MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravai Maribor. Alakaandrova eesta it. 13 , Telefon 3440 In 3400 tahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. url , Velja mesečno prejemati v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din c Oglasi po eeoiku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek Jutro- v Llcbllanl , Poitnl čekovni račun St. 11.40B 19 JUTRA' 99 Amerika in črtanje vojnih dolgov PO GOVORU SENATORJA BORAHA V RADIU. Na vsa prizadevanja Evrope, da bi se Amerika pridobila za sporazum o zniža nju ali črtanju medzavezniških vojnih dol sov, so v washingtonski Beli hiši odgo varjali s trdovratnim: Ne! Šli so pri tem tako daleč, da so colo ogorčeno protestirali, da bi se nemške reparacije spravljale v kakršnokoli zvezo z medzavezniškimi vojnimi dolgovi, in ko je bil sklenjen v Lozani takozvani »gentlemenski agre-ement«, po katerem se sporazum o reparacijah ratificira samo tedaj, če se doseže primeren aranžma z Združenimi državami, je završalo po ameriškem političnem svetu in tisku kakor v sršenovem gnezdu. Nihče ni zato pričakoval, da bi v Washingtonu spremenili svoje stališče, najmanj pa pred predsedniškimi volitvami, razpisanimi za mesec novem-beT- Zato pomeni govor predsednika zu-PPnjepoHtičnega odbora ameriškega senata g. Boraha, izrečen te dni v radiu, za javnost pravo pravcato senzacijo največ-jega stila. Senator Borah, znan po svojem velikem uplivu v ameriški politični javnosti, ki presega celo Hooverjevega, je namreč čisto nepričakovano spremenil svoje na-žiranje in izjavil, da se bo treba prej ali slej sprijazniti z mislijo znižanja ali celo črtanja medzavezniških vojnih dolgov. Borah je najprej zagovarjal misel, naj bi Amerika sama sklicala svetovno gospodarsko konferenco, na kateri bi se razpravljalo o tem velevažnem problemu. Ta konferenca bi morala biti logična posledica konference v Lozani in bi morala zasledovati njene smernice. Prišel bo dan, je dejal Borah, ko bo v interesu Amerike same, da se odloči za ponovni Pregled vprašanja medvojnih dolgov. Vojni dolgovi so sicer veljavni in se ne dajo enostransko odstraniti s sveta, toda vprašanje je, če bi imela Amerika korist od trdovratnega vztrajanja in nepopustljivosti. Ta svetovna konferenca bi pa o^orala razpravljati tudi še o drugih slič-pih vprašanjih. Posvetovati bi se morala ,n ponovno sklepati o nemških reparacijah, o vzpostavitvi zlatega standarda, o Pomoči osrednji Evropi in Balkanu itd. Nadalje bo pa moralo prej ali slej priti tudi do črtanja onega člena versajske mi-rovne .Pogodbe, ki govori o vojni krivdi Nemčije. Tako bi se šele končala svetovna vojna, ki traja že 18. let. Lozanska konferenca pomeni konec dobe, ko je vladala politika nasilja, in Borah trdno dpa, da se začenja nova era. Nekateri listi zatrjujejo sicer, da je Bojah govoril kot zasebnik, ne da bi se bil riškT^°ra7'u,mel s Hooverjem, ame- z veliirVnost pa ]e nie20v gov°r sprejela v' *itn navdušenjem, in to je .važnejše kakor vprašanje značaja govora samega. Javnost zatrjuje, da je bila Amerika vedno za črtanje dolgov, da se je pa vedno bala in se še boji, da ne bi Evropa denarja, ki bi ga ji podarile Združene države, porabila za nova oboroževanja. Tudi Borah sam je, vprašan po smislu svoje izjave, dejal, da bo Amerika odpustila Evropi njene dolgove samo v primeru, če bo razorožitvena konferenca prinesla vseskozi pozitiven rezultat. Javnost se torej strinja z Borahom, in nam se zdi, da kljub vsemu zatrjevanju vendarle ni govoril tako zasebno in brez Hooverjeve vednosti. Zdi se nam še več, da je bil njegov govor celo naročen, da ugladi pot VVashingtonu do kapitulacije, ki je _ po »gentlemanskem agreementu« neizbežna. Po tem lozanskem sporazumu je bila namreč Amerika postavljena pred alternativo, da vztraja pri svojih terjatvah in doživi gospodarski bojkot Evrope ali pa da terjatve črta in še zanaprej trguje z Evropo. Ta grožnja, ki sicer ni bila nikjer jasno izrečena, ki pa zveni izza vsake besede pogodbe, pred meseci še ne bi bila izvedljiva, zato se je Amerika ni bala, izvedljiva pa je po Lozani, in od tod ta nenadna popustljivost. 2e nekaj mesecev opažajo v Washingtonu in zlasti še v trgovskem središču Newyorku, da se Evropa vedno bolj oddaljuje od ameriškega trga, deloma res zaradi zmanj šane kupne moči in zato omejenega kon-zuma, še več pa zaradi ameriške intran-sigentnosti v vprašanju političnega sodelovanja in ureditve političnih dolgov. Velik del ameriške krize, zlasti še brezposelnosti, je posledica tega oddaljevanja Evrope. In tako so ameriški gospodarstveniki prišli do zaključka, da je več vredno redno in povečano trgovanja z Evropo, ko pa neizprosno izterjevanje vojnih dolgov. Senator Borah je torej govoril le to, kar mislijo in žele ameriški velekapitalisti in veleindustrijci. Pogoje, pod katerimi bi Amerika terjatve znižala ali črtala, je navedel v prvi vrsti pač zaradi tega, da bi lahko še vsaj po neki ceni prodal končno kapitulacijo, ki naj ne bi zato izgledala kot kapitulacija, ampak velikodušna in plemenita gesta. Vprašanje pa Je, če se bodo dale te koncesije Izterjati? Francoski tisk, ki Boraha ne ljubi preveč, ker je stal vedno na protifrancoski strani, se drži zelo rezervirano In pravi odkrito, da Francija rajše še nadalje odplačuje Ameriki vojne dolgove, ko da bi ji žrtvovala svojo svobodo politične akcije. Zaveda se pač, da je sedaj Amerika tista, ki ji je ureditev medzavezniških vojnih dolgov bolj nujno potrebna, ko pa Evropi. Katastrofa nemške šolske ladje VSA NEMČIJA ŽALUJE ZA MLADIMI ŽRTVAMI STRAŠNE NESREČE. KIEL, 28. julija. V torek popoldne se oj Pa;tiŠk^firr,u,p«‘°PHa nemška šolska ladja »N i o b e« in z Vred 69 mož posadke. Po poročilih nemške ad-miralitete se je rešilo samo 38 gojencev. Vest o katastrofi je navdala z veliko žalostjo vso nemško državo, zlasti nemško vojno mornarico, ki je izgubila cel razred svojih bodočih mornariških častnikov. Katastrofo je povzročil nenaden in silen sunek viharja, ki se je zagnal z vso silo v razpeta jadra, da se je ladja v hipu ^vrnila in potopila. ?. KLIN, 28. julija. Vsa Nemčija žaluje radi katastrofe »N 1 o b e« in žalostne smrti 69 gojencev. Državni predsedniki von Hindenburg je poslal poveljniku državne mornarice sožalno pismo, v katerem ga prosi, naj sporoči njegovo sožalje tudi staršem in sorodnikom nesrečnih žrtev. Brzojavno sta izrekla sožalje tudi Italijanski In danski kralj. Vsa državna In mnoga druga poslopja so Izveslla žalne zastave. V radiu so bile prepovedane vse zabavne in