.. ... „---- _ — - t-c — IiCto LXXVM šu 204 poitnina pkta ▼ f*9ftaL^^ LlnUjafiZ« tsrdt 7» acptetnbra 1549 URJCDNiaTVO Hi UPRAVA: LJUBLJANA, BBKLJT7CNO ZASTOPSTVO m UNIO NI PUBBLICITA NARIA EBCLUSIVA par to pvbbUctU di provenienz* italiana ed UNION« PUBRLICITA ITALIANA & A* MILANO. La lotta in Calabria Strenua resistenza delle tritppe italo - germanictae — Continui attacchi dett'aviazione eontro i rlternimenti avversari — Un snmmergibile nemieo affondatO COMANDO SI PREMO. Bollettino di mirrri Nr. 1199: In Calabria le trupp^ italo-tedesche, strenuamcnte ccntrso al ncmico soverchi-a.nte in uomini c mezzi il tcrreno del lito- rale, si attestano su nuovo posizioni. L' aviazione continua i ^uoi attaechi contro i rifcmimcnti avversari, impegnando in duri combattimcnti le formaTioni arree anglo-americane che api-^^ian,, ie loro azioni terrestri. In Adriatiro una nostra Corvetta. al co-mamin del tcnentc di Vasccllo Riccardo Oladi da Trirste. ha colato a picco un som-jnercih:« ncmico. Azioni ti; bcmbardamente hanno avuto luoeo sulle zone di Aversa, Capua, For-mia. Vlila Litemo r Viterbo: Intercettati ad altissima quota dai cacciatori italiani. duc quadrimotori e un bi motore preci pita-! vano al suolo; un q U a rt O Velivolo. colpito dalle batterie di Brindisi, cadeva nei prcs-I si di Copertino (Lecce). Generale A m b r o s i o. .* Nota: Oltre agli affondamcnti segna-I iti nei singoli Bollettini, unita e meni della R. Marina nei primi sei mesi del i 1943 danneggiavano. in modo piu o meno prave, 17 sommergibili avversari alcuni I dei quali si deve presumere siano affon- • dati. itka v Kalabriji Trdovraten odpor italijansko-nemSkih čet — Neprestani italski napad] na sovražno oskrbo -* Sovražna podmornica potopljena Vrho\-no pmHjnjšt\ o. — Vojno poročilo št. 1199: V Calahriji se italij.uisUo-nemškc čete, k> trdovratno osporavajo po ljudeh in sredstvih močnejšemu sovražniku ota'no ozemlje. rasmeSdajo na novih postojankah. Letalstvo nadaljuje * svojimi napadi na sovražno oskrbo in zaposluje v trdih bojih ang:Ieško-ain» riški- letalske skupine, ki podpirajo sovražnikom* kupne akcije. Na Adriaticu je naša korveta pod poveljstvom ladijskega poročnika Riccarua el \ Macednnijo in se ude ležil v oktobru in novembru Številnih bojev v 64. pehotnem polku. Odlkcvan je bil tedaj s srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Vrnil se je v domovino in zepet od^cl na fronto v činu kapitana. BI je adjutant 0. brigade, nato pa 35. pehotnega polka »Bologna«. To prvi svetovn vojni je zavzemal razne po ložaje pri poveljništvih in voja:kih zavodih. Po napredovanju v podpolkovnika je del G udice v juliju 1938 prišel k poveljmšt\u pehotne divizije Carnara. nato pa v mam lc42 k 5. pehotnemu polku Aobta kot pi.veljnik. Napredoval je v polkovnika julija 1942. Ude-ležil se je obrambe Sic lije. katero so naši vojaki branil; pred premočnim sovražnikom. V hudi borbi je bi! polkovn-k Giud ce ranjen in jc kmalu nato ranam pcdlegcl. Njegovo ime se pridružuje imenom junakov, ki so se žrtvovali za nesmrtno domovino n ki bodo večno živeli v sre:h italijanskega narr.da. Zmagovite borbe Rim. 6. sept. s. Med tem ko se nažd h*. a_ bri napadalni in lovski letalski oddelki na kalabrijski fronti neprestano ž:-tvujejo v borbi proti ang-las.meriškim kopnim silam in dosegrajo uspehe navzlic znatni premoči sovražnih sil. morajo lovci, ki branijo metropolitanski) ozemlje, stalno opravljati težko delo pr^streir^vanin velikih skupin bombnikov v vrsti terorističnih napadov na važna mesta. Včeraj so naši prestregovalci nn. alarm takoj odleteli, se visoko dvignili ter dosegli eskadre šitrimotornih letečih trdnjav, katere so spremljali lovci za dol-gre polete tipa sUthln . Ostre in silovre borbe »i nastalo n:\,\ Kanipanijo in Lazi-jem. nek*itei-e v izredni višini, kjer so se nahajale sovražne skupine, da bi se izognile protiletalski in letalski reakciji. V poteku borbe so naši hrabri lovci sestrelili dve Štirimotorni leteči trdnjavi in en dvom o tom i lovec tipa sLithin« .Drugi lovec, tudi tipa "Lathin . je bil verjetno sestreljen. Por--vno je bilo s strojnicami zadetih 18 štirimotornih bombnikov. 3 lovska letala in 3 letala nedoločenega tipa. Navzlic silovitosti borbe, so se vsi naši lovci vrnili na svoja oporišča. Rim. 5. sept s. Tudi včeraj so naši hrabri letalski napadalni oddelki ob spremstvu lovcev ponovno drzno napadli angloameričke čete, ki so se izkrcale v Kalabri- letalskih cdredsv ji in pomorska sredstva, ki dovažajo oskrbo. E:kadre napadalcev so priletele ob spremstvu lovcev večkrat na področje, kjer se je razvijal največji promet sovražnika ter so bombardirale čete oklopna sredstva in izkrcevalne splave. Med tem ko so naši izvidniki navzlic velikim patruljam angleških lovcev vztrajali nad področjem in sporočali, kako se sovražnik kreta. so napadalci in lovci večkrat napadli dotočne ceste v Reggiu in Vil I i San Giovanni ter obstreljevali s strojnicami čete in izkrce-valna sredstva V bližini Reggia so bile drr.no napadene barake, v katerih so se nahajale sovražne čete in to navzlic siloviti protiletalski