UrodaDki la upravnlikl pffo-•tori: tOS7 8. U%ndale a v. Office of »ubUcsUsa: aOST Ho. L»amdal« avo. Talaphoaai Lavrudal« 4M3. CHICAGO, ILL., »rada, 30. oktobra (Oct 30) 1918. S, 1917, — fPo th« pllt OffUo' ml Ckicago, TuSSITTTSr^ri STEV.—NUMBER 258. F»«aM«M, A. t. Burijo«. P o. t m..t.r G*««ral, Italijanske in angleške četo pro. drle pet milj ob PUvi. Nadalj-• #r no umikanje Nemoev v Franeiji, VIUKI AMKEIftKI TOPOVI KA DELU NEMŠKE ČETE NE SMEJO NASTOPITI PROTI SLO-VENCEM IN HRVATOM, Zavezniki vzamejo železnice ln pristanišča v Avstriji. W»ihinfton, 39. okt. — Dr-ktUBO dep&rtmentn je bil dano dortavljen uradni tekit avstrijske ust«. ——— Waehington, 29. okt. — Središče velikih mednarodnih dogodkov ae je premaknilo iz Waahingtona v Versaillea pri Parizu, kjer zborujejo civilni in vojaški zastopniki Amerike in zavezniških držav. Tam se zdaj pišejo pogoji premirja sa Avstrijo, Nemčijo in Turčijo, pogoji, ki bodo zavdali smrtni u-daree avtokraciji. Ameriški vladni krogi smatrajo, da sto Avstrija in Turčija iz t^jt^Tai^^M m rada pogaja- zavsanfld ee nfthie m w£S! kaj tunika vl^dapoMČa aH neftdt no jo grftoVb : EvropsTffe Turffjp no bo več pe tej vojni. Vas ljudstva, ki so trtla stoletja pod turškim jarmom, bodo evobodna. Balkansko vprašanje se bo tudi rešilo na način, da ne bo več nikdar vznemirjalo Evrope niti svetovnega miru. Pariz, 29. okt. — Zavezniška konferenca, kateri načelu je sa-stopnfk predsednika Wilsona X. M. Honse, Lloyd Oeorge, Olemen-oean in Orlando, je danes ie sprejela premirne pogoje sa Avstrijo. Neofieijelno poročajo, da so za Av. strijo pripravljeni sledeči glavni pogoji: 1. Avstrija mora takoj rasoroli-ti svoja četo in dati garancije, da Uh čet ne bo porabila proti Hrvatom, Slovencem, Čehom, Poljakom niti Rumunoem, Id se hočejo odtrgati od Avstrije. S. Kavarniške armade morejo i meti na razpolago avstro-ogrske ielsanloe sa ivmijo Nemčije od vibotfaa strani. Avstrija mora is-prasnlti vse svoje trdnjave, U jih nasedajo mednarodna gamlsijs te-Hko časa, dokler na bo sklenjsn mif. 8. Avstrija mera odstopiti sa-voznikom vse večja tovarne sa is-delovanje topov In mnnieije, da več ne dobi teh iadelkov Nemčija v roka. A Zavezniško brodovje na ire- jih drii toliko časa, dokler odrov, ni kongres na sklene, komu bodo spadala dotična pristanišča. ft. Avstrija mora favtiHt prevoz zavezniških čet čez njeno ozemlje v toliki mori kolikor ee bo sdelo nmeetno mariahi Foohn za kampanjo proti Nemčiji Predsednik WUeon nsjbrš ne bo odgovoril Avstriji, dokler ne dobi obvestila iz Versaillese o pogojih za premirje. Pogoji zs Nemčijo se isdeluje-jo in nemftks vlada jih dobi v par dneh. Meddrugimi pogoji je tadi točka, da morajo nemška čete in oblasti izprazniti Alzacijo in Lo-reno. Pariz, 29. okt. — Odgovor Avstrije pvodsedniku Wilso«u se tukaj smatrs sa kapitulseijo Zdaj mora slediti Turčija in Nemčija ostaoe osamljena. Zavezniški dr-is miki. ki ebornjejo v Versalllo-aa, bodo takoj določili pogoje premirja. Zahvalna brzojavka. 01. Ujnik br. John Verderba. 96. t m. poslal predsedniku Wi!-sonv torsojavko sledeče vsebina: Woodrow Wilaon. Praaidant of tbe Unitad SUUs, WbiU Houss, IZ GLAVNEGA UBADA. Predsednik Wilso» je priznal | vlad, nap si | J£St jjfrv^ IZREDNI ABE8MENT. 0 lam aa obveščajo člani in čla-; nioe 8. ffr*. J. da v smislu sklapa 1 upravnega odbora ima vsak član in članioa plačati meseca novemb-i ra t. i isredni aaesment v upravni stroškov aa konvencijo nastal da- fidt. Uradni aaaament ima plačati vsak član in člani*«, drugače na mora plačati radnaga Nadalje i-majo plačati iarsdni asesmant val novopriatopli člani in člaafco do 25. oktobra, oairoma ki ae amntra-jo sa sprejet« v mesecu oktobra. John Verdsbar, gl. tajnik DOPISI. Waahington, D. 0. Raapartad lir:— ^ * 11 (on dolar) polsf rednagn r Tbe Snpreme Oommittee of the ^ ^^ jf Vll#d Slovenk National Benefit 8odety, opr>™ " tbe lsrgaat »lovenian fratarnal or ganisation in America wishes to ezprsas iu haartfelt gratitude to yon for yonr graat and nobla ans vver to Anstria, on behalf of our Jngoalav brathren ia Europa. Only tboae who hava snffered radar Austrtan tyrany can fully appracUU the joy and bopea whiob your measage bringa to our auffrring kinsmen Por c«ntnriaa they hava fonght for fraadoai and damoeraoy but up till now thetr straggles hava been in vain. Por asntarias it has been their graat oantralaim and ambition to take their plaoe among the fras nationa of tha aartb but never before hava their national aapirationa baan re-aognisad by so high an authority aa by yon Mr. Praaidant. Wa realke tbat we are atiU oom-parativaly weak and for tbat raaaon wa faal especiaily graUful to you for yonr lcind and magna-nimona action in our behalf. Oasa sgain we pladga our con tinual loyality and unawarving H anpport to this gTsat and mighty nation. $ Slovenk National Benefit Society \ per John Verdsrbar, Sec'y V prevodu aa brsojavka glasi: Woodrow Wilaoa, predsednik Združenih držav, Bela hila, Washington, D. C. Spoštovani goapod . — Olavni odbor Slovanska narodna podporna jadnou, največja slovenska podporna organiiacije v A. meriki, Vam isreka v imenu nalih jugoslovanskih bratov v Evropi prisrčno hvaležnost valed Vai«ga velikega in plamenitaga odgovora, ' Id aU gs poslali Avstriji. La oni, ki so trpeli pod avatrij. sktm tiranstvom, morajo v polni mari sapopaati vaaalja U nada, ki jih prinaša Vala poslanica naftni tipačim rojakom. Stoletja so ae bodli m svobodo in demokracijo, .toda do adaj ja bil šaman vea njihov boj; stolstja Js bil njihov ve. Uki cilj, ds ae poapnajo mod avo-bodne naroda, ali nikdar doslej ni prisnala njihovih narodnih aspi-raoij tako valika oblaat kot aa jih Vi. goapod pradaadnik. Spoznavapu>, ds amo ia primeroma slabi in valed Uga čutimo Um večjo hvaležnost aa Vala pri jamo in veliko dalo. Ponovno Vas sagoUvaljamo o naši lsjalnoati in n »omahljivi podpori napram Uj veliki in mogočni dftavi. SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA. John Vardarbar, gl. ujnik. m blagajn naiih podpornih orga-„.avU.0 češkega naroda do samo- st no vlado na nizanj. Pripravljeni moramo t* L,illMti iMznal jo je tudi Jugo- IM? in vg|ed tega se mora vla-kdo mora vedeti, da sc temu ue I [edt j^oalovauskih aspiracij lamo mogli izogniti. I pa m, da bo |>1>BaUti z Jugoslovani samimi, ne članstvo radevolje poravnalo e- |pttVAmeriko in zavezniki. To se »riMjkljaje, kajti )>ravl: R^te vprašanja v vaši ■ državic smislu, kot gs žele rešiti boste veutueluc zakrivile jih ue bo jednoU, ue članstvo kot tako nego nepričakovana epidimija, ki j« zuatno razsajala tudi med članstvom S. X. l\ J. Vem, da se bodo dobili tudi taki, ki se bodo razburjali in mogoče bo kdo izmed njih tudi "odletel" ocl jednote, ker s« ne bo strinjal z izrednimi prispevki Nič zato, kajti boljši je 50 do hrih članov, ki se zavedajo dolžnosti, ki jih imajo v bratskih organizacijah, kakor pa sto slabih, ki sc razburjajo in jezs, kakor hitro ue gredo stvari vseskozi,po njihovih željah. John Gantar. Ohicago, 111. — V Chicagi so pričeli polagoma preklieevati na-redbe za zaprtje javnih prostorov kot gledališč, dvoran itd. Vsled prepovedi veselie je moral odbor ženske lokalne organizacij« SRZ. odložil svojo priredbo, ki je bb la na programu za dne 20. sep-teiAbra t. 1. Ker se zdravstvena situacija mesta izboljšuje in je vedno manj novih slučajev influ-ence, je odbor te organizacije sklenil, da bo priredil vezalko združeno z vinsko trgatvijo v nedeljo 10. novembra v Narodni dvorani kakor je bilo prvotno poročano. Čikaško slovensko občinstvo naj vzame to priredbo.ua znanje in se je tudi udeleži v naj obilnejšem številu. , w , Wauk«gan, 111. V VVaukeganu iu No. Chicagi sino bili med prvi tni, katere je obiskala španska influenca. Vse mesto se je spre menilo v bolnišnici podobno kolonijo. »Skoro je ui bilo hiš«, v kateri no bi imeli bolnika, po večjih stauovaujah so pa ležali kur vsi, kot v pravi bolnišuki. V takih razmerah je bila bolniška postrežba silno oltškočena in travniki so bili tako zaposljeuLda jih bolniki v mnogih jjučajih Alti dobiti niso mogli, vmad tega no prizadetih več #anov tega društva radi bolniške podpore. SNPJ. je izgubila v tej naselbini dva člana lu dvečlaulei, ena Članica je pa umrla na porodu. V par tednih je ta jednota izgubila aamo v VVaukeganu pet članov in članic. Pomisliti moramo, da bo ta epidemija stala našo organizacijo morda več deset-tisoč dolarjev samo na posmrtni-uah. Poleg teh bodo izplačane velike svote na bolniških podporah, članstvu SNpJ, priporočaj, naj bo odprtih rok; s tem mislim, odprtih tudi tskrat, kadar je treba j kaj da; i, ue pa samo vzeti. Tu epidemija je bila izredna prikazen, ■j ki je zahtevala izredne tisočake MaaoouUh, IU. — Med slo ven-ske naselbine, v -katerih je španska influenca zahtevala velike žrtve, spada gotovo tudi naša naselbina. Tu bom omenil le u«kat-tura imena naših rojakov,-ki jih je zahtevala ta bblezcn za avoje žrtve. — Dne 1» oktobra je umrl Matt Kaus, star 30 let. Bolan je bil teden dni. Bil je član SNPJ. 21. oktobra je umrl tajnik danšt ra št. 301 v Mascoutah. BoJan je bil le par dni. Star je bi) 2G4et. Paul Mertel je umr| isti'dan ko; prej omehjeni, tudi član SNfJ., star 30 let. Sieduja ata bija .doma nekje od Kranjske gore na Kranjskem, Matt Kaus pa iz Primorskega nekje v Flieu. Tukajšnje društvo ima precej članov, ki so bili vsi bolnjtj jako da društvu ni bilo mogoče opravljati dolžnosti, ki se tičejo pogrebov, zato suio prepustili yso stvar lojalni uniji št. 1865 U, M. W. of A., ki je pogrebe izvrgla v redu in dostojno. Bolezen š^ ui prenehala, pač pa se še vedno razširja, ljudje s^ sc- v takih razmerah vsi i%ga ni, kajti take epidemije ne p<> milijo niti stari ljudje. ljudstva narodov predno dobili mir. Tako je odgovoril predsednik Wiisou svstrijskiui iu ogrskim grofom, ki žele ohrsniti svoje cesarstvo iu svojo avtokra-tično u)oč s separatnim mirom. Toda to pot ao se u rezal i, kajti Amerika ni šls zsto v vojno, da bo pomagala reševati omajane prestole nemških in habsburške ■ ! masti je, niti nobene druge dina stije. Kar zahteva Amerika je, da ljudstvo samo odloča in samo Izbira svoje uradnike in tega se boje avtokracije. Toda vse jadiko-vanje jim ne bo pomagalo, kajti Amerika se več ue šali ^n jasno ter odločno naznanja, pod kakimi pogoji je pripravljena skl«niti mir z Nemčijo in njenimi zaveznicami. Vsedotlej bodo nemške nota ameriški vladi brez pomena, kajti cilja, doseči tak mir, ka-košnega žele kajzerjevi priataši, ue bodo dosegle. Bolj kakor kdaj poprej se je ponudila Jugoslovanom prilika priti do neodvisnosti v mejah ju tfoslovanske federativne republi ke. Wilson je dal narodom tisto priložnost, katerp mu je odrekala krfska deklaracija, to je da naj avstro-ogrski -Jugoslovani sami odločajo, kako si hočejo urediti avoja bodočo usodo. Predsednik Wllsoii se je s tem postavil na nuiogO bolj demokratično stališče kakor pa tisti gospodje, ki so pri-šli med nas kot zastopniki "iroe-dinega" naroda in nam rekli: '' Bodala drža v h Srhov. Hrvatov in slovenoev bo kraljevina a Ka- ragjdrgjcvicevo dinastijo na č«-lu." Wila6n pa jim je sijajno prekrižal račune s tem, da je jasno izjavil v zadnji noti c. kr. avstro- Mike V1 ga združenja dobljen« in sedaj je nasprotnikom zaprta sapa, kaju kričanja o vsesplošnem pihna^jn krfske deklaracije in organizacij, ki delujejo za njen program, ui več. Ravno nasprotno, sedaj sami priznavajo, da je ni priznal drugi kot londonski odbor in Pasič v i-menu srbske vlada. Zato pravijo, da jih ta deklaracija več ne veže. To, kar trdijo danes, da j H« več ne veže, ao da nedavnega pripovedovali, tU ne morejo prekli-r ati, ker je krfaka deklaracija di-plomatičen pakt, priznan od za^ vezniških vlad, zato gs je nemogoče preklicati. Zaalepljenci pa sedaj lahko vidijo, kako so jih advokatski gospodj« vodili za nos. fte aem si zapomjiil besede drja Marušiča, ki jih je mgovorU na konvenciji SRZ. dne 13. sopt. > Cbicagi, da med ustavno monar hi jo in 4emokratično republiko ni razlik«. Tudi nemški kajzer je tega mnenja kakor poročajo brzo-javi in tega mnenja so vsi vl t-darji. Ako bl ne bilo razlike, tedaj bi si ljudstvo enostavno izbralo rajši vladarje meato predsodnk kov v republikah. % Tisti doktor pa Jii govoril na omenjeni konvenciji v interesu ljudstva nego v interesu ene dinastije, kateri hoče utrditi prestol in razširiti nje«, no državo. Sedaj pa jim je pred aednik Wilson dejal r Narod bo sam odločil. In kadar ima napod, priliko odločati, tedaj se ne utrjujejo prestoli m to vedo na Dunaju, v Berlinu, Budapešti in povsod, kjer se dinoatični interesi križajo z onimi ljudstva in demokracije. Pravi, da ni razlike uied ustavno monarhijo in republiko. V katerokoli enciklopedijo pogledate, boste našli zapisano, da je Av-stro-Ogrsku 4 4 konst itucijonalna monarhija". Ravno te pi**j° o Nemčiji V Avstriji so imeli par-lament, kateremu so bili odgovorni ministri. Ako niso dobili v par- ^dte^oaj^fafc- sem, aeuf dobil zbirko slik, med katerimi pna predstavlja profesorja Masaryka " Lihe nit or of (4zeel*u demokracijo in osvoboditev, i Masaryk je nekak češki Ueorge WashtUg-ton, ki vodi združene sile ^elkd-sl o vaške ga naroda v boju za svobodo, Vsa svetovna detijokracija Hiropatizirn z bojem, ki ga vi-si ta češki in slovaški narod pod vodstvom tega revolueijonarja proti habsburški 'tiraniji. ogrski vladi, da Amerika prizna ]auu.ntu zaupnic^, bi morali kot pravične aspiracij« Jugoslovanov .....