plesne prireditve, prav tako tudi v javnih lokalih. Med 40 rešen-cl je tudi poveljnik ladje, kapitan Ruhfuss, ki je v trenutku nesreče padel s krova in bil tako rešen smrti. Preiskava je ugotovila, da ni nesreče nihče kriv, »Niobe« je postala žrtev viharja. Nova politika Amerike POTOVANJE SENATORJA BORAHA PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH. HOVA AKCIJA V SKLADU S POLITIKO VLADE. BORA- WASHINGTON, 28. julija. Senator Borah je izjavil časnikarjem, da bo kmalu odšel na potovanje po Združenih državah, na katerem bo obiskal vsa večja središča in govoril o svojem predlogu glede sklicanja svetovne gospodarske konference in ureditve medzavezniških vojnih dolgov. Črtanje teh dolgov je mogoče samo tedaj, če evropske in vse ostale države znižajo oboroževanje vsaj za 50 odstotkov. Če se pa hoče, da se bo svetovna gospodarska konferenca zaključila s pozitivnim uspehom, potem bo meda na njej sodelovati tudi sovjetska Rusija. V političnih krogih se zatrjuje, da odhaja Borah na pot s tihim dovoljenjem predsednika Hooverja in vlade. Obenem se naglasa, da pome-njajo Borahove izjave začetek nove politike ameriških Združenih držav. Reuterjev dopisnik pa trdi, da se vlada sama zaenkrat še ne bo ukvarjala s temi vprašanji. Hoover in Stim s o n sta baje mnenja, da sedanji trenutek (pred volitvami) ni ugoden za tako akcijo. Smrtna obsodba morilca Gorgulova OBRAVNAVA PROTI ATENTATORJU GORGULOVU, POLNA ZANIMIVIH INCIDENTOV IN DRAMATIČNIH PRIZOROV SE JE VČERAJ KONČALA. -VPRAŠANJE POMILOSTITVE. PARIZ, 28. julija. Za obravnavo proti morilcu predsednika francoske republike Daunierja, ruskemu emigrantu dr. Pavlu G o r g u 1 o v u, ki se je pričela v ponedeljek popoldne pred pariškim porotnim sodiščem in je trajala tri dni, je bilo tako veliko zanimanje, da je morala policijska oblast poslopje zastražiti. Pri obravnavi je obtoženec napravil vtis človeka, ki je vdan v svojo usodo. Čitanje obtožnice je poslušal z napeto pozornostjo in na vsa vprašanja odgovarjal zelo odločno. Ko je predsednik sodišča opisal obtoženčevo življenje in sporočil, da se je Gorguiov boril proti Nemčiji in bil celo dvakrat odlikovan, po vojni pa član tajne protikomunistične organizacije, je obtoženec zaklical proti občinstvu, da je apostol, ki umira za svoje ideale. Na vprašanje, zakaj je umori! predsednika Doumeria, je obtoženec odgovoril, da ga je k temu dejanju gnala neka skrivnostna sila. Pri obravnavi, zaslišanju obtoženca In prič so nastali večkrat zanimivi dramatični prizori. Obtoženčevi branitelji in nekateri strokovnjaki so hoteli dokazati, da je Gorguiov duševno in moralno manj vreden, in da ni v celoti odgovoren za svoje dejanje. Državni tožilec pa je dokazal, da je Gorguiov odgovoren za svoje krvavo dejanje, navadna propallca in sadist ter predlagal smrtno kazen. Po daljšem posvetovanju so se porotniki prepričali o obtoženčevi krivdi, na-kar je sodni dvor izrekel smrtno obsodbo. PARIZ, 28. julija. Po obsodbi morilca predsednika Doumerja dr. Pavla Gorgo-lova, katero Je javnost sprejela z velikim odobravanjem, je glavno zanimanje vpra šanje, če bo obsojenec zaprosil za pomilostitev. Gorguiov je že poprej izjavil, da hoče umreti, in sicer ne kot navaden zločinec pod gilotino, temveč kot vojak pred puškami. Zagovorniki se zato trudijo, da bi ga pregovorili in bi prošnjo za pomilostitev podpisal. Če pa prošnja ne bi bila ugodno rešena, potem bi bil Gorguiov justificlran koncem avgusta ali v začet-ku septembra. Po Parizu so se razširile tudi vesti, da je bila včeraj vdova pd pokojnem Doumerju v Elyseejski palači, kjer je zaprosila predsednika L e b r u n a in njegovo ženo za pomilostitev morilca njenega moža. General Giesel o ultimatu Srbiji ČLANEK BIVŠEGA AVSTRIJSKEGA POSLANIKA V SRBIJI O USODNIH DNEH LETA 1914. DUNAJ, 28. julija. General G i e s 1, ki je 1. 1914. kot avstrijski poslanik v Beogradu izročil Srbiji avstrijski ultimatum, je objavil v »Neue Freie Pres-s e« nekaj podrobnosti o izročitvi tega ultimatuma. Giesl ne objavlja sicer nobenih posebno novih momentov, njegov članek je pa vendar zanimiv. Avtor pravi, da je dobil z Dunaja in-strukcije 23. julija 1. 1914. Dobil je šifrirano brzojavko, v kateri mu je bilo naročeno, naj odgodi izročitev ultimata za 18 ur, ker bo med tem časom zapustiia francoska vojna mornarica nemško luko K r o n s t a d t. S tem se omogoči Rusiji in Franciji, da se sporazumeta o postopanju glede ultimata Srbiji. Sicer pa je bil general Giesl, kakor trdi, le kurir, ki mu je bilo naročeno izročiti srbski vladi dokument, prepovedano pa razpravljati o njem. Nadalje trdi Giesl, da je Srbija bila pripravljena ultimat spnejeti, preprečila pa je to Rusija. Novi zagrebški župan BEOGRAD, 28. julija. Agencija Avala poroča, da je s krajevim ukazom in na predlog ministra notranjih zadev imenovan za župana mesta Zagreba dr. I v o K r b e k, profesor zagrebškega vseučilišča, za podžupana pa Jakob Pavlina, mizarski mojster v Zagrebu. Z drugim ukazom je pa razrešen dolžnosti dosedanji podžupan A. M a h n i k in odlikovan z redom jugoslovanske krone drugega reda. Društvo narodov in Japonska NEWYORK, 28. julija. »N e w y o r k Time s« poročajo, da .ie poročilo voditelja preiskovalne komisije sira Lav« t o n a za Japonsko zelo neugodno in bo povzročilo neizogibni spor med Japonsko in Društvom narodov. V poročilu se navaja, da nemiri v Mandžuriji niso bili tako nevarni, da bi opravičevali ja-ponsko okupacija Shod v Hotinji vasi Poslanec Krejči med voliici. V nabito polnih prostorih gostilne Primec v Hotinjivasi je bil včeraj shod, na Katerem so govorili poslanec g. Krejči, okrajni glavar g. Milan Makar in g. Davorin Lesjak. Shod je otvoril predsednik okrajne organizacije JRKD g. Franc Či-ček ter v toplih besedah pozdravil došle goste kakor tudi zbrane poslušalce, kate rih je bilo preko 100. Živahno pozdravljen je spregovoril prvi narodni poslanec g. Krejči, ki je obrazložil poslušalcem delo in uspeh v narodni skupščini. Govoril je o razbremenitvi kmeta, žitnem’monopolu vinskem zakonu ter zanikal razne neresnične vesti, ki sp razširjene med ljud stvom. Povdarjal je nadalje tudi, da o spremembi režima in inflaciji danes ne more biti govora. Za njim se je oglasil g, Davorin Lesjak, predsednik ruške orga nizacije JRKD ter v globoko zamišljenem govoru obrazložil pomen organizacije. Po končanem govoru g. Lesjaka se je g. Čiček ponovno zahvalil tako govornikom kakor poslušalcem in otvoril ob' širno debato, pri kateri so kmetje in delavci v domačih besedah