reakciji. Barake so zgorele. Med enim od številnih napadov na področje Regsia so bili našj letalci napadeni od velike skupine angleških lovskih letal tipa Spitfire. Spremljevalni lovci in napadalna letala so takoj reagirala in pričela silovito borbo, v kateri sta bila dva SpJtfii-a zrušena. Prvega je zrušilo neko naše napadalno leta-llo. drugega r>a neki naš lovec. Nadaljnja tri letala istega tipa so zrušili nemški lovci, ki so ščitili brze bombnike med akcijo proti sovražnim pomorskim edinicam. Mod drznim bombardiranjem nemških bojnih letal je bila neka angleška križarka hudo ooškodovana. Visoki duh Italijanov v tujini Rim, 6. sept. s. Dve kratki poročili sta javili o dveh znatnih darovih na ostalih celinah bivojočih Italijanov za žrtve sovražnih napadov. Če upoštevamo prometne težkoče med Italijo in državami onstran Atlantika, in če upoštevamo, da je večina v teh državah pod režimi, ki so gotovo sovražni Italiji, lahko ta dva primera posplošimo in trdimo, da ie duša italijanskih emigrantov ostala takšna, kakršno je domovina občudovala in jo občuduje, duša v važnih urah usode, ko spričo ranjene domovine utihnejo vsi razlogi za spore in se sama pokaže trdna povezanost sinov z ve- liko domovino. Danes, kakor v preteklih dneh, so nam blizu in so ponosni, da so Italijani. V vseh državah ob Pacifiku in Atlantiku živijo tisoči in milijoni skromnih in delavnih Italijanov, ki dajejo drugim ljudem zaklade svoje delavnosti. Čeprav morajo molčati, delijo z nami naso vero v vstajenje Domovine. Rim, 6. sept. s. Rojak Luciano Riggia, bivajoč v Sanghaju, je dal šefu vlade 100.000 lir na razpolago Sef vlade jih je po želji darovalca določil za prizadete od sovražnih napadov v Milanu. Na črnem morju je samo . ena sovjetska oklopnica Berlin, 7. sept. s. Mednarodna obveščevalna agencija ugotavlja glede na. sovjetske vesti, da se na črnem morju nahajata oklopnici in sicer »Pariška komuna« in *Se-vaetopoljr, da razen sovjetske okiopnice, fcatere so se Nemci polastili leta 1941.. ko je bila Se v gradnji v Nikolajevu. operira samo ena boljševiška linijska edinica na Črnem morju. Sovražnik je prekrstil »Pa-risko komuno« v >Sevastopolj< h"- skuša zdarj natveziti. da razpolag*3- ne z eno. temveč z dvema oldopnicama na Črnem morju. diplsmata Buenos Aire*. 7. sept. s. Bivši ameriški veleposlanik na Poljskem in minister na Irskem Joken Cudahy je umrl v Millwau-keju. Podlegel je poškodbam po padcu s konja. Nezmanjšana sila bojev na vzhodni fronti Sovjeti so izgubili 16« letat, Angleži pa pri napadu na S7 Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. sept. Vrhovno povehnUtvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Močni sovjetski napadi v Doneski kotlini, na področju pri Harkovu in jugozapadno od Vjazme, »o trajali tudi včeraj ves dan z nezmanjšano silo dalje. Letalstvo je učinkovito in brez prestanka podpiralo kopno vojsko v hudih obrambnih borbah. V času od 2. do 5. septembra je sovražnik izgubil 166 letal. Na kalabrijskem polotoku izkrcane angleške čete napredujejo proti šibkim nem-ško-italijanskim zaščitnim silam samo obotavljajo. Samo na nekaterih krajih je prišlo do bojev. Preteklo noč M močni angleški oddelki bombnikov napadli področje mest Mann- heima in Lud\vigshafena. Prebivalstvo Je imelo izgube. V nekaterih mestnih okrajih So nastala znatna razdejanja, predvsem zaradi pezneje nastalih požarov. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili, kolikor je dozdaj ugotovljeno. 3? napadajočih bombnikov. Finsko vojn3 poročilo HetotnBEt, 6. sept. s- Firsko vojno poročilo javlja: V zapadnem delu Karolijsko cž'ne in v kanalu Belega morja so finske četo odbile napad m a -hnesra sovražnega oddelka.-Nekaj sovjetskih let^l je skv.Salo preteklo neč napasti zopet Helsinki, toda protiletalska obramba jih je prisilila, da so se vrnili. Ponoči so javili o napa.Ui sc-vražn'h letal v notranjosti države. Pregled bojev na vzhodnih tojisčih Rdeča vcfska kljub žrtvovanju ljudi in materiala m more vplivati na nemške operacije Batno« Aires. 6. sept s. V Zedinjenih državah je v starosti 74 let umrl znani antropolog dr. Aleš Hrdlicka, rojen v Hum. poleu na Češkem. Spisal je mnogo znanstvenih del. Berlin. 7 sept. v V dopolnilo današnjega vojnega poročila p;^e mednarodna obveščevalna agencija: Čeprav 90 Sovjeti le pred nekaj dnevi opa-z li. da se nemckc čete sistemutvne; umikajo za dnsoijj skrajšanj* fronte* v doneski kotlini in čenrav jc to sovjetska poveljni^tva na- : '-. da hQ zastavila močnn motorizirane in oklopne cJimce za ^asledcvanje rnan:lcev. vendar l:m nt na nobeni točki uspelo prega* žiti črto za"č:tnic :n močnih nem^k h edinic, ki krje'o unvk. I/mik nemških Čet na južnem kri'u fronte ie h ! izveden v popninem redu. Posebna poveljni.