mjr LETO 1932 10. FEBRUARJA ŠTEV. 3 Sedmi je še cas V 19. štev. lanske »Matere in gospodinje«, (kdor jo še inla, naj prebere dotični članek), je bil govor o pridelovanju zelenjadnega semena. Čas je, sedaj, da gremo na delo, upoštevaje v do-tičnem spisu našteta in obrazložena načela. Preudarimo najprej, katero pleme in katere sorte iz dotičnega plemena bi kazalo saditi ali sejati za seme, glede na kakovost in obsežnost zemljišča in glede na druge odločujoče okol-nosti. Pridelovanje semen od enoletnih zelenjadnih rastlin je razmeroma najlaže. Od tistih plemen in sort, za katere smo se odločili, kupimo sedaj zanesljivo seme, ki ga ob pravem času in pravilno posejemo, bodisi na stalno mesto, ali pa v sejalnici, kakor pač dotično pleme zahteva. Rastline gojimo potem tako, kakor bi bile namenjene za v kuhinjo. Skrbno jih plevemo, okopavamo in po potrebi zalivamo. Ko doraščajo, pa začnemo odbirati in zaznamovati najlepše in najbolje razvite rastline, slabejše pa uporabljamo v kuhinji. Nazadnje ostanejo na vzgajališču samo najpopolnejše rastline, ki obetajo dobro potomstvo. Tako gojimo razne sorte solate (n. pr. ljubljansko ledenko, majsko kraljico, majski čudež i. dr.), špiaačo (n. pr. gaudry, Juliana i. dr.), ondivijo (n. pr. eskariol, imperial i. dr.), kumare (n. pr. danske, eolud i. dr.), grah, fižol itd. — vse v raznih, določenih sortah. Colj težavno, ozir. bolj dolgotrajno je pridelovanje semen od dvoletnih rastlin (kapusnice, korehasta zelenjad itd.), ker moramo prvo leto vzgojiti najprej semenske rastline. Tiste potem prezimimo v raznih shrambah, kjer ne zmrzuje, in jih potem šele drugo leto sadimo za seme na posebne prostore. Pri teh rastlinah je najvažnejše, da si oskrbimo prvovrstne semenske rastline v določenih, zanesljivih sortah in da vestno gledamo na to, da preprečimo medsebojno križanje. Zato je nujno potrebno, da gojimo razne' sorte istega plemena po več sto metrov oddaljene drugo od druge, aji pa vzamemo v gojitev le po eno samo sorto, pa zato več raznih plemen, ki si med seboj niso v sorodu. Pri nas bi se zelo dobro izplačalo pridelovanje semen od vrtnega korenja (n. pr. nanteško, duviško i. dr.), od koren&stega peteršilja (n. pr. berlinski i dr.), od kodrastega peteršilja (n. pr. mahasto kodrasti i. dr.), od zelene (n. pr. delikatesna, alabaster i. dr.), od rdeče pese (n. pr. egiptovska i. dr.), od čebulo (n. pr. žitavska i. dr.), od mesečne redkvice (n. pr. berlinska, non plus ultra i: dr.), od kake posebno rane sorte zelja (n. pr. erfurtsko, kresno, ekspres i. dv.), od rdečega zelja (n. pr. erfurtsko, dansko i. dr.), od ohrov-ta (n. pr. kicinški. bruseljski, ulmski i. dr.), od kolerab (n. pr. Dvorskyjeva i. dr.). To bi bilo nekaj dvoletnih zelenjad-nih rastlin, od katerih se pri nas da pridelati prvovrstno seme, ako imamo vsako pomlad na razpolago le zanesljive semenske rastline. Malokatera gospodinja bo pa imela že to pomlad kaj več semenskih rastlin s pravimi imeni. Brez pravega imena pa je seme kvečjemu za dom, za kupčijo pa nikakor ne. Kdor se hoče torej v bodoče resneje oprijeti pridelovanja semen, naj