SLOVENSKI
/
Lsdetja lo tiska Časopisom podjetje 3lurcaskJ poročevalec. — Direktor. Rudi Janhaba. Glavni in odgovorni urednik; Sergej Vošnjak — Uredništvo; Ljubljana Tomšičeva ulica Št. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Upravki Liubljana, Tomšičeva ulica št. l/il, telefon 23-522 do 23.526. — Oglaani oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, ta ljubljanske naročnike 20-463. 'M zunanje 21-832. - Poštni predal št 20. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana 5t 60-KB-5-7-367 Meaečna naročnina 230 din
Presta!®!1 Ganile Aižiru
(Od našega stalnega dopisnika)
LETO XIX., STE?. 130
CDtt 10 BS
”ARIZ, 4. junija. (Po telefo nu). Za de Gaulia je bilo važno, da mu skupščina in republiški svet odobrita vsa pooblastila, ki jih i- zahteva! od ljiju, kar sta končno v ponedeljek tudi to-rila, Ni pa možno trditi, d?	to storili veselega srca. — De
Gaullov današnji obisk v Alži riji pa je dogodek, čigar posle-dice utegnejo biti mnogo dalek osežnejše, mnogo pomembnejše In to ne le v okviru Francije s ame. temveč tudi izven njenih meja.
Ce zadnji trije tedni francoskega notranjega političnega življenja nosijo globok pečat pritiska na ustaljene oblike demokracije, pritiska, ki ni ostal vedno samo moralen, če je bil zadnjih nekaj dni de Gaulle povzročitelj tega pritiska, pa so sedaj vloge nekolikanj zamenjane. Iz subjekta se je ne Gaulle spremenil nenadoma v objekt Ta sprememba seveda nikogar ne preseneča in so jo vsi pričakovali. Tisti, ki so izsilili »zatekanje« k de Gaullti menijo, da je nastopil trenutek plačevanja
računov.
Zarotniško alžirska oblast se e danes spustila v izsilj.evalno operacijo, ne odkrito seveda, ker bi ta naletela nedvomno na ogorčen odpor občutljivega premiera. ki ne dopušča, da mu kdorkoli vsiljuje njegove dlo-čitve. Gre za maskirano akcijo, za nsihološko potezo- zbrati na vseh mestih, koder se bo de Gaulie pojavil ned svojim tridnevnim obiskom, množico, ki bo vzklikala, razumljivo najprej de Gau!lu. toda nič manj glasno tudi Soustellu. centralnemu komiteju za Alžirijo in Saharo in francoski Alžiriji. De Gaulia je treba prepričati, da bi kakršenkoli črt. ki ne bo istoveten z. načrt’ in idejami tega komiteja, izzval odločen odpor »desetih milijonov«. Vse to seveda pod zaščito Marseljeze in. razumljivo, da bi mu polaskali, lotarinško :a križa.
Uradne zjave samozvanih alžirskih voditeljev, pisanje alžirskega tiska naj bi doprineslo temu ozračju, ki ga de Gaulle ne bi mogel ignorirati.
Današnje zvočne reportaže in televizijske oddaje so nam dokazale, da so režiserji izpolnili sv-ojo nalogo z vso potrebno spretnostjo. Množice so se zbra-
le. Nejasne slike televizijskih platen nam niso dopustile oceniti, kolikšna je bila udeležba »Francozov mohamedanskega porekla«, kakor se začenjajo uradno imenovati Alžirci. Sicer pa ne dvomimo v to, da so se tudi oni pridružili Evropejcem, čeprav ni aparata, ki bi nam pokazal kaj resnično misli in pričakuje vsak posameznik od de Gaulia.
Toda govor.mo o konkretnih zadevah. Preden je de Gaulle krenil v Alžirijo, je včeraj popoldne sprejel v Parizu generala Salana, Jouhauda in Dulaca. Prav tako je bil v Parizu tudi eden izmed vodilnih članov alžirskega kon Teja Delbecque v informativni misiji — kakor pravijo — dočim je v Alžir krenil sekretar socialnih republikancev Frev, da bi tamkajšnjo »oblast« obvestil o položaju v metropoli.
Za tem je general Lorillot »prostovoljno^ odstopil in general Ely se je vrnil na svoj položaj šefa generalnega štaba francoske armade.
In končno najvažnejše dejanje: Lejeunne. za katerega smo bili vsi prepričani, da bo v de Gaullovem kabinetu dobil položaj ministra za Alžirijo, je bil imenovan na svoje staro mesto v ministrstvu za Saharo. De Gaulle je torej krenil v Alžirijo. ne da bi predhodno določil osebnost, ki naj bi bila odgo-
Bslns volitve v senat
Pariz, 4. jun. (Tanjug). Nad
300 kandidatov sc doslej postavili za delne volitve v senat, ki jih bodo izvendli v Franciji v nedeljo, 8. junija. Po ustavnih določilih bodo zdaj volitve samo za polovico vseh senatnih mandatov, to je za 151 mest.
vesti iz frmcub
vorna za ta del francoskega ozemlja. Mesto je prazno. Alžirski komite triumfira in upa. da bo na tem položaju videl Soustella. Toda mnogi komentatorji v Parizu vidijo v tem ' znak ene od de Gaullovih taktičnih potez — poskuša prepričati na licu mesta one, ki žele. da bi Soustellovo imenovanje blagoslovilo dogodke 13. maja. da to iz notranjepolitičnih razlogov ne prihaja v poštev. Vse govorice vztrajno trdijo, da Pflimlin in Mollet ne bi pristala na to. Zato morda ni izključeno, da bomo na tem ključnem položaju videli po de Gaullovi vrnitvi (kajti tedaj bo šele izpopolnjen njegov kabinet) predsednika komiteja, mohamedanca Sid Cara. Ta odločitev bi bila tudi v skladu z de Gaullovo željo, da bi tvojo vlado razširil z elementi, ki pripadajo bolj levim političnim grupacijam in jo s tem uravnotežil glede na to, da se doslej odločno nagiba v desno, kar pa v no' •»nem primeru ne bi bilo 'goče, če bi se v njej že nahajal Soustelle.
Toda razen te zunanje akcije, bo še daleko važnejši de Gaullov obisk v zvezi z odkrivanjem njegovih načrtov rešitve alžirskega, in v širšem obsegu sever-no-af riškega vprašanja. De Gaullova ofenziva« ni omejena samo na Alžirijo, temveč se je razširila tudi na Tunizijo in Maroko. Prvi zunanjepolitični akt de Gaulia sta bili njegovi poslanici Burghibi in Mohamedu V., s katerima prevzema iniciativo ureditve odnošajev zopet v francoske roke. Reakcija obeh suverenov sicer ni tako navdušena, kakor se je de Gaulle morda nadejal — vprašanje Alžirije igra svojo vlogo — toda nihče tudi ne zapira vrat pogajanjem.
Zato bo verjetno dominantna točka današnjega dne de Gaullov govor na alžirskem forumu, najavljen za 7. uro zvečer. Vse popoldne je torej de Gaullu na razpolago, da se sporazume s svojimi alžirskimi sogovorniki. Poudarjamo, da med njimi ne manjkajo Soustell, »gospodar« Korzike, polkovnik Thomazo,
Massu in vsi ostali, ki so se v teh usodnih dneh postavili na čelo zarote in ki obkrožajo de Gaulia od trenutka, ko je danes dopoldne stopil na alžirska tla.
Vodilni motiv Alžirije vse te dni je integracija. Toda razen tega izraza še nihče ni točno definiral, kakšna naj bi bila oblika in vsebina te integracije. Mnogi vztrajajo pri tem, da je de Gaullova zamisel solucije, zasnovana na popolni enakosti pravic obeh skupnosti, ponavljajo, da naj bi lila notranja ureditev Alžirije federalna, odnos s Francijo federativen. Naj bi bile de Gaullove ideje še tako napredne in naj poskušamo biti še tako optimistični, vendar moramo vnaprej Izključiti vsako misel na popolno neodvisnost.
Toda v zvezi s tem je vsekakor neverjetno zanimiva izjava, ki nam jo aanes citirajo časopisi in ki naj bi izvirala iz krogov vodstva FLN v Kairu, ki prav te dni zaseda. Koordinacijski izvršni komite FLN bi bil baje pripravljen proučiti rešitev, ki predvideva ustvarjanje neke vrste francoskega commenvveal-tha, katerega bi sestavljale neodvisne države, torej tudi neodvisna Alžirija, (mnogi namreč pripisujejo de Gaullu tak načrt), dočim se v nobenem primeru ne bi strinjali s predlogi francoskih kolonistov in alžirskih generalov, ki govore in predlagajo samo popolno integracijo.
V. Hreščak
700.0M
Mollet pod ognfem
Zsčasso opicn/ija dolžnost predsednike sooiolisiiSiie stranke Plene Commin — Eisenhower čestital de Gaullu
PARIŠ, 4. jun. (Reuter-AFP-Tanjug). Biro KP Francije je pozval sinoči vse antifašiste v Franciji, naj začno ustanavljati odbore za obrambo republike. V pozivu je rečeno, da je treba ustanoviti na tisoče takšnih odborov po mestih in vaseh.
Beograd, 4. jim. (Tanjug) Včeraj se je sestal v Beogradu plenum upravnega odbora Glavne zadružne zveze Jugoslavije, ki je razpravljal o nekaterih perečih zadevah kmetijskih zadrug.
Predsednik Glavne zadružne zveze-Paško Romac je v začetku omenil, da so lani opravile kmetijske zadruge nad 50°/o prometa s kmetijskimi pridelki. Promet kmetijskih zadrug s kmetijskimi pridelki je bil lani za 30°/o večji kakor leta 1956. To kaže, da so se kmetijske zadruge že znatno usmerile na kmetijsko proizvodnjo, predvsem na odkup kmetijskih pridelkov.
Tudi skladi kmetijskih zadrug so se znatno povečali v primerjav-; z letom 1956. Tedaj so kmetijske zadruge naložile v sklade 14.50/& dohodkov ali 8 milijard Poveljnik francoskih padal-	in 140 milijonov dinarjev, med-
cev v Alžiriji general Massu	tem ko so lan; naložile v sklade
,__.	za pospeševanje posameznih pa-
je izjavil v intervjuju z dopis-	^ z£|družne delaVwwti okoli
nikom britanskega dnevnika	20o/o ali o-koli 13.5 milijarde di-
«Daily Telegraph«, da mora	narjev. Zadružne organizacije
Pariška	revija	»Tribuna so-	jo, v kateri zahteva	od	pred-	predsednik francoske vlade de	so investirale lan; 26 milijard
cializma«,	ki jo	izdaja manj-	sednika	francoske vlade	gene-	Gaulle privoliti v integracijo	685 milijonov dinarjev,, od tega
šinska skupina socialistov, ki rala de Gaulia, naj dovoli, da	.	ker	je prišel na oblast 10 I?lilliar,d ta 910 mnijonov -
se poteguje za konec alžirske	polkovnik	Robert	Thomazo	Alzirij®’ K6r P,	a.“	.	narjev -;z lastnih sredstev, ostalo
vojne, je objavila danes daljši	ostane	še	nadalje	guverner	po zaslugi alžirskega gibanja,	pa iz kreditov. Investicije v za-
komentar o velikih spremeni- Korzike.	ki zastopa to rešitev	družnih organizacijah so bile
bah v francoskem političnem življenju. V njem poziva vse socialiste, naj »strmoglavijo z vodilnih položajev vse tiste, ki so odobravali politiko Molleta in Lacosta v Alžiriji«.
Generalni sekretar Guv Mollet je pravzaprav odstopil z vodilnega položaja v stranki še pred sestavo vlade de Gaulia, ker je ostal v manjšini s svojim predlogom za podporo in sodelovanje z novo vlado.
Čeprav odstop ni bil sprejet, so bile funkcije generalnega sekretarja začasno zaupane se natorju Pierru Comminu, ki se je opredelil proti investitu-ri de Gaullu. a je odločno podpiral načela Lacostove politike v Alžiriji. Dokončno bo sklepal o ostavki Guva Molleta kongres socialistične stranke, ki bo poleti v Parizu.
Predsednik ZDA Eisenhoiver je poslal osebne čestitke novemu francoskemu premieru generalu de Gaullu.
Predsednik senatnega pododbora za razorožitev demokratski senator iz Minnesote Hubert Humohrsv je pozval predsednika E:senhowerja, nai povabi generala de Gaulia v Washington. da bi se pogovorila »o vseh vprašanjih ameriške in francoske politike«.
Francoski trgovmski ataše v Stockholmu Lemneriere je odstopil. Ta korak ie pojasni] p
tem. da n° že1: d^ab za vlado -za katero značilna odkrita Os°bos. d:ktai”ra«.
Odbor javne rešitve na Korziki je sinoči sprejel resoiuci-
-».craj so po vsej Sloveniji prvič praznovali 4. junij — Dan krvodajalcev. Večina občinskih odborov RK je imela intimne slovesnosti, na katerih so prejeli priznanja tisti, ki so z razumevanjem darovali svojo kri za rešitev človeških življenj in za čimprejšnjo ozdravitev tezkib bolnikov Krvodaialcem ki so več ko petkrat ali desetkrat pomagali sočloveku, so podelili posebne srebrne in zlate značke. Kako visoka je moralno etična zavest v naših ljudeh, dokazuje že podatek, da so samo v osemnajstih občinah ljubljanskega okraja podelili 2o8 srebrnih in 54 Zlatih značk — Tudi občinski odbor RK občine Ljubljana-Center je priredil sinoči prisrčno slovesnost na kateri je prejelo kar 20 krvodajalcev, zlate in 62 srebrne značke. Najbolj požrtvovalni krvodajalki v občini sta Frančiška K e r ž e , 58-Ietna gospodinja, ki je doslej že 42 kart prostovoljno dala svoji kri in Marija Baranovič. ki se je 28 krat izkazala s svojo plemenitostjo. Slovesnost so poživili tudi »Fantje na vasi« ter pevci, recitatorji in folklorna skupina pionirskega odreda osnovne Sole Center.
ha zadružne proizvodnje
plenuma upravnega odbora Glavne zadružne zveze
lani trikrat večje, kakor leta 1956.
Z raznimj oblikami sodelovanja z indiv i-dualn imi kmetovalci vplivajo kmetijske zadruge na napredek proizvodnje na približno 700.000 ha zemlje.
Plenum je popoldne 'nadaljeval razpravo o problemih zadružnih poslovnih zvez, o katerih je poročali generalni sekretar Glavne zadružne zveze Ante Raos.
Popoldanskemu posvetovanju sta prisostvovala tudi člana zveznega izvršnega sveta Slavko Komar in dir. Marijan Brecelj.
Tudi dames je plenum razpravljal o poslovnih zvezah. C lan predsedništva Glavne zadružne zveze Dimitrije Bajalica je poročal o akcijskih programih kmetijskih zadrug v letu 1958.
V referatu in razpravi je bilo poudarjeno, da so imele poslovne zveze lani velik promet in da so se resno lotile pospeševanja proizvodnje na svojem področju. Skupna realizacija poslovanja poslovnih zveiz je znašala lani v Srbiji okoli 50 milijard, v Hrvatsfci pa okoli 54 milijard dinarjev. Poslovne zveze se najpogosteje bavijo z blagovnim prometom. Usmerjenost na druge panoge je v raznih krajih različna. Zadružni delavci so mnenja, da je usmerjenost poslovnih zvez na promet z blagom normalna v prvem letu poslovanja, ker še niso imele dovolj kadrov, sposobnih, da bi se
Alžir, 4. junija (Reuter). Predsednik francoske vlade Charles
de Gaulle Je imel danes na ve-likem trgu v Aižiru govor, v katerem je dejal, da bodo »od danes vsi alžirski državljani Francozi z istimi pravicami in istimi dolžnostmi«. Izjavil je tudi, da je treba dati v Alžiriji sredstva za življenje vsem tistim, ki jih nimajo in priznati
tistim, ki je nimajo.«
General de Gaulle je nato odobril akcijo francoske vojske v Alžiriji, »ki je opazila in zaustavila hudournik«. Nadalje je Izjavil, da bodo v Alžiriji v f--eb
O	 ■
VREME
Stanje 4 junija: Nekoliko hladnejši zrak je danes zajet Slovenijo in povzročil poobla-čitve ter manjše padavine Nad zahodno Evropo pa se je zgradilo manjše področje visokega zračnega pmrn-
Naipoved za četrtek: Spremenljivo oblačno vreme Vme-s možnost manjših krajevnih padavin Temperature ponoči med 11 in 14, v Primorju 18, najvišje dnevne med 23 in ST stopinj Celzija.
bavilj ;s pospeševanjem kmetijske proizvodnje. Najpogosteje so poslovne zveze ustanavljale razna trgovinska podjetja, obremenjena z nestrokovnimi uslužbenci in negativnimi bilancami, tako da so s seboj prinesla v poslovne zveze tudi stari način dela. Težava v poslovnih zvezah je bilo tudi pomanjkanje gmotnih sredstev. Danes imajo poslovne zveze na razpolago znat-, no več finančnih sredstev in zato se bo pri njih manj čutila
Predsednik Tito na Brionih
Brioni, 4. jun. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je prispel včeraj opoldne na Brione.
Predavanje Borise Kraigherja v Mariboru
MARIEOR, 4. jun. Preds 1-nik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher je predaval dopoldne v prostorih OLO o političnem sistemu oblasti in o odnosih med narodi Jugoslavije. Predavanja so se udeležili člani okrajnega komiteja ZKS v Mariboru, sekretarji občinskih komitejev ZK, predsedniki občinskih ljudskih odborov ter člani okrajnega predavateljskega aktiva.
cev enako glasovalno pravico. »Izvolili bodo svoje predstavni-ke, ki bodo tvorili enotno telo«. General de Gaulle je pozval vse alžirsko prebivalstvo, da sodeluje na teh volitvah.
Ratifikacija v Bukarešti
BUKAREŠTA, 4. jun. (Ta-
prometa med obema državama.
potreba- da bi se izključno ba-vils s prometom. Na drugi strani promet poslovnih zvez ni zajel samo odkupa kmetijskih izdelkov, temveč se vključujejo vamj tudi sredstva za reprodukcijo, kmetijsko orodje in stroji ter druge investicijske dobrine.
V zadnjem času se zadružne poslovne zveze čedalje bolj bavijo z organiziranjem kmetijske proizvodnje. Zlasti so pomembni uspehi poljedelskih poslovnih zvez v preskrbovamju kvalitet-kega semenja v zasajanju norih sadovnjakov in vinogradov, hmeljnikov. pa tudi v organiziranju živinoreje.
V razpravi so zlasti govorili o težavah poslovnih zvez zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. V Hrvatski so imele poslovne zveze na razpolago 5.4 milijarde dinarjev obratnih sredstev, od česar so bil; manj kakor 100 milijonov dinarjev deleži in lastna sredstva, drugo pa krediti. Enak je položaj tudi v drugih republikah.
V razpravi je govoril tudi član zveznega izvršnega sveta i« državni sekretar za blagovni promet dr.. Marijan Brecelj, ki se je predvsem bavil z nekaterimi pripombami, da novi predpisi o trgu onemogočajo delo poslovnih zvez. Poudaril je, da so o načrtih teh predpisov pred sprejetjem obširno razpravljal) tudi zastopniki zadružnih organizacij in da izražajo predpisi njihove želje. Uporabljanje teh predpisov se je šele začelo in zaradi tega je še nekaj praznot in nejasnosti, ki povzročajo določeno nezaupanje. Dr. Brecelj je dejal, da se bodo ti nesporazumi opo-ravnali. Obvestil je tudi prisotne, da je Narodna banka zagotovila kredite ža delo poslovnih zvez. Udeležene; plenuma so izrazili upanje, da bodo poslovne zveze s krediti, ki jih bodo dobile, mogle opraviti naloge, ki jih jim postavljajo.
Ker odhaja dosedanji generalni sekretar Glavne zadružne zyeze Jugoslavije .Ante Raos na novo dolžnost, je plenum ob koncu kooptiral v upravni odbor za generalnega sekretarja Svetislava Ješiča, dosedanjega sekretarja za' blagovni promet pri izvršnem svetu Srbije.
SKLICRMJE SEJE GLJIVMEGA ODBORU SZDL SL0VEMUE
Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije sklicuje sejo Glavnega odbora SZDL Slovenije za 10. junij t. 1. ob 9. uri dopoldne v Klubu poslancev.
Dnevni red:
1. O delu SZDL na vasi (referent tov. Jože Ingolič).
2. O nalogah SZDL pri organiziranju stanovanjskih skupnosti (referent tov. Vlado Krivic).
3. Razno.
DE GAULLOVE OBLJUBE AL2IRCEM
mesecih volitve in da bo . o vseh deset milijonov prebival-
»dostojanstvo onim, katerim so njug). Romunska vlada je na ga doslčj odrekali«. »To pome ii svoji zadnji seji odobrila ne-— je dejal d-. Gaulle, — da je davno podpisano jugoslovan-treba zagotoviti domovino vsem sko-romunsko dopolnilno konvencijo o ureditvi železniškega
Ze dolga stoletja molče stoji na otočku sredi Krke. Otočec je postal ze del zgodovine. Edina prijateljica mu je mirna reka. Ob sončnem vremenu se spogledujeta in na njeni rahlo nakodrani površini odseva njegova nekdanja slava. Drobni valovi nato ponesejo njegovo sliko naprej, daleč — dokler se ne razgubi, pomeš* z drugimi,
postane morje (Foto: F. Močnik)
g SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS LJUBLJANA
ki»* <•
Boljše neposredno delo
Gradivo VIL kongresa ZKJ naj bo vir stalnega in vsestranskega usposabljanja komunistov za njihovo politično delo — Občinski komiteji naj stalno spremljajo razvoj posameznih pojavov v gospodarstvu in skrbe za uveljavljanje politike, M so jo sprejeli v družbenih načrtih
Na- začetku včerajšnje seje so mi tej a ZKS Ivana Som in Ani- dirobneje osvetlila oblike in me.
Wand-‘"komiteja sprejeli predlog sekretarja. Okrajnega komiteja ZKS Janeza .Vipotnika o vključitvi članov bivšega okrajnega kapy,t!ejjja Trbovlje-v oferajn; komite ZKS■ Ljubljana. Zaradi ukinitve okraja Trbovlje je prenehal delati tudi okrajni komite ZKS Trbovlje. V okrajni komite ZKS Ljubljana je vključenih osem tovarišev:	Bregar Rudi,
Brečko Stane, Forte Lado, Gosak Martin, Kralj Franc. Orožen Marjan, Ribič Alojz, Železnik Janez.
Prav tako so kooptirali v revizijsko komisijo okrajnega ko-
co Pečar.
V nadaljevanju so razpravljali o nekaterih problemih ideološko političnega dela in o študiju gradiva sedmega .kongresa ZKJ.
Iz poročila in razprave je videSi, da so se v večini osnovnih organizacij prvotne razprave o pro-.	množicami in opravljanju
gramu ZKJ prelile v' temelji-	upanih dolžnosti,
tejši študij , kongresnega gra- Pro-gram ZKJ in druga porodiva.	čila ter sklepi VEL kongiresa
Sedmj kongres . ZKJ je dal	ZKJ nakazujejo naše bodoče
tako bogato snov, da se je. treba -	delo in razvoj. Zato se ne samo
ob ideološko političnem delu	Zveza komunistov, temveč vse
tode študija na osnovi doseda-
nje praikse in skJLad.no z bodočimi nalogami z namenom, . da bi tv orne j ša in bolj načrtna obravnava tega materiala čimbolj prispevala k boljšanju neposrednega dela člana v ZK med
za-
orientirati na daljši perspektivni program študija na najširši osnovi Z-ato je razprava po-
Usmerjanje stanovanjske gradnje v Srbiji
Beograd, 4. junija (Tanjug;. Sekretariat za urbanizem in komunalne zadeve pri izvršnem svetu Srbije je poslal občinskim iin okrajnim ljudskim odborom navodilo za izdajanje lokalnih predpisov o usmerjanju stanovanjske gradnje. Navodilo vsebuje tudi’ 'norme in pogoje za gradnjo stanovanj. Ta navodila bodo zlasti koristna manjšim mestom-■ in industrijskim krajem. ki’ nimajo potrebnega strokovnega kadra.