* « -J in zato ne niore sklepati z Avstri-jo nobenega miru, dokler se ne pobota z Jugoslovani tako kakor žele jugoslovanske narodnosti. A* ko bodo Jugoslovani rekli, da ne marajo več živet| nod vlado Avstro-Ogrske, nego hočejo biti v samostojni demokrotični državi, bo ameriška vlada potrdila tak njihov sklep in avstrijska reakci-ja ne bo morala proti temu storiti drugega kakor protestirati, kar pa ji seveda ne bo prav nič pomagalo. V listih smo čitali vest, da se je žc-iiešel ttekak narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v domovini, ki izdeluje program za bodočo DEMOKRATIČNO jugoslovansko državo. Amerika stoji neomajano na stališču, da se ne Stae ?Hlttl nobenega naroda , pod vlado, kater ne mara. lu če Jugoslovani ne marajo Karlove vlade, niti kake druge dlnaatične v vsaki parlamentarni državi od stopiti. To se je včasih zgodilo, ker so se vladajoči krogi hoteli 'znebili ministrov, in ker so ua-VKezadAje želeli bili tudi drugi rainistR Toda, kadar se je slo za kaj važnega in vlada ni > dobila verine, tedaj je enoaUvno razpustila parlament in vladala potem potoni zloglasnega paragrafa 14, poslanci so se pa lahko jezili do nin. Taka je bila ta "ustavna' monarhija. Obljubovali so nam gospodje okoli londonskega od-bora drugo "ustavno" monarhijo, ki je /.a obrambo svoje "usta ve" imela v programu točko 13 krfske deklaracije. Prijatelji, uii poznamo razlike med ustavnimi in neustavnimi državami in uam ni treba Marušičev, ki nam bi po-jaanevali, kje so Ui kje niso razli ke. Živeli smo v "ustavni" mo narhiji in v demokratični republiki, so nam razlike dobro znane. ju novembra seja tttkajšaje I lokalne organizacije SRZ. ob 7:3o zvečer v mestni hiši (sodnika dvoran«). Rojaki, SRZ. je ** ju. goslovausko gibanje velikanake-g» pouMJiia in je storilo velikan-sko delo, da je pojasnilo odloeu. jočim faktorjem probleme tegu vprašanja. Iu ravno SRZ. je tista sila, ki je prekrižala račune lju. dem, ki ao delali za vse kaj drugega kakor za demokratično 0-svoboditev Jugoslovanov. Maj-hui, brez sredstev, kakor smo bili, smo bili straža močim dovolj uu smo ae ob pravem času prepre-čili nakane monarhističnih pP Poljaki spisal Blenkiowlwics. — Poslovenil 11 Podravskt !: (Nadalje vnnja.) flovorlll so, da je še enkrat i/. Hara pisal pismo kue/u ileremlji ,proaeč ga, naj ue odvzame košček kruha Heleni iu ji dovoli, da sme mirno bivali pri Konstantinu v Itoalogih —- Potem je vsaka veat za njim popolnoma zginila. Ala je govorica, da jr kmalu na to umrl; preatopil je baje k cesarskim ter poginil nn vojski r. Nemci; toda kdo je mogel znsti to goto\o? Moral je umreti, ker tu-^ di j»o hčerkTni vre povpraševal. Kmalu niso vol*o njem govorili; spomnili so se nanj šele. ko je prišla na dan n jegova nedolžni nt. Neki Kupčevič, Vitebčun |m> rodu. je ua smrtni |M»stelji prisual. da je on pi^nl pod Snioleusklm pismo Šehiuu ter ga zapečatil * pečatom, ki gn je našel v in boru. Pri tej ispovrdi so Anlott iu gro/a. prešinili srca vseh. Obsodbo so spreineiiili \ asilovemu imenu se je povrnlln prt-jšii.in sla\n. tinln zs njegH samega je prišlo to pre|Mi/.no Km *e je likalo Hoalogtiv, jih knez Jeremiju oi mislil Vnsilu roppt vzeti, zakaj plemiči Višnje v«*«-k i \ nsiln boljo poznavajoč. MP so ni Rventi njego\e ueitoltnosii l.abko bi bil eelo doma ostal iu «r ra otiMnlbo niti ue brigal }ks1 njih mogočnim vamtvoui in «ls je |»ohegnil, zgodilo>e jc le radi tega. ker nI mogel pmiMŠMti sramote, Helena je torej rastSa mirno \ Uoalogih pod skrbnim stričevim varstvom šel«- njeg«»\| »mrli mi »e aeeeli /n njo bridki dne^i /eon Koimtait-tiuox« bi In »urova. tročekruia iu energična, katero j* «ins.* njen nuiž znal krotiti Po njegovi smrti je \ sela v svoje f.eleao« ruke \ la«1o \ lto». logik Hlu>ebi»iki »«• se i re».li |irr«l njo dvemikt ao «r jr Imlt k«k>o <»gNjI divje, več po kozaški, nego po plemenitaški Ae kot faiitallni so ne udeJ*r ževall prepirov atarc kneginje, bili nsvzoči pri napadu ns Slvinake, kskor tudi lis trop« tstsrske. (\iHvM prirojen stud do knjig iu.učenja, no pa cele dni atreljall z loki. urili si roke v orožju in metanju zanjk 7. guup< danttvom se niso ukvarjali; ti d I ga mati ni dala ia rok. Tužno je bilo videti tr potomec plemenitega rodu; v njih žilah je tekla knežja kri. njih običaji pa m bili aurovi in ueotedani Razum in otrpnela area ata se npomi -njsls neolslelaoe stepe. Maikllaofe trgovskih jni stan ja v«er»J priznal, da eo^bogete sebo,»remog in vodo in sta ukaaala kur-aču in strojevodju, naj dvignete roke kvišku. Kurjač je imtt v ro-cah sekiro. Bandita sta ss bala, da i o porabi kot orožje in pričela kta streljati. Lewis jc rekel, da ni more reči, kdo je zadel kurjača: on ali Sherrill. » . Zdaj so bile odstranjeno vse o* vire za foparsko delo. Bandltji so naložili težjii zaboj na avtomobil, o katerem so sodili, ds jc v njem denar, in ga odpeljali v Ksnsas Clty. Ko ao odprli saboj, so v njem nsšli malo vrsdnosU. 1 ; . ljudstvom kroii govorica, da sta bila eksekutlrsps v Camp Sherrai-nu dvs zdravnika in dve bolnišk strežnici, ker so vcepili vojakom baelje španske influence. Govorica Je nsvsdns Izralšljoti na propagandistov kajzerja in nemških propagandistov. Take laži so krotile tudi v južnih drla • voh. Razlikovale so se le toliko od tuksjlnjlh govorie, ds so »dravnl-ke eksekutlrall v Camp Mesdu, Md., in Camp Lee, Va. vojni ew Haven, Oonn — "Ali bo dovoljeno ameriškim junkerjem uničiti velika dela WiUonove edin iniat racije t "je vprašal mr. De-niela na shodu vollbev, na katerem je govoril proti republikan-aki stranki. Mornariški tajnik je dejal, da aile preveligirancev zbirajo avo-je moči. da Izvolijo republlksnaki kongres. "TI ameriški junkerji ne mialijo na vojno," je nadalje-val mornariški tajnik, "toda mislijo W na to j kaj ss zgodi po voj-Njih najvišji etlj Je, da as po-dotekov In tako da odat ranijo nove PR1DSSDVTK JB ODOOVORIL REPUBLIKANCEM. " Washington, D. 0. — Jc ps^ že zdavnaj javne tajnost, da so republikanci sa vojno, ne strinjajo se pa z mirovnimi cilji predsednika Wilsona. Najmanj js bila re -publlkanoem vleč tretjs točka med štirinajstimi predsednikovimi točkami in tolmačili so jo tsko, ds ta točka pomeni svobodno trgovino. Predsednik Wilson je sedaj odgovoril republikancem in odgovoril jim je.tako, <** Jto» i« kur zaprl sspo. Predsednik Wilson je odgovoril v pismu na senatorja Simmonse is Severno Karollne, predsednika fl-nsnčnegs odseks, ki gs js pismeno vprsšsl, da naj poda izjavo, ker nekateri republikanski voditelji zrahljajo to točko v etrankareke svHie. Predsednik pojasnjuje v svojem pismu, ds on ne sugestlrs nobenemu naroda, kakšna naj bo njegova goapodaraka politika. Vssk narod Ishko uvede carino, kskerins ae mu zdi umestna, visoko sli ni-zko, tods ts carina mors biti veljavna enako za vse tnje narodi. Vsak narod lahko aam odloči o svoji notranji politiki, tods ne da-je mu pravice, da vodi sovralno politiko proti kateremu drugemu narodu. Gospodarsko disciplinarno orožje In kaznovanje sta odvls-ns od skupni skelje vseh ns rodov, ki ksznujejo tkrte, ki se nočejo podvreči progrsmu prsvlee In enakosti. Predsednik nsdsljuje, ds nss skuftnje iz preteklosti uče, da so poizkusi enegs nsrods, ds kasnu-je drug nsrod s škodljivimi go-spodsrskiml pogodbami, rodili tak antagonizeni, ki Je vodil do vojne. Če ae hoče vstvsritl trajen mir med narodi, tedaj Je treba odpraviti vss ko oviro, ki ogroža mednarodno prijsteljatvo med nsrodl Mogoče ta odgovor predsednike spametuje voditelje republikancev, ds ne bodo hodili več a »vo-jim konjičkom ne dan, ki jim ne prinaša drugegs kot blamalo. ftpanaka Uflttsnoa. V sedanjem času raašimajftl kužne bolccnl španske influence morali bi ac selo paziti, da ss jo obvarujete. Kadarkoli opašite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu, glavobol, bol udov, mrsli-co, vroMeo in sploino oslabelost, priporočamo vam sledečs navodl-la kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti ti bolesni: (Grgranje in izpiranje grls in nosa s Se vero vira Antisspsolom, kateri naj ae uporablja raStopljen, vse-mlte po en del tega adravHa ns tri dele gorite vede. Ko ae poču tite s mrzlico tU takoj ca priče-tkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severove tablet sa prehlad in gripo in ponovite na vsake tri ure, dolrfer vaša Čreva ns prtthejo dobro delati. Ako ee vas prime kafelj tedaj vtsmlte Severov balaam sa pljuva Pojdite postelj, vzemite kakšno gorko pijačo, da se dobro spotite. Oe se >a te ne čutite boljše, potom ps litro pokličite rfrsvnika in na-redltf vse kar vam on svetuje. Gpri navedena adravila bodo ve-iko pomagala, da ss obvsrujcts pred influsnoo, sa torej Je selo umestno, da imate vsdno sledeč« sdravlla pri rokah doma. Prods-jajo se v lekarnah po sledečih ecnah: Severa's Antiaepaol, 35 centov; Severa's Oold and Grip Tableta, 30 centov in Beverat Balaam for Lungs, 25 in 50 centov Ako vam Je nemogoče dohiti ta zdravila v vaši.domaČi lekarni ,potom jih naroČite naravnost od W. F. Severa Oo., Cedir Rapids, Iowa. | Sumih RsrsSss Vataanvljeaa S. 1004. uprli« Priporu dilu Inkorp. lf. JuatJa U v Ari. llllaois. GLAVNI STAN: 1MT--89 »O. LAWNDALE AVB., CHIOAOO, ILLINOI UPBAVNI ODBOBi Predsedaikt John" Vogrlf, boz 890, U Bali*, 111. I. Podpredsednik: J. llratkovi«, K. P. D. 4, Boz S«, OlraM, Kina. II. PodpredMdnlk: Jol«f KuhsIJ, »S2S Kwln( At«., Bo. Okioago, IU. Tsjaikt Johu V*r«t«rbar, 2708 8», Lairadale Av*., Oktoago, III. Blagajatki Aaton J. Terbove, P. 0. Boz 1, Ci**ro, Ol. Zaptsalkar: Joku M*l«k, 4008 W. 81*1 St., OhUago, 111. NADZOSNI ODSEK; Jole Ambroll^, Boz »81, Canoasbavg, Ps. Paul B*rg*r, 741 — lst Ht., U Hali«,, ni. POHOTNI ODSBKt Anton Braat, Boz 140, Caaouaburg, Pa. Jole Hadltok, Boz 438, HiultKtoa, Ps. Budolf Plet*rS*k, Bos 49(1, Bridt*vlUo, Pa. Jakob MlkUvAif, L. Bos .1, Wlllo*k, Pa. II. Pntrovlch, 14*1(1 Hal* Av*., OoBlawos4, a UHKDN1K PBOBVBTBi Jols Zavortalk. , 1 ' * " " VRHOVNI ZDBAVNIRi F. J. Kera, II. D., S20U St. Clair Av*., 01*v*laad, Okto. V8K DKNAKNK ZADKVK IN STVABI, ki sa ti«*J* gl. aprava«>ga od ia R. N. P. J. naj s* poiiljajo aa asal*vt JOHN VRBIIKRBAB, S0S7-8S So. Uwndal* AVS,, OkUsgo, III. PBITOŽBR QLK1)R ORNRHAbNKUA POSLOVANJA SS poiiljajo na JOtR AMBBOttO, Boi 8AI, Caaoasburg, Pa. Pritoftbo prepirljiv* vsobla*, ki sta jtk rešili prvs ls šruga laltanea poiiljajo as aaslov« ANTON HBAST, Boz 140, Caaoasburg, Pa. VSI DOPISI, rasprav«, «laakt, aasaaatla Itd. sa "Prosv*to" ss poli! aa aaslov i UBBDNIiTVO "PBOflVRTR", 8M7--BS Se. Uwsdsl* Av*., Ohioago, VSR UPBAVNlftKR STVABI, nsročaiaa, oglasi, •* pošiljajo aa aaslovi UPBAVNIftTVO h PBOSVRTR", 8WT~«i So. Uvradsl* Av*,, Ohioago, • V kor*apoad*arl s tsjaUtvom S. N. P. J., nrtdatltvom ta uprava Prosv*te" a« rabit* l»*a uradalkov, uiarveA saplllt* aaslov, ki j* tu ua ako ftelit«, da bo vsaka stvar hitro r*l*na. Poštni sakon določa, da mora biti ********* takoj plateaa, ko potsde narotelna. Naročniku, ki ss as lavna po poštam sskonu, mors uprava ustaviti list. Severa'« 1 SUMf 4 UM* |Kro)ača na Ely ln okolici is priporočsvs krojaško delo nove obleki, simsks suknji, filstinji, krpsnjc, ikanjs, barvanje, moške, lanske n otročje obliki. Smo v svssl s najboljšim Dry Olsanlng in Dyu louse družbo. Naša delavnlea j« v bivšim poštnim urldu. v J0B KOMATAR, and , mi ,„ JOHN TIRAN Oompaap, BLV, MINN. S| PIVO! Vsak uain aapravlU ls vrat no aam doma aa jako prlprost aal|a Bavarsksg a "s prtprost i n««r Ritrakta, n s r« je a Is prlsta*|a hmelja ia (msla). Jedaa konva (oaa) aa sa T galoa (SO st*kl*nia) fina p od prav* Bavsrsk* s* komat ra Joše, piv* t«v stsu* samo SfLlO a alao vred. skusi, a* navodilo K*dor enkrat to piva pU* veš drug*. — Ni' poli Jem s vsakim aav Narolllom prilagajte denar ali order (s* prlvataik l*ksv) t*v ijajt* aai ____ A» PMTOTM1A, •TS B. 1S4U St., NKW YOBM, H. V. Vojna! Vo|na! Vo|na! Izgleda, kakor da bo lo moda taga naroda* f 1 M VI A M K/VI' II 1 IliVVA RAD BI UEVBDBt kje ss nahaja moja lisa Marija £idarič, poročil sem ss Anjo v Chlcagu, IU. Cenjene rojake prosim *e kde ve njen naslov, ds mi ts nsznsnl. Ako bo ps sama čiula U oglas naj ss ml prijavi. Sedaj sem Še pri volji jo sprejeti nazaj k aabl, drugače bom pa prl-morsm ss rssporočiti, ako se ne oglasi oll ne vrne k mani. Moj psslov js:. Jdssph «dart6, 33L— :i4tl. St , Mollne, III. NAPREDEK raUNTB LAil UUNKANB Pa. — Zvezni drŽav ni pravdalk js Izvedel, da "Prosveta" piše sa blagostsnje ljudat va. Ako se strinjaš s njenimi Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašsjo v Prosvetl. — V zalogi imam vse za vsakdan js potrslišči-ne po zmerni ceni. ANTON ZORN1K, Harmioia, Pa. f ....... DR. JOS. V. CRAHEK edini slovenski zdravnik in ranocelolk v lVnriaylva-niji. Zdravi vae olročje, Ž4'iiike In molke bolesni. IVadne ure so: 10 ure zjutraj do 2 ure popoldan. Bell Telephone Cedsr xm $43 E. Obio Stroat, N.S.PITTSEUR GH,PA. AU bo bolgarski narod vadrftal vae telke udar**, ki padaj« aaaJV Ako I* nI vojaa, ki ogrola njegovo sdravj* ia varaost, Udaj j* *mrtaoa*varas bela* mu alt po stralaa lakota. Ia ladae j*, Bolgari so daaes najbolj trdal narod v R v ropi. Naj bo krlsa kakorlaakoii* tedaj a* aiaovl Bolgarijo — ia h**r« tudi — dvignejo, da se ji po*tavtjo v braa s vs* silo in odlo4ao*tjo, da *v*t strmi. 111 pak s* a* Jud lino vel lllavaootl bolgarskega naroda. Vemo, kaj jim daj* mol, da smagajo vs« safcrbta* na pad* voja«, kug* in lakot*. NI v*4 aobaae tajaosti, vedno Imajo listo krt, ker pij« **IU#al laj, to je saassljlvo drultacko sdravilo, katerega ima bol. garaka mati vedno na |wli*l priprav-IJeno aa takojino p tlsolim popolao sdravj*. To j* stvo proti ssprtju, slsbostl, a|al pr*bavljaaju, proti bolallaam v I« •u, Jelrah, obtatth la pri krvaik vilaoatik. Vsa S^U*kev Boli Krvai CkJ v tem aima aabl jsira. a* ga vaam* vrolega pr*dao a* gr* takoj ia popolaoma odpravi pr*hlad prepreči, da a* a* rasvlj* laftasass pa jetlka. 1 BOI/1ABSK1 KBVNI OAJ s* v aavoju, ki asdsata> sa «*l<» t ml telili pet m***e*V. Po polti velja #t, 8 aavltkov po polti $A.00| 7 savith« po polti SS.8S. Polllja a* pO pošlaeis povsetju la aavarovsao tm aprejmas sneaks, ali pa ve« pelljeino p* O. Q. D. ; Naslovi K. H .vos SeSBek, Prsslisal Marvel Producis Oo, s Marv*l SI4f., Telefoa urada OOart UM. T*lefoa aa domu Nevltle ISTO B. FRANCIft A. BOGADEK, slovensko-hrvaški advokat, VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE, soba 103 BsJsowaU Building, vogal Diamond In Grant Sto., (nasproti Court Houm) PITT8BURGH, PA. Doktor B. Fa Mullln VMcclillilM 411 Fourfb Av«.