se takoj sedaj pobriga za dobro seme od tistih plemen in sort, ki jih namerava gojiti. Tako bo letos pridelal potrebne semenske rastline, ki jih bo drugo leto sadil za seme. Semena za semenske setve kupuj-tno vedno pri zanesljivem trgovcu s semeni, s katerim se tudi posvetujmo, kaj bi posebno kazalo gojiti glede na ceno in možnost prodaje. Lotimo se zlasti izpočetka le takih plemen, katerih pridelovanje semena nam je znano. Takoj izpočetka si bodimo v svesti, da bomo dosegli uspeh v pridelovanju semen edino le z brezpogojno, in skrajno vestnostjo in poštenostjo. Zlasti obra-čajmo vso skrb na to, da bomo gojili za seme le tako zelenjad, za katero imamo zanesljiva imena. Le tako si bomo pridobili sčasoma ugled in zaupanje in s tem je vse pridobljeno. Ko bi se za to najvažnejše pravilo ne brigali, ko bi sadili in sejali vse križem ne glede na sorodnost in možnost medsebojnega križanja ter dajali svojim pridelkom poljubna imena, bi bila to sleparija, ki bi prav kmalu prišla na dan in onemogočila vsako nadaljno kupčijo s takim »semenogojcem«. Piimo sadite sokove, Vsak dan pijemo kavo ali čaj, nekateri cio po večkrat na dan in mislijo, da brez teh pijač sploh ne bi mogli živeti. To pa niso drugega kot nasladila, in res je, da človek vse raje in laže pogreši kot take domnevne »dobrote«, če se je enkrat navadil nanje. Nikakor noče, da bi mu kdo vzel njegov vsakdanji kozarček piva ali vina, njegov pežirek žganja, pa tudi re njegovo skodelico kave ali pa običajno cigaro. LV.;>ri i iti1 veti in nauki glede otnenj'-nlft razvad pa zaležejo navadno samo ab-sdrv.vom, ki i k a, ki je za zdravje najdragocenejša pijača in hrana obenem. Če ga bomo znali prav ceniti, bo izpodrinil razne malo vredne sadne konserve, pa tudi drago tujezemsko sadje. Št. Humek. z seboj na pot Namesto mesa in jajc nam je na razpolago cela vrsta izvrstnih živil, ki niso draga, nam mnogo zaležejo in se nam tudi pri daljšem potu ne pokvarijo. Namesto kruha s presnim maslom, ki je poleti in pozimi kaj suha in pusta jed, vzamemo s seboj sadje vseh vrst, kakor jabolka, pomaranče, orehe, lešnike, citrone, rozine in kakršnokoli suho sadje. Ta idealna živila zadosrte potrebi, ne povzročajo žeje in se obnesejo tudi, če smo na potu morda dalje Časa (po tedne). Vse, kar potrebujemo hrano je v teh živilih v najprimernejši obliki in razmerju. Iz sadja si pa naredimo tudi kar sproti hladilne in osvežujoče pijače, posebno limonado. Če ni v bližini studenca, tedaj si pogasimo žejo s suhimi češpljami ali citrono; oboje je dobro v ta »amen. Mleko pijemo ob takih prilikah samo v majhnih požirkih, sicer občutimo v želodcu tezo. Najboljša pijača za izletnika pa je in ho — čista veda. Razen naštetih živil, ki jih imamo skoro povsod doma, pa se dobe še druga, tudi izvrstna, a zaenkrat pri nas še draga in jih je tudi še malokje dobiti. To je za sirovo hrano predelati riž in koruza (Puffreis in Puffmais), razni izdelki iz suhega sadja z dodatkom valja- Httgotr Turk, izpr. tržni nadzornik: Pokvarjen m Dober kruli mora biti v sredini enakomerno prepečen iu razrahljan. Sredica ne sme imeti