Splošne določbe navodila poudarjajo, da se lahko z družbenim; sredstvi ne glede na to, „ kdo je investitor, grade samo stanovanja, katerih površina je določena z občinskimi predpis:
Obisk Hvda Huma na Poljskem
Beograd, 4. jun. (TanjugJ. Danes je odpotoval na Poljsko -lan zveznega izvršnega sveta Avdo H umno, da vrne obisk poljskega finančnega ministra Tadeusza Dietricha sredi lanskega leta v Jugoslaviji. Z njim sta odpotovala namestnik direktorja zveznega’ zavoda za gospodarsko planiranje Borivo-je Jelič in član izvršnega sveta Bosine ’n Hercegovine Hajro Kapetanovič. Med 10-dnevni-m bivanjem na Poljskem bodo razen Varšave obiskali Gdansk in druga poljska industrijska središča ter si ogle-, dali mednarodni sej e m v Poznanju.
Odhodu na zemunskem letališče je prisostvoval tudi poljski veleposlanik Henrik Grochulski
in drugimi gradbenimi pogoji. S svojimi predpisi lahko občina pristane na spremembo cen, velikosti in opremljenosti stanovanja samo tediad, kadiar je investitor zasebna oseba - Ta iz-prememba pa ne .sme biti v breme družbenih sredstev, temveč sam-o koristnika.
Koristna stanovanjska površina naj bi na primer za stanovanje z dvema posteljama 35 kvadr. metrov, za stanovanje s štirim: posteljami pa 72 kvadr, "metrov. Površina stranskih prostorov ne sme biti nad 25 odst. skupne oo-vršine. stanovanja.
Občinski ljudski odbori lahko dopuste v’ skladu z posebnimi pogoji na svojem področju, da se predlagana površina stanovanja poveča za največ 10 odst.. toda samo takrat, kadar zgrade za več sta-novan: skupne stranske prostore.
Nadalje poudarja navodilo, da so danes za množično stanovanjsko gradnjo najbolj ekonomična poslopja z 2—4 nadstropji in enonadstropne vrstne hiše. Enonadstropna poslopja v vrsti se lahko zgrade samo, ako v prvi stopnji gradnje večnadstropnih poslopij začasno ni pogojev za višjo gradnjo. Posebno se poudarja. da je pri gradnji treba zagotoviti prostore, ki bodo služili za skupne potrebe stanovalcev, kakor so servisi z-a usluge v gospodinjstvu, prostori za otroke, delavnice-za vzdrževanje, poslopij im podobno. V stanovanjskih poslopjih so lahko tudi poslovni prostori trgovinskega omrežja, gostinstva in uslužmost-ne obrti.
' 'ftti
i
Indijska delegacija za kongres Mednarodne federacije žena, ki se je 1. junija letos začel na Dunaju, si je na povabilo Zveze ženskih društev ogledala Jugoslavijo. V Sloveniji so se gostje mudile štiri dni. Poleg Ljubljane so si ogledale še Bled. Vrbo, Begunje in Drago, na Štajerskem pa Polzelo, Velenje, Celje in Maribor.
družbene, gospodarske, kulturne in druge organizacije posvečajo študiju tega gradiva, da ga čimbolj približajo delovnemu človeku in na ta način prispevajo h krepitvi socialistične zavesti.
Sedanja splošna razprava o VII. kongresu ZKJ in njegovih sklepih bo pre-rastla v poglobljeno obravnavanje posameznih vprašanj rz naše sodobne prakse. tako da bomo v teoretičnem obeležju problema našli tudi konkretne predloge za neposredno uresničevanje. Za primer je poročilo navajalo razpravo o problemih trgovine in delovanju organov -družbenega upravljanja, razvijanje stanovanjskih skupnosti in še predvsem proces modernizacije šolstva ob sedanji reformni akciji. Poleg tega bo za vodilni kader
družbenih organov organizirana vrsta seminarjev in posvetovanj. Vse to pa bo mogoče uresničiti le, če bodo občinska vodstva pravilno pripravila in vpeljala te stalne oblike dela in če bo tudi širši krog predavateljev stal organizacijam ob strani, kajti zlasti na podeželju bo potrebno več pomoči, še posebno v pogledu socializacije vasi.
Študij mora biti čimbolj konkreten, tak ki usmerja v akcijo ;n je obenem na primerni ravni. Poleg aktualnih tem je važno, da se kot osnovna metoda in kot priprava na kolektivno razpravo uveljavi individualni študij, ker si je le ob tem mogoče obetati hitrejšo kvalitetno rast kadrov. Pri iskanju oblik ideološko političnega dela moramo biti gibčni, ne zahajati v šablone, temveč priiagojevati vzgojno’ delo stopnji, pogojem im zahtevam. Najuspešnejša oblika študija' so bili že doslej seminarji, katerih prednost je v individualnih pripravah, bogatejši razpravi, aktivnemu sodelovanju udeležencev in v tem. da se večkrat spremene v konkretne razprave z dobro pretehtanimi zaključki.
Razprava je vsa ta vprašanja bogato osvetlila to tako dala
smer za nadaljnje idejno vzgojno delo im usposabljanje komunistov za politično delo.
Na sejj so razpravljali tudj o nekaterih pojavih v gospodarstvu. Ugotovili so, da j-e v splošnem zadovoljiv porast proizvodnje v večini industrijskih panog. Prav tako se je dvignil
Tofia povzročila veliko škodo
MARIBOR, 4. jun. Neurja, ki so besnela zadnje dni v severni Sloveniji, je spremljala ponekod tudi toča, ki je zlasti v nekaterih krajih Slovenskih goric povzročila občutno škodo. Najbolj so prizade1"! kraji v okolici Jakobskega Dola.
Velke, Zg. Ščavnice in Drva-nje. Tu je toča povsem uničila mlade plodove sadja v sadovnjakih, bujno se razvijajoče se poganjke v vinogradih, povzročila pa občutno škodo tudi na žitnih poljih, vrtovih in na njivah.
promet v trgovini na veliko im na drobno. Zabeležili so različne stopnje povečanja delovne sile v posameznih panogah. Ta porast je nekje skladen z dvigom proizvodnje, v nekaterih primerih pa je povečanje delovne sile le nadomestilo ®a zmanjšano nadurno delo ali -pa celo narašča hitreje kot p a se dviga proizvodnja. To kaže, da v nekaterih gospodarskih organizacijah niso dovolj upoštevali ciljev, ki jih narekujejo družbeni plam in naši skupni interesi. Razprava je načela tudi odnose med podjetji in občino in nekatere napake, ki so se pojavile v odlokih občinskih ljudskih odborov, ki lahko zadenejo dohodke delavcev v gospodarstvu.
Na seji so sklenili, naj tudi občinski komiteji stalno spremljajo pojave v gospodarstvu na svojem območju. Stvari, ki niso v sklad o z našo gospodarsko politiko, je treba pravočasno urejevati, da se ne bomo znašli pred nepotrebnimi težavami. NJ
Da bi jim olajšala življenje med zdravljenjem in jih odvrnila od neprestane misli na bolezen, prireja za bolnike uprava kliničnih bolnišnic v Ljubljani razne kulturno-zabavne prireditve. — Ena takih prireditev je bila tudi predvčerajšnjim. Na vrtu klinik se je pod senčno streho visokih platan in divjih kostanjev zbralo več sto bolnikov, ki so se navduševali nad nastopom »Zadovoljnih Kranjcev«. Razen instrumentalnega kvinteta so na prireditvi sodelovali še vokalni trio Greta Ložar, Branka Strgar in Stojan Vene, ter simpatični napovedovalce Mario Marinc. Posebno slednji je > neprisiljeno šegavostjo in z izvirnimi dovtipi ustvaril med bolniki pri-
jetno in veselo razpoloženje.
„ELAN“ pred novo poti®
OLO Kranj že razpravlja o predlogu načrta petletnega gospodarskega tazvoja Gorenjske
Kranj, 4.	junija.	Na današ-	ša šola •— predvsem pa se mo-
njih ločenih	sejah obeh zborov	ra zavedati tudi obveznosti in
OLO Kranj	so po	spremembi	nalog, ki jih sprejema ob se-
okrajnega	statuta	odborniki	danji sanaciji. Breme novih
sklepali o novi sistematizaciji''’kreditov pada na vsakega de-
delovnih mest v upravi OLO. Po tej sistematizaciji se zmanjša število delovnih mest za 20 uslužbencev.
Odborniki so dokaj živahno razpravljali tudi o sanaciji podjetja -Elan« v Begunjah. Kakor je znano, je dobilo to podjetje zaradi slabega gospo-dajenja pred nedavnim prisilno upravo. Razpravljali so načelno o ukrepih, ki so potrebni, da se gospodarske in upravne razmere v podjetju urede ter sklepali o poroštvu za najetje novih kreditov (blizu 90 " milijonov din), s katerimi bi se zboljšal sedanji gospodarski položaj podjetja.
Odborniki so zlasti poudarjali. da se mora kolektiv odslej bolje zavedati .svojih dolžnosti pri upravljanju podjetja — saj so mu sedanje napake najbolj-
lavca v -Elanu«, kajti podjetja ne bodo Ozdravili okrajni in drugi krediti, temveč le delo in samoupravljanje proizvajalcev samih. To poudarjamo zato, ker vse kaže, da v -Elanu-" še vedno mnogi mislijo, da so težav krivi zunanji činitelji: občine, oblast in svetovno tržišče. Pravijo, da v njihovem kolektivu ni bilo nič slabega. Ce se predvsem upravljanje ne bo zboljšalo (te dni bo prenehala prisilna uprava), potem se res lahko zgodi, da bo moral OLO čez kako leto ponovno razpravljati o sanaciji in prisilni upravi v »Elanu«, kakor napovedujejo najbolj črnogledi izvedenci delavskega upravljanja na Gorenjskem.
Na današnji seji'OLO Kranj so sklenili ustanoviti v Kranju dveletno administrativno šolo.
Podatki posredovalnice za delo namreč kažejo, da je na. Gorenjskem v upravnih organih in gospodarskih organizacijah izredno pomanjkanje sposobnih administrativnih moči.
Po ločenih sejah so odborniki obeh zborov razpravljali o predlogu perspektivnega načrta gospodarskega razvoja Gorenjske. To je bila predhodna razprava, kajti načrt bodo sprejeli po pričakovanju šele okoli 1. julija.
Načrt določa, da je treba na Gorenjskem zagotoviti povečan obseg, proizvodnje in storitev za povprečno 7.4 odstotka na leto ob vzporednem naraščanju proizvodnosti dela za
4 odstotke na leto, tako da bo narodni dohodek naraščal v povprečju 7,3 odstotka na leto
5 povečanjem osebne potrošnje za povprečno 7 odstotkov na .leto in s. .potrebnim pove-
ostale dejavnosti družbenega standarda, bo bistveno naraščala tudi življenjska raven prebivaicev Gorenjske.
Kakor rečeno, bodo družbeni brutto produkt povečali do 1961. leta za 40 odstotkov v primerjavi s 1S56. letom. Največji porast vrednosti proizvodnje in storitev pričakujejo v gradbeništvu (za 134,8 odstotka), v prometu (za 86,1 odstotka) in v trgovini za 62.5 odstotka). Pričakovani porast v predvidenih panogah bo dosežen predvsem z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti. Pri postavljenem planu proizvodnje, pa so zlasti v industriji še vedno rezerve, tako da bodo mogla podjetja proizvodnjo povečati preko planiranega obsega, če bodo dovolj pazila na organizacijo dela in povečanje storilnosti. Kakor omenja načrt, je v večjih gorenjskih podjetjih -še vedno 10 od-
čanjem investicijskih vlaganj = stotkov po nepotrebnem zapo-v stanovanjsko graditev in slenih.
Z MEDFAKULTETNE KONFERENCE EKONOMSKIH FAKULTET
Prizadevanja za sodoben šfnd
Ljubljana, 4. junija. — Danes se je končala dvodnevna med-
Varstvo kulturnih spomenikov
m draga aktualne vprašanja pred svetom za kulturo m prosveto
Dopoldne, 3. junija, je bila v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani 6. redna seja Sveta za kulturo in prosveto LRS Vodil jo je predsednik Boris
Kocjančič.
V prvi točk: dnevnega reda je Svet obravnaval osnutek
Zakona o varstvu kulturnih spomenikov :m naravnih znamenitosti ter ga z manjšimi pripombami in dopolnitvami tudi sprejel.. Nato je poslušal poročilo 6 neblagovnih deviznih sredstvih SKP in o štipendijah tujih vlad. iz katerega je razvidno, da gre vsako leto približno polovica omenjenih deviznih 'sredstev za študij in
Neznani ‘alenii na Biedu
BLED, 4. jun Sinoči je bila velika kazinska dvorana na Bledu mnogo premajhna., da bi lahko sprejela vse, ki so si želeli ogledati izredno radijsko oddajo »Pokaži, kaj znaš«, ki jo je .priredil Radio -oLjubijana. Mnogo gledalcev,ki so prišli iz okolice sploh ni moglo dobiti vstopnic. Nastopilo je deset neznanih talentov z Gorenjskega in sicer pevci, recitatorji, eden s pojočo žago in dva kr» e.čka trla
specializaciuo cev v tujini, da je- odziv razpise tujih zelo majhen.
kulturnih dela-v-Zanimivo pa je, na štipendijske vlad razmeroma Tafco se n.a pri-
mer letos sploh nihče ni potegoval za enoletne štipendije danske, poljske in češkoslovaške vlade. Svet je dalje sprejel tudi poročilo komisije za pospeševanje, založništva o dotacijah posameznim založniškim podjetjem Glede na to, da so nekatere važne publikacije v okviru možnosti prenizko dotirane in da istočasno prejemajo	podporo številne
strokovne in po-do-bne revije, je Svet sprejel stališče, da je treba najti način za zmanjšanje števila subvencioniranih izdaj, na primer z združitvijo sorodnih glasil itd. Svet je nato sprejel	predlog muzejske
komisije o	priO-djučirtvi Zem-
ljepisnega muzeja Slovenije k Narodnemu muzeju v Ljubljani. V razpravi o pritožbi filmskega podjetja Triglav-ftlm je razveljavil sklep republiške ko
misije za pregled filmov, ki je
prepovedala predvajanje filma »Dobro morje« v tujini. Svet je tudi imenoval komisijo za socialno zavarovan j e umetnikov in redakcijski svet za filmske zapiske ter sprejel odločbo o zavarovanju cerkve v Hrastovljah, ki slovi po -lepilh gotskih freskah.
fakultetna konferenca ekonomskih fakultet Jugoslavije, ki ji je prisostvovalo večje število univerzitetnih predstavnikov študentov.
Na konferenci so •obravnavali predvsem dosedanje izkušnje v družbenem upravljanju na posameznih ekonomskih fakultetah, kakor tudi vprašanja, ki zadevajo nove učne načrte in programe ter pedagoške metode pri uveljavljanju reforme univerzitetnega' študija-
Ro uvodnih besedah dekana ekonomske fakultete- v Ljubljani prof. dr. Dolfeta Vogelnika so poleg omenjenih najvažnejših vprašanj obravnavali predvsem pravočasno končanje študija, organizacijo praktičnega dela pouka za študente ekonomskih fakultet v gospodarskih organizacijah in ustanovah, splošni koncept in značilnosti novih učnih načrtov i.td.
Na konferenci so se polno uveljavila prizadevanja, kj težijo za tem, da bi z reorganizacijo študija na ekonomskih fakultetah dejansko skrajšali trajanje študijske dobe na štiri leta, kot to predpisuje zakon. Družba zelo odločno postavlja to vprašanje na dnevni red naših univerz, ker je prepočasno usposa-blj anj e	visokokvalif icd-
ranega kadra za skupnost vedno bolj pereč problem. Udeleženci so analizirali sedanje
stanje, vskladili stališča ter se dogovorili o potrebnih ukrepih.
To je prva medfakultetna konferenca, organizirana v času široO^e družbene diskusije o vsebini in reformi univerzitetnega študija, ki je opozorila profeisorjev in na vrsto, aktualnih vprašanj in pokazala pot, po kateri bi lahko te naloge najustrezneje uresničili.
V razpravi so se uveljavila mnenja, naj bo študij na ekonomskih fakultetah osredotočen na osnovne ekonomske predmete, ob znatnem skrčenju števila obveznih ur predavanj, čemur pa je treba prilagoditi tudi študijske programe. Uvedli bodo nove pedagoške metode, težišče pouka pa bo v prihodnje bolj na seminarjih.
in vajah, s temi oblikami to
primernim študijskim režimom naj bi dosegli predvsem to, da bo študent sproti in intenzivno študiral ter diplomiral v krajšem času kot doslej. Ti ukrepi seveda ne bodo zniižali ravni študija na fakultetah.
Pomnili so sen tudi o koordinaciji nalog, ki jih bedo imele ekonomske fakultete pri organiziranju podiplomskega študija, izmenjavi predavateljev, obveznih praksah itd.
Ta konikuranca je pokazala resna stremljenja ter orignial-ne zamisli in poti v reformi univerzitetnega študija, kar daje upanje, da bodo dale njene pobude dobre in koristne rezultate.	" B. L.
Prj povečanju proizvodnje bodo imele seveda še vedno odločujočo vlogo investicije, ki jih je bilo in jih še bo do 1961 leta vloženih v gospodarstvo skupaj okoli 22 milijard din. V splošni investicijski politiki okraja pa je čutiti precejšen premik v korist negospodarskih investicij.
V času. ko to poročamo, seia še traja. Pričakujejo, da bodo s predhodno razpravo o perspektivnem načrtu ko-čali jutri.	A.	C.
Ob 4. juniju — DNEVU DAROVALCEV KRVI — pozdravlja Republiški zavod za transfuzijo krvi i s°. darovalce krvi v Sloveniji n p« jim v im n mi .	5
bolnikov, katerim je njihova darovana kri rer 'In življenje ali omogočila hitrejše ozdravljenje, nalto-
in
Razstava »Družina in gospodinjstvo«
Beograd, 4. junigia (Tanjug). Pod pokroviteljstvom predsednika republik« bo od 6. do» 21. septembra v Zagrebu v okviru mednarodnega velesejma raz« stava »Družina to gospodinjstvo«. Organizatorji te druge mednarodne revialne ra-zsta'leso kakor lani centralni svet Zveze stodiiikatov Jugoslavije, centralni odbor Zveze ženskih društev, Svet društev za skrbstvo otrik in mladine Jugoslavije, stalna konferenca Zavod za pospeševanje gospodinjstva. zbornice in družbene
organizacije.
Organizacijski odbor pod predsedstvom Pepce Kardeljeve je že odobril program razstave za letos. Razstava bo razdeljena v pet oddelkov in bo v novem delu zagrebškega velesejma na približno 32 tisoč kv. metrov zaprtega in odprtega prostora. Da bi obiskovalcem nudili vsa potrebna obvestila, so poleg »Vodiča« po razstavi pripravlja posebna izdaja, posvečena stanovanjski skupnosti. Knjiga bo bogato ilustrirana in jo bo izdalo ljubljansko podjetje »Progres«, za njeno vsebimo pa bo poskrbel
organizacijski odbor raastaive.
Počitniška zveza na proslavi Sutjeske
Beograd, 4. juniija (Tanjug). Dne 24. junija bo odšlo 13 brigad Počitniške zveze iz vseh naših republik v raznih smereh na Tjemtište, kjer bodo sodelovali pri proslavi 15 letnice bojev na Sutjeski. V teh brigadah bo nad ■ 1500 članov Počitniške. zveze. Zbor ferialcev na Sutjeski' bo od 1. do 5. julij a,. Med potjo bodo brigade Počitniške zveze obiskale pomembne kraje iz zgodovine
NOB. Dne 30. junija se bo v Sarajevu zbralo osem brigad ferialcev, ki bodo odšli na Sutjesko. Tega dne bodo defili-rale Pio ulicah Sarajeva skupaj
z nekaterimi skupimamd ferial-
eev, ki bodo šli na proslavo po svoji iniciativi. Iz Sarajeva bodo odšli v Fočo, od tam pa v vas Suho, kjer bo njihovo taborišče.
Gradnja jadranske ceste
Split, 4. junija (Tanjug). — V odseku jadranske turistične ceste od Karlobaga do Zadra,
ki ga grade, in v odseku oo
Zadra do Šibenika, ki ga bodo v kratkem začeli graditi, bodo zgradili dva velika mosta. Most pri Zadru bo imel 300 m raz-petipe, pri Šibeniku pa 260 m. Most pri Zadimi bo iiz železa in bo visok 50 m. Z zgraditvijo tega mostu bo cesta od Karlo-baga do Zadra skrajšana za okoli 35 km. Drugi most bo premostil -Sibe.TiiS.ki zaliv. Jadranska turistična magistrala, ki je že zgrajena od Rake do Karlobaga, bo do konca leta
izročena prometu do Zadra. Le most pri Novigradu bo dograjen prihodnje leto, vozila pa bodo začasno prevažali na drugo stran obale z brodom.
Prvi kongres arhitektov Jugoslavije
Beograd, 4. jun. (Tanjug) V Beogradu bo od 12. do 14. junija I. kongres arhitektov Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo
nad 800 delegatov društev arhitektov, kakor budi organizacij in ustanov, kj s« bavijo z arhitekturo.
ZARADI POPRAVILA ROTACIJSKEGA STROJA, ki bo trajalo predvidoma 10 dni, naprošamo vse naročnike in bralce, da nam oproste, če bi v teb dneb kdaj ne nspeli pravočasno
dotlskati Usta In ra odprem iti.
Sklicanje seje ctlbora za zdravstvo in. soc. politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS
Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko Reipu-blišlkeiga zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 2. sejo odbora za petek, 6, junija 1958, ob
10. uri v prostorih Ljudske
skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda:
1. Razprava in sklepanje o statutu Fakultete za splošno medicino in stomatologijo;
2. Program dela odbora za ždiravstvo in socialno politiko.
Sklicanje seje odbora za prosveto in kulturo republiškega zbir .judske skupščine LRS
Predsednik odbora za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 2. sejo odbora za ponedeljek, 9. junija 1958, ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LR Slovenije.
Predlog dnevnega reda:
1. Obravnava in sklepanje o po-trditvi statuta Univerze v Ljubljani;
2. Obravnava in sklepanje o Dofcrditvi statutov:
a) Pravne fakultete
b) Ekonomske fakultete
c) Fakultete za splošno medicino In st om a tol ogi j o
č) Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo
d) Filozofske fakultete
e) Naravoslovne fakultete.
Iz tajništva Ljudske sfcupgčine LHS
i
Obisk v senci
Predsednik zahodnonemške republike Theo&or Heuss je prvi šef nemške države, ki je vrisal na uradni obisk v ZDA. Pred tem je bil na uradnem obisku v Kanadi. Tudi tam je l-ot predsednik nemške države prvič govoril pred kanadskim rlamentom. Četudi je to obisk kurtoaznega značaja in r,redsednika spremlja več po-irnih osebnosti, vsaj doslej ri povzročil takega zanimanja r javnosti, kot bi bilo priča-!; vati z ozirom na vlogo in ' rlaj, ki ga ima zahodno-r -viška republika na svetovno - vtični šahovnici in še po-j 'no na evmopski. Glavni ■■vok je verjetno v tem, da * francoski dogodki in pri-h<vd generala de Gaulla na oblast potisnili ta obisk v ozadje.
Sodeč po izjavah, ki jih je jv! zahodno nemški zunanji ■v.ster von Brentano po -ranem obisku v Ottavoi, je -bed generala de Gaulla že val na razpoloženje frankih zaveznikov. Kolikor bo verjamemo nekaterim 'Slinim komentatorjem, bo-v prvi vrsti zahtevali od Gaulla naj jasno določi Se stališče do atlantskega ‘a in Sovjetske zveze. Gre < ali bo obdržala Francija ■rinntskem paktu dosedanje c.znosti in n' lahko raču-.
o.	da bo Pariz še nadalje rlinirano podpiral zahod-stališče do Sovjetske
zreže.
rzumljivo je, da v Bonnu —hijeno spremljajo razvoj dkov v Franciji, kajti >
’ ie .1 vsaj v preteklo-
r e na k' rien do vsega, kar -:lo nemškega. Von Bren-: je sicer v Kanadi poudarja prihod de Gaulla na '-st -ni pokvaril francosko-■bkeaa prijateljstva-. Toda n izjavil v trenutku. ko še znano, kakšno stališče bo —el Pariz do atlantskega ' kar je pa preizkusni
— ?n za francoslco-nemško oranje. V Bonnu se sedaj
: :':olj boje, da s» ne bi de .■•'Je sporazumel z Moskvo a škod o Zahodne Nemčije. Poluradno ■■ Pariz že izjavil, cla ie nemea de Gaulla pri-sverati k —•-■>uščanju mednarodne. narur+nsti med Vzhodom Zahodom.