štva so skrbela za od-vof vse o-krbe in vFch prTrcbičm, oddelki rtr50ce\ in inzenjercev pa set uničevali vojaško važne naprave in raatSrHi mrn«ka polja. Prav tako bq bili obv*jeni na neuspeh sovražni pozku;i /a oviranje bojnih pokretov nem--k;!i čet s severa V fxlt;cku zapadiv cd Harkova so Sovicti na področju zapadno :n južnn/apadno od me* sta izgubili v nedeljo 147 tankov. V srednjem odseku so z napadom na raz-nfH'ri ma ozkem področju dV.fegli \d(.r kra-jevnega značaja, ki je pa bil takoj blokiran. DrugI ma aovražni vdori so bili takoj od-strpnicm s protinapadi in z učinkovitim posegom avtomat enega in težkega orožja branilcev. Na k< su remije, ki jc komaj 2 km slrok, S'- na^tc'i ttsoČ sovjetskih tnipcl. okn)g 40f> ranjenih sovražnikov na je bilo ujetih. V odseku Harkova ie več sto nemllrib letal zadak hude izgube »-kupnam sovražnih tankov Ig četam ter pri^ilMo k molku 5 baterij težkih nrotit:!nkov»-k:h topov. Tudi v sred-niciu rjseku fronte jc rkrr.ri tisi:-č nem:k h bombn kov vseh vrsi in prot'tankovbkih letal brc/ odmora uničevalo zb:ra'i:ča čet in sovietske postojanke z znatnimi uspehi Nekatere skur>:ne sovjetskih izbranih strelcev, katere no nem-'kn letala b^'mb-^rd'rala. so b le razpršene. V lcta!-k:h dvoboiih m z delovanjem nem'kcga protiletalskega torn;^t\a. m> Sovjeti včeraj iztfubiti 05 ictal. ^tiri nemška letala se nso vrnila Sovjeti izgubili 23S tankav B^rl'n. 6. sept. s. Kakor se doznava iz pooblaščenecTa vira. so Sovjeti včeraj iz-prub'li na vzhodni frenti v celoti 235 tankov Rušilne biraibe na Erancaska mesta Pariz, 6. sept. s. Argloameriško letalstvo je zopet napadlo mesta v severni Franciji in bombardiralo zlasti Abbcville. Sonat, Valencennes. Cambrai in Roucn v Norrra-diji. Eombe so povzrečile ogromno gmotno Skcdo. V Rouenu so bombe opustoSile relo st -nova- jsko četrt. Bilo je 17 smrtnih žrtev in 50 lahko ranjenih. V vseh ostalih mcst'h je bilo več desetin mrtv'h. Pariz, 6 sept. s. Mesto Rouen, katerega je ameriško letalstvo- bombardiralo ž.e v soboto, so anglo-ameriški bombniki zopet napadli danes zjutraj. Številno skupine letal so letele nad mestom in odvrgle veliko količino rušilnih bomb. Napad je bil skrajno silovit in smatrajo, da je Število žrtev zelo visoko. V Parizu 100 mrtvih in 300 ranjenih Pariz. 5. sept. s. Število žrtev anulo-aincri* ;kega letalskega napada na Pariz se je dvignilo na 100 mrtv h in 300 ranjenih. Prizadeti so bili okraj- Montparnasae Jevd in Porot du Jour. kjer so bila številna pnsmpja popolnoma i:nčcna. med njimi centralna lekarna francoskega rdečega križa, v kateri jc bi'o ubito vse osebje. Pri Saint Clcudu je pad'a bomba na cerkev sv. Marte in porušila streho. Razen Pariza so bila bombardirana tud: Štcv;lna naselja v departmanih Sene m Oisc, kakor tudi nekateri kraii v departmanu Auba. Po\sod je bilo mnogo mrtvh in ranjenih žrtev med civilnim prebivalstvom. Nemški lovci so med napadom na francer sko glavno mesto sestrelili 18 angloameričkih letal. Zb?f jšana učinkovitost nemške protiletaske obrambe Betfin, 6. sept. s/ Ob zadnjih sovražnih letalskih napad h na Nemčijo se je pokazala r.beljšana učinkovitost nemške obrambe. V berlinskih letalskih krogih komentirajo to vest optimistično in zatrjujejo, da se učnkovit^st cbtamhe stalno razvija in so bo še ojnčila. Vr istih krogih Izjavljajo da so popolnc!:ia laže nasprotne trditve, da hi bile protiletalske baterije in k>vci umaknjen' z vzhodne fronte za c.ačenje teritorijalne ob;-?.mbe Nemčije. Zagotavlja se. dg se b,T uč nkcvitoat obrambe še bolj povečal« ne samo z večjim Stevilam lovcev in protiletalskih topov, temveč tudi z dru-gim; aparat', in sredstvi, ki bodo omogočala drugačne obl ke obrambne taktike. Triletnica rumunskega režima Bukare*ta, 6. cept. a Danes poteka tretja leto režima maršala Antonesra. Prestolnica je zavita v zastave in tako po ulicah kakor v trgovinah ao razobešene flike kralja Mihaela in maršala Antonesca. Davi je kondukator naslovil na rumun-ski narod vzre^n proglas, v katerem n^j. prej opoza rja. v kako žalostnih okel Sclnah je na3?l Rumunijo leta 1940. nakar govori o osvobodilni borbi, k' so jo izvrsne m- munske čete, in poudarja, da bc* delavnost teh treh let vlade za vsako področje posebej javno obravnavana. Potem takole zaključuje: ♦ Prepuščam dejstvom, ki bodo prikax*-ra državi, da govore vsem tistim ki h če jo nepristransko presojati nafte napore Dobro stanje našegra gospodarstva, popoln red dela in duhovna edinost Rumuncv nasproti nevarrost', piedstavl;ajo temelie četrtega leta. ki se danes začenja. Z vero v Boga in v naše prednike bomo kos vsem preiz-kusnam. ki bodo se prišle, medtem pa nadaljujemo borbo za raS p: o> in delo za nase pravice brez oklevanja.« V več krajih so danes alovesro odkr U celo vrsto javnih del občega narodnega interesa, med njimi Scle. cerkve m po.porna središča. Obletnica vladanja k*-i?a Mihaela I. Rim. 6. sept. s. Ob tretji obletnici kra-ljevanja Mihaela I. je b la danei v nnnin-ski cerkvi služba bežja. katere so se u.ie. ležili člani rumunskega posle ni Stv \ V R-mu z m nistrom Giogorceo na čelu. liakOf tudi veliko število i lanov rumonake x> ioni je v Rimu. Nastopna avdienca rumunskega poslanika v Nemčiji Berlin, T. sept. e. H t le:- je sp:eje! ob navzočnosti zunanjega ministra von Rib-bentropa nrvega rumunskega minstra Joa Georga. ki je Hitlerju iztoč'l svoja pover 1-na pi3m\ in odpoklicna pioma svojega prednika. Zadušnice za kraljem Borisom v Inozemstvu Tirana, 6. sept, s. Ob navzočnosti predsednika ministrskega »veta in vseh članov vlade, najvišjih zastopnikov ^»jaAkih in ci\i.lnih oblasti ter celotnega konzulaJTiega zbora, je bila v pravoslavni cerkvi opravljena «n'ečana zadužnica. z;i kralja Borisa in masa zi novega bolgarskega kralja Simeona II. \'ich\\ 6. ^cpt. s. V ni-ki cerkvi ie bila zadušnica za kralja Rcnsa. k.iterc so «>e udeležil bolgarski minister v Viehvju. osebje po-siani;tv:i ter zastt pniki mar-u'.i Petama ter šefa francoske vlade. .