špehnatih vodenih brazd ali svaljkov, ampak mora biti enakomerno gobasta; ne »sme se drobiti ali biti vlačljiva, pač pa naj ima vsa enako velike luknjice (mehurce). in syojo značilno naravno barvo; ne sme biti ne modro, ne- rdeče in ne črnikasto zabarvana. Skorja mora biti lepo rjava, svetlikasta, nerazffgana. Imeti mora neko gotovo prožnost, katera se da preizkusiti s prstnim pritiskom: vtis prsta se mora po pritisku zopet izgubiti. Skorja ne sme biti odločena (odtrgana) od sredice ali zažgana, razdrapana. Kruh mora imeti svoj lasten dober okus in duh, pri odrezu kosa mora krepko in prijetno zadišati. Kisloba ne sme biti prevelika, okus pa je krajevno različen. Kemijska sestava kruha je seveda najrazličnejša: povprečno ima 32—42% vode, 0—7% dušikovih spojin (beljakovine), 0,5—1.3% tolšče, 43.1—55.7% škroba, nadalje 2.01—3.2% sladkorja in 2.0 do 4.5% pepelnatih delov (odračunši kuhinjsko sol). Pokvarjen je kruli, če ima neprijeten okus ali duh, Če je njegova kisloba tako velika, da trpi dober okus in užitnost, če je plesnjiv ali kakorkoli onesnažen. Kruh, ki je pripravljen iz spridene moke je takisto pokvarjen in se pozna to večinoma po zunanjosti, duhu in okusu. Shranjen kruh izgublja neprestano vodo in postane nega ovsa in pšenice, cvibak, keksi ter orehi vseh vrst. V drugih državah so taka živila za na pot povsod naprodaj in so se tudi že zelo priljubila ter izpodrinila meso in podobna živila. Kdor pa misli, da je za na pot le klobasa ali drugo meso, tisti naj samo enkrat poizkusi z omenjenimi zdravimi živili in presenečen bo priznal, da za na pot ni boljšega kakor sadje v tej ah' oni obliki. ' š. H. suh ali ostropečen. Vendar se pri pravilni shranitvi ne pokvari tako hitro; najhitreje v hudi poletni vročini in na vlažnem kraju (kruh »zadahne«). Kruh ima lahko razne napake in sicer, da je preslabo vzhajan (razvaljan) in sredica »špehasta«, da je premalo prepečen in ima radi tega sredica »vodena-ste plasti«; dalje, da ima močnate kepice, ako se testo ni dobro ugnetlo. Tudi pri peki v prevroči peči nastanejo lahko napake (prižgana, odločena skorja). Nadaljnji vzroki pokvarjenja kruha so »grenke moke« in moke s primesjo rožičkov, kokolja. ijuijke. peska itd. O užitnosti takega kruha je treba zelo vestne presoje, ker je dostikrat tak kruh tudi že popačen in zdravju škodljiv. Neužiten je oni kruh, ki je v sredici vlečijiv ali inazast, na skorji ali v sredici plesnjiv, ali zabarvan (»krvavi kruh«), kar povzročajo razne glive, od katerih jih je mnogo že v moki, pa preži ve trosi teh gliv visoko vročino peke. Plesni se pojavijo, če se kruh shranjuje v vlažnih in nezadostno zračenih prostorih. Popačen (»potvorjen«) kruh se imenuje kruh, kateremu so primesili stare krušne preostanke ali pšeuične krmilne moke (št. 8) ali tudi druge krmilne moke, ali otrobov. Splošno se popači (»potvori«) kruh oziroma testo enako kot moka. Popačen in pokvarjen ter zdravju škodljiv pa je kruh, ki se je naredil iz že pokvarjene moke ali moke iz kalečega ži ta, kateri se je primešal radi usposoblje-nja za peko galun, modra galiea, cinkov