PLANINSKI VESTNIK
Knjigo je avtor zaključil z opisom avstrijske zasedbe Stola, to je z zmago v eni Izmed bitk. To je bila Pirova zmaga, ki je pustila porušen Bovec, Plužno, Kal, Koritnico, Čezsočo, Gore-njo Žago, polja in hribe, prepletene z bodečo žico, številne smrtonosne ostanke, mrtve vojake, poginule živali, na katere so naleteli vračajoči se posamezniki in begunci.
PRVA BLISKOVITA VOJNA
Knjiga ima 320 strani in je opremljena z zemljevidi, skicami in drugim dokumentarnim gradivom. Štirje večji zemljevidi na notranjih platnicah ponazarjajo določene faze iz bojev na Bovškem. Skice nekaterih napadov, kot na primer nemškega plinskega napada na robu Bovškega polja in avstrijskega napada v smeri proti Vratnemu vrhu in Prevali, dajejo bralcu dodatne podatke.
V knjigi je ogromno dokumentarnih fotografij, ki jih je avtor zbral. Rečem lahko, da je malo
zgodovinskih knjig, ki so tako bogate slikovno opremljene, kot je ta. Poleg fotografij, posnetih v času 1. svetovne vojne, so v njej tudi posnetki današnjega stanja; mnogi med njimi imajo že dokumentarno vrednost, ker so na njih ohranjeni objekti, ki niso mogli več kljubovati zobu časa. Zanimivi so tudi fotografski posnetki, nastali danes, ki pa iščejo nekdanje 2orne kote na objekte s starih fotografij. S Klavorovo knjigo se slovensko zgodovinopisje oddolžuje velikemu dogodku pri Kobaridu. Avtorjeva odkritja in zapisi pričajo, da je bila avstrijska ofenziva načrtovana in izpeljana do konca, in celo več, morala je uspeli. Tu nI šlo le za kanček sreče, ni šlo ne za usodo ne za čudež. To je bil prvi Blitzkrieg. Avtorju smo lahko hvaležni za deio, nastalo po znani literaturi, vendar obogateno z njegovimi lastnimi izkušnjami, razmišljanji in strokovnim znanjem ter globoko humanostjo In nepristranskostjo. Nastalo je tako rekoč na terenu, ki ga je prehodil in preiskal.
Requiem za Tončka Pangerca,
pokopanega v gori Paine
TINE OEBELJAK
Requiem aetemam dona ei, Domine! Daj Tončku Pangerca Mir v gori Paine! Z očmi ubitimi iz ledov temš zre v Tvoje Tajne.
V cvetju snegov, v kristalnih bleskih kože ljubimec netrohljivi gore Paine spi večno mlad: je pil Triglavske rože leke bajne?
Z Bleda v Alpe ...v Ande... s Katedrale na Valentina... s Špika v goro Paine kot orel je pripenjal gnezda v skale nepristajne,
iskal v njih stenah slavo Domovini, ime slovensko nesel v goro Paine, z ljubeznijo gladeč v slednji pečini sled rodne krajine,
plezoč skoz Špranje v stolpe tedovite. čez prage in previse gore Paine v metež snegov: da piše ime v granite ji neomajne,
v deviški vrh! - O, vklesal si ga s plazom gromov ledenih v srce gore Paine! Ta hip špik CERRO TONČEK s Tvojim obrazom v zvezde sijajne
se vzpel nad pad je Tvoje zadnje pleže: triglavski orel - kondor v gori Paine -s perutjo padlo Alpe z Andi zveže ljubezni trajne...
Requiem aetemam dona ei, Domine! Daj Tončku Pangercu Mir v gori Paine! Naj v Tajne Tvoje z vrhov sončnih zre!
Molimo za rajne!
Dne 17. januarja letos mineva 38 lel od smrti argentinskega Slovenca Tončka Pangerca, ki se je rodii leta 1925 na BFedu, ob koncu II. svetovne vojne emlgriral Iz Slovenije, se leta 1S4B naselli v Argentini In tam postaf pobudnik zamisli o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva v tej drfavl ter potem ustanovni ¿lan S PO v BarMoish In Buenos Alresu. Sil ¡e med najbolj dejavnimi slovenskimi andlnlstk Dne 17. januarja je ostal s svojim planinskim tovarišem, vodjem odprave na Paine Hermannom Schmottom pod ledenem plazom v PatagonsMh KorcJi rjerafr. Tine Debelak mu je napisal pesem, ki je bila takrat objavljena v emigrantskem tisku, zdaj pa je prvič tudi v matlfinl domovini. (Op. ur.)
11