TRST, sreda 22. junija 1955 Leto XI. - Št. 146 (3075) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 u*E,™ISTVO: 'JL- MONTECCHI it. 6, III. nad. — TELEFON 93.808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: !JL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. ■ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- pravm 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «0 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst in Zaradi nezajamčene večine v parlamentu je vodstvo Krščanske demokracije mnenja, da «zaželeno Pojasnjevanje ni bilo doseženo», ker so republikanci izstopili iz koalicije, ter da zaradi tega «pre-osnova vlade ni zadostno sredstvo za obnovo sporazuma med koalicijskimi strankami» - Posledica loga nenadnega preobrata bo skoro gotovo kriza Scelbove vlade - Važen razgovor Gronchi-Scelba (Od našega dopisnika) , RIM, 21. — Vse lepe Scel-Pve načrte o preosnovi vlade * nocoj okrog 22. ure temelji-o Pokvaril sklep vodstva Kronske demokracije, ki se *Ss*: »Osrednje vodstvo Kr- čanske demokracije Je prouči-® Politični položaj, ki je na-*■ Po sklepu glavnega odbo-:? Italijanske republikanske *tr.anke. Čeprav daje vodstvo r.čiznanje Sceibi za napore, ki j111 Je s takšno prizadevnostjo 2vršil, da bi uresničil spora-,uni med demokratičnimi slran-, Jmi, mora kljub temu z obža-J^anjem ugotoviti, da zaželeno pojasnjevanje ni bilo doseženo, «er se niso vse stranke demokratičnega centra vrnile v yladno koalicijo ali v parlamentarno večino. Vodstvo je ?Sradi tega mnenja, da se spričo sedanjega stanja stvari presnova ne more smatrati kot *adostno sredstvo za obnovo sporazuma med strankami demokratične koalicije.« Kaj pomeni ta nenadni sklep °dstva Krščanske demokraci-Ič' ki je v stoodstotnem na-sprotju z njenim dosedanjim tališčem? Kako je do tega pre-, orata prišlo? In slednjič: vakšne bodo posledice? To so Prašanja, na katera v Rimu Pnco pozne ure objave gor-Jega sklepa ne najdejo dovolj snih odgovorov, .lavno mne-ie zanima seveda odgovor Predvs Pe ‘ bo uVsem na vprašanje, kakš-oodo posledice,' to je kaj . je kaj sedaj storil Scelba. ki ‘ je namen, da bo imel že no- Unel tari,Sestavljeno novo vlado, za-p0 1 ,®esar je vodil truda polna inflanja vso nedeljo, ponede-°de m s'101'0 ves torek. Delni dg°Vor na to vprašanje nam Wr' Por°čilo, da je sklical za sv0i' nnpoldne ob 11. uri sejo strj ,?tare vlade. Toda mini-s0 ’ ki se bodo seje udeležili, So Lray °ni in isti ministri, ki PMo? , ‘ k°maj včeraj, v podali . ob '10. ur dopoldne ? res°rje na razpolago le. T° atom- da vlado preosnu-seja n pomeni. da bo današnja V n,, avzaPrav seja ministrov "stavki. Kljub temu pa bodo na današnji seji morali sprejeti usodne sklepe. Kakšni bodo ti sklepi, je mogoče samo ugibati. Ena možnost je v tem, da Scelba vrne ministrom stare resorje in da se vlada, čeprav bo morala ugotoviti, da nima potrebne večine v poslanski zbornici, pojutrišnjem, v četrtek, ko se mora na podlagi sklepa poslanske zbornice predstaviti pred njo, dejansko tudi predstavi in tvega razpravo o znani nezaupnici v upanju, da bo vsaj z enim glasom večine zaupnico dobila. To pa je zelo malo verjetno, ker računa lahko samo na glasove demokrščan-skih, liberalnih in socialdemokratskih poslancev. Vseh teh glasov pa je samo 295, kar pomeni, da za večino manjka en glas, kajti večina znaša 296 glasov. Vlada lahko računa na kakšen glas 21 poslancev »mešane skupinert, med katero je 5 republikancev, 3 Južni Tirolci, 2 izključena demokristjana (Melloni in Bar-tesaghi), bivši poslanec MSI Leccisi, 8 Laurovih monarhistov in 2 neodvisna monarhista. Toda tudi če bi nekateri izmed teh »mešanih« oddali glas za vlado, so tu demokristjani — koncent. acto-nisti, ki jih je nič man; kot 35 in nadalje levi demokristjani (gronchijevci), katerih število ni veliko, poleg trga pa še kakšen «svobodni strelec«, ki bodo verjetno glasovali proti, ker so bili prav oni, ki so vedno zahtevali namesto preosnove vlade vladno no krizo in nato povsem novo vlado sestavljeno .z samih demokristjanov s podporo desnice, «gronchijevci» pa novo vlado z usmeritvijo na levo. Spričo vsega tega se lahko torej trdi, da ministri v ostavki jutri dopoldne ne bodo tvegali takšnega sklepa, temveč se bodo odločili rajši za kakšen drugi izhod. Izmed drugih izhodov se zdi najlažji tale: pridobiti sodelovanje republikancev. Toda ponovni poskus njihovega pridobivanja je skoraj gotovo jalov, ker je republikanska struja s Pacciardijem na čelu, ki je za sodelovanje v vladi, v veliki manjšini, pa tudi zaradi tega, ker je celo sam Pac-ciardi za sodelovanje postavil pogoj, da se da PRI zunanje ali pa notranje ministrstvo, čeear pa mu Scelba ni hotel obljubiti zaradi nasprotovanja liberalcev (Martino je liberalec) in svoje lastne stranke, ki zahteva obdržanje vseh dosedanjih pozicij v vladi. (Scelba je notranji minister). Ostane torej tretji izhod, ki se mu pravi formalna kriza vlade. Zato je skoraj gotovo, da bo Scelba morda že jutri po seji ministrskega sveta odšel na Kvirinal in predsedniku republike Gronchiju podal ostavko svoje vlade. Za popolno razumevanje dogodkov današnjega dne pa je važno povedati in poudariti, da je bil Scelba danes popoldne pri predsedniku republike. Uradno poročilo o njunem razgovoru pravi, da je Scelba predsednika republike ((obvestil o razgovorih, ki jih vodi s predstavniki koalicijskih vladnih strank«. Kaj sta se pravzaprav pogovarjala? Poročali smo že, da je bilo nad vse važno vprašanje v teku zadnjih deeet dni, kje preneha začne njena »kriza«. Zelo je verjetno, da je Gronehi postavil pred Scelbo vprašanje vnaprej zajamčene večine za preosnovano vlado. Zaradi odklonilnega stališča republikancev te večine Scelba ni mogel zagotoviti. Takoj po tem razgovoru je prišlo do seje vodstva Krščanske demokracije, vodstva, ki ga je Scelba pred tem prav gotovo obvestil o svojem razgovoru z Gronchijem. Po drugi strani pa se je vodstvo znašlo pred odločhim stališčem koncentracionistov, ki je naslednje: pred desetimi dnevi so glasovali za Fan-fanijev program, ker jim je Scelba obljubil štiristransko koalicijsko vlado z vnaprej zajamčeno večino; ker te večine Scelba ni mogel uresničiti, se ne čutijo več vezani na svoj prejšnji pristanek; poleg tega koncentracionisti postavljajo vprašanje spremenjenega Fanfanijevega programa, za katerega je Fanfa-ni odločno trdil, da je nespremenljiv, ki pa ga je Scelba kljub temu precej modificiral. Končno so tudi tisti koncentracionisti kot na primer Gonella in Andreotti, ki so bili doslej pripravljeni sodelovati z vlado v teku današnjega dne to sodelovanje odklonili. Opazilo se je tudi, da so z nočne seje demo-kristjanskih parlamentarcev, ki je bila med ponedeljkom in torkom, nekateri koncentracionisti demonstrativno zapustili sejo, pri čemer se navajajo imena: Concetti, Caja-ti, Resta, Savio in Codacci-Pisanelli. Concetti je baje izjavil, da v novem položaju ni dolžnost parlamentarcev Krščanske demokracije, da določajo kandidate za ministre, temveč da mora ((vodstvo oceniti položaj spričo republikanskega sklepa«. In vodstvo je res — po razgovoru Gronchi-Scelba — položaj ocenilo tako kot poročamo zgoraj. A. P. Brosio pri Murphyju WASHINGTON. 21. — Agenciji ANSA in AFP poročata nocoj takoj potem, ko se je zvedelo za nenadni preobrat v Rimu, da je italijanski veleposlanik v Washingtonu Manlio Brosio obiskal Roberta Murphyja, državnega podtajnika, ki vodi oddelek za evropske zadeve. Razgovor je trajal pol ure. Brosio ni hotel dati novinarjem nobene izjave glede vsebine razgovora; dejal je, da sta razpravljala o »splošnih vprašanjih«. Sklepi CISL FIRENZE, 21. — Izvršni odbor sindikatov CISL je po dveh dneh zasedanja sprejel resolucijo, v kateri postavlja naslednje zahteve: 1. postaviti formalno zahtevo organizacijam delodajalcev za ustanovitev paritetnih komisij za reševanje individualnih in kolektivnih sporov; 2. pospešiti razpravo o zakonskem predlogu glede delovnih pogodb, ki so ga predložili po-slanci-sindikalisti; 3. vztrajati na tem, da se izvaja zakon o pooblastilu v duhu spora- zumov, ki so bili doseženi v «preosnovanje» vlade in kje1 odnosu javnih oblasti in zla- Peron bo danes sprejel ^Pedstavnike tujega tiska Li tar •'adnozanikujejo vestionasproljih med predsednikom in vojsko-Komen- agencije Tass in izjava ameriškega podtajnika za medameriške zadeve Rueno AIRES, 21. — V prestolnici so usta-iaških po.sebno poveljstvo vo-?°tovi(; ’ 'ma nalogo za-hvji . strogo spoštovanje in veljs,Ie °hsednega stanja. Po- Moljka6eneral J°Se D°' arehiinam', 'n Peronom ter o °htpu a b°jnih ladij med «om "Videom in Buenos Aire- LPoročn ministrstvo je medtem >cl*riitii a se ie 18 letal' s I *zali v 5? nekaleri uporniki n V A„„_ f.u8vaj_. včeraj Vrni-je llti i. * -•“s*aj, včeraj vrn: < Doria?en^no' Bazen tega j >iti as,nikov izrazilo željo 1°: da <1- V domovino. Izjavili (žili niso Prostovoljno ude- t>an ora’ u1. *tev. K? general Peron spre-> 'hti v^e osebnosti med ka-* LuriJ'ega minis,ra fiene-t«ra Borlofa'i I?otraniega mini-J}>str i rjlg Ja ter zunanjega ZztJZ Remorina. i ^tptv« • rina. Sil’ ki Predsedoval sestan-h 'ii n Se Ra. ndeležili vo- S>atmr0„n,1Stifine stranke, So *he zv«. E avnega tajnika h lata, n„ f dela, predsednik ti- Parlarv, S nik peronistič- Z ar>ji ‘ entarne skupine, no-ez„- minister »reiM Poli i„ -ue k-,. m načelnik ho-eiel tuje'Jj'. Jutri bo Per°n le dopisnike v Bue- Sovjetska agencija Tass je včeraj objavila poročilo iz Buenos Airesa, v katerem pravi, da se vsekakor čuti Vpliv ZDA pri dogodkih v Argentini. Tass poudarja, da je admiral Olivieri, ki se omenja kot »duša upora«, pred enim letom bival en mesec v ZDA. Poročilo poudarja tudi «dejstvo, da so se uprle pehotne enote mornarice in pomorskih oporišč, ki sta jih v marcu pregledala ameriški mornariški minister Thomas in skupina ameriških višjih častnikov, ki jih je povabil v Argentino mornariški minister Olivieri«. Tass poudarja neuspeh upornikov, ne komentira pa dogodkov in tudi ne omenja spora, ki je nastal v zvezi z zahtevo po ločitvi cerkve od države. V Washingtonu pa je državni podtajnik za medameriške zadeve Holland danes v predstavniški zbornici izjavil, da ameriška vlada ni v svojih odnosih z Argentino »nikoli opustila politike nevmaševanja v notranje zadeve ameriških republik«. BEOGRAD. 21. — Današnja «Borba» objavlja poročilo argentinskega veleposlaništva v Beogradu, v katerem veleposlaništvo zanikuje vesti iz Urugvaja, češ da so se upornikom pridružile nekatere križarke, in vest, da v. Argentini prega- njajo katoliške duhovnike in onemogočajo delovanje katoliških organizacij. Veleposlaništvo Argentine ugotavlja, da so predsednik Peron, sedanji minister Ramorino in večina ministrov katoliki, in da je argentinski kongres sprejel sklep, da se razpiše referendum, tako da bo ljudstvo odločilo o predlogu ločitve cerkve od države. Bombni atentati na Cipru NIKOZIJA, 21. — Včeraj je bilo izvršenih na Cipru Več atentatov. Na več krajih so iji-le odvržene bombe. V Papho-su so neznanci vrgli bombe v poslopje pošte in sodišča, kjer je nastal požar. Nocoj pa ,ie pred policijsko centralo v Nikoziji eksplodiral močan peklenski stroj, pri čemer je bil ubit en grški civilist, drugih devet pa ranjenih. Skoraj istočasno je bila odvržena močna bomba v stanovanje člana glavnega štaba britanskih sil na Srednjem vzhodu. Pozneje je prišlo do drugih dveh eksplozij. Prva pred hišo nekega častnika angleškega letalstva, druga pa v hiši polkovnika Wortha v Lar-naki. Človeških žrtev ni bilo. sti na podlagi predlogov, ki jih vsebujejo dokumenti, ki so bili predloženi vladi glede popravkov, ki jih treba vnesti v dopolnilno plačo, ki je bila odobrena za razne kategorije; da se doseže: posebno priznanje šolnikom vseh kategorij, funkcionalnost mešane medparlamentarne komisije za učinkovito in odgovorno delovanje sindikatov pri vprašanjih zakona o pooblastitvah m glede reforme javne uprave. Izvršni odbor je nadalje sklenil organizirati študijske sestanke o kmetijskih problemih. o šolskih vprašanjih, o vprašanjih ekonomije in politike dela ter o reformi javne uprave. Aretacije Francozov v Maroku PARIZ, 21. — Predsednik vlade Faure je danes govoril v