*fadrid. 6. sept. V prostorih bokj:ir*ketja • ;ir;štva ie b'- «di v Laeju na Nivi Gvinr^i potopili 6 transportnih ladij, eno križarko in ve<" drug!h severnoameriških ladij. Poročilo dodaja, da J? bilo hudo p^kortovanih B transportnih Indij in dva m&Hra. Se.strel jenih je b:lo 17 sovražnih levcev. J-'prnci so izgubili P letal. Ne-kr.tera od teh 9o ee vrsrita s svojimi tovori bomb ra «ovnr;"ne obiekte. T^kio, 6 sept. s. Jaocii*!d cr-T-vni rt"n DbveAoa. da je 40 so^aznih let^l napadlo 2. septembra pridan4 ^če- Ver.-ak na Novi Gvi- Nasprotja med »zavezniki" so nepremostljiva Tuđi sestanek zunanjih ministrov še ni zagotovljen Ankam, 6. sept. s. List »Sonpor»ta« poudarja, da je nastal nenadoma molk c konferenci treh sil in sklepa po tem, da sc razgovor med iinale.rkim in amerišk m in sovjetskim po "'avarjem nemo^nći. 7.% Rus'jo jc edno važna stvar ustanovitev druge fronte, vprašanja politične narave pa so zanjo drugovrstnega pomena. Za Anglosase pa je druga fronta izključno vojaško vpra:anje. ki se o njem ne mere razpravljati, ker ga je mogoče uresn čiti samo. kadar s*> za to podane možnotti z vojaškega stal^ea. Važno vprašanje, k' naj se obravnava, pa je za Anglosase organizacija sveta po vojni List pravi cb koncu, da obstojajo resni razlogi, zaradi katerh *e trije šefi ne merejo v kratkem sestat- in se sporazumeti o vpraianjih. o katerih naj se razpravlja. Lizbona. 5. sept s. Iz Londona poročajo, da bo sestanek treh po informacijah lista >Daily Mali« ostal le želja Angležev in Američanov. Moten pa bi bil, po mnenju tega lista, nov Churchillov obisk v Moskvi, da bi ae. pripravil teren za politično in vojaško konferenco med zavezniki ter za morebitni kasnejši sestanek med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom. Verjetno je, pravi list, da bo moral Churchill na to potovanje zaradi nadaljnjih težkoč. ki so nastale v pripravljanju sestanka med tremi zunanjimi ministri. List pravi nadalje, da je Moskva edini kraj, kjer je mogoč sestanek a Stalinom, in da je Churchill pripravljen za. to potovanje. Glede R«>osevelta je stvar drugačna. Ta mora upoštevati kočljivi politični položaj v Ameriki In tudi predsedniške volitve, ki bodo drugo leto, preden obišče Stalina v Moskvi. Pripravljen pa bi gotovo bil. da 9e z njim sestane na pol pota. Bern. 6. sept. s. Li6ti poročajo iz \Vashing-tona. da se se vedno razpravlja o sestanku med Stalinom. Churchilom n Rooseveltom. Sestanek med zunanjimi ministri je b»l že določen, toda pojavile so se razne teikcče gle-ge dnevnega reda. Samo Eden bi bil csebno> navzoč na konferenci, docrni bi se Molotov m Hull zadovoljila z namestnikoma v čilski vladi Aires, 5. sept. s. Iz Santiaga poročajo, da sta zaradi hudih sporov s stranko demisionirala dva liberalna ministra. Ostavke pa predsednik ni »prejel. Predsednik je naznanil, da bo izdal zaradi nove-9» položaja, ki je metal v vladi na državljane manifest- ne ji in v pristanišču se nahajajoče japonske trsoosportne ladje. Japonski lovci in protiletalska obramba so se^trel.li 19 napadajočih letal. Uničeni ameriški konvoji Tokio, 6. sept. s. Dobro obveftčeni krogi po na podlagi podrobnih poročil iz prve Črte nagrls-sili. da so sovražne sile utrpele hude izgajbe nari 7.000 mož v operacijah pri Ho-poju v «>dseku otokov Nove Gvineje. Sovražnik je očitno upal. da bo razbil sedanjo mrtvo točko na fronti Nove Gvineje. Sovražni konvoj transportnih ladij so sprem-IJHi totpedovfce, podmornice in m<>čria skupina lovskih letal. Sovražnik se je pričel izkrcevati za hrbtom japon^cth postojank. Brž ko so sovražnika opazile, so letalske sile vojske in mornarice tesno sodelujoč napadle in bombardirale konvoj ter izkrcevalne ladie in zadnle sovražniku hudo Skcdo. T.rtočasno je druga letalska skupina japonske vojske odletela nad morje in presenetila drugri sovražni konvoj, ki je dcnra-?r\ ojačeniD proti Hopoju. V letačkih borbah s so\Tažninxi lovci so japonski pre-»tregrovalci sestrelili 27 oi 40 sovražnih lovcev in potopili ter uničili obenem tuA vso pr^Tsinsko silo sovražnika, obserajočo križarke in ni?^ce. Potem ko so t-Bko likvidirale sovražne spremi je%'3lne sile. so se japurnsek letaleke edinice vrgle na transportne ladle in jih potopile 6. 