V luči francoskih doaodkor verjetno tudi Heussor T: v ZDd lošivsl spreme-
- n J n apni red. Ne kar bi ■hvalo formalno plat_ obi-
—redsednika države. Pred-'-.'ka republike s"remljajo --ornnsti. s katerim* treba raz- —ati vpraša-odnosov in stališč v zvez’ spremembo režima v Fran
6TJ
& S
iz) a ve
• TKITA KRUSCEV 27. MA-1955 V BEOGRADU:
Iskreno obžalujemo to, kar ie z-odilo. in odločno za-čamo vse. kar se je nako .-Jo v tej dobi.. S svoje stra-. brez kakršnih koli dvomov,
: pisujemo	provokatorsko
go v odnosih med Jugosla-- o in Sovjetsko zvezo sedaj
'kritim sovražnikom Ijud-
':a: Beriji. Abakumovu in
'-ugim. ?.Ii smo temeljito prodi gradivo, na katerem so meljile hude obtožbe in zave, ki so bile takrat nape.r-proti voditeljem Jugoslavije. Dejstva govorijo, da so to gradivo izmislili sovraž-ljudstva, preziranja vred-agenti imperializma, ki so p s pro.vri.ro vrinili v vrste nc-■;e partije.
NIKTTA HRUL V NA XX. KONGRESU KP SZ FEBRUARJA I95G'
“■Jugoslovanska zadeva ni vsebovala nobenih problemov, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti z razgovori med partijami, 'ned tovariši. Ni bilo pomembnih elementov za napihovanje ‘7 zadeve ..	mo	smo	pro-
učili zadevo z Jugoslavijo in smo našli najprimernejšo rešitev, ki so jo odobrili narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije. ter prav tako delovne množice v vseh ljudskih demo. '-.racijah in vse napredno človeštvo. Ti. nenormalni od.no-šaji z Jugoslavijo so bili od s: ranjeni v interesu vsega socialističnega tabora, v interesu okrepitve miru po vsem svetu -
■r
NIKITA HRUSCEV 3. JUNT.l 1958 V SOFIJI:
-Kominform je v določen fazi odioral pozitivno vlogo r zgodovini revolucionnme.gr marksistično-leninističnega gi banja zn strnjenje sil komu nističnih partij. Kritike Ko minforma. izrečene leta 194F na račun KP Jugoslavije, sr bile v osnovi pravilne in ustrezale koristim revnludo varnega gibanja-
Pred odhodom v ZDA
V Londonu menijo, a a bodo gospodarski probieuu glavni preu»:*c*t razgovorov med Macmillanom in £isenhowerjem
LONDON, 4. jan. (Tanjug). — V obveščenih londonskih krogih menijo, da bodo gospodarske zadeve glavni predmet razgovorov med predsednikom Eisenhowerjem .in premierom Macmillanom v VVashingtonu.
Britanski strokovnjaki so večkrat poudarjali, da je Zahodu mimo politične enotnosti potrebno tesnejše gospodarsko sodelovanje. Sedanja notranja gospodarska kriza v ZDA z vsemi, njenimi posledicama za Britanijo in druge evropske države, iskanje izhoda iz te kriize ter tesnejše angloameri-ško gospodarsko sodelovanje, bodo zato ena izmed glavnih skrbi britanskega premiera, ki bo v petek zvečer odpotoval v Washington in Ottawo.
Na današnji seji britanske vlade, ki je trajala nad eno uro, , so proučevali splošna vprašanja, o katerih bo govora na washingtonski konferenci. Macmillan se je. sinoči tudi dlje časa pogovarjal s finančnim ministrom Ameryjem in ministrom za svobodno trgovinsko področje v Evropi Mau-dlingom.
Ti pogovori- so se nanašali predvsem na dve vprašanji: na anglo - ameriško gospodarsko sodelovanje in na gospodarske
PREDLOGI ZA KONFERENCO
0 ANTARKTIKI
Moskva, 1. jun. (AFP). Moskovski radio je objavil odgovor sovjetske vlade na noto ameriške vlade z dne 3. maja, v kateri predlaga Sovjetski r./ezi in desetim drugim državam sklicanje konference, na kateri bi se. pogovorili o mednarodnem sporazumu, ki naj bi zagotovil uporabo Antarktike izključno v miroljubne namene.
V svojem odgovoru izjavlja sovjetska vlada, da bi moralo mednarodno znanstveno sodelovanje. mimo vsega drugega, temeljiti na načelu, da Antarktika lahko služi samo miroljubnim namenom. Vlade, organizacije in posamezniki vseh 'ržav — je rečeno v sovjetskem odgovoru — bi morali uživati svobodo znanstvenega raziskovanja po vsej Anta-ktiki n? temelju popolne enakosti. Ta načela bi bilo treba potrditi z mednarodno pogodbo. Sovjetska vlada — je rečeno v odgovoru — ne priznava in ne more priznati nobene enostranske rešitve, ki zadeva meljske pravice na Antarktiki. Z druge str. i si pridržuje vse pravice, ki izhajajo iz odkritij ruskih pomorščakov in znanstvenikov od začetka XIX. stoletja.
Sovjetska vlada rodi, da je mogoče skleniti mednarodni sporazum •» miroljubni uporabi Antarktike, in izraža pripravljenost sodelovati na mednarodni konferenci, k’ bo proučila na-
Neredi na Portugalskem j
Porto, 4. junija (AFP). Včeraj popoldne je prišlo do hudih spopadov v portugalskem mestu Porto med pristaši vladne nacionalne uniije in pristaši opozicijskega kandidata na
nedeljskih predsedniških volitvah Humbenta Delgada. Do neredov je prišlo na več mestih v kraju in celo do streljanja iz pušk. Ranjenih je bilo 15 oseb.
Oblastva so bila prepoVeda-.a zborovanje opozicijskih kandidatov, ki bi moralo biti v neki kinodvorani. Govorniki, ki bi morali govoriti na zborovanju, so bilj aretirani po prihodu v dvorano, kjer naj bi bilo zborovanje. Zvečer so po mestnih ulicah križarili policijski avtomobili, policijske straže pa so bile Oikrepljene, da ne bi prišlo d:o novih incidentov.
Macmillan bo posredoval v avtobusni stavki
London, 4. jun. (AFP). Predsednik britanske vlade Macmillan se bo danes potrudil, da bi prišlo do konca stavke londonskih avtobusnih delavcev, ki traja že mesec dni. Britanski ministrski predsednik bo sprejel zastopnike britanskih sindikatov in bo z njimi proučil možnosti za rešitev krize. Macmillan bo sprejel delegacijo generalnega sveta Trade Unionov.
čin uporabe ega področja v znanstvene namene. Prav ■ tako predlaga, da bi sklicali konferenco ob udeležbi vseh držav, ki se zanimajo za znanstvene raziskave na Antarktiki.
Norveška armada dobi rakete
Oslo, 4. jun. (AFP). Norveški parlament je sinoči pooblastil obrambnega ministra, da lahko opremi dva bataljona norveške vojske z izstrelki srednjega dosega. Eden izmed bataljonov bi bil opremljen z izstrelki tipa »Nike«. V pooblastilu je rečeno, da je to orožje namenjeno izključno obrambi.
Na ist’ seji je norveškj parlament sprejel udi proračun obrambnega ministrstva, ki znaša 990 milijonov norveških kron.
stike Britanije in Evrope. To vprašanje bo najbrž jed.ro programa, ki ga bo Macmillan razložil predsedniku ZiDA. Trenutno Britanija še ne čuti hujših posledic ameriške recesije in v zadnjih letih njene dolarske rezerve še niso bile nikoli tako visoke. Pač p.a vlada strah, da bi se položaj lahko zasukal ih1 v Londonu so si na jasnem, da Britanija enostransko ne more storiti nobenih korakov.
Vsak enostranski korak — pravijo v Londonu — bi utegnil spodkopat) britanske napore za nadzorstvo nad inflacijo v državi ali bi oslabil funt šterling ter oškodoval britanske interese n® šterlinškem področju.
Londonski »Times« danes piše. da morajo zahodne države razmisliti, kaj bodo skupaj ukrenile, da pa »je pobuda še vedno pri ZDA in Zahodni
Nemčiji _______ dveh	državah, ki
imata velike rezerve, medtem ko bi Velika Britanija pomagala.«
»Manchester Guardian« fcudbj poziva na hitro mednarodno ukrepanje in sodi, da bo Macmillan zaprosil od ZDA stabilizacijsko posojilo za okrepitev funta šterlin.ga. ki bi omogočilo drugim državam normalno trgovanje vsaj na šterlinškem področju.
Rn*r*l-Tr>-pri vlnijn
Rangun, 4. jun. (AFP). — Na zahtevo predsednika burmanske vlade U Nuja je odstopilo 15 ministrov in 22 parlamentarnih sekretarjev. Premier U Nu bo objavil danes sestavo nove vlade.
t/. -	,!-i&
Napadi in izzivanja francoskih čet v Tuniziji so povzročili hud odpor med tunizijskim prebivalstvom, ki sta ga vlada in politično gibanje Neodestur pozvala na budnost in obrambo republike. Nedavni dogodki v Tuniziji so po vsej državi vzbudili val ogorčenja, še posebno pa na tistih področjih, kjer je prišlo do izzivanj in spopadov. Na sliki vidimo demonstrante na področju Remane, kjer je prišlo do posebno hudih incidentov med francosko posadko in Tunižani.
Pritisk na Islandijo
OD NAŠEGA ST.-a.NEGA DOPISNIKA
London, 4. junija (Po telefonu). Islandske ribe so ponovno postale vzrok ostrega spora med Islandijo in nekaterimi državami — članicami Atlantskega pakta. Namen vlade v Rejkje-viku, da razširi islandske teritorialne vode od 4 na 12 milj, v katerih bi-bilo prepovedano tujim ribiškim 'adjam loviti ribe brez posebnega dovoljenja, so sprejeli v Londonu s točo ostrih protestov in napadov na islandsko vlado. Britanija preprosto ne verjame, da bi si islandska
Chamoim ne bo kandidiral?
Kairski tisk piše, da je libanonska delegacija na zusedanju Sveta arabske lige obvestila ostale delegacije, da ^amille Chamoun ne bo več kandidiral za predsednika Libanona
KAIRO, 4. jun. (Tanjug). Ka kor piše kairski tisk, je libanonska delegacija na zasedanju Ar abske lige v Bengaziju (Libija) uradno obvestila druge delegac ije, da predsednik Chamoun ne bo več kandidiral za predsedni ka Libanona. Chamoun je baje izjavil, da vlada Samija Solha ne namerava sklicati izrednega zasedanja libanonskega parlame nta, na katerem naj bi spremenili ustavo in tako Chamounu omogočili ponovno kandidaturo.
Kairski tisk poudarja v svojih poročilih iz Bengazija, da so, glavni napori Arabske lige
Hruššev govoril v Sofiji
Sofija, 4. jun. (TASS). Na včerajšnjem zasedanju VII. kongresa KP Bolgarije v So-fjii i«	'	rper,—,‘	nred-
sednik centralne revizijsk komisije Jordan Katrandžijev. Nato je govoril prvi sekretar CK KP " ^T:k=ts tt—-” «->v o položaju v mednarodnem delavskem gibanju ter napade1 program Zveze komunistov Ju-goslavii - Njegov govor je trr
jal približno d1Te uri.
Heuss odpotoval v Washington
Ottawa, 4. jun. (Reuter). Predsednik zahodnonemške republ:-ke dr. Theodor Heuss je danes
odpotoval iz Ottawe v Washiing-ton po uradnem obisku v Kanadi. Spremlja ga zunanji miniter von Brentano.
Dr. Heuss je pred odhodom izjavil, da zapušča Kanado, prepričan bolj kot kdaj koli prej o
»potrre-bi prijateljstva med Zahodno Nemčijo in Kanado«. Te-melj za takšne .prijateljske od-nošaje — je dodal predsednik zvezne republike Nemčije — je
»medsebojno spoštovanje dveh narodov i.n njuni skupni interesi«.
usmerjeni v to, da bi Libanon umaknil svojo pritožbo pred Varnostnim svetom in sprejel dobre usluge Arabske lige. Časopisi poročaji, da je svet lige zavrnil iraški predlog, ki je vseboval obsodbo stališča Združene arabske republike. Hkrati poudarjajo, da prihaja do najvažnejših stikov izven okvira sej sveta Arabske lige. Tisti, ki naj bi omogočili sprejetje načrta generalnega sekretarja. Hasune: prvič, umaknitev libanonske pritožbe pred Varnostnim svetom; drugič, vse arabske radijske postaje naj'oddajajo poziv, naj v Libanonu prenehajo prelivati kri in naj se povrnejo k politiki tako imenovane »nacionalne listine«, ki so i leta 1943 podpisale vse stranke, s posebnim poudarkom na neodvisnosti in nevtralnosti Libanc-a; in tret-
jič, generalni sekretar lige Ha-suna naj bi obiskal Libanon, da bi prispeval k zmanjšanju notranje napetosti.
Trenutno še ni nič znanega o stališču delegacij do tega načrta, domnevajo pa, da bi utegnila libanonska vlada ugovarjati drugi točki, češ da pomeni vmešavanje v libanonske notranje zadeve.
Toda kairski opazovalci poudarjajo, da svet lige, čeprav je imel več sej, ni mogel najti ?-• šitve za spor med Libanonom' in ZAH. Ti opazovalci menijo da
svet ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi škodoval kateri koli izmed dveh strani, ker mora sklepe sprejemati soglasno. Sodijo, da bi Jordanija in Irak podprla Libanon, medtem ko bi Jemen verjetno potegnil z ZAR. Sudan in Saudova Arabija sta bila doslej »r nevtralnem : tališču«. V Kairu pa vendarle pričakujejo, da bo- nadaljnje zasedanje sveta Arabske lige privedlo do odgoditve razprave o libanonski p "ižbi v Varnostnem svetu.
vlada upala uporabiti »silo« proti njenim ladjam, ki bodo — sodeč po britanski poti — še nadalje lovile ribe v teh vodah, ne glede na sklep islandske vlade. Kolikor bi vendar prišlo do sankcij v tem smislu, britanska nota odkrito opozarja vlado v Rejkjeviku, da bi tak poskus prisilil Britanijo, da podvzame vse ukrepe »za zaščito svojih ribiških ladij pred nezakonitimi postopki islandske vlade.«
Čeprav uradni predstavnik Foreign Officea ni hotel odgovoriti na vprašanje, za kakšne ukrepe gre, vendar tolmačijo britansko noto kot odkrito grožnjo in pritisk na vlado v Rejkjeviku.
Ta ribiški spor med Islandijo in drugimi članicami Atlantskega pakta traja že nekaj let. Ribištvo in ribiška industrija sta glavna panog t islandskega gospodarstva in tvorita 90% njenega celotneg izvoza. Zaradi tega je razumljivo, da država s tako enostransko gospodarsko dejavnostjo poskuša zavarovati svoje najvažnejše interese. Toda vsi njeni dosedanji poskusi niso uspeli zaradi močnega pritiska, ki so ga izvajale nanjo ostale države NATO. Zadnjikrat je vlada v Rejkjeviku poskušala izvesti svoj sklep o teritorialnih vodah leta 1952, toda ta njena namera je nale' la na pritisk in
povzročila bojkot njepega izvoza, tako da s^ je bila prisiljena umakniti.
Sedanja namera islandske v»»-de, ki bi se morala izvesti 1. septembra letos, je naletela še na močnejše proteste. Ker 'z Islandija kljub pritisku, ki so ga izvajali nad njo v zadnjih tednih, tudi uradno objavila svoj l.amen, so sedanji protesti dobili obliko grožnje. Posebno se smatra ogroženo Britanija, ker znaša ulov rib v teh vodah 20% celotnega nj.enega ulova, kar predstavlja 10 milijonov funtov vrednosti letno. Tu so
islandsko vlado celo obtožili, da dela pod pritiskom islandske komun' ične par'ije, ki ima v svojih rokah ministrstvo za ri-barstvo. Spor o islandskih ribah je še bolj zapleten zaradi njegove povezanosti z udeležbo Islanda v Atlantskem paktu in z ameriškimi vojaškimi oporišči na otoku. 2e doslej je bilo več zahtev, naj ZDA umaknejo svoja oporišča in pred nekaj leti je tudi islandski parlament glasoval resolucijo v tem smislu. Zato so Amerikanci posebno zaskrbljeni zaradi sedanjega spora o islandskih ribah, ker se boje, da bi ' 'hko to ponovno privedlo do novega vala protestov proti njihovim bazam na
Islandu.	Jože Vrhovec
LUFTW11FFE IMil 800 LETAL
Bonn, 4. jun. -(Tanjug). Po podatkih, ki jih je navedel obrambni' minister Strauss ima zahodnonemško vojaško letalstvo trenutno kakih 800 vojnih letal, od tega približno 400 ameriških lovcev, in 390 kanadskih letal.
V zadnjem času postavljajo v Zahodni Nemčiji temelje za obnovo lastne serijske proizvodnje lažjih bojnih letal. Kot je danes izjavil obrambni mi-
Brez kolektivnih pogodil
©
Kljub temu, da so se pogajanja končala brez uspeha, sindikat avtomobilskih delavcev ne bc napovedal stavke
NEIV YOEK, 4. jun. (Tanjug). Od predvčerajšnjim bo proizvodnja avtomobilov prvič v 20 -letni zgodovini sindikalnega gibanja v ZDA potekala brez kakršne koli k. cktivne pogodbe.
TEL E GEA MI
HAVANA — Kubanska armada pripravlja ofenzivo proti upornikom Fidela Castra. Fo nekaterih informacijah bo v ofenzivi sodelovalo več kot 10.000 vojakov in letalstvo.
KAIRO — Novo imenovani veleposlanik Gane v Kairu Joseph Erzia je danes izjavil, da mu je predsednik Naser obljubil, da bo obiskal Gano, brž ko mu bodo okoliščine to dovoljevale. Predsednik Gane Nkrumah, ki zdaj obiskuje neodvisne afriške države, bo prispel v Kairo 15. junija.
FRANKFURT — Deset tisoč ljudi je protestiralo proti oborožitvi zahodnonemške armade z atomskim orožjem in proti jedrskim poskusom na svetu. Med protestnim zborovanjem je bil promet v Frankfurtu ustavljen nad dve uri.
MOSKVA — Nepalski kralj Mahendra in kraljica Lak-šmi sta davi z letalom prispela na tritedenski uradni obisk v SZ. Na letališču ju je pozdravil predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Klitnent Vorošilov.
TOKIO — Japonska obalna oblastva so danes sporočila, da so sovjetske patruljne ladje zajele pet japonskih ribiških ladij, ki so zbirale morsko travo pri otoku Kaigara (Severna Japonska). Ribiške ladje so zadnjič videli blizu Kurilskih otokov, ki so od druge svetovne vojne pod upravo Sovjetske zveze.
TEL AVIV — Danes je prišlo do incidenta na jordansko-izraelski meji, med katerim je bil hudo ranjen nek izraelski vojak. Do incidenta je prišlo severovzhodno od Jeru-
j
SOLUN — Danes je v laboratoriju solunske univerze prišlo do eksplozije, zaradi katere so bile hudo ranjene tri osebe. Povzročeno škodo cenijo na kakih 120.000 funtov
šterlingov.
LONDON — Britanski minister za zunanje zijjleve Sel-ivyn Lloyd je danes sprejel omanskega in muskatskega sultana, ki je že več tednov v Londonu.
Večmesečna pogajanja za obnovitev pogodbe so se končala brez uspeha, ker sta obe stra vztrajali pri svojih zahtevah. Sindikat je zahteval precejšnje zvišanje plač ob udeležbi pri delitvi čistega dobička pred pla-čanjem zveznega davka, medtem ko so vodstva treh avtomobilskih družb »General Motors«, »Ford« in »Chrysler« ponujala samo podaljšanje dosedanje
godbe za dve leti ob neznatnem povišanju plač.
Laycock se posvetuje v Londonu
London, 4. jun. (AFP). Guverner Malte Robert Laycock je začel v Londonu razgovore o prihodnosti tega otoka. V razgovorih z ministrom za kolonije Lennoxom-Boydom bo Laycock proučil gospodarska vprašanja ter novo ustavo za Malto.
Laycock j<- p evzel upravo nad Malto aprila, ko je biv": predsednik vlade Mintoff odstopil.
Rakete »Redstone« v Zahodni Nemčiji
Heidelberg, 4. jun. (Reuter). Poveljstvo ameriških sil v Heidelbergu (Zahodna Nemčija) je sporočilo, da bodo v Zahodno Nemčijo poslali enoto, ki bo oborožena z raketami tipa »Redstone«. Tc enoto bedo premestili v Zahodno Nemčijo v nekaj tednih. V njej služi 650 oficirjev in vojakov in to bo prva enota te vrste v Evropi.
Sindikat je svoje zahteve utemeljeval z dejstvom, da lahko družbe, ki tako in tako zdaj ..o-
segajo dobiček, enak izdatkom za plače, prenesejo nove izdatke in hkrati znižajo cene avtomobilov. Zastopniki avtomobilskih družb za so zavrnitev teh predlogov utemeljili z manjšo prodajo avtomobilov zaradi recesije. Izjavili so, da je prodaja avtomobilov padla za kakih 100
tisoč vozil.
Novost je vsekakor sklep sindikata avtomobilskih delavcev, da ne bo razglasitev stavke, čeprav ni bila sklenjena kolektivna pogodba. Kot razlog za ta sklep so navedli neugodne razmere, ne samo -oradi neprodanih avtomobilov, ampak tudi zaradi 200.000 nezaposlenih avtomobilskih delavcev izmed skupno 580.000. Sindikat je celo opozoril člane, naj se »za vsako ceno« izogibajo spopadov z
družbami.	1
Avtomobilski magnati trenutno še niso napovedali nobenih represalij, za rezervo pa so si pridržali možnost, da temeljito znižajo proizvodnjo, če se bodo povečale zaloge neprodanih avtomobilov. Sindikat pa s svoje strani napoveduje stavkovno akcijo za konec poletja, ko bo začela proizvodnja novih modelov avtomobilov za prihodnje leto. Trenutno škodo od. sedanjega položaja lahko trpi sam» sindikat, ker je potekla obveznost družb, da jemljejo v službo samo sindikalno organizira-
ne delavce in da na svojih blagajnah sprejemajo sindikalno članarino od delavcev.
Po podatkih iz uradnih izvorov je bilo število brezposelnih v ZDA meseca maja izpod pet milijonov. Število brezposelnih
aprila je znašalo 5,120.000, to je za 78.000 manj kot ' marca. Na povečanje števila zaposlenih maja so predvsem vplivala sezonska dela na farmah in v gradbeništvu.
nister Strauss na sestanku z zastopniki letalske industrije, bo ta industrija v velikem obsegu s proizvodnjo na temelju licenc zastopana pri nadaljnjem oboroževanju zahodno-nemškega vojnega letalstva z letali. Obrambno ministrstvo se predsem zanima za serijsko proizvodnjo določenega tipa lahkega bojnega aparata in določenega tipa lovca za prestrezanje, kakor tudi za raziskave na področju raket. Na tem področju pa je po Straussovih besedah potrebno sodelovanje več zahodnoevropskih držav. Zahodnoevropska industrija bo tudi proizvajala srednja transportna letala, helikopterje in šolske aparate.
Po občasnih podatkih, ki jih objavlja zahodnonemški tisk,
je razvidno, da so spet usposobili za proizvodnjo tovarne letal Messerschmidt v Augsburgu. Ob koncu vojne so bile te tovarne hudo poškodovane, nato pa v precejšnjem obsegu demontirane. V njih je delalo kakih 45.000 delavcev. Trenutno proizvajajo v teh tovarnah po francoski licenci lovske aparate za urjenje, ki dosežejo 715 km na uro.
2409 referatov
Bližnje konference za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene se bo udeležilo 5000 znanstvenikov
Los Angeles, 4. junija (USIS) — Generalni sekretar hližnje konference za izkoriščanj e atomske energije v miroljubne namene Sigvard Oklund je govorili o pomenu konference v ameriškem društvu za jedrsko energijo.