* PlftBbuPflh. P«. iSMfrei d 4. aeetapje U šmltklUU Si. reeite m M#le a mm)Um Imm«). Jea eem Najatar*j4l sitravalk *pe itJalM aa Sloveae* v Pittahurgku. gdravim I* vel km IS let bela* NMrtfce iN 8*e*he. fMravll eem I* »Ml tfeMe ia tkmle menja velikanske spremembe v -vetovni zgodovini. posedaj je bil« F° ■taram, d rta ve so imel* večinoma svoje prejšnja meje in goa|H>dnrji svetovne situacije so bili v splošnem tisti krogi kakor pred vojno. « • Kakor živo srebro v toplomeru j« rastla moč deaiekrarije nad avtokraeijo zadnjih par let. Korak ta korakom, naj prvo polagoma in potem v ril no hitreje je vstajala ideja demokraeije in preil-ujals narode. V Ijudak« duše, ki so bile navajene namo slušati ia izpolnjevati h-kate, se je naselila /.uvest »»dpora, zu vest pravice drf tlvljeuja. V Berlinu korakajo po ulicah muoži-ee in zahtevajo republiko in kazen ta k«(terja vsled njegovih hudodelstev l»r«tl demokraciji ta flovečanstvu. /■•emu zahtevati kajzerja pred sodišče, da aa ga obsodi ta njegov« grehe Telefon Utvsdale 4066. pr. (Oct. 60-16) pola« vaiega imena U naalova vam je a tem dnevom potekla naročnina. Ponovite je pravo- Datum v »klepanju n da vam je a tem lasno, da ae vam ne »stav! Ust litiki ae njegovo znanje popolnoma ae ha. - Z" T ' / "Kolikor je m«a! taano", pravi neki gode.- v liata G. X., "ao »kušali dele-gatje HKZ. priti t državnim tajnikom Mr. B. l,nnaingom v pogovor, toda jih ni kotel »prejeti, ker jih aaiatra ta betjševike, čemur ae ne amemo buditi, ker vaa njihova elaaila odobravajo po HtrtpUnje boljševlfov, katerim ao Zdru tuiie drtnve naimvedale vojno./' Vsak tiopiaaik 1'roavete ima val po lltiiSegs /nanja kakor ta godee, ki je usIuIImmi pri omenjenem listu. Kateri ilelegatje ao poskušali priti v dotiko t Lanaiiigom in kdsjt Kje in kdaj je Lanting primerjal pristaše HKZ. z rus-.kimi boljševlkit Kar se tiče stališča naših liatov z o tirom aa ruake boljševikc, je »mešao migov »rja t i, kajti vaakdo, ki $ih Alta, ve/kaj je naše stališče. Ce godci ne kitajo nafti h liatov, ni i tem rečeno, da jita moramo jiojaaaevati stvari petere bi aploh ae ratumeli. ' ' i'/* Ho (ljudje, ki ne nameravajo nič. sla ga oroHHH ta njegov« Krr...- bega, kadar pokažejo nekoliko svoje du proti človeštvut Mar je knj/.er edintjlevae praznote, ker ae j* ne zavedajo kri vee f Nezrelost ljudatva, ki je n^lalilo j Zanje bi pa vsekakor bilo boljše in nedemokratično, je dala v roke moč al- pametnejše, Če bi vel čitali, študirali »temu, r katerem ao bili kajterji mogO':l proh(em<* in vprašanja, v javaosti pa Či. Ako bi ne bil Viljem II. rojen, tedaj'naj bi " I ■ ■ ■ DL IZVRiBVALKI ODBOR: August AuČin, Mary Aučin, Filip Oodina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Etbin pristan, Math. Pogorele, J. N. Rogelj, Anton J. Ter-bovee, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR: Ivan Krežič, J. Kvartič, Jožko Oven. ,_ CENTRALNI ODBOR DO NOVEGA KONSTITUIRANJA: John Ermenc, Joseph Frits, Joseph Ivanetič, J. Jadnič, Ivan A.- Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, K. H. Poglfjdiž, John Rezel, Joaeph Stebla j, Frank Šavs, Frank Udovič, Chariie Vesel, Andrcvv Vidrich, Štefan Zebrie, John Kalsn, Anton Žlogar, Loui« Truger. (Opomba. — Naslov za pisma in denarne po&iljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, Bo* 1, Cieero, 111.) , AJe jr A natrija? — Madžarski grof Julij Andrassy je v imenu "avstrijske vlade" sporočil predsedniku Wilsonu, do Avstrija sprejme vse, kar zahteva Amerika; sprejme zahtevo v smislu Wllsoitove izjave, kur sc tiče pravic Cehoslovakov in Jugoslovanov — sploh sprejme vse in lepo prosi Wilsonu, da naj hitro, hitro uredi vse potrebno zu premirje in mir brez ozira na Nemčijo. Skrutku: A »atriju jr apvrjeta auajo kapitulacijo brez rr-xenw in milo proai za arparatni mir. Dobro jc to iu demokratični SjVct je lahko vesel, du jc kriminalna Avstrija vendar enkrat na kolenih. Toda, če je Avstrija vse sprejela in na zahtevo NVilsonu pripoznulu neodvisnost Cehoslovukov, iugo-slovnnov in drugih narodov v svojih mejah — kje pa je potem Avatrija? V čigavem imenu govori M^of Andrassy ? S kom naj se sklepa premirje in mir? — Neodvisna čeikoslovaAka repu-bliku, Jugoslovani, Poljaki in Ukraiinci so pretrgali vse stike / Dunajem; avstrijski Nemci so oklicali svojo lastno državo; Madžari zahtevajo svojo neodvisnost. Vsi ti nurodi hočejo sami govorili o miru in pravično jc, da govore. Kaj tedaj fte ostane od Avstrije? Habsburška dinastija in njena buronsko-grofovska kjika ja *e edina .M4vstrijo,,, ki ostane! AU se kdo h tenii fsloti podajal za iflr? A vat rije ni oefi! To je zdaj sama pAvcdalo vsemu svetu. Ilahsburžani, ki Ae plovejo nu zadnji deski, katera je ostala od njihove razbite ladje, nt morejo sklepati miru z nikomur. Svobodni narodi, ki grade danes republike nu podrtinah stare monarhije, jim bodo že dali večni mir in pokoj. Habsburgarija sc naj hitro in brezpogojno poda Cchoslovnkom, Jugoslovanom iu ostalim ljudstvom — in to jc vse, kar jc potrebno. Kxit, Austria! bi sedel na njegovem mestu drugi kaj-ter, kajti take kreature so le proitvod »interna, ki je prevladoval v flloveiki družbi do včeraj. Heiiaj pa je vo« tega sistema pričel drčati navtdol brez ast-vornle, sa njim pa drve prlatali avto-k racije in mečejo polena pod kolesja, da ga ustavijo pred katastrofo popolnega uničenja. S < * Razni priaei, mogoča! ariatokratje in tuill finančni kralji imSjo strah, da bo iivo srebro v toplomeru demokraeije prišlo morda predaleč. Zato je treba vo* avtokracije, ki drči navtdol po griču, ustaviti, takole nekako sredi pota. pustit«,' da postlae nemška drŽava republika. In da se avstro-ogrska monarhi- M vodjlo v "boljševi ^gj^p krsaa« dokt^nept, iut katereg« strahu im tudi "sveti očeA* v Rimu, pa P> tem", pravijo ti ljudje in poln! strnhu so tudi "sveti v Rim.., i peli rajo na |»metnt Svet. ss! ustavi voz, dokldr ne bo prepzno. Strašna ško la Id l»llo preje mogočne habsburške Av strije, v kateri jfc imel Rim poleg Apa ni je glavno oporo. Zate je potreba Av- " IT^Ačethumojcga pisanja vas use strijo ohranit! eelo in Habsbur«aBi naj. pRkličem zevertnik gadina kri- ostanejo njeni vladarji. Ljudje božji, če tn.bovjc pogoree ste sami kapitn pustite razpasti. Avatrijo !n odvzamete krono Hababurlanom. tedaj bo temu razbitju sledil "bolj^vizompri tem pa kažejo na Rusijo, čel glejte, kake so posledice -boljšev*«* S^Siigelijev. ■ • Pokorni služabniki'svojega očeta v Rimu ao imeli v slovenskem ameriškem Rimu sestanek, nn katerem ao t groto ln studom obsodili HRZ. za tne»!o takega boljševizma, kalcoršpega se tako telh pn |te|, Volilne.— Prihodnji torek sc vrie volitve zu kongres, po lovico senu I u, državne postavoduje in ruzne druge juvne urade. Volilni hoj sc zopet vrAi po lepi, stari nuvudi političnih voditeljev, katerim so privatni interesi, javne službe in gospodarska kontrola več kot hluginja ljudstva, interesi vse republike in sam bodoči mir. r ; Ne bomo (tikaj nufttcvnli grehov ne trikov sturih polltičnr jev, s katerimi zopet vabijo volilce uu lim, kajti nuši čitatclji zrfvcdni slovenski delavci jih dobro i>oznujo. Omenimo le toliko. da zdnj igra veliko vlogo vprašanje, kdo jc storil več za uspeli vojne iu kdo podpira vojni itt mirovni program AnitTike AmcrUko ljudstvo, posebno pa delavstvo si lahko odgovori nu to vpružanjc. Ljudstvo je en musse nu strani predsedniku Wil sona in njegov vojni iu mirovni progrum je obenem ljudsk progrum; nasproiui pa so temu programu zlasti republikanski politični generali, ki bi vsekakor rudi videli po vojni milita rišem v Ameriki in kupitiillstično nadvlado uu svetu. Dolžnost slovenskih delavcev, ki so državljuni tc republike je, da ostanejo nn svojem delavskem staližču prave demokro cije. Važno je, da so izvoljeni v kongres zastopniki, ki bodo do zadnjega podpirali \Vilkonov vojni in mirovni progrum, al obenem je važno, da ti zastopniki stoje trdno knkor skala za največji demokratični princip*, javno laalitiltoo vaeh proizna jalnih, prometnih in izmenjeimlnih aredatev. Kakor zahtevamo da mor« pusti vsaka politična iu monurhističua avtokraciju ravno tako zahtevamo, tla iporti pasti tudi. kapitalizem; polcj politične demokraeije zahtevamo tudi gospodarsko demokracijo Vlndu ima danes pod kontrolo železnicc in nekatere druge javne naprave, ki pu ne niso ljudska posest. Itodoči kongres Im vsekakor odločajo teh važnih vpražanjih in delavstvo mora že zdaj pripravili. Železnice morajo ne samo ostati pod kontrolo vlade len,več mo,n,o postati trajua ljudska posest SJ^mH^" viA Vprašaj,. in ravno tako induatrije, ki ao vitalnega pomena zu napredek tiste slovenske duhovne gospode, ki so naule in potem šele pokazali, kaj znajo. • Strašno duševno revščino je pokazal ne)d aaš anonimni priiatolj (t) it No-komisa, lil. Imena najbrže nima, kajti če bi gs imel, bi ae podpiaal. Z na čajni IjiuUf nikdar ne skrivajo svojih imen, Arlvajo jih le tatovi in drugi neznačaj-neži in duševne reva. Človek, ki nam je plati anonimna piamo, je avstrijski 'ra dikalee' la dela za istk smoter kot pa peževn klika v Rimu ta ohranitev stare ssbaburške Avatrijo. Revež misli, da takapisma uredništva liatov strašno jeze. (Ko Iti vedel, da se mu smejejo in da»jiai da s tem priliko Imeti aekoliko humorja na njegov račnn, bi se gotovo ne lotil pisati takih umotvorov. In to Rim je nn delu za Interese habsburško Avstrije, ne samo v Rimu nego po vsem svetu, kamor sega kak žarek vpil va katoliške cerkve. Ta Rim dela z rvt to in prikrito taktiko, ki tasleplja ver nike. da ne spoznajo temnih načrtov starih sovražnHcov 4sake demokraeije. Verniki, ki ste prežeti z duhom demo krarlje. ki vam je dovolj takega slste ms. ki je uničil domove vaših očetov Jn vaše svojce pognal topovom v žrelo, poglejte nekoliko od bližje, knj delajo vaši "gospodje." % _ pisti omet od stene, kadar jo slišite, toda ^o ne smemo priobčiti, ker hi prišli navskrižje s poštnimi oblastmi) k!*s^et« kaj bosta naredil! vinaa u suinas (aužnostf) ruipto pat oje ko vam nihTe ne verjame ko more vsaki še bol; neumen vejdet ds toaejreja pa pišete kafMaja u avstriji mn ušo dobro Vej-mftv|iak je vam pa nejso.dall tak ludi golf, kskor tudaj usrame kraju si moral dejlat £estu šivit' k tukaj pa ludi pro dadadajaš ueužnaš ko smo uSc tak so-dosti t sčnni dali kobi maral nas spo-difcljt p i no š# zspelavst nas natanapčno strun t »ki ste (bingo!f!) ali praviš da - ,/^oga sekopt« I ah si Jjazabu. ka j«1 k»'nejno nift uprušnl' Vot svtokraeije drč! navzdol in tudi kaJzer bi ga rad ustavil sr^dj pota. •Pripravljen je sprejeti službo predsednika nemške republike, toda predsedni-štvo mora bit! dedno in predsednik se mora imenovati cesar, k! naj bi imel vsaj toliko moči kot angleški kraltf. To Je. da M se smel imenovati cesarja, pri-rtfjatl kake dvorne pojedine, pripeti »••imntja kako medaljo, sprejeti kakega časnikarja in podobne stvari. - »s Kajzer jeva ideja ni alaba, še celo gova izobrazba ae zrcali v uvodu nje novega plama in njegov radikalizem so mu Telili*' * glavo propemški agen-tM'katerih je'praerj-v dotičnem kraju »d k^er je prišlo to pisma. Ampak avstrijska monarhija , umira in' nobeni avstrijski "radikalci" niti pnpeA je n« bodo rošil! v taki formi kot smo jo dosedaj poznali. rriiatelj(f), k! jo pisal to pismo, jt gotojfe prišel v Ameriko Ž« pred vojn« in prav gotovo bi Inhko odpotoval wa ta j v črnožolto monarhi io, kjer ljudje niso "tako tlačeni", kakor v Ameriki Tod* pisec je popolnoma zadovoljen du mu ni treba biti sedaj v Avstriji ia bi ns hll nikakor pripravljen zamenjati •tvoje sedanje usode t ono, ki bi ga čd-kala v Avatrlj! v sluAajn, da bi se mu pred letom dai ali magarl sedaj ponu. dila prilika odpotovati nazaj v "avstrijske" domovino. On ni tolik« ob pa met, tla se bi poznal livljenake razlike med ,ameriškim in avstrijskim delnv družbe, trije so bankirji, zainteresirani v cestnoželezniškem sklada in financiranju kompanije. Preden bo poteklo dvanajat let, bodo ce -stnoželezniški interesi zahtevali Vtovo odredbo, ki jim daje &e večje ugodnosti, kakor tudi sedaj zahtevajo, da se jih odveže od obvez -nosti izza leta 1907. Kompaniji bo osiguran večji dobiček, in sieer od osmih dHgtotkov v nekaterih slučajih. Garancija je taka, da se mora izplačati., Cestne železnice so cenili, da so yeč vredne, kot v resnici znaSa njih vrednost. Mesto izgubi svoj ceatnoželezni-Ski sklad. V ta sklad je do sedaj Slo 55 odstotkov od takozvanega čistega profita v smislu odredbe izza leta 1907. Mesto je prejelo v enajstih letih okoli $25,000,000. Pto novi odredbi bodo nadzorniki te milijone naložili v poduHčhilt železnicah, večinoma v notranjem meatu. Zn te podulične železnice se zanimajo le veletrgovci in hiini posestniki 18- in 20-nadstropnih hi5 v notranjem mestu. Denar v tem skladu je namenjen, da mesto kupi cestne železnice od družbe, da tako postanejo sploSna občinska last, Če bo cestnoželeznifika odredba sprejeta, ne bo moglo mesto kupiti cestnih železnic. Akobstane stara Železniška odredba v veljavi j pojdeiV. devetih letih v ta \sklad Se približno $20,000,000, da bo mesto Imelo $45,000,000 in bo lahko poobčinilo cestne železnice. Če bodo volilci tako nespametni, da glasujejo za novo cestnoželez ■ nifiko odredbo, bodo lcompanij[am izročili pravico, da povižajo voz-nino. Kompanije bodo imele moč, da povišajo voznino na deset centov, ali pa ie na več/ če je taka njih želja. Kompanije zdaj zahtevajo dovoljenje za povifianje voznim*. Po stari odredbi je voznina določena ns pet centov. I i j Po novi odredbi ne bo treba kompanijam čistiti in ikropiti u lic med progami. Zdaj morajo kompanije same čistiti in škropiti ulice, ali pa mestu plačati $300, 000 odfikodnine na leto za to delo, če je dividenda izplačana ali ne. Kompanije Jahko poljubno po viiajo plačo vi&jim uradnikom. Predlog občinskega svetovalca Sch\vartza, ki je določal najvižjo letno plačo na $20,000, je bil od klonjen. Zdaj je treba 1,300,000 KAJ JE REPUBLIKANCEM TRN V PStL stvom. toda hlapčevska vzgoja in pro nem»kl elementi so ga utrdil! v ljubezni do lOnirajoče Avstrije, dasiravno ve, da ns sa|»ačni poti. H takimi ljudmi je tao tako kakor a pijanci, ki ae zave- visosrj, po got0Vk vzdržali vstriji ak Ti |jtM|i|> ( . Vprašaj,«!,.,, 'u-"',, . in blaginjo ameriakega ljudstva. bili |m,avečeni aa gcleo storita vse, kar jI hoete u k a sati. no dajo, da jim žganje škoduje in uničuje zdravje. Toda, ko nridejo zopet do žga nja.