obrazložili na rodnemu poslancu svoje težnje. G. posla nec je obljubil med drugim, da bo inter veniral za uvedbo novega jutranjega vlaka za Maribor, da se s tem izpolni velika želja železničarjev in delavcev, ki morajo sedaj hoditi'peš na delo v mesto Iz zdravstvene službe. Iz Maribora je premeščena k higijen-skemu zavodu v Ljubljani zdravnica ga dr. Amalija Šimenčeva in obenem imenovana za višjo pristavinjo. Iz državne službe. Iz Murske Sobote je po službeni potrebi remeščen v Krkonjičgrad katastrski geometer Joško Hugon Bajuk, pr^esor na realni gimnaziji v Ptuju. Iz banovinske službe. Sekundarni zdravnik dr. Stanko Lut man je iz tukajšnje splošne bolnišnice premeščen v javno bolnišnico v Slovenj-gradcu. Anica Birgmajerjeva pa je imenovana za banovinsko uradnico pri združeni zdravstveni občini v Dolnji Lendavi. Zlet jugoslovanske gasilske zveze. Jugoslovanska gasilska zveza priredi v nedeljo 14. avgusta ob priliki proslave šestdesetletnice slovenjgraškega gasilnega društva zlet v Slovenjgradec. Prošnje za sprejem v učiteljsko službo, Prosvetno ministrstvo je objavilo nova navodila za učiteljske abituriente, ki prosijo za učiteljsko službo. Prosilec mO' ra priložiti prošnji krstni list, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, poli cijsko potrdilo, da sme vstopiti v državno službo (to velja samo za poročene), nadalje mora priložiti potrjeno potrdilo roditeljev ali varuha, da lahko vstopi v službo (velja samo za medoletne), potrdilo o državljanstvu, potrdilo o diplomskem izpitu, potrdilo vojaške oblasti o ureditvi vojaške obveznosti, potrdilo pristojnega sodišča, da prosilec ni v konkurzu ali pod varuštvom ter da ni bil obsojen na izgubo častnih državljanskih pravic. Vsakemu originalu je treba priložiti dva prepisa, ki morata biti kolekovana z 2 Din. Prošnja pa mora biti kolekovana s 5 Din. Dva duhovniška jubileja. Na Polzeli so te dni pri tamkajšnjem župniku g. Jodlu obhajali 401etnico rrlaš-ništva: upokojena celjska profesorja Anton Cestnik in Jože Kardinar ter Anton Podvinski, dekan v Zavrču, Jože Weixl, dekan v Ljutomeru, France Lom, dekan v Šmarju pri Jelšah, sevniški župnik Janez Doberšek in polzelski župnik Ivan Jodl. V Mariboru pa so te dni slavili 30-Ictnico mašništva: veroučitelj Martin Petelinšek, France Močnik, župnik pri Sv. Štefanu in črešnjevski župnik Alojzij Zamuda. Iz Narodne strokovne zveze. Podružnica Narodne strokovne zveze vabi svoje članstvo, da se udeleži to nedeljo prireditve »Nanosa« pri Renčlju na Pobrežju. Zbirališče ob 15. uri na Kralja Petra trgu. Tujski promet z Madžarsko. V Budimpešti je bila te dni sklenjena preliminarna pogodba med zastopniki naše države in Madžarske, po kateri bodo smeli madžarski državljani na podlagi potnega lista jemati s seboj v Jugoslavijo za 500 Din madžarskih pengov. Sedmega avgusta 1932 proslava 10-(etnice koče na Klopnem vrhu! Mariborski teden PROGRAM PRIREDITEV IN RAZSTAV Odbor, ki vodi priprave za prireditve »Mariborskega tedna«, je sedaj sestavil dokončni program, ki dokazuje, da gre za veliko akcijo obsežnega stila. Po tem programu bo lahko dobil vsak nekaj, domačin, okoličan in tujec. Teden bo otvorjen dne 6. avgusta ob 19.20 zvečer s streljanjem s topiči in piskanjem vseh siren v mestu. Ob 20.30 bo v parku otvoritveni koncert s slavnostno bengalično razsvetljavo. V nedeljo 7. bo ob 7. uri zjutraj budnica vseh mariborskih godb, ki bodo korakale s periferije proti središču mesta. Ob 9. uri bo slavnostni sprevod skozi mesto; sodelovale bodo vse športne organizacije in godbe. Na Glavnem trgu bo poklonitev pokrovitelju prireditve, nato pa koncert. Ob 11. uri bo slavnostna seja častnega in prireditvenega odbora, in sicer v mestni posvetovalnici. Ob 15.30 bo pohod Sokolov na novo telovadišče v magdalenskem predmestju; nato otvoritev, nastopi in veselica, ob 20. uri pa zopet koncert v parku. V ponedeljek 8. bo ob 20. url koncert v parku; v torek 9. ob 18. url veslaška tekma na Dravi, v Kaeferjevem kopališču; sodelovala bo godba; ob 29.30 pa mednarodna nočna nogometna tekma v Ljudskem vrtu, česar Maribor še ni videl. V sredo 10. bo ob 20. uri sokolska akademija na telovadišču v magdalen-skem okraju, ob 20.30 pa zopet koncert v parku. V četrtek 11. bo ob 19. uri skupinski tek lahkih atletov s ciljem pri frančiškanski cerkvi, kjer bo svlrala godba; ob 20.30 pa bo velikanski koncert godb na pihala v mestnem parku. Nastopili bosta pomnoženi godbi »Sloge« iz Ljubljane in »Drave« iz Maribora. V petek 12. bo ob 19.30 uri na Slomškovem trgu odkritje spominske plošče padlim vojakom. V soboto 13. bo ob 19.30 koncert fanfar na kupoli Mestne hranilnice in na terasi Hranilnice dravske banovine, ob 20.30 pa bo premiera Smetanove komične opere »Prodana nevesta« na Trgu svobode. V nedeljo 14. bo ob 7. url budnica, ob 11. uri promenadni koncert v parku, ob 15. uri ljudska veselica v kopališču na Mariborskem otoku z raznimi atrakcijami in koncertom, zvečer tudi z bengalično razsvetljavo in slikami velikanskega obsega. Pokazali se bodo najnovejši pirotehnični izumi, ki bodo prava pravcata senzacija. Na praznik 15. bo ob 10. url promenadni koncert v parku in razdelitev spominov na »Mariborski teden« v kavarni »Park«; ob 14. uri bodo na Teznem velike konjske dirke; ob 20. uri bo repriza »Prodane neveste« na Trgu svobode, po predstavi pa poslovilni večer v vseh lokalih in razdelitev nagrad za po poldansko dirko v hotelu »Orel«. Ves čas »Mariborskega tedna« pa bodo tudi sledeče razstave: Od 13. do 15, avgusta vsak dan od 8. do 18. ure v skladišču pivovarne »Union« v Razlagov ulici razstava konj amerikanske pasme; od 6. do 15. avgusta od 8. do 13. ter od 14. do 17. ure v gozdarski šoli v Vrazovi ulici št. 5 gozdarska razstava; od 6. do 15. avgusta od 9. do 13. in od 14. do 17. ure v »Vesni« v Aškerčevi ulici razstava »Dom in ženska domača obrt«; od 6. do 15. avgusta od 8, do 13. ure v Mestnem muzeju v Cankarjevi ulici zgodovinska razstava riajnovejših izkopanin; od 11. do 15. avgusta od 10. do 18. ure v meščansk šoli v Krekovi ulici aeronavtična razstava, jadralno letalstvo. Večerni promenadni koncert. Drevi bo v mestnem parku večerni promenadni koncert. Začetek koncerta, pri katerem bo igrala vojaška godba, bo ob 20. uri. Vreme. Vremenska napoved pravi, da Do deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseli krajih v državi lepo vreme, ki pa se je spet poslabšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Mariboru 29 (najnižja 18), v Ljubljani 30, v Zagrebu 29, v Beogradu 28, v Skoplju 31 in v Splitu 27 stopinj. Davi ob 7. uri je kazal barometer v Mariboru pri 21 stopinjah 739.7, reduciran na ničlo pa 737.2; ob 11. uri dopoldne je zlezlo živo srebro v toplomeru na 29.4 stopinj. Riziko dela. Včeraj popoldne je doletela voznika Alojzija Keberla, zaposlenega pri mestnem gradbenem uradu huda nesreča. Pri popravljanju traktorja mu je zdrknilo kolo na desno nogo in mu jo zlomilo pod kolenom. Ponesrečenega šoferja so morali spraviti z rešilnim avtom v bolnišnico. Ponesrečena kolesarka. Na Tomšičevi cesti se je sinoči ponesrečila hišnica Karolina Gselmanova. Padla je s kolesa tako nesrečno, da se je ludo poškodovala na levi roki in desnem kolenu. Iskati je morala pomoči v bolnišnici. Zasačen tihotapec. Redar, ki stoji na Vodnikovem trgu, je včeraj popoldne okoli 15. ure opazil nekega mlajšega moškega z nabasanim nahrbtnikom, ki se je sumljivo oziral in vedel kot bi na nekoga čakal. Pa je stopil bliže in ga vprašal, kam in kod? 