Svobodna Izmenjava idej — je dejal Oklund — na bližnji atomski konferenci v Ženevi bo pripomogla k vzpostavitvi -stikov, ki utegnejo olajšati ustrezne korake na političnem področju. »Pomen znanstvenih konferenc danes — je dejal sekretar — je po mojem mnenju predvsem ta, ker prihaja na teh sestankih do osebnih stikov. Prav tako pomembne so tudi razprave na mednarodnih konferencah ter poročanje na njih.«
Oklund je izrazil upanje, da bo ženevska konferenca, ki bo letos septembra, pomenila izreden primer mednarodnega sodelovanja. Fo njegovem mnenju se bo tega sestanka udeležilo kakih 5 tisoč oseb. V treh mesecih je prišlo 2409 referatov, kar je že 130o referatov več, kot jih je bilo na konferenci leta 1955. Referati so bili poslan,) itz 45 diržav. Posebna skupina znanstvenikov zdaj ugotavlja, katere referate bodo prebrali na 77 sejah blifetje konference. Na teh sejah naj bi prebrali kakih 600 referatov. Vse referate bodo tiskali v 33 knjigah, in to »amo v angleščini, medtem ko bodo skrajšane verzije tiskali v francoščini. ruščini in španščini.
POGODBA l. PITANJE V NOVEM RAZMAHU
Lanske jeseni se je pogodbeno pitanje živine na široko razmahnilo. Ker pa je decembra lani ter januarja in deloma februarja letos nastal zastoj v izvozu živine, je naše gospodarstvo utrpelo precejšnjo škodo (večja poraba krme in eno zamujeno pitanje). Se huje od tega je bilo, da je moral vso nastalo škodo nositi proizvajalec sam, ker v pogodbah ni bilo klavzul, ki bi proizvajalca tozadevno ščitile — vse to pa je povzročilo az-očaranje rejcev in poglobilo nezaupanje v pogodbeno sodelovanje. Kasneje, v marcu in aprilu, se je izvoz živine odprl, povpraševanje po klavni živini se je povečalo in cene so se dvignile celo nad pogodbeno zajamčene, zato so kmetje prodajali tudi pogodbeno živino tistemu, ki 'e dra-že plačal. Zaradi vsega tega ponekod prevladuje mnenje, da je pogodbeno pitanje doživelo zlom. Temu pa ni tako.
Zakaj ne?
Predvsem zato, ker smo se iz tega vsi skupaj nekaj naučili. Razen tega so bili me l tem časom sprejeti važni predpisi (Odlok o minimalnih varstvenih cenah in premijah za govedo in prašiče določene kakovosti v letih 1958 in 1959, Odredba k odloku o minimal-
Splošno hmetijsno posestvo v Sobetincih lepo napreduje
Obsežni posevki hibridne koruze in vzorna živinoreja — Prvi hmeljevi nasadi na
Ptujskem polju
nih varstvenih cenah . redba o spremembah in dopolnitvah odredbe k odloku o mi- ! nimalnih varstvenih cenah, ki ' dajejo pogodbenemu pitanju nekakšno podlago, z uvedbo premij pa zadrugam novo krepko vzpodbudo. — Po teh predpisih gre namreč zadru- I gam, ki organizirajo pogodbe- [ no pitanje, razen običaine ; marže (5 din kg) še 15 din premije na kilogram žive teže, ki ■ bo izplačana iz gospodarskih rezerv federacije, seveda to pod natančno določenimi pogoji (zadruge morajo priglasiti pitanje juncev in junic ter belomesnatih prašičev občinskemu ljudskemu odboru tri ■ mesece pred prodajo, pogod- j bena živina mora biti pregle- « dana po veterinarskih stro- ' kovnjakih, o čemer mora ob i uveljavitvi premije zadruga j predložiti ustrezna potrdi'a, j uverjeno kopijo fakture o pro- I daji živine in dokaz o izročitvi prodane živine). Zadruge pa morajo vsaj 50% premije vložiti v svoj sklad osnovnih sredstev. Premije bodo izplačane tudi za nazaj.
Zgoraj naštete ugodnosti že porajajo prve sadove. Zlasti na veliko se je razmahnilo pogodbeno pitanje svinj. Samo v ljubljanskem okraju je bilo v 30 kmetijskih zadrugah sklenjeno pogodb za nad 4000 prašičev. Dogovt r o najvišjih cenah za debele in mesnate prašiče (Uradni list štev. 20) je sicer znižal prosto formirane in v pogodbah določene cene za 15 din pri kilogramu, vendar to ni imelo negativnega vpliva na sklepanje kontra-hažnih pogodb. Hkrati je namreč ta dogovor prinesel podrobnejša in vzpodbudne jša določila .o cenah posame ih kategorij prašičev, ki prinašajo kmetovalcem nekatere s temi določVi kmetovalci po-ugodnosti, zato je prav, da se s terni določili kmetovaci podrobneje seznanijo.
Prvo važno določilo je, da se prašiči, težki od 90 do 110 kilogramov, plačajo za 10 din kilogram draže kot prašiči teze cd 110 do 130 kg. Nadalje je važno, da se belomesnati prašiči plačujejo 10 din kilogram draže od črnomesnatih in 25 din draže od domačih mastnih prašičev. Tretjič pa je važno, da bo pogodbeni rejec prodal za 5 din kg draže od onega, ki pogodbe ni sklenil. Potemtakem bo pogodbeni rejec prodal 1. vrsto bele -mesnatih svinj (teža od 90 do 110 kg) po 210 din kilogram, II. vrsto (teža od 110 do 130 kilogramov) pa 200 din kilogram; I. vrsto črnomesnatih prašičev po 200 din kg, II. vrsto po 190 din kilogram (teže iste kot pri belomesnatih); I. vrsto domačih mastnih prašičev (teža nad 130 kg) po 185 din kg, II. vrsto (teža od 105 do 130 kg) po 175 din kilogram in III. vrsto (teža od 90 do 105 kilogramov) po 160 din kilogram. Tistim rejcem pa, ki z zadrugo ne bodo v pogodbenem razmerju, bo le-ta plačevala prašiče 5 din kilogram ceneje, kot stoji v prejšnjem stavku. Teh določil pa se morajo držati vsi nakupovalci prašičev.
Povpraševanje po belomesnatih prašičih (bekonih) je veliko, še večje pa bo, ko bo začela obratovati velika klavnica in mesna predelovalnica v Zalogu. Zatorej naj kmetovalci sklepajo čimveč pogodb in pitajmo čimveč belomesnatih prašičev!
Pogodbeno pitanje goveje Živine ovira že nekoliko pri-zadet i osnovni stalež goveda i it pa pomanjkanje krme. Ker 'sd nam letos obeta slaba krm-šJcg letina, tu ne ,bo mogoče ŽCLCjrabiti tako široko kot pri ‘svinjereji, vendar so sedaj tudi tu pogoji za pitanje goveje živine zelo ugodni. Vse to pa ne sme ostati neizkoriščeno in vsak tlobeji. gospodar, ve, kaj mu	S.	F.
Splošno kmetijsko posestvo »Polje« Sobetinci pri Moškanj-cih meri nekaj čez 200 ha zemlje a zaposlenih je okrog 80 delavcev. Ni dolgo tega, kar so izvolili novi delavski svet in upravni odbor, imajo pa tudi močno sindikalno podružnico, ki zares pravilno in v celoti zastopa interese delavcev.
Posestvo je usmerjeno v pridelovanje najdonosnejših poljedelskih kultur. Letos so precejšnje količine zasejali s hibridno koruzo, ki bo omogočila večje hektarske donose kot navadna. Med drugim tudi zato, ker posestvo razpolaga z zadostnimi količinami organskih in mineralnih gnojil, s katerimi niso štedili. Posejali so tudi zelo dosti ostalih okopavin, največ krompirja tej krmske in sladkorne pese. Pri vseh okopavi-pah so razen hlevskega gnoja uporabili umetna gnojila, da bi tako dosegli kar največje pridelke.
Živinoreja na posestvu je na
Od- ? dokajšnji stopnji in s precejšnjim številom rodovniških krav simentalske.pasme. Molznost še ni ravno rekordna, vendar pa že dosega lepo povprečje. Hlev v Gorišnicih je namenjen sr.mo mladi živini za pleme in za pitanje. Letos je posestvo prodalo mlado pitano živino v Švico in Italijo, pogodbe za prodajo živine pa so sklenili s sosednjimi republikami. Za dosežene uspehe pri vzreji živine je posestvo prejelo razne diplome,
pohvale in priznanja, k napredku živinoreje pa je zlasti pripomogel prizadevni upravnik tovariš Prelog. Za vzrejo živine in za pitanje pa je potrebna zlasti dobra krmska baza. Okrog 20 ha zemlje je posejano z deteljami, kar daje odlično krmo zlasti za krave molznice ter za mlado živino. Zadostne količine škrobnih enot in vitaminov dobi živina preko zime iz treh velikih silosov, ki dajejo zelo dobro kisal. Za čimvečjo pridelavo krme so 1 ji travnike pognojili s hlevskim gnojem. Le-teh ni ravno malol Na spomlad pa so še dodajali mineralna gnojila, kar se bo gotovo bogato obrestovalo. Ravnokar je v polnem teku spravljanje inkarnatke, ki je hranilnih snov! zelo bogata, zlasti pa še v teh toplih d.ieh, ko jo je mogoče 1 itro posušiti.
Letos* so obnovili 4 ha pleme-.ite vrbe, nekaj nasada pa je bilo že od prej. V preteklem in letošnjem letu je bilo obnovljenih tudi 6 ha sadovnjaka s plemenitimi in tržnimi sortami o
sadnem izboru. Zelo dobro uspevajo jonathan, ontario in cox-oranžna reneta. Druge sorte malo po rasti zaostajajo, to pa zaradi tega, ker so bila drevesca nabavljena iz zaprte in zavetne lege, sedaj pa so posajena na odprti in višinski legi. Ker v tako veliki sadni plantaži ne manjka nikdar strokovnega dela, bi bilo nujno, da posestvo nastavi eno strokovno moč. Zelo zgrešeno bi bilo namreč, če
Žarka je tip simentalske krave, kakršne si želijo na Selekcijskem posestvu v Beltincih. Ni rekorderka, vendar je dala lani 4940 litrov mleka. V ozadju vidimo dva velika silosa. — (Foto:
Gustinčar).
bi se nasad, v katerega so bile vložene precejšnje investicije, sedaj zanemaril, ko tako domači kot tuji trg potrebujeta mnogo dobrega sadja in sadnih sokov. Ker je sadovnjak na više ležečem zemljišču ter izpostavljen sončni pripeki, bi bilo nujno, da se opravi zastiranje, kar bi zelo vplivalo na zadrževanje vlage, kar bi bilo mladim drevescem zlasti nujno potrebno ob letošnji pomladanski suši. Z zastiranjem (mulčenjem) pa posestvo ne bi koristilo samo sebi, temveč bi s tem dalo vzgled tudi drugim sadjarjem. Na jesen bo treba ves sadov-.jak pognojiti, v poletju pa opraviti okopavanje kolobarjev in zatiranje plevela ter pravočasno večkratno škropiti.
Za posestvo .lajzanimivejši pa je 5-hektarski nasad hmelja na žično vzgojo. Delo v hmeljišču Udobro napredujejo. Sadike so začele zelo bujno rasti in je potreba po dokončni ureditvi žičnice zelo nujna. Gojitev hmelja je za ta predel nekaj takega, kar kmetovalci še niso videli. Zato delavci komaj odgovarjajo na vprašanja. Uredili so tudi na-tični nasad za proizvodnjo novih lastnih sadik za prihbdnja leta. Pri začetnih delih sta pomagala in dajala nasvete »Hmezad« in Hmeljarski inštitut iz Žalca, kar je vsekakor razumljivo, saj tukaj nimajo strokovnjakov za hmeljarstvo. Prihodnje leto bodo zgradili še sušilnico za hmelj. Posestvo pa je tudi poslalo v hmeljarsko šolo enega svojega uslužbenca, da bo sposoben voditi pridelavo hmelja. Hmeljev nasad so uredili na zelo pripravnem zemljišču, obdanem z gozdom, ki bo nasad varoval pred vetrovi in morebitno spomladansko slano. V nasadu pa bo treba še napraviti vodnjak za škropljenje in namakanje v sušnih mesecih. Škropljenje je eno iz: ad najvažnejših opravil, saj že sedaj rdeči pajek močno napada, kmalu pa bo napadla tudi peronospora Posestvo ima tudi mehanično delavnico, v kateri popravljajo kmetijske stroje in drugo. Pokazalo se je namreč za koristno, da ima posestvo več takšnih delavnic (posestvo ima še kovaško in mizarsko delavnico). Razen popravil lastnih strojev pa delavnice nudijo usluge tudi zasebnim kmetovalcem.
V načrtu imajo izboljšavo različnih stvari, zasedaj pa ni mogoče vsega, ker bi sicer zabredli v prevelike gmotne težave. Sčasoma pa bodo uspeli tudi to. Temu pa sta porok dobro gospodarjenje in delavnost tega kmetijskega kolektiva.
Anton Kace
majski -usc .mamo letos zelo zgodnjo košnjo in boren pridelek krme. Mogoče bo vsaj druga košnja boljša. Pokositi pa je treba čimprej to, kar je, da ne bo še to zgorelo. Tega se zavedajo vsi kmetovalci, zato hitijo, najhitrejši pa so tam, kjer razpolagajo z modernimi kosilnicami. Ta traktor je kosil po gorenjskih travnikih. (Foto Selhaus).
Zamujeno bo težko nadoknaditi
Velike neizkoriščene kmetijske površine, raakosane na številne parcelice, in zelo majhen dohodek od zemlje, to sta
dve značilnost; kmetijstva v
Beli krajini. K tem objektivnim značilnostim, pa lahko dodamo
še dve subjektivni, ki obeležujeta stanje v kmetijstvu' ne le v Beli krajini, pač pa v vsem novomeškem okraju: tarnanje kmečkih proizvajalcev nad nizkimi dohodki in odpor proti sodobnim metodam obdelovanja zemlje.
Hedfei kmetovalci so se odločili za večje količine hibridne koruze, čeprav so jdm strokov-nijakd nazorno razltožili veliko prednost le-te pred navadnimi sortami. Velika večina zadružnikov se je odločila za setev te koruze z obilno mero opreznosti, češ, bom najprej preizkusil. če bo dobra, potem jo bom sejal več. Karakteri®tičen primer zaostalosti v miselnosti kmečkega proizvajalca je neki kmet v okolici Gribelj: »Saj nisem neumen, da bom tako dirago plačal seme. V jeseni si bom na sosedovi cd,lomil dva klasa ko-ruze, pa bo dovolj za začetek.« Ta med drugim niti tega ne ve
Krava je žrla žeblje
Kmetovalka Angela Plos iz Raven na Blokah je prodala v zakol kravo s tujkom. Ko je mesar Francelj iz Nove vasi kravo ubil, je pri čiščenju drobovine pobral iz dvanajstnika kar za dobre četrt kilograma žebljev ala točno 29 dkg. Zeblj. so bili raznih velikosti, nekateri med njimi še popolnoma novi, dva med njima pa -sta bila dolga po 10 con.
Obsežne naloge
KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV
Pri naših razdrobljenih posestniških razmerah, razJiičnosti zemlje in povečini v bre@ovitem svetu bo delo na uvajanju in širjenju pogodbenega sodelovanja težje kot v obsežnih ravninah, toda smernice in cilji so dobri, akcija pa za napredek našega kmetijstva prepomembna. Zavedati Se moramo, da je se-, dan j e stanje v kmetijstvu zelo neugodno in da moramo iz tega najt; izhod. Povedal b:i rad, kaj je po mojem mnenju nujno storiti, da bo ta akcija uspešna.
Najprej — izvedba dobre ra-jonizacije vseh naših zemljišč, kmetijskih in gozdnih. Pri večjem delu vinogradniških in sadjarskih zemljišč je ta rajoniza-cija že izdelana, zato se je tu skupno delo že začelo, deloma Pa se lahko še pospeši. Teže je glede gozdnih, poljskih in travniških zemljišč, ker se ta preplezajo in so sposobna za različne kulture, hkrati pa jih je največ. Sporazumeti se moramo gozdarji in kmetije; za izvedbo rajoni.zacije ter kartirati zemljišča po naravi sposobna za intenzivno obdelavo ter ona, ki morajo pasti pod naravno zaščito gozda, torej brez obzira na sedanje stanje. Tvorit; morajo ta zemljišča ustrezno velike zaokroženo enote. Da je to izvedljivo, se je pokazalo že pri prvi večji skupni rajonizacij; v Brežicah in Krškem. Pri tem nimamo namena, da bi se lep gozd na ravninskih kmetijskih zemljiščih izkrčil, ker imamo še dovolj nepogozdenih tal za izboljšanje, kartirati pa je potrebno za prihodnje. Potrebno je tudi. da se mnoga kmetijska zemljišča, izpostavljena vedno močnejši erozij; in zakraseva-nju ter so prestrma, zavarujejo s pogozditvijo.
Obdelovanje strmin izvira še iz fevdalnih časov, ko je moral kmet prekopavat; strmin« v nji-
vice, ker druge zemlje imel nd, graščak pa je puščal lepe ravne lege slabo obraščene in zanemarjene. Zemljišč, ki bi bila potrebna pogozditve, je sedaj v Sloveniji vsaj 30 do 40 tisoč ha, medtem ko je gozdnih na ravnem in dobrih zemljah ali zamočvirjenih, zakisanih in prekritih z vresjem, borovničevjem in drugim nastiiljem ter s slabim in redkim gozdnim drevjem vsaj 50 do 60 tisoč ha. Takšna zemljišča, izpostavljena vedno in spraviti v dobro kulturno stanje le preko kmetijske obdelave za polja in travnike. Vsaj ta zemljišča je potrebno čim prej zamenjati.
Po tej prvi skupni razmejitvi je za kmetijstvo najvažnejša določitev zemljišč za res intenzivno obdelavo, na katerih je najbol potrebna in najdonosnejša popolna mehanizacija in — najvišja proizvodnja.
Sedaj imamo le 270 tisoč ha zemlje pod poljsko in vrtno obdelavo, kar je premalo z-a res pravilno oskrbovanje in premalo za najnujnejšo prehrano in krmo. Iti bo treba postopoma na 300 in potem na 350 tisoč ha ter priti vsaj n,a 400 tisoč ha in to z vključitvami sedaj že osušenih ali takoj p0 , osušitvi, osušenih gozdnih steljniških tal in onih potrebnih pospešene osušitve. Sedanje površine pa bomo morali ohranjati v stalni rodnosti ;n le-to stalno dvigati z zaseja-vamjem detelj in dateljnih mešanic ter z gnojenjem, obenem pa sejati več industrijskih rastlin.
2e pod sedanjo poljsko kulturo imamo nekaj takoimenovanih absolutnih travniških tal, na katerih so poljske rastline negotove. Navadno so tla pretežka in s previsoko talno vodo. Več teh je po nižjih mokrih legah, kjer pa se dm m pravilnim ure-
janjem vodne© režima ob osu-šitvah držat; talno vodo stalno 40 do 60 cm pod rušo ter dosegati pri stalni travniški ruši in ob dobri oskrbi podobne hektarske donose kot na polju, torej 100 do 120 metrskih stotov suhih snovi, oziroma 400 do 500 stotov svežih, ki odgovarjajo 5000 do 7000 kg škrobnih vrednosti, oziroma 5000 do 7000 litrov mleka. Tudi teh absolutnih travniških zemljišč “imamo vsaj 200 tisoč hektarov.
Od skupno okrog 2 milijona ha našega življenjskega prostora imamo sedaj okroglo 1 milijon ha kmetijskih zemljišč. Ce od tega milijona odštejemo gornjih 600 tisoč ha (400 tisoč ha poljedelskih in 200 tisoč absolutnih travniških zemljišč) nam ostane še okrog 400 tisoč ha za kmetijsko izkoriščanje primernih bregovitih ter nižjih in višjih planinskih zemljišč. Ce od tega o-dračunamo 50 tisoč ha na že rajonirane in še potrebne površine za sadne plantaže in vinograde ter deloma tudi za jagodičevje, okrog 50 tisoč ha pa zavzemajo višinske kmetije, nam ostane okroglo 300 tisoč ha bregovitih košenic in pašnikov Ta zemljišča so nam pa nujno potrebna za skupno pašno in košno gospodarjenje, oziroma za prehrano vsaj 300 do 350 tisoč glav mlade živine. Ravno tu bj bila najbolj potrebna in predvidoma tudi najhitreje izvedljiva zadružna kooperacija ali pogodbeno sodelovanje. Za isto število krav molznic je pa mogoče urediti intenzivno čredinsko pašo na spodnjih ravn;h in manj na-gn j enih zem 1 j išči h.
Ze pr; rajonizaciji poljskih in travniških zemljišč bo potrebno tudi načrtovati pravilno komasacijo vaških zemljišč za sestavo dobrega vaškega kolobarja ter za čimlažjo in popolnejšo meha-
nizacijo. Le tako bo mogoče ustvariti organske enote in pravo socializacijo vasi. Gotovo bodo to velika, a tudi hvaležna dela vseh kmetijskih strokovnjakov. Dela pa naj res potekajo po določenem načrtu, s primernim poukom in propagando, da ne bodo prenagljena in nenadzorovana še bolj zategovala uresničenja del, ki niso lahka.
Ing. Valentin Petkovšek
da je treba seme hibridne koruze menjati vsako leto.
Podobno je z melioracijami neplodnih povšin. Zanimanja je dovolj, toda konkretnega dela zelo malo. Vedno se zatakne pri enem ali drugem lastniku zemlje pri vprašanjih, odnosno pomislekih: če bo več dohodkov, bodo tudi davki .večji. Nimam dovolj hlevskega gnoja za več površin, kot j.ih že obdelujem. Kje bom potem dobil nastilj, če bom stotnike spremenil v njive, in podobno.
Danes je več kot jasno, d,a so glavne ovire za hitrejši dvig kmetijstva, subjektivnega značaja. Ne saimo pri kmetovalcih,
pač pa tudi pri organizaciji sodobnejše kmetijske proizvodnje. To tudi doikazuje, da brs; vsestranske pomoči politični:. organizacij in aktiva, ne borno dvignili kmetijstva na višjo raven.
Sledeč poudarku resolucijo VII. kongresa ZKJ o važno; : dviiga kmetijstva, je občins. : odbor SZDL Črnomelj pričel sestanki članov po vaseh, na katerih obravnavajo izključi, vprašanje kmetijstva, in ko.. kretne naloge za vsak' sekt. posebej, kot to določa let. . in perspektivni načrt razvoj , kmetijstva v občini. Tudi za n je že malo poz.no.	(r
Lalfto bi dobili e
Kmetje na Livškem sedlu pod Kukom i-n Matajurjem so vzorni živinoirej c*. Nedavna živinorej-sika razstava, ki so jo priredili v okviru kobariškega občinskega praznika, je pokazala, da sod;
njihova plemenska živina cika-ste pasme med najboljšo, oni sami pa med najboljše živinorejce v Gornjem Posočju. Komisija živinorejskih strokovnjakov !z Tolminske poslovne zveze ie prisodila prvo nagrado mlademu živinorejcu Antonu Skočirju, drugo in tretjo nagrado pa -va-nu Medvežu. Razstava je pokazala, da sicer letos živina nekoliko trpi zaradi pomanjkanja krme, ker jo morajo zaradi letošnje zakasnele pomladi kupovati v Bregiinjskem kotu in drugod, na splošno pa je bila živina ocenjena kot zelo dobra in lepa, tako da bi se bili zlahka uvrstili med najboljše živinorejce na Tolminskem — seveda! če ne bi lanske jeseni zagrešili hude napake, da so namreč kar na tihem ukinili mlečno kontrolo. To so baje napravili zato, ker zadruga m’ imela denarja za izplačevanje nagrade mlečnemu kontrolorju., To šolo pa so morali drago plačati — stane jiih svojih 700 tisoč dinarjev. Dve njihovi skupim' sta tako namreč avtomatično izpadli iz tekmovanja za naj višjo mlečnost, strokovnjaki pa so mnenja, da so imeL' vse pogoje in možnosti, da b, tako visoko nagrado lahko osvojila.
Razen z živinorejo se (zlasti žene in otroc;) v poletnem času fcavijo z nabiranjem zdravilnih zelišč (gorski pelčn, arniko, tav-žentrožo, kumino) in gozdnih sadežev — predvsem malin. Kaže, da bi tod maline dobro uspevale in ne bi bilo napak, če
Škropljenje mladih trsnic v Slovenskih goricah. (Foto: ing
Bndau.)
Tulij
b: zadruga uredila vsaj polž k sni nasad malin. Zadružniki se tako prepričali, da bi jim manjšem trudu malinjaki do. šali prav toliko kot vinogradi sosednjih Brdih. Vse to. kak tudi opustitev mlečne kent: pa kaže, da kmetijska zad.ru-n: odigrala svoje vloge.