5 ladij pa je bilo uničenih ali zažganih. Vse so bile n? tovor jene a Četami in vojnimi potrebščinami. Enotna fronta Osi In Japonske Tokio, 5. sept. s. Na današnji konferenci je zastepnik vlade izjavil, da je Os v štirih letih vojne v Evropi korakala proti zmagi in da cbstoja zdaj z intervencijo Japonske enotna fronta. Po erisu položaja v Kvropi, kjer Os drži strateške točke, in položaja v vzhodni Afriki, je zastopnik izjavil, da dela čas za trojni pakt Evropska in azijska fronta sta mogočno trdnt. kar vznemirja sovražn'ka, ki misli, da Ima iniciativo, vendar ne ve. kako bi jo z uspehom izrabil. Naročite se na romane DK! # mm •tran »SLOVENSKI NAROD«, tortfc 7. septembra 1943 :ev. zo Nepremičninski trg ob koncu avgusta Vpisanih in izbrisanih je bilo precej T 11 Hl inim T nATOm Kro wm O*}« m< t*> t -t ■♦ — Ljubljana. T. novembra Od 10. do 30. avgusta, so bile vpisane v zemljiški knjigi pri ljubljanskem okrajnem sc iišču nas!- cinje spremembe nepremičninske Listnine: Alojzij Narobe, posestnik z Ljubeljske ceste, je ob izdaji dovoljenja za parcelacijo odstopil Mestni oblini ljubljanski brezplačno in bremen prosto 140 nr- vrtnega sveti, ki je novi lastnici potreben za ceste Terr/.ija baronica Lazurinijeva iz Šoštanja je prodala posestniku Antonu Grebenu iz Spodnje Slivnice dve parceli v kat. obč. Spodnji Slivnici za 1996.86 din. Ista je prodala posestnici Ani Grudnovi iz Spodnje Slivnice v isti kat. obč. dve parceli za 2001.54 din. Ista je nadalje prodala tri parcele posestniku Jerneju Petričn iz Spodnje Slivnice v isti kat. obč. za 2016.21 din. Končno Je prodala še posestnici Mariji Vir-škovi iz Zngradca tri parcele v isti kat. obč. za 2082.25 in. (Vse prodaje so bile sklenjene že julija 1934 leta*. Avgust Cfibej, posestnft z Vodovodne ceste, je prodal Josipa Porletu, čevljarskemu mojstru na Bleiweisovi cesti, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 245f> ms za 30.000 lir. Elizabeta Biiričcva, posestni« S in stav-benikova žena iz Aleševčeve ulice, je prodala blagajni čarki J < »sipin i LTagovi iz Tr-stenjakove ulice vrtno oz. njivsko parcelo v gTamozni jami v knt. obč. Spodnji Šiški ▼ Izmer' okoli 600 m- za 32.000 lir. Anton Prime, posestnik s Ceste V Mestni log-, je kupil neprimičnino V kat. obč. Ljub-ljam-mestu za 300.000 lir. Slavi ca Kraševčeva, žena odvetnika v Dolnjem Logatcu, je prodala Tatjani Bor-kovi, trgovčevi ženi v Črnomlju, njivsko parcelo v kat. obč. Brinju v izmeri 800 m- ' za 64.000 lir. Kvadratni meter je srtai 80 lir. Frane Srakar. po=enik. trg. smotru dni k iz Škofje ulice, je prodal Jakobu Levičniku ml., posestniku iz št. Pavli pri Dobrim; "h. svoje posestvece s hišo št. 87. dvoriščem v izme- ri 230 m* in vrtom v izmeri 137 m5 v kal obč Kašlju za 11.000 lir. Ob izdaji stavbnega dovoljenja za prezidavo in nadzidavo hiše na Sv. Petra cesti je Karol Pečenko brezplačno in bremen prosto odstopil Mestni občini ljubljanski 21 m- svojega sveta v kat. obč. Sv. Petra j.redmeflCju I. del Svet je potreben mestni oblini v javne namene. Anton Novak, posestnik in gostilničar v štepanji vasi, sedaj Litijska cesta, je prodal pusestnicama in gostilničarkarna Ju«ti Osetovi in Justi Zupanovi iz Drenikove ulice tra\Tiik v kat. obč. Trnovskem pred-menju v izmeri 6038 m* za 15.000 lir. Anton Remc star., preužitkar v Dobru-njali, je prodal s\rojemu sinu Anb>mi Remcu ml., posestniku v Dcbrunjah. 1 ha gozda v kat. obč. Lip« plavil za 3.000 lir. Mestna hamilnica ljubljanska v Ljubljani je prodala Jožetu Kiki ju posestniku v Smerjenah pii št. Juriju pri Grosupljem r.j'vo v kat. obč. Pijavi gorici za 14.000 din. (Kuona pogodba je bila sklenjena že marca 1941). Alb»na Perčinličeva, žena elektrotehnika iz "Ločnikarjeve ulice na Glincsh, je pro-l-anju Kranjcu, gostilničarju na Rov-tah pn Logatcu, njivsko pnrceo v kal. obč. št. Vidu ' ?zmeri 1433 r za 21.495 lir. Kmetski riranilni in posojilni dom v Ljubljani z. z n. j. je prodal zasebnici Leopoldi ni Gabrov skovi iz Zadružne ulice dve parceii v kat. obč. Sv. Petra predmestju IT. del v izmeri 350 m- za 52.500 lir. Kvndrat-ni meter je bil po 150 lir. V istem razdobju jo bilo vpisanih in izbrisanih precej hipotek. Večinoma gre za manjše zneske. Med večjimi bi omenili, da je nek notarjeva soproga poplačala hipoteko 145.000 dm. trgovca s Ceste 3. maja 637.500 zasebnega posojila, nek posestnik v Koroščevi ulici hipoteko 75.000 din, neka posestnica v Rcžni dol ni 80.000 din. nek posestnik z Biei\veisove ceste 100.000 din. dočim je soproga - kega inženirja iz Tavčarjeve ulice dobila 136.000 lir novega posojila. Neka posestnica v Kapucinskem predmestju je pop:a«čala 350 000 din posojila, druga iz istega predmestja pa 162.500 din. tVNE VESTI Zaradi prazif/ka „Slovenski Narvd" Jutri ne iz de. — Barometer se dviga. Kaže. da se bo vreme ustalilo in da bomo imeli nekaj 3ni lepega jesenskega vremena. Po včerajšnji jutranji megli je bd dan sončen. Temperatura se je zopet pognala navzgor in je dosegel včerajšnji maksimum 24.2 stop. C. Ponoči ;"e živo srebro padlo na polovico. vendar še je ozračje ohladilo manj kakor prejjšnjo noč. Davi so v Zvezdi zabelež ii minimum 12 8 stop. C. — Odisejada dveh sicilskih por°čencev. 