narodni skupščini, ki je zopet začela zasedati. Obrazlo- žil je politiko vlade v Maroku. Dejal je, da vlada sicer izključuje sleherno odpoved francoske »navzočnosti« na tem ozemlju, vendar pa namerava postopoma odpraviti neposredno upravo. Dodal je, da mora Francija pomagati pri postopni ustvaritvi modernih institucij, ((upoštevajoč načelo francosko-maroške skupnosti«. Faure je pripomnil, da je novi generalni rezident v Maroku dobil potrebna navodila in nalogo, da na kraju samem oceni razvoj položaja. Faure je tudi sporočil, da so v Maroku ((odkrili« skupino francoskih »anti-teroristov« in so aretirali osem Francozov, med katerimi so štirje policisti. Aretacije sledijo preiskavi, ki jo je v Maroku vodil ravnatelj varnostne službe Wybot po umoru Lemaigra. Glede Tunizije je Faure poudaril, da je potrebno ratificirati francosko-tunizijske sporazume. Napovedal je tudi načrt za reforme v Alžiru in je de- jal, da so tja poslali 20.000 mož za vzdrževanje reda. Zveza županov za alžirski departma pa je sklenila «u-makniti zaupnico vladi«. Ta sklep utemeljuje s poudarkom, da obljube predsednika vlade, generalnega guvernerja in notranjega ministra ob njegovem obisku v Alžiru niso bile izpolnjene. II Constantine pa javljajo, da je tamkajšnji prefekt odredil od 23. junija dalje policijsko uro od 22. do 4 zjutraj na vsem ozemlju občine Constan-tina. Faure je govoril nato o ženevski konferenci in izjavil, da je on osebno vztrajal pri Eisenhovverju in Churchillu, da bi prišlo do takega sestanka. Poudaril je tudi, da bi morala skupščina izglasovati reformo ustave še pred prihodnjimi volitvami. LONDON, 21. — Londonski pristaniški delavci so nocoj na zborovanju sklenili, da bodo v ponedeljek zopet začeli z delom. Stavka je trajala 28 dni. Načelen sporazum o konferenci med štirimi zunanjimi ministri Razgovor med Molotovom sedanju skupščine OZN - SAN FRANCISCO. 21. Večerja, katere so se udeležili sinoči štirje zunanji ministri, re je začela ob 20.15 po krajevnem času v »Pacific Clu-bu». V spremstvu vsakega ministra je bilo šest izvedencev. Večerja Je trajala eno uro in nato so se začeli razgovori o ženevski konferenci. Po razgovorih je eden od zahodnih delegatov izjavil; «Niti sporazum niti nesporazum.« Skupno poročilo, ki je bilo objavljeno po razgovorih, pravi samo, da so ministri imeli «koris'tno izmenjavo misli glede postopka in glede sporazuma za bodočo konferenco v Ženevi«. Eden od zahodnih predstavnikov je izjavil, da je Molotov načelno pristal na predloge treh zahodnih ministrov glede konference, da pa bo svoj končni pristanek spo* ročil pred odhodom iz San Francisca, ne da bi bil potreben nov sestanek štirih ministrov pred konferenco. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da so se trije zahodni minintri in Molotov sporazumeli o glavnih vprašanjih za organiziranje konference. Molotov si je pridržal odgovor samo glede nekaterih podrobnosti. Po informacijah iz obveščenih krogov so se štirje mini- in Pinayem - Spaakov in MacMillanov govor na za* Sirski zunanji minister o položaju v Severni Afriki NEHRUJEV GOVOR PRED 80.000 POSLUŠALCI HA STADIONU „DINAMA" V MOSKVI Načela koeksistence in sodelovanja naj bodo temelj mednarodnih odnosov TVehru je povabil Bulganinn v Indijo - Hulganin {e govoril o indijskih naporih za socialistični razvoj in poudaril, da želi sovjetska vlada mir MOSKVA, 21. Predsednik indijske vlade Nehru se je danes vrnil v Moskvp s svojega potovanja po Sovjetski zvezi. V Moskvi bo Nehru nadaljeval razgovore s sovjetskimi voditelji in bo odpotoval v četrtek Šefi diplomatskih predstavništev azijskih in afriških držav, ki so se udeležile bandun-ške konference, so danes priredili Nehruju na čast kosilo v hotelu Sovjetskaja. Kosila so se udeležili vsi glavni sovjetski voditelji. Zahodni diplomati niso bili povabljeni. Pozneje ie Nehru imel tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da je maršal Bul-ganin sprejel Vabilo, naj obišče Indijo. Dan obiska ni bil še določen, toda verjetno bo Bulganin potoval januarja. Nehru ni hotel dati podatkov o svojih razgovorih s sovjetskimi voditelji. Dejal pa je, da so govorili o vseh aktualnih vprašanjih. «Ni specifičnih vprašanj med našima dvema državama, ki bi jih morali obravnavati«, je izjavil Nehru, ki je dodal, da sta obe državi zainteresiram na splošnih vprašanjih. kakor so vprašanje miru. razorožitve in Indokine. «Indija, je nadaljeval Nehru, je neposredno zainteresirana pri zadnjem vprašanju, ker so trije predsedniki komisij za premirje v Indokini Indijci. Sovjetska zveza ima prav tako kakor druge države, kakor na primer Velika Britanija skupne interese z nami pri teh vprašanjih«. Zatem je Nehru Izjavil, da niso še govorili o sodelovanju s Sovjetsko zvezo na področju atomske sile. Vendar pa je mogoče, da se bodo v bližnji bodočnosti začela pogajanja med obema državama v ta namen. Na vsak način bo Indija zastopana na konferenci za atomsko silo. ki bo v Ženevi. Kar se tiče gospodarskega sodelovanja, je Nehru izjavil, da je izključena finančna pomoč Sovjetske zveze Indiji V obliki kreditov ali posojil. »Sovjetska vlada, je dodal Nehru, pa bi bila zadovoljna nuditi sleherno tehnično pomoč ali pa dobavljati potrebne industrijske najrrave Indiji za njen gospodarski razvoj. Nehru je tudi izjavil, da bo verjetno objavljeno skupno poročilo pred njegovim odhodom iz Moskve. Zatem je izrazil upanje, da bo konferenca štirih v Ženevi, če že ne omogočila rešitev spornih vprašanj vsaj nakazala pot, ki lahko vodi do njih rešitve. Mnenja je, da bi ob-ravnanje zadev Daljnega vzhoda na tej konferenci moralo imeti prednost pred ostalim. Na vprašanje dopisnika nekega kitajskega lista, kaj misli. da bi morali napraviti za pospešitev mednarodnega sodelovanja in za popustitev napetosti, in nezaupanja, je Nehru odgovoril: «Mislim. da je treba napredovati postopoma. Ni mogoče pričakovati nenadne spremembe.« Dejal je zatem, da obstaja zelo razširjena želja po popustitvi napetosti, vendar pa obstajajo še vedno tudi »področja nevarnosti«. Upati je. da bo konferenca štirih omilila to napetost in na kakšen način pomagala k rešitvi še nerešenih vprašanj. Nehru je odklonil sleherni komentar o svojih ra/govorih s sovjetskimi voditelji. Danes je po prihodu v Moskvo imel nov razgovor z Bulganinom. Navzoči so bila tudi Hrusčev, Mikojan in Kaganovič ter Gro-miko in Kuznecov. Zvečer pa je bilo na stadionu Dinama veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 80.000 ljudi. Nehru, ki ie govoril na zborovanju, je izjavil, da so vprašanja Daljnega vzhoda med najbolj vaznimi. S tem v zvezi je dejal, da se ta vprašanja ne bi mogla rešiti brez dobre volje in brez sodelovanja kitajske ljudske republike, ki bi morala čimprej zavzeti mesto, ki ji pritiče v OZN. Izrekel je nato zadovoljstvo, ker je Sovejtska zveza v Zadnjem času sprejela ukrepe, ki so omogočili popustitev mednarodne najjetosli, ter je dejal, da bodo sovjetski predlogi o razorožitvi omogočili napredovanja pri reševanju tega vprašanja. Glede OZN je Nehru izjavil, da upanje, ki so ga narodi prvotno postavili v to organizacijo, ni bilo v celoti izpolnjeno, izrazil pa je prepričanje, da bo to upanje v naslednjem desetletju obstoja organizacije izpolnjeno. »OZN, je dejal Nehru, ne more predstavljati vseh narodov sveta, če nekateri ne morejo biti v njej. Odsotnost kitajske ljudske republike je nenormalen pojav, ki ne odgovarja duhu listine ter predstavlja nevarnost za mir in za reševanje mednarodnih vprašanj. Truditi se moramo, da odstranimo vse ovire in vse pre-graje, ki branijo razvoj naše zavesti in našega duha, kakcr tudi vse ovire na poti mednarodnega sodelovanja. ^ Ni vzroka, da države z različnim političnim, socialnim in gospodarskim ustrojem ne bi mogle sodelovati, seveda pod pogojem, da se ne vmešavajo ene v zadeve drugih, da ne vsiljujejo svoje volje in da ne skušajo izvesti svoje lastne nadvlade.« Poudaril je nato važnost petih načel, ki sta jih sprejeli delhijska in pekinška vlada kot podlago njunih odnosov. Nehru je omenil, da sta ta načela zatem sprejeli tudi Burma ih Jugoslavija, in so- vprašanj o zakonu o pristojnosti novih občin in okrajev in sprejel več sklepov. Na seji je predsednik ZIZ Svetozar Vukmanovič podal poročilo o vjetska vlada jih je odobrila, i gospodarskem položaju, o ka-Govurnik je poudaril, da so tereni bo razpravljala zvezna skupščina na prihodnjem za- A: si; ■ Z Ar, ' ■ ta načela dejansko vsebovana v desetih načelih, ki so biia objavljena na bandunški konferenci v obliki skupne izjave, katero so podpisali predstavniki nad 30 držav. »Ne dvomim, je zaključil Nehru, da bi ta načela, postavljena kot podlaga za mednarodne odnose, če bi bila sprejeta in če bi se hotele vse države sveta ravnati po njih, v veliki meri prispevala k razpršitvi strahu, ki navdaja svet.« Za Nehrujem je govoril maršal Bulganin, ki je izjavil, da bodo predstavniki Sovjetske zveze na bodoči konferenci štirih zastavili vse sile, da prispevajo k popustitvi mednarodne napetosti. Izjavil je dalje: ((Indija in Sovjetska zveza delujeta skupno za rešitev vprašanja Formoze, upoštevajoč interese kitajskega ljudstva. Naši dve državi se borita tudi za sprejem Kitajske v OZN. Indijsko-sovjetsKi odnosi temeljijo na načelih koeksistence, nevmesavanja ih spoštovanja neodvisnosti narodov. Sovjetska vlada odobrava ta načela in je mnenja, da bi predstavljala trden temelj za ohranitev in okrepitev miru v svetu-« Bulganin je zatem poudaril, da je ljudstvo SZ z izredno prisrčnostjo pozdravilo Nehruja, ter je dodal: lundijsko-sovjet-ski odnosi nudijo primer sodelovanja med državami z različnim ustrojem.« Zatem je Bulganin poudarjal, da hoče Sovjetska zveza mir in varnost med narodi in da je v zadnjem času napravila važne korake v tem smislu. Glede ženevske konference pa je Bulganin dejal: «Mi izhajamo z načela, da bo konferenca služila stvari okrepitve miru, in bomo zastavili vse sile. da se doseže ta smoter. Upamo, da bodo druge države napravile isto.« Zatem je poudaril »simpatijo, s katero Sovjetska zveza sledi naporom indijskega ljudstva za ustvaritev družbe socialistične vrste in za razvoj njene industrijske moči«. Glede zasedanja glavne skupščine Združenih narodov v San Franciscu je Bulganm dejal; »V imenu moje države pozdravljam to zasedanje in izražam gorečo željo, da bi OZN še dalje vodila borbo za uresničenje načel svoje listne. V tem bo imela našo odločno podporo.« Zatem je Bulganin izjavil, da je Indija prav tako kakor Sovjetska zveza naklonjena zmanjšanju oborožitve ter prepovedi vodikove m atomske bombe, in upa, da bo Indija ((podprla obširen program za zmanjšanje oborožitve in prepovedi uporabe atomskega orožja, ki ga je predlagala Sovjetska zveza«. Svoj govor je Bulganin zaključil z izjavo, da se sodelovanje med Indijo in Sovjetsko zvezo «ne omejuje na mednarodna vprašanja« in da sta «obe državi odločeni razvijati tudi svoje gospodarske odnose«. Zvezni svel FLRJ sprejel zakon o občinah BEOGRAD, 21. Na današnji seji je zvezni izvršni svet razpravljal o vrsti gospodarskih sedanju. Drugi člani pa so poročali o ukrepih za napredek kmetijstva, o vprašanjih kmetijskega tržišča, o morskem ribolovu in o zunanji trgovini. ZIZ je po razpravi sprejel predlog zakona o pristojnosti ljudskih odborov, občin in o-krajev, o katerem bo razpravljala zvezna skupščina na prihodnjem zasedanju, zatem načrt zakona o štipendijah in uredbo o socialnem zavarovanju umetnikov. BEOGRAD, 21. — Desetlet-letnica Združenih narodov ce bo v Jugoslaviji proslavljala na zelo slovesen način. V Beogradu bodo ustanovili nacionalni odbor za to proslavo, ki ga bodo sestavljali predstavniki družbenih in političnih organizacij, kakor tudi Zveze jugoslovanskih združenj za Združene narode m informativnega centra za OZN Jubilejno obletnico Združenih narodov bodo proslavljali s številnimi prireditvami skozi več mesecev. V jugoslovanskih mestih, šolah, podjetjih in klubih bodo slavnostne akademije, na katerih bo evocirana 10-letna dejavnost Združenih narodov. Pripravljajo posebne umetniške in radijske sporede. Ob priliki proslave v Beogradu bodo odprli razstavo materiala in fotografij, ki prikazujejo zgodovino Ustanovne listine, delo sepcializiranih agencij in pomembne akcije Združenih narodov. Ta razstava bo obšla vsa večja mesta v državi. Darko Gernej novi veleposlanik v Rimu BEOGRAD. 21. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Pavle Gregorič, ki ve bo v kratkem vrnil v Jugoslavijo, je bil na dopolnitvenih volitvah v četrtem volilnem okraju v Zagrebu izvoljen za poslanca zvezne ljudske skupščine namesto Vladimira Popoviča, ki je odšel za veleposlanika v Peking. Med kandidati za novega veleposlanika v Rimu se omenja dr. Darko Cernej. bivši poslanik Jugoslavije v Istanbulu. BEOGRAD, 21. — Premier burmanske vlade U Nu se je po londonskem radiu ponovno zahvalil narodom Jugoslavije za prisrčen in navdušen sprejem in jim želel napredek in mir pod vodstvom velikega voditelja maršala Tita. Kones Mii in iisnjahkili Mvcev FLRj BEOGRAD, 21. Danes je bil v Beogradu prvi kongres skupnega eindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Jugoslavije, ki je nastal z združitvijo dosedanjega sindikata delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije in sindikata usnjarskih delavcev in delavcev gumijske industrije Kongrera se je udeležilo okrog 400 delegatov in sindikalni funkcionarji Belgije in Zahodne Nemčije. stri sporazumeli, da bodo štirje vladni poglavarji sami določili seznam vprašanj, o katerih naj bi potem razpravljali zunanji ministri ali pa drugi pristojni organi. V pristojnih krogih se poudarja, da bodo razna podrobna vprašanja lahko v Washingtonu rešili podaniki štirih držav do 18. julija, ko se bo v Ženevi začela konferenca. Včeraj popoldne je francoski zunanji minister Pinav i-mel razgovor z Molotovom. Razgovarjala sta se skoraj pol ure na sprejemu, ki ga je Ei-senhovver priredil delegacijam. Sporazumela sta se, da bi se morala v bodoče bolj pogosto sestati. Molotov je izjavil, da je avstrijska nevtralnost važen element za Evropo. Pinay je odgovoril: »Napraviti moramo vse mogoče, da normaliziramo francosko-sovjetske odnose. So še drugi narodi, ki se jim odpira perspektiva neodvisnosti. (Mislil je Nemčijo). Potrebno pa je. da so o-koliščine ugodne. Niso vse države v enakih pogojih.« Molotov je odgovoril, da je treba to vprašanje zelo temeljito proučiti, ter je dodal, da morajo biti vsi pripravljeni na koncesije. Pinay je tudi izjavil, da je Francija vedno dostopna za vsa priporočila in da je potrebno, da Sovjetska zveza preneha z notranjo propagando v Franciji. Molotov je odgovoril; ((Razumem vas prav dobro.« «Ce imajo vsi dobro voljo, je odgovoril Pinay, bo vedno mogoče najti rešitev posameznih vprašanj.« SAN FRANCISCU, 21. — Druga seja jubilejnega zasedanja glavne skupščine OZN se je danes začela ob 10. uri po krajevnem času. Prvi je govoril belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak, ki je med drugim izjavil; «Za vsa vprašanja je kompromis, ki omogoča spoštovanje interesov raznih strank. Odločeni smo posluževati se pogajanj, toda v Ženevi prav tako kakor v New Yorku bo mednarodni duh nujno potreben, če nočemo narodom nuditi razočoranja, ki bi bilo toliko bolj kruto, kolikor se je upanje nenadoma razširilo«. Za njim je govoril britanski zunanji minister Harold Mac Millan. Izjavil je; «Ce nam bo mogoče zopet najti pionirskega duha. ki nas je navdajal pred desetimi leti v San Franciscu, je sedanji trenutek ugoden, da se skušamo vrniti /na pot sodelovanja med velikimi državami. OZN bi morala odražati celotno skupnost miroljubnih narodov in bo torej potrebno najti rešitev glede, sprejema novih članov«. Mac Millan je nato omenil dosedanje uspehe pododbora OZN za razorožitev kot najočitnejši primer vloge, ki jo OZN lahko ima za zmanjšanje napetošti. Poudaril je zatem važnost mednarodne atomske konference v Ženevi ter je dejal: »Ce bi uspe^ sporazumeti se o splošnem razorožitvenem programu, bi to nedvomno bila zasluga potrpežljivega dela OZN«. Opozoril je nato, da OZN ni bila ustvarjena, zato da bi postala svetovna vlada in tudi ne koalicija ideološko povezanih držav, pač pa da sestavlja medna-rodni_ organizem, ki naj se poslužuje prepričevanja in pomirjevanja za reševanje mednarodnih sporov in da se ne vmešava v notranje zadeve držav članic. Mac Millan je tudi poudarjal pravico vseh miroljubnih držav, da postanejo članice OZN. Ko je omenil napetost in nevarnost vojne v zadnjih letih, je minister izjavil, d« bo OZN lahko uresničila’ kolektivno varnost šele tedaj, ko bodo velike države sodelovale pri tem. Dodal je, da so zahodne države sklenilp regionalne pogodbe, «da zagotovijo varnost, ki je OZN ne m.?re, sedaj zajamčiti«. Sirijski zunanji minister Azam je govoril o' vlogi držav, ki SO nedavno postale neodvisne, ter o važnosti ban-dunške konference. Zatem je izjavil, da povzroča položaj v Severni Afriki zaskrbljenost in da je potrebna akcija. Pripomnil je, da bi osvoboditev Severne Afrike bila sredstvo za odpravo mednarodnih težav. Dodal je. da v celoti podpira gibanje za neodvisnost tega dela arabskega sveta. Predsednik Van Kleffens ga je prekinil in pripomnil, da na sedanjem jubilejnem zasedanju mora iz govorov izpasti sleherna polemika. Dve nagradi za dela o odporniškem gibanju FIRENZE, 21. Znana na• Vredna revija m P je ob priliki desete obletnice svo• jega obstoja razpisala dva li• terarna natečaja «Livio Bian-co» in «Pier0 Pancrazi)) za dve najboljši deli v odporniškem gibanju. Danes je posebna komisija nagrade podelila. Nagrado 500.000 lir natečaja uLi- vi o Bianco» je prejel prof. Carlo Francovich iz Florence, ki je napisal delo «Leto dni borbe v Florenci». Nagrado 150.000 lir za natečaj aPiero Pancrazi)) je prejela Marina Gersoni iz Turina za delo pod naslovom «Pripovedka». Skupščina kulturnih društev gradiščanskih Hrvatov DUNAJ, 21. V Bjelom selu na Gradiščanskem je bila v nedeljo skupščina hrvaških kulturnih društev, katere se je udeležilo nad 1000 delegatov. Delegati so sklenili zahtevati izvajanje določil mirovne pogodbe o nacionalnih manjšinah, da se gradiščanskim Hrvatom omogoči uporaba materinega jezika pred oblastmi in ustanovijo srednje šole v hrvaškem jeziku. Skupščina je nadalje sklenila, naj se društva terno povežejo z zastopniki koroških Slovencev zaradi koordinacije dela za dosego pravic nacionalnih manjšin. Na skupščini so poudarili, da morata obe nacionalni manjšini v Avstriji o-hraniti svoj nacionalni značaj in biti most med Avstrijo in Jugoslavijo. Razdraženost na Dunaju zaradi fldenausr)eddi izjav BONN, 21. Socialdemokratski poslanec Schmid je danes v Bundestagu vprašal Adenauerja, kaj bo odgovoril Bul-ganinu, če bo ta vprašal, ali bo združena Nemčija pripravljena zapustiti NATO. Adenauer je odgovoril, da ostane zahodnonemška vlada zvesta podpisanim pogodbam. Irti poslanec je Adenauerju očital, da ni branil nemških interesov med pogajanji za avstrijsko pogodbo. Ti očitki so v zvezi z nemškim imetjem, ki je bilo v Avstriji zaplenjeno. Adenauer je odgovoril. da je dobro znano, da je bila Nemčija v vojni proti štirim državam podpisnicam pogodbe, medtem ko je bila Avstrija, ki je bila vključena v Nemčijo leta 1938. v popolnoma drugačnem položaju. Nato je kancler dodal; «Vendar pa ni bil Hitler nikjer tako navdušeno sprejet kakor na Dunaju » Socialni demokrati niso kanclerju dovolili, da bi dokončal svojo izjavo in so vpili: «Res lepa diplomacija!« Adenauei.ievo izjavo so ostro kritizirali tudi demokristjan-sk: člani njegove vlade. Ve- liko presenečenje in razdraženost pa je izjava povzročila v dunajskih vladnih in političnih krogih. Pričakujejo se izredno ostri komentarji v jutrišnjem tisku. Tiskovni urad ljudske stranke, kateri pripada kancler Raab, pa je objavil poročilo, v katerem je rečeno: ((Nasprotja med nemško zvezno ^ republiko in Avstrijo o vprašanju nemškega imetja b. se lahko odpravila s pogajanji med obema državama v okviru avstrijske državne pogodbe. Vendar pa bo tež-k° doscži sporazum, če v Nemčiji jjrevladujejo zgrešena, Avstriji neugodna, stališča. Iz tega vzroka je treba današnjo izjavo dr. Adenauerja sprejeti z obžalovanjem.« Tiaaičiia smrt skiStega oilola v Pariza PARIZ, 21. — Danes so pre-; nesli posmrtne ostanke po-i nesrečenega jugoslovanskega pilota Branka Ivanuša v Pariz. kjer so na krsto položili vence jugoslovansko veleposlaništvo, delegati jugoslovanske letalske zveze, mednarodna^ letalska federacija in udeleženci velikega mednarodnega letalškega mitinga. Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta poslala sožalni brzojavki soprogi Ivanuša in družini Iranca Leskoška. Jutri bodo posmrtne ostanke prepeljali s transportnim letalom v Ljubljano, kjer bo v četrtek pogreb. Pokojni Branko Ivanuš je 6. t.m. odpotoval na čelu delegacije jugoslovanskih letalcev v Pariz kjer je nekaj dni pred svojo tragično smrtjo postal zmagovalec doslej največjega mednarodnega rallyja športno-turističnega letalstva. Po končanem tekmovanju se je udeležil kongresa Svetovne letalske zveze. Ko pa se je v nedeljo, 19. t. m., popoldne dvignil na letališču blizu Pariza z letalom v zrak, je letalo takoj po odletu, iz kakih 80 do 100 m višine, iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavilo na tla, pri čemer sta se Branko in njegov francoski spemljevalec smrtno ponesrečila. »POMmUiKI IMVF.VI Na današnji dan so bile leta 1944 sežgane v krematoriju v tržaški Rižarni prve žrtve (20 mož in žena). Danes, SREDA 22. junij* Ahacij, Gostimir Sonce vzide ob 4.15 in zatone 19.58. ' Dolžina dneva irTtHo aK K Sd in 7utoni* »DAN AVSTRIJE» V OKVIRU TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Avstrija je močno zainteresirana na sposobnosti tržaškega pristanišča Dr. Korinek izrazil željo po zvišanju števila rednih prog, po okrepitvi pristaniških naprav in po znižanju tarif - Avstrija pozdravlja sklicanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču Včerajšnji dan je bil na velesejmu posvečen Avstriji in so ob tej priliki ob 10.30 uradno obiskali velesejem avstrijski predstavniki; dr Franc Korinek, generalni tajnik zunanjetrgovinske zbornice z Dunaja, grof Paul Zedtvvitz, figneralm konzul Avstrije v Trstu grof Guglielmo Pace, trgovinski predstavnik Avstrije V Trstu državni svetnik Franc Rrippner, svetnik B- von Frass -Ehsfeld, lesni trgovec, Max Wurmboek, predstavnik «Au-stria Tabakvverke«. svetnik Hans Schmid, kurator zavoda za promet iz Gradca in dr. Otto Steidler, direktor istega zavoda. Avstrijci so si ogledali vse paviljone ter se dalj časa u-stavili v kolektivnem paviljonu Jugoslavije, kjer jih ie sprejel ing. Vrbanac, trgovski Med včerajšnjimi obiskovalci tržaškega velesejma so bile izžrebane nasleanje nagrade: 1. nagrado: sesalec prahu, št. vstopnice 004648, je dobila Maria Rosa Guzzaro»l iz Ul. Conti 44; 2. nagrado: zaboj likerjev «Stock», štev. vstopnice 005714, je dobil Carlo Amo-tre iz Chiadina in Monle št. 908. predstavnik Jugoslavije v Trstu, in dr. Ples, predstavnik slovepske trgovinske zbornice na velesejmu. Po ogledu velesejma je priredil dr. . Korinek v dvorani na terasi ((Palače narodov« tiskovno konferenco. Po uvodnih besedah predsednika velesejma Sospisia je dr. Korinek v nemščini dal daljšo izjavo, v kateri poudarja avstrijske simpatije do Trsta ter politične spremembe, ki so v zadnjem času nastale tako v Avstriji kot v Trstu. Dr. Korinek je nato nadaljeval: «Interesi Trsta in Avstrije korakajo vzporedno■ Avstrijsko gospodarstvo želi, da bi bilo tržaško pristanišče čim bolj prožno in sposobno. Mi želimo okrepitev pristaniških naprav, okrepitev rednih pomorskih prog. Želim Trstu, da bi lahko sprejel konkurenčno bitko s severnimi pristanišči, s holandskimi pristanišči in z Reko. Gre za ostro konkurenco in mi želimo Vašemu pristanišču, da bi v tej bitki zmagalo. To je v interesu Vašega mesta, kot tudi v interesu naših odnosov, ki imajo temelj tudi v čustvih in ne samo v konkretnih kupčijah. Spomniti bi hotel, da gre o-krog 85 odst. na tržaških pomolih izkrcanega blaga v Avstrijo in da je okrog 75 odst. vsega tržaškega izvoza avstrijskega izvora, Ti podatki dokazujejo, kako veliko zanimanje ima Avstrija v tem mestu in v tem pristanišču. Dodal bi £c. da se okrog 20 odst. skupnega avstrijskega tranzita nanaša na Štajersko, ki je geografsko