Koloradski hrosd :«& p oho.m
Komaj je pokukal krompir .. zemlje, že se je poja.vil kolov. -ski hrošč v ogromnih množi:. Na površini štirih arov, kje: zgodnji krompir že okopan, nabral nad tisoč hroščev in -čil več tisoč jajčec. Kmetje Prekmurju se boje, da bo . koloradar krompir popolno::: uničil. Lani ni bilo dovolj us. -čevalnih sredstev, zato so leto sadili manj krompirja. Iz is::' razlogov se je koloradar n e v-: jeitno razmnožil, tako zelo, da med kmeti' zavladal preplah. Z • torej storimo vse, da bo unič. calnih sredstev dovolj na razp -lago.
Razširf ena knjižne zbirk-»Kmefike knjige a
Založba »Kmečka knjiga« izd.: že sedem let vsakoletno red., knjižno zbirko, kjer. dobi vsak n -ročnik 4 knjige (koledar, pove.-kmetijsko strokovno in polju.:;, poučno knjigo/ za 300 dinarjev zbirka naj bi bila nekaka ižp; polnitev knjižne zbirke Prešer-.; ve družbe za naše podeželje. N klada te zbirke pa je bila po do 15 tisoč izvodov vsake knjig' kar je v primeri z več 110 tis;, člani kmetijsikih zadrug še ve;:; premalo. Zaradi tega si je zast.: vila založba ob pomoči Glavne z:: družne zveze, okrajnih zadružni: zvez in kmetijskih zadrug n:ii;'-go, da se število in krog r.aro- -nikov te knjižne zbirke čimbolj razširita. Zbirka naj bi o ben ■ postala pomočnik in svetovalce pri Izvajanju perečih nalog, ki j:.. ima naše kmetijsko zadružništi ■ v zvezi s petletnim načrtom ra: -voja našega kmetijstva. V ta namen je bila zbirka povezana Kmečkim glasom in bodo ime ■ naročniki Kmečkega glasu popu-: pri naročilu knjižne zbirke.
Knjižna zbirka za leto 1953 naj bi obsegala naslednje knjige: Koledar Kmečke knjige za lete 1959, zgodovinsko povest Oskarj-Hudalesa »Vrnitev v življenje« ter naslednje kmetijske strokevn knjižice v obsegu po 4» strani: Krompir — Jagodičevje — Kis: nje (silaža) krene — Gnojenje in oskrba posevkov — Travniki pašniki, največja rezerva - v našem kmetijstvu — Pitanje živine (telet, bab j' heef in živine od prvega leta dalje) — pitanje b okopov in pršutarjev — Kolobarjenje in vaški, kolobar — Gojenje hibridne koruze —■ Sodobni vinograd — Sodobni sadovnjak Zadružniki — naročniki Kmečkega glasu bodo dobili vse leto Kmečki glas, z mesečno prilogo Kaša vas in knjižno zbirko (koledar. povest in pet od zgoraj na-šilotih 12 kmetijskih strokovnih knjižic po lastni izbiri) za 600 dinarjev. nezadružnilki — naročniki Kmečkega glasu pa bodo dobili vse to za 720 dinarjev (pri obeh stane knjižna zbirka po 240 dinarjev), nenaročniki Kmečkega glasu pa dobilo knjižno zbirko ob istih _ pogojih glede izbire strokovnih knjižic za 300 dinarjev. Kdor želi dobiti še več kmetijskih strokovnih knjižic, kakor samo pet, doplača za vsako leto še 100 dinarjev.
Kmetijske zadruge in okrajne zadruzne zveze so prevzele nalogo. da bodo zbrale med svojimi zadružniki čim več naročnikov za zbirko, mnoge kmetijske zadruge Pa so sklenile na svojih občnih zborih, da bodo naročile Kmečki glas in zbirke za svoje člane Vsekakor bo razširitev te knjižne zbirke velikega pomena za naše podeželje in pomoč pri prizadevanjih za večji uspeh nase kmetijske proizvodnje. Cv. A. K,
k
Prisilne likvidacije- slabo zdravilo
Na pobudo Okrajnega ljud pred dnevi zanimivo posvetov ustanov, inšpekcijske in revizij zbornic ipd. o nekaterih proble rrospodarstvu. Glede na to, sta nik , okrožnega gospodarskega s sednik okrožregr sodišča NIKO
V analizi gospodarskih prestopkov se je slej ko prej uveljavilo ne samo mnenje, da ::o
le-ti pogostokrat zelo blizu ta-koimenovanim »koristim« podjetja, temveč, da se z njimi vred
pojavlja še vprašanje smotrnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in vloge ter odgovornosti kolektivov in njihovih organov upravljanja pri tem. Ce v načelu velja ugotovitev, da so zlasti občinski zbori proizvajalcev prav tako odgovorni za pravilno in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, bi bilo prav, če bi ti organi pogosteje obravnavali okolnosti raznih prestopkov. Hkrati s tem pa bi bilo nujno, da bi zbori proizvajalcev in organi samouprav linnja dosegli še to, da bi po
skega odbora v Celju je bilo anje zastopnikov pravosodnih ske službe, ljudskih odborov, mih prestopkov in kriminala uvodna referata podala predsed-odišča TONE SKOBIR in pred-POGAČAR.
stopku pred gospodarskim sodi ščem sledil še postopek preo disciplinskim s-diščem podjetja
Gre namre' .to, da izrečena
kazen pred gospodarskim sodi ščem ni edino vzgojno sredstvo, temu sredstvu bi morali dodati še drugo — to je povečano moralno in politično odgovornost kolektivov in posameznikov pri : e n j u	uv.-pi
sredstvi.
Značilni poseg: za »zdravljenje« gospodarskih organizacij v celjskem okraju so prisilne likvidacije. Tako je bilo samo v zadnjih štirih letih 59 prisilnih likvidacij; letos pa že pet. Ne samo, da so udeleženci posvetovanja obsodili prisilne likvidacije kot neprimerne, temveč so grajali še primere, '-o so bile.
takšne likvidacije več ali manj sredstvo nekaterih ljudi za dosego osebnih teženj. Ze spričo tega je prav, da vodijo postopek o prisilni likvidaciji gospodarskih • organizacij. sodišča, ne pa upravni organi.
Pri odkrivanju prestopkov trna eno glavnih, če ne že glavno besedo, inšpekcijska, oziroma .revizijska služba. Kolikor na splošno velja, da je ta služba še vedno številčno prešibka in strokovne ne povsem zadovCji-i, pa se je vendarle pokazalo
da so organi tržne inšpekcije odigrali pri odkrivanju Testopkov pomembnejšo vlogo kot ostali
Hkrati s tem pa je bilo slišat; še predlog, po katerem naj bi ugotovitve inšpekcijskih in revizijskih služb služile še za analitično ocenjeva-je poslovanja in gospodarjenja sploh. Zato naj bi sc '""pekcijska služba o možnosti uveljavila tudi kot preventiva za odpravljanje prestopkov.
Zahteva po samostojnosti inšpekcije je ra.- mljiva Zato ja
Od Vi. ljubljanskega festivala nas ločijo še trije tedni in v Križankah je še poinu dela. Akustične pomanjkljivosti festivalskega prostora bodo za letošnji festival deloma odpravili s tem, da bodo oder in orkesterski prostor poglobili za 80 cm. Nadaljujejo tudi z ureditvijo avditorija, ki ga bodo verjetno dopolnili še z ložami in montažno tribuno.
jMa večer 28. junija bodo zvoki fanfar najprej z Gradu, nato pr. v preddverju Križank oznanili začetek VI. ljubljanskega festivala. Organizatorjem je uspelo sestaviti tritedenski program, tako da bo festival trajal nepretrgoma od 28. junija do 20 julija.
Program kaže. da bo v opernem delu letošnjega festivala novost gostovanje mariborske
Opere z Verdijevo »Aido«, vendar pa bo ta predstava verjetno ostala v senci že lani izredno uspele uprizoritve. Smetanove Prodane neveste« v izvajanju ljubljanske Opere, katero bodo
tudi letos uprizorili kar trikrat. Pomembna privlačnost letošnjih festivalskih prireditev bo nastop Helde Marino, argentinske sopranistke, ki sedaj poje v milanski Scali. Dva baletna večera pa nam bo posredoval balet ljubljanske Opere z »Labodjim jezerom« Čajkovskega.
Trije večeri so posvečeni folklornim prireditvam. Po treh letih bomo zopet videli skupino >Tanec« iz Skoplja, ki bo priredila dve predstavi jugoslovanskih plesov. Prijetno osvežitev pa bo pomenil nastop amaterske
V Radiu pripravljajo ...
... mladinsko zgodbo Antona Ingoliča -Negotova pot" ko' radijsko igro.
Pot treh dečkov iz šlezijske-ga taborišča do doma na slivenskem Štajerskem je dore* polna dogodivšč in bo zani miva za vsakega ljubitelja ra dijskih iger.
Zakaj tako?
Z regulacijo struge Glinščice Ki je Sna končana pred več leti — .je bil rešen velik probl-m Glinščica jo namreč vsako Isto spreminjala strugo in ruš ia brv gove, kar jo okoliškim km to -povzročalo veliko škodo. Zato so novo strugo skrbno čuvali in č stili tor pazili, cia kamnite oblo ge, ne b: bile nikjer poškodovan Toda kopalci, ki pr bajajo tj ne Seiajo tako. Da o:- povečal globino vode, gradijo jezove in t kar iz kamen a. s katerim j obložena strug’.. Takih j zev j na Glinščici -.sako e‘.o mnogo, to da letos sc- nadebudni »graditelji-postavili rekord saj j h na raz dalji kakih 503 m lahko naštejem
prt.-ko fic-set
Škodljive pesi diee takega ravnanja sa Ž2 s Ja; vidne. Na mnogih mest h sta s-> br gova že pa drla, kakšna pa bo slika po pr vem dežju, kr- bo vc-Ja ntra ni težko uganiti.	V.	S.
P c d’us or
Ob pomoč kmetijske zadruge v Stnuga-h je zač e! nedavno obratovat; v Fodf"bom o-h a za izdelavo et-?r:'n:h o'1 Ceorav vodijo obrat ml fr i j -. ja kljub težavam dosegel že prav lepe uspehe.
folklorne skupine iz Preloga, ki
bo posredovala medjimurske plese.
Drama je tudi letos dokaj močno zastopana. Čeprav za%iisli organizatorjev, da bi uprizorili Kreftovo »Puntarijo«, zaradi gmotnih težav ne bodo izvedli, bo dramski del zelo zanimiv. Gre zlasti za originalni uprizoritvi Platonovega »Sokrata« in Shakespearove »Ukročene trmoglavke«, ki bosta v preddverju Križank (prva na terasi, druga na balkonu) brez sence le ob svetlobnih efektih. V okviru dramskih prireditev bo gostovalo tudi SNG iz Trsta, ki se bo predstavilo z Ruplovo priredbo Goldonijevih »Primorskih zdrah«.
Festival bo začel ansambel slovenskih solistov z večerom izbrane komorne glasbe. Zanimiva bo tudi zaključna predstava letošnjega festivala, na kateri bo Slovenska filharmonija priredila koncert prvič izvajanih slovenskih skladb. Dela za ta koncert izbira posebna komisija, žirija pa bo za najbolj uspele skladbe podelila nagrade.
Troje festivalskih večerov je posvečenih zborovskim skladbam. Na enem se bomo seznanili z znano skupino celovških madrigalistov, na ostalih dveh pa z enim najboljših jugoslovanskih zborov Akademskim zbo-
rom »Branko Krsmanovič« Program je kot- vidimo dokaj barvit,9 znana imena izvajalcev pa nam zagotavljajo umetniško višino.
Obisk s Poljske
Predstavniki poljskih mest
Varšave in Krakova, ki -so prisostvovali sestanku Stalne konference mest v Beogradu, so na svojem potovanje po Jugoslaviji prispeli ta teden preko Rogaške Slatine v Ljubljano. Poljsko delegacijo, ki jo sestavljajo Olej-niezak Kazimierz, tajnik vojvodskega ljudskega—odbora Varšave, Bcnieekj Wiktor, predsednik vojvodskega ljudskega odbora Krakova, Antonisczak Jain, tajnik vojvodskega ljudskega odbora Krakova in Giendosz Bro-n,islaw, rektor Medicinske akademije v Krakovu, sprejel pod-
so na posvetovanju obsojali tiste, sicer redne primere, ko so lokalni činitelji skušali, ali pa celo zavira1 i dalo inšpekcijskih organov. V razpravi o tem, kateri nagibi naj se upoštevajo pr: prijavljanju gospodarskih prestopkov, se je izkristalizirala ena sama misel — to naj bodo objektivna stališča, ki naj veljajo enako za vsel Zato bi mo-
rali inš^ cijski organi dosled-
no preganjati tudi tiste prestopke 'v živilsko predelovalnih obratih. kjer je - -šitev napak vezana na investicijska sredstva, torej, kjer gre za rešitev gospodarskih vprašanj. Tu imamo v
mislih neurejene razmere, v celjski mlekarni, v nekaterih mesnicah, pekarnah itd. Zdi se, ds je že čas, da bi bila skrb za zaščito potrošnika glede na kvaliteto živil važn~-ša od presojanj, kaj bo potem, če bi zaprli n. pr. mesnico, ki ne ustreza sanitarnim pogoj-m poslovanja
Nič manj zanimiva kot raz-prava o gospodarskih orestopkiV ni bila debata po poročilu o kriminalu v gospodarstvu. Čeprav število storilcev i- kaznivih dejanj kriminala v gospodarstvu pada, pa je ta problem še vedno vreden vse pozornosti in obsodbe. Ugotovljena škoda zaradi kriminala v gospodarstvu je lani znašala v celjskem okraju
okoli 28 milijonov dinar-jev, od
tega v gospodarskih organizacijah 22, v zadružnem sektorju 5 in v družbenih organizacijah 1 milijon. Če pa pogledamo, kje so imeli storilci takih kaznivih
dejanj največ »uspehov«, je na prvem mestu ‘■rgovina s 7.5 mi lijonsko škodo, na drugem industrija s 6,6, na tretjem zadružne organizacije s 5 milijoni itd. Značilno je tudi to, da so bili med najhujšimi storilci kaznivih dejanj na prvem mestu uslužbenci in šele nato delavci. In če bi končno razvrstili dejanja po njihovi vsebini, bi dobili naslednji vrstni red: poneverbe, tatvine, grabež.
V končnem obravnavanju kaznivih dejanj i -iminala v gospodarstvu se kot poseben problem pojavlja dolgotrajnost preiskovanja in postopka. Ni pa tudi
naključje, da je odkrivanje takih dejanj pozno, saj se jih navadno polovice odkrije šele po dveh letih. Čeprav se veča število prijav kaznivih dejanj kriminala v gospodarstvu s strani
kolektivov, pa sloni večji 'ei odkrivanja tega kriminala še vedno na ramenih organov tajništva za notranje zadeve. Sicer pa velja ugotovitev, da bi bilo takih kaznivih dejanj dosti manj, če bi ' h k uvedli stalno in sistematično kontrolo nad poslovanjem in gospodarjenjem v gospodarskih organizacijah. In končno, takih kaznivih dejanj bi bilo neprimerno manj, če bi kolektivi vodili doslednejšo pe~-sonalno politiko.	M	B
Velihi motonzem med Bledom m Opatijo
Na vrsti je druga vožnja z stvo motoristov. Po blejskih u uri pod pokroviteljstvom pred Kapusa moč nabirati nadaljnj vlačno prvenstvo. Zanimanje moto dirko zelo veliko, šc zl gorski hitrostni dirki v Trbov za prva in druga mesta. Vsi £: bralcem poznana — pa so od tekmovalci na motorjih.
Blejčan: so pripravili za drugo vožnjo republiškega hitrostnega prvenstvo motoristov progo, ki je dolga 1,6 km. Start in cilj bosta pred Park hotelom Cestišče je asfaltirano, po ovinkih pa’ je tlakovano s kockami. Vozili bodo od 3 do 8 krogov, in sicer levega s po tremi ostrimi in blažjimi ovinki. Torej v nedeljo 8 lunija — nasvidenje na Bledu
DEVETIČ ZA »NAGRADO JADRANA«
Cisto blizu je tudi naša naj večja m najbolj kvalitetna dirka z mo-motorji in tudi avtomobili To so
a republiško hitrostno prven-lieah bo v nedeljo ob pol tretji sadnika občine tovariša Jožeta e točke, ki štejejo za to pri-med motoristi je za ^o blejsko asti med tistimi, ki so si na ijah že zbrali po 8 in 6 točk — — njihova imena so našim prvega do zadnjega res dobri t
,n avtomobilske dirke v Opatiji 12* mednarodn^ motociklistične ki bodo letos 14 :n 15. junija. Tud: tokrat pričakujejo prireditelji iz AMZ Hrvatske cvet iz te športne arene. En krog krasne opatijske dirkalne steze s tremi . ostrimi ovinki meri 6 km. vozijo pa od 10 do 15 krogov. Tako dolga borba daje možnosti za velike spopade: zaostanek — če ni le prehud — pr; odličnih vozačih, kakršni pridejo na to dirkalno stezo še ne pomen’ poraza. To smo videli tudi lani ob pogledu na velike bitke med češkimi in italijanskim:	vozači. —
..Tamkaj v Opatiji odločajo zares vse vrline te športne panoae-
NA JESEN BO V BEOGRADU KONGRES TELESNE KULTURE
mOtmiBE OBLIH IM MZNOLflTC-M0ŽM0STI
Beograd, 4. junija. V komisij! za telesno kulturo zveznega izvršnega sveta je bila včeraj konferenca sklicateljev. kongresa telesne kulture, ki naj bi bi) 15. oktobra v Beogradu.
Predsednik komisije Slavko Komar je uvodoma naglasil potrebo, da bi ta kongres združil organizacije in ustanove, ki-jim je kakorkoli do dela pri telesni vzgoji ljudstva. Pobuda za skli-
vanje tega kongresa je izšla od CK LMJ in zveznega zavoda za telesno kulturo, sporazumno z njo pa sta tudi komisija za telesno kulturo izvršnega sveta iD SZDL Jugoslavije.
Na kongresu bi bilo treba proučiti vlogo in naloge telesne kulture v pogojih socialistične
graditve, odrediti naloge družbenih faktorjev nasproti telesni vzgoji in opredeliti bolj določena stališča glede perečih pro-
blemov in pojavov v našem te-
lesnovzgojnem gibanju.
Nedvomno je bilo v primeri s predvojnimi razmerami doseženih mnogo nespornih uspehov. 1 predvsem glede materialne baze
in sodelovanja šol v telesni
vzgoji, vendar razvoj ni šel povsem kakor je bilo zaželeno/ Telesna vzgoja še ni razširjena zadostno in zaostaja za potrebami mladine in delovnih ljudi, saj odstotek ljudi, ki se ukvarjajo z njo, ne prekoračuje niti 3 odstotke. V dobi, ko gre država za postopnim dviganjem osebnega in družbenega standarda, ima telesna vzgoja kot njen sestavni del, preozko osno-
v uikvškovih na Zlatem polju v Kranju imajo dve pomarančni drevesci. Eno je cvetelo v najhujšem mrazu v mosecu januarju (seveda v zakurjeni sobi), sedaj pa ga krasita dva sadeža, ki še nista dovolj dozorela
predsednik OLO Ljuibljana ing. Ivo Klemenčič. .-Poljaki gostje so se ogledali Naro-dino in univerzitetno knjižnico, Križanke, Narodni miuzei, Narodno in Moderno galerijo,	Jakopičev
paviljon, nekatere	zdravstve-
ne institucije našega mesta, muzej NOB in	spomenilk
pri Urhu. Delegacija je odpotovala preko Postojne v Slovensko Primorje, kjer bo ostala dva dni na oddihu, nakar se bodo poljski gostje vrnili v svojo domovino.
Izvolitev študentskih predstavnikov
Na volitvah študentov, ki so bile 28. maja, je bila izvoljena za zastopnico študentov v Univerzitetnem svetu Frančiška Strmole, slušateljica Pravne fakultete, njen namestnik pa je Ferdo Medi slušatelj strojnega oddelka Fakultete za elektrotehniko in strojništvo.
Na istih volitvah so bili izvoljeni tudi zastopniki za Univerzitetno skupščino in sicer iz*, vsake fakultete po trije oz. štirje slušatelji in po en slušatelj vsake fakultete za zastopnika v Fakultetnem svetu
V. S.
Ljubljanski mladinci v Varšavi
V prvih dneh julija bo v Varšavo odpotovala petčlanska delegacija filmske sekcije KKLM (Kulturni klub ljubljanske -mladine) pri CK LMS. Na obisk v poljsko prestolnico jih je povabil debatni filmski klub Zykza-kyem iz Varšave. Tam bodo naši mladinci ostali štirinajst dni in okrepili stike z omenjenim klubom ter se pogovorili o možnosti izmenjave razstav, filmskega materiala, literature in podobno. Predstavniki poljskega kluba bodo kasneje vrnili obisk mladincem KKLM.
4. mednarodno študentsko srečanje
Od 30. julija do 6. avgusta bo v Ljubljani »4. mednarodno študentsko srečanje«. Udeležilo se ga bo okoli petdeset predstavnikov nacionalnih zvez iz petnajstih držav Evrope, Severne Amerike in Azije.
Raznovrsten program, pripravljen za goste, vključuje tudi ogled nekaterih naših krajev, kulturnih spomenikov in spomenikov NOB.
Ta srečanja so postala eden najvažnejših činiteljev pri poglabljanju odnosov, sodelovanja in izmenjave mnenj med predstavniki študentskih organizacij raznih držav.
Kulturna dejavnost upokojencev
Te dni je bila v dvorani Doma železničarjev v Ljubljani lepa prireditev, katero so pripravili ljubljanski upokojenci.	—
Poslušali smo opereto »Na pla-nincah naših« in še nekaj zborskih in solo točk. Bila je to prireditev, ki je med vsemi gledalci vzbudila veliko presenečenje. Nihče ni namreč pričakoval, da bo to tako lep in prisrčen večer. Se manj pa to, da bodo slišali zares kvalitetno izvedbo sporeda. Moramo povedati, da so med sodelujočimi upokojenci, ki so sedaj prvič v življenju stopili na odrske deske kot igralci in pevci-solisti.
V tej družini so zbrani pevci in ig-ralci amaterji-upokojenci. ki. jim je kulturno udejstvovanje v veselje. Vodi jo požrtvovalni predsednik Jure Hočevar že več kot leto dni. V tem času so priredili 27 gostovanj po vsej Sloveniji in povsod so bili z navdušenjem sprejeti. Največ uspeha so imeli s koncertom narodnih in partizanskih pesmi ter z operetama: »Kovačev študent« in »2enili se bomo«. Ta kulturno-prosvetna družina deluje pod strokovnim vodstvom znanega pevovodje A. Vračka. Trudijo se. da bi v svoje vrste pritegnili še več pevk in pevcev, ki bi pripomogli k se večjim uspehom, sami pa bi imeli razvedrilo.	J-	O-
»TOVARIŠ« Ilustriran urijatelj vsake družinel
vo. Zato je treba za reševanje teh vprašanj angažirati vse
ustanove, ki »o kakor koli v
zvezi s telesno vzgojo. Celoten šolski sistem, gospodarska podjetja, sindikalne organizacije, Ljudske mladino itd., je treba usmerit1 na moderna pojmovanja o telesni vzgoji,, kar velja prav '■ako tudi za gostinstvo in turizem.
Perspektiva je taka, da bo v prihodnjih desetih letih vključeno v telesno vzrojo fi 15 do 20% prebival -tva. Težišče tega dela je treba prenesti v šolo. Sedanji sistem in organizacija telesne kulture sta preveč kruta in nesodobna, zato je treba najti prožnejše oblike in poiskati vse možnosti za svobodno udejstvovanje In razvedrilo hkrati
Končna odločitev o datumu in kraju kongresa, številu delegatov in finansiranju kongresa bo
sprejeta v odboru za njegovo pripravo.