21 letni Čamilo Bignone in 16 letna Marija Mazja sta bila že del j časa zaročena in sta se odločila za poroko. Oba sta bila uslužbena v istem uradu v Agrigentu. Izkrcanje Angležev in Američanov je trenutno preprečilo njuno poroko. Padalci so ogrožali vso okolico. Oba zaročenca sta se zatekla v neko zaklonišče, kjer sta prebila ves dan. V skrbeh za usodo svojcev sta zapustila svoje skrivališče. V reki beguncev sta zaročenca prispela do Termini Ime-rese. Bila sta popolnoma upehana ter izmučena. Preko messinNke ožine sta se rešila na čolničku, ki bi se bil lahko vsak hip potopil. Bila sta brez denarja. Posrečilo se jima je. da sta stopila v kraju Villa San Giovanni na vlak. s katerim sta pripotovala v Rim. Te dni sta se oba zaročenca do burni odi.-ejadi poročila v rimski cerkvi sv Jožefa. Prejela sta od dobrih ljudi lepa darila. — Novi rektor milanskega vseučilišča. Za rektorja milanskega vseučilišča je bil imenovan profesor prava dr. Avrelij Cau-dian. Novi rektor je bil rojen 20. aprila 1870 v Barcelloni pri Me. >i:i; Nekaj časa je bil profesor na pavtjslci univerzi, dokler ni bil imenovan pred tremi leti za profesorja na pravni fakulteti milanskega vseučilišča. — Posmrtno odlikovanje. Zlata svetinja je bila podeljena v spomin višjemu kaolar-jti Corradu Vialiju. ki je padel na afriškem bojišču. — M. ^'"seherini «d je priboril vev+BSfco nagrad0. Razsodišče druge razstave za ve-ronsko nagrado je prisodilo prvi nagrado triestinskemu kiparju Marcehi Mascherini-ju za njegovo plastično umetnino Zemlja mata«. Slikarsko nagrado po jc? dobil sli!:ar Mafai. — Nemški ž>le7.nTsk' ^ !i /n Turčijo. V smislu nedavno sklenjenega trgovinskega dogovor"1 meni Nemci;! o in Tu"čijo je dobavile. sed"\i Nemčije Turčiji določeno Število železniških rtrojev in 100 železniških vagonov. — 25.000 lir za oškodovane zaradi letalskih napadov. Poveljnik XXIII. armadnega zbora general Ferrero je izročil tniestinske-mu prefektu 22.444 60 lir v prid družinam, oškodovanim zaradi letalskih napadov, ki bivajo v Triestu. — Novi capodistri.iski kanonik. Župnik pri sv. Ivanu Guardellskem v Triestu mons. Jurij Minad^ri je bil imenovan za kanonika capodistrijske katedrale. Kanonik Cosolo pa je bfl imenovan za kapiteljskega dekana — Dramatičen beg mlade rriestinske učiteljice. Mlada triestinska učiteljica Lijana de Warrniek je živela dve leti na Siciliji. Ot nedavnih vojnih dogodkih se ji je posrečil beg skozi vojni vrvež do Tnornine. Odtod ie šla pes do Messine. Z nekim motornim čolnom se je odpeljala iz Oanzirrija v Scillo. od kođei je potem lahko nadaljevala vožnjo v Bari. Rim in v rodno mesto Tri-este. kamor je prispela te dni. Triestinski »Piccolo« obj- vlja njeno sliko z obširnim popisom njenih -: iisKh vojnih doživljajev. — Tri smrtne žrtve a-sodne v°*nje * čol-nom. Ko so se vračali v čolnu z romarske cerkve pri Fornasettu pri Bergamu. so utoniti 521etna gospa ErsHija Edeato iz Pise. bivajoča v Milanu, njen sin dr. Josip Edeato in čolnarjeva hčerka Alojzija Gantu. Čolnarju Edvardu Gsntuju in petim potnikom se ie posrečilo, da so se rešili. — Otrok je pomiril sprte brate. V Sali-eetu pri Mondoviju je umrl 701etni posest- nik V. S. zaradi srčne kapi. Zapustil je štiri sinove, ki pa niso našli nobene oporoko za pokojnim oče/tom. Zaradi dediščinske deve so se hudo sprli. Naključje je dediščinsko vprašanje povsem i-azjasriilo. Eden od sinov sprtih bratov se je igr:i! z žogo sobi. Žoga je prilotela v sliko, ki je padla s stene na tla. Pri tem pa jc padel iz slike že orumenel list Iti je vzbudil zanimanje bratov. Nc. njem je bila napisana oporoka očeta, ki je v njej točno izrazil svoje poslednje želje. Tudi je oporoka vsebovala pojavilo, dia so dragocenosti v neki kovinski škatlji na dnu starega vodnjaka. B atj? sv> se pomirili, potem ko je bil po naključju otrokove igre odstranjen sum. da je kateri od bratov iz razlogov osobne koristi skril ali celo uničil očetovo oporoko. — Komisar občini'«!a. Istrijskj prefekt je imenoval comm. odveanilca Antonn De Et-rtija za prefektovnt ga komisa.iy* mestne občine Pola. IZ LJUBLJANE —lj Trg preti praznikom. Na današnjem živilskem trgu je bilo nekoliko več zelenjave in sočivja. Dovoz je bd večji kakor povprasevanje. Vedno več ie naprodaj zir.i-ske solate. Gospodinje pa povprašuiejo predvsem po chrovtu. zelju, stvečjem fižolu in podobnem sočivju. ki ga je mogoče pri-rr iti kot samostojno jed. Prodajalke so vse te zelenjave pripeljale manjše količine, 'mele pa so tudi nekaj kolerabic in bučk. Tig je bil v jutranjih, urah uia.-j živahen, ker so gespedinje prihajale bolj pozno. Xa mizici za perutnino so davi prodajali teden dni stare piščance po 15 tir komad. Sadja skoiaj ni bilo nsprodaj. —lj Na I. ženski realni simna/iji v Ljubljani -«e bodo vršil: popravni izpiti za vse razrede v času od 13. do 18. septembra t. 1.. popravni nižji tečajni izpiti od 13. do 15. t. m., razredn: izpiti ueocenjenih učenk in pnvatistk od 16. do 18. t. m., višji tečajni Izpiti in popravni višji tečajni izpiti od 20. do 25. t. m., sprejemni izpit: za I razred in dopolnilni izpit dni 20. t. m. Vsa natančnejša pojasnila so objavljena na razglasnt deski v Lichtenturnovem zavodu, kjer se bodo vršili tudi vsi izpiti razen pismeni!) višjih tečajnih Izpitov; ti se bodo pisal: na učiteljski šoli. — Kavna teljstvo. —lj Medeanska šola na Viru v Ljubljani obvešča svoje učence in učenke: 1. Izpiti v jesenskem roku se bodo vršdi po naslednjem razporedu: a) končni izpiti od 13. do 15. septembra, o i popravni končn: izpiti dne 13. septembra, c) po-pravm izpiti učencev in učenk tretjih razredov cii.e 13 . drugih dne 14. in prvih dne 15. septembra. Začetek izpitov je vedno ob 8. uri. Prošnje za izpite morajo biti vložene do 10. septembra — 2. Vpisovanje za šol>ko leto 1943-44 bo 1.. 