najbolj blizu Trsta in ki spada med najvažnejša industrijska središča Avstrije. Tudi ta podatek ponovno dokazuje, da je poleg Štajerske tudi ostala Avstrija močno zainteresiranu na tem pristanišču. Naša naloga je zaradi tega. da vztrajamo na vseh onih izboljšavah, na vseh ukrepih, ki bodo omogočili premagati konkurenco drugih pristanišč.» Dr. Korinek je nato zaključil, da bodo Avstrijci napravili vse, da se okrepijo te gospodarske vezi, nakar so pričeli prisotni novinarji postavljati vrsto vprašanj. Prvo vprašanje se je nanašalo na avstrijsko stališče o sklicanju mednarodne konference o tržaškem pristanišču, na kar je dr. Korinek odgovoril, da Avstrija pozdravlja vse, kar vodi k pomirjenju. Avstrija je prostovoljno postala nevtralna ter je zaradi tega v korist avstrijskega gospodarstva odobriti vse, kar vodi k pomirje-l)ju v svetu. Daljši odgovor je dal avstrijski predstavnik tudi na vprašanje o omejitvi izvoza lesa in o vzrokih, zaradi katerih Avstrija ne sodeluje na IV. mednarodni razstavi lesa-Dr. Korinek je dejal, da Avstrija podpira splošno liberalizacijo ter je osvobodila vseh omejitev 83 odst. svoje trgovine. Vendar pa mora sedaj Avstrija izpolniti dolžnosti, ki izhajajo iz državne pogodbe in dobaviti blago v okviru reparacij, kar pomeni, da morajo izvažati, ne da bi dobili kakršnokoli protivrednost. Zaradi tega ne more osvoboditi svoje zunanje trgovine v celoti. Prav glede lesa se je zaradi Sprejetja mirovne pogodbe Avstrija znašla pred potrebo, da zagotovi trdne cene in plače ter je zato prisiljena še vedno vzdrževati dosedanji sistem omejitve izvoza. Vendar je dr. Korinek izrazil prepričanje, da bo tudi v tem vpra- Pogajanja na uradu za delo Uslužbenci ACEGAT, ki merijo uporabe plina, vode in elektrike in ki so bili' te dni v stavki, so včeraj na skupšči-hi sklenili, da se danes vrnejo na delo. Ravnateljstvo ACEGAT je namreč pristala na to, da tem uslužbencem ne bo treba prihodnja dva meseca meriti uporabe uslug na uličnih števcih. Danes se bodo o sporu pogajali na uradu za delo. * * • Na uradu za delo so se včeraj pogajali glede 20 odpustov v podjetju «Modiano». Pogajanja niso imela uspeha, ker sta obe stranki vztrajali pri svojem stališču. S tiskovne konference dr. Franca Korineka NOVI ODLOKI GENERALNEGA KOMISAHJA Nova določila o delovanju podporne ustanove SELAD Določila potrjujejo, tla bo SELAD sicer še naprej obstajala, a da bo sprejemala Ie omejeno število delavcev V uradnem vestniku št. 18 vladnega gen. komisarja je objavljen odlok št. 185, ki vsebuje dopolnilne predpise za izvajanje zakona ZVU št. 197-1951, s katerim se je ustanovil ((Oddelek za dela v pomoč brezposelnim« (SELAD), Med drugim zlasti določa, da sme SELAD pri svoji dejavnosti zaposliti samo osebe, ki so ne-obhodno pomoči potrebne, pri čemer se ravna prednost po stanju potrebe posameznika; ustanavlja »Samostojni urad civilne tehnične službe za SELAD« za odobritev projektov in za zagotovitev enotnosti in stalne smotrnosti vseh del, ki naj se izvršijo; navaja, katere uprave in ustanove lahko zaprosijo za izvršitev gradenj in naprav po ustanovi SELAD, in določa, da mora iti v vsakem primeru vedno za dela, ki so vsekakor samo v jav- šanju v bodočnosti prišlo do normalnega stanja. V omejitvah je tudi resnični vzrok, da Avstrija ne sodeluje v večjem obsegu na IV. mednarodni razstavi lesa, ker ne bi bilo resno razstavljati les, kateri se ne more prodajati. Na vprašanje, kakšne izboljšave pristaniške dejavnosti predlaga Avstrija, je dr. Korinek odgovoril sledeče: «Ta vprašanja so zelo jasna. Naše zahteve se nanašajo na poleg že omenjene redne pomorske zveze, na pristaniške stroške, na čas, za katerega mora blago ostati v Trstu, torej na vse, kar lahko koristi avstrijskemu izvoznemu gospodarstvu s tem, da znižuje transportne stroške skozi Trst. Lahko Vam rečem, da avstrijsko gospodarstvo ni bilo zadovoljno z izidom pogajanj o uveljavitvi tarif. Avstrijsko gospodarstvo je mnenja, da bi večje popuščanje glede tarif lahko koristilo Trstu. Kar koristi nam, lahko odlično koristi tudi Vam.« Ing. Sospisio je v tej zvezi izrazil svoje prepričanje, da bodo te besede predstavljale pobudo za oblasti, da se uresničijo oni ukrepi, ki bodo o-krepili odnose z bližnjo avstrijsko republiko. Tu gre za | ___________________________________________________________ Stanke in konference. »Ce se j Obisk visokih gospodarskih predstavnikov iz Jugoslavije z gen. tajnikom zunanje- bomo znašli za skupno mizo, J bomo lahko izboljšali naše sporazume in napravili odnose koristnejše,« Zadnji dve vprašanji sta se nanašali ponovno na sklicanje mednarodne konference ter na avstrijsko stališče glede u-stanovitve proste cone. Na o-be vprašanji generalni tajnik zvezne trgovinske zbornice ni hotel odgovoriti neposredno ter je samo ponovil, da Astri-ja pozdravlja vse, kar vodi do krepitve obojestranskih odnosov. To velja tudi za prosto cono, ki pa je predvsem no-j tranje vprašanje Tržačanov. Po tiskovni konferenci so bili avstrijski gostje na svečanem kosilu, katerega je priredila uprava velesejma, zvečer pa je avstrijski trgovinski predstavnik grof Pace priredil političnim in gospodarskim osebnostim sprejem v hotelu Excelsior. .............. g | id Današnji velesejemski dan je posvečen Jugoslaviji trgovinske zbornice FLRJ Ive Barbaličem na čelu - Ob 12. uri tiskovna konferenca Današnji velesejemski dan je pcsvecen Jugoslaviji, ki ze Sedmič sodeluje na tržaškem mednarodnem velesejmu z bogato kolektivno razstavo, z uradno razstavo lesa in z vrsto kioskov za prodajo na drobno. Skupno sodeluje na velesfejmu okrog 40 jugoslovanskih trgovinskih in industrijskih podjetij, ki razstavljajo v racionalno urejenem kolektivnem paviljonu izključno blago namenjeno za izvoz v Trst, sosednje pokrajine v Italiji in blago namenjeno za izvoz proti deželam Bližnjega vzhoda. Ta razstava dokazuje pomembnost gospodarskih vezi med Trstom in Jugoslavijo in jasno kaže, da se v prihodnosti v ozračju ugodnejših ■ 1 ' -__________ političnih odnosov lahko te vezi koristno še znatno okre-pe v obojestransko korist. Kot gostje tržaškega velesejma bodo danes obiskali velesejem naslednji visoki predstavniki jugoslovanskega gospodarstva: Ive Barbalič,' generalni tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice, Mara Dermastja, generalni direktor podjetja Slovenija les in predsednik trgovinske zbornice Slovenije, Jure Vukaso-vič. generalni direktor ladjedelnice «3. maj«, ing. Miloš Vehovar, generalni tajnik trgovinske zbornice Slovenije in Dušan Relič, generalni direktor podjetja «Kemikalije# iz Zagreba. Jugoslovanske goste, ki bodo prišli na velesejem ob 10. S SINOČNJE .SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Očitki občinskemu odboru o zlorabi člena 140 zakona o občinah Očitki so v zvezi s sprejemom regulacijskega načrta za Trg Goldoni - 32 milijonov lir za barake na začasnem zelenjavnem trgu - Zaskrbljenost zaradi epidemije ntke otroške bolezni uri, bodo sprejeli predstavniki velesejemske uprave in Mitja Vošnjak, generalni konzul FLRJ v Trst, ing. Feliks Vrbanac, gospodarski svetnik pri konzulatu dr. Ivan ples, predstavnik trgovinske zbornice na velesejmu in Tone Polajnar, direktor podjetja «Export projekt«. Jugoslovanski predstavniki si bodo do opoldne ogledali velesejem, nakar bodo imeii tiskovno konferenco v prostorih uprave. Ob 13. uri pa bodo prisotni na častnem kosilu. katerega bo gostom priredila uprava velesejma. Popoldne ob 17. uri se bodo člani jugoslovanske delegacije sestali s člani novo ustanovljene Zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Jugoslavijo. Zvečer pa se bodo udeležili sprejema, katerega priredi njim na čast generalni konzul FLRJ. nem interesu; našteva kategorije oseb. ki zaradi starosti, zaradi njihovega zdravstvenega stanja in iz drugih razlogov ne morejo biti deležne socialne pomoči; določa disciplinske kazni, ki se lahko izrečejo proti podpirancem v primeru kršitev ali slabega vedenja; določa končno, da sme ravnateljstvo za javna dela ukreniti, kar bi se izkazalo za potrebno za boljše poslovanje ustanove SELAD. Gornji ukrep spopolnjuje izkaz ZVU iz leta 1951, s katerim je bila ustanovljena SELAD. Ta ukrep je pozitiven, v kolikor potrjuje, da bo ostala SELAD pri življenju, saj so se še do nedavna širile vesti, da jo bodo razpustili, kar bi bil hud udarec za brezposelne, ker se ni gospodarski položaj še nič izboljšal. Toda hkrati ima ukrep negativne ' plati, ker omejuje možnost zaposlitve samo na osebe, ki živijo v veliki bedi, kakor da ne bi bili vsi brezposelni potrebni in da za sprejem v SELAD ne bi bilo dovolj, da je človek brez dela. Zaradi tega subjektivnega kriterija pri določanju, kdo je bolj ali manj potreben, bordo nujno nastale krivipe. Iz kratkega povzetka besedila "ukrepa bi se dalo tudi sklepati, da ne bo imela SELAD več tistega izključno podpornega značaja, kot je bil njen namen vsaj ob ustanovitvi, saj omenja, da se ljudje določene starosti ali fizičnega stanja ne bodo mogli zaposliti. Končno sodbo o novem ukrepu bo lahko izreči šele potem, ko bo njegovo besedilo objavljeno v celoti; vse pa kaže, da bo pomenil za brezposelne poslabšanje v primeri s prejšnjim stanjem. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE z» Tržaško ozemlje Velika uprizoritev na prostem na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. CARLO GOLDONI »PRIMORSKE ZDRAHE11 Ponašil dr. MIRKO RUPEL Rezija: JOŽE BABIČ in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA PREMIERA 29. JUNIJA, nato v SOBOTO 1. julija in v NEDELJO 2. julija ter v PETEK 4. julija.. Naslednje predstave bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu. Pričetek ob 21. uri — konec do 23-30 ure. Glavna točka včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je bilo vprašanje regulacijskega načrta Trga Goldoni. Ponte delfa Fabbra in Passo Goldoni. Podžupan Visintin, ki odgovarja tudi za javna dela, je prečital sklep občinskega odbora o tem regulacijskem načrtu in ga predložil občinskemu svetu v potrditev. V obrazložitvi je podžupan poudaril, da ne gre za izvedbo originalnega regulacijskega načrta, kot je bil izdelan leta 1934, ampak da gre za spremenjen regulacijski načrt, ki naj bi odgovarjal sedanjim potrebam za ureditev tega dela mestnega središča. Medtem ko je originalni regulacijski načrt predvideval rušenje dveh blokov stanovanjskih hiš in sicer bloka med Ponte della Fabbra, Trgom Goldoni, Ulico Carducci in Passom Goldoni ter bloka med Passom Goldoni, Korzom Garibaldi, Ulico Carducci in Trgom Stare Mitnice, predvideva nov regulacijski načrt le rušenje treh stanovanjskih hiš in sicer štev. 3, 4 in 5 Trga Goldoni, razširitev Passo Goldoni na 16 m in ponovno gradnjo novih stavb. Sklep občinskega odbora je izzval med občinskimi svetovalci ostre kritike. Svetovalec Morelli. (MSI), svetovalka Gruber-Benko (PSDI), svetovalec Gianpiccoli (TU) in svetovalec Tolloy (TU), so v prvi vrsti opozorili in hkrati tudi protestirali proti zlorabi člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona, na osnovi katerega je občinski odbor neupravičeno sprejel sklep o tako važnem vprašanju kot je regulacijski načrt Trga Goldoni, ne da bi prej postavil to vprašanje v diskusijo pred občinski svet. Vsi so' poudarili, da daje omenjeni člen občinskemu odboru pravico, da sklepa brez odobritve občinskega sveta le o vprašanjih, ki so resnično nujnega značaja ali pa o raznih navadnih upravnih vprašanjih, ki nimajo nobene bistvene važnosti. Gornje vprašanje pa zanima najširšo javnost in je tako velike važnosti, da bi moralo biti predloženo občinskemu svetu v razpravo in odobritev. Nekateri so tudi izrazili mnenje, da izvedba tega regulacijske ga načrta ni nujna in da je mnogo drugih bolj nujnih del za katera bi se morala ob- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Odloženo je razprava proti tihotapcem opija Aprila letos smo večkrat pi- j igračke: v katerih so podobe sali o preiskavi zaradi tiho- nagih žensk, medtem ko mo-tapstva opija pri katerem so I ra Saletnikova odgovarjati tu- biie udeležene nekatere ose-be iz Trsta in Jugoslavije. V sodelovanju jugoslovanskih in italijanskih oblasti je bila zadeva