Sah
Po brzojavnem obvestilu BIDE velemojster Stahlberg (Švedska) zaradi nesrečnega naključja ne bo mogel sodelovati ko-t sodnik medeonskega turnirja v Portorožu. Predsednik FIDE je zato predlagal, naj bj funkcijo glavnega sodnika prevzel Go-lomtbek (Madžarska), prof. Gabrovšek Pa bi bil njegov pomočnik.
da je na atletskem mitingu v Berlinu Gizela Koller pretekla 80 metrov z ovirami v času 10.9, kar je najboljši letošnji evropski rezultat na tej progi!
da je Kopenhagenu nogometna reprezentanca CSR zmagala nad zbrano ekipo Alliances 3:0 (1:0);
da je reprezentanca Madžarskt « Helsinkih v prijateljski tekni’ oroti Finski zmagala 5:1
Mednarodni »vaterpolski turnir v Genovi z udeležbo štirih najmočnejših evropskih reprezentanc Madžarske, Italije, Zah Nemčije in Jugoslavije, se je končal z zmago Madžarske, medtem ko je Jugoslavija zasedla drugo, Italija tretje in Zah Nemčija četrto mesto. V zadnjih dveh tekmah je Jugoslavija visoko premagala Zah. Nemčijo 8:1	(3:1), v glavnem srečanju
zadnjega večera pa sta se Madžarska ip Italija razšli-z neodločenim rezultatom 4:4 (2:1) Naša reprezentanca očitno še n-bila dovolj vigrana za tako zahtevno konkurenco.
Trij‘e naši zdravniki športne medicine, in sicer dr. Smodiaka
dr. Nairančič in dr. Andreievič so se udeležili kongresa zdravnikov športne medicine v Moskvi. Poglavitne teme kongresa
Odredov stadion je zaradi obnovitvenih del za vse prireditve do nadaljnjega zaprt.
so bile: trening, zdravljenje srčnih bolnikov s športom in telesno vadbo ter mikrotrauma v špoirtu. Prihodnji kongres te vrste bo leta 1960 na Dunaju.
Šport na Gorenjskem. Tržišk; Partizan je osvojil naslov prvaka Gorenjskem v malem rokometu. — V nedeljo bo v Tržiču rokometna tekma med reprezentancama Ljubljane in Gorenjske. Igrali bodo ženske in moški. — V Odža-cih (Srbija) so bile pred dnevi I. športne igre dijakov vseh tekstilnih šol Jugoslavije, na kateri so sodelovali tudi Kranjčani, ki so v glavnem pobrali vsa najboljša mesta. — Nogometaši kranjske Planike so si kot prvaki pridobili pravico do kvalifikacije za enotno slovensko ligo. — Naslov prvaka v U. odbojkarski ligi ,1e osvojila Žirovnica.	J-k.
Bolfsarsko srečanje med beograjskim Partizanom in Honve-dom iz Budimpešte se je končalo 14:6 v korist Beograjčanov.
stroj vztrajnost m pametna taktika
Opatijska dirka je enakovredna oba . dneva — v soboto in nedeljo. Prvi dan vozijo motorji do 250 ccm (nacionalni razred), motorji do 125 ccm in 350 ccm ter turistični avtomobili do 1300 ccm. Prvi dan se bo dirka začela ob 16.30. v nedeljo oa eno uro poprej.	-
Nagrade Jadrana so tudi letos privabile kompaktne in močne Inozemske ekipe. Te nagrade, ki so tri in znašajo od 100.000 do 40 tisoč dinarjev,, je namreč mogoče osvojiti le skupinam vozačev, ki štejejo po pet tekmovalcev Rekorderji opatijske dirke v posameznih kategorijah od lani — Ceha Malina in Stastny, pa Italijana Rocchi in Montanari. Vsi. razen slednjega so že prijavili svojo udeležbo! Kakšne so njihove povprečne hitrosti? Od 10S do 122 km na uroi To je res nekaj za oči. V tekmi prikolic bo tokrat nastopil tudi Camathiac. kj je tretji na svetovni lestvici. Številne so . tudi prijave kvalitetnih tekmovalcev iz Avstrije. Nemčije, Holandske in Anglije. Med športnimi avtomobili se obeta zlasti velika borba med stroji Maserati (še zdaj so prijavljeni trije) in Porsche. Od naših so prijavljeni vsi najboljši. Na listi že prijavljenih tekmovalcev, ki jo ie te dni poslala na ogled AMZ Hrvatske. ie vsega skupaj že 98 imen.
Upajmo. da bodo v Opatiji uspešni tudi prireditelji tradicionalnih ljubeljskih gorskih dirk. ki so tudi tik pred vrat: Med udeleženci opatijske prireditve bo dovoli takih men, ki bi jih zelo radi videli tudi tisoči in tisoči pri-iateljev Ljubelja.	-ce.
PRIČETEK NA ŠVEDSKEM PRED DURMI
Somo še tri dn! -do Škotov
V nedeljo zvečer bo naša nogometna reprezentanca na stadionu v Vasterasu na Švedskem storila prvi °korak v svetovno nogometno areno za letošnje VI. prvenstvo sveta. Njen prvi nasprotnik je nogometna reprezentanca Škotske, ki je pred dvema dnevoma iz Varšave prispela v švedsko glavno mesto Ker Skoti niso mogli takoj dobiti prostora v hotelu v Eskil-stuni, kjer bodo nastanjeni ves čas tekmovanja, so dva dneva
preživeli v drugem kraju okrog 20 km od Stockholma.
Škotski spremjevalci zatrjujejo, da bodo proti Jugoslaviji njihovi varovanci nastopili v isti postavi, s katero so pred' dnevi premagali Poljsko 2:1, pretekli mesec pa igrali neodločeno 1:1 z reprezentanco Madžarske v Glasgowu
Igralci škotske reprezentance v splošnem visoko cenijo jugoslovanski nogomet, ki je v zadnjem času zabeležil nekaj opaženih rezultatov. Zato skoraj ne dvomijo, da‘ se bodo Jugoslovani kvalificirali za četrtfinale in imajo tud. še pozneje upanja na uspeh. Glede srečanje med Škotsko in Jugoslavijo samega pa menijo, da ie izid
bolj ali manj neuganljiv. ker sta obe moštvi pravzaprav izenačeni. To velja ne glede na to, da je Škotska premagala Jugoslavijo ob zadnjem dvoboju v Glasgowu 2:0 in da je povratna tekma v Beogradu ostala neodločena 2:2 Škotski igralci so vzlic vsem tem premislekom precejšnji optimisti glede nedeljskega srečanja Pri tem se predvsem opirajo na to. da so zadnji čas dosegli dva tako vidna uspeha proti Poljakom in Madžarom.
x
Jugoslovanska reprezentanca je v ponedeljek zvečer odigrala tekmo za trening z mestno izbrano enajstorico iz Vasterasa (iz II. in III. lige) in zmagala 7:0 (2:15). Na tekmi je bilo okrog 5000 gledalcev, med njimi tudi nekaj paragvajskih, francoskih in škotskih opazovalcev. Moštvo v tej igri kljub izdatni zmagi ni pokazalo posebnega.
Nogometna ' reprezentanca železničarja Jugoslavije je v nedeljo v Sarajevu v polfinalnem sre-' jan ju za evropsko prvenstvo železničarjev premagala ustrezno moštvo Turčije 6:o (2:0). Tako se bod.n naši železničar j i-nogometaši v finalu srečali z izbrano enajstorico Zah Nemčije, in sicer med
9, in 16 junijem v Bruslju Sarajevska tekma, ki jo je sodil ljubljanski sodnik Erlich. je bila zaradi silnega naliva 25 minut prekinjena.
Danes -ob 17.30 bo na igrišču Slovana prijateljska nogometna tekma terenskih reprezentanc Zelene jame in Most. V obeh moštvih bodo nastopili igralci Slovana. Ilirije in Odreda. Vabljeni!
Srednješolci ljubljanskega okraja so se preteklo nedeljo udeležili počastitev bitke na Sutjeski, par-, tizanskega pohoda Nastopilo je 2J moških in 1:1 ženskih ekip na 14 kilometrov dolgi progi, ki je tekla po znanih partizanskih poteh v okolici Škofje Loke. Najboljših šest ekip, med katerimi sta zmagali Vajeniška šola kovinske stroke (moški) ter Srednja gostinska šola (ženskej" je bilo nagrajenih.
M. H.
Litijski košarkarji so se spet lotili dela, in sicer z mladimi močmi, razen tega pa nameravajo ustanoviti še žensko vrsto. Pred dnevi so odigrali prvo tekmo s Partizanom iz Hrastnika, ki je zmagal 57:38.
Nogometaši ljubljanskega Krima so se vrnili iz Nizozemske z negativno bilanco. Izgubili so vse štiri tekme. Gostje so se seznanili s hitrimi in ostrimi profesionalnimi nogometaši, ki izvrstno obvladajo svoj posel. Vzlic borbenosti Ljubljančani niso'mogli nuditi dovolj močnega odpora. Razen tega so prepotovali nad 4000 km. kar bi moralo vodstvo kluba pri sklepanju pogodbe vsekakor upoštevati.	(n	d)
Odbojkarska federacija Rtrmu-nije je določala svojo moško ekipo, ki bo od 6. do 8. t. m. sodelovala na velikem troboju v Beogradu. Razen Romunov in naših odbojkarjev bodo na tem turnirju igrali tudi Madžari
ODVETNIKI ; OKROŽNO TOŽILSTVO 3:0 (0:0)
Pred dnevi so se v nogometni areni pomerili odvetniki in štvo Okrožnega tožilstva iz Ljubljane. ki je moralo prepustiti zmago boljšemu nasprotniku. Dvt gola je dal Šerbec, enega pa Breznik.
KOLEDAK Četrtek. S junija: Ferdo.
Na današnji dan leta 1941 je v vasi Kamenici (okraj Valjevo) podla prva partizanska puška v Srbiji.i
Ob praznovanju svoje zlate poroke se sp-ocninjata slepih in jim darujeta lOdO dinarjev, Fran m Iva Kuštrin. Ravnateljstvo Zavora za slepo mladino se za dar prisrčno zahvaljuje
Dr. Komadini Radetu iskreno čestita za njegovo promocijo na medicinski fakulteti njegov kum.
Doktorju Kajetanu Gantarju prisrčne čestitke —	JGT
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU od 20. do 7.
ure zjutraj. Ob nedeljah in praznikih ves dan ZDRAVSTVENI DOM VIC
dr. Zavrnik Gorazd Rimska c. št 22. tel. 20-433 Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje.
Tm mladinskih delovnih brigad. 2 od S.—14 ure tel 21-797 ZDRAVSTVENI DOM CENTER dr Fuois Hubert, Miklošičeva 24. tel. 33-151. Za obiske otrok
ista tel številka.
ZDilA \ ST ) ENI DOM RUDNIK
dr. Krejči’ Fedor. Privoz 18, tel 20-767. V odsotnost:	zdravni-
ka kličite telefon LM 20-500 V soboto dežurna služba že o-d 18 ure dalje
ZDRAVSTVENI DOM MOSTE
dr Juvan Zlata. ZD Moste. Krekove 5. tel. 31-359. V odsotnost: zdravnika kličite tel. L,M 39-380.
ZDRAVSTVENI DOM SISKA
dr Pugelj Andrej Černetova 31 te! 22-331.
ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD dr Suhač Marko, tel. 23-370. — V odsotnosti zdravnika kličite tel UM 30-880.
APZ »Tone Tomšič«. Danes v četrtek ob 19. uri snemanje v radiu zbor na Miklošičevi c. 5 A Strogo obvezno!	Odbor
POLETNA PLESNA ZABAVA bo v sotooto. 7. .iuni.ia. v doDro zračeni festivalni dvorani na Trgu VH kongresa Igra >DiXlE«. Po.le Marjana Borčeva VstOinn:.na 200 dn ICO din. Rezervacija miz na tel 21-768. Rezervirane vstopnice dvignite dne 7 junija <rnpd 18. !n 19. uro pri blagajni prireditve
Maturantke letnika 1048, III c razreda ekonomskega tehnikuma prazmiiemo 10-letn.ico 14 junija pri Čadu. Udeležbo javite^ Mrakovi Boženi Ljubljana. Ilirska 16
Licejske	irHO. 8a raz-
reda. s e sestanemo v soboto. 7 jun: ja ob 20 uri na terasi Slamiča.
Pri zdravljenju hemeroidov
(zlate žile) je prvi pogoj redno i23trrebl.1an.ie S tem se ublažijo bolečine in krči Prijetno učinkovito roirodno sredstvo za to je rogaški »D ON AT« vrelec. Zahtevajte £a v trgovinah, v Ljubljani pr; »Mercatorju«. »Prehrani« in »Ekonomu«
Medinski odsek Ljubljana-ma-tica pr:red5 izlet TAMAR — SLEME — VRŠI C 7 in 8. junija. Prijave v rušami Pridružite se nam!
p b e o n v s j n
Botanični večer bo v petek, 6. junija ob 24. uri v Botaničnem Inštitutu Predavanje: univ. prof. dr Feli>: Widder (Graž). Menjavanje jedrnih faz in meta.g-eneza v rastlinstvu Vabljenji!
i*
Pedagoško društvo Ljubljana
priredi predavanje za prosvetne d-elavcev v Domu JLA v četrtek, 15 junija letos ob 17. uri. Predava polkovnik Skerovič o temi: »Bitka na Sutjeski«. Predavatelj je udeleženec "te bitke.
Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravstvene delavce na proslavo obletnice borbe na Sutjeski, ki bo 6. junija letos ob 19.30 uri v kinodvorani Doma Maksa Perca v Ljubljani, Kotnikova 8 Program proslave:
1. Predavanje dr. Marjana Kvedra udeleženca borbe na Sutjeski.
2 Predvajanje dokumentarnega fiikna »Partizanske bolnice«
Slovensko etnografsko -društvo v Ljubljani priredi javno predavanje, ki ga bo imela dr. Zmaga Kumer: »Turki v slovenskih pripovednih pesmih«. Predavanje bo v petek, 6. junija letcs ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja Vabljeni!
It 0NC E H T1
Diplomski koncert absolventov
AG iz razredov rektorja Julija Betetta, izr. prof. Hilde Horak-Cas-ove in pref. Jelice. Portogran-dijeve to nocoj ob 20.15 v Filharmonij.:. Nastopili bodo sopranistka Stevka Calovska. harfistka Pavla Urš-eeva ter pianistki Lilija Kranjčeva in Tania Baudaževa. Sporedi kot vstopnice po 50 in 3-0 dl in v Filharmoniji.	K
Koncertni nastop solistov In absolventov Srednje glasbene šole bo 6 junija v veliki dvorani Slovenske filharmonije ob 20 uri. Nastopijo: Vili Jamšek, violina: Aleksander Mtiiler. oboa: Tatjana Bajželj, klavir; Vojka Cunja, čelo: Nuša Kregar, klavir:	Rudi	Pok,
flavta: Dn'ores Budal, sclopetje: Eibiiana Bergant. klavir:	Pavel
Škabar, viola: Majda Ficsher. klavir; Branko Ziger, so’opetje: Janez Lovše, klavir: Vladimir Sker-lak violina: Branko Ziger. solo-petje: Anton Vodopivec. klavir.
K
preložena na petek 20. junija, iv o bo za ta abonma uprizorjena Tolstojeva »Ana Karenina«. Dijaškima dramskima abonmajema sporočamo. da bo danes, v četrtek, popoldanska dijaška predstava 'Smrt trgovskega potnika« za dijaški
abonma I in ne II, kot je bilo
prvotno objavljeno.
OPERA
Četrtek. S Junija ob 20. Baletni večer:	M Koznna »Triptihon«,
B. Adamič .Po našem ljubljenem mestu« Abonma red A — (Vstopnice tudi v prodaji)
Petek, 6 junija ob 15: Baletni večer: M. Kozana .Triptihon«, B, Adamič »Po našem ljubljenem mestu«. Dijaški operni abonma.
MESTNO GLEDALIŠČE » Ljubljani — Gledališka pasaža
Četrtek, 5. junija ob 20: Rattigan »Globoko sinje morje« Abonma Četrtek II kolektivi Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 6 jun., ob 20:	— Casona
»Drevesa umirajo stoje«. Abonma Petek I.
(Vstopnice so tudi v prodaji.)
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI KRIŽANKE
Petek. 6. Junija, ob 20:	V/ililsm
Faulkner »Requiem za vlačugo«
— Premiera.
Premiera »Requiecna za vlačugo« je prva izvedba tega dela v Jugoslaviji, potem ko je v naskoku o svoj 11 o evropske odre Uprizorite!: je režij,siko pripravila Balbina Ba-ttelino - Baranovičeva scensko ing arh. Niko Matul, kostume pa je za«ncva’a ing. arh. Milena Ku-
rrnar-M atu lova Izvajajo: Štefanija
Dirolčeva. vika Grilova. Mihael -Baloh. Jože Zupan. France Fre-setnik. Laci Cigoj in Leopold Bibič Vstopnice dobite od 10. do 12 in dve uri pred predstavo. Rezervacije po tel. 22-011.
OKRAJNO GLEDALIŠČE
V PTT7JU
Četrtek. 5. jun . ob 16: Hugh »Vsakih so let«, Red LMS-II.
Ob 20: Hu,sh »Vsakih sto let«. — Red Četrtek in izven.
Petek. 6. junija, ob 16: Hugh »Vsa-kih sto let« Red LMS-IU
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva c. 36
Gostovanje z igro Frana Milčinskega »Dve veseli zgodbi«.
Četrtek, 5 junija ob 8.30: Gostovanje v Idriji.
Ob 11.30: Gostovanje v Cerknem Ob 1o!30: Gostovanje v t)ol Trebuša
Petek, 6. runija. ob 9.00; Gostova-nie V Podbrdu.
Ob 11.00:	Gostovanje	v	Graho-
vem ob Bači.
Ob 15.00: Gostovanje v Podmelcu
»ZADRUZNI DOM« POD TABOR
gostovanje obrtniškega gledališča iz Ljubljane
Nedelja, 8. junija, ob 13: Rog er: »Trije fantje in eno dekle«, komedija v 3 dejanjih.
Cenjenemu občinstvu sporočamo, da bo v glavni vlogi nastopal filmski igralec »Kekec«, Maitda Bari.
Kdor «1 želi zabavati in smejati, naj obišče predstavo!
Cene vstopnic: 80, 60 din. Vljudno vabljeni!
»KINO DVORANA« _ VELIKE LASCE gostovanje obrtniškega gledališča iz Ljubljane
Nedelja, 8. junija, ob 20; Roger: »Trije fantje in eno dekle«, komedija v 3. dejanjih.
Cenjenemu občinstvu sporočamo, da bo v glavni vloigi nastopal filmski igralec »Kekec«, Matija Bari.
Kdor se želi zabavati in smejati. naj obišče predstavo.
Cene vstopnic 80 in 60 din. Vljudno vabljeni!
RAZPISI
lakso asu dm m občinsko takso 95 din. K vlogi priložite ovm-jen prepis strokovne kvalifikacije in življenjepis	'
Komisija za razpis mest
direktorjev pri OBLO
SLOVENSKA BISTRICA
R
RAZPIS
Po določilih čl. 88 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-53) in čl. 32 Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o Kmetijskih zadrugah (Ur 1. FLRJ št. 15-58) razpihujemo mest. n
UPRAVNIKA Kmetijske zadruge z o. J.
Slovenska Bistrica
Pogoji:	inženir-agronom s pri-
merno prakso Plača Po dogovoru z Upravnim odborom. Prošnje pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Slov Bistrica v 15 dneh po objavi v časopisju. Vlogo kol-kuke z državno takso 130 din in občinsko takso 95 din. K vlogi priložite overjen prepis strokovne kvalifikacije in življenjepis.
Komisija za razpis mest direktorjev pri OBLO Slovenska Bistrica
R
Tovarna sintetičnih tekstilnih vlaken in acetilenskih proizvodov »Acetilen« v izgradnji — SKOPLJE razpisuje NATEČAJ za 3 INŽENIRJE — TEHNOLOGE.
Pogoji: dokončana tehniška fakulteta s 5- do 10-letno prakso
Prošnje z življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju pošlite zaključno do 30. junija 1953 Tovarni sintetičnih in tekstilnih vlaken in acitilenskih proizvodov »ACETILEN« v izgradnji — Skoplje, poštni predal 431.
Plača po pravilniku o plačah delavcev in uslužbencev tovarne, lahko pa tudi po dogovoru.
Stanovanje preskrbljeno.
R1D10
SPORED ZA ČETRTEK
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame; 5.40—6.45 Naš jedilnik; 3 05 Amaterski zbori pojo; 8.35 Godala v ritmu; 9.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe:
1010 Ritmi in popevke — o-d tu
in' od tam; 11.00 Orkestralni od lomki iz oper in baletov; lil.30 Cicibanom — dober dan! (Smiljan Rozman: Kako je Milena našla zadovoljstvo — Večer v kokošnjaku); 1145 Pesmi o polžku, žabi, putiki in drugih živalih; 12.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan: Oblike in koristnost zavarovanja posevkov; 12.40 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 13.15 Plošča v ploščo; 13.40 Igra Orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.40 Humoreska tega tedna — stephen Leackock: Primer Hezekiaha Hey-lofta; 16 00 Z našimi in inozemskimi =olisti in skladatelji; 17.10 Zabavni potpourri; 18.00 Radijska univerza — Sutjeska v zgodovini NOB: 18.15 Benjamin Ipavec-Bogo Leskovic’; Serenada za godala. Jakov Gotovac: Pesmi hrepenenja; 18.45 Četrtkova reportaža; 19,00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.30 Radijski dnevnik; 19.50 Tedenski notranie-politični pregled:	20.05
Posnetki z večera narodne pesmi, dne 18. V. v Kranju. Sodelujejo Kranjski pevci in instrumentalisti: 21 00 juš Kozak: Sholar Rubi-da; 21.30 Alexe; Haieff: Godalni kvartet št. 1; 2215 »Po svetu jazza«; Mož za bobni: 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda)
II. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98.9 mHz)
14 00 Od arije do arije; 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved: 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila: 15.25—15.00 Delavska godba »Svoboda« Center Trbovlje p. v Antona Huderina.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev, upravnikov in poslovodij podjetij pri Občinskem LO Domžale
razpisuje mesta za:
1. UPRAVNIKA »Mizarstvo« Domžale v Domžalah,
2. UPRAVNIKA KaroseTilske delavnice na Viru,
3. UPRAVNIKA mlinskega obrta »Kmečki mlin« v Srednjih Jaršah.
Pogoji: ad 1: mizarski mojster s prakso v vodenju soc. mizarskih obratov, ad 2; mojster karoserist s prakso v vodstvu karoserijske delavnice, ad. 3: mlinarski mojster s prakso.
Interesent; na.i vroče pravilno k-olkovane prošnje z navedbo strokovnosti in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi Občinskemu ljudsikemu odboru Domžale.
Komisija za imenovanje direktorjev, poslovodij in upravnikov nodjetij pri ObLO Domžale
R
Posestvo Selo razpisuje mesta za;
računovodjo — po možnosti iz( proizvodnje;
blagajnika — veščega vseh blagajniških in administrativnih deil; konjarja.
Plača na podlagi tarifnega pravilnika podjetja Samsko ali družinsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop službe 1. julija ah po dogovoru
R
RAZPIS
RAZSTAVE
Razstavo H Smrekarja v Narodni galeriji bomo zaprli v nedeljo, 8 junija. Odprta je v četrtek in v nedeljo od 9.—13 u.re. v soboto pa od 14.—18. ure
alcs-dV 'mrkega kiparja LOJZETA DOLINAR, A v modemi galeriji je odprla vsak dan od 9.—13 in od 15—1? ure.
GLEDALIŠČA
URAMA
Četrtek, 5. junija ob 15.30; Miller »Smrt trgovskega potnika* Dijaški abonma I.
(Stojišča so v prodaji.)
Petek, 6. junija, ob 20:	Miller
»Smrt trgovskega pomnika«. “ Abonma B
(Preostale vstopnice so v proda-#•)
Abonenti reda B imajo v petek, 6 junija, predstavo »Smrt trgovskega potnika«. dramo ameri-šteega pisatelja Millerja. Začetek AH 20 uri. Za petkov popoldanski ffoemma je predstava od 6. junija
Po določilu čl. 89 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrto •• (Uradni list FLRJ. št. 51/53) razpisujemo mesto
DIREKTORJA Tovarne olja v Slovenski Bistrici.
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje;
1. Inženir živilske stroke s petletno prakso.
2. Tehnik živilske stroke z desetletno prakso na vodilnih mestih v isti stroki.
Plača po tarifnem pravilniku
pod.ist.ia.
Prošnje pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Slovenska Bistrica v 15 dneh po objavi v časopisju Vlogo kolkujte z državno
ZAHVALE
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega ljubljenega in skrbnega moža, ata, starega
ata, brata in strica
ANTONA JEREBA
spremili k večnemu počitku, mu poklonili in nosili vence ter cvetje. izrazili sožalje in sočustvovali z nami. se prav iskreno zahvaljujemo
Žalujoči Jerebovi Idrija, 27 maja 1938.