-ma ae ga nalijejo .Io nezavesti / "h,J«fe. da se bodo oh drugI priliki I vsakega pitja Žganja. , . . opajsjo z nekakim "ra dikaUzmom" t katerim tolaiijo svojo IjulteSen do Avstrije ln Nemčije. • e- Not etične pijnnee ozdravi Šele grob, pa ludi za notorične nvsttijake mcads ni irugega adravila. Za argumente ao Klubi in alepi In taki bodo tudi oatali, Vajtl Ce ae niao apnmetovali doaeflnj, se n%kodo tudi v bodočnosti. voznin po niklju, da je plačan en ccstnoželezniftki ki predsednik, prejema $66,000 na leto. Ta človek dobiva skoraj tsko visoko plačo kot predsednik Združenih držav poleg je pa že imenovan kot nad zomik. Washington, D. 0. — Menda ga ni -človeka v Združenih državah, Jci ie ni zapopadel, da se pod okri-ljenyepublikanske stranke zbirajo vsi prijatelji in zagovorniki sebičnih interesov, ki bi radi dobili kontrolo v kongresu s pomočjo volitev v novembru. Najbolj v želodcu je tem zagovornikom velikih korporacij delavska politika sedanje vlade, trn v peti jim je pa vojni ^elavski odboj;. Homer S. Oiimmings iz Connee-ticuta pravi: "Čimbolj se razvija kampanja, tem bolj postajajo oči-vidni nameni sebičnih in nazad-njafikih interesov v Ameriki. Ti interesi so nezaupni in se boje predsednika in ne simpatizirajo z na -prednimi napfravami, ki so bile v-zakonjene pod njegovim vod -stvom. Oni hočejo zvezati roke predsedniku in kontrolirati vlado s pomočjo ageneije republikanske stranke. "Dežela bo razočarana, ko izve, ^koliko denarja potroSijO, da izvolijo kongres, ki je nariphJten predsedniku. . t "Čč je dobičkonosno, da se potroši $178.000 samo za nominacijo zveznega senatorja na republikanskem tiketu v Michiganu, kako ve- deželi pri volitvah." Kaj ima delavstvo pričakovati, če dobe nazadnjafiki interesi večino v kongresu, dokazuje članek v listu "The Voler ann His Emplo'y-cr", ki izhaja v Worcestru, Mass. Ta list podpirajo gotovi tovarnarji v novoangleikih državah. List napada v članku z dne 28. septembra razsodbo vojnega delavskega odbora v zadevi tvr4ke Smith k Weason in pravi, da bi moral odbor takoj rezignirati, ko se je predsednik odločil, da pre-vzame tovarno tvrdke Smith & Wcisou. Članek je tudi polno strupa proti strokovno organizirane -. mu delavstvu. Članek apelira direktno na volilce, naj zavežejo predsedniku roke in odpravijo vojni delavski odbor. v Člankar zaključuje: "Najboljše sredstvo proti predsednikovim tendencam, s katerimi hoče vpro -past iti odprto delavnico, je za tovarnarje in neunijske delavce, da v prihodnjem novembru izvolijo republikanski kongres in dajo že enkrat toliko v volilni sklad v letu 1918, kot so dali v letu 1916." Te besede jasno govore, kak&ne interese zagovarjajo voditelji republikancev. __a i Nova odredba daje mestu prs vieo, da kupi cestne železnice, če mesto^plača tanje $220,000,000, ali približno $90,000,000 več kot v letu 1916, ko jc bils ocenjens vrednost cestnih železnic. Ceslnoftelezniski interesi oglsžs-jo v vseh listih, ki hočejo zs densr aprejeti njih oglsse, da s takimi oglaai omamijo volile«, da bi glasovali za cefttnoŽelcziiiiko odredbo. "Delavska federacija" v Chiea-gu je predsadtijo nedeljo pretre • sala restnoželeznižko odredbo na avoji redni seji in je zaključila, da priporoča vsem strokovno organiziranim dele vee m, da glaeajejo proti a ji. Dclsvec, ki noče plačevati povi-Ssne voznine. bo glasoval proti nji. Če ae pa najde ksteri delavec, ki Če bo eestnoželesniftka odredba kljub pojasnilu od ntrani "Delav- SOPROGA IŠČEJO KOT MORILCA. VOLILCI V OHICAOU BODITE NA 0TRAH DVE 6. NOVEMBRA Chicago, m. — Dne petegs ne-veruhra m o rs ns voliičc »tak de -lavce in vsaka delsvaka žena. ki ima volilno pravico, da flasaje proti oostnoAeleaaiDd odredbi Peoria, 111. _ Iz reke Illinois so potegnili mrtvo tujko in eno leto staro dete. Oblastveni orgs-ni so kssne^ dognali, da je utopljenka mrs. Irene Jsckson in njeno dete. Spoznsla sta jo mr. John Ornbb in njegova soproga iz Ls-Halla. Johnson je Uvel s svojo leno na hižnem čolnu. Njegova žena in otrok sta zginila dve 13. oktobra. Johnson je dejal svojim sosedom, da sta odžla k sorodnikom na obisk. Od tega časa pogrešajo tudi Johneoaa. r Kadar m godci pečajo s p«|itiko. po Staje Stvar smele s Metek »aa morda dobre popraviti hamnaike, tada v pa sprejeta, IhmIo kompanije imele K.»iiee«ijo za nedoločeno In neomejen« dobo. Mesto se odpove kon-irolhpad cestnimi železnicami in Jo oftle ti dvanajst let Wrje aradaiki u d« in< ija" žs glasoje za novo reatnokelacaMko pogodbo, temu pa ni pomagati. Če kdo kljub avsrllu sili v svojo nesrečo, gs ne spametujejo tudi najmortrejfii nasveti in od katerih ia sedaj {sanj veljajo besede, da le največja teleta volijo svoje lastne klavee. RAZPIS SLUŽBE. h danskega zdrnftaaja Ma u u - repab- stroja. graf ima govor«. Praiaje je posUti na ns-Jrim I. Tertovec, bos L m. DOPISI. Clevel&nd, 0. — Padajoče list-je z drevja nam naznanja prihod zime, ki pravijo, da opominja )e smrt in nikdar življenja. Tudi za našega rojaka in prijatelja Jožef Staniča je pomeuoila murt, ki ..e je poalovil od naa v mladeniaki starosti 24 let. Bolehal je okoli leto dni Pokopali amO ga dne 25. oktobra na pokopališču v New-Imrgu. Pokojnik je bil doma iz , 1'odgrada na Primorskem. — Tu zapušča žalujočo soprogo in mno->» prijateljev. V stari domovini zapušča nia-ter, brata in dve se-[' stri. N. v. m. p. Poročevalec. Apel Slovencem. Dubuque, Iowa. — Znano vam je, da so v dubuquiškim učilišču nahaja precejšnje število sloven-skih dijakov, ki pa za študiranje nimamo posebno velikih -sredstev. Naša prošnja ni za kake denarne prispevke nego vse kar vas prosimo, da nam pošljete slovenske knjige, katere ate že zavrgli, ali pa da jih lahko pogrešate. Knjigo so velikanski pripomoček k izobrazbi in mi nimamo sredstev, da bi si jih naročili toliko kolikor jih-potrebujemo. Tudi se jih v sedanjih časih ne more naročiti, zato se obračamo do vas, o tudi druga društva več ali nanj prizadeta vsled te bolezni, kar bo prav gotovo povzročilo izcedne asesmente, in "kikanje'' pfi tistih, ki ne bodo mogli razumeti položaja. Teške $s*c smo dočsksli v neksterih krsjih in u-pam, ds se bo zdravstveno stsnje \ kratkem obrnilo ns bolje, ds preidejo iz hiš mirnih stanovalec v te drame, ki se dogajajo vsled • pidemije. , Vsem, ki so pokojnikoma dsro-vali vence in jih spremili n* njuni rsdnji poti4 nsjlepšs hvsls. A. liičsn. Springfield, 111. — Za vedno se je poslovil od nas in drnštvs IM--miš, št. 47, HNPJ. naš prlljublje-ni brat Anton Zspušek. Imrl je Ine 19. oktobra U influrne* družneam krnela prihaja turtl Vsled prepovedi oblasti proti zbi »snjn ljudstva v množicah se dru-itvo ni moglo udeležiti po*rebn ' nrporstivno. Doma je bil od Olja na Spod nje« štajerskem. V stari domo L. D., W. Moreland, Pa. — Pišite jasnejše, da bomo vedeli, kaj pravzaprav želite. Kaj mislite z "abecedo", besednjak ali samo abecedo? Sestava besednjaka v .tolikih jezikih, kolikor ste jih navedli vi, bi stala več ti%oč dolarjev iu bi vzelo strokovnjakom mesece Časa predno bi ga mogli sestaviti. Sestava abecede v omenjenih jezikih bi bila seveda lažja stvar. Dopisnikom. — Tisti, ki pišete na pisalni stroj, pišite tako, da pustite vsako drugo vrsto prazno. Na to smo že tolikokrat opozarjali, da hi si že vsakdo lahko zapomnil. Zadružna farma. (Konee.) Zgradili so tudi veliko mlekarno in 150 čevljev dolg in moderno opremljen hlev. Vsaka zadružna družina ima svoj lasten dom. Obedujejo pa vsi v skupni jedilnici, pa tudi perilo se pere za vse v skupni perilni-ci. Otroci obiskujejo zadružno šolo, kjer se jih podučuje tudi o zadružništvu. Mlekarna, kuhinja in perilnica so opremljeni z moderno mašinc-rijo. Družina, ki se hoče pridružiti zadrugi, mora vplačati, tisoč dolarjev, samska oseba pa 500. Vsi delavci so plačani na podlagi plače, ki jc v navadi, vsakdo pa dobi še (i odstotkov od avoje uložcne glavnice. Ostali prebitek sc pa koncem leta razdeli na vse enako: moške in ženske. * Približno zasluži vsak delavec $800 do $1000. Farmo upravlja odbor, sesto^ ječ iz petih zadružanov. 1. Glavni ravnatelj. 2. Poslovodja. Vodja ea živinski oddele4c 4. Vodja za poljedelstvo. 5. Vodja za -domača dela. Odbor se voli vsako leto in za- družani lahko odpokličejo vsakega odbornika potom splošnega glasovanja, ki ne spolnuje svojih dolžnosti. Iniciativa,, referendum in odpoklic so na farmi uveljavljeni. Vaa k zadružan, kateremu se ne dopade zadružno življenje, hhko vzame koncem vsakega leta svoj jiložen denar in zapusti farmo. Člana se lahko izključi, ako za izključitev glasujejo tri četrtine članov. Vas stoji v štirikotu, v sredi ima park, hotel in dvorano. To je majhna sličica o zadružni farmi, ki že obstoji in ki je mednarodna, ker se pri vspreje-mu v zadrugo ne gleda na narodnost. Neveda začetek je povsod težak. Ali začne se lahko, ne da bi se kupilo takoj zemljišče. Ako je v ksteri nssclbini deset do dvsjset slovepskih delavcev, ki imajo veselje do vrtnarstva ali pol jedel-ske zadruge, se lahko združijo, u-stanove svojo zadrugo in hranijo svoj denar ua banki, dokler nimajo vsote, ki je potrebna za nakup zemljišča in drugih neobhodnih potrebščin za začetek. Za majhnega farmarja, ki nima denarja, da bi plačal zemljišče iu si nabavil potrebno orodje, je začetek mnogo hujši, kakor za zadružno naselbino. Delavec se mora dandanes povsod bojevati za samoosvojo. In če grt^na fsrmo, da zamenja kladivo s plugom, ima najboljšo priliko za samoosvo-jo, ako se združi z drugimi tova-riši zadružnega mišljenja in usta novi vrtnarsko aH poljedelsko zadrugo. Vsaka zadruga si seveds lahko ustanovi pravila po svoji volji ff. pr. Zemljišče je lahko tudi last vsakega zadnižana, le delo, razpečevanje produktov In nakup potrebščin se lahko vrši po zadružnih načelih. Danska, ki >• celo majhna dežela, se je ojačila s vrtnarskimi in poljedelskimi sa-drugami. Ns mizo dsnskegs zs zemljišč«. Zalo pa iu.j ao odlaša-jo tisti, katere veseii vrtnarsko ali poljedelsko delo, z ustanovitvi-jo vrtnarskih in poljedelskih zadrug. Tudi za poljedelca ali vrtnarja velja v današnji družbi isti rek kakor za delavea: V združenju je moč! • ' v PO ZMAOI BO dE VEČJA ZA-HTEVA PO PREMOOU. , Pittaburgh, Pa. — \YV W. Clar-dlner, diatriktni zastopnik kuriv-ne uprave Združenih držav, izjavlja, da se ne sme odnehati s pro • dukcijo premoga, kajti zahteva po premogu bo še večja, čeprav se Nemčija poda. t In pravi, da govorice o miru ne smejo znižati produkcije. Teprav pride do premirja, bo vojna industrija izvrševala naročila kot sedaj, pa tudi* z gradnjo ladij ne bodo odnehali. Premog bo treba pošiljati ameriškim armadam v Francijo. Da čitatelji razumejo, koliko premoga se potrebuje, naj služi sledeča primera. Parnik "Levia-than", bivši nemški parnik "Va-terland", je premeril devetkrat pot med Francijo in Ameriko. Za pot semintje potrebuje parnik 10,000 ton premoga. Preje je vzel parnik toliko premoga s sabo, da mu je zadostoval za pot na vzhod. V francoskem pristanu so imeli vedno težkoče, da so dobili potrebni premog za parnik. Na osuuem potovanju so morali plačati premog po $75 tona iu čakali ko nanj te-, den dni. Na devetem potovanju je parnik vkrcal toliko premoga, kolikor ga je potreboval za pot semintje. Deveto potovanje je napravil v 14 dneh, medtem ko je za osmo potreboval 21 dni. l^adja je prepeljala 14,000 mož v Francijo. o«l slo pn 75 let. t'o umrje ua lelo &i,0.Ti.:iU3 oseb, jih umrje na dsn 97,H74, v eni uri t»0 in po ena oseba vsako sekundo. Naročniki! I Pozor! Poštni zakon zahteva, da je vaša naročnina plačana v naprej. Znamenje (Okto-ber 15-18) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da ae vam lista ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogočo vatavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejemate, pilite nam dopisnico stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino. Z novim letom bo naroč-| nina povišala in eicer iz $3.00 na $4.00. Sedaj je ie čas, da ae naročite po stari ceni. Na delo! Naročnino lahko tudi, sami pošljete na naslov t UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Previdne gospodinje tmsje Asms tWm su sSsktoalo* PAIN-EXPELLER ZmmUIvs sradstv« M Vtmnj« prt NtmMSiU W»W*Muali. pirhltJu, MtauVl.lMju lld. JMIno |>rsvt s varatvaaa assaiks sidra Ms. 1» Si. t UbrnO In unTMtt o4 f. ao. ricntrr a co. 14-aa WWMi|tM Str**. Ni« Vsrh, N. V Naznanilo! Vsim oruj. odjem m le mi tem potoni uasnanjam, ABTOWIU< aa bolesul lelodefc. PARTO OOUOH soper ksMj in pljatna liolesnl. PARTOUN soper iapadanj« laa. RPHATIN PARTOPA1N soper ravnin- 11 sem in kostobol. PAKT(M'RKAM * PARTO KOAP so- per masulje la pege po Hen , PARTO 8WKAT soper potenj« nog. j KI.h A WATKlt aaper osivele lose. PARTO-fVb soper ntasiilje in srbenje' tlvots I. t. d. TR1P1.KT8 st. J},, 8, ln 4. 1 Akst, $1.00, ti. $ff.OO. ZDRAVILNO VINO \ stek. $1.00 — 0 stek. $8.00, Oltf Irnoji eenlk (knjigo < mi ......... Proletarec je slovensko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavce iu rojak, ki se zanima za socializem, bi ga moral redno čitati pravo sliko sooialisma. Naročnina mada $2.00 na leto. $1.00 sa pol leta. Naslov j PROLETAREC 4008 W. Slst St. CHICAGO, II.UNOIR ^JHiMMMMMMIiJi^ NA PRODAJ FARMA velika M7 akrov, 3 iu pol ure od mesta New York, v Sulllvan Co, 224 akrov obdelane zemlje, ostalo pažuiki ln mlad goxd. Cena $7,-tMK), |2,500 v gotovini, ostalo na o-broke po 5 proč. Na tej farmi sta dva gospodarska poslopja, t uit j za dva farmerja. — Drugu farma js U20 akrov za #1,000 s vsem gospodarskim poslopjem vsed, katero samo jc veljalo $27,000, 4H te-let in veliko druge živine poleg, veliko fannersklh strojev, les sam je vreden toliko, ako se ga poae-ke. Farma je oddaljena 4 ure od mesta New Yoyk v Wayne Oo., Pennaylvauia, na meji države Netv York. #11000 v gotovini ostalo pod ugodnimi pogoji, /a uata;i-čnejfia pojasnila plžlte nai Alols Bkulj, 023 Kpsilou Pl. ' Hrooklyn, N. Y. KUBA POTREBUJE VEČ PRE MOOA. - f i Waahington, D. 0. — Rudarje gotovo zanima, vest, da na Kubi potrsbujejo več premoga. V prejšnjih letih so nekaj premoga uvozili iz Anglije, toda sedaj je ta u-voz prenehal. Po poročilu konzularnega asistenta Oeorge A. Ma-klnsoua konžumlra indir.itrija v* Cardenasu, Culm, ua loto 2!