'ant je bil presenečen in ni v.edel pravega odgovora. Zato ga je redar povabil na stražnico, kjer so ugotovili fantovo ime in pregledali nahrbtnik, v katerem so našli precejšnjo zalogo vžigalnikov. Pri nadaljni preiskavi so našli pri fantu okoli pasu posebno napravo, v kateri je tudi nosil vžigalnike in kresilne kamenč-te ter večji znesek denarja. Pri zaslišanju na policiji je fant izpovedal, da je ’ upil vžigalnike od nekega Pušiča v Avstriji in da jih je nesel nekam na Pristan, kjer jih pa dotičnik, kakor sta bila dogovorjena, ni hotel prevzeti. Fantu so denar in vžigalnike zaplenili, njega pa izročili finančni oblasti. Kie naj prebijem svoj. dopust? _ V j mestnem parku v kavarni »Park«; »Franz Josefova« grenčica odstranjuje v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri. možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Aretacije. Aretirani so bili; Anton K. in Ivan Š. radi potepuštva, neka Vera Š. radi tajne prostitutcije, Karl K. pa radi poškodbe tuje lastnine. Nezgoda drvarja. Na Smolniku se je pri podiranju drevja pripetila nezgoda 38-letnemu drvarju Jakobu Ledi. V hipu, ko je zamahnil s sekiro, mu je spodrsnilo in se je vsekal v levo roko. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico. Napad v Stoprclb. Ko sta se nedavno popoldne vračala proti domu skozi gozd Jožef Pinaza in Franc Rampret, oba iz Stoprcev, sta ju napadla Alojz Vtič in Franc Drofenik iz Grdine. Vtič je šel z odprtim nožem nad Pinozo ter ga mislil zabosti v hrbet. Ta pa se mu je še pravočasno umaknil, tako, da mn je Vtič prerezal le suknjič in telovnik. Rampret je pa zadobil težke poškod be s kolom. Oba napadalca sta hitro pobegnila v bližnji vinograd, priznavata pa svoje dejanje, izgovarjajoč se na popolno pijanost. Za svoje junaštvo bosta prejela zasluženo kazen. Razbojniški napad pri Hajdini. Niso se še pomirili ljudje radi zverinskega umora pastirice Marije Kmetečeve, ko je postal te dni žrtev napadalcev tudi hajdinski delavec Ivan Weisbacher. Pot proti domu ga je vodila skozi gosto šu-mo, kjer ga je iz zasede nenadoma napadel neznani moški, ter ga nevarno ranil na obrazu. Napadenec, sluteč še večjo nesrečo, se je napadalcu s silo iztrgal iz rok ter močno krvaveč zbežal proti Ptuju. Prijavil je zadevo orožništvu, ki pa je takoj izvedlo racijo, napadalca pa ni izsledilo. Weisbacherja so morali sprejeti v ptujsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Ponarejevalci denarja v ljubljanski okolici. Včeraj je prišla ljubljanska policija na sled nevarnim ponarejevalcem sto in ti-sočdinarskih bankovcev in izsledila v bližnji ljubljanski okolici dve taki družbi. V Suhern dolu pri Ljubljani je policija našla delavnico za ponarejevanje bankovcev. Tam je zaplenila razne pri- Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. prave, kemikalije in druge tehnične pripomočke. Blizu Moravč je pa izsledila zakladnico, v kateri je našla za približno 400.000 Din falzifikatov. Zaplenjeni falzi-fikti so mojstrsko izdelani in se le malo razlikujejo od pravih. V Spodnjem Brniku je policija odkrila drugo tako delavnico in zaplenila ves inventar in okoli 20 stodinarskih bankovcev. Po dosedanjih ugotovitvah družbi nista bili v ožjih stikih. Policija neprestano nadaljuje preiskavo in je doslej aretirala že 9 ponarejevalcev in razpečalcev ter jih spravila pod ključ. Studenci pri Mariboru Sestanek okrajnega odbora Kmetijske družbe. V nedeljo dopoldne je bil v tukajšnji občinski pisarni pod vodstvom predsednika gosp. M i k e k a in ob udeležbi zastopnikov okoliških občin sestanek okrajnega kmetijskega odbora za vso okolico. Na dnevnem redu so bile razne ekonomske zadeve kmetov in posestnikov, posebno dolga debata se je pa razvila radi zadolžitve naših kmetov in posestnikov. Sklenile se je, da je treba vpra šanje kmečkih in posestniških dolgov čim preje rešiti, kajti drugače preti marsikomu popolna propast. Izvoljen je bil tudi nov odbor, ki je tako-le sestavljen: predsednik g. Leopold Habjanič iz Radvanja, podpredsednik g. Peter Zorko iz Peker, tajnik pa g. Rudolf O m u 1 e c iz Studencev. Novi odbor ima nalogo, da razne kmečke zadeve natančno prouči, poda zadevna poročila ter izvede zadevne intervencije. Rdeči križ je imel pretekli teden redno sejo, na kateri so se obravnavale razne tekoče zadeve in bodoče prireditve. Nočna vaja naših gasilcev. Ta teden bodo naši gasilci izvedli veliko nočno vajo. Vaja bo pokazala, v kolikem času bi v primeru ognja prihiteli naši gasilci na pogorišče. Smrtna kosa. Umrla je v 62 letu starosti gospa Elizabeta F e r š e v a, mati načelnika studenškega Sokola br. Lojzeta F e r š a. Na zadnji poti jo je spremilo poleg številnega občinstva tudi celotno Sokolsko društvo Studenci. Sokolski pevski zbor ji je zapel pod taktirko br. Kavčiča žalostinki »Vigred« in »Človek glej«. Narodna obrana v Studencih ima v petek ob 17. uri reden sestanek v Sokolskem domu. Pridite vsi, ker so na dnev* nem redu važne zadeve! Slovenska Bistrica Ustanovni občni zbor strelske družine v Slovenski Bistrici. Včeraj ob 20. uri je poveljnik naše posadke in odbornik strelskega okrožja v Mariboru, gospod major Poje, otvoril u-stanovni občni zbor strelske družine v Slov. Bistrici, katerega so se udeležili kot zastopniki mariborskega okrožja dr. Vauhnik, Slavko Reja in stotnik Stojadi-novič, domačinov pa, ki so vsi pristopili kot Člani, je bilo preko 40. Dr. Vauhnik in Slavko Reja sta v lepih besedah orisala pomen in delovanje strelskih družin sploh ter posebno v mariborskem okrožju. Po 10 minutnem