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubljenega moža. očeta in brata
ANTONA DOLINARJA
se naj iskrene j e zahvaljujem darovalcem vencev in cvetja, posebno se zahvaljujemo dr. Novakovi za lajšanje bolečin ini trpljenja ob hudi bolezni.
Zalujo-či: žena Pavla, hčerki in sin z družinami Trbovlje, 25. maja 1958.
ZAHVALA
Sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se 6. maja za vedno poslovili od naše drage
HERME PERNE rojene Sirnik se toplo zahvaljujemo za šopke in vence ter za prisrčne izraze sožalja.
Žalujoči: Perne, Sirnik in sorodstvo.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem,
ki so naši dragi mami
ANI GRUD NIKOVI lajšali trpljenje v njeni bolezni, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in številnim darovalcem cvetja in vencev Prav posebno se zahvaljujemo zdravniku dr Vodniku za njegovo požrtvovalno skrb. pevcem in govornici za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči hčerki z družinama.
TSCAJlBA Kil uporabljajte pred, med in DO sončenju. Uspeh Vas bo presenetil.
CE NEGUJEŠ SVOJE LICE Z
mastno kremo, potem zahtevaj samo CLTRAGIN - šport kremo. Ni ena najcenejših zato pa je kvalitetno na višku.
Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo. tudi preparat »FLEK«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEK«.
ZA NEGO LICA SAMO
o(Mwdus:‘
Četrtek. 5. junija Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 5. jun. ob 14.30: Offenbach »Hoffmanove pripovedke«. Red LMS-4. Nekaj sedežev v prodaji c 50% popustom. •
RADIO
5.00—8.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—3.05 Domače vesti; 8 15—8.35 Zborovske skladbe slovenskih avtorjev; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35 —15.00 Želeli ste — poslušajte; — 15 00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba, 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Sladbe slov avtor, igra Mariborski instrumentalni ansambel, sodelujeta sopranistka Nada Zrimšek in baritonist Miro Gregorin; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana
Zapustil nas je naš ljubi, dragi ata
I02E M1HSI4C
bivši mizarski mojster
Pogreb nepozabnega bo v petek, 6. junija 1958, ob 17. url na Mestnem poko-paličšu v Celju.
Žalujoči; hčerki Hilda in Adela, zeta Hans Stangl in Ivan Kragl. vnuki in ostalo sorodstvo. .
Celje, 4. junija 1958.
KVALITETNA KREMA!
MILI OGLUŠI
KUHINJSKO POMOČNICO z znanjem nekaj kuhe, potrebujemo za gostilno. Naslov v oglasnem oddelku.	12083-1
UPOKOJENKO, ki b) dopoldne pazila na dva otroka, potrebujem. Stanovanje je preskrbljeno. Oglasiti se na Glavnem odboru RKS od 7.—12. ure. Resljeva cesta 18, soba 17.	12068-2
20 g ZLATA prodam. Ponudbe pod »14-karatno« v ogl. odd. 12113-4 ZIDAN ŠTEDILNIK, prostostoječ, z medeninastim okovjem, 2 plošči. 1 pečnjak, je naprodaj. Hus, Celovška cesta štev. 25.	12110-4
NEKAJ suhih smrekovih plohov gradbenega lesa in 135 kg smole prodam. Sneberje št. 46, Ljubljana Polje.	12105-4
OTROŠKO POSTELJO, lepo. prodam. Privoz 16, Prule. 12090-4 MOTOR BMW. 350 ccm. model 53, prodam ali zamenjam za avto Topolino ali štajerbudog. Naslov v ogl. odd.	12080-4
REVIJO ELLE Pariš 1958 prodam.
Naslov v ogl. odd.	12076-4
KOŠNJO SENA v Ljubljani ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku.	'	12075-4
DECIMALNO TEHTNICO, 20-ki-logramsko, prodam. Ciglarjeva štev.	13.	12073-4
RAZNE VRSTE FURNIRJA Ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12061-4
DAMSKE ČEVLJE štev. 34, poceni	prodam. Prešernova	cesta
štev	28-1.	12060-4
23 m MREŽE za ograjo prodam. — Vižmarje štev. 195.	12059-4
KOPALNO BANJO kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	12107-5
POLETNO HIŠICO ob Sori kupim.	Event. samo	parcelo. Po-
nudbe pod »Blizu Ljubljane« v ogl. oddelek.	12077-7
ŠTUDENT nujno potrebuje — opremljeno sobo ali kabinet. — Plača dobro. — Ponudbe pod »A—9« v oglasni odd.	12114-9
NA STANOVANJE in hrano — sprejmem dekle, ki bi dopoldne pazila otroka. Bardorfer. Zgornja Šiška Matjanova pot številka 8.	12103-9
SOBO v Ljubljani potrebujem takoj ali do 1. septembra; grem tudi za sostanovalko, pomagam v gospodinjstvu. Silva Bizjak. Škofija štev. 4. pošta Pristava
12094-9
KROJAŠKI POMOČNIK, miren.
.išče skromno sobo. Za uslugo šiva. — Ponudbe pod »Skromen pomočnik« v ogl. odd. 12091-9 TRI MOŠKE sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku.	12079-9
1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporo-j|| čamo. da je v 70. letu starosti umrl
I ¥IIT0H OMII10LLI
:	Pogreb	dragega pokojnika bo v Razdrtem v če-
trtek, 5. junija ob 16. uri.
Žalujoča žena NADA, hčerka ADA — in ostalo sorodstvo.
Razdrto Vev če.
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminila naša ljubljena mati, hčerka in sestra
ŠTEFKA ČIŽMAN
hčerka sodar, mojstra
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 5. junija 1958, ob 17. uri iz hiše žalosti, Tacen 73, na pokopališče v Smairtno pod Šmarno goro.
Žalujoči:	sin	Branko,
oče Franc, brata Janez in Franc, sestra Mici in ostalo sorodstvo.
Tacen. 4. junija 1958
V A f ^
INDUSTRIJA TRAKTORA I MAŠINA
B E O G R A C Tošin Bunar 268
Telefon: 37 -651
I
e <
SOBO, prazno alt opremljeno 4x4, nujno potrebujem. Ponudbe pod »Visoka nagrada — protiusluga« v ogl. oddelek.	12072-9
SKROMNO STANOVANJE iščem. Grem kot paznica hišice izven Ljubljane. Ponudbe pod »Starejša zanesljiva upokojenka 64« v ogl. oddelek.	12685-9
STANOVANJE, dvosobno, v Beogradu, zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj® v ogl. oddelek. 12963-9 GREM ZA SOSTANOVALKO, najraje na kmetijo. V prostem času pomagam- Naslov v oglasnem oddelku.	12062-9.
CRNO JOPO sem Izgubila pred Figovcem, poštenega najditelja prosim, naj jo vrne v knjigarn; Cankarjeve založbe — Nebotičnik.	12070-10
JOPICO, temnordečo, sem izgubila 2. junija od mlekarne Mala vas do gostilne »Pri ruskem carju«. Vrnite proti nagradi. Černivec, Mala vas IX). Ljubljana, Ježica.	12096-10
STAREJŠA GOSPA v lepem kraju Gorenjske, išče upokojenko do 55 let, za družbo in pomoč v gospodinjstvu. Javiti se v Salonu »Moda«, Ljubljana. Fražako-va štev. lil-I.	12X11-13
PREKLICUJEMO NAROČILNICO »Žičnica«. Ljubljana od št. »19 dalje in barirani ček štev. 397230 »Žičnica«. Ljubljana.	12104-1)
PEKOVSKEGA POMOČNIKA za parno pekarno, vajenega Yfeh del, sprejme takoj — Rudniška parna pekarna Zagorje ob Savi.	12157-1
ELEKTRIČARJA in orodjarja — sprejmemo takoj v službo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite Kovinski industriji, Ig pri Ljubljani. R 1622-1 KMETIJSKO POSESTVO RAVNIK, p. Nova vas pri Rakeku — zaposli dve delovni moč; (primemo za malo družino), ki imata veselje in sposobnost za delo pri živini. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. R 1623-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri podjetju »Jelka«. Podpreska, pošta Draga, razpisuje delovno mesto materialnega knjigovodje, ki vrši obenem blagajniške posle. — Pogoji:	srednješolska izobrazba
in najmanj dveletna praksa, interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja ter prakse na gornji naslov.	R 1624-1
VEC DOBRIH ZIDARJEV sprejmemo. Stanovanje je preskrb-jeno. Gradben, servis. Ljubljana, Detelova ulica 1.	12045-1
KMEČKO DEKLE, vajeno gospodinjstva, takoj sprejmemo k en; osebi na malo posestvo. Ponud-oe pod »Gospodinja 35« v oglasni oddelek.	12000-1
MEHANIKA, mlajšega, za kolesa in motorje, sprejmem. Zaloška cesta štev 51	•	12005-1
KOMISIJA za sklepanje ln odpovedi delovnih razmerij podjetja Avtoobnove. Ljubljana, Bežigrad, štev. 11, razpisuje delovna mesta za takoj ali po dogovoru za več visokokvalificiranih ali kvalificiranih kovinostrugarjev m avtomehanikov ter orodnega skladiščnika za izdajanje orodja. Za kovinostrugarje so delovna mesta v glavnem obratu Bežigrad 11 in v obratu Šentvid. V poštev pridejo tisti, ki so odslužili vojaški rok.	R 1577-6
PODJETJE za' izdelavo električnih aparatov »ELA«, Novo mesto Partizanska 5. potrebuje viso-kokvaliciranega navijalca električnih strojev. Plača po dogovoru. Na razpolago je komfortno moderno enosobno stanovanje. Pismene ali ustmene ponudbe sprejemamo do 15 junija tek. leta.	.	12007-1
ZENSKO za likanje perila sprejmem takoj. Vprašajte od 13. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	12054-2
VAJENCA, ki ima veselje do mehanične stroke, sprejme Mehanična delavnica. Zaloška cesta štev. 51.	12006-3
OPEL .SUPER prodam Močnik Njegoševa 15.	1205.6-4
OTROŠKI VOZIČEK. Dolglobok tapeciran. - skoraj nov. ugodno prodam. — Cankarjevo štev 16, podpritličje. Jugovič.	12053-4
NOV RADIO »Grunding«, 7-cevni na UKW, prodam za 55.000 din Ogled od 14. —19. ure pri Regini Anici. Trubarjeva štev. 5. Ljubljana (pritličje).	12051-4
AVTO GENSKI APARAT, srednje-tlačni, nov, polnjenje 4 kg, prodam. Ponudbe pod »Nov« v ogl oddelek.	12035-4
VRTNO LOPO 165x200. krito s pločevino, primerno tudi za garažo motornega kolesa, aluminijast kotel za kuhanje . prašičje hrane ali perila, mesoreznico štev. 32 in kromano držalo za rezanje šunke, prodam. Jeločnik Viktor. Rožna dolina. Cesta V. številka 2.	11695-4
BRENCLJE in muhe odvrača MU-SCIN-mazilo! Ing. Prezelj. Ljubljana, Wolfova J.	11729-4
STREŠNO OPEKO, staro, kupimo. Javiti:	Dobruša 18. Vodice nad
Ljubljano.	12050-5
REFLEK-kamero kupim. Ponudba s ceno in znamko v oglasni oddelek pod »Fotoaparat«. 12013-5 500 KV. METROV zazidljive parcele je naprodaj. 400 din kv. m. Cesta na Brdo štev. 108, Dolinar.	12048-7
BRIVSKI LOKAL z inventarjem, vpeljan, na prometnem kraju — oddamo. Ponudbe pod »Dobr; pogoji« v ogl. odd.	12047-8
TRISOBNO STANOVANJE, komfortno, v Izoli — zamenjamo za enako ali manjše v Ljubljani ali Celju. Ponudbe z opisom pošljite na naslov: Lik^t. Ljubljana. Lavričeva 3.	12049-9
V GOSTILNI »Veseli prijatelj« — Ciglarjeva 2. Moste, igra vsak četrtek Lovski kvintet LM, v soboto in nedeljo pa Jankovičev trio. Za iedila in pijačo je preskrbljeno.	R	1330-11
RAZNE BILJARDE izdelujem po konkurenčni ceni. — Mizarstvo Kramer. Maribor Pregljeva ui štev. 15.	10900-13
KURJAČA. honorarnega. sprejmemo takoj. — Javno kopališče. Kolodvorska štev. 4.	12115-1
GOSTINSKA POSLOVODKINJA z
daljšo prakso, prevzame odgovorno mesto v gostinski stroki Eventualno gre tudi za sezonsko natakarico Ponudbe pod »Liu-ljana« v ogl. odd.	12095-1
.ŽIČNICA«, Ljubljana, Tržaška c štev. 49, nujno potrebuje obratnega tehničnega kontrolorja, več strojnih ključavničarjev in kovinostrugarjev. Plača dobra. — Stanovanj nimamo.	12093-1
Šiviljsko pomočnico sprejmem. Ponudbe pod »Samostojna« v ogl. odd.	12087-1
SKLADIŠČNE DELAVCE za stalno zaposlitev sprejme — Medex Ljubljana. Cigaletova štev. 7. — Javite se osebno dopoldne
12086-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO za
vsa hišna dela iščem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. 12085-1 DEKLE, ki ima veselje za gostilno, potrebujemo. Naslov v ogl oddelku.	12084-1
PLANINSKO DRUŠTVO Javor nik-Koroška Bela išče oskrbnika in kuharico za letno sezono za svojo planinsko postojanko Staničeva koča pod Triglavom Interesenti naj se javijo na naslov: PD Javornik-Koroška Bela.	R	1625-1
ZAVOD za gluho mladino v Ljubljani. Zaloška cesta štev, 5. razpisuje za svojo učno delavnico mesta za:	visokokvalificiranega
knjigoveza in 2 kvalificirana knjigoveza. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru Ponudbe pošljite zavodu do dne 15. junija 1958.	R	1627-1
VEC DELAVCEV, transportnih — sprejme Trgovsko podjetje »Kurivo Železničar«.	12133-1
DOBREGA STENOGRAFA ali ste-nografinjo iščem za priložnostno delo. Ponudbe pod »Priložnostni zaslužek« v ogl. odd. 12126-1 USLUŽBENK O-fa.kturistko, honorarno, sprejme takoj Trgovsko podjetje »Preskrba«. Ljubljana. Resljeva 18.	12122-1
TRGOVSKEGA pomočnika(-co) — modne stroke, — sprejmemo v službo. Ponudbe pošljite Trgovskemu podjetju »Moda« Ljubljana. Wolfova ulica 1-1.	12119-)
TRGOVINI na malo in gradbenim podjetjem nudimo:	ročno in
strojno zidno opeko .( pošljemo takoj ali po dogovoru) m cement. Vse po ugodnih cenah. — Informacije dobite po telefonu štev. 30-685 Agencija Slovenija. Ljubljana	R	1628-4
KANARČKA s kletko. dobrega pevca za 1006 din in otroško posteljo z žimnico prodam za 5000 dinarjev. Kolodvorska ulica 43, Zalar.	12146-4
AVTO Tatraplan novejšega tipa z radiom, dober, prodam. Telefon štev. 20-771.	12130-4
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran skoraj nov, poceni prodam. — Dravlje, Sojarjeva 7.	12128-4
VRTALNI STROJ, ročni, električni. s stojalom, poceni prodam Dravlje, Sojarjeva 7.	12127-4
AVTO 1100 Karavan Record, Olim-pia Karavan, novejše tipe, kupim. Bevc. Celovška cesta št. 44, Ljubljana.	12142-5
HIŠO v zgornjih Trbovljah ugodno prodam. Je takoj vseljiva. — Naslov v podružnici SP Trbovlje.	12153-7
TRISOBNO STANOVANJE v centru mesta, vseljivo, prodamo. — Primerno za drobno obrt. Ponudbe pod »Takoj BB« v oglasni oddelek.	12141-7
VSELJIVO STANOVANJE, komfortno. iščem v Ljubljani. Visoka nagrada. Ponudbe pod »Družinska nujnost« v oglasni oddelek SP.	12145-9
ZA SOBO, prazno ali opremljeno, dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.	12148-9
ŠTUDENT iz Dalmacije išče sobo Plača dobro. Za uslugu da brezplačno letovanje na morju. Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek	12147-9
SPORED ZA ČETRTEK
»KINO UNION« — ameriški barv. vvestern »KJER REKA ZAVIJE«. Režija Anthouv Mann. Igrajo James Stetvart. Arthur Kennedy. Rock Hudson tn Julia Adams Tednik: F. N 22. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Danes zadnjikrat! Ob 10 matineja premiera amer glasb filma »NEZ-NI AKORDI«.
KINO »KOMUNA«; poljski tlim »ČLOVEK NA PROGI«. Tednik F. N 22. Predstave ob 17, 19 in 21 Danes zadnjikrat!
KINO »SLOGA«; jugosl. film »POIŠČI VANDO KOS«. Režija Zika Mitrovič. V gl. vlogi Olga Spir:-donovič Predstave ob 17. 19 in 21.
KINO »VIC«: amer. barv. cinema-seope western »BELO PERO-. Igrata Robert tvagner in Debra Paget Predstave ob 15	17	19
in 21
KINO »SISKA«:	japon.sk; barv.
film »VRATA PEKLA« Tednik:
F N. 22. Predstave ob 17	19 in
21
• LETNI KINO BEZIGEAI)«:	na	j
glasb film »CASTA DIVA- (biografija -Vincenca Bellinija) — Predstava od 20.30.	— Prodaja
vstopnic uro pred začetkom predstave.
Predprodaja vstopnic v k:nu Vic m Union od 9 do 11 in od 14 dalje, v kinu Komuna Sloga in S: ška pa od 9 do 11 in od 15 dalje MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8:	ameriški film »JUŽNO
OD SAHARE« Predstav) 'sta vsa.k dan ob 10 m 15 TRIGLAV:	sovjetski barvni film
»VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA. Tednik. V glavni vlogi:	L. Harftonov, A Kof-o-
minceva. Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje Danes zadnjikrat!
DOM »JLA«:	amer	film -TAR-
ZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«. Ob 20.30.
• LITOSTROJ«:	Italijanski film
»VRNITEV V ŽIVLJENJE«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave Zadnjič
ŠENTVID »SVOBODA«; - franc, barv film »OBSESIJA« ob 18 in 20.
VEVČE: v s-redo. amer film »SKOZI PEKEL«, ob 20 ČRNUČE: kitajski film »CIRKUS« ob 20
DOMŽALE: — v sredo ltai film »UMBERTO D« ob 18 in 20. KAMNIK »DOM«:	amei Darv
film »BITKA v VSEMIRJU« DUPLICA:	v sredo; sovj barv.
film »ARENA POGUMNIH« ob 20
BLED: poljska film »KANAL«, ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«:	amer
barv film »BAGDADSKI BERAČ«
KRANJ »STORŽIČ«; amer barv film »YENKI NA DVORCU KRALJA ARTURA«, ob 18 in 20.15 KRANJ »PARTIZAN«: amer film *NA APAŠKI MEJI«, ob 20.15. •JESENICE »RADIO«: jugosl barv film »POP ClRA IN POP SPIRA«. ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	angl barv
film »RIHARD III.«. ob 18 in 20. MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20 amer film »ONSTRAN V GOZDU«
MANJŠO PARCELO, zazidljivo v Šiški, kupim. Ponudbe pod »Hišica« v ogl. oddelek.	12123-7
DVE DEKLETI iščeta skromno sobico. Pomagata pri gospodinjstvu in dobro plačata. Lahko je v okolici Ljubljande Ponudbe »Poštene« v ogl. odd.	12135-3
VISOKO NAGRADO ali posojilo do 300.000 din dam za takoj vseljivo dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek.	12132-9
SOSTANOVALKI nudim stanovanje v centru proti posojilu 60 tisoč din. Ponudbe pod »Takoj nujno« v ogl. odd.	12131-9
ZA SOBO in hrano pomagam v dopoldanskem času. Naslov v ogl. odd.	12124-9
OTROŠKA OČALA. Izgubljena v torek popoldne na Prešernovi in Parmovi cesti, vrnite prosim — Jamniku. Prešernova cesta številka 30.	12117-10
PREKLICUJEMO veljavnost izgubljene štampiljke »Gradis« — •Ljubljana, obrat Brežice. 12144-11 PREKLICUJEM > kot neresnične obdolžitve, da je tovarišica Marija Dežman kradla. Oproščam in zahvaljujem se ji. ker je odstopila od tožbe. — Marija Mak, Trbovlje. Planinska vas števil« ka X-	12152-M
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN PREBIVALCEM OBČINE IV A N Č N A G O R I G Ji ČESTITAMO OB
občinskem prazniku
6, juniju 1958
IM JM ŽELIMO ČIMVEČ USPEHOV PRI DELU ZA NAPREDEK m DVIG OBČINE:
OSČiNSK! LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČSNSKI ODBOR ZVVI GiČiflSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKI ODBOR ZRO Občinska gasilska zveza j svojimi PGD IVANČNA GORICA
Gostinsko podjetje »DOM NA POLŽEVEM« pri Višnji gori
AGROTEHNIKA - SERVIS MLEKARNA Ivančna Gorica	Stična
VALJČNI MLIN Stična
Gostilna »ZADRUŽNI DOM« Ivančna Gorica
Gostilna »POD LIPO' Stična
SEMENOGOJSKO POSESTVO SELO Radohova vas
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Ivančna Gorica
»ZMAJ«, tovarna baterij in suhih elementov, Ljubljana. Obrat Šentvid pri Stični
Obrtno podjetje »KOVINA-LES«, Šentvid pri Stični
MESNO PODJETJE Stična
PESKOLOM
IN CEMENTARNA Višnja Gora
ELEKTEO LJUBLJANA OKOLICA, Ljubljana Obrat: HIDROELEKTRARNA Krka — Zagradec
SPLOŠNO mizarstvo Stična
KMETIJSKA zadruga Stična
3386—3405-R
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Slov. Konjice
razpisuje
t štipendije za šolsko leto 1958-59
AGRONOMSKA FAKULTETA — 2 štipendista, KMETIJSKA SRED. SOLA MARIBOR — 3 štipendisti, KMETIJSKA STROJ SOLA MARIBOR — 1 štipendist
K prošnji za štipendijo priložite potrdilo o premoženjskem stan-ju, o otroškem dodatku- in prepis zadnjega šolskega spričevala.
Prošnje naj interesenti vročijo Kmetijski proizvajalni poslovni zvezi Slovenske Konjice najkasneje do 20 junija 1958
3'267-R	UPRAVNI	ODBOR	KPPZ
Komisija za sklepanja in odpovedovanje delovnih
razmerij •
Lesno industrijskega podietfa »Škofljica«
v' škofljict pn Ljubljani
razpisuje delovna mesta za:
1. STROJNIKA PARNE LOKOMOBILE
s strokovnim izpitom.
2. DVA ŠOFERJA C kategorije.
3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA.
i.	VE C POLKVALIFICIRANIH ali NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ali DELAVK za dela v lesni stroki.
Avtobusne in vlakovne zveze z Ljubljano so zelo ugodne. Prioriteto imajo reflektanti iz Ljubljane in okolice Škofljice. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene prošnje pošljite upravi podjetja.
3431-R
ELEKTEO CELJE — CELJE
POZIVA VSE DELAVCE IN USLUŽBENCE, KI [MAJO NA PODLAGI 69. ČLENA UREDBE O PLAČAH DELAVCEV GOSPODARSKIH . ORGANIZACIJ PRAVICO DO DELEŽA PRI DOKONČNI DELITVI PLA.C IZ DOBIČKA ZA LETO 1957, DA SE ZGLASIJO V PODJETJU, OZIROMA SPOROČIJO SVOJ NASLOV V TREPI MESECIH OD OBJAVE TEGA OGLASA.	3434-R
UPRAVA ŽITNIH SILOSOV LRS, LJUBLJANA.
Likozar jeva 5
f
razpisuje
javno licitacijska razprodajo
ndslednjih predmetov:
1. Raznega potrošnega materiala in drobnega inventarja.
2. Skobeljnega stroja (50 cm) z elektromotorjem, avtomatske tehtnice 10 kg, raznih elektromotorjev, 2 transportnih polžev, mlinskega selektorja (trier), skladiščnega vozička na 4 kolesa, 2 dvigal z nosilnostjo 500 kg, starega motornega kolesa, 2 železnih štedilnikov in električnega računskega stroja »Alfa«.