2.. 4. in 5. oktobra, vselej od 8. do 12. ure. K vpisu je prinesti letno izpričevalo, krstni list in potrdilo o davku 'invalidsko listino, izpisek družinske pole kot dokaz 5. 7 aH več otro^ za oprostitev šolskih taks>. Preskrb'to si potrdilo in ostale listine pravočasno! — 3. Dan šolske maše in prl-četek rednega pouka kot tudi vse ostale potrebne informacije bodo objavljene pravočasno v oglasni skrinjici ob vhodnih šolskih stopnicah — Ravnateljstvo. LjUBLDAKISUr klrJCMATOCPAPI KINO MATICA Telefon 22-41 DNEVNO DVOJNI SPORED! Razkošna filmska veseloigra s sijaj* niml pevskimi vložki in plesnimi revijami SAMO TI... V glavnih vlogah: J o han ne* Heesters, Dora Komar, Paul Kemp Predstave ob 17. in 19. uri Matineja: Giuaeppe Lugo v filmu največjega uspeha BOGASTVO NI SREČA Predstave samo ob 15. uri K EN O SLOGA Tel. 27-30 OTVORITEV PREDSEZONE z vrsto lepih in dobrih filmov! Danes in še jutri ob 10.30: Maska in obraz V nedeljo popoldne ganljiva zgodba o materi, ki trpi in se bori za srečo svojega sina v filmu Skrivnost Ane Rotner Sodelujejo: Frančiška Kin/, Otto VVer-nicke. VVinnie Markus Vsako popoldne štiri predstave: ob 13.30, 15.30 17.30 in 19.30 Ob nedeljah in praznikih še ob 10.30 KINO UNION Telefon 22-21 Modre oči in živahen temperament mlade, lepe vdove so odgovorne za vse Posledice nepričakovanega obiska Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru V glavnih vlogah: Žita Szeleczky, Maria Mezev in Antal Pager Predstave ob: 15.30. 17.30 in 19.30 uri Dolenjske novice — Krompir pod zaporo. V nedeljo so vse cbčine objavile odredbo Vis komi&arijata za Ljubljansko pokrajino, s katero se ves letoš^ nji pridelek krompirja stavlja pod zaporo n na razpolago izključno le Prevodu. Pridelovalci smejo razpolagati le s sledečo količino krompirja: Za vsakega družinskega člana po 120 kg na leto. Za vsaker« pravča. določenega za ptanje ali za pleme po 100 ko* krompirja, če se prideluje koruza. Kmetovalci, ki koruze ne pridelujejo, pa si smejo obdržati za vsakega pra-iča 200 kg krompirja. Za seme sme pridr/aii vsak pridelovalce krom p rja 15«H)kg na 1 ha površne. Kmetovalci se pozivajo, da takoj, ko izkopljejo krompir- pri javijo občini kolčino krompirja, ki ga bodo morali oddati Prehodu, ki je edini upravičen kunce ra/polc/ljivih količ n krompirja. Fse privatne kupčije s krompir jem so strogo pre-pG\edi?ne in kaznive. Priva-mikot'ii pridelali krom-p'r. morajo na podlagi najemne pogodbe z dotičnim kmet »valcem, ki jim jc oddal v najem njivo, prijav ti v občini pridelovanja pri" delano kol'ćino kromp'rja Prijava se ixp< 1 na posebni prijavni poli za kmet jsko stati-Mik<> N'j p dlagi te od pristojne občine overjene prijave bo Prevod dojenemu prckloval-cu izdal dovolbiNSO izvoz, odnosno uvo/ krompirja. Dodeljena ko'.ičma bo odh isna od -tc\:!a pridelovalecve družne. Kakor smo ze poročali, kromp'r leto»i na D«-Icnj?,kcm ni do" bro obrodil ;n računajo dolenjski kmetje s 40 do 50-odstotno s!ab>o letino kakor lansko leto Letos jt- velike količine kromp'rja uničil črv m mnogi kmetje. k: so druga leta krompir prodajali, bodo letos pridelal komaj toliko, da bo za dmž:no in za seme Veliko pa jih le. k: niti za dom ne bodo pr;dc!a! . R.idi deževja, ki traja žc nekaj dni po Dolenjskem, kmetje ne morejo pričet z izkopava-nfem krompirja, n se je bat:. če bo trajalo đeževjć M d.oic. da bo krompir, ki ga ni uni C-il črv v mokri zemlji Boris Godunor«. — 21.15 Koncert Lesjakovega or-k^s*-p — 21.4.T Orkester vod! dirigent Angelini. — ?2.10 Znani glasovi in instrumenti. — 22.30 Posebna 'zdaja za SleMljo. — 23 no Poročila V italijanščini "23.10—23.30 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. Opice kot sladokusci Tudi v živalskem svetu žive sladokusci. Zanimive poskuse so delali v tem pogledu z opicami. Pred dve vrsti opc ao postav.li hrano, da bi se same odločile, katiro b< jedle. Izkazalo 9e je, da i.aj j k J7. bon, 29. jed. 30. soneti, 31. pes 32 mol, 33. suh. 36. bar. 37. čil. 39. čaj. 40 Hus. 41. N"iš. 43. lev. 45. Goti. 47. mo . 18, rv»b, 49. ki. 50 pir. 51. ne, 52. te. 53 Ila. 54. Ba 55. st. 56. na. ZAKONSKA »Ti. Petrič. zvedel sem, da m po životu dlakast. kakor opica!« »Ti. Pavlic, tvoja žena je nesramna.« KOLEDAR Hranm" Torek, 7. septembra: Roginn Jutri: Sreda. S. septembra: Roistvro M -rije Device. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Samo Ti... Bogastvo n: sreča. Kino Sloga: Skrivnost Ane Rotner. Kino Union: Posledice nepričakovanega obiska. Razstava Milana Radina v zgornjih p °-stcaih Obeisnelove gralei-ije na Gospoavet-sfci cesti, odnrta od 9 do 12..'JO in <«d 15 do 18.30. PRIREDITVE NA P R A Z N I K Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE TOrek: Dr. Kmet. dril Metodova 43: Tmkoczy do.I.. Mestni trg 4; ITstar. šelcn- biirgo\-a ulica 7. Sreda: Mr. Bakarćič. Sv. Jakoba trg 9: Rimor. Miklošičema cosla 20: Murmaver Sv. Petra cesta 78. JASNO Urška, kako to. da ima moja hčerka tri bluze v perilu, vi po osem?