sulfat, apnena voda, mineralne kisline in druge kemijske snovi. Zdravju škodljiv jc lahko povsem dober, toda presvež kruh, ki se v tem stanju večinoma ne prežveči dobro in se sprime v prebavilih v kepe, katere se potem prav težko prebavijo. R a Dekletom. Na razna vprašanja, ki prihajajo zaradi proslave materinskega dne, moremo sporočiti, da bo izšla v »Vigredi« lepa zborna deklamacija »Ave Marija«. Centrala ženskih odsekov in društev pa ima na razpolago tri dramatične prizore, namreč »Mala mamica«, »Voščilo mamicam« in »Materina ljubezen« ter nekaj deklamacij, kakor »Mamicam« i. dr. Vsa društva, ki so se obrnila na razne osebe s tozadevnimi vprašanji, naj naroče ves ta materija! pri Slov. kršč. ženski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, kjer ga dobe za malenkostno odškodnino. Tam je na razpolago tudi par slavnostnih govorov za proslavo materinskega dne. Istočasno opozarjamo tudi na^ posebni, 3. zvezek Dekliškega odra, ki nudi ■ deklamacije in kratke igrice za materinsko proslavo in se clobi pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica, nasproti glav. kolodvora, za ceno 10 Din. Kuhanje jajc. Jajca jejmo po malem; pridevajmo jih v majhni meri solatam, zelenjadi in krompirju. Če jih uživamo kot vsakdanjo jed, lahko škodujejo. Za eno osebo računamo 1—2 jajci na teden — ne več! Pravo vrednost ima samo sveže, sirovo jajce; konservirana (shranjena na kakršenkoli način) niso pri-poročiljiva in tudi ne dosti vredna. Občutljivim ljudem dajemo le sirova ali mehko kuhana jajca, ali pa ubita v mleko ali juho. Kadar jih kuhamo v mehko ali v trdo, upoštevajmo tole: Mehko kuhana jajca se kuhajo tri Goljufivo dejanje pri kruhu je, če se umesi testu belega kruha ktejna moka, ali moka stročnic, ovsena, koruzna, riževa ali krompirjeva moka (tudi krompirjev močnik) in to brez izrecne javne označbe. Goljufija je tudi, če -se star kruh hitro segreje (pri 80—90« C), popre je še namoči v vodi ter potem prodaja kot svež kruh, z n o minute in sicer takole: Umita dene tli o v vrelo vodo za tri minute. Še posebno dobra pa bodo, ako jih pristavimo v mrzlo vodo, katere pa naj bo samo toliko, da so jajca pokrita. Posoda, v kateri jih imamo, naj bo pravšno velika. Od trenutka, ko voda zavre, računamo samo eno minuto kuhanja in jih pustimo potem samo še ležati v vroči vodi 3 in pol do 4 minute. Jajca, ki smo jih skuhali na ta način, imajo beljak skozi in skozi enakomerno rahel do rumenjaka, ne da bi bil en . del še tekoč. Podobno skuhamo tudi jajca v trdo. Najprvo jih denenio v mrzlo vodo, jo pustimo zavreti in ko so vrela dre minuti, jih že odstavimo in pustimo stati v vroči vodi še pet minut. š. H. ga čebelarji in živinorejci so ozirajo premalo na solnčnico. Pa ne daje nobena druga cvetlica toliko in tako dobrega medu in voska, olja in klaje kakor ravno solnčnica. Iz semena se dobiva mastno olje, tropine so izvrstne za govejo živino. Perutnina in kunci dobijo po semenu izvrstno meso, kokoši ležejo rade. Iz semena meljejo na Ruskem sladko moko, ki je boljša kakor pšeuična za lahko pecivo. Od stebla dobivamo več in boljšega prediva