3. Raznega pisarniškega in ostalega inventarja (mize, omare, stoli, postelje, nočne omarice), tehtnice (200 do 500 kg), nizkotlačnega varilnega kotla in drugo.
4. Zidane provizorične stanovanjske barake, površine 174 m2, krite z opeko (izklicna cena 350.000 dinarjev).
Kupec mora barako v 14 dneh po licitaciji podreti in odpeljati material.
Licitacija za predmete pod točkami 1., 2. in 3. bo v ponedeljek, 7. julija 1958 v silosu Zalog, licitacija za zidano barako pod točko 4. bo pa v torek. 8. julija 1958 pri silosu Straža pri Novem mestu. Začetek obeh licitacij bo ob 10. uri.
Interesenti si lahko ogledajo predmete za prodajo v silosu Zalog in zidano barako v Straži vsak dan od 8. do 12. ure.
Pravico licitacije imajo:
Za predmete pod točkami 1., 3. in 4.: Gospodarske organizacije, ustanove in zavodi državnega sektorja kakor tudi privatniki.
Za predmete pod točko 2. pa privatniki nimajo pravice do licitaciranja.
Interesenti, ki se bodo udeležili licitacije, morajo prinesti s seboj pooblastilo in garancijsko pismo Narodne banke ali denar v gotovini zaradi položitve predpisane kavcije,-Privatniki pa morajo izlicitirane predmete plačati takoj.	3422-R
nudi vsem interesentom udobne fotelje - lupinice iz bukovega lesa z nylon vitrami. Z enakimi fotelji je bila opremlje«'-’ dvorana,
kjer je bil
VIL kongres ZKJ.
Za vse informacije se obračajte na podjetje
LESNINA
centrala za FLRJ, LJUBLJANA, Parmova 41 telefon 30-702
3426-R
Liii
Komisija za nastavljanje in odpovedi delovnih razmerij razpisuje
delovno mesto
FINANČNEGA
KNJIGOVODJE
Pogoj: praksa v knjigovodstvu in obvladanje strojepisja. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Sposoben« 3230-R
KONTNI PLAN
4 PERIODIČNI OBRAČUN
BOSTA KMALU IZŠLA KOT URADNA PRIROČNIKA
v izdaji »Uradnega lista FLRJ«
Obveščamo vse gospodarske organizacije, da ]e Zvezni državni sekretariat za' finance določil skupino strokovnjakov, ki naj izdelajo uradne priročnike za uporabo kontnih planov gospodarskih organizacij, za sestavljanje periodičnega obračuna in za izplačilo dohodka proračunskih ustanov in fondov gospodarskih organizacij.
Opozarjamo vse gospodarske organizacije, da bodo te izdaje uradnega značaja in da bodo vsebovale vsa p3trebna pojasnila, praktične primere in vsa uradna sporočila za pravilno uporabo predpisov.
Naročila sprejema KOMERCIALNI ODDELEK »SLUŽBEN0G LISTA FNRJ«, BEOGRAD, Kraljeviča Marka 9, žiro račun 101-T-30.
3436-R
aUliliiiillTO
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR z množičnimi organizacijami MIRNA na Dolenjskem čestita delovnim ljudem in prebivalcem ob
OBČINSKEM PRAZNIKU 6. juniju 1958
in kolektivi podjetij:
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA«
V MIRNI s svojimi podružnicami in šiviljskimi tečaji
ZIDARSKO TESARSKO PODJETJE »REMONT«
MIRNA NA DOLENJSKEM
OPEKARNA
PRELESJE PRI MOKRONOGU
»DANA«
Tovarna sadnih sokov In likerjev, destilacija in promet z alkoholnimi pijačami,
MIRNA NA DOLENJSKEM
KMETIJSKA ZADRUGA
MIRNA NA DOLENJSKEM
KMETIJSKA ZADRUGA
Šentrupert
TRGOVSKO PODJETJE
Šentrupert
3376—3383-R
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
TRGOVSKEM PODJETJU »PETROL«
razpisuje delovno mesto
a) PRAVNEGA REFERENTA
Pogoj: pravna fakulteta s prakso.
bj POSLOVODJE SKLADIŠČA PETROL v Mur. Soboti
Pogoj: srednji strokovni uslužbenec ali visokokvalificiran delavec v trgovini s prakso
c) ADMINISTRATORJA za skladišče Petrol v Dravogradu
Pogoj:	srednji	strokovni	uslužbenec ali nižji
strokovni uslužbenec s prakso.
č) VEČ PRODAJALCEV za ljubljanske bencinske servise
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prošnjo z vsemi potrebnimi podatki pošljite za mesta pod a) in č) sekretariatu Petrola, Ljubljana, Cankarjeva 5/II., za mesto pod b) skladišču Petrola, Mur. Sobota, pod c) pa skladišču Petrola, Dravograd.
3437-R
JOPICI —	HLAČE — D E 2 N I PLAŠČI —
BLAGO ZA MOŠKE IN DAMSKE OBLEKE	
BELTRAME, Trst, Corso Italia 25, ’	
	Gorizia, Corso Verdi 39.
NAJBOLJŠE	KVALITETE!
	PO NAJUGOpNEJŠIH CENAH I
OPOZORILO
Opozarjamo vse naše naročnike, ki nakazujejo ročnino po poštnih položnicah, ali osebno pri naši blagajni, da smo-uvedli sistem predplačila. Zato prosimo, da bodo naročnino pravočasno poravnali. Želimo pa, da bi se tudi oni vključili v krog tistih naročnikov, ki plačujejo naročnino preko naših inVn aazvtov oziroma pismonoš.
»SLOVENSKI POROČEVALKO«
KADAR NAROČATE
OGLAS
Kupujete? Prodajate-Sprejemate nove uslužbence? Jbveščate? Iščete?
POTEM OGLAŠUJTE v NAŠEM LISTU IN SIGURNO BOSTE USPELI 1 — e® NAROClU OKVIRJEN OGLAS, VAM SICER NE MOREMO ZAGOTOVITI, DA BO OBJAVLJEN NA NAROČENI DAN. ZARADI TEDENSKE VSEBINE IN NJENE RAZDELITVE V LISTU JE TO VČASIH NEMOGOČE. TODA OBJAVILI GA BOMO ClMPREJ, NAJPOZNEJE V OSMIH DNEH. NAROČNIKI, KI ZAHTEVAJO OBJAVO OKVIRJENEGA OGLASA IZKLJUČNO DOLOČEN*, GA DNE, PA DOPLAČAJO 10% VREDNOSTI OGLASA.
»SLOVENSKI POROČEVALEC« 1MJI NAJVEČ JO NAKLADOV SLOVENIJI!
precej zanimanja. Marsikoga, ki
J
Smrtna prometna nesreča v Brooklynu pač ni senzacija.
Zložil sem časopis,- ga vtaknil pod pazduho in odšel. Mrak se je mehko spuščal na cesto in celo vpitje otrok ni bilo več tako glasno. Sel sem mimo Gilletta. Ogledoval si je prednji desni blatnik, ki ga je bil pravkar pološčil.
>->Zakaj nočeš kupiti novega ,planeta’ ?« sem rekel. »Prepričan sem, da ti ga lahko priskrbimo najkasneje v štirih mesecih.-«
»Kadar jih bodo začeli dajati za nagrade, si ga bom morda lahko privoščil,« je rekel in se spet lotil loščenja.
Pred	mojo hišo je	stal čudovit Cadillac.	Po tablicah sem
videl, da	je s Floride.	Od strani sem videi	nekega moškega
za volanom. Klobuk je imel potisnjen prav na tilnik. In potreben je bil striženja. Ko sem- prišel nekoliko bliže, sem videl, da ni krivonosec. Bil je mlajši in mnogo grši, kljub temu, da je imel nos in brado še kar vsakdanjo.
Krivonosca ni bilo nikjer.
Pogledal sem na drugo stran in videl moškega, ki je šel proti moji garaži. Ko je prišel do avtomobila, ki ga tisti večer nisem peljal nazaj v prodajalno, je poskusil odpreti vrata. Bila
so zaklenjena. Stopil sem proti njemu. Slišal me je, se obrnil in vtaknil obe roki globoko v plaščna žepa.
Bilo je pretoplo za	plašč ,toda on ga je	nosil. Plašč je bil
iz	rjave	kamelje dlake; videti je bil drag	in ujemal se je
z harvo cadillaca. Prav takšna je bila tudi obleka pod plaščem. Srajca je bila rjavkaste, barve, kravato pa je imel črno-belo. Na glavi je nosil siv klobuk. Oblečen ni bil po mojem okusu, 'toda njemu je vse skupaj še kar pristajalo. Bil je suh§, fantovske rasti. Njegov obraz se je skladal z vsem drugim. Bil je takšen, kot da bi ga vzel iz škatlice. Brčice je imel tenke in ostre kot britev. In gotovo se je imel za velikega osvajalca ženskih src.
»Kaj pa iščete?« sem vprašal.
Vprašujoče me je gledal. Ni mi takoj odgovoril, pa potem mi sploh ni odgovoril na vprašanje.
»Breen?« je vprašal.
»No, in kaj če sem? To vam še ne daje pravice stikati po mojem avtomobilu.«
Nasmehnil se mi je. Ko bi bil ženska,‘bi me verjetno ta nasmeh osvojil. »Prijatelj Raya Teacherja sem oziroma sem bil. Prišel sem po njegov kovček.«
»Ali ste vi telefonirali pred kratkim zaradi kovčka?«
Ni se mu posrečilo. Pomežiknil je in nasmešek mu je izginil za trenutek. »Seveda,« je rekel.,
»Hudiča,« sem dejal. »Tisti, ki mi je telefoniral, je rekel, da je Teacherjev brat.«
»2e, toda on ni utegnil in me je prosil, naj pridem jaz po kovček.«
»Pa naj pride sam jutri.«
Lepotčeve oči mi niso bile všeč. Spominjale so me na krivonoščeve. Gledaš vanje in ne vidiš nič.
»Brat Ra v a Teacherja govori tako počasi, da bi človek umrl, preden slišiš naslednjo besedo,« je rekel. »Ali vam to priča, da sem pošten?«
To dokazuje samo, da ga poznate. Ne pove pa, zakaj stikate po avtomobilu, namesto da bi šli k vratom in prosili za kovček.«
5ogledal s<"~'	’-”'ši in videl, da je v dnevni sobi tema.
Skozi odprta okna se je slišala glasba. Esther je verjetno sedela pri	diu	in brala knjigo. Moški za volanom v cadillacu je
gledal proti nama.
»Odpeljal bom vček na policijo,« sem rekel. »Lahko mi s1?'1' tja. Ce imate p-avico do njega, vam ga bodo dali.«
- ” levico "4" *<=—■ si začel s palcem gladiti brke. Bil je ^videti zelo zamišljen. Nato pa je rekel: »Cernu toliko hrupa zaradi kovčka, v katerem je nekaj umazanih srajc iri nogavic.«
»Nogavice in srajce niso tako težke.«
»Kako naj pa	jaz vem, kaj je notri,« je rekel. »Vse, kar
še	vem, je to, da je	' brat mojega prijatelja žrtev prometne
nesreče in da me	je prijatelj prosil, naj mu naredim uslugo
in grem po kovček. Ali bi vzeli pet dolarjev za nadlego?«
»Kovček lahko dobite zastonj na policijski postaji.«
»Čez dvajset minut imam zmenek. Deset dolarjev.«
Molčal sem.
»V redu. Dvajset. Mudi se mi.«
»Rad bi vas slišal reči petdeset,« sem rekel.
»Dečko, dober trgovec si.« Segel je zadaj v žep po denarnico.
»Samo slišati sem hotel petdeset, to je vse,« sem rekel. »Sedaj vem tisto, kar sem hotel vedeti. Zdaj se pa zgubi od tod!«
Njegova roka se je počasi prikazala brez denarnice in zdrsnila v plaščni žep. »Tako torej,« je rekel zamišljeno.
->Nisem tako eumen,« sem mu rekel. »Tisti stari kovček ni vreden petdeset dolarjev, niiti dvajset, zlasti še, če imate zakonito pravico. ’ ra dobite zastonj.«
Zmračilo se je. Stal je popolnoma mirno. Njegov lepi obraz je postal nenadoma utrujen in prazen.
»Kar pozabite na kovček,« je rekel leseno in stopil mimo
mene.
Gledal sem za njim, ko je odšel na cesto. Nekaj je rekel človeku za volanom, nato pa je odprl vrata in sedel. Sel sem h garaži.
Vrata, ki jih je bila pustila Esther odprta, so bila še zmeraj ’-rta. Prav tako so biia odprta vrata avtomobila. Usnjeni kovček je. bil na betonskih tleh tam, kjer sem ga bil pustil. Z obema rokama sem ga dvignil in potresel. Slišati je b41'- 1 v’ ■ počasno opotanje, kot da bi bilo v njem i-amenje.
r,og1"^al sem na cesto, ^^dillac ni orli-.-1' ’ Oba tuica sta se posvetovala. Lepotec si je preveč želel imeti kovček, da ne bi ponovno poskusil. Spomnil sem se, da ni vzel desnice iz plašč u ega žepa.
Iz žepa sem vzel ključe od avtomobila, odprl prtljažnik in dal kovček noter. Nato sem prtljažnik zaklenil in čez ramo pogledal proti cesti. Pravkar sta izstopala iz cadillaca.
DR0BI2
IZ GBOTANA v Connecticutu. <ZDA) iDOro&rjo, <±a so spustili v morj e podmornico na atomsftci pogon, za kater trdi-i da je največja in najmoč-liešja na svetu. Dolga je 75 m, izpodriva 30-00 ton vode in ima akcijski radij 95.000 km.
IZ LONDONA poročajo, da se je posrečilo strokovnjakom tafnkajšnjega zavoda za raziskovanje izolirati virus traho-mn za to očesno boleznijo trpi četrtina prebivalstva vsega sveta. Razširjena pa je najbolj v Severni Afriki in na Srednjem vzhodu, kjer je zajela 9fl’/« otrok do dveh let. Dognali so da prenašajo ta virus muhe.
OPREMA VOJAŠKIH ARMAD se nepretrgoma veča. V iaipoleonovi vojski je prišlo na enega vojaka 500 kg, v ameriški armadi v drugi svetovni vojni pa je imel vsa-k vojak zagotovljene že 16 ton opreme Tako ima ena tankovska divizija (okoli 16000 vojakov) več onreme, kot je je imela vsa Napoleonova vojska (pol milijona vojakov), s katero je šel nad Rusijo.
UNESCO POROČA, da so ugotovili ob r»reisikovanju vzro-kov prometnih nesreč, da se je v zahodni Evropi desetkrat varneje voziti z železnico ali letalom kot z avtom. "0'/t vseh avtomobilskih nesreč povzročijo slabe ceste, ostalo pa zakrivijo vozniki in pešci.
OB' KANADSKI OBALI žici posebna vrsta morskih psov, ki ne napadajo ljudi, veliko škode pa delajo ribičem, ker jim trgajo mreže in razganjajo ribe. Zato nameščajo ribiči na Kljun svojih bark ošiljeno rezilo, ki nabada med vožnjo te morske škodljivce.
ELEKTRONSKI STROJ »305 Komac« na bruseljski razstavi potrebuje 2 3 sekunde časa, da odgovori na vprašanja iz zgodovine od 4. stoletja pred našo ero do danes.
OSEMDESET ODSTOTKOV DELAVCEV v newyorških pralnicah ,1e črne polti, devetdeset odstotkov nakladalcev premoga pa bele.
v Avstraliji in ZDA je ze precej v rabi robot, ki »servira« /-ogo pri igranju^ tenisa, upo^ rahljajo ga za treniranje športnikov in v šolah. Robot - igralec, ki ga vidimo na sliki, poda 13 do 26 žog v minuti in je precej hud nasprotnik
Zgodovina
zobobo<a
Kadar nas bolijo zo-bje, blagrujemo naše prapradede, ki so -meli zdravo in močno zobovje. Zavidamo jim ter sj jih zamišljamo pri jedi v jami ob ognju, ko trgajo s kosti na pol surovo meso. Kakšni čudoviti zobje!
Vendar n; dolgo tega, kar je neki angleški strokovni medicinski časopis objavil članek o zobeh naših prednikov. Pisec članka obravnava zdravje zob v predzgodovinski in zgodovinski dobi.
Pri lobanji okostnjaka, ki so ga našli v Rodeziji, so zasledili le 15 zob, med katerimi jih je bilo deset ka-rioznih, na mnogih pa so bili videti začetki grano-lo-ma., Toda že v neolitu je bilo opaziti spremembe na boljše. Podatki o zgodnjih Indijancih pričajo, da so se ohranili okostnjaki, kjer so popolnoma ohranjene s cementom polnjene zobne liuknje. Našli so tud; lobanje predzgodovinskih Grkov, v katerih so zasledili ekstrakcije zob. Stari Grki so imeli baje zelo slabe zobe, medtem ko njihovi sodobniki — stari Britanci — niso kazal; na zobeh nobenih ,okvar.
V svetu hi
Angleški film »Smrt na cesti« je zbudil med našim občinstvom
je videl to pot prvič profesionalne avtomobilske dirke, ki prehajajo večkrat že v blaznost, bodo zanimala dejstva, o katerih film molči.
»Od leta 1923 sta Se ubili dve tretjini vozačev, ki so dirkali z mano!« pravi Pie-ro Taruffi. ki ne pozna proge, kjer ne bi zmagal vsaj enkrat.
Danes so postali dirkalni avtomobili prehitri. Slovita dirka »Pauamericana« teče po 4000 km dolgi progi. »Ta.rga Florio« na Siciliji ima 6000 ovinkov in. dirkač mora voziti v vsakega s sto kilometri na uro ter nato preitj v nekaj sekundah na hitrost 200 km na uro.
Kaže, da je usoda poklicnih dirkačev podobna usodi španskih t-ore,rov. Ti so že pred desetimi leti spoznali, da je njihova umetnost prenevarna.
Najmlajši zmagovalec Himalaje
Najmlajš; Evropejec, ki je prekoračil višino 5.600 m v himalajskem pogorju, je Švicar
Peter Ziegentaler. Ko je poslala
lanj organizacija FAO njegovega očeta na pogorje Himala-Posebne	zaščitne obleke iz aluminiziranega papirja omogo-	je,	da b; učil tamkajšnje	ovčar-
ča.jo, da	se	more gasilec približati ognju na pol metra za	je	sodobnega sirarstva,	je ta
več minut	brez nevarnosti. To je precej pomembno po-	vzel s seboj ženo in poldrugo le-
sebno pri reševanju iz ognja	to	starega sina.
Čistokrvni biki milica so postali tako divji, da so morali 'vzgojiti s križanjem in mešanjem krvi manj nevarno pasmo. Morda čaka podobna usod® tudi avtomobilske dirke.
Še nekaj besed o poklicnih dirkačih. Mnogi začno trenirati z motornimi kolesi. Tako si pridobe hladnokrvnost in se znebe strahu pred hitrostjo. Tudi smučanje je koristna priprava in marsikateri dirkač ima med svojimi trofejami pokale, ki jih je
dobil na slovitih slalomih in veleslalomih. Pred ’ nedavnim s mo brajd, da bo tudi znani Toni Sailer nastopil na dirkališču v Monzi.
Vedno več pa je zadnje čase tuidj takih vozačev, ki se oglašajo proti drznim in nevarnim dirkam. Odgovorni ljudje so se tudi začeli počasi zavedati, da je človek izgubil oblast nad sodobnimi dirkalnimi avtomobili in da bo treba pri teh nevarnih tekmah marsikaj spremeniti.
SODNIK ZAPRL SAMEGA SEBE
Francesco Soldano, sodnik okrožnega sodišča v portugalskem mestu Aparbo, je legel nekega popoldneva k počitku. Kar potrkajo na njegova vrata trije policaji, ki so imeli nalog za njegovo aretacijo. Nj mogel drugega, kot da je šel v oboroženem spremstvu v zapore, ka-
Znanstveniki so zopet odkrili novo, strašno orožje. Gre za spreminjanje podnebja. Pri današnjem stanju atomistike se more na tem področju storit,; marsikaj, o čemer se navadnemu zemljanu niti ne sanja. Na nedavni tiskovni konferenci je ruski general Pokrovsky namignil, da Sovjetska zveza resno računa z zadevnim orožjem. Oče hi-drogenske bombe — ameriški profesor Edward Teller — pa je na televiziji odločno povedal, da je blizu ura. ko bo človek postal gospodar podnebja.
Sovjetski meteorolog Vize je dokazal, da je na svetu nekaj tako imenovanih »Zračnih vozlov«. To so točke, kje.r se stikajo razni zračni tokovi. Do sedaj so odkrili že dva: enega v osrednji Afriki, drugega na Antarktiki. Vsakdo si lahko zamisli, kaj bi se zgodilo, če bi skrbno pripravljena atomska eksplozija razbila enega teh vozlov. Kroženje hladnega in toplega zraka, zračnj pritisk, vlažnost ziraka in še marsikaj drugega bi postavili na glavo.
Francoska znanstvenika Debi-eme in Martin sta opozorila na
pogubni vpliv dušikove kisline, ki bi nastala Pri talki eksploziji in bi vnesla popolno zmedo v današnje stanje padavin.
' Vznemirjajoče je dejstvo, da so velesile že prešle od teorije k poizkusom. V atomskem reaktorju obstreljujejo droban pesek. Če pride tak pesek v oblake, izzove namesto blagodejnega in dolgotrajnega dežja točo ali pa hude nalive. Če bi v vojni izstrelila kaka velesila v vsak oblak nad sovražnim ozemljem ridoaktiven pesek, bi mogla vso ogroženo celino spremeniti v veliko puščavo.
>r.o.«cuRwoop
BUHI
KlgZ-.MlUl MUSTER/
Ponesrečen beg ...
mor je poslal med svojo sodniško službo že marsikaterega kršitelja zakonov.
Sodnik je seveda zahteval, da ga takoj zaslišijo in mu povedo, zakaj so ga zaprli. Nato mu je preiskovalec prinesel nalog o
aretaciji, na katerem je bilo zapisano, da je treba Francesca Soldana zapreti zaradi tatvine. Seveda je presenečeni sodnik hotel vedeti, kdo je izdal ta nalog. Toda — fcajr sapo mu je zaprlo, ko je na dokumentu zagledal svoj podpis! Sodnik je namreč v raztresenost napisal namesto tatovega imena svoje ime in se zaradi tegia znašel za zapahi.
Strupen’ plini iz prve svetovne vojne
Bonnske oblasti imajo skrbi z velikimi količinami strupenih plinov, ki so ostale še iz prve svetovne vojne. Nad ‘35 let že leži v opuščenih rudnikih blizu Dusseldorf a 197 dvestakil »gramskih sodov s strupenimi snovmi. Sode je že močno naigrizla rja. Ne morejo jih odpeljati brez smrtne nevarnosti za prebivalstvo. Ker se je vsebina nekaterih sodov že razlila po rudniških rovih, se je okužila voda številnih izvirov in potokov v offcolici' Ddsseldorfa in postala nevarna za prebivalstvo.
280. Pogled na Pierrotov zapuščeni dom je zbudil Mc-Taggartovo dejavnost. Vedel je, kakršno delo ga čaka. Ni mu bilo žal, da sta Pierrot in Nepeesa mrtva. Zal mu je bilo le to, da ni mogel dobiti mladenke. Izkopal je Pierrotu grob poleg drevesa, kjer je počivala njegova žena. Tega mu ni narekovalo kakšno plemenito čustvo, temveč previdnost.
281. Brez premišljanja je nato vstopil v hišo in poiskal vrče s petrolejem. Vso Pierrotovo zalogo petroleja je razlil po lesenih tleh koče in vrgel vanj gorečo vžigalico. Plamen se je v trenutku razširil. McTaggart je stal na robu jase in opazoval, kako se je Nepeesin dom spreminjal v gorečo baklo, okrog katere se je v debelih kosmih vsipal sneg.
282. McTaggart se je brez strahu vračal v Tac Bain. Nihče ni videl njegovega zločina, nihče ga ne bo mogel ovaditi. Zadovoljen pa McTaggart kljub temu n! bil. Ni ga težil zločin in dvojna smrt, njegovo zavest je vznemirjala Ne-peesina podoba na robu prepada. Obraz mladenke, ki si je izbrala smrt, je bil obraz zmagovalke! To ga je jezilo!
8 stt. I SLOVENSKI POROČEVALEC /	-	®-	Junija