščine.
Pri nas se lahko povzpele naprej, da boste dobro zaslužili.
Pridite: soba 660 First National Bank Bldg., 31 S. Clark St.
63-t,sr
—-J
DEKLE, ki ima veselje do gospodin-stva, perilo ni v hiši. 1138 llvde Park Blvd. 1st ap.	58-S,r»>",»'

'AMERTKANSKI SLOVENEC
Naša jesenska
IN ZIMSKA ZALOGA oblek z enimi ali dvojnimi h 1 ačami, kakor tudi suknje z eno ali dvoje vrst gumbov, površniki in zimske suknje, je pripravljena. — Kvaliteta, oblika in de-Io, kakor tudi nizke cene vam bodo gotovo u-gajale. Pridite in oglejte si to zalogo. Na stotine oblek Hart, Schaff-ner & Marx in druge iz najboljših tovaren čaka na vas po
Posebno debeli moški dobijo gotovo pri nas
obleke, kakor tudi zimske suknje, da jim bodo pristojale. Zimske suknje do velikosti 52.
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
Established 1857
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Francoski spisal Erckmann-Chatriari. Poslovenil Al. B.
|oniiiiii!iiii!!iiiiiii!iiiiiiii!iii!iiviiiiiiiiii!i!ii!itiiiii..............................................................................................................................
Slednjič smo peti dan proti deseti uri zvečer prišli v Majnc. Dokler bom' živ, se bom spominjal na to. Strašen mrnz je bil. Odrinili smo na vse zgodaj in dolgo, predno smo prišli v mesto, marširali skozi vasi, ki so bile prenapolnjene vojaštva: konjeništva in pe-štva, dragoncev v kratkih jopičih in čevljih, s slamo nabasanih, ki so sekali led na potoku, da so mogli napajati konje, medtem ko so drugi svežnje mrve in slame spravljali v hleve ; transportov smodnika in krogel, ki so še pomikali po cesti, pokriti z ledom; estafet artilerijskih oddelkov, pontonirjev, ki so tekali po zasneženem polju in se tako malo zmenili za nas, kakor bi nas ne bilo.
Stotnik Vidal je bil, da bi se segrel, stopil s konja in pridno korakal peš. Častniki in naredniki so priganjali, naj hitimo, ker smo se bili zamudili. Pet ali šest Italijanov, ki niso mogli več naprej, je ostalo zadaj v vaseh. Tudi mene so zaradi moje napake boleli podplati; v zadnjem počivališču sem se bil komaj mogel dvigniti. Drugi Pfalzburžani so hodili vrlo.
Znočilo se je. Na nebu se je lesketalo brez števila zvezd. Vsakdo se je oziral v daljavo in rekel: "Kmalu bomo tam!" kajti temna črta, Črne točke in svetle pičice na robu obzorja so naznanjale bližino velikega mesta.
Nazadnje smo skozi semintja vodeče nasipe prišli do prednjih straž. Ukazano nam je bilo, naj sklenemo vrste in korakamo ubrane-je, kakor je navada v bližini utrjenega kraja. Vse je molčalo. Ko smo zavili krog ogla nekakega polmeseca, smo uzrli pred sabo zle-deneli mestni jarek, za njim iz opeke zidane nasipe in ravno nasproti stana, mrka vrata z dvignjenim mostom. Straža z namerjeno puško nam je zaklicala od zgoraj:
"Kdo je?"
Stotnik, ki je stal prav spredaj, je odgovoril :
"Francija."	I
"Kateri polk?"
"Rekruti šestega redovnega polka."
Zdaj je nastal trd molk. Most se je ponižal, straža nas je preiskala. Eden izmed njih je nosil veliko svetiljko na drogu. Stotnik Vidal je stopil nekaj korakov naprej, da bi govoril s stražnim častnikom', potem smo za-čuli klic:
"Naprej!"
Naši bobnarji so pričeli bobnati, a stotnik jim je .ukazal, naj bobne zopet denejo na hrbte. Sli smo v mesto čez dolg most in potem skozi druga vrata, ki so bila prvim povsem podobna. Zdaj smo bili v mestu, ki je bilo tlakovano z velikimi, gladkimi kamni. Vsakdo si je prizadeval, da ni šepal, kajti vse gostilne in prodajalne so bile odprte, čeprav je bila noč; velika okna so bila razsvetljena in kakor podnevu je hitelo semtertja na stotine ljudi.