kakor od lanu. Vlakna rabijo iudi v papirnicah. Suha stebla imajo dosti pepelike v sebi. Zeleni posušeni listi, zmešani z otrobi, so izvrstna piča za molzne krave. (Cilen-šek.) ga Samo zdrav človek ima zdrave, noge. Nege zatečejo rade o-d dolge hoje, od stanja na golih tleh, od notranjih bolezni. Kuharice in hišne dobe boieče noge in krčne žile od dolgega stanja pri štedilniku in likanju. Večina starih kuharic ima bolne noge. Da ne pride do težkih obolenj nog, si mora kuharica pomagati že od začetka in negovati svoje noge. Pomaldi si pripravi mazilo iz sala in smrekovih vršičkov, in nasuši vršičkov. Tsak teden si umij noge v precej gorki izkuhi vršičkov, vsak večer si umij noge nagloma v mrzli vodi in nateri z mazilom. g Kako podražuje .Brazilija kavo. Iz Rio de Janeiro javljajo, da bo brazilska vlada do konca tega leta dala uničiti 2 milijona 755.000 ton (po 1000 kg) kave. Uničevanje se vrši po določenem načrtu, ki ga je izdelal nacionalni zavod za kavo. — Na ta način hočejo tamošnji bogataši in veletrgovci s kavo vzdržati visoko ceno kavi. Najboljši odgovor na ta korak bi bil, da bi se v čim večji meri omejil konsum kave, za katero mora naša država plačati inozemstvu na stotine milijonov Din. g Za kmetovalce cenejša pšenica. Finančno ministrstvo je nanovo uredilo trgovino s pšenico, tako da jo bodo kmetovalci iz pasivnih krajev, ki je ne pridelajo dovolj za domačo porabo, plačevali po stari nizki ceni, do-čim velia višja cena le za trgovske mline in mestno prebivalstvo. Tako je v novembru pšenica za kmete za 70 Din pri 100 kg cenejša kakor pšenica za trgovske mline. Tozadevno je Privilegirana izvozna družba izdala potrebno pojasnilo, 'kako morajo v tem pogledu postopati žitni trgovci in kmetijske zadruge, ki želijo prodati plenico kmetom. Dosedanja letna vrednost izvoza kranjskih klobas je znašala okrog 1 milijona Din. ga Lasje so lepi, če jih izmivaš z iz-lcuho repuhovih ali koprivnih korenin. Rumene lase pari z gomiličino izkuho. Od železa osmojene lase namaži z leš-nikovim oljem Za osivele lase hvalijo mazilo, narejeno iz soka kislih jabolk in govejega mozga. Razpusti za pest mozga in primešaj mu surovi sok dveli kislih jabolk. Našim pravdarfem Na vratih vseh sodišč bi morale biti z velikimi črkami nabite sledeče zapovedi: 1. Ogibaj se pravdanja kakor hudič križa, ker za početek procesa veš, ne veš pa, kako se bo končal. 2. Ne bezljaj za vsako malenkost k sodišču. Prihranil si boš mnogo denarja, časa in razočaranj, 3. Če že imaš kakšen pravni spor, se prepričaj in ugotovi, ali morda tvoj nasprotnik nima vsaj nekoliko prav. 4. Pred vsako razpravo se poskusi mirno pobotati in poslušaj svojega nasprotnika. Mnogih nejasnosti se boš iz-nebil. 5. Ne napravi ničesar, kar bi tvojemu nasprotniku samo škodilo, tebi pa nič koristilo. 6. Ne trdi nikdar, da je tvoj nasprotnik lagal. 7. Verjemi sodniku, kadar prigovarja k mirni razpravi; želi samo tebi dobro. S. Sklepaj vedno samo pismene pogodbe in prečitaj dobro, kar boš podpisal. S tem si boš prihranil mnogo nejasnosti. 9. Samo to, kar moreš dokazati, velja pred sodiščem. 10. Svojega nasprotnika nikdar ne tiraj do skrajnosti; nikdar ne veš, če ga ne bcš morda še kdaj potreboval. Dopolnilna uganka —an —ož —ko • —uč -Ofv —ra —or Dopolnite gorenje zloge, pa uobite iz začetnih črk neko znano ime. V VSi?KO HIsO DOMOLJUBA«! Virgilij: Postna pesem spokornih Postna pesem spokornih. O, srce,, srce, ne toži! Poravnan je prejšnji dolg, solnčni žar se smeje roži: greh je vtonil v grob in molk Več se Mati z ljubim Sinom ne srdi nad tvojim činom. O, srce, srce, ne plakaj! Rana je zaceljena; zapuščena cerkev, čakaj, kmalu boš naseljena. Glej! Devica z ljubim Sinom smeje se pod baldahinom. Janko Samošetole (Konec.) »Janko, Janko,« je tarnala večkrat mati, »ako te oče in mati ne moreta poboljšati ne z dobrim ne s hudim, te bo izučilo življenje, in življenje uči s strogostjo in ostrostjo.« Janko je jokal in trdno sklenil, da se poboljša. Saj hudoben ni bil, samo strašno lahkomiseln. Toda slaba navada je železna srajca — in še dolgo je osial Janko »Samošetole«. Bilo je lepega nedeljskega jutra. Vrnili so se vsi s sprehoda domov — oče, mati in otroci, saj je bila nedelja. Janku je bilo strogo ukazano, naj bo pri mami, ko pridejo v mesto — toda Janko je capljal daleč za mamo in zijal na vse strani. »Janko, takoj k meni!« ga je klicala mama vsakih par minut. — »Takoj, mamica! Samo, da še vidim, kam sredo onile dečki.« Tedaj je nepričakovano nekaj prihrumelo izza ogia. Janko — kje si?« je zavpil oče. Tukaj, očka! — Samo še tole ... Naslednje besede Janko ni več izgovoril.-Nekaj ga je podrlo v prah. Potem oglušujoče piskanje, kričanje in hrumenje okrog njega — silna bolečina in potem globoka, globoka tema pred Jankovimi očmi... Avto se je v svojem diru ustavil naglo, kolikor je mogel. Toda drobna nožica je ležala bolesino zvita in zlomljena pod njegovimi kolesi. Nezavesten je bil odpeljan Janko v bolnišnico. Oče in mati sta tarnala, lastnik avtomobila je bil pa ves prepaden. Ko je prišel Janko po mnogih bolečinah v dolgih tednih spet na sveži zrak, se je milo poletje že nagnilo v hladno^ jesen. Janko je postal bled, tih deček. Življenje ga je izučilo s trdo šibo. Njegova zlomljena noga je ostala še dolgo slabotna in nobene ve-sele^ igre se ni mogel udeležiti. Ko je končno vendar popolnoma okreval, je bil ves drugačen Janko in tistega priimka »Samošetole« mu nihče ni več prideval. _ Virgilij: Vremenske prerokbe Februar: Svečanov obraz — če je solnčen, iskren: pomladni prihod bo meglen in leden. * Ako se SvečniCc v solncu pojavi: Sveta te Agata v snegu pozdravi. * Sveti Matija, tvoja sekira potok zabija ako izvira; potok odbija, nko umira. 2-1 Kdo je mof bližnji? Ob skladiščni cesti stoje delavske hiše, druga poleg druge, ena bolj grda ko druga. Tam prebivajo sami revni ljudje, po dvanajst družin v eni hiši. Štirideset, petdeset otrok leta dan na dan po stopnicah gor in dol, loputa z vrati, kriči in joka. Nobeden se ne meni za to, da leži visoko gori v četrtem nadstropju bolan otrok. Tudi čudijo se nič, da ni prišla mala Dorica že osem dni k njim na cesto, igrat se. Kdo naj pa to opazi pri tolikem številu