« Gospa, ne pozabite, da je ženin gospodične hčerke inženjer, moj pa dimnikar.« KI OR!<" \RN A „P A J Ku Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vas klobuk, da lagMl kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LHJBLIANA, SV. PETRA CESTA ST. 3« MIKLOŠIČEVA C0B8T \ AT. 12 (Nasproti hotela Union) ti miglior lasaativo oajboljie odvajalno sredstvo P. G. \Vodehouse: "0 MALA PEPITA od Sama pa bi bil pričakoval več previdnosti, tem bolj, ker telefon že neposredno pred našim svidenjem ni bil počival. Saj se je bil komaj pol ure prej sam razgovarjal z menoj. Te misli na telefon sem se oprijel. Navdajala me je z mirnim zadovoljstvom, takisto, kakor je zadovoljen kvartač. ki ima as, o katerem soigralci nič ne slutijo. Položaj je bil v mojih rokah. Vedel sem. da je bil prvi vdor Maca Ginnisa policijo globoko pretresel in da zato, ako izvršim svoj namen in ji telefoniram, kakor hitro se vrata zapro za odposlancema, ne bo treba dolgo čakati njenega odziva. Ne le nadzornik Bones in stražnik Johnson, ampak truma ustrežljivih mož postave bo prihitela na pomoč. S taksnimi mislimi v glavi sem Samu prijazno, toda odločno odvrnil: >2al mi je, da moram biti tako nepri-ljuden, ali.. .c Pokazal sem na vrata. V dusi Maca Ginnisa je vzkipelo razburjenj«, ki ga je bilo moči izraziti samo z besedami, ne pa z njegovim običajnim sred- stvom. Zarenčal je, planil naprej in obstal šele. ko sem mu pomolil pod nos svojo zvesto pištolo. >Cujte, vi: Poslušajte! To je... < Miroljubni Buck ga je ujel za komolec. -Pusti. Buck. Vse ]e bob v steno. Dajva, podvizajva se.« Buck je nekaj trenutkov omahoval, kakor da se ne more odločiti, nato se je dal odvesti. TaXo smo se vrnili v vežo v nasprotnem redu. nego smo bili prišli. Vzklik, ki se je oglasil s stopnic, je storil, da sem pogledal kvišku. Bila je Audrev, sklonjena čez ograjo. Njen obraz je bil skrit v senci, toda po zvoku glasu sem uganil, da jo je pogled na nas osupil. Nisem se čudil: Buck je bil že sam po sebi osupljiv, in niegova navada, da je venomer godrnjal, je morala vsakega, kdor ga ni poznal, na moč presenetiti. »Dober večer, gospa Sheridanova,« je z blagim glasom rekel Sam. Audrev ni odgovorila: zdelo se je, kakor da bi io bil pogled na Bučka hipnotiziral. Odklenil sem hišna vrata, in gosta sta stopila venkaj. Avtomobil je de vedno stal v drevoredu in zamolklo hrlel. Buckova pištola je bila izginila, najbrže jo je bil šofer pobral. Pravilnost te domneve se je izkazala v trenutku, ko je voz potegnil: tedaj je mahoma rezko počilo, in svinčenka je udarila v zid na desni strani vrat. Strel je bil oddan na slepo, zato nisem opalil nazaj; toliko me je pa le prestrašil, da sem malce razburjeno odskočil. Čeprav sem bil pripravljen na poskus nasilja in zlasti še na kak strel, ga v tistem trenutku vendar nisem pričakoval, in moj živčni odskok me je samega mučno iznenadil. Zaloputnil sem vrata in jih zapahnil. jezeč se sam nase, ker so mi prsti pri tem drgetali. Audrev je bila ta čas prišla dol in stopila za menoj. 5-Ustrelili so po meni.« sem ji rekel. Pri luči svetilke, ki je razsvetljevala vežo. sem videl, da je bleda kakor zid. »Pa so slabo merili - Govoril sem sunkoma, ker še nisem bil do dobrega obrzdal živcev. -Nič se ne bojte.* *Ne... saj se nisem bala,« ie odgovorila brez pravega prepričanja. Jaz pa,« sem odgovoril iz dna srca. rBilo je povsem nepričakovano. A to so stvari, ki se jih človek šele polagoma navadi. Drugič bom že pripravljen.« Krenil sem po stopnicah »Kam greste?« je Audrev vprašala. -Telefonirat na policijsko stražnico.« >Peter!« >Nu?< >Ali... je bil to tisti, ki ste mi pravili o njem?« »Da, ta je bil Buck M a :rv - On pa Sam sta se združila.« Obotavljala se je. »žal mi je,« je rekla- Bil sem že sredi stopmc, ubstai sem .n jo pogledal čez ograjo. ^žal vam je ? Kaj?« Da vam prejle nisem verjela . . .c Oh. nič ne de.«: sem odvrni] . Skušal sem dati svojemu glasu brezbrižen poudarek, k^r sem se bal z a vratnega vpliva njene prijaznosti. Vtopol sr>m si bfl v glavo, da moram ohraniti nasproti nji kar moči sovražno držanje, češ da je v tem najboljše varstvo zoper vsak povratek čuvstvene mehkobe: prepričan sem bil, da me čaka v nasprotnem slučaju samo zmešnjava misli in srca, ki sem jo bil že izkusil. Stopil sem k telefonu in snel slušalo. Človek mora zmerom računati s tem, da je telefonsko osebje na deželi nekoliko počasno v opravljanju svoje službe; zato se nisem čudil, ko nisem takoj po svojem klicu zaslišal vprašanja, katero številko želim. Sum. da nekaj ni v redu, me je menda šele obšel, ko je oatal tudi moj tretji klic brez odgovora. Saj se mi je buo že večkrat zgodilo, da sem moral čakati. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni de) Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani