Milostinja.
Povest, katero vam hoiem povedati, ljubi otroci, slišal sem od ueke stare, zel6 ubožne žene. Da-si je povest sama ob sebi zel6 priprosta, vendar je toliko ganljiva, da vam jo moram povedati.
rBila sta nekdaj dva brata," tak6 mi je pripoTedovala ubcga žena. BStarši so jiiua bili ze!6 bogati in so jima zapustili obilo preinoženja. Starejši brat se je o?^ail z bogatim dekletom, ki nm je priaeslo l«po doto v hišo. A mlajši brat je vzel za žen6 siromaSno pa pošteno devico. ki je bila polna lepih čednosti in lastaosti. Starejšemu teatu je sreča rasla, imovina se mii je množila, denarji so mu tekli v hišo in on je obogatel zel6. JDajSemu bratu iii steiSa nikoli potrkala aa vrata. Delal iu tradil se je dan ia aož, ali zamau, sreSe ni bilo pri njem, in nii boljSi ni bil od berača. In zgodilo se je, kar se tolikokrat zgodi. Starejši brat ia njegova žena sta se utopila z dušo ia telesotu v bogastvo. AH kakor navadno pravimo: kolikor več kdo imfl, toliko več si želi, — postala sta oba lakoina, svci! jiina je omraflo do siromakov in prišlo je do tega, da sta 9e ceW pozabfla ua Boga.
Mlajši napvčtiv lirat in njegova žena ata bila rea zel6 uhožua, a ostala sta vedno pobožna in ponižua, ter sta voljio prenaSala avoje siromaStvo. Pri vsem tem sta bila dobrega in usmiljenega srca, ter sta z vsaciin ub6žnejSim od sebe rada delila kruh, ki sta ga zaslužila. To sta bila dobra in prara kristjana, ki sta posebuo čestila Jezu Krista, na svetem križi razpetega in s trnjevim veacem venfianega. To sveto znamenje ni bilo daleC od njiju hiSe iii pod križem so bile zapisane aasleduje besede: ,,Kdor me Ijubi, naj zadene svoj križ na rame in naj hodi za mfuoj!" — Kadarkoli sta prebrala te besedei
vselej sta bila vesela STOJih križev iu težay, katere jima je Bog naložil. — Kajti da vam povem, ljnbi otroei, križi, ki nam jih je nositi in hoditi aa Jezusom, to niso leseni križi, nego vsakovrstne nadloge in težave, ki nas tep(5 na tem svetn, recimo: siroinaštto, bolezen, nesreča itd.
In mlajši brat izboli. Za dolgo in dolgo ga je težka bolezen prikovala na poateljo. Siromak, Se <5no malo, kar je imel, moral je prodati, da poravna troSke za zdravila, ki mu jih je bilo treba v bolezni. A kaj mu je zaSeti zdaj? Necega dne reče ženi, uaj gre k bratu in ga proai za pomoč. In žcna grc, kakor jej je rekel mož. Ali Djena jetrva in svak je nista sprejela onako prijazno, kakor bi se bilo spodobilo; videti je bilo, da jiina ta pohrfd ni všeč. Oba sta jej jela očitati, kako grdo je, da prosjači, ter da sta sama kriva svojega uboštva, ker sta poprej, dokler sta še kaj imela, preslabo go-spodarila. To in še več dnizega sta jej rekla in jej zelč majbeu dar podelila. Dom6v prišedži, pripoveduje tak6j možu, kako slabo je bila pri sor6dnikih sprejeta. Nu mož je izgovarjal brata, kakor ila bi ne bil toliko kriv, ali ko se za nekoliko dni iz postelje vzdigne, napravi se on sam do svojega brata, da bi mn povedal v kolikej stiski da je, in da bi ga sam pvosil pomoči. Ko ga je biat ugledal, kateremu je srce že popolnem okameoelo, razjezi se. Ni ga hotcl poslušati, nego vrže mu nekoliko krajcarjeT, rekoiš, da mu naj nikoli več ne stopi čez hišni prag ter ga naj ne uadleguje. — ,,Zdaj si zopet CvrSt in zdrav," zarežf nad njim netismiljeni bogatin, ,,zdaj zopet lehko delaš in si kaj zaslužiS."
Siromak brat ne reče nat<5 niti besedice, ponižen kakor je bil, pobere denar ia otide dooidv.
,,Vzemi ta denar," reiie doma ženi, ,,to je zadnji denar, za katerega sem prosil svojega brata. Idi in kupi kmha in vsega, česar je treba, ter napravi prav dobro kosilo, saj bode itak naše zadnje, a jaz grem in pozovein Jezusa Nazarenčana, naSega očeta, da pride k nama na kosilo."
To rekši, gre do svetega znamenja, poklekne pred križem iu reče: ,,Gospod! jaz nisem vreden, da greš pod mojo siromašno streho, nu ipak ta prosim, pridi in razveseli nas a svojim pohodom. Hes da te nimamo 3 <5im dostojno pogostiti, a ipak te yabim, da prideš k ubožnemu kosilu, saj si tudi ti meae že tolikokrat pustil k svojej mizi.*' — Ko to izreče, vidi se mfl, kakor da bi dal Jezus znamenje, da pride. Siromak se ves vesel in presreiien vnie dom6v, beseda mu je zastala v grlu, ko je stal pred žen'5, in sohi se mu vlij<5 po iicih.