razčiščena in vsi krivci prijavljeni sodišču. Jugoslovanske oblasti so obtožile 8 oseb. tukajšnje pa 5 in sicer 50-letno Vero Bembich por. Geremia iz Androna Roma-gna. 36-letnega Marija Buza-na iz Ul. Kossetti, 56-letno Krmimo Saletnik vd. Murat iz Ul. Torrebianca, 6l>-letr)0 Eleonoro Rudesch iz Ul. Ros-setti in 58-letnega Giuseppa Dobrigno iz Cerejev, ki so bili včeraj pred sodnim zborom. Vsi so obtoženi tihotapstva opija, ki so ga dobili od 31-letnega Mihe Barkidjije in 32-letne Zinke Zadkovič. Bembičeva in Buzan sta nadalje obtožena, da sta vtihotapila v državo 130 fotografskim aparatom podobne di zaradi posesti puške in dveh samokresov, ki jih je imela doma brez dovoljenja oblasti. Včeraj zjutraj se je začela razprava proti obtožencem, od katerih je samo Buzan na začasni svobodi, vendar so morali proces do nadaljnjega odgoditi. Odv. Ulcigrai je namreč zahteval, da bi dali mamilo pregledati kakemu tržaškemu izvedencu, zaradi česar bi morali zaplenjeni o-pij (3.455 kg) prenesti iz Rima, kjer je pri visokem komisarju za higieno in zdravstvo. Tožilec se je sicer uprl tej zahtevi sklicujoč se, da pregled lahko izvrši kak izvedenec iz Rima, vendar je sodišče sprejelo zahtevo o-brambe ter izdalo dovoljenje za prenos opija v Trst in končno do nadaljnjega odložilo razpravo. činska uprava zanimati in trošiti denar. Izjavili so, da bodo glasovali proti potrditvi predloženega sklepa. Podžupan Visintin je predložil v potrditev tudi sklep o ureditvi začasnega trga za sadje in zelenjavo na debelo na Trgu Duca degli Abruz-zi, kjer bodo postavili 84 začasnih barak. Za ta dela bodo porabili skupno 32 milijonov lir. Nekateri svetovalci so ugotovili, da je bilo to mesto najboljše izbrano za začasni trg, hkrati pa so izrazili nekatere pripombe tehničnega značaja. Sklep je bil skoraj soglasno sprejet. V začetku seje so svetovalci postavili razna vprašanja in interpelacije. Svetovalec Del Conte (KD) je vprašal kako je z gradnjo stanovanj, ki bi jih morala finansirati Tržaška hranilnica in posojilnica in ki bi jih moral graditi Zavod za ljudska stanovanja. Kot je znano je Trža-kša hranilnica in posojilnica odobrila 100 milijonov lir za dolgoročna posojila v obliki načrta «Aldisio». Do sedaj pa niso še ničesar naredili in je vsa zadeva zaspala. Svetovalec Teiner (PSI) je izrazil zaskrbljenost nad alarmantnimi glasovi, ki se širijo glede epidemije neke ustne otroške bolezni. Svetovalec Gombač (KP) je zahteval posredovanje občinskega odbora v zvezi s policijsko prepovedjo kulturnih prireditev pri Banih in v Skoljetu. Zupan Bartoli je odgovoril, da se bo za stvar zanimal. Svetovalec Radich (KP) je zahteval posredovanje župana glede odobritve v senatu in v parlamentu zakona o pomoči tuberkuloznim delavcem. Tudi za to vprašanje se bo župan zanimal. Svetovalec Pa-iadin (PSDI) je urgiral rešitev vprašanja bivših občinskih učiteljev, ki bi jim morali urediti pokojnine na osnovi pokojnin občinskih uslužbencev. Odbornik Dulci (PSDI) pa je odgovoril na vprašanja glede sodnih izgonov iz stanovanj, ki sta mu jih postavila pred časom svetovalca Gentile (KD) in dr. Pogassi, (KP). Poudaril je, da se je občinska uprava zanimala in da se še vedno zanima za to vprašanje. Toda generalni komisar ni hotel sprejeti vseh postavljenih zahtev. Dr. Pogassi pa je poudaril, da grozi danes nad 5.000 družinam sodni izgon. Hkrati pa je omenil, da ni dovolj da generalni komisariat odloči samo H-mesečno suspenzijo izgonov, ker je to premalo na tako veliko število ogroženih družin in tako veliko pomanjkanje stanovanj. Sprememba predpisov o dajanju kreditov obrtnikom Odlok 187 pa prinaša nekatere spremembe predpisov, ki jih vsebuje ukaz ZVU št. 169 z dne 5. septembra 1950. ki pooblašča hranilnico «Cas-sa di Risparmio« v Trstu za dajanje kreditov obrtnikom in obrtniškim podjetjem na Tržaškem področju, z njim je določeno, da bo imenovana hrapilnica v ta namen namenila znesek' najmanj 175 milijonov lir. to je znatno več kot znesek 35.000.000 lir, kot je predvideval ukaz št. .169; nadomešča jamstvo ZVU za morebitne izgube iz kreditov, predvidenih v tem u-kazu, z jamstvom vladnega generalnega komisariata; pri hranilnici «Cassa di Risparmio« ustanavlja sklad za državni prispevek 2 odst. k plačevanju obresti za zgoraj o-menjene kreditne operacije; potrjuje končno, da o daja-n)u Prispevkov iz sklada skle-nad mesec dni. Ravnateljstvo pa ie obstoječa komisija za nove suspenzije delavcev v sv. marhu Ravnateljstvo CRDA vztraja na svojem protidelavskem stališču, kljub temu da so včeraj vsi kovinarji s stavko izrazili solidarnost s stavkajočimi varilci, katerih borba traja že CRDA je predvčerajšnjim in včerai suspendiralo nadaljnjih 89 delavcev, tako da je njihovo število doseglo že 550 in da je skupno s stavkajočimi varilci izločenih iz redne proizvodnje kar 750 delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Vsakomur je jasno, kako pogubne posledice ima to dejstvo za proizvodnjo v ladjedelnici in kako veliko škodo trpi tudi podjetje. Njegovim funkcionarjem pa ni vsega tega nič mar, saj vseeno prejemajo mastne plače, zgubo pa mora kriti država. Ravno zato se delavci čudijo ravnodušnemu ravnanju oblasti, ki bi morale spraviti funkcionarje CRDA k pameti, ker ne gre samo za interese delavcev, marveč vse skupnosti. O sporu v CRDA bosta drevi v krožku pri Magdaleni govorila sindikalista Tominez in Sema. Tominez bo govoril danes opoldne tudi na zborovanju delavcev CRDA v Tržiču, kjer delavci tudi zbirajo prispevke za stavkajoče. Prispevki za stavkajoče Na družabnem večeru ob 10-letnici »Primorskega dnevnika«, ki ga je priredilo Založ-nišvo tržaškega tiska, so udeleženci zbrali 20.650 lir za stavkajoče delavce ladjedelnice Sv. Marka. Pod obtožbo tatvine so te dni prijavili sodišču 17-letne-ga Liiigija S. in 17-letnega Saverija S. in ju izpustili na začasno svobodo, kjer bosta ostala do razprave. skonto, in to v tistih mejah in tako, kakor bo določil vladni generalni komisar. Resolucija miljskega obč. sveta glede CRDA Zaradi žalostnih razmer, ki so nastale v tržaških ladjedelnicah po protidemokratičnih in krivičnih ukrepih ravnateljstva, je bila sinoči sklicana na pobudo socialdemokratske skupine izredna seja miij-skega občinskega sveta. Po kratkem uvodu župana o pomenu izredne teje je spregovoril svetovalec Robba, ki je utemeljil predlagano resolucijo. Sledila je diskusija, katere so se udeležili zastopniki vseh političnih skupin. Vsi so se strinjali z resolucijo, ožigosali ravnanje ravnateljstva ladjedelnic in izrazili v imenu svojih skupin solidarnost 7. delavci, ki se borijo za svoje pravice in interese vsega prebivalstva, ker gre za demokratične svoboščine in obstoj tukajšnjega največjega industrijskega podjetja. Diskusijo je zaključil župan, ki je poudaril, da so ukrepi ravnateljstva CRDA kršitev določb ustave in londonskega sporazuma. Občinski svet je nato soglasno odobril naslednjo resolucijo, naslovljeno na glavnega vladnega komisarja: ((Miljski občinski svet, glede na zelo žalostne razmere, ki so nastale v CRDA na pobudo pooblaščenega svetnika ing. Domenica Pacchiarinija, ki povzroča zastoj v največjem tržaškem podjetju in katerega gospodarske in politične posledice ■ utegnejo biti usodne, upoštevajoč globok vtis, ki so ga povzročili v javnem mnenju ti ostri ukrepi, ki nasprotujejo osnovnim načelom u-ftave, ter potrebo, da izrazijo jasno obsodbo nad takšnim preganjalnim ravnanjem u-pravnega sveta CRDA, zahteva od odgovornih oblasti, ker gre za podjetje IRI. nujno posredovanje, da se obnovi normalno stanje in da se demokratično priznajo zakonite pravice delavstva.« Občinski svetovalci so tudi soglasno pooblastili župana, naj v imenu vsega občinskega sveta naslovi na javnost poziv za podporno akcijo v korist stavkajočim delavcem. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje. OcJDorova seja bo jutri 23. t. m. ob 21. uri. Prosimo, da bodo vsi odborniki prisotni in točni. Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Odborova seja bo v petek 24. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočamo točnost. IZVRŠNI ODBOR Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel redno sejo v petek 24. t. m. ob 28. uri na sedežu. Razna obvestita Lukežičeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11. TRAGIČNA SERIJA HUDIH NEZGOD Dva v bolnišnico s prebito lobanjo Eden se je ponesrečil z motorjem, drugi pa je verjetno nerodno padel Tretjega ponesrečenca je oplazil plamen Medtem ko sta se 30-letni Nereo Pasco iz Ulice Giuliani in 55-letni Mario Poggi iz U-lice della Guardia vozila z motorjem Parilla, ki ga je šofiral prvi, po cesti Milje-Trst, je nepričakovano odletelo kolesce zavore prednjega kolesa, zaradi česar je bilo kolo blokirano. Zaradi tega je Patco izgubil oblast nad vozilom, ki je spremenilo smer in priletelo v zid ter se skupno s potnikoma zvrnilo na tla. Oba so takoj z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so Poggija sprejeli zaradi verjetnega prebitja lobanje in drugih poškodb na II. kirurškem oddelku, medtem ko so Pasca po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Poggijevo stanje je zeio reeno. 18-letna delavka Francesca Schiro iz Drevoreda Čampi Elisi pa se je med delom v tržaški tovarni testenin na Hipodromskem drevoredu po- rezala z rezalnim strojem, zaradi česar so jo morali pri-1 gotovih lobanjske poškodbe, držati na II. kirurškem od- Fant ne more govoriti. Ka- delku. Okrevala bo v 7 dneh. I ko se je poškodoval, pa ni bi- V resnem stanju, zaradi česar so si zdravniki tudi pridržali prognozo, so morali včeraj zgodaj popoldne sprejeti na II. kirurškem oddelku 13-letnega dijaka Roberta Trosta iz Zgornje Carbole, kateremu so v bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, u- lo mogoče ugotoviti, dasirav-no eo nekateri mnenja, da je Trost verjetno padel in z glavo udaril ob tlak. Fanta je namreč že takega našel neki sosed, ki ga je takoj odnesel v stanovanje in ga položil na posteljo. Takoj nato je po telefonu poklical o-seb.ie Rdečega križa in mater, ki je bila na delu. Ta je prišla na mesto prav v trenutku, ko so malega Roberta položili v rešilni avto in ga seveda spremila v bolnišnico. * * * V trenutku, ko ie 40-letni električar Biagio Marocco iz Milj hotel včeraj popoldne v delavnici mostov ladjedelnice Sv. Marka znižati na električni plošči ročico, da bi s tem prekinil tok, je iz naprave nepričakovano švignil plamen, ki je nesrečnika hudo ožgal po obrazu in rokah. Maroccu je priskočil na pomoč bolničar ladjedelnice, ki ga je tudi spremil, z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je pojasnil vzroke opeklin in izrazil mnenje, da je plamen nastal verjetno zaradi kratkega stika. Marocca so zdravniki pridržali na dermatološkem oddelku, vendar so si pridržali prognozo. Mol TRST Ul. Ginnaslica 22 Te/. 95-998 • POZORIH Ob VII. mednarodnem tržaškem velese/mu obiščite vašo trgovino, ki vam nudi bogato izbiro blaga za moške obleke po najugodnejših cenah VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE - VSAKOVRSTNE PODLOGE Rossetti. 15.30: «Mo ul in Rouge«, J Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Excelsior, 16.30: «Bolj živ kot mrtev« D Martin. J. Lewis. Fenice. 16.30: «V letih nasilno- sti« L Harvey, G. Graham. Nazionale. 16.30: «Rdeča džung- la«. J. Bentley, M. Hyer. Filodramtnatico. 16.30: «Samoa», G Cooper, B. Jones. Supercinema. 16.30: «zelezna rokavica«. U. Thtess, R. Stack. Arcobaleno. 16.30: »Trdnjava tiranov«, B. Montalban. Astra Rojan. 16.00: »Sinovi ne- vihte«, J. Justin, E. Dahlbeck. Capitol. 16.30:' »Tri broadwayska dekleta«, M. Champion, D. Reynolds. Cristallo, 16.00: «Ana», S. Mao-gano«, R. Vallone. Grattacielo. 16.00: »Ščepec sreče«, D. Day. Alabarda. 16.00: «Vrni se, moja mala!«,, M, > Vitale. Aurora. 15.30: »Pred orkandm«, V. Heflin. A. Ray. Armonia. 16.00: ((Beneški svinčeni- zapori«, M. Serato, M. G. Francia. Ariston. 16.00: «Naši časi«, V. De Sica. Garibaldi. 16.00; »Daleč od zvezd«, C. Heston. Ideale. 16.30: »Cesarske vijolice«, L. Martano. Impero. 16.00: «Rdeča čarovni- ca«, J. Wayne. Italia. 15.30: ((Potovanje v Italijo«, I. Bergman. S. Marco. 16.00: »Muso Duro«, C. Greco. Kino ob morju, 16.30: ((Ubil sem tvojega brata«, L. Dagoyer. Moderno. 16.00: ((Norost tihote«, B. Michaels. Savona. 16.00: «Jetnik harema«, A. Tamiroff. Viaie. 16.00: «Nihče me ne bo rešil«, A. Franz. Vittorio Veneto. 16.00: «Malaga», M 0’Hara. Azzurro. 16.00: ((Prihajajo dekleta«. B. Hope. Belvedere. 16.00: «Hiša vrane«, B. Stanvvvck. Marconi. 16.00: »Gorje premagancem«, L. Padovani. Massimo. 16.00: «Teror v Sanga-ju», E. 0’Brien. Novo cine. 16.00: »Suzana je spala tukaj«, D Powell, Odeon. 16.00: »Atol - K«, S. Laurel. Radio. 16.00: «Tripolis, lepa dežela ljubezni«, A. Sordi. Venezia. 16.00: «Tolpa Temze«, L Hayward. Skedenj. 18.00: «Potepuh na konju«. Kino na Opčinah. 18.00: «Sta po oblasti«. W. Holden. J. Allyson. :\>letni kino Arena dei' tiori. 20.30: «Sčepec norosti«, D. Kave Ariston. 21.00: «Naši časi«, V. De Sica Grad Sv. Justa. 21.00: «Saharska legija«, A. Ladd Paradiso. 20.30: »Filipinski uporniki«, T Povver. Ponziana. 20.30: «VirglniJa Ima 10 v ljubezni«, V. Mavo. Rojan. 20.45: »Ščepec norosti«, D Ka.ve. Secolo. 20.30: «Plava gardenija«, A. Baxter. on im do danes Dne 21. junija t. 1. se ie v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke so bile 4. POROČILI SO SE: elektro-me-ha-rjik Giuseppe Forcessin In šivilja Marija Priston, prodajalec Joahim Sancin In gospodinja Vlasta Sancin, tiskar Atitiho Ambro-set in šivilja Franca Demrlri, šofer James Paul Hevvitt in mo-distka Palmira Elleri. UMRLI SO: 88-letna Caterina Ornella vd. Pauletig, 70-letrti Mario Nogarotto, 54-letna Teodokn-da Tulliani, 83-letna Carolina Gostisha vd. Agpstini, 20-letni Biuno Montecalvo, 79-letn! Glavarini Antonaz, 79-letna Elfrida Stueve por. Romano. 66-letna Carla Lockmer. VREME VČERAJ NajviSja temperatura 26.6, naj-nižja 18.7. ob 17. uri 26.2, zračni tlak 1019,2 stanoviten, veter 10 km severozahodnik, vlaga 60 odstotkov, nebo 9 desetin oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 22. SREDA, 22. junija IM* Tiils 1 PObTAJA A 11.30 Lahki orkestri; kraljestva prirode; 12.10 ^ kogar nekaj; 12-45 0(Wlt. zornik; 12.55 Dalmatinski f_ vi; 13.50 Prokofjev: Izbor iz ■ . re «Za>ljubljen v mo- 17.30 Plesna čaianka, i»;w ,3j zart: Simfonija v Es-duru, ]B Z začarane police: Sarns^ ^ čevljarček: 18.40 Norveški švedski motivi; 19.00 Poje - j. Lanza: 19.15 Zdravniški. ^ 19.30 Priljubljene ihelodlje’,imej-Šport; 20.05 Haydn: Divertim to- 20.30 Poje žerlski terce„n,re tul.jček; 20.50 Odlomki i*. j"? »Traviata«; 21.00 Demokratični totalitarni socializem, Prr“ nie; 21.15 Chopin: Klavirski « cert št. 1; 21.50 Puc-cim: ‘clj0O iz 3. dej. «La Boheme«, Ocena knjige «Nekat bi vam povedal«; 22.15 Cesar Simfonija v d-molu; 22.50 n, ples. T It S 'I' I. 11.00 »Dosier 113», 5. natoUft: 13.25 Melodije preteklih®"; 18.05 Iz koncertov; 18.45 N*P° tanske pesmi: 21.05 1 ^ AeJ. Verdi: »Traviata«, opera v J u o r i: it Sluvenska poročila: 6.30, 13.30, 14 30, 19.30 in 23.30 - Hrvaška poročila: vsak d111 20.20. , ..ijrt, Italijanska poročila: 6.15. 9' 19.00 in 23.00. , . -J. 7.00 Koledar . vremenska poved - napoved časa; 7.05 ff ba za dobro jutro; 7.25 Ti30 Nardeli: Pesem Dubrovnika; ■ Za naše žene; 14.45 Veselo * * reniškim instrumentalnim » a tetam; 20.00 Iz albuma kl»vS, zabavne glasbe; 20.40 Mak*® ., ske narodne pesmi; 21.00 RdJLj. ni pregled; 21.10 Koncert mfj, nega zbora JLA iz Beo2r* 21.30 Iz dobrih knjig. S I, O V K »1.1* 327,1 m, 202.1 in, 212.4 «I „ Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. !»■ 15.00. 17.00 in 22.00 12.00 Nekaj romanc in r \Z d i j; 13.10 Z glasbo v dobro .j 1 io; 14.30 Za gospodinje; L, F. Chapi-n; Mazurke izvaja r nist Arthur Rubenstein; 15.1» ^ leli ste — poslušajte!; in. trinki iz literature - Anton golič: Deček z dvema nier.v _ 16.20 Aleksander Borodin: B — 1.10 T0 1W- fonija št. 1 v Es-duru; 18-in ono iz arhiva slovenskih , rodnih pesmi; 19.00 Zah*,{. glasba; 20.00 Leoš Janaček: nufa. opera v 3 dejanjih. TELEVIZIJA 17.30 Spored za obroke:. * fn rovnikovi zakladi«, pravljbcA,,; film (iPo sledovih pračl9v,ngj 18.30 Predavanje o Nemči.h: Večerno kramljanje: «Muze*- TRST Ul. sv. Fran. čiška 20/IIL tel. 37-338 sprejema in-serate, male oglase, osmrtnice in °r od 8. do 12.30 in od 1®' 18. ure. efo Izredna prilika! PATENTIRANA s katero se v dven tah vsako navadno PLg spremeni v NALlVv-j PERO; približno W.u[e. pripravljenih posreb nih naprav. ,a, S tem sistemom P°L0lj ne navadno pero te upogljivo in z njim. hil° napisali, ko da b’ Dnj zlato, vsaj TRI str ne protokolnega format*-da bi vam bilo treb?rnil-makati peresce v niku. ,rlj. Pripravna za šole-žine, urade itd. ^ PRODA SE CELOT'[„ PARTIJA ZA 200.000 L Informacije daje: UPRAVA LISTA Ul. S. Francesco * ADRIA _ TRST - Ulica Cicer°h tel. 29-243 P O C 1 T N I ce0, OB MORJU, v HRlP OB JEZERIH Predstavništv0 za zdravilisej-.fjA RADENSKA SLA* in DOBRNA „i Penzion 1700 lir ^niški je vključen zdrs .. pregled in koPe Preskrba trgovskib- in vadnih, turistiem tt tranzitnih vizum0’ JUGOSLAVlJ° Prodaja voznih Dpi*0 t»‘. avtobuse iz TRSTA. LAGO Dl CAVAZ 0„ nedeljski odh0® 7.30 uri . ndh°dl GRADO - dnevni 0 ob 8.30 uri . odh0" MILANO - dnevni di ob 21. nr' * na te” GENOVA - trikrat den ob 21;.lLcn štirj COMO - CHIASSD a krat na teden, ob 21. uri 0dh°dl ■Wtsi — 'Wi'S Vsem prijateljem športnega letalstva SP dol*' žalostno vest, da je pri izpolnjevanju sv0 nosti preminil kot žrtev letalske nesreče ^ BRANKO IVANUŠ predsednik letalske zveze Sloveni Z njim smo izgubili enega od pionirjev socialistične Jugoslavije. Slava mu! umba Kopfr Odbor Aero klub* roča010 pili ' - * » * f tam, kjer to H h,1° storjeno d?Tve 1 skakalnice Uti j "ntr se zgrade mla-ca>-.i.r domove in grišča, smu-itd. Pouda- psnii Kot 1 m'adina v bodoče a k na bi pri- upravljanju komun, komi,' k razvidno. je bi! na sni P pr,:nešen dobršen del P ‘05 n«. ,.1 , oružbene odgovorno-mnojj. naloge, s katerimi p SJ niso ukvarjale, odnos-fta2Vnsa' v tolikšni meri ne. Svpsc *c®a ic konferenca, v S' va^no*ti strokovnih y8 . v za pravilno izpolnje-VFth teh nalog, vendar v*!ju ® dejstvo, da bi prj»- *>redsta^m.ini!lrativni aParht °dl odvečno breme, nUd>iCi'a’ na^ delavska partij;, sabr P° Pomoč pri uspo ltVaiJ,!niu potrebnih kadrov Načelo aktivne koeksistence dobiva tudi v tej mednarodni organizaciji ho <1 ue z d a p r o si ava' SC| o' ^’e^a^e večjo oporo - Dejavnost Organizacije združenih narodov v organizacije odborih, pododborih ter drugih vzporednih organizacijah Te na zahodu obletnice obstoja združenih narodov vsem nova organizacija, saj smo jih v zgodovini imeli že več, vsekakor pa je povsem nova po svoji osnovni orientaciji. Organizacija združenih narodov predstavlja nekaj novega tako v kakovostnem pogledu, kakor tudi v svojem obsegu, namreč po s'voji širini, po številu držav, ki jo sestavljajo. Ta organizacija se je redila v borbi proti fašizmu in v njena temeljna načela so sprejeta tudi napredna načela atlantske listine iz leta 1941, kakor tudi načela1 deklaracije Združenih narodov od januarja 1942. nadalje načela moskovske deklaracije od oktobra 1943 in seveda tudi upi in želje milijonov ljudi, k. so se na vseh svetovnih bojiščih borili za nove odnose med narodi, za odnose, ki bodo odstranili vse strahote, ki jih nosi s seboj vojna. Omenili smo moskovsko deklaracijo in prav gotovo je vprav ta deklaracija najbolje izražala upe in želje narodov ki so se naknadno uresničile v ustanovitvi OZN. V tej deklaraciji so predstavniki štirih velikih sil: Velike Britanije, ZSSR. ZDA in Kitajske iztazili svoje odločne '.sklepe, naj se čimprej ustahovi splošna mednarodna organizacija, ki bo temeljila na načelih enakosti vseh miroljubnih držav, v katere članstvo bi bile sprejete vse tiste države — velike m male — ki težijo za tem, da bi se v svetu ohranila mir in varnost. V oktobru 1944. leta so v Was'hingtonu predstavniki štirih sil sestavili osnovne obrise nove organizacije in od 20. aprila do 26. junija 1945 so predstavniki 50 držav v San Franciscu razpravljali o listini ZN, torej o ustavi nove organizacije. 2ti. junija 1945 so predstavniki 50 držav podpisali listino, ki je po ratifikaciji v parlamentih večine držav podpisnic stopila v veljavo 24. oktobra 1945. Listina Združenih narodov, ki se je porodila v borbi proti fašizmu in ki je bila zasnovana na načelih suverene enakopravnosti vseh njenih podpisnic, na načelih enoko-pravnosti velikih in malih držav, si je postavila kot prvi cilj ohranitev svetovnega miru in varnosti, razvijanje prijateljskih odnosov med narodi, izboljšanje sodelovanja pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in človečanskih vprašanj, kakor tudi spoštovanje osnovnih človeških pravic. Toda tudi najlepia načela, ki jih postavljajo v določen načrt, ostanejo mrtva črka, če jih ne skušamo izvajati v praktičnem, vsakdanjem živ- boleznim. Več kot 55 milijonov mater in otrok je sprejelo pomoč od te organizacije. Ta svetovna organizacija je nudila pomoč tudi ob raznih elementarnih nesrečah, ki sc prizadele to ali ono državo. OZN je nudila pomoč žrtvam potresa v Peruju, nudila je pomoj proti epidemiji kuge v Egiptu, pomagala ie prebivalstvu otoka Mindanao na Filipinih, pomagala je prebivalstvu Irana ob poplavah. Ijenju. Z listino Združenih na-1 Stotisoči arabskih beguncev rodov pa ni bilo tako. Ze od i dobivajo še danes pomoč OZN samega začetka, skozi vseh deset let njenega obstoja je OZN imela polne roke dela in zato smo lahko beležili pozitivne rezultate. Posredovanje OZN v vojni v -Indoneziji, posredovanje v Palestini, pomirjevanje spora in napetosti med Indijo in Pakistanom glede Kašmira. uresničenje neodvisnosti Sirije in Libanona in pozitivna rešitev vprašanja bivših italijanskih kolonij, kakor tudi intervencija v Koreji so primeri, v katerih je pozitivna vloga OZN prišla do popolnega izraza. Z obsodbo rasistične politike vlade Južnoafriške unije, s sprejemom univerzalne deklaracije o človečanskih pravicah, ki predstavlja edinstven mednarodni »splosni standard dosežkov* za vse ljudi in za vse narode in države in v kateri se, drugič v zgodovini, priznava nedeljivost političnih, državljanskih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic človeka, s konvencijo o genocidu, s katero jp obsojena posebna vrsta mednarodnih zločinov, s konvencijo o beguncih in že vrsto sporazumov in aranžmajev, resolucij in priporočil o. socialnih in humanitarnih vprašanjih je OZN dokazala in ohranila svoj napreden značaj. OZN je na področju zaščite bodočih mater in pomoči o-trokom po organizaciji UNICEF izvedla okoli 180 akcij in pri tem uporabila več kot 200 milijonov dolarjev za pomoč otrokom iz 78 držav, Ta sredstva je porabila za nabavo mleka, cepiv proti turber-kulozi. cepiv in zdravil proti malariji in raznim drugim ciianih nameščencev, y Te dni praznujejo v San Franciscu na zapadni obali ZDA deseto obletnico podpisa ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Na tej svečanosti se je /bralo mnogo delegatov dr/av članic organizacije in med njimi povečini zunanji ministri. Na sliki vidimo jugoslovanskega državnega tajnika za zunanfe zadeve Kočo Popoviča, ki vodi jugoslovansko delega-sijo, tik pred svojini odhodom i beograjskega letališča pr;čakovanju. da se njihovo vprašanje dokončno reši. Poleg omenjenih je še vrsta d;ug:h področij, v katerih se občuti dejavnost OZN. Več kot 50 odst. prebivalcev Zemlje je nepismenih. 1 jemnin dovoljeni nhiiio v treh primerih V zvezi s poviški najemnin se zadnje dni precej razpravlja. Marsikdo še vedno ne ve, kako je s poviški, katere najemnine so podvržene poviškom in katere ne. Pripomnimo naj, da se najemnine, ki so bile svobodno s pogodbo določene po 1. marcu 1947, ne povišajo, kot predvideva zakon štev. 368. Ce pa so bile najemniške pogodbe sklenjene po 1. marcu 1947, ker je do dodelitve stanovanja prišlo s posredovanjem stanovanjskega urada ali komisariata za stanovanja, potem so te najemnine podvržene stanovanjskim poviškom. Poleg tega opozarjamo najemnike, da je podvržena poviškom tista najemnina, ki je veljala en mesec pred zahtevo po povišku. Stoodstotni povišek se uvede samo v treh primerih, in sicer kadar je stanovalec v takih gmotnih razmerah, da lahko plača povišano najemnino, kadar je stanovalec v boljših gmotnih razmerah kot lastnik stanovanja in kadar ima najemnik velike dohodke od napremičnin. V navedenih treh primerih je potrebno, da predstavlja najemnina s samo 20-odstotnim poviškom krivico hišnemu posestniku. Poviški najemnin predstavljajo hudo breme, ki bo pri nas prizadelo vse prebivalstvo, ki je prisiljeno bivati v najemniškem razmerju. Proti njim je bilo izrečenih že veliko protestov, ki so bili prav na Goriškem povsem upravičeni, zlasti če upoštevamo slabo gospodarsko stanje najširših množic zaradi hude gospodarske krize, ki je pri nas dobila nekako stalno bivališče, bi lahko rekli. Stanovanjskim poviškom in vrsti drugih poviškov, ki so jih uvedli s pričetkom letošnjega leta, niso sledili ustrezni plačni poviški. Pri plačah je ostalo vse neizpremenjeno. Zaradi tega ni zgolj naključ- je, da goriški kovinarji in kovinarsko tehnično osebje zahteva povišanje prejemkov, ki bi ustrezali povišanju njihove proizvodnje, prav tako ni zgolj slučaj, da delavske podgorske predilnice, ki se pripravljajo na izvolitev nove notranje komisije, med drugim zahtevajo zboljšanje plač. Navedli smo samo dva izmed tolikih primerov, ki sestavljajo odločno zahtevo vseh delovnih ljudi naše pokrajine, naj se v skladu z raznimi poviški uslug in blaga povišajo tudi prejemki. 49 motociklistov kaznovali z giobo Med 4. in 16. junijem je goriška leteča policija prisodila denarno kazen 49 motociklistom, ki «-o s svojimi vozili povzročali prevelik ropot, ker niso imeli pravilnega glušilca. Palec si je odsekal Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 8.15 odpeljal v bolnico Brigata Pavia 39-let-nega Giovannija Zanella iz Ulice Ristori 31 v Gorici, ki si je pri cepljenju drv po nesreči odsekal palec leve roke. V bolnišnici so mu nudili zdravniško pomoč in ga pridržali nekaj dni v zdravljenju. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. SP. 1 i; ' P MIIka! . ..nc II *'' H ':i|f i 1% ‘B :-nr llip L .I II r i {s jijjjijii: ;!!•#» . i •. r H ' ' <"!. ’ , »Uši: Ih: :HSj Hi fHlUji PRIZADEVNOST SOVODEDIJSKEGA ŽUPANSTVA V nedeljo popoldne med svečanostjo ho na Vrhu zagorela električna Inč Izpolnjena je bila obljuba županstva Stroški znašajo okoli poldrugi milijon lir Družba SELVEG je izvedla načrt, ki je tudi Vrhu v so-vodenjski občini preskrbel e-lektrično luč. V nedeljo 26. junija bo ob 17. uri slavnostno izročeno svojemu namenu električno omrežje. Predvidevajo prihod najvišjih oblasti iz Gorice, poleg tega pa bodo prisotni tudi vsi občinski svetovalci skupaj z županom tov. Jožetom Cešču-tom. Z uresničitvijo tega načrta j-; bila uresničena obljuba, ki jo je sedanja občinska uprava skupaj s tov. županom sprejela takoj po svojem nastopu, da je treba preskrbeti električno luč Vrhovcem, to je najbolj oddaljeni in obenem najbolj zapostavljeni slovenski vasi na Goriškem. Čeprav napeljava sama po sebi ni predstavljala velike težave, se je vendarle precej zavlekla, ker oblasti dolgo ča- Pravočasno rešil smrti lastno ženo in hčerko Ko je računovodja Elio Ba-glioni iz Ulice Canova 9 prišel v ponedeljek okrog 13. u-re z dela domov, je zaman trkal na hišna vrata. Ker se dolgo časa nihče ni oglasil, je Baglioni vrata odprl s silo. Cim je stopil v stanovanje, je začutil vonj po plinu in takoj zaslutil nesrečo. Brez pomislekov je odhitel v kuhinjo, kjer je našel na tleh ženo 25-letno Claro Solfrai, v sosedni sobi pa edino hčerko Cinzio, prav tako brez zavesti. Baglioniju so prišli na pomoč sosedje in kmalu nato rešilni avto Zelenega križa, ki je Claro Solfrai odpeljal v bolnico k Rdeči hiši. kjer so ji takoj nudili zdravniško pomoč. Malo Cinzio pa so odpeljali v bolnico k Sv. Justu, kamor so kmalu nato pripeljali še mater. Zdravniki so izjavili, da sta izven nevarnosti. Do nesreče, k* bi lahko povzročila smrt, je prišlo zaradi pozabljivosti. Gospodinja je malo prej kuhala in pozabila zapreti plin-| sko cev, iz katere je uhajal plin in napolnil stanovanje. Prepir s policisti ga je privedel v zapor Policija je v ponedeljek ponoči okrog 2. ure aretirala in prijavila sodnim oblastem 31-letnega Arnalda Sutterija iz Ulice Garibaldi 20 v Gorici. Na Korzu Italia je takrat bila patrulja cestne in leteče policije, ki je pregledovala kraj, kjer je malo prej nastala prometna nesreča. Tam mimo je prišel tudi Sutteri p kolesom. Ko je hotel stopiti s kolesa, je padel, se pobral in pričel tam okrog postopati. Policija ga je pošiljala domov, toda Sutteri ni imel takih namenov in je raje začel na Korzu kričati in žaliti policiste. V jezi udaril policista po obrazu Neka patrulja javne varnosti, ki je prejšnjo noč šla po Ulici Seminario, je srečala mladega moža, ki je na vse pretege kričal ter razgrajal in tako kalil nočni mir. Patrulja je zahtevala, naj utihne in gre domov. Nočni razgrajač pa se za opozorilo ni zmenil; kričal je naprej in pričel celo žaliti agente. Ko so ga ti pozvali s seboj, se je uprl s silo, tako da je enega pošteno udaril po obrazu. Končno se je policistom le posrečilo moža ukrotiti in ga aretirati. Policija je 34-letnega Radovana Tomsiga it Ulice Cocevia 32 prijavila sodnim oblastem zaradi kaljenja nočnega miru in zaradi upiranja agentom policije. sa niso hotele nič slišati o zahtevi občinskega odbora Prošnja je romala od urada do urada, končno je prišla tudi v Rim. Naša birokracija je res nekaj posebnega; kdaj si prošnjo vložil to veš, nikoli pa ne veš, kdaj bo prošnja rešena. Nekaj podobnega je bilo s prošnjo za napeljavo elektrike na Vrh. Toda po dolgem čakanju prišlo odobrenje za pričetek del, za katere je bilo treba potrošiti okoli poldrugi milijon lir. Odslej dalje bo tudi na Vrhu prijetneje. Doslej so si morali svetiti s petrolejkami. odslej dalje bo zadostoval pritisk na stikalo. Pa tudi zabavnejše bo, ker si bodo kupili radijske sprejemnike. katerih sedaj sploh niso mogli rabiti. Civilizacija je našla pot tudi na Vrh. Prepričani smo, da je prebivalstvo z vsega srca hvaležno sovodenjskemu županstvu za vse njegove korake, ki so dovedli do uresničitve tega velikega dela. kino CORSO. 17.00: «V morjih Ala-ske», J. Sperling. VERDI. 17.15; «Stekleni zoo», K. Douglas in J. Wyman. CENTRALE. 17.00: »Hlevar in velika vojvodinja«, R. Joung in H. Gilbert. VITTORIA. 17.15: «Nevidna patrulja«, J. Weyne in A. Quinn. MODERNO. 17.00: «Cesta skrivnosti«. ITAL. LAHKOATLETSKO PRVENSTVO MOŠTEV Mini (disk) 51.65 m Meconi (krogla) 15,82 m 110 m ovire: prva skupina: 1. Colatore 15"4; 2. Fantuzzi 15” 5. Druga skupina: 1. Massardi 15”1; 2. Nardelli 15”3; 3. Venturini (Ginn. Triestina) 15"4; 4. Sbernadori 15"5. 110 m: prva skupina: 1. De Fraja 11”: 2. Galbiati 11”1. Druga skupina: 1. Lombardi 10”9: 2. De Murtas 10”9; 3. D’Asnasch 11”. Višina: 1. Bernes 1.80: 2. Ser-ra (Libertas Trieste) 1.80; 3. Durante 1.80; 4. Martini 1.80; 5 Betti 1,80; Vaccarone 1,80. 1500 m: 1. Scavo 3'58”6; 2. Ambu 3'58”8: 3. Gelmi 3’59”2; 4. Rizzo 4’1”6 Krogla: 1. Meconi 15.82 (nov italijanski rekord: prej. Profe-ti 15.42); 2. Monguzzi 15.24; 3. Profeti 14.99; 4. Consolini 14.02. 400 m: prva skupina: 1. Por-tf' 49”: 2. Archilli 49”1: 3. Ca-gli 49"5: 4. Bettella 49”6: 5. Pa-telli 49"8; 6. Del Grande 49.8. Druga skupina: 1. Lombardo 48”: 2. Grossi 48”5; 3. Mengoni 49”4; 4. Dani 49,4: 5. Spinozzi 49"8; 6. Paoletti 49”9. Troskok: 1. Trogu 1448; 2. Massa 14.17; 3. Viotti 13.94. Disk: 1. Consolini 54.65: 2. Guidi 46.31: 3. Lucchese 45,41. 10000 m: 1. Lavelli 31’5”6; 2. Pepnieelli 31’56"4. 4x100 m: prva skupina: 1. Atletica Brescia 43”5; 2. Libertas Livorno 43”9. Druga skupina: 1. Fiat Torino 43"2: 2. Monteponi di Igle-sias 43”2; 3. Pirelli Milano 43”3. Tretja skupina: 1. Etruria Prato 42”; 2. Gallaratese 42”2; 3. Atletica Riccardi Milano 42"4; 4. Assi Giglio Rosso Fi-renze 42"8. Končna klasifikacija (neuradna) 1. Pirelli Milano 10.330 točk: 2. Fiat Torino 8770; 3. Fiamme Gialle Roma 8456 ; 4. Virtus Lucca 7381; 5. A. S. Roma 6907; 6 Assi Giglio Rosso Firenze 6.503 itd. PHl/A \m IIHHVA MKIINAIUHINKKA TENIŠKEGA TURNIRJA V IA/IM BLEDIMI ! Otvoritveno igro je igral Drobny na: 1 lianlini je šk pred začetkom odstopil • Že prvi dan je bilo nekaj preKeoečeoj - Sirola je izgubil - Jugoslovana P.majolmii: in l(a-lada sta zmagala - Včeraj so nastopile ženske in moški v dvoje Dar Profetija nasledniku FIRENZE, 21. — Angelo Profeti, ki je bil 18 let italijanski rekorder v metu krogle, je izročil toskanskemu pokrajinskemu odboru Italijanske lahkoatletske zveze veliko zlato kolajno. ki naj jo ta izroči atletu Meconiju, ki je v nedeljo izboljšal njegov rekord. Profeti je 3. julija 1937 dosegel rekord s 14.10 in ga je potem sedemkrat izboljšal, dokler ni 1. 1952 dosegel 15.42. Meconi pa je v nedeljo vrgel kroglo 15.82 m daleč. * * » Prihodnji mesec bo gostova- j la zagrebška Mladost na velikem plavalnem mitingu v Hamburgu. Organizatorji so povabili na to tekmovanje tudi jugoslovanskega rekorderja metuljčku Nenada Cambyja, vendar še ni dokončno sklenjeno. ali se bo Camby temu povabilu odzval. WIMBLEDON, 21. — Včeraj se je tukaj začel mednarodni teniški turnir, ki velja za nekako neuradno svetovno prvenstvo. Vreme j« bilo oblačno, ljudi se je pa le zbralo okrog 15000. čeprav še ni bilo na sporedu kaj posebnega. Tekmuje 128 izmed najboljših teniških igralcev na svetu. Prvi je nastopil lanski zmagovalec Jaroslav Drobny proti Švicarju iz moštva za Davisov pokal Buserju. Drobny, ki nastopa kot egiptovski državljan, se bo letos najbrž težko približal lanskemu uspehu. Njegova zmaga včeraj sicer ni bila posebno težka, vendar se je opazilo, da je bolj počasen kot lani. Ima še vedno odličen servis, toda pri odboju je imel že nekoliko težav. Pred nadaljevanjem včerajšnjih iger (še 67!) so sporočili, da je Italijan Fausto Gardini odstopil. Baje je izjavil, da se na travnatih igriščih ne počuti ugodno in torej ne more igrati na višini svojih sposobnosti. Namesto Gardiniia so potem pozvali Južnoafrikanca Forbe-sa, da je igral z Angležem Hornom. Danes je bilo na sporedu 64 iger in sicer so igrale ženske posamezno prvi dve koli in moške dvojice prvo kolo. Navaiamo nekatere rezultate prvih dveh dni: Moški posamezno: Drobnv (Eg.l - Buser (Švic.) 6:3, 6:1, 6:2. Seixas (ZDA) -Clayton (Angl.) ,6:3. 6:0. 6:0. Hartwig (Avstral.)-I,ee (Angl.) 6:2. 6:1. 6:2.Horn Angl.) - Forbes (Juž. Afr.) 6:3, 6:4). fi;2, Arkin-stall (Avstral.) - Mills (Angl.) 6:2. 6:3. 6:2. Hoad (Avstral.) -Howe (Avstral.) 7:5, 7:5, 6:2. Merlo (It.) - Mc Donald (Tri-nidad) 6:0. 6:2, 6:4. Schwartz (ZDA) - Della Paolera (Arg.) 6:3, 7:5, 3:6, 6:3. Rose (Avstral.) - Cooper (Avstrl.) 6:4, 7:5. 6:2. Gordon Forbes (Juž. Afr.) -Pergelin (Šved.) 4:6. 2:6, 6:2. 12:10. 9:7. Kurt Nielsen (Dan.) - Marshall (Avstral.) 6:2, 6:4. 8:6. Morea (Arg.) - Gubb (Avstralija) 6:2, 8:6. 6:1. Froman (Juž. Afr.) - Laslo (Jug.) 9:11. 7:5, 6:4, 2:0 odstop. Vermaak (Juž. Afr.) - Hammersley (Čile) 4:6, 6:3, 6:4, 6:3. Worthing-ton (Avstral.) - Vincent (ZDA) 6:1, 6:2, 6:1. Larsen (ZDA) -Sirola (It.) 6:4, 7:5: 6:3. David-son (Sved.)-Richardson (ZDA) 4:6. 6:3, 6:4. 4:6, 8:6. Stewart (ZDA) - Fraser (Av-stral.) 6:2. 8:6, 6:4. Pietrangeli (It.) - Grinda (Fr.) 6:2, 4:6, 8:6, 6:3. Stoeckenberg (Šved.) - Eisenberg (ZDA) 6:3. 6:2, 1:6, 6:4. Ayala (Čile) - Mason Avstralija) 6:2, 6:3, 7:5. Paish (Angl.) - Molinari (Fr.) 3:6. 6:4. 6:1. 5:7, 6:3. Washer (Belg.) - Filby (Angl.) 6:3, 8:10, 6:0, 6;3. Panajotovič (Jug.)-Ahmad (Pakistan) 6:2, 6:3, 6:4. Rose-wall (Avstral.) - Owen (Angl.) 6:4, 6:4, 6:1. Redi (Avstral.) -Tan (Indonez.) 6:2, 7:5. 4:6. 6:2. Flam (ZDA) - Bedard (Kan.) 6:3. 6:2, 6:2. Segal (Juž. Afr.) - Kermadec (Fr.) 6:0, 6:0, 6:3. Krishnan (Ind.) - Bulmer (Anglija) 6:1, 6:3. 6:3. Quist (Avstral.) - Fontana (Kan.) 6:0, 7:5, 6:2. Haillet (Fr.) - Mudge (Angl.) 6:3. 6:4. 6:0. Skonecki (polj. emigr.) Denhert (Hol.) 6:3, 6:3. 6:2. Huber (Avstr.) -Ward (Angl.) 6:3. 3:6. 6:2. 11,13. 7!5. Mottram (Angl.) - Mulloy (ZDA) 6:1, 6:4. 6:1. Patty i (ZDA) - Drueleiner (ZDA) 6:4. 6:3, 6:1. Kumar (Ind.) - Pimen-tal (Venezuela) 6:3, 6:1, 8:6. Trabert (ZDA) - Anderson (Avstral.) 6:3, 6:4, 6:2. Brichant. (Belg.).- Starte (An?l.) 6:3. 6:1, 6:3. Palada (Jug.) - Dra-per (šp.) 4:6, 6:2, 6:3. 6:1. Zenske - posamezno. I. kolo: Hard (ZDA - Seeney (Avstral.) 