odmoru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik poveljnik mesta v Slovenski Bistrici major Kazimir Pojš, podpredsednik dr. Simon Jagodič, tajnik Branko Mondini, blagajnik Ivan Valant, vaditelj podporočnik Prodanovič, gospodar Zmagoslav Kristan, dr. Josip Pučnik, grof dr. Ferdinand Attems, Janko Peče. Drago Regoršek, Maks Caf, Ignac Bok. Ivan Žuraj, dr. Zemljič in Miloš Tajnik Odbor je bil soglasno sprejet in burno pozdravljen. Odposlani sta bili vdanostni, odnosno pozdravni brzojavki kralju h Zvezi strelskih družin. f Jakob Versolatti. V S'ovenski Bistrici je preminul v visoki starosti 84 let stavbenik g. Jakot Versolatti. Kot navaden polir se je pokojnik pred 53 leti naselil v Slovenski Bistrici. kjer si je z delavn^L' pridobil precejšen ugled. Blag mu ^min! Pismo z Jadrana IZ POČITNIŠKE KOLONIJE V KAŠTELU LUKŠIČU. Zadnjič smo obljubili, da bomo poročali, kako je bilo nažegnanju v Kambe-lovcu. Obljube žal ne moremo izpolniti, ker se je pojavila tam nalezljiva bolezen ter nam je bila udeležba prepovedana.’ Kambelovčani so letos sami uživali dobrote, ki so jih prejšnja leta delili z lukšiškimi romarji. Očividci so nam pri-povedali skoraj neverjetne stvari o praznovanju. Marsikateri izmed nas si je zaželel, da bi ga opisali po smrti v hrvaš ki koledar, če bi bil proglašen za svetnika Neuspeh pri našem romanju nam pa ne jemlje poguma, da ne bi zapisali še katere o naši koloniji. Prav dobro vemo, da bo zanimalo mamice, kaj počnejo njihov/ ljubljenčki. Kopanje in solnčenje sta naši vsakdanji opravili. Večina jih zna že plavati. Med njimi tudi ni več nikogar, ki bi še dvomil o slanosti morske vode, o čemur je bilo v vlaku mnogo debate. Marij in Arnolt sta povsem celinska svetnika, ker ne marata morske vode. Zdi se mi pa, da sta največkrat mokra, seveda po zaslugi drugih. Bonči je napredoval tako daleč, da Plava brez rešilnega pasu. Pri plavalnih tekmah, ki bodo ob zaključku, se bo prav gotovo častno odrezal. Če bo prišel v Maribor z dalmatinsko čepico, vedite, da ie odnesel prvo nagrado, črni so ko zamorci. Žoga jim je najljubša igrača v vodi in na suhem. Imamo nekaj prav navdušenih nogometašev, med njimi si je Marij v hudi konkurenci s Karlom pri-boril naslov najboljšega vratarja. Prav radi pa igrajo tudi odbojko. Iz odej napravljajo šotore in prirejajo indijanske [gre. To je huda zadeva! V gozdičku nastaja nemir, krik in vik, da je joj. Dobro, da nima nihče izmed nas slabih živcev, nikoli bi ne ozdravel. Docela neverjetno se vam bo zdelo, če vam povem, da potujejo po našem gozdičku karavane. Dečki znajo narediti kamelo, razen tega pa še zveri, da je človeka včasih kar strah. Vse pa le zato, ker so dečki zdravi in veseli ter v igrah dokaj iznajdljivi. V petek zjutraj smo opazili na nekem drevesu lepak, ki nam je oznanil, da pripravljajo dečki večerno zabavo. Razvila se je točno po sporedu. Razen kolonistov so bili zastopani tudi dalmatinski otročaji in marsikak radovednež, ki se rad smeje zastonj. Vstopnine ni bilo; morda so upoštevali gospodarsko krizo ter so hoteli z zabavo lajšati le današnje gorje. Na sporedu so bile telovadne točke, razne cirkuške »akrobacije, plesi — in zopet smo videli kamele. Tudi Avgusti so nakopali, nočemo jih imenovati; sirote so ”ak že med kolonisti žrtvovali svoja ime-ba. Čemu neki naj bi prišlo to še v širšo javnost. Predstava je uspela prav do- bro, v zadovoljstvo občinstva, in pravijo, da bo kmalu druga, z novim programom. Preden zvečer zaspimo, pripovedujejo dečki razne pravljice in pripovedke. Z veseljem ugotavljam, da se nekateri prav pridno poslužujejo mladinske književnosti. Mnogokrat se nam ježijo lasje in nas navdaja groza. Pomislite, v temi govore o smrti, hudobcih in o strahovih. Vse to bi ne pomenjalo ničesar, ko bi molčale nočne ptice. Pa ta nesrečni »čuk, čuk« na naši cipresi neprestano potrjuje pravljične resnice. Ob takih prilikah se navadno stisnemo v posteljah. Zjutraj pa smo navadno prav udobno raztegnjeni, saj tudi mas vročina »razteza«. Pri udobnosti prekaša Bogdan prav vse. Vsako uro zavzema novo lego, včasih celo nasprotno od nas, noge tam, kjer naj bi bila glava. Nam se je zdelo čudno, njemu pa prav nič. Rekel je, da spi tudi v Mariboru tako. Odslej se tudi mi ne čudi-moveč: če ga obračajo mariborske sabe, kako neki ga ne bi okrenila jadranska burja ali široko. V prvem nadstropju imamo sostanovalca, ki nas vznemirja, večkrat do ogorčenja, s svojim smrčanjem. Radi enega jih osemnajst ne more spati. Pod milim nebom smo se zbrali in sklenili z njim naslednjo pogodbo: Ko nas bo zopet zbudil, bomo zbudili njega. Medtem bomo mi zaspali in bo on bedel. — Na ta način se izmenjavamo. Če upoštevamo številno razmerje, je on še vedno na boljšem. 1:18, pa iste pravice, je vsekakor človekoljubna pogodba med njim in nami. Sicer pa moramo priznati, da se je že precej poboljšal in pričakujemo njegove pridružitve k enotnemu spanju. Doslej smo govorili o spanju. Prijetna zadeva! Bolj trda pa je z vstrajanjem. Je že tako, človek je podvržen zakonu vztraj nosti. Spremeniti smer, ni tako lahko, posebno še, iz vodoravne v navpično. To je težek problem, s katerim se ukvarja današnja tehnika. Pri nas ga rešujejo na-gajivci. Zjutraj kar prež^ kje bi se dalo koga potegniti za noge iz postelje ali pa ga še bolj odeti. Na ta način se že zjutraj močno razgibljejo in zajtrk jim pošteno tekne. Ga. Ravterjeva ga ima pripravljenega že ob 7. uri. Kljub veliki skrbi in delu vzdržuje red, snago in skrbi za točnost. Dečki jo imajo zelo radi. Že pri zajutreku jim zašepeče na uho, kaj bo za obed. Takrat se jim razjasne lica in vse dopoldne so Židane volje. Dečki, zlasti revni, se bodo pač spominjali prijetnih dni na Jadranu. Ge. Ravterjevi se bodo pač lepo zahvalili, saj drugega ne zmorejo. Njej pa bo to gotovo v popolno zadoščenje. Njena materinska skrb za deco, bo poplačana s hvaležnostjo otroških src, ki so mi naročila, naj se je spomnim v Učite se pravilno solnčiti £ Nivea-cremo»«oljem To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadtgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčatice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciema in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, na katerem temelji edinstveni učinek. 40-t Nivea krema: Din 5-— do 22 — Nivea olje: Din 25*— do 35’— Jugosl. P. Belsridorf & Co. d. ». o. ]., Maribor »Večerniku« in ji v njihovem imenu zakličem krepki: »Živela!