Večkrat smo zavili okrog cestnih oglov in prišli na mal trg pred visoko vojašnico. Tu se nam je ukazalo: Stoj!
Na oglu vojašnice je bila v zidu dolbina. V njej je čepela za mizico prodajalka pod velikim, tribarvnim dežnikom, s katerega . sta viseli dve svetiljki.
Skoro obenem z nami je prišlo na trg več častnikov: bil je poveljnik Žemo z nekateri-
mi drugimi, katere sem bil tudi spoznal medtem. Stotniku so smeje se stiskali roko in nas ogledovali. Potem so prečitali apel in vsak izmed nas je dobil hlebec komisa in list za stanovanje. Naznanili so nam, da bo drugo jutro ob osmih raport zaradi razdeljevanja orožja, ter nam potem veleli: "Odstop!" Nato so častniki odšli po cesti na levo ter skupaj vstopili v veliko kavarno.
A mi drugi, posebno Italijani, ki niso ume-li niti besedice nemškega ali francoskega, kam naj bi se v takem velikem mestu obrnili s svojimi stanovanjskimi listi?
Najprej mi je prišlo na misel, da bi ogovoril prodajalko pod dežnikom. Bila je stara, debela, polnolična Alzacijanka. Ko sem jo vprašal, kje je Kapucinska cesta, mi je odgovorila :
"Kaj plačaš?"
Prisiljen sem bil torej, da sem pri njej izpil čašico žganja. Potem je rekla:
"Glej, ako tam-le prav nasproti zaviješ na desno okrog ogla, prideš v Kapucinsko ulico. Lahko noč, rekrut!"
In se je zasmejala.
Tudi dolgi Furst in Cebedej sta imela liste za Kapucinsko ulico. Napotili smo se torej, srečni, da smo mogli vsaj skupaj šepati po tujem mestu.
Prvi je Fiirst našel svoj stan, a hiša je bila zaklenjena. Medtem ko je trkal na vrata, sem tudi jaz našel svojega. V njem sta bili dve okni na levi strani razsvetljeni. Pritisnil sem na vrata, ki so se odprla, in stopil sem v temno vežo, .v kateri je dišalo po svežem kruhu. To me je zelo poživilo. Cebedej je šel dalje. Zaklical sem v vežo:
"Ali ni nikogar tu?"
Skoro isti hip se je zgoraj vrhu lesenih stopnic pokazala stara žena, ki je držala roko pred gorečo svečo.
"Kaj bi pa radi ?" me je vprašala.
Povedal sem ji, da sem' dobil list za stanovanje pri njej. Prišla je dol in pogledala list. Potem je rekla po nemško:
"Pojdite z mano!"
Šel sem torej gor po stopnicah. Mimogrede sem opazil skozi odprta vrata dva moža v samih, hlačah, ki sta bila do pasu gola in pred niškami stoječ gnetla testo. Bil sem torej pri peku, in prav zaradi tega tudi starka še ni spala, ker je imela bržkone tudi še o-pravka. Nosila je čepico s črnimi trakovi in široko krilo iz višnjevega platna na trakovih obešeno čez rame. Rokave je imela zavihane do komolcev. Bila je žalostna videti. Zgoraj me je peljala v precej veliko sobo, v kateri je stala zidana peč in za njo postelja.
"Pozno prihajate," je rekla žena.
"Da, ves dan smo hodili," sem odgovoril s težavo, "kar v glavi se mi vrti od gladu in utrujenosti."
Pogledala me je in slišal sem, kako je mrmrala predse:
"Revež, revež!"
Potem je rekla, naj sedem k peči in me vprašala:
"Ali imate ožuljene noge?"
"Da, že tri dni."
"Sezujte čevlje in nataknite te-le coklje," je odgovorila. "Takoj se vrnem."
DR. t p. KONOPA ZDRA^b^G
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse mopkih, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Arinitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOVENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
* I	•• I i:'.* - i i .	. 5 ■ • k
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
Brata Kukman
1901 W, 22nd Street CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 0573 -
SOD
v
PRVO VRSTNA *
Zadnjih par let je mnogo rojakov kupilo pri nas sode in so bili zadovoljni. — Tudi letos imamo veliko zalogo po najnižji ceni.
V zalogi najboljšo vsakovrstno grocerijo — sadje — zelenjavo <-h fino olje — domače kranjske klobase. — Za obisk se priporočamo.