6:3. 3:6, 6:0. Mercelis (Belg.) -Vollmer (Nemč.) 4:6. 9:7, 6:3. Eroz (Avstral.) - Migliori (It.) 4:6. 6:1, 6:2. Mortimer (V.B.) -Luxton (N. Zeland.) 6:0. 6:2. Kormoczi (Madž.) - Bulleid (V.B.) 6:1, 6:1. Bucaille (Fr.) -V/oodgate (V.B.) 6:2. 5:7. 6:4. Hoad (Avstral.) - Mc Gruire (ZDA) 7:5. 6:8. 7:5. Shilcock (V.B.) - Curry (V.B.) 6:1. 6:2. II. kolo: Hart (ZDA) - Hop-man (Avstral.) 6:1, 6:0. De Riba (šp.) - Pericoli (It.) 5:7. 6:1. 6:2. Brough (ZDA) - Walsh (V. B.) 6:0. 6:2. Head-Knode - Mul-ler (Avstral.) 6:4, 2:6, 7:5. Moške dvojice - I. kolo: Huber in Saiko (Avstr.) 6:3, 6:1, 6:3. Pietrangeli in Sirola (It.) - Gubb in Mason (Avstral.) 6:4, 7:5. 6:2. Mottram in Paish (V. B.) - Mc Donald (Trinidad) in Redi (Avstr.) 7:5, 6:1, 6:1. Da-vidsson (Šved.) in Kurt Nielsen (Dan.) - Flye in Fox (ZDA) 6:1. 6:2, 6:3. Seixas in Trabert (ZDA) - Becker in Barrett (V.B.) 8:6, 6:2. 6:1. Drobny (Eg.) in Morea (Arg.) - Huber in Scholl (Nemč.) 6:2, 6:4, 6:1. Rose in Worthington (Avstral.) - Anderson in Rad-ford (Avstral.) 6:4, 6:2, 10:8. Hartvvig in Hoad (Avstral.) -Molinari in Grinda (Fr.) 6:2, 3:6, 9:7. 8:6. Hopman (Avstral.) in Hammersley (Cile) - Drin-kall in Hime (V.B.) 6:0, 9:11, 6:1, 7:5. Rosevvall in Fraser (Avstral.) - Moys in Clayton '(V.B.) 6:2, 6:1, 6:1. jijznanttariii predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 1*. uri Metro lil®: „Sla po oblasti” Igralci: WILLIAM HOLDEN, JUNE ALLYSON, BARBARA STANWYCK Ofl£ovornl ureanne STANISLAV HENIio Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KOMOVEl predvaja danes 22. t. m. ob 19.30 uri »UJEMITE JIH Z1VE ALI MRTVE* Metro film Nemčija-Jugoslavija v soboto Zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je določil reprezentante za tekmo s Švico, ki bo 26. junija v Beogradu in z Zahodno Nemčijo 25. junija v Frankfurtu. Za reprezentanco, ki bo igrala v Beogradu, je upošteval naslednje igralce: Beara, Kralj, Belin, Zekovič, Stankovič, Bo-škov, Horvat, Krstič, Čajkovski, Zebec, Vidoševič, Vukas, Mlutinovič, Mitič, Ognjanov, Cokič. V mladinski reprezentanci bodo tile igralci: Radenkovič, Vi-dinič, čokič, Banožič, Radovič, Ljubenovič. Jankovski, Popovič, Krajnčič, Kurtovič, Mujič, Lipošinovič, Felinčevic, Pašič, Abadžič, Ognjanovič. LAHKA ATLETI HA Jugoslovanska reprezentanca za dvoboj z Nemčijo Priprave nogometašev za obe tekmi so se začele v torek na stadionu JLA v Beogradu. * * * FIRENZE, 21. — Danes zvečer so prispeli semkaj igralci, ki so bili pozvani za sestavo reprezentance B, ki bo v nedeljo nastopila v Trstu Sega-to, član Fiorentne, se je sicer javil, toda povedal ie, da se ne počuti dobro in je prosil, da ga oproste nastopa v reprezentanci. Ugodili so mu in namesto njega pozvali Baccija iz Torina. * * * Moštvo Barcellona je premagalo 01ympic iz Nice z 8:2 (3:1). V Zagrebu je bilo izbirno tekmovanje najboljših jugoslovanskih atletov za vstop v državno reprezentanco, ki se bo pomerila z Zahodno Nemčijo in Norveško. Čeprav niso bili na tekmovanju doseženi odlični rezultati, so bile borbe v vseh disciplinah — predvsem v tekih — zelo zanimive. Najuspešnejši tekmovalec je bil vsekakor mladinec zagrebške Mladosti Branko Miler, ki je dosegel dva mladinska državna rekorda:, v skoku v daljino 7.05 m in v skoku s palico 403 centimetre. Tako je Miler sedaj peti Jugoslovan, ki je preskočil 4 metre. Po izbirnem tekmovanja je zvezni kapetan Stevan Lenert sestavil tole reprezentanco: 100 m: Lorger (K). Dragaše-vič (P). 200 m: Oslakovič (M). Jovančič (CZ), 400 m: Hočevar (P). Sabolovič (P). 800 m: Hočevar (P). Vipotnik (K). 1500 m: Mugoša (CZ), Radišič (CZ). 5000 m: Štritof (P). Ceraj (P). 10.000 m: Mihalič (P). Cetinid (P), 110 m ovire: Lorger (K). Puc (Lj), 400 m ovire. Zupančič (K), Sabatin (T). 4x100 m: Dragaševič, Pecelj, Oslakovič, Lorger. 4x400 m: Hočevar, Sabolovič. Dovijanič, Grujič, 300 m steeple-chase: Stefanovič (P), Jeremič (CZ), daljina: Radovanovič (CZ). Miler (M), višina: Marjanovič (P), Boško-vič (P), palica: Milakov (CZ), Lukman (CZ), troskok: Radovanovič (CZ), Milovanovič (P), krogla: škiljevič (P), drugi metalec še ni določen, disk: Krivokapič (CZ). Mandič (D), kopje: Kopitar (K), Pavlovič (P), kladivo: Gubijan (P), Ga-lin (M). Izbrani atleti odpotujejo po postanku v Zagrebu, danes v Nemčijo, kjer se bodo v Augsburgu 25. in 26. pomerili z reprezentanco Zahodne Nemčije. Po tem dvoboju bodo odšli jugoslovanski atleti v Oslo na dvoboj z norveško reprezentanco. Na povratku iz Osla bo pr-vt. skupina jugoslov. atletov tekmovala v Finski, druga v Posarju in tretja v Nemčiji. * * * Bivši svetovni prvak sred-njelahke kategorije Johnny Saxton je premagal s tehničnim k.o. v 6. rundi Jimmyja Fullerja. liinin ŠKRIIEI\I,1 predvaja danes 22. t. m. ob 18. uri film: Potepuh na konju Igralci: Joel Mc Crea -Wanda Hendrix Film avanture in ljubezni MOTO GUZZI UlIUMKI, />A TURIZEM 11« Sl*OKT TOVARN IKI >15 S TOTOV, PREVKNUIVI VPLlUJACl »El. LAltTA oo oo oo oo PRIBA K - NAD O M K ST N f »ELI DELAUniCA ZA POPRAVILA MOTORJEV AVTAJIOTO»IESKL . BAT NAI»IAL TVRDKA CREMASCOLItrst Ul. Fabio Severo IS - Telefon 3S90J EHPORT-imPORT ZEMALJSKIH PLODOVIM I flJIHOVIH PRERAOJEVIKA Zagreb, Praška 2/11 Telefoni: Telex: 02-110 Centrala: 39-044 Direktor: 39-583 Izvoz-uvoz: 36-012. 37-109. 23-610 Devizni obračuni: 37-736 Telegram: Voče Zagreb IZVOZIMO: sve vrste svježeg suhog voča i povrča *e njihovih preradjevina, a specijalno — suhi vrganj, suhu dalmatinsku višnju «Marasku», višnjev sok od višnje «Maraske», vočne pulpe, suhe šljive, badenii orah, lješnjak, pčelinji med. šljivovicu, šumske pl°" dove, urodicu, mekinje i ostalu stočnu hranu. UVOZIMO: južno voče, kolonijalnu robu i druge polj0' privrednoprehrambene proizvode. „KELIM“ PREPROGE PRODAJA na tržaškem velesejmu FOKliAVLJ E - Pirot Obiskovalci obiščite nas f paviljonu nameščenem pod stopniščem Palače narodov ob vhodu Lil. Rosselti Velika izbira po želji in okusu, ročno izdelan h preprog iz čiste volne in zaj. mčenih barv. Reklamne cene. Piimišai/UE-KUPOBt Pirot- Jugualavij8 MARULICEV TRG št. 1? Poštni predal štev. 19? Telefon: 37-323, 36-251 Telegr.: EXP0RTDRV0 ZAGRt8 I*TAŽA: —--------------------------------------^ proizvode iz znanega slavonskega lesa EXP0RTDRV0 REZANI LES, TRD IN MEHAK CELULOZNI LES RETORTNO IN GOZDNO OGLJE LES ZA KURJAVO FURNIR VEZANE PLOŠČE IN PAN PLOŠČE HRASTOV IN BUKOV PARKET ZABOJE OPREMO IZ UPOGNJENEGA LESA RAZNO OPREMO LESNO GALANTERIJO MIZARSKO ORODJE SODE TANINSKE EKSTRAKTE OGLEJTE Sl - razstavlja na tržaškem velesejmu v jugoslovanskem paviljonu Zastopsto za TRJ*^1 Tvrdka F. RUPENA-nasL TRST - Dl. Udine sl« ^ Telefon: 38-648, 23 53? Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 16. Prvo poglavje t PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI Nočnim sovkam so se s stiskanjem okvarili razni čopasti izrastki na hrbtu, medtem ko so močni vesčeci ali vecer-niki pogostoma na kolu ponovno oživeli. Bila je to zame velika in huda muka Strast za zbiranje je bila velikanska in za nlc na svetu se ji ne bi bii hotel odreči. Toda prav tako je bilo res, da sem trpel z metulji, ki so na kolu ponovno oživeli, vse njihove telesne muke. Zaradi tega sem imel neprespano slabo vest. Kadar sem videl, da se je metulj začel ponovno pregibati, sem mu snel bucike in papirje s kril (v prvih letih sem krila pritrjal kar z bucikami; pozneje sam nekje izvedel, da se polagajo čez krila koščki prozornega papirja, ki se napnejo in na obeh koncih zunaj kril pripnejo z bucikami), ga avigml s kola in ga ponovno stisnil čez prsni koš. Bil je to zame zelo mučen posel, ki sem ga vzdržal samo iz zbirateljske ttrasti. Neko nedeljsko popoldne smo šli otroci z očetom na sprehod v bosket. Imel sem s seboj metuljo mrežo, svoje škatle in pušico za botaniziranje. Takrat sem si bil namreč začel delati tudi herbarij, ki sem ga nekaj let nato zaradi prezaposlenosti z metulji, ki so me vse bolj privlačevali, opustil. Kot po navadi, sem si spotoma ogledoval že takoj na začetku, tik za oljarno, sleherno deblo. Rasle so pa takrat ob tej poti prav iste platane, ki jih vidite tam se danes. Na teh deblih sem bil namreč ze večkrat iz takim kakega nočnega metulja, ki je tam mimo počival. Tako sem bil nekoliko zaostal za očetom in drugimi otroki. Kar zagledam na nekem deblu za kak komolec vise od svoje glave temno gmoto, na katere vrhu je bila vtisnjena meni s slik in iz muzeja tako dobro znana mrtvaška glava. Zamezim enkrat, zamezim dvakrat, da bi se prepričal. da ne sanjem ali da me ni potegnila prevroča želja za nos. Ko se tako prepričam, da imam pred oziroma nad seboj pravega smrtmoglavca, me presune radost kakor z iglo. Obrzdam to navdušenje, ki je hotelo prekipeti, se vzpnem oziroma nalahko poskočim ob deblu in zajamem velikanskega metulja z roko. Žival začivka ali zacvili kakor netopir. Po tem cviljenju ali čivkanju sem vedel, da je samec; kajti smrtnoglavčev samec je edini metulj, ki daje glasove od sebe, ki jih stiska skozi debeli in preklani rilec. «Papa, Masenka, Branko, Ksenija! Častna beseda, ulovil sem smrtnoglavca!* Oče in otroci so prihiteli nazaj. «Beži, beži, to gotovo ne bo smrtnoglavec», je od daleč dejal oče. Toda ko je prišel blizu, se je prepričal, da Imam prav. Metulj je bil čisto svež primerek, ki je moral šele tisti dan prilesti iz bube v zemlji, kajti te se ga je držalo še nekaj drobcev na eni izmed tipalk in ob prsnem košu. Prijel sem ga bil počasi pod krili, toda žival, ki ie venomer čivkala, je bila tako močna, da bi se mi bila skoraj izvila iz prstov. Zdela se mi je tako velika in zaradi čivkanja prav nič metulja, da se je nisem upal stisniti za prsni koš. Oce mi ga je vzel iz rok in opravil ta posel namesto mene. Ves ostali izlet je bil zame postranskega pomena. Komaj sem čakal, da se vrnemo domov in da pokažem mami svoj plen, preden bi ga razpel s krili na «kol». Toda do doma je žival spet oživela. Spet je vzel oče smrtnoglavca med svoje koščene in od tobaka ožgane prste, medtem ko nama je mama očitala, zakaj mučiva tako veliko žival in zakaj je rajši ne pustiva živeti. Oče je moral za velikanski smrtnoglavčev trup izdolbsti nov kol, na katerega sva metulja končno z bucikami in papirji razpela. Oce je kol z metuljem položil vrh omare v sobi, kjer sem spal. Dolgo, dolgo me tisti večer ni hotel zajeti spanec. Končno Je le prišel, toda sredi noči me je naenkrat zbudil neki šum. Stresel sem spanec z oči in prisluhnil. Zares, vrh omare sem slisal neko hrapavo škrebljanje. Srce se mi je stisnilo od groze in slabe vesti. Nisem dvomil: metulj ni bil mrtev, le omamljen, in je sedaj ponovno oživel. Tiho kakor tat sem se splazil iz postelje, rahlo odprl veternice, da je skoznje posijal mesec, pristavil stol k omari in vzel z nje kol z metuljem. Nesel sem oboje k oknu. Res, metulj Je bil oživel, gibal z močnimi krili, s katerimi je bil ze zrahljal papir in bucike, tako da so nekatere ze popustile in popadale s kola. Snel sem ga s «kola» in ga poskušal s stiskanjem za prsni koS ponovno zadušiti. Ko se mi je zdelo, da sem to opravil, sem ga za silo spet razpel na kol, nakar sem se ves pogreznjen v slabo vest kakor grešnik spet splazil v posteljo. Tisto noč me je metulj še kakih trikrat ali štirikrat zdramil iz sna In vrgel iz postelje. Vsakikrat sem ponovil isto dejanje in vsakikrat sem se potem ve žive iO sem jih iz gosenic vzredil še na tisoče, a jih potem zdrave spuščal v svobodo. ^ 6. zanj o če imaš za neko stvar prirojen smisel, imaš poten1 ^ (£ifl navadno tudi veselje in večjo ali manjšo nadarjen*^ • pogledu je meni manjkal skoraj sleherni smisel za in, tehnične zadeve. Zanesel sem se predvsem na s t l sin1* in roke Veliko pozneje sem se poskusal v drsanju vZtraJ Čanju, a nisem pokazal zanju ne pravega veselja 6e nosti, medtem ko sem v planinah z lahkoto plezal. ietalst/r) si končno izbral pri služenju vojaškega roka ravn,h.i s in bi bil skoraj postal pilot, da nisem za malo u vred svojega letalskega učitelja, tako da sem se n^1 sefn lastno in tujo srečo ^zadovoljiti* z izvidnistvoi>‘. _silrn‘ gotovo storil iz podzavestnega nagiba, da bi se.z ® gtol udarcem prisilil, najti si svoje mesto v »tehničnem (Nadaijecame