Komaj da Se izpregovori in reCe ženi: ^Jezus, moj sladki Jezas pride na kosilo k ubozemu siroraaku, kralj vseb kraljev se hofie ponižati in priti v hiso svojega Dajmaujšega hlapca. Pospravi in po66di vse po hiži, ljuba moja žena, da bodo vse lepo snažao in Cedno. Pregrai mizo z najlepšim prtom, da bo bela ia sijajna, ter se bo dopalo Gospodu v našej revuej hiši."
Žena takdj pospravi vse po hiSi, tako da je bila izba, da-si majhena in nbožna, ipak lepa iii snažna.
Predp<51udne pofcrka nekdo na vrata.
Bil je to berač, ki je prosil vbogajme.
,,Jaz nimam saiua ni5, dragi prijatelj;" odgovori žena, ,,uu kei- je koailo ravno kuhano in akoiuvno tudi tega ni muogo, rada vaoi dam svoj del." To
" 87-
rekSi, vzame kiuli iz omare in ga odreže kos ubogemu beraču, a t skledico niu da nekoliko gorkih jedi. Berač povžije, kar mu je dala dobra žeua, potem vstaue ter pri odhoiiu blagoslovi ubožno hišo.
Minulo je že davno ptiludne, a Jezusa ni na kosilo. ZaW gre ubogi brat zopet do križa in moli k Jeztisu, da se ga naj usmili. Ali zdaj sliSi neki notranji glas, ki mu pravi: ,,Jaz sem že bil pri tebi na kosilu, dobro si me pogdstil in jaz sem ti blagosloril hišo."
Siromak se vrne vesel in zadovoljen domi5v. Od veselja mn je srcč igralo. DomiST prigedši, pripoveduje ženi, kaj mu je rekel križani Jezus.
Od tega dnž je cvatela sreča v tej hili. Ia lakaj? Zat6, ker sta njenti zak(5nska bila ponižnega, krotkega in usmiljenega srca, ter sta od malega, kar sta imela, delila s siromakom še večjim od sebe.
Bogata jetrva je bila zel6 lakoma in midna. Kada bi bila znala, kako to, da pri teh airomakib vse na jedenkrat tako lepo naprednje, in od kod jiina tolika sreča t hiSo prihaja. Zatorej ju necega dne obišče in s polnimi nsti sladkih l)esedi vpraSa za tao, kar bi tila rada znala.
Ker sta njen svak in jetrva bili pošteni duSi, zatorej jej tudi vse od-kritosrčno povdata. Rekla sta jej, da sta pozvala Jezusa NazarfaSana k sebi na kosilo. da je dobri in milostivi Gospod priSel in jima pri odhodu hišo blagosloril.
Likoma jetrva pripovednje vse doma miižu, kako se je zgodilo. In reče mu, (la naj tudi on gre in pozove Jeznsa k sebi v hišo. Jezus jima ne odbije povabila, kev njegovo preblago src6 usliši vsacega, kdor ga kliče v pomiiS. Zeua ui znala, kako hi hišo dosti lepo uakitila in kako lii dosti liog&to kosilo priredila.
Napovedani dan, ko sta vsa vesela pričakovala svojega gosta, stopi nek prosjak na vvata in prosi za milostmjo. Ali skopi moi in žena mn nist& ničesar dala. In kdr ubogi prosjak neče, da bi tak6j šel, nego ge jedeakrat zaprdsi, popadt1, žeua v jezi palico ter ga zapodi iz hiše.
Mož vidčč. da Jezus tako dolgo ne pride, gre tja pod križ, poklekne in taktfj zap&zi, da ima Jezus jedno rano več na glavi. In mož re88 Jezosu: ,,Ali mi nisi obljubil, gospod, da prideS v mojo hiSo?"
,,In jaz sem bilpritebi," odgovori rau Jezus, ,,ali vidva me nista sprejela, nego zapodila sU me iz hiSe."
Mož se je tega zelo sramoval. Zalostea in brez vsega dobrega upanja gre v svoj vinograd, da vidi, kaj delajo njegori težaki (delavci). Ko prido na večer dom6v, najde namesto hiše le kup pepela. Ogenj se je vnel v hiši, in kmalu je bila vsa hiša ia vse bogastvo prah in pepel.
*
Glejte otroci! tako dobri in pravični Bog, naS ljubi O5e, že na tem svetn plaSnje milostinjo in vsako dobro delo, a ostro kaznjnje trdosrčneže, kateri, da-si bogati, ne -dadč niti najmanjaega dani ubogema siromaku, kadar jih prosi. Bodite usmiljeni, kakor jc tudi naš Jezus usmiljen, in sreča vam ne izostane. In naj bi vas tudi zadela katera koli nesreča, vsemogoiii in predobri Jezus obrnil bo vse na dobro, ker on ne more dopustiti, da bi bilo dobro in plemeaito src^ nestečao.                                                            (Po ,SmK)'u."j