Ne kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	č Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111.
▼	-www
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

GROCERIJA I
Sveže meso vedno v zalogi.
^PISANO POLJEj-%
- J. M. Trunk.-—5 ^
Še vedno ne morejo pozabiti v Chicagu.
Že enkrat sem omenil, da je
this wicked world — kri, le ko na tem grešnem svetu."
Časopisi ugibajo, kaj je hotel
........ — >	j— ~....~......	...»j --
nekomu šlo k srcu, ker so v Fo- s tem reči. Vsekako je to izraz
rest City ju tako hitro pozabili, česar ne pozabijo v Chicagu. V št. 203 Prosvete še eden potoči nekaj solz nad tako pozabljivostjo. "Kako morejo v tako
nekega duševnega skisanja naa to "solzno dolino." Kri, kri . • • more blood and nothing but blood .. ., sodbe gotovo ni izrekel brez zadostnega uzroka.
hitrem času," toži, "pozabiti, !Odkod ta pojav, Ali ni morda kako lumparijo je izvršila nad tudi on precej pripomogel s svo-njimi katoliška duhovščina?" j jim agnosticizmom k ti krvo-Res šmentana pozabljivost, a željnosti? Ako človek izgubi samole v Forest Cityju, ne v jvsak višji polet, se mu zamori 'Chicagu.	*.i jvsaka nada na boljše življenje,
I Nepozabljivi , "Poročevalec" jpotem se hoče oškodovati na je pa hotel sam biti pozabljen, |tem svetu, hoče imeti nebesa [ drugače bi se bil podpisal. Mor- itu. Posledica niso morda kaka , da ga je bilo vendarle malo resnična nebesa, o katerih sa-
mo-le naivneži sanjajo, temveč kri, kri, nothing but blood-Agnostiki in njim sorodni elementi govoričijo zelo gostobesedno o neki splošni ljubezni, 0 nekih nebesih, n. pr. v socialistični družbi, a že zdaj se ne prikazujejo znamenja kakih nebes, temveč kri.
Na tem svetu so kaka nebesa nemogoča, a še gre, dokler človeštvo drži up na prava nebesa izven tega sveta. Ko se podere ta up, ni niti sence kakih nebes na zemlji, pač pa se izpremeni svet lahko v pekel-Kri, kri. . . še se bodo kisali tudi drugi.
PRISTOPITE
k našemu 1927
VACAT ON CLUB
ki se baš sedaj ustanovlja.
First National Bank
Največja in najstarejša banka y Joliet-u.
Premoženj« te banka maSa $13,000.00000
, sram, ko bi se utegnilo izvedeti, j kdo je, ko tako prostaško piše i o ljubljanskem škofu. Dom je povedal, in ta je Martin, Pa. (Našim čitateljem naj povem, j kakšne "rudarske misli" so doma v Martinu. "Prišel naj bi k nam Bonaventura!" razodeva svojo oliko, "dali bi mu šaflo v roke, mitro bi mu zbili z glave in posadili na glavo majnarsko kapo s svetilko . . ." Tudi kapa je lahko časti vredna in svetilka in šafla, prav nič častno pa je, če kdo razodeva take "misli," še manj častno pa za list,
ki svojega imena ne more skriti. -1: $ ^
Kakor se pač stvar vzame.
Spreobrnjeni (nen) član, Rock Springs, Wyo., pikne sicer le cerkev sv. Cirila in Metoda, a hoče vse, ko razklada, da mora vsak faran plačati več cerkvi kot kaki podporni organizaciji, a ne dobi nobene podpore. Kakor se vzame. Cerkve niso nobene podporne organizacije, a tako brez podpore pa tudi ne bo, ker pri količkaj poštenih ljudeh so duhovna dela usmiljenja tudi upoštevana.
V neki večji organizaciji se malo kavsajo, ker vsak hoče več dobiti, kakor je vplačal, to je dober "inšurans," dokler pač gre. Pri cerkvah se prigodi, da nekateri skoroda nič ne plačajo, a kadar jim teče voda v grlo, radi "potegnejo" vso "zavarovalnino," saj me razumete, g. Spreobrnjeni član. Prej se ši-rokoustijo, da ni treba nobene "zavarovalnine," ker lesa smrti baje nikamor ne odpre, a to velja navadno le, ko še ne stojijo pred leso smrti.