>,0ti0 ton amerlAkcga premoga. Premog, ki ga palijo na ladjab, predajajo v okolici po $25 tona. Pri teni ni v&tetih $.50, ki jih plačajo od tone, da pripeljejo premog k ledji. STABILIZIRANJE MEZDE ZA RUDARJE IN LADJEORAD-NllKE DELAVCE. FRANK PRAH ■ gostilna in boardinghouso, S70 Klnnicklnnlck Ava., ■ Re priporoma rojakom v oblak. £ tkt.rron nan. aKt—a. ■ MILWAUKEE, WIS. ^■■■■■■■■■■■■anaaal mA-nn in tir V Washington, D. 0. — Narodni delavski odbor za izravnavo, ki dela na stabiliziranju delavske qnex-de za izučene in neizučene delavce, ki izvriujejo vladna dela, ji objavil »voja prva priporočila, ki se tičejo ladjegradni&kih delavcev in rudarjev na antracitu cm prv mogovem polju. Ladjegradnižki delavski odbor za izravnavo uveljavi takoj priporočila ta ladjegraduižke delavce, kurivna uprava pa Se ni izrekla svojega mnenja. Za izučene ladjegraduižke delavce je določenih HO centov na uro. Mezda za delo od kosa se nc spremeni do konference med zastopniki ladjedelnic In delavcev, ki delajo od kosa. Za neizučene delavce je mezda povišana, poleg se jim pa Se poviSa vsakih Sest me secav. * Odbor priporoča za delavec, ki delajo zunaj In okoli antraeitnlli premogovnikov od 42 centov na uro naprej. Za rudarje, ki kop I je jo antracitu! premog in so pla čani od tone, je preračunjena me« zda na $(>.00 na dsn. BARBERTONSKIM SLO VEN-OEM NAZNANJE, tVigvrho čiščenja stranišč ln dvorišč sc vam priporočam. Is-Vtfel bom vse delo strogo po dbločbnh In po r.merni ceni. Fr. Levstik, Doylesto£. Ohlo. K, I', p; No. 2. (Wayne Co.) ali pa pustite narovilo pri J. Dobe ven VjSalunu. "M Vrednostna ura le $9.75 A«i nikdar nisi Imel take priloftnostl in je nikoli ve^ ne bok imel, kakor «•> ti danes f j tu ponuja, fttaj, misli in so Audi, pn na ® ro/d lakaj tudi, ker tegs oglasu ne ho vo/ V'lista* To krasno pulrlotliMio uro doblA skoro saatonj. Hnmo pogledal jo ImiA, pa sa II Itelj dopade kot katern $.10.00 v red a« ura iu lioA bolj s njo asdovoljea,. Ta ura ima Kl kumeiiov in kolesuvje je trdnrj« ter drli te/nejAl /as kot druge ure, sata js IMiaebno fina aa oae, k I morajo biti pri lioalu to^nl. Kaaelje in kolesji* je garan Hrano su 20 lat gotd flHed ua katerim je irsrev.Mii lep J^iaarieau Kitgle, Ta ura'|e v,ren vernemu denar. Teh ur ne dnhiA nikjer le pri nos. Poturl ne, poAli po njo takoj, ter easS bs "la gor lumilo KsAtesj. i Kdor larele ta oglas in gn poAlJo nam a sa-lo/lloiu, ho doldl lepo gold fllled verllleoj urni f pln In tie ds«p. Ne poAljl denasju vaaprej, PoAljl t narolllasi I" $1.00, sata I o iMit |Wal ko pride ura lu darila aa tvoj dom, PMi ua slede/l naslov takoj i ' EUROPEAN WATCH CO., ,4''' "'cESi,1V aitLnuniHfiLrHJi infiimiinjaji u?ri!jiifrji!jija i Iznenadenja. Nkoro I« M let M Trlaarjava sdravUa sapaAao rablje s sajvaljl« saupanjaai. A te taSI radi prsvaga vivs-ks, k«r saupaast ladalovsUlJs aaslsšt popolno aaupasja la /lalsaja od strani lUtilalk odjaaudaev. Male povlAaoja aaa ja a^aaja Hr°bs, is aa ohrani assaaljlvs vaeblss Indalkev. Hrsslll aaso aa 4^ga sspar draginjo sa vaak Itavllalk potrabAllaak aaAlh, a aevt vojni davek aa« ja spolbll la sadajl atabsr la marali amo aaaa aakollka povllatt Vaak pHjatalj Trlaarjavlh lokov prltaava braa sgovors, Sa V aadaaJoaU, ka maramo valike vel plalavatl sa petvebMlaa, la tsdl lakarja aUna stvsr val, si Mla magola SrsgUtl v okom priti. Zato ps ko vradaoat THaarjavIk lakov pevrslls odjamalams 'vse kar vsi plaleje as sja. Trlnerjevo Ameriško Zdravilno a^Hurenko Vino Bantei blagajnik se ja ustreUl. Pljmvouth, Wis. — Hermsn IIost man, blsgsjnik dršavne ban-ke v Plymouthu, se Je obesil končanem večumem delu. Vf pUmu ki ga je pusti), navaja r.n vzrok ssmomora nervozno stsuje, ns ksterem trpi le dslj čs*a Htsr je bil 50 let. ROJSTVO LJUDI V ŠTEVIL-K«H torej Ime take »spanja Is vapek m* »vetom, ker silni, da bol agabl sveja atallMa. lama« vaak kelaea: Jih j# devatšssat odstotkov povafoleatk ts apoAatlk v Ula4«a. Trlaarjave Zdravil« Oroaka Vlao aAlatt lolado« la edatrsal Is aMrsaJUisa 4eabovja vaa aefcras« aa|»otrebaa la atmpaaa asovi, kl aa sahaklea brlog stotvoralk tvarla aavlmjoflb prsvtlae dalavaa> drobovja. Triaorjavl lekl aa proatl vaakorlae aa pet rab ae malaalaa la vaakajaja la petrstma s4mvUaa granka korsalgls« Ur krasno Ure/, rulafe vlaa. ▼ sndetl aabaaaaostl, ..epreUvnoatl, glavobola, ■"'vssssHI, navadne kakor ts41 v lelod/alh saprlllkak, ki rad« aadlagujojo laaaka ob prem«m.bl Ulja aU radarja la drug« delava«, ho delajo la vdlkavsje pila, la rablU ta lak, Imet« aalU v aepreaoaljlvo vradaoat. Dobita Js v vaak lakarnah TRINERJEV LINIMENT radevsh sergala po kopanja nog. Is.Mto js v vaak Iskarsah. predora vaoloj V koren bole/1 se, sala pa la v aMaJs protlaa, ali Mfroitftisitta, aevralgii«. I ... . .. B4jkft ia g«rt«va poiao/. Jako Ja dobra tadl v aaa j« atrpaloatl glelsjov lo drugih, oteklin itd., tadl aa drguaaja AJvaev la aa ma nneriev P le vrat so Is pre* prijetna adravlle aa aaesdaa raka anotrsj. bao aa Irptraaja grla Is sat; lalatafco aa * I" droglk kal alk atverav. sa v va«h lekarnah delovni k meso. me j tem ko všl rs-mo, ds je stari slovenski kmet v domovini vesel, sko gs je imel ua mizi ob največjih praznikih Zemljišča ao v Ameriki dinde^ nes še po ceni, sko se kapi večje Ns avei i jc p -ek» io'\jnrtie In 500 milj ."»v ljudi • Ido jih um r ji povprečno t.judje vi ♦ " jazikov. t: imajo na*, thoč različnih ver. Ktc vilo moških je suerej ensko štcU lu šensk Kos četrtina ljudi pmrje pred 15 letom Ns 1000 aaeb done še samo ena starost od 100 let, šest fca nronutr MAOBADM 00 OO LO v MBtmAMomna iaiitavah teis, ORAVD niX-rAMAMA ieis. JOSEPH TRINER Manufaciurlng CKemieta 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS Vli. redna konvencija S. N. P. J. v Uradni zapisnik zborovanja. " • (Nadaljevanje.) 4 Mk ' Delovne ure »o bile v taki drugi dan za prvega in drugega urednika od oamih zjutraj do devetih zvečer, z odbitkom čs*s za obed in večerjo, pri-hodnjl dan dopoldne doma: pripravijanje gradiva. popoldne pa v pisarni od ene do petih, pol šestih Oli sestih zvečer. Tretji urednik od osmih zjutraj do petih po |H«klne normalno, včasi pa do šestih, aH kakor je zahtevala potreba. Delo v uredništ vu ni biJo več delo, ampak bUo jc pravo garanje, ki ubija človeka duševno in telesno, kajti če je duh ubit, poatone tudi teloelebe. I re, kot eero Jih navedel, še ne dajejo popolne slik o delu, kajti delovno ure ae dajo povedati le s temi besedami: "Delati je hilo treba toliko ur, du je bilo deki izvršeno, ne glede na to, koliko ur bo trajalo." Koliko ur vzame delo pri dnevniku, se zaveda le listi, ki je ro« časnikar. Prav smelo lahko trdim, dosi ni "Prosveta" največji dnevnik p« obliki, da je prineslo največ gradiva, ki so gs spiHuli uredniki. In to trditev sem pri volji tudi vaaki čas dokassti, če kdo kaj takega zahtevo. Ali je * * Prosveta'' spolni Ia naloga, katero je od nje pričakovalo članstveJ, ko je s splošnim glasovanjem odločilo, da se "Glasile" spremeni v dnevnik? t Na to vprašanje odgovarja število naročnikov. "Prosveta" ima zdaj nad sedem tisoč na-ročnikov in med temi Je en tieoč nečlanov K. N. P. J. Prsv 1 sliko rečem, do do donos še ni noben slovenski dnevnik v dveh letih dosegel tako velikega uspeha v Ameriki sli pa v stari domovini. • O finančnem stanju lista bo poročsl br. upravitelj, kajti to poročilo spsda v njegov delokrog in ne urednikov* Uredništvo in upravnlštvo sto popolnoma ločena v delu drug od drugega. Oe primerjamo sedenje kulturno in gospodar-, sko življenje Slovence«, naseljenih v brušenih drža vab, z njihovimi socialnimi razmerami pred notnimi leti, opazimo takoj veliko razliko. Pred drsel imi leti hI o pmv malo čltall In slišali o slovenskih domovih v Ameriki, zadružnih slovenskih prodajalnah in zanimanju za slovensko dramatiko, petje ln ?odbo. Takrat so v večjih naselbinah dali kakšno Igro, bilo so ustanovljena tudi nekatera pev/:a društva in semintje smo tudi slišali, ds imsjo Klovenci svojo godbo. Slovenski domovi in sodhižne prodojolne so po plavale le v oblakih, čc odštejemo dve do tri slovenake naselbine, lehko rečem, da ni bilo sonimOnja sa gradnjo svojih domov. Danes je stvor drugačno. Prav lahko re»-čem, ds so dsnes slovenske naselbine prepreŽene s domovi; v nekaterih nsselblnsh so domovi dograjeni, v drugih jih grode, v tretjih le rszpravljajo o njih gradnji. Tako jo tudi t zadružnimi proda-jalnaml. Po prvih eksperimentih, cd koterih so sc eni o)mesll dobro, drugI slsbo, so pričeli tudi zadružne prodajalne post s vi jati na trdo tla in danes lahko rečem: Imomo jih in zadružništvo se bo še krepkejše razvilo med nami, kot do aedaj. Do farraarsklh ln vrtnarskih zodrug nI prišlo, doai-rovno se je tudi o njih precej razpravljalo. Najbrž niso še gospodarske rszmere teko daleč razvite med slovenskimi fsrmsrjl, ds je bilo mogoče pričeti med njimi * bolj obširnim delom, AH dan se dcis tudi med njimi, ksjtl po dolllh poročilih že , Imajo slovenski fsnnarji tudi svoje mlekarske sa-druge, ponekod so ae po slovenski fsrmsrjl pridružili fsrmarsktm zadrugam drugih narodnosti. V Ameriki imsmo »e dva liata, ki nlsts pri -vat na lastnina. Kden teh listov je "Prosveta" in . samoposcbl ho torej« razume, da je list dosledno zo-govorjal organiziranje slovenskega ljudstva v go-spodamkih organizacijah, ga bodril k vztrajnem delu, obenem je pa bil list vsem delavcem za kulturno in gospoda reko povzdlgo slovenskega ljudstva v Ameriki nekakšna vez, da jih druži pri skupnem delu ln cilju, kadar izražajo avoje misli, da jih sliši vse slovensko ljudstvo. List je spolnll to nalogo, toda očitno trdim, da bi je ne mogel is-vršili, čc bi ostal še tednik, kajti dosti doposlane-ga gradiva Id moralo odroma!I v koš, ker bi zanj ne bilo prostora v tedenskem listu. t hi šeste redne konvencije sem sc je ustanovila tudi velika organizacija, ki Ima za svoj cilj ratvohodltev iu združitev Slovencev onkraj morja v demokratični samostojni držav! s republikansko formo vlade. Preddelo za to organizacijo vidimo v resoluciji, ki jo je sprejel prejšnji glavni odbor v mesecu maju Iu v letu, v katerem ae je vršilo še-M a redna konvencijo S. N. P. J. v Plttshurghu. Kerolaalja je bila odposlana vsem društvom ua splošno glasovanje, ki se gn je udeležilo šeat in nacuideset odstotkov društev, ml katerih sta le dve društvi ubmovali proti revoluciji, Vse to je mano liriiiom, o mi bili na plttshurlkl konvenciji, ker je bib) (um poročeno o si vari. Torej je vsak ugovor neutncfttcn. da ni sedanji irlavni odbor pravilno ravnal, ker sc je "Slovenska neredna podporna jednota" kot organizacija pridružila "Slovenske-mu repuhllčanskemu združenju", ker ni glavni odbor drugega Izvršil, kar je že članstvo Izreklo s »plošnini glasovenjeni Cenjenim bratom in «esttam jc znano ,da ho *e ob rojstvu "Slovenskega rcpubllčanskega zdrn -ženja* v*i listi, ki »o količkaj dišali po napredku, navdušeno irrekli /anj Tn navdušeno«! ee jc kmalu razkadila pri nekaterih listih, pri katerih odlo čajo privatni interesi, kajti privatni interesi vedno ohračsjo tako plašč po vetru, dn koristi pri-\ at nitn Interesom, škodi pa ljudskim, ln kdor pozna privatne intereoe v dno duše. ni bil prav nV raročeran redi epremembe taktike gotovih privat-1 nih interesov, kajti vedel je. da tako pride. Vprav trt skakanje privatnih laHfoaov it ritrp tabora v drug talnir ilokazuje, ds slovensko ljudstvo v A meriki |M»trebiije dnevnik, ki ks last u je organira-I i ju, kajti Ae bi ne imelo svojega dnevnika, bi bili tovfm slovenskim privatnim intft^som. Veliko gi-batijc med Slovenci za osvoboditev Slovencev izpod habsburške iu nemške avtokracije in ;dru šilev z drugimi Jugoslovani v samostojni državi z republikansko formo vlade, dokazuje, da je sio-venskemu ljudstvu v Ameriki potreben dnevnik, ki je ljudska last, kot slepcu oko, da vidi. In če bi danes H. N. P. J. ne imela avojega dnevnika, bi ga morala ustvariti, da zadoati potrebam časa. Cd ker je izbruhnila svetovns vojna, je predsednik Združenih držav Izdal proklomaci>, ki so Važne za slovensko ljudstvo. Teh proklanacij je bilo še rnitojo več isdanih, odkar je bilo proglašeno vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo. Predsednik je * temi proklamaeijami obveščal ameriško ljudstvo, kaj je treba storiti In ksj opustiti v interesu zmage Združenih drŽav. Po vstopu t vojno, smo dobili tudi več zakonov in ustanovljeni So Mil razni odbori iu vladne nopro-ve, ki Imajo nalogo drlatl, da sC vojna nadaljuje uspešno, da pridebltro zmaga za Združene države ln zaveznike. In potreba je bilo, da se *lo vensko ljudstvo seznani z vsemi temi proklomocijomi, postavami in napravami. "Prosveta" je točno vršilo svojo nalogo v tem oziru, kajti prinašala/je predsednikove proklamacije, nove por.tove ln obveščala slovensko ljudstvo v Ameriki o ustanovitvi novih vladnih naprav. Tu je zopet dokaz, da bi "Prosveta" ne mogla izvršiti tega dela, če bi ostala tednik, ljudstvo bi pa mogoče imelo škodo, ker bi ne bilo obveščeno o vsem, kar mora vedeti, kajli drugi slovenski listi niso prinesli niti četrtino tega zelo važnega gradiva za ljudstvo. Mi moramo računlti s tem, da večina slovenskega ljudstva ne razume angleških listov in zoto jc slovenski dnevnik potreben, ki prinaša tako gradiv/). Poleg je "Prosvcts" prineslo vfeč vojnih vesti, kot Uotcrl drugi slovenski dnevnik, ker rto v nji tiskane loke vdšti * majhnimi in ne z velikimi črkami., Z ozirom na ameriške vesti pa lahko smelo rcčqm, da celo noben ameriški dnevnik ni v ehi izdaji prinesel toliko različnih vesti in iz različnih krajev, kot je to storila "Prosveta". Seveda v "Prosvetjl". ni bilo prostora za poročilu o igri z žogo !n drugjhf športnih Igrah, ker ni bilo zanje prostora in tudi zanimanje med slovenskim ljudstvom ni zanje veliko. Pogrešali ste tudi dolga borzna poročila, ki imajo vrednost le za ljudi, ki špekulirajo s Sonarjem. 'h ; : ? /, Dnevnik je omogočil, da je "bilo mogoče prečiti vse razprave o S. N. P. J. v obligotnem glo«ifti, čc so bile doposlane pravočasno, ker je bilo mogoče objaviti druge dopise v neobligatnih izdajah. Ce bi ne imeli dnevnika, bi morali tedensko izdajo povečati najmanj še zo osem strani, tako da,bi •'Prosveta" izhajala na šestnajstih straneh, da.,Vi obdelali doposlsno gradivo v uredništvu, uspeh.fri pn ne bil tok, kot se je dosegel z dnevnikom, kajti ljudstvo hoee čiliiti vsak dnu o St varclt, ki SO zj^lj livljenskega pomena. ' Te razloge sem naštel, da utemeljim potrebo dnevnika, in noj zadostujejo^ dasiravno bi jih U-hko navedel sc enkrat toliko, da dokažem potrebo dnevnika. Pri volji sem argumentirati s vsakim bratom kasnejše, ko pride tisk na dnevni red, da mu dokažem potrebo dnevnika,'če dvomi, da |o potreben, sedaj pa naj zadostuje, kor sem tukpj navedel. Velika ovira zo uredništvo j*, da smft preveč Poročilo st vsdroji ffcame rta snsnje. m. hiti tiskamo poleg lktta. ali pa uredništvo ltsta po-leg nje, da se nrlhranl čas in mnogo nepotrebnega dele. v ' ' - <" ' Iz poVedanego iste dobili tudi splošno sliko o uredniškem delu, o detajlih se pa lahko pogovori-m o kfcsnejše, ko bo razpravo o uredništvu no dnevnem redu. Pripravljen sem odgovoriti na vsHka vprašanje bratom, ki sc hočejo natančnejše sezna* niti z njim. (lovoril bi lahko o mnogih vpraša* njih, s katerimi čloi\l in naročniki vprašujejo ss nasvete, toda to opustim, ker bi preveč časa po«*M bil za »ivoje poročilo. Omeniti hočem le toliko, da so rttaj drugi časi za urednike, kot so bili v pred«, vojnem času. Zdaj imamo zakone, ki urovnavujo časopisje ln po teh se mora ravnati uredništvo, če hoče, do list izhaja, uredniki nc pa ne Hcznanijo s. kaznilnico za pet ali več let. Vlada nem je dovolila, do n. pr Hat izdajamo, ho da bi nam bilo trclm prevajati vesti, korespondence, članke Itd., ki so v stiku s vojno. Ta privilegij lijliko vladn odvzame vsakemu listu V tuje*cm*kem jeeiktt, ki ga zlorablja.' Kskor Veljajo postave za uredništvo, so mero-dajne h;di za izdajatelja lista. "Proavcto" izdaja S. N. P. J., torej direktni lastnik je članstvo, direktno odgovorni napram postavam ho tudi tisti bratje, katerim je bil podrejen urednik. Do sedaj je bil to glavni odbor, kdo Imi v ImhIočc, po ne vem, ker ho tn zsključlls šele sedanja konvencije, f**. tU sem, do imam dolžnost to povedati bratom, da ne bodo mislili, do je izdajanje in urejevanja lista v vojnem čo^ti igračo. S tem nisem hotel reči. •», "T mu I1T l,l>.UI|, <■■ I.. ir.< UjNI 1 7W lil Ijuskl tatereei na milont In nemilost izročeni go- | podrobnosti in a tem podprl avoje zatrjevanje. knjig ln premoženja izvrlena v redu. Vse knjige nadzornega odbora ao bile meni izročene v redu. To j£ tudi potrdil prejšnji nadzorni odbor s svojimi podpisi predno je oddal knjige. Ko sem nastopil svoj urad. je stori blagajnik izročil novoizvoljenemu blagajniku $243,308,07 denarja. Glavni tajnik je imel na roki $49.42, skupaj prejel $243,367.4«. To je bilo premoženje jednote, ko sem nastopil svoj nrad. Jednota je tedaj štela 12,327 člonov, 2450 otrok in 244 elrultev. V mesecu marcu leta 1916 je bila sklicana ix-redna seja gl. upravnega in nadzornega odbora v soglasju sklepa VI. redne konvencije rodi nakupa zemljišča, na katerem naj bi se gradil urad S. N. P. J. Predlagali smo različna zemljiftča, katera bi bila bolj pripravna sa zgradbo urada in končno smo hc r. veliko večino glasov itrekil so zemljišče na 27. ulici in Uwndale Ave., Chieago, Illinois. Kupili smo dve lbtiSO čevljev širočine in 126 dolžine no katerih je aedaj urad H. M. P. J. Stavba meri 45 čevljev Širine ln 40 dolžine in je namreč zidana v precej poljubnem slogu, tsko da odgo -vsrje zahtevam jednote in mesto, /.a zemljišče smo plačali $3160; zidanje bi naprava je otalo jod-noto $8626.tf t drugi stroški kot arhitekt, zemljt-meree. električna oprema in pregledovanje listin $446.00, skupaj $12,320.50. Toliko stane jednota urad. Po mojem proračunu no podlagi dohodki/ ln izdatkov pri usadu stane jednoto stansrina sa tajništvo, blagaJntttvo. uredništvo in upravnlštvo okroglih $110 do $11S na mesec. Vpoitovojoč draginjo na Ktavbinskem materijalu mo tak urad kot jc noš ne postavi so manj kot $20,000. 1'deleži) sem se vseh revizij in takrat vriečih se nej gl. odbore. Revno tsko ostsls dvs nsdzor-niha, izvzemši, da*se brat Tavčar ni mogrl udeležiti zadnje revizije, ker je bil poklicen k vojakom. Kolikor jc bito v moji moči. pregledovol bt nadzoroval sem poslovanje vseh Uradnikov in pazil, da no bili vsi cdgovorni uradni fsktorji, ki so imeli ntik s premoženjem jednote. pod jamščino. katero je določita delegacija na VI. redni konvenciji. Pregledoval sem knjige tajnika, blagajnika in upravitelja Proaveto; ravno tako vaedruge listine, bančne vloge itd. Pazil nem. de je bilo premoŽenje jednote Invcotimno kakor predpisuj^o pravilo. Jeetnoto ima, kot iikosuje poročilo tajnika, večino a v«jeva premošenja investiranega v inuni-eipelnih ohvcsnleeli meato Chicago in na Tnlted States Mbertv bondih Skupaj ne kottdih $45*. 44W.il. No Koaparjevi banki v Chicagi na fekov. ne* eaitmu 113.9«, na pose»tvu {aomljiš,',„ urad > $11^75.00, gl. tajnik ima na roki $2l.9s, neprodane vojno-varčevalne Aiiamke skup na gotovina $4**i,»02-40. Nadalje ima jednota inventarja za $3^80.18. Skupno premože-nje jednote z inventarjem vred $500,462.50, <"> odštejemo dolg na poomrtninah, ki snaša $34,144 -47, nam ostane čktega prmnoženja $iM,602.4ii ,; ffcbi gl. tajnik v knjižil vse junijske OKOhiiimite, ki so dospeli na irl. titod po zadnjem juniju i,i jednota Iteln nad poi milijon premoženja. Za časa V t redne konvencije .je jednota imela čistega premoženja $212,178.37, dne 80. junija pa $464,808.11. Napredovali zrno torej za Čistih *2f»2.-(»29.74 ali pa več kot pedvojili premoŽenje. Nadalje ima jednota vloženega na bondih $11,232.60 otroškega oddelko, katere smo pregledali in našli v redu. Poleg denarja na bondih jo >M,286-34 na Čekovnem računu. Skupno premo/.--nje otroškega mldelka znaša $12,518.94. N'a zadnji konvenciji je bilo iz^asano premoženje .,tn»-škega oddfelka $4,492.79. Napredek torej za 026.15. ^ , Iz hranilnik knjižic, katere bradi gl. tajnik za mladoletne dediče, Nino nošli, do je na Kasparjevi banki v Chicagu naloženo kakor iskosuje račun tajnika na 47 hranilnih knjižicah avota $18,324.02 Vos ta denar spada mladoletnim dedičem. Kakor je jedno4a napredovala finančno, tako tudi po članstvu in z novimi društvi. Na članstvu smo napredovali zo 9124 članov, Članic in otrok,, kor je več kakor smo pričakovali, po društvih pa za 114 novih društev. Jednota šteje danes lepo število 22,878 Članov v obeh. oddelkih ln 338 društev. V vseli skladih jednota lopo napreduje ižvzcmši bolniškega in upravnega sklada. Da ni napredka v bolniškem in upravneat skladu, konfttotlrom kar se tiče prvo imenovanega, da nI misliti na kako rezervo toliko ča^a, do -klor bodo prihajali na gl. urad taki kupi nakaznic kot so v zadnjih treh letih. Nc bom namreč trdil, koliko podpore je bilo »plačane po nepotrebnem. Tega kontrolirati na distanco ne moro nikdo. Lahko pa rečem nO podlagi statistike, da pri več društvih je zdravstveno stanje člonutva, sodeč po nakaznicah, abnormalno. Kje je temu vzrok, jc dolžnost današnje konvencije poizvedel! in nekaj ukreniti. V ' p. - Vzrok, da ni napredka v upravnem skladu, je pa draginja. V upravni aklad je do sedaj vsak član plačal $1.20 no leto. Za to denar je prejel vsaki teden list Prosvet o; s tem je bila plačana vsa poštnina, vse uradne potrebščine, stanarino, urad. niki, vožnje in dnevnice in sploh vsi stroški. Iz upravnega sklada jo tudi kupljeno zemljišče in zidan jednotln urad. Vse to je uničilo upravni sklad, v katerem bo po konveneiji deficit, kotere-go bomo marali pokritf. Kijort^ >m m Ravno pred napovedjo vojne jc članstvo od-glasovalo, « •mernikov In ao ne le pustili list, smpak peopj* srlrali. do ga puste tudi drugI. Ako Je saetopnik po naselbini sgitlral za lisi, dejali so mn po asvs di: "V Chicagi je ves shooting matrh podknp P10SVKTA mmm I jen" V rtmies also-vfMpemo atalijts. ne katerem m« nahaja sedaj jednota. da je selventne, da se je id zadnje konvencije podvojila kljub temu, da je redi vojne izostala imigra.iju, moramo reH, du je k temu kolikor toliko pomagal dnevnik. Ako ue \n bili solventni, dolžnost članov Vi bila, da pose žojo v Žepe ter narede jednoto solventno aH jo pre-puHte isti usodi, katera čaka druge organiaaeijo. ki uiso tako napredovale kot naša in niso eolvont-oe. "Članstvu je bil stavljen predlog, da so poviša naročnina, ki jc propadel ln s tem so člani ueui krivi deficita. Pojasnjevalo se jim je, da so vsi listi zvišali naročnino, da je disginja, toda vse to x ui imele- aabenpig* \pjiwi. Pritožb sem prejel precej. Največ radi byl niske podpore, ki pa rtiso spadale v moje področje. Odgovarjal sem na vse točno, pojasnil sem tožlte-IJu kam naj ao obrne m oben«m informiral gl. tajnika. Prejel sem dve pritožbi radi kršitve ustave. Ka* ho bile obtožuj gotove oaebe v gl. upravnem odboru, stavil sem jih pod obtqžbo in informiral aem o stvari tkanega glavnega nadeornika in gl. predsednike, ker ps ateem dobil- še zagovora od, gl. pulpredsednika. jo nismo mogli rešiti pred konvencijo, zato sem jo izročil pritožbenemu odboru v wtttev. Ker se tiče plač, ki so se povišale po laofeim »očem v uredništvu, upravništvu in tajništvu. izboljševale ao ae jiaj vodup, j*1 bil navzoč zuuaiiji odbor. Plače .so se jim morale zvi-Kftti ker so bile življenske potrebščine vedno dražje, ker so se zvišale tudi nlaf-e v industriji in pa , ' tudi teto, ker je vaak rekelAko ne plačate, pa • grem." Dobiti drugo moč, ki bi odgovarjala potre-. bam, jo pa dandanes težko, iu ako bi bil eden izmed teh delo pustil, bilo bi v dotičnem uradu delo zakasnelo. Iz tega se sprevidi, da je treba vse naše i»oci, ki delajo v uradu, reorganizirali. Postaviti ic'treba v urad moža, pa naj se imenuje že kakor koče, gi bo nekak managec glede poslovanja. On naj bi imel pravdo« »ajomati in odstavi jati moči v gl. uradu, razdeliti delo» kekor on ve, da bo najboljše aa jednote in delevoe. Skrbeti bi moral, za vae potrebščine, ki oe rabijo v uradu in izven urada ; odgovoren bi bil za vse pošlovauje nadzornemu, gl: odboru in konvenciji. Kar se moje osebe tiče. vršil sem tudi nekeko službo kriminalnega polica ia v zadevah 8. N. P. J. in aieer v Pfctabur-ghu. White Valief radi ponevecjonjs, v Messmore radi bolniške podpore Itd. Prisostvoval sem društvenim ustanovnim sejam, kakor na primer pri društvu Avgust Bebel št. 269, Hrvstako-Dalmatin-ska Sloga It. 347 itd, Kp je prišlo na dan S. H. Z., bil sem med prvi; uii, de sem začel organizirati zapadno Pennaylva-ui jo za to idejo, ki je danes ena izmed najmočnejših llank v ». R Z. Udeleše valsern se vseh razvitij zastav v mojem okrožju, ako mi je delo dopuščalo, ki se vrše v Penneylvaniji skoro vsak teden. Na poslovanje naših uradnikov uisem aumil , niti najmanj, vendar pa, ker je postal že nekak običaj, da poslovanje pregledajo veščaki, katerim naše Ijudltve nekako be*j verjame, sem na letni seji meseca januarja it»4/ i btevil predlog, da se najme zapriseženega veščake; da pregleda vse poslovanje od treh let jn poda kouveticiji pismeno zapriaeženo izjavo oelroma bilaneo. To sem srna ^ tral za potrebno, prvič kakor že omenjeno, drugič pa da nc bo treba faketi po Springfieldu vešča k a in vlačiti .ve« urad V Sprlngfield ; zraven tega se »pora razumeti, da veščaki v Spriugifddu nebi mogli pregledati bondov kot se jih pregledali v €hi-uajri. Qil sem navzoč sam pri pregledovanju knjig in bondov in. zadovoljen sem popolnoma z njihovim delom. Kako izjavo so podali veščaki, boste slišali, ko pride slvur na dnevni red. Bil sem tudi delegat na konvenciji S. H. Z . zastopajoč S. N. P. J. Konvencija se jc obnesla imenitno in vsi delegatje smo odšli s prepričanjem, da edina svobode bo prišla Slovencem lo v federa tivui republiki Jugoslovanov. Poleg vsega mojega dela sem pisal povesti in članke za Prosveto in bi so ua,, t , Br. P. S. Tavčar, tretji nadzornik, r»e more podati poročila, ker Je v armadi atrtca Same, tods gl. tajni* presta pismo, ki ga Je dobil od br. Tev-čar je % Predsednik poroznega odbora br. Hraat poroča, da »o bili svoječasne v odboru samo tri#e porotniki naksr je dobil le ostala dva. Poročilo je bilo kratke, Tlekel je le to, da naj delegatje sodijo sena o njih delu. ♦*> Poročilo se vsame aa znftdl. K nek o poreftlo dajo ostali štirje porotniki. PodMNH'ie Vzame ja ee zusnje »ledi poročilo npesvfcelja br. Oodlne. ki u* glasit f en jeni bratje in sestre' Zopet ne nahajam med vami. de vem poda« moje poročil« « sploš nem delu pri Uašu "Preeveia", kar ae tiče uprav-niške strani Po sklepa sadeje konvencije v Pitts-burghu, Pa., pa do. danes so bile velike izpremem be ie raaličnu dela pri listu "Proaveta". Vojno stanje, v katerem se nahajamo, je imelo velik iu odločilen vpliv v raznih zadevah, tikajočih se lista. Kur se da povedati v splošne«, je to, da smo delovali složno vsi skupaj roka v roki iu v sporazumu z glavnim odborom in društvenimi tajniki, tako da je. kar se dela samega tiče, šla ecla atvar precej povolji)o napeej. Pritožb niiuam utkakor-HMrifh m po mojem mnenju smo skupno v sporazu mu izvršili veliko delo v korfct S. N. P. J. iu tnega naprednega hI o v enakega naroda v Združenih državah. Storili smo veliko, česar bi ne bili nikdar dosegli, ako ne bi bili imeli svojega lastnega lieta. Napredovali smo v članstvu hi odkvitosršno je treba pripisati del članskega naraščaja ravno liatu Proaveta". Jaz sem porok in lahko rsšeas, ds tuuo dvbili najmanj nad 3060 novih članov s tem, da je pričel zahajati llat "Proaveta" v razuc po-sumesne naselbine, kjer so se ljudje posamezniki naročili ua list potom naših zaatopnikov ln so zs tem ustanovljali nova društva in tudi veliko posameznih naročnikov je postalo na ta način članov S. S. P. J. Torej kar se tiče agitatoričnega stališču, se nam jo zelo, dobro izplačalo izdajati dnevnik. Seveda je dobro takoj v začetku poročila omeniti, da uiuo boli slabo izšli z dnevnikom na finančnem stališču, katerega pa upam, da bo la konvencija preuredila tako, da bo aoliduejše in se ne bo moglo pozneje od kake strani predbaci-vati ne enemu ne drugemu, da ni izvršil svojih dplinosti. Sicer pa lahko kur enostavno rečem na tem mestu, du temu ni kriv glavni odbor, ne uredništvo iu tudi ne upravništvo, ker smo vsi skupne vršili le to, kar nam je članstvo ukazalo potom splošnega glasovanja. Torej, ker je slučajno nastal primanjkljaj, je za lega odgovorno vae Člgnutvo S. N. P. J. in veiu, da se vsled tegn ne bo nihče mnogo zgražal. Zadnja konvencije ja akleuila, da izdamo dnevnik in sicer tedaj, ko bomo imeli 6006 uaroč-uikov. Ker pa ui bilo mošuo dobiti v zaželjenem času določenega števila naročnikov, se je pričel izdajati dnevidk po dovoljenju splošnega glaso-vanja članstva S. N..P. J. dne 1. julija MU« iu sicer le « 3108 naročniki, ki so pa narasli do daiibi na 7500 in je upanje, da se bo uadaljna agitacija razvila vsaj v toliko, da bomo imeli enkrat vaa j 10,000 naročnikov, O tem ni govora, da aem kbt ' Upravitelj imel ogromnega dela s tem, da s^m skoro popoluoma sam uredil vse potrebno v upravništvu ob začetku izdajanja lieta, in' resnico vam povem, da sem delal vellkokrM Ob nedeljah praznikih ter mnogokrat tudi zvečer, da je btto vse vsaj po moji skromni zmožnosti najboljše utajeno. Poleg tega ne smemo poaabiti, da smo rta-rastll po člaustvu od zadnje konvencije pa do da-iicm od 12,000 na 18,000 članov in sa vse te člane in členlce je treba pe najboljših močeh skrbeti, d* so vpisani in da sprejemajo svoj tednik. Z njiml je posla; ljudje se selijo iz kraj« v kraj in'treba'je [spreminjati naslove; izvršili smo vse, in če vzamem stvar po pritožbah, je bilo naše delo pre<*j povoljno za ČlanstVo, ker pritošb razun manjših tU pa tam, ni bilo. Kdor pa dela, sploh ne more delati tako, da bi bilo vsem praV; najmanj pa pH upravi limta. Pri dnevniku sem imel vetlko vttf-nega obleta Vanja vsled novih Žakotiov od urada do urada; trebu je bilo iskati raznih dovoljenj ln potrdil od raznih vladnih zastopnikov predno smo spravili stvar t tak tir, da smo dhnes vsaj deloms spoštovani ln' priznani od raznih vladnih krogov.' Ako je kdo med vami, ki dvomi o tem delu poročila. vam lahko pokažem vladne listine in koros-pondeneo. katero sem vodil med upravništvom ln Wasl.ingtoirora, I). C., itd. imeli smo dva kontesta za naročnike, katara ttta so precej puvoljno obnesla, še ravno nekateri člani trdijo mmprotno. Ako bhne bilo leh kon-testov, sem prepričan, da bi imeli vsaj en tisoč potsto naročulkov manj kot jih imamo. Potovalni zastopniki ht tajniki društev so vršili avojo dolž-nost dobro v nfkaterlh krejih, že kar jim izrekam mojo zahvalo. Sicer so še rasui kraji, kjer se samezui tajniki ne zmenijo za naš list, ali upain, da bo prišel čas, ko bodo spoznali vrednost svojega lastnega lista iti da bodo uadomostlli vse, ker eo zamudili. Vsak član naj bi nosil v srcu, da je to njegovo lastno podjetje ln ga po možnosti tudi podpiral. Ust tednik se tiska sedaj v 18,150 isti-•ih in gre sledeče: Prosveta se pošilja sledeče v razne drže ve; mtiiišm 'm/jm ., le...»..., •. 46........1 .. 36...,»..• .. 276........ .. 2....... .. 1....».». Oidahoma....... .... 70..... ,.. 45 oregon . . . . 1.... .... 12..... ... 6 PennayIve uta . . . •>76..... .1*10 South Dakola . J..... 6 Teiea .......... .... 6...; ... 12 t tah ........... .... 148..... ... 122 Virgiuia ........ .... 1..... ... 8 Woot Vieginia . . . .... 154'..., ... »21 \Vaahiugton .... ..... 227..... ... 88 Wiaconain ... . ..... 266..... ... 48Š \Vyomiug...... ..... 266.:..t ... 180 Canada ...... ..... 48..... ... 10 K v ropa........ ..... —..... ... 17 Japonska ... li,.. —. t. ... 1 Oglasi Nt MoCsius . ae.m.a.i e 3,»es -Jt »au.rtus.iT 1^0,7*4.4S uO UglSMtV. Skupaj nJim |»laat«IJ«ai.... Tbkuvlne im listu.............. .1 :H. jun. 1918. Alabama ... Arizona * . . Arkansas Californis ...... Kolorado...... Conneetieut . . . . Dlet. of Columbia Klorida , . . ,.... Dnevnik II 66 277 4 ■........10538........7487 Od vseh naročuikov je bilo elsuuv S. N. P. J. !>#36. nečlanov pa 1843. skupaj torej 7478. Do spomladi leta 1817 seiu delal vse sam in šele takrat seui dobil polovično pomo* v osebi br. S. Strlete lu posneje v mesecu septembru br. P. (lotile lis rja, kateri še danes pomugu pri upravništvu in sicer v tem letu celodnevno. Pouiulte, bratje, da sem imel ves ta čas enako plačo ln sicer le 185.00 mesečno in provizijo od ogieNov, katere sem pu večinoma pridobil bodisi pismeno ali pa z ust meno agitacijo, ln jamčim, ako bi ne bilo te vojne, bi iuiell danes ue *aiuo t« oglase, ampak toliko, da bi lahko na sauie oglase list povečali. Te oglat* pa, brstje iu sestre, je treba vse prepisati iu jih prestaviti iz drugih jezikov itd. Treba je nanje i mi žiti, da so pravočasno priobčeul lu da se jih tudi, kar je najglavuejše. Izkolekla. V tem mo-rum reči, da so nekateri tajniki nekaj pomagali ln še danes pomagajo, da dobe tu pa taiu kak oglas, ga koloktajo in si vsamejo tudi tivoje provizijo od njih, kar jim faktlčno tudi pripada sa uj U trud. Bratje, znano vetu je, da sem priporočal ua seji glavnega odbora, da se uaj poviša narm ulita lu aieer vsaj za 50 centov letno, ali članstvo j > pitd-•log zavrglo iu več ali mauj stojimo, dan« > vsled tega pred vami x deficitom pri llgtu. Torej v nižjih vrstam vam podam poročilo v številkah, kar se najpribližucjše more dati, ker jaz. faktično le pre-jemani naročnino ua dnevuik iu dohodke o.tlasov, ne izplačujem pa ničesar. Vsi moji dohodk so as-beleženi in izdatki imiani br. gl. tajniku, ki tcrl Je bil plačevulec izdatkov, in vam je tudi pe»t »I ave-je poročilo o listu, sevids v nekaterih točkah s^ direktno ne vjemava, ali vendar ne bo veliko ra*-like med mojim ln njegovim poročilom, Popolno in natančno poročilo dnevuiks bo mogoče dati le tedaj, če konvencija sklene zs naprej tako, da se bo vsaka stvar vodila popolnoma posebej, kar je zelo priporočljivo. Bratje iu soalre, vpoštevati morate, da pri teh številkah ni vštot noben cent, kar članstvo plača br. glavnemu tajniku, oziroma kot za 'Glasilo' pri nsesmentu. Mogoče ho kdo Izmed bratov rekel i Alta, napravili ste deficit, sedaj pa ss Izgovsrjatel Nš, bratje, vse kar J« je pregledal uadsomi odbor. In če j« primanjkljaj prt dnevniku* al tega krivo upravništvo, temveč članstvo same, ker je glasovalo proti povišanju naročnine, ko Je bil predlog na splošnem glasovanju. Drugič je krivo zopet članstvo, ker Je premalo agitlralo ra naročnike na dnevnik. Da aem se dovolj potrudil v to avrho, mislim, da je vsem znano. Pošlljel sem od časa do čaaa eirkuliwje s apeli na agltaeljo. iu da so neks-tort tajniki izvršili svojo 100% dolšnost Je romlca, jc pa tudi resnloa, da se nekateri niti zgaulli nize, da M pomagali k napredku llsts. Hleer Js pa stvar taka, da se ognemo v bodoče takim stvarem, nuj se določi na ti kouvencljl boljša ptdlaga, ks-tera bo omogočila skupno upravnlžtvu ln glavne-tuu odboru, da bo lahko podvzol potrebne korake, kadar bodo prišle uujns potrebe zs spremembe. Sploh ue vemo danes, kaj bo danes leto dnii draginje ns papirju in v tiskarni narašča lil treba Je vse to vpoštevati. Sicer pa smo dajali naše argu-luente že tedaj na podlagi naročnine po 68.00, kor pa v resnici nismo prejeli, ker so si zastopniki v/c li za svoj trud po 20% provizije, in da pok "jemo to, je trebs ceee svišatl. Pa recimo, da Je teb šest tisoč deficita, kar je z gospodarskega stališča pre-eaj visoka svota in je res telko prebsviti, moramo se pa tudi malo nazaj ozreti, da smo vsekakor iz-> ršili veliko agiteteriČn« delo za S. N. P. J, 1» da so ti eenti. ki pripadajo pereentueluo na vse člane za čas dvsli let po centa na mesec bili vsekakor vendar dobro naloženi v korJut več ali menj vse Slovenske nsrodne podporne jednote LA*w aa iMf enot "raoeTBTA" OD /a«, t, 00 li. JU* lita Oglasi »kupu« daevsik Is t#4«lk F ru visim lVttainfc , Tisksrii|i ....................... IMstJs p«rawtiieg« upravnik*...... Nsjostnlu« N»Hrr«tf ■trn* 1 fi v osni mrjiki .................. TtlefoR ....................... Premog . . . .................... fttsuvftIjnvs ,,. ................ IlUuik (Jsailsrl ............... Nnroftnin« as sugleiks IUtt.%,.., NsgrnUv m kvmtestaat«.......... Kasno......................... ProvUijs od ssrotuln*.......... Zs(*aaa urcUuUku poia«4........ PUaraiAka n|«roaia ............. ♦ jJJJ-JJ 4.SM.50 all.OO IM SO.OO ItttVOO 7i.se uai.;is so.oo .11.10 aso.oo 10.00 4.b1i.0s Al I VO Nkupsj...................$3S,.VI4,.VJ Isguba lu «lol»iiv»a.............. 6 B.M&81 liefUlt prt Uasvttiku.... ;>................. I •OS..V, j.tat.so 2i.tire.ss 5»eto.(H» . 7'Jg.OO n.as usti« i oo \mM m.M ta.tM SO.OO 30!00 30.S9 *.i.i,7JO.a7 $ t ">,004.00 .6 a.iaa.35 ♦ a.ioa.74 e im m Oeorgla I da ho Illinois | ind lan a..... loive....... Kansas . , .. Kent«eky . . . Ix>uistana . .. Maryland . . . MaaaaehusNets M iehigau ......... « H,,.,S ..........1.140.,......1166 KehriiAr ... Mar« . .... . Atrtll .>.< MsJ ...... Iti u i J .... Mkupaj I/dat ki ... 4 l. ZilM 3II.7S I74.4g , 2AI.S0 fiiaii isiiiiT itnar - /asa i U4S.S4 &IJ.7i 474.42 MljO ♦5,04 7.W #»7t.M 274........ %........ 616........ «..... ,6........ 66m* #•«•««» Minnesota ..........844 Misaotirl..... M iaaisaippi . . . KonUna . . , , Nebraska,. . . , Navada ... . .. Ne« Mee^ro ,. New Jersev ¥ . Ner Vorh Nerth ( arolins Sort h Da kol a Ohio . m........ I. ....... 462 ....... 1. 6...... M........ 6.# 70 . 1. 4 ... 18.1 2H 414 IA 1 18 1 147 78:j 27 18C 2 JKl m I H ruti \>rr,,mUu»k .,..,...IM74.|ft . , .- - oomooki vaaoeinirB i* isoarai jrABOMflirB tr (rtsti doblovk pri t od siku la dnevniku..',.. Nadalje imam poročati, da sem vodil stavkov-ul sklad, v kalorsga so pollala društva lu potut-meznt člani svoto 6927.80, katero sem doloma izročil glavnemu tajniku iu deloma društvom, prizadetim po stavki sa društveui, asesmeut, kakor j« bilo priobčeno v listu "Proaveta". Nadalje seui po uaVodllu aeje glavnega odb< ra in aakljudku zaduje konvencije isdelal dva utenska koledarja ln skrbel, da so bili poslsni društvom S N. P. J. Koledarji so mi dali posebno prošlo leto veliko dela ln sitnosti vsled šksprosno pošiljat ve, Pripravljen seui tu na konvenciji, tla pmlaiu vae potrebno podatke, ki bi jih delegatje žololl ln odguvarjati na vas vprašanja, kar se tiče uprav-ulškega dela pri listu za prošlost aH za naprej, Imam še eno ln preeej važno pripombo lu to glede splošnega poročila, kateregu je dal br. gl. tajnik državutm nadzornikom za leto 1U17 iu ki jc bilo priobčeno v "Proevetl" dne 27. marca t, I. v št. 72, kjer pravi uted drugim tudi o pouiauj-kljaju pri listu tu sicer avoto 68,418.82. Klkt jc, da je to |H>ročilo absolutno nepravilno, lu sicer zalo, ker brat gl. tajnik tam trdi, da prejema član-stvo tednik "Glasilo" brezplačno, kar jc uoiuo-goče, lu on jc prlštel tam med dohodke za leto 1817 edino le one dohodke, katere jc prejel y.it o-glase tu sa naročnino na dnevutk, t ure j Je popoluo-mu izpustil ono svoto, ki jo članstvo prispeva kat mesečni a^enuiont v upravni sklati |m 10 e mesečno iu si vid člani ln člauloe računajo, da plačujejo po iU.OO za list tadnlk glasilo, kar jc tmll faktično resnica, dokler konvencija ali pa splošna glasuvanje ne ovrle sturnga sklepa ix iullwei8tyio konvencije, ki ee glasi; "V (llasllo se sprejemajo tudi dobri oglasi, list piejemujo členi lu člsnice: naročnina velja ti.00 ns leto, za luozemslvo pa 61.50." ' Bratje lu sestre, tega sklepa du danes še ul ovrgla uobetta konvencija lu tudi ne splošno glasovanje iu je vsled tega »e vedno v veljavi lu ostane, dokler nt spremenjen ali ua konvenciji ali s splošnim glfsuvanjeni. , tleeimo, da bi bil br. gl. tajuik pridal k temu računu tedaj vsaj še toliko kolikor nas list tednik stane v tiskarni, pa bi bile Številke vse kaj drugače isgledale iu ostalo bi prav malo deficita. Oa pa bomo o tem na jasnem zs naprej, nsstsue nujno vprašanje, aH Jo res, ds prejem s članstvo H N. P, d. list tednik brezplačno f Jas mlslliu, da Članstvo plačuje po 61.00 ua leto za tednik, lu Če jc iciuu tako, tedaj smo prejeli od članstva v to svrho ml zadnje plttslmrške konvencije pa do :il. avgustu t. I. najmanj 646,418.25 lu če prištejemo »reven I* del dohodkov ua oglasili, tedaj smo prejeli 4M0U.* 21 „ sli skupno 6&OJ24.481 ps reeluio, du smo izdali za ttduik sa vsa tri leta 636,720.87 tlakami, za pošt m lutk druzega razreda lu poiem še plače uredniku In upravnlks ln rssno, nam osiaja od dohodkov pri tedniku pribjlžno 615,004.08. Ta svota. bratje In ssstre, Je ue le po mojem mnenju, pri listu tedniku, katere sa je porabila za vzdr-še vsuje drugih upravnih atroškov kot plača uradnikov, tiskovin Itd Pakt Je torej, če Je v upravnem skladu malo denarja, je članstvo premalo plačevalo v upravni aklad, ker oulli 20e, ki ostanejo od llsts, ne more pokrivati vseh upravnih stroškov pri S. S. P. J, To Je povedsno dovolj je-sno ln upsni. da bo vsak član lahko razumel, da m bo pozneje nepotrebnega nesporazuma To sam si smstral v dolžnost povedsti »slo, ker nekateri člani res mislijo, ds je list dnevnik uničil ves upravni sklad Torej, če Je okrog #1,000 primanjkljaja pri dnevniku, je nsatslo. kol pove poročilo, lu ne kot je poročeno, da Je Idlo samo v letu 1817 nad 68*000 prlmsujkljsjs. To Je vse moje poročilo *s en k rs t. Če .potrebe, bom pa še osebno poročal od časa do časa ua vpra-šanja delegatov." (Dalje prihodnjo er«de,j K;. _ r fflf Jusli 744 77 IS7.II „.^, .... - ^^.■V.^ttJTUl OTWrWlf» IHJM.M raaai.........fi »i Prraaa SkM|.HO tsdalki .. HJtlM U»lsM» Ix.ls aa agisah. »ms vs. (Si ............2168,.,.....1127 i sku^j.....j ae»ji stsvk/^si aklsd OoSalftl NI 1.77. H(flvk«%si sit tal l/dsiki Ml 1.77. Hačtm ze vee les »d 1 julija 1818 do 6) junija I»I8 ao im p« dali veščaki. kskor ixk*tnje sle dečs tabele; • * Popravek — V urednikovem poročilu uaj se glasi povsod šeste mesto pete redna konvenciji. Ns nekaterih mestih Je bilo v zadnji iztlaji liaks, no šeste, ns drugih ps pete redne kouvmielja Prevllno Je šeste redns kouVem lJs. ksjtl |»oročlle a« nanaša na redno konvencijo v Plttsburfhtt, Ps. "Prosveta" izhaja V6ak dan. Naročite set PB08VB11 zite in hranite MIMMIIMIIIMIIIMMM JOSEPH ORESNIK, j •fftifiifiiiiiitiaisiaiaiiiiiitiMttfiiaitttiifiititfiiiftaiiBfiiaiaifiiitftJiaaiitffattaiMitittiiiiiiflMM. m ' • Največja slov, zlatarska trgovina __rh* y Frank Cerne 6033 St. Clair Ave., Clcveland, O. Žepne in stenske ar«, prstan« ia medaljoačke veih MUv. Jed not ia Zvez, broške, uipeelake, diamantu« prataa« ia lavolirje, v«cUie« i, i. d. POPRAVLJAMO: ura ia druge zlatnino pe nisU cenL Podružnica COLUMBIA GRAMOFONOV ia gramofonekiii pllč. Slovenskih in drugih. Prodajana aa labko mesečna odplavila. Pišite po eeaik, kateri se Vam pošlje brezplačno, ali pa osebno vprašajte za eeoe predno drugod kupite. Najboljše blago Jfajniljs frillllllllilllllllillllllillilllllllllllllllllllltlllUillllllllllllillllllllllllHIllIftIlItllHIllll Rizittili, vtfcHa h zrtuhE;. ' do labko prida k meni dnesTnovembro, kier bomo abrani društveni uradniki, ki bodo rešili nujo. društvena zadeva. Ob tej priliki bom pobiral tudi naesment. — J. BertoazelJ, tajnik I QL — Naznanjam (lan Mik—<■, HL — Naznanja« člaaeteu društva št. 200, da — rodi epidemije ne amejo vršiti nikaka aborovsaja, dokler ae bo preklicana odredba, i mant plačujte tajnika na domu, bolniki pa aaj mu pošlljao nakazuie«, da bo mogel društveni odbor »rediti ven trebno o prav ta, tajnik. rem času. — Pran k P ur »rorarton, ni. — Opozarjam člnae društva Svoboda, It. 80, 8NPJ. dn ae v »led prepovedi zdravstvenih oblaeti ne bo vriule redna seja našega društva dne 3. novembra. — Claai naj plačujejo »roj sseament na domu tajnika ali blagajni-ka. — llatt Mikelich, tajnik . bolnike, ki CBovelaad. Oblo. — Na z a au jam Alan »tvu društva Vodnikov Venee. Št. 147 HNPJ., da ae v bodoča vrte neje našega društva v proatorib Slov. nar. doma ia ae veš v J. Grdinovi d v orno i, kakor ct* ■lej. Sejn ae bo vršila ob iatem času ka kor po navadi, r" Apeliram «a člaaefevo tega društva, da ae prikodnje aoja u deleže polnoštevilne. — J. G o tajnik To je 19. toika aa 7 H. atrani, "Dalje morajo MIŠ platllaa rodlalsns najkasneje v toka 40 dal St ozdravljenju aa dml9tml aoji, Ae ao, ao neveljavne M lodnjavec, Mineral, Joe Anselina eo poalala darove aladoia društva: It 9, št 0, št. Velika zaloga svetovno znanih WIDE AWAKE volnenh in flanelastih srajc 91.00, $1 .25, 12. $2.60. $2.75, $3. KLOBUKI, najnovejši, črni, sivi, modri, rujavi in zeleni. $2 50 3.00 3.50 4.00 #£e«JV j ia ano m mu 18.00, $4. $4 60, Pošiljam«* v vse države Baržunasti klobuki (zame ta vi) ........ ,96.00 črni, rujavi in zeleni v Ameriki, poštnine pro-i Belaf & Močnik 6205 St Clair Ave., Cleveland, Oblo. KROJACNICA — V podporo rojaku ioša I ■ ■ UE 13.75; Št. S7, 90.70; M. 97, 9«; št. 147, S; št. 119, #5; št. 38, 98; št. Tš, SiR. 40, g; št. S, $3( It. 11S, 97.20; It. 4, 95; It. Ml, 92; It. 79, 910; tt. 209, 92 ? It. 95, 92; M. 208, 98.90; Št. 53, 95;i*t. 24, 98; it. 05, 98; It. 355, 92iW; It. 242, 95.75; H. 143, 92; »kopaj do aedaj prejetega 9100.01. Iakrena hvala vaem darovalcem. — Odbor drultva It. 19. f-' Ohioago, ni. — Slovenskemu občinstvu v Chieagi in okohei nnznaajamo, k priredi tenaka lokalna ori R. Z. v nedeljo 10. novembra v< {desno veaelieo združeno z vinsko ga t vi jo v Narodni dvorani na So. Uaet-ae in IA. eeati. članice naše organ izaei-je ae bodo potrudile, da bo zabava kar nnjboljša, ravno tako poetrežbn. Zabave, ki ae jih prirejale člkaške Slovenke, ao bile doaedaj'še vodno snnimive in tako bu tUdI ta. Ker ee gre sa dobrobit i« napredek naše or«"ni/arije, proeime vae, ki ao znam i, da pri vaakl priliki agitirajo ia to prireditev med fikaškl-mi in okoliškimi Jugoelovnni. Spored vinake trgatve ae prične ob t. reeer, ples pa le ob 9. popoldne. Kot po starodavni navadi, tnko bodo tudi ob m priliki nastopili oče lupnn v sprem-stvu občinskega pinarju, nočnega ču« varja, viničarjev U brhkih vinlčark. Pri dohodu v vinograd nas bodo. ole župan seznanili g običajnimi "puragro-filei knterih se selo boje pred repi tatovi, ki tnko radi ■ tsplača". —» Seznnniti ae je .treba a pra vili taj ee po njih ravnati, kar bo boljše Za vse člsnutvo, društvene odbore in Odbornika. Ker nlaem getov, če pn-povad ao obdrte vanje sej le prekll-eana do časa, ko ae bi imela vršiti nnle redim seja, vam priporočam, da saalo-M nje te tekoči teden tuknjšne liste, v kateri]« |w objavljeno k«'dai bodo dovo i jene društVene seje. V soboto se o tem Inhko informirate tadi pri društvenih «dfo>rnikih. |š slučaj, dn ae mJ^"« bo Slfr^it euECto^V VMvembra ob 2. po|Kjl *arte[', ampak rasne do^rpte tega sveta bo>. Raci ne Ave. Tišti, ki ate ratopnlee kupili pred 80. oktobrom, llh.boate lai: ko porabili ob tej priliki, kajti vatapai ee smo dnle tiskati sa priredbo, ki šm» jo imele prvotno v programu sn dne W< septembra. Ker pa je aakaj dni pr*j prišla prepoved obdrlavnti veaollee aa dobo epid<>iplje, smo morale stvar sove-da odložiti. — Za obilen poset nnle .ao-bnv« ee vjem le naprej nnhvaljujemp. tj Vesoličnl odbor. f atvu^ruSva Sloga, H. 14. dn mi jr pri hodnjih dveh aaaeaeik nO bo mogoče a lagati aeeeoMat sa člane, ki ga ne po ravnajo pravočasno. Kdor ae koče in ogn.ti suapendaeljam, aaj plačuje aoee ment pravočasno. — Članice opozarjam el jr aa slučaje poroda veljavna ravno ta točka naših pravil, kot aa druge 918,500.000.00 Z BESEDO: OSEMNAJST M1UONOV PET STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKEČE, HIPOTEČNA POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCI TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBIU NITI CENTA. To je naš rekord, na katerega smo lahko ponosni. Direktor tega odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je že nad 28 let v zvezi • tem bančnim poslom in'je v ti dobi proda) za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obveznic in kot blagajnik in predaednik te hranilnice v času šest let in po) napravil posojil raznim kupcem na markeče, hipoteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso izgubili kupci. Mi imamo vedno naprodaj rasne prve paarkeče hipo-tečna posojila ih obveznice v znesku od $100 do $20,000. Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah. AMERICAN STATE BANK KT. Stepina, preda. Adof J. RgPod Hooaa' drŽav. Pripravljata aa flabih daaov. Muko^o, da bodete katerikrat trpeli z UloČiaiml'bolečinami, zapahom, turobnostjo glavobolom. »ploAnera oslabijenju, itd. in potrebovali podata Trinerjevega (Jrenkoga Vina, ki je le k proti vaom Želod&rim neagodam. Mogoče da bode kateri iz Vaie družine trpal a revSiatizmom nevralgi-jo, spačkom, otelflinami, itd. In vcaeid bodete, ' bodete imeli Trinrrjov Liniment pri rokah. Tudi mogoče da se prehladita, in taeih slučajih je Trinerjeva Se-dativa naj aaneslivojia. Vsa U zdravila dobita vsaki čas po le-(Anah. Pripeti ae f>tt tudi lahko la lekarnarju poidejo naia zdravila, ln jih ne more kar hitro de-Mtt ker naš laboratorij je ravno se^aj zelo iaposlen 8 naročili za vlado, zato bodite vedno preakrb-jeni z našimi družinskimi zdravili. H lekarnah. Cena $1.10. Jo«. THner Co.'» izdelovalci, 1333— V343 So. Ashland Ave., Chieago, U)- tMLlKI ' SLOVENSKO - ANGFLBftKI TOLMAČ. Kajiga obsega poleg alov.-angl. alovnloo, alov.-angl. nagovore /u vRakdanjo potrebo, navodila aa M leško pleavo, spisQvatije nngle Ali veate, kaj ae godi dnevno po avetu? Ako ne, potem je to vaša krivda. Vae lahko iaveate, ako ae naročite na dnevnik "PROSVETA"! Prinaša avetovne novice in dnevne ameriške veatL — List stane sa elo leto $3.00, pol leta $1.50. — Zastopniki so vsi društveni Ujniki in fte drugi pooblaščenci. — Naalov sa "PROSVETO" je 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, UI. I Chicago. IU. — Naznanjam članienm društva Nada M- HNPJ., dn se redna društvenn sejn vrli kakor navadno, prvo nedsljo v rneaecu. Prihodnja seja ae vrti v nedeljo 8. novembra, ulr* pe do tOga časa ne bo le preklleana prepoved, ki aabranjuje seje, tedaj nnj ari zbera anme društveni odbor pri aeatri Kure nn 8528 Bo. Ridgeumjr Ave. ob 8. popoldne, do bomo uredile potreb, ne društvene zadeva. Bolae članice epo-anrjnm, nnj ml polije jo bolnllke nnkns niče pred drultveno sejo; ravno tako jo tudi potrebno, dn mi nnananite lo ate še nndnlje bolni ali ne. Vnlne je, iaa s a t s a t s i ' *................. Mi sprejemamo vaše vloge in druge bančne poale. ! Plačamo po 3% na hranilne vloge. LA SALLE SAVING BANK & TRUST CO., 753—lat Street, LA SALLE, ILL. ! O. M ItRNSON, Cashier. ^ % | ■ ■ ■ ■ ■ S ■ CENIK ■ a ■ m m mm KNJIG ■ KATKKK 8K DOBK V " ZAI/HJ1 "Olaa Svobodo 266« So. I Crawford Ave.. Chloago, IU. ^ lialiHonnka lena.....$2 26 ■ Jan IIun.............26 g Jenu in nvelniki......35 a Knko pontati driavljan .50 a Krvava no< v Ljubljani 35 ^ Monirem............ 35 ftk..f proti iupniku ... 35 T Valovi tivljenja..... .35 1 tr Naročilom je priložiti J denarno vrodnoat, bodlai v J gotovini. |>dHni nakaanH g. 1 II polt nih cnamkah en ali 1 dva centa. I Marija Sluga taal w. nai st. OUIOAOO, ILL. Telepkeoe Oanal 4TM izkušenn In s drlov alm dovoljenjem potrjena BABICA ■im| venCOas. Edina Slovaaaka revija la valja aa vae t*a 01 Caa, ril S. Klllart |«% 01 kili pisem la kako ae poetane amerl knnski MviiMMk Vtho ' tega ima '{kajiga doadaj aljvečji alov.-angl. io ' langf slovar. 1 ■:,".t/v%jj to je aajboljla ih najbolj popolna 'kdjlk« u priučeaje angleščine ia ne jhf Smelo biti slovensktga naseljenca (}'kl bi to knjige ae liaoL Knjiga trdo ln okusno v platnu ve-» tona (430 strani), velja 99.50 ta jo l dobiti pri V. J. KUBELKA, 680 W. liftth at., VOV Točk, a. 'Ijo mi vselej, hodar ee naznanite bolnim, tudl poveote, nn knhšnl bolezni, da mi ns bo treba piearlt! la polsvedovstl, i»redno ae mi poerečt po dolgem laeo svedetl stvari, hI jih morajo društvene tnjniee vedeti le takrat, ko Člonlee abo-le. Bedni Je še peeebno potrebno, dn vsukn bolnlen naznani varat svoje b» lesni, dn ne bom po MMlSekMai fr šlllaU bolniških obiakovalk. Trebn je, da članlee vrle aveja dollnoetl, la leUjo sporazumno a tnjnleo, pa bodo etvnri v redn. Potrebne je tudl« da ee •Manatvo aotačao seznani s pravlU ednote, posebno a 9. točko nn dvnnajetl strani. Tn opomnim radi toge, ker ne* katere llaalea ne polagajo nobene posebne valaoetl na pravila In ee jim ne adl vredno kt Jih stvnr tovem nravlla. Društvene članlee noj ae drše tega alateme, delajo aporaanmne s dru štv«no tnjnleo, po bome nnpradoval« pe poti najljepšega nnpradha. — Kot eem »«- omenila, ae ho novamberakn redne •*>Je natega društva vršila kakor nn vadno, toda le de tletega čaaa še ne bo odvzeta nropoved'aborovanjn, tedaj mo ratc pa siti, da poravnate evaj nnanmeat pravočasno. Aha ne bo aeje, tedaj mi poŠti, oli ml ga pa pri .Vir vam je ugodnejše. Po 94. v meaeen bo vanhn suspendirana, aho ne paravnn svojih priepevkev. Ka- POZOR SLOVKVOI V OSI-CAOU! Ako kdo ieli dobiti dobra REPE za nabibati naj ae aglaai, i-mam jo le nekoliko bulljev. Do. bi se pri: Joaaph Bliah, 1M4 iT. 22nd Plaoe, Chieago, H. V avesi e poštno 1625 Blue laland Av»., vogal LoOmia ulice, CHICAGO, ILLINOIS. Združ. BROOKLVN, Imam v nslogl nove kraojake ta nsmlko har-trivrstne, Ivoglaoao, a ravnim okovanim držajem, delane natančno po LUBA0OV£M NAČINU; kupajnm ta prodajam tudl stare I« rabljene harmoniko, kakertnegakoU Izdelka, ka kor tudl novo mehova, kovčege Itd. alois skulj, 32S Epsllon Plače, N. Y. Narodni larSk pravi: "Pazite na val beli .denar sa črne dne To pomaaja toliko kakor prvo parite in hranite dokler ate le zdravi ta mladi, da btfte ime« nekaj aa atara in oaemogla let«. Vaak človek mora paziti in hraniti, ker le to je edina pot, kt vaa vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dSte naetran, ae lahko .fceni ko4'temelJni kamen poslopja aa.katerim vaakl stremi. Dobro JF vedno imeti nn pametu 6nrodni izrek ti prsvi: ^Zrno do fcrna kt kamen na kamen palača". Najtežje ie početek ali brez itka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagnti val dt nar še ^uea, ampak paaite, da ga nalagate v gtovo in varno banko. Z vlogo anega dolarja dobite vašo bančno knjižico. Mi sprejemamo denar nn hranilno vlogo ta plačamo po 8% obresti od njega. PoHiljamo denar v Italijo, Rusijo in Franrusko. Prodajeno prve posojilne mortgngo (mgrkečf) la dajemo v najem varne hranilne prednle. Sprejemi upisc za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. Kaspar State Bank 1900 Blue laland Aro., Ohioago, HL Kapital, vloge in prebitek snala nad 96/>00,000. Edina Slovenska Tvrdka lastave, refaU)«, zaake, kape, pečale. Is m petrekštta« ss drail. la |ed r.Kb££Tini<5oJfllltfdAvme, Odeaffo,IU. TRB OUBVELARD □rsuiJjroB ooMPi vaa aa varuje ga ilvljenje, bolezen \x( naarečo. Oglasite aa pri: E. F. Marriman, i City Bank Bldg, 28 k Paarl St., sad banko, Lorala, O. | AVGUST ZAJC Gostilna in Palm Garden 500.'National Ave., im -i___un. minvansee, w ia. Imam na razpolago posebne sobe in prenočišča za potujoče rojake. Točna in dobra postrežba. .... ga pnšiljite po nealte nn dom. Po 84. v m aho ne imi kor rsato. asa SI ta* seata, ki m je raspl«al glavni edbee aa v blaga}*« npravnegn sklada — M. C davi« h, tajala«. I«. - Noaaaajam članstvn društvu Ptaninaki Raj, št. 19T, SNPd-4a ae vsšod prapovadl adravnlvenlk o? bleat! ne b« vršil« rodu« aeje leg« društva meaeea novembra. Varak pre slovanska tiskarna v Ameriki Narodna Tiskarna tfiMMI Msa adaai Aviuaa, CUcfi, Mi v alovenakem, hrvaika«, alovaikaa, sksm, kakor tudi v anglaikam in aobnoet ao tkkoviae aa droAtro la "PBOeVOTA" aa tlaka v aa* tlakami. F, K. Bauzon Sm a. Clair Avmm CLEIELIID, 3. taM jMcate aaloco aajflnojllh brivnik britev, nolov, Iknrjl Itd. Popravlja tabrusl vse to v stroko spadaj^ stvari, kakor tadi Naia P° POZOR ROJAKI! Spodaj pod plana! ss Tam pripstalai oju ErsjfiS Veak koo robo jo FRANK STONICH TI