otrok? Igralcev je vedno dovolj. Gori pa sedi mati pri svojem bolnem otroku. Darica je v postelji. Lica ji žare od vročice, oči ji gore. Mati ji je popravila vzglavje, da Dorica lahko mehko leži. Zdaj gre mati v kuhinjo, da ji da čašieo mleka. . oda otrok zmaje z-glavo. Noče, ne mara. Ne kruha, ne jabolka. Samo mama naj sedi Ob njeni postelji, z njo roko v roki — drugega noče otrok nič. Mati ne more k nikakemu delu. Samo Dorico drži za roko. In roka je tudi vroča kot ogenj. Zdaj se je pokazalo, da je postal otrok naenkrat kar višnjev v obraz. Z rokami krili okrog sebe. Napade deklico hud kašelj, da ne more do sape. Mati zakriči: »Otrok moj, otrok moj!« In potem spet vse mine. Deklica obleži vsa bleda, oči ima zaprte in diha prav tiho. Mati skoči k sosedi in jo naprosi, rtaj gre iskat zdravnika. Toda požuri naj se in zdravnik naj. takoj pride. Ko stopi mati spet v sobo, Dorica odpre oči. Prav tiho reče: »Tako boli!^ Pokaže na vrat. Mati ji odvije robec, pomoči ga v vodo in spet zagrne z debelo ruto. - Potem spet sede na stol ob postelji in pripoveduje Dorici o Šnegujčici in sedmih palčkih. Dorica sklopi trepalnice in zaspi. Tiho mati vstane in stopi k oknu, da pogleda ven: »Ali še lie pride zdravnik?« Potem podrsa do vrat, da tuje, če že ne prihaja znabiti po stopnicah. In potem je čuti na cesii avto Po stopnicah pride zdravnik. »Ali je hudo, gospa Novak?« vpraša. »Gospod doktor, zadušilo jo bo!« de mati in ga povede do postelje. Zdravnik prime Dorico za roko in gleda na uro. Nekaj za mrmra. Deklico spet napade kašelj. V drobnih prsih hrope, otrok ne more do sape. Zdravnik vzame iz žepa knjižico ii: nekaj zapiše. Odtrga list in ga da materi: »Gogpa Novak, tole naj vam takoj izvrže v lekarni in dajte otroku vsako uro eno žlico. Ako pa rje bo boljše, me morate še ponoči poklicati. Moral bi d& klico operirati. Z Bogom h (Nadaljevanje.) Lea Fatur: Kmet aH hta!j? Nekdaj je šel francoski kmetic v Pariz. V bližini mestnih vrat ga je dohitel jezdec in ga jel povpraševati, po kaj gre in od kod pride. Kmetic mu je naštel svoje opravke in zaupal: »Glavni moj opravek v Parizu pa je ta: Našega dobrega kralja bi videl rad.« jezdec se nasmehne: »Gotovo boste videli danes kralja.« Kme-(ič se popraska za ušesom: »Prosim vas, kako naj spoznam med tolikimi ljudmi, kateri je kralj?« jezdec ga potolaži: »To je kaj lahko. Če boste videli, da se odkriva vse ljudstvo in ostane samo eden pokrit, potem morate vedeti, da je tisti edini kralj.« Tako prideta med pogovorom v mesto; kmetic gre ves čas na desni gosposkega jezdeca in mu pripoveduje, koliko ima kokoši in koliko je pridelal prosa. Kar zapazi, da se odpirajo okna in vrata, da se ustavljajo ljudje in jim letijo kape in klobuki raz glav. Kmetic pogleda svojega tovariša in zmaje z glavo: »Gospod, če niste vi kralj, sem pa jaz — ker imava samo midva še klobuk na glavi.« Še dolgo je bila na Francoskem navada, da so vpraševali nerodneža, ki se ni odkril v družbi: »Ali ste kralj ali kmet?- - 1. Koliko kubičnih milimetrov ima ku-bični meter? (opM.,!« i) 2. Kaj je milijarda? (■[poni & m ti aouoCiiiui 000l)