"Morda ne bi bil zadovoljen, če bi kaj dobil," pravi glede farana. Spreobrnjeni član in ne-faran lahko kaj dobi brez vsakega prispevka v farno blagajno, samo glede zadovoljnosti naj se potem sam s seboj zmeni. Tudi nič lahko postane zelo sitna stvar, če se jo prav vzame. * * *
Nekaj je pa le izdalo?
Znanega Bartuloviča. so tako dolgo vezali s klerikalnimi krogi, da je postal — fajmošter, in so v Luzerne, Pa., za njega pobiraj "bero," ker se baje nahaja v nevarnosti — večnega pogubljenja," s katerim so mu zagrozili "buržoazni socialisti," kakor poroča Žarkomet. K sreči socialisti ne verujejo v kako
—	pogubljenje, in se fajmošter Bartulovič lahko oddahne.
Prav gotovo se je pa oddahnil, ako je kaj bere nakapalo, saj nesramne so kolekte le za cerkve, in se jih drugi ne bra- ____,„.,_,
nijo, kar bo znal povedati temu se parkrat"dobro najedo, iih
—	fajmoštru pred vsem Prole- par spijejo, sploh nič ne čitajo tarec, ki je strokovnjak v ko- in so najbolj "v sorodstvu z lektanju in v — berskih zade- jvalmi, katerim ni narava dal* vah'	razuma." Pri tem upa, "da n"
n * * *	,bo kdo jemal kakšnega moje£a
Darrow se nekaj kisa. izraza, da se tiče njega oseb" Kakor poročajo časopisi, je no," toraj, da bi ga imenoval znani odvetnik in veliki agno- josla, a ves tretji tabor je po P0' stik Clarence Darrow v Brown ročevalcu skupina samih osiov-hotelu izjavil, da bi bil vesel, j V bližnji bodočnosti obljub«; ce bi prišel čas smrti, in bi mo- je še "boljšo sliko naselbine', gel oditi iz tega krvoželjnega in prorokuje, da bodo še težK1 (blood-thirsty) sveta. "There časi v tej deželi in po svetu, k»r is no peace," je baje rekel, "no'je povsem verjetno, ker takj!l rest" — ni.miru ni pokoja, "no- poročevalcev, bržkone tudi thing but blood, more blood for dolgo ne bo zmanjkalo.
* * *
Trije tabori v Milwaukeeju.
Vaš za boljšo človeško družbo — "Poročevalec," menda isti, ki je bil zelo zbegan, ko se je prikazala neka škofova kapa, opisuje v Prosveti razmere v Milwaukeeju in na West All»' su, in uvrščuje rojake v tri tabore.
V	prvem so seve sami kerlci> se razume, in ti so "člani socialističnega kluba in pevskega zbbra 'Naprej*." Bog jim p o Ž«' gnaj prvenstvo.
V	drugem taboru so "eks-tremni verski fanatiki," kako? pravi. Človek bi pričakoval, da morajo ti fanatiki razsajati 2 ognjem in mečem, žgati najmanj kake grmade, a k sreči v tem taboru kaj takega menda ni, ker "Poročevalec" označuje jih samo-le za grozno—neum' ne. On, "ki si je izbil iz glave vero,katera ga je držala sužnj8 toliko časa," gleda s pomilovanjem na ta tabor fanatikov, ft toči tako-le krokodilove solze1 "Obsojati ne moremo ubogega ljudstva, kako mu mora bit' hudo pri srcu, še slepo sledečega farjem in slepo izpolnjuj«' čega povelja, ker niso še odvrgli tiste vere, akoravno nis° prepričani, da je vera vse, ka? pravijo, da je.
Prepričan ni nihče v noben" vero, ampak zato, ker so jin1 farji z lažmi in drugimi raznimi pretvezami zastavili pot d o pravega delavskega zavedanja-(Njemu niso zastavili pota do — konfuznosti.) To je naravno, da morajo lagati in blufati ljudstvo, posebno naše ubogo (oh; oh) delavstvo." Sledi še nekaj solz nad tem taborom, a naj to zadostuje za Poročevalcev bluff. Solze se mu posuše, ko se navdušuje, "da ta tabor Pe" ša čim dalje bolj."
V	tretji tabor jih spada baje največ. Paradirajo menda p°<| zastavo naprednjakov, zjutraj 'vstajajo, gredo delat podnevi.