« Med kolonisti so tudi fantje iz neodre-šene Koroške, ki uživajo blagodejen upliv morskega zraka in tople jadranske vode. Prijazno je občevanje med bratci, zlasti ob pripovedovanju pokrajinskih pripovedk. Mnogo zanimivega pa vam bomo še povedali, ko se bomo vrnili v Maribor, v torek, dne 2. avgusta ob 18. uri na glavnem kolodvoru. S. M-n. Šport Mednarodni teniški turnir v Mariboru. Jutri, v petek 29. t. m. se prične na teniških igriščih SK Rapida mednarodni teniški turnir, na katerem bodo sodelovali najboljši igralci iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Gradca in Maribora. Nov svetovni rekord v skoku s paiico. Ameriški rekorder v skoku s palico M. Graber, ki je postavil pri izločevalnih tekmah olimpiade s 4.367 m nov svetovni rekord. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 31. t. m. bodo sledeče tekme! ob 15.30 prijateljska tekma SK Železničar, rezerva:SK Rapid, rezerva; ob 17.30 kvalifikacijska prvenstvena tekma SK Železničar I :SK Rapid I. Obe tekmi bosta na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Knez. Tajnik. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLN, službeno. Prijateljsko tekmo rezerve SK Želez-ničar:SK Rapid sodi g. Skalar. Sodnika ?a prvenstveno tekmo SK Rapid :SK Železničar delegira odbor za delegiranje sodnikov pri LNP; za stranska sodnika se delegirata gg. Kopic in Vidovič. Iz LNP. Obveščajo se klubi LNP o naslednjih objavah Jugoslovanske nogometne zveze: Vse prošnje, ki jih klubi pošiljajo ministrstvu za fizično vzgojo naroda, morajo biti predpisno kolkovane. Prepise teh prošenj morajo klubi preko podzveze poslati JNS. Nadalje se obveščajo klubi, naj pošiljajo prošnje za gostovanje tuje-zemskih klubov preko lokalnih kompetentnih državnih oblasti na ministrstvo za zunanje zadeve, a prepis prošnje preko podzveze JNS. Novi svetovni prvak Sharkey se bo v, kratkem boril za naslov svetovnega prvaka z Mickeyem Walkerju. V septembru pa bo zopet borba med Sohmelingom in Sharkeyem v New Yorku. Sokolstvo Tekme v odbojki. V nedeljo 31. t m. se bodo nadaljevale tekme v odbojki na letnem telovadišču v Limbušu. Začetek tekem bo ob 14. uri. »Pogodba« na razvanjskem sokolskem odru. Sokolska četa v Razvanju uprizori v nedeljo 31. t. m. ob 15. uri v razvanjski šoli gledališko igro »Pogodba«. Prisrčno vabljena sosedna društva in prijatelj podeželskega odra! Zdravo! Ghetto večnega Rima Iz zgodovine rimskih Židov. V prvih časih Rima so se razprostirala med obalo Tibere in današnjim »Giani-colom« nezdrava močvirja. Tja je senat navadno pošiljal one, ki so se upirali njegovi volji in oblasti. Včasih so pa tam dokončali pot svojega življenja tudi suž-r>h jn, siromaki, ki so potem tam kmalu , 0 ! *n umrli. Senat je bil prepričan, a počenja prav in deli tako odpadke člo-estva od višje meščanske kaste. Tu, v ■ if 2 ^in)a- določenem najnižjim slo- jem, n Katerim si meščan nikoli ni upal m se jili je po možnosti ogibala še cesarska Policija, so se nastanili tudi prvi Židi, kr so bii pregn,ani iz svoje domovine Palestine. Njim sp Se pozneje pridružili I® s0 pn.x,1-Za nhmi. In dasi so se Židje, ki so prišli poslednji, utaborili v gozdiču Nimfa Egeria, ukvarjajoč se z najnižjimi posli in posedujoč le košaro za svoje stvari in mrežo za spanje, je prava židovska naselbina, osrednja točka njihove kolonije, ostala vedno ona nezdrava močvara. Ostali pa so tam v prvi vrsti radi tega, ker so bili v bližini obale, ob kateri so pristajale grške in feni-čanske ladje in kjer so najlažje trgovali. Tako je postal Rim glavno mesto vseh Zidov v Evropi in v Transtiberiji so se osnovale mnoge židovske šole in tam je nastalo tudi prvo njihovo sodišče. V bli-žini cerkve sv. Cecelije so Židje zgradi!i celo svojo sinagogo, prvo židovsko sinagogo na naši celini. Med tem pa, ko je naselbina ostala še dolgo siromašna, se je sinagoga vedno bolj polepšavala. Njena notranjost je bila okrašena z marmornatimi dekoracijami, preprogami, pa tudi z ziatom in s srebrom, ker Zidom ni manjkalo ne denarja ne pobožnosti. Nekateri so posta!i celo bogataši, katerim so bili dolžni najplemenitejši in najuglednejši Rimljani. V tem siromašnem predmestju Rima so se pričeli zbirati tudi prvi apostoli nove krščanske vere. Tudi sv. Peter, ki je prišel v Rim oznanjat Kristov nauk, se je nastanil med Židi. Ob začetku srednjega veka, ko se je židovska kolonija znatno zmanjšala, so jih pa Rimljani gledali bolj neradi kakor v prvih časih, toda bili so tako navezani na svoje siromašno predmestje, da se niso umaknili. Stiskali so se okoli sinagoge in v njenem podzemlju so napravili tudi katakombe, popolnoma podobne krščanskim. Neka cesta je dobila 1. 1219. celo ime »Rua Judeorum«, a legenda pripoveduje, da se je tudi stara cerkev sv. Salvatorja imenovala »Curti Judei«, ker je stala tik židovske naselbine. Pozneje so se Židje iz raznih razlogov raztepli po ostalem mestu, med tem ko so se mnogi kristjani pomešali z njimi v dotlej docela njihovih seliščih. Nekateri Židje so si sezidali velike palače tik krščanskih cerkva. Radi tega je papež Evgen IV. I. 1442. zopet uveljavil stare postave Aleksandra III., sprejete na lateranskem koncilu, po katerih je bilo Zidom ukazano, da morajo živeti popolnoma lo- čeno od kristjanov v docela svoji četrti. Toda papež je izdal svoj nalog iz Florence, kjer je moral živeti po uporu proti njemu v Rimu, zato je razumljivo, da se Židje zanj niso veliko brigali. In ko se je papež Evgen IV. zopet vrnil v Rim, se mu je zdelo celo najboljše odpustiti onim, ki ga niso poslušali. Boljšega uspeha ni imel niti papež Nikolaj V. niti papež Ka-list III,, tako da so bili Židje do nastopa papeža Pavla IV. prodrli že v vse mestne dole. Toda papež Pavel IV. je sklenil energično uveljaviti svojo voljo in je dne 15. julija 1. 1555. izdal najstrožjo odredbo in poveri! nekemu škofu nalogo, da jo takoj izvede. Naročilo je izvršil tako strogo, da so bili teden dni potem že vsi Židje v svoji četrti, obdani z visokim zidom in docela osamljeni. Zid je imel le dvoje vrat za prihod in odhod v naselbino. »Tako je nastal rimski »ghetto«, ki je dobil ime kakor trdijo nekateri po skrajšani italijanski besedi »borghetto« (malo mesto), kakor zagotavljajo drugi pa po židovskem izrazu »ghett«, kar pomeni oddelitev, odstranitev. Naravno, da so se Židje temu upirali In neki David Ascoii je objavil v obrambo Zidov celo pismeni protest in je bil zaradi tega obsojen na dosmrtno ječo. Pa niso se protivili Ie Židje, ampak tudi nekateri kristjani, ki so morali prepustiti svoja zemljišča in hiše za ustanovitev »ghetta«. Papež jih je s silo prisilil, da so utihnili. Meje, katere je postavil papež Pavel IV., so bile pretesne za naselitev vseh Židov, zato so se morali zidovi že kmalu razširiti. Istočasno so bila napravljena še trojna vrata, dočim jih je bilo za časa papeža Leona XII. že osem. Ta vrata so stražili posebni čuvaji, ki so pazili na Žide in zapirali vrata eno uro po »Zdravi Mariji«. Ostala so zaprta do zore. Oni, ki so hoteli ostati v, mestu preko določene ure, so morali dobiti posebno do-voljenje. Papeža Martin V. in Sikst V, pa sta bila napram Zidom nekoliko prijaznejša in sezidala sta jim nove hiše. Kristjani i>onoči niso smeli v »ghetto«; če so se pregrešili, so bili strogo telesno kaznovani. Glavni vhod je vodil od židovskega trga do Mercatella, kjer so imeli Židje svoje trgovine. Tu je bilo najprometnejše središče »ghetta« in tja so prihajali tudi kristjani, dasi je papež Gregor XIII. to prihajanje brez posebno važnega razloga prepovedal. Mračna in ozka ulica je spajala Židovski trg s trgom sinagoge, kjer se je v. šolah vsak dan čita-lo Sveto Pismo, da se izobrazijo bodoči rabini in kjer so se Židje tudi zdravili; kajti v krščanske bolnišnice niso smeli. Sinagoga, zunaj pusta, je bila znotraj silno bogata. Zelo dragocena so bila tudi oblačila duhovnov. Najzanimivejša ulica pa je bila le »Rua«, kjer so stanovali najbogatejši Židje. Ostalo je bilo bolj nezdravo selišče siromakov. Ko pa je r>o dolgih stoletjih papež Pij IX. po-: ruši! okoli »ghetta« zid, se Židje niso kdo ve kako poslužili svobode. Ostali so večinoma še naprej v svoji četrti. Vidimo jih tam tudi še dandanes, dasi so močno pomešani s kristjani. Tam žive, trgujejo in umiraio... ■'Stranj jvramsmi ' »VEITE TTN1K« Jutra i^flgygimr*R fl*a>wraiffrjagna i mm mri maiim k^him 'V Marii) o r u, 'dne 28. VII. 1932. m-humt" g VOHUNI Iz tajnih arhivov. 57 Toda Marthinii karijeri je predčasno napravila konec njena častihlepnost; bila je namreč tako neprevidna, da je namignila nekemu Wietu s čem se pravzaprav peča. Ta človek je bil propadel sin nekega francoskega konzula iz Genove; njegovi starši so iga zavrgli in je sedaj sam mora' gledati, kako se bo preživel. Ker je bil soudeležen pri nekih čudnih poslih, so ga aretirali. V upanju, da bo dobil milejšo kazen, je izdal lepo umetnico s padalom.’Ko so jo aretirali in zaslišali, je vse priznala in vso krivdo zvalila na svoje angleške tovariše, katere so tudi aretirali. V Marthini prtljagi so našli nevidno Črnilo in mnogo listin, katere je bila pri obisku raznih letališč in luk izmaknila. Razen tega so našli tudi sredstvo, s katerim so to črnilo lahko napravili .vidno. Vsa stvar je vzbudila v Parizu precejšnjo senzacijo, časopisi pa sO krepko zabavljali nad angleško perfidnostjo. Javno mnenje je bilo ogorčeno nad tem, da pošilja prejšnji zaveznik vohune v Francijo, ki naj bi izvohali razne tajne. Popolnoma pa so zamolčali, da je Francija delala isto, če se je le nudila prilika. Medtem pa se je Moreuil veselila nad tem, da je predmet splošne pozornosti in da je postala znana in slavna. Mirno je čakala na zaslišanje po uradnikih, ki so vso zadevo preiskovali in je ostala popolnoma brezbrižna, ko so ji namignili, da jo čaka dolgoleten zapor. Toda to namigavanje se ni uresničilo. Angleški poslanik je, kot je to bilo običajno, ugotovil, da gospodje Leather, Philips in Fischer niso nastavljena angleškega tajnega urada in da so delali na lastno pest. Toda francoski protivohuni v Londonu so zatrjevali, da lahko dokažejo zveze teh ljudi z angleškim tajnim uradom. Časniki so ta dejstva priobčili in s tem povzročili ogromno ogorčenje med ljudmi. Francoska vlada se je končno zbala, da bi ta neljubi dogodek lahko motil dobre odnošaje z Anglijo in so v interesu obeh držav vso tvar na tihem uredili. Na migljaj vlade so časopisi ugotovili, da je prevelika vnema policije in naravnost bolestno častihlepje Mile. Moreuil bilo vzrok, da je prišlo do tako neljube pomote. Natančna preiskava je dognala, kako nedolžna je bila v resnici vsa zadeva. Marthe Moreuil so izpustili iz zapora in izročili njenim staršem, trojico Angležev pa so spremili do obale in jih vkrca- li na prvi parnik, ki je odplul v Anglijo. Nehote so imeli veliko srečo, kajti po zakonu bi jih bil moral doleteti dolgoleten zapor. Rdeča dežela. Bil je nekoč komunist, ki je obžaloval svojo pripadnost h komunizmu. Pri svoji stranki je bil v zelo visokem položaju in bil je ustanovitelj mladokomunistične lige v svoji deželi; bil je tudi tako dragocen in cenjen član svoje stranke, da so ga nekega dne poslali kot delegata v Moskvo. Z velikim navdušenjem je šel na pot, toda vrnil se je potrt in rdeča nevarnost, ki je grozila Evropi, ga je navdajala z največjo skrbjo. To, kar je videl v Moskvi, ga je prepričalo, da imajo vladarji Kremla kaj malo simpatij za delavce drugih dežel. Zanje je proletarijat le sredstvo za dosego njihovih ciljev, da bi z njegovo pomočjo razširili gospodstvo Moskve po vsem svetu. Ako je delavstvo zapadne Evrope radi njih trpelo in čakalo, so se za to prav malo brigali, samo da je njihova stvar bila zmagoslavna. To odkritje je napravil naš komunist, katerega bomo imenovali X. Obdržal pa je jasno glavo za časa svojega bivanja v Moskvi, in to je bila njegova sreča. Sicer bi bil postal žrtev obžalovanje vredne nesreče ali pa bi bil na kak drugačen skrivnosten način izginil, kot so baje izginili drugi, ki so postali rdeči stvari nezvesti. Moskva kaj na kratko postopa z garjavimi ovcami. Tako pa ni nanj padel nikak sum in so mu dovolili, da je proučeval državno ureditev sovjetske republike in je celo spoznal njihov tajni poročevalski urad. Do neke stopnje so ga nai ta način seznanili z načrti, po katerih je hotela Moskva osvojiti svet. Vohunstvo je postalo povprečnemu Rusu druga narava, kajti skozi mnogo generacij je bil obdan od mreže vohunstva. Angleži imajo le temen pojem o razmerah caristične Rusije, kjer je nadzorovala j »Ohrana« vsakdanje življenje najbrezpo-membnejšega državljana. Politične osebnosti, plemstvo in člani carske družine pa so bili še posebej po noči in po dnevu nadzorovani. Celo najneznatnejše dogodke v njihovem življenju so vohuni vsak dan poročali šefu politične policije. Ako se je kdo spustil v brezpomemben razgovor s kako sumljivo osebo, je bil to prestopek, ki je lahko povzročil najusodnejše posledice in se je lahko končal s pregnanstvom v Sibirijo. To rigorozno nadziranje s strani carske vlade je bilo razširjeno tudi na podanike, ki so potd* vali v tujino, o čemer nam priča naslednja zgodba. Ottavva, glavno mesto Kanade OD NASELBINE PUŠCAVNIKA DO DRŽAVNEGA SREDIŠČA. Zastopniki vseh delov prostranega ve-likobrltanskega imperija so te dni zbrani na konferenci, da rešijo najnujnejša tekoča vprašanja sedanjosti in bližajoče bodočnosti. Zbrali pa se niso v glavnem mestu imperija, v prestolnem Londonu, temveč v glavnem mestu severnoameriškega domi-niona Kanade, v Ottwi, o katerem vemo pri nas komaj kaj več kakor to, da eksistira. Mala več vemo pa tudi o ogromni Kanadi, kjer je prostora Še za stotin? milijonov ljudi, o tej deželi bodočnosti in nedoglednih razvojnih možnosti. Okoli leta 1820. Je živel tamkaj, kjer je sedaj Ottavva, en sam Človek. Bil je pu-ščavnik, kajti daleč naokrog ni imel soseda. Naselil se je ob reki Ottawl, in prodal pozneje ves desni breg reke za 200 dolarjev. Na tem bregu je osnoval leta 1832. polkovnik By, ki je zgradil znani Byjev prekov, mesto Byto\vn. Že nekaj let po ustanovitvi se je pričela nova naselbina naglo razvijati. Ogromna lesna industrija je pripomogla, da je Bytown kmalu naraste! na 10.000 prebivalcev. Po stal je radi osrednje lege glavno mesto in dobil je novo ime Ottawa. L. 1865. je bilo v Ottawi zgrajeno prvo državno poslopje, 1.1867. je bil osnovan dominion Kanada, in nekdanje mesto drvarjev je postalo središče ogromnega ozemlja, raztezajočega se od Atlantskega do Tihega oceana. Reka Ridean, pritok Otta\ve, deli mesto na dva dela, v gorenje in dolenje mesto, ki sta združeni z velikim visečim mostom. Lega Ottavve je krasna, morda najlepša v vsej ogromni in lepi Kanadi. Na dolino reke Rideauje in njene vodopade je iz mesta krasen pogled. Na Barrack Hillu, ki se dviga 45 m nad mestom, je v novogotskem slogu »grajeno krasno vladno poslopje. Sezidano je iz svetlega peščenca in v njem so nameščeni senat, parlament, ministerialnl uradi itd. Krasno poslopje je tuldi knjižnica dominiona s preko 250.000 knjigami. Narodno palačo obdajajo veliki in krasni parki. Nadalje ima Ottawa dva velika muzeja, muzej »Victoria« in galerijo narodne umetnosti, observatorij, razstavne dvorane in ogrom no farmo za preizkušanje koristnih rastlin in živali. Rideau Hill je sedež generalnega guvernerja. To je krasen grad, sezidan na gozdnatem pobočju poleg mesta. Zima je v Ottavvi zelo ostra. Reka Ri-deauja zmrzne, in razvije se živahen promet po ledu; seveda tudi šport. Ko pa led izgine, se pojavijo na reki Ottawi zopet ladje, ki prevažajo v prvi vrsti les, kajti mesto Qttawa je še vedno središče vse kanadske industrije in trgovine. Mesto ima sedaj okoli 160.000 prebivalcev in je središče raznih industrij, livarn, cementarn, tekstilnih tovarn itd. Ottawa ima tudi obilo vseh vrst šol in univerzo. »Božanska Suzana«. Suzane Lenglen, bivša teniške svetovna prvakinja, se vrača k športu in že zopet pridno trenira. Ali bo nastopila kot amaterka ali profesionistka, še ni znano. teonilnialte CM® Vseslovanski kongres narod" nih noš v Ljubljani V jeseni od 3. do 5. septembra t. 1. bo v Ljubljani vseslovanski kongres narodnih noš, ki ga prireja poseben odbor ob priliki v©'esejemske razstave »Ljubljana v jeseni«. V zvezi s to revijo se pripravljajo v Ljubljani velike svečanosti, pri kateri so prijavile svojo udeležbo tudi močne skupine iz bratske Č. S. R. in Poljske. Pričakuje se pa tudi velike udeiežbe iz vseh naših jugoslovanskih pokrajin, tako. da bo to v resnici velika narodna manifestacija. Ljubljana s ponosom in veseljem pričakuje drage goste z juga, ki se udeleže v svojih lepih pisanih narodnih nošah kongresa v Ljubljani. Program kongresa je jako pester in zanimiv. Med drugim bo 4. septembra popoldne na velesejmu velika revija narodnih noš in sledečega dne posetijo udeleženci Bled, na večer pa se odpeljejo na Sušak, v Split, Trogir in Solin, kjer bo zaključek kongresa. Prijave za udeležbo sprejemajo vse pisarne »Putnika« v državi, osebno naj se pa priglase posamezniki kongresnemu odboru, Ljubljana, velesejem, kjer prejmejo vse nadaljne informacije in navodila. Zaprošena je četrtinska vožnja, ugodnost z dohodom v Ljubljano, na Bled Jadran in nazaj. isar Učenca sprejmem v manufakturno trgovino. Karol Jančič, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 2378 Prva mariborska zasebna kuhinja, Slovenska ulica 28, katera deluje zopet pod znanim spretnim vodstvom, sprejema dnevno abonente. Se priporoča lastnica. 2306 Učenko s primemo šolsko izobrazbo sprejme Vicel, Gosposka ulica 5. 2351 Prodno vam bo kolo ukradeno Javite pri »Koloeaščiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506 2347 Lepo stanovanje, veliko sobo in kuhinjo takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2370 Krojaškega vajenca sprejmem. Sterman, Sodna ulica 32. 2368 Mala hiša z vrtom Din 14.000.—, trgovska hiša z vrtom Din 60.000.—. Pisarna Rapid, Gosposka ul. 28. 2380 Priprosto, čedno, opremljeno sobico išče gospodična, celi dan odsotna. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 2377 Odvetnik dr. Fran Irgolič je svojo pisarno preselil na Aleksandrovo cesto Stev. 40 Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini 34-n ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA P Gostilna Robin preje Polič, Studenci, lep senčnat vrt, prvovrstna vina po 6 do 8 Din, topla in mrzla jedila, se priporoča. Sprejmejo se abonenti. V soboto koncert. 3275 l NOVO ! Aleksandrova cesta 19! (zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, suhor. I. marib. delavska pekarna. 2162 Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2301 Britje 2, striženje 4. Samo pri »Franko« Mlinska 8. 2364 Novo kolo za 980 Din, z mufnami, izvanredno močno, z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnim fedrom, kompleten s pripadajočim orodjem, lattenbachova ul. 1 I. 2367 Stanovanje oddam s 1. avgustom. Studenci, Jurčičeva ul. 17. 2369 Dvosobno iepo, solnčno stanovanje oddam, Beograjska ulica 50. 2296 Dvosobno opremljeno stanovanje s pritiklinami iščem takoj. Najraje v pritličju s posebnim vhodom po možnosti v bližini kolodvora. Kapelnik muzike 45 peš. polka, Melje. 2372 Gospoda sprejmem kot sostanovalca. Zidovska ul. 12 I. 2373 Stanovanje 3 velikih sob (80 m3) (brez kuhinje) z lastno predsobo, vodovodom in toaleto, vse novo preslikano in pleskano se odda v centru mesta I. nadstropje začetkom avgusta. Posebno pripravno za zdravnika ali druge poslovne svrhe. Ponudbe pod šifro »Poslovni prostori center« na upravo »Ve-černika«. 2366 Na prodaj dobro ohranjena politirana omara za obleke. Naslov pove uprava »Večernika«. 2